PRIMORSKI DHEYNIK -----_---------glasilo jffe VI - štev. 77 (1765) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA TRST, nedelja 1. aprila 1951 NARODA ZA TRŽAŠKO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. OZEIKILJE Cena 20 lir Namestniki skušajo na Ifemostiti včeral nastale kosilu težave »dnja seja bo v ponedeljek - Komentarji franco-tiska o Gromikovem stališču na konferenci fAftlZ o, *»je so-,,; , “Danls nobe- 5Gromiko. n^OSK°rf' na2na-P° obedu, ki Ea je Sklep’ ffaeJjefe: Ja s.eJa s^le v po- ► 8v ozrael namestni- sfeevanja« Jut ®ed!se'bojnega N ??aYi agen- si?5 C, ^govor!^ , poldTU8<>ur- JS o doS; 1 J£ sledil toku razgovora ni-dajatj nobenih izjav razgovora ni-snih izjav, francoskih da .fe «pri- feirit KJenju duhov» in >.4ja*v erfn “e*ebo]na fc?Jšnji ipj, .ao nastala na seja “'Nekateri upajo, v boli del jek pote- i!? ozračju. hr“a seste-JS? 1 zaatoj na S^ntbm n z nevezanim fe ni nov k®sil°m in po fe pmč ie”atnseda?ji konfe-£’ Vendar m P®*"13« Da- jLHspeha To^nt™61 kdo '■« JartSvsjffs: ssarv v pe-mrtvi !»0i ^ Pokazal fe*®*. »Novf ^ preokret r* Katerima Z? n«*«*. fePfn pariški tisk, »=iC-®®formističneaa teilcšni so našlo- mističnega, J e predloge na- Sfc Al' 113 . ave novi :P°godbe 1 ministra dnevni rSd točki; mi-® atlantski « A,,, *“ ouaiiraK s? M«, se ie Pravi; «( fede/o £S2J1-,d« bi ~ k ^fS~lk?v: Povr- Vit da srJl; zabodnih dehti k^ietsfce sSejo neko vr-%6fl*li do «• se Predno V Hitenje» ®^e’ da Povedo ^v^ašati Aube» zaiklju-^ ne ^eba. ali i:>koriS sarro ci* nanLV Sv°ie Propa-L°d kateS. .to konfe-" nif -le Javno mne- ai^nrnjko tako rad . Pričakovalo)). pwi9J®1. oa se je stalil*0 Približal za-t»kSf9Sfel1 ker čuti. da Nfe Jden' .< kr V IU8os‘ Vj.^Zi z m , !-p '? z osr(f* arodno naPe' zanJem miru ter Nl®Rlrfega razvoja \li Ug°slavr lč iziavil’ \ tiene ia raztrgala im- Kt? voin v drugi poizkusi vesti 3j V%,’ Zve2n?odkancler Franz VSS na7al, minister za jUfA triprg .l.a nocoj izjavil, S ve*all*an J spomenico o V'A*iru \"Ja ameriške po- komisija pro- po naj odpomorejo iSjI^eDe^^m^Q\2vedenci' po- dnl‘ odpomorejo ŽS7S ev,k'Ea £utl Vzh^Hnistrski Pred->v>filJe n- e Nemčije vL\rU clr,,S0rigresu nem- V; atu^ial . ,fva v svojem S f^ki pikt'ki° zahodnih Jf > je n= ,. ln Schuma-V^e)e nbl‘ka revit°ncu ‘zjavil, l 85 Odri Z10nizma gle-,. gd Vojn " nNiSl ni nič z N- 3i a DroPaganda. k''vrsonanle'ga minski pod--hi! ^eri.Je nocoi 3 Lord I‘‘a. HendoPr el z leta-^i.iSkJhl*?!ariaier?°n-- se bo v prešli na pritisk, vštevši vojaški pritisk. Prav to je bil vzrok, da je Jugoslavija še bolj utrdila svojo obrambno silo. Naše delovno ljudstvo, ie izjavil Bakariič, je vse to sprejelo z velikim razumevanjem in s sklepom, da se bo odločno branilo proti vsakemu napadu. V drugem delu svojega govora je Bakarič govoril o gospodarskih vprašanjih Jugoslavije in je še posebno poudarjal nagli napredek demokratizacije v državni upravi. Poudaril je, da so jugoslovanski voditelji prav zaradi večje napetosti imeli za umestno pospešiti tempo demokratizacije uprave, ker ta predstavlja zelo uspešno sredstvo za okrepitev narodne enotnosti. LAKE SUCCESS, 31. — Indijski delegat v OZN Benegal Rau je po radiu izjavil, da bi se napravila velika usluga miru, če bi imenovali komisijo (ki naj bi jo sestavljale po možnosti azijske osebnostih ki bi imeia nalogo proučiti dejanski položaj v deželah, kjer so sedaj neredi. Zaključil je: «Treba je začeti veliko gospodarsko ofenzivo, ki naj prežene glad nevednost in bolezni v svetu. Za'polovico zemeljske oble so to pravi sovražniki miru». narno sejo, predložil svoj« poročilo. la pododbor, ki ga sestavljajo predsednik komisije i,n delegati ZDA, Velike Britanije, Francije in Jugoslavije, se bo za svoje delo ravnal po dokumentu, ki ga je pripravilo tajništvo OZN. ip y katerem so našteti ukrepi, ki bi jih komisija lahko proučila. Predvsem ukrepi «moralnega» značaja, kakor n. pr. poziv državam, ki so v sporu, obsodba napadalca, skupni diplamatični protesti, prekinitev diplomatskih odnosov z napadalcem ali pa izključitev tega iz OZN. Med gospodarskimi in finančnimi ukrepi Pa navaja tajništvo pomoč žrtvam napada ter prekinitev gospodarskih in trgovinskih odnosov z napadalcem. Na vojaškem področju navaja dokument priporočilo glav-ne skupščine OZN. naj se stavijo na razpolago OZN posebni kontingenti, pripravljeni v ck viru oboroženih sil držav članic. Navaja se tudi možnost ustanovitve ediinic OZN na podlagi prostovoljnosti. Končno navaja dokument možnost prepovedi uvoza orožja, na- lr. enjenega napadalcu, blokado njegovega ozemlja in nevtralizacijo določenega področja z vojaškimi sredstvi. Nehru o Kašmiru NOVI DELHI. 31. — V Indijskem parlamentu so bile danes predložene štiri resolucije, s katerimi se zahteva odložitev sedanje debate, zato da 36 prouči položaj, ki jc nastal zaradi sprejema angleškc-ameri-ške resolucije o Kašmiru v Varnostnem svetu. Ministrski predsednik in zunanji minister Nehru je zahteval zavrnitev omenjenih resolucij in dajal; ((Nobenega dvoma ni o resr.usti tega vprašanja, ki ga bomo skrbno proučili Ce bo potrebno, bomo zahtevali mnenje parlamenta, ko se bo za to nudila prilika. DAM ES ob 15 na Opčinah počastitev spomina 71 talcev ki so jih 3. aprila 1944 ustrelili nacifašisti. Govoril bo v slovenščini tov. dr. Jože Dekleva, v italijanščini tov. E. Boltar Pel bo mešani pevski zbor in delegati bodo položili vence. Saragat za izstop iz vlade in za sodelovanje z demokristjani na volitvah Združitev s PSU bi se odgodila na čas po volitvah - Nenni obtožuje vlado, da je «pokvarila izglede Trsia» - Dayion in Pella o ameriški pomoči Italiji - Porast brezposelnosti RIM, 31. — Na kongresu PS LI, kf se je začel danes predpoldne v gledališču Valle v Rimu, je Saragat stavil predlog, ki pomeni kompromis med tezami desnice in levice njegove stranke, obenem pa tudi kompromis med željami De Gasperija in Romitove stranke PSU: izstop iz vlade, toda ne iz vladne koalicije na bližnjih upravnih volitvah in odgoditev združitve s PSU na čas po volitvah. Kongres se ie začel dokaj, burno; ko je bil izvoljen za delovnega predsednika Mario Longhera, predstavnik desne struje v stranki jn zagovornik sodelovanja z vlado, je prišlo med nekaterimi delegati do pretepa Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov kongresa je prišlo na vrsto čitanje pozdravnih brzojavk (med ostalim; tudi od De Gasperija) in pozdravni govori. Prisotni so delegati socialistov iz Francije, Belgije, Holandske in Avstrije. Končno je kongres pozdravil Pomita, kj je v imenu PSU pozval zborovalce, naj se zavzamejo za združitev socialistov in za ustanovitev «močne enotne socialistične stranke«. Popoldansko sejo je vso za- vzfel Saragat s svojim poročilom. ki ga je bral več kot tri ure. Poudaril je, da je potrebno ustvariti v Italiji močno demokratično socialistično stranko in se zato izrekel za združitev s PSU. Da olajša združitev, bi se P SLI moral umakniti iz vlade; Saragat ie nekako omilil ta predlog z besedami, da ((sodelovanje demokratičnih socialistov v vladj ni več tako potrebno«. Vendar se je Saragat izrekel samo za izstop iz vlade, ne pa tudi iz vladne koalicije za volitve, oziroma, z njegovimi besedami. da «v interesu italijanske demokracije ne moremo razbiti formule 18. aprila« (večinska koalicija jz zadnjih političnih volitev), ki da ni več vladna formula, ker so iz vlade izstopili liberalci, vendar Pa ((formula političnega združenja. ki se enači z obstojem demokracije v Italiji«. Po tem dokaj spretnem umiku s stališča dejanske opozicije proti vladi, ki jo zahteva PSU. je Saragat dejal, da njegova stranka z izstopom iz vlade prispeva k socialistični združitvi, in da je zdaj vrsta na PSU, da svoj dele z opustitvijo »politike sistematične opozicije, bodisi v bližnjih parlamentarnih razpravah o zunanji po litiki in narodni obrambi (mišljeno je stališče o atlantskem paktu), bodisi na bližnjih u-pravnih volitvah, kjer se postavlja vprašanje demokracije ali totalitarizma«. Predlog resolucije, ki ga je prebral Saragat ob koncu svojega poročila, postavlja isto stališče glede izstopa iz vlade in sodelovanja v vladni koaliciji na upravnih volitvah ter glede združitve s PSU. Na kratko povzeto, je Saragatovo stališče, o katerem bo razpravljal kongres, ki bo zasedal do torka, takšno: 1. izstop iz vlade; 2. sodelovanje v vladni koaliciji na upravnih volitvah; 3. združitev 5 PSU praktično šele po volitvah, pravzaprav pod pogojem, da tudi PSU veže svoje liste na vladno koalicijo. Takoj po zaključku Saraga-tovega poročila je Roinita, ki je ves čas prisostvoval kongresu, sklical vodstvo PSU, da prouči novo Saragatovo stališče. Sklenjeno je bilo, da bo PSU zavzel končno stališče do novega položaja po zaključku diskusije o Saragatovem poročilu na kongresu PSLI. Romi-ta hoče očitno prej videti, kakšno zaslombo bo našel Saragat na kongresu, V Milanu se je sestal centralni komite Nennijevih socialistov. Senator Morandi je poročal o vpisovanju članov in dejal, da ni pričakovati, politiki pa e-no govore, delajo pa drugo. In zato ne gre samo za to, da bolj konkretno dokažejo svojo miroljubnost, temveč predvsem da prenehajo z onim drugim to je - napadalno politiko. ’ ’ Srečg je le; da je vsak dan manj ljudi, ki slepo verjamejo lepim besedam. To resnico bridko okuša — in ne edini — tudi Togliatti, ki se le vrnil iz Moskve s celo torbo lepih načrtov, ki jih bo gotovo stresel, kar jih že ni pred dvema tednoma v Milanu na bližnjem kongresu KPI 'v Rimu. Sicer pa je tudi Togliatti (menda še v Moskvi) našel zdravilo namesto Cucchija, Magnanija in vseh neštevilnih drugih, ki ga dan za dnem zapuščajo, vabi pod svojo očetovsko (da ne rečemo batjuškino) streho vse. kar je v Italiji desničarskega. Pod geslom «nevtralnosti» (vsak otrok ve, kaj bi v bodoči vojni zalegla //.nevtralnosti) Italije ponuja roko italijanski reakciji, v protiuslugo Pa obljublja, da se bodo zahteve italijanskega delovnega ljudstva za večne čase ustavile pri ((republikanski ustav i». Zdi se nam, da dela Togliatti račun brez krčmarja - fašiste bo morda prepričal, italijanske delavce pa precej teže. Poročila o dnevnih istopih iz KPI nam to potrjujejo. Da gre kominformistom v Nemčiji še slabše, pa poročamo na drugem mestu današnje številke. » * » Medtem ko sta predsednik republike Aurol in zunanji minister Schuman v ZDA, kjer se razgovarjata s Truman m in Achesonom, je zajel Francijo, ki je koma i prebrodila vladno krizo, val stavk prav na zelo važnem sektorju državnega gospodarstva — v pr vozih. Značilno za te stavke ki v' udar a-jo zahteve delavcev v prevozu Po izboljšan-u živi en j skih pogojev, je dejstvo, da je ko-minformistična Splošna zveza dela očitno preveč zaposlena s propagando za mir «made in Moskva» morala prepustiti iniciativo socialistični «Force Ou-vriere». V tem času je glavni prvak francoskih kominformi-stičnih sindikatov Louis SaiL lant v Berlinu pridigal «Evrop-(kemu kongresu delavcev)) o nujnosti borbe za mir in proti oborožitvi Nemčije. Tudi sindikate vpregajo torej v moskovski golobu, voz miru, ki mu je treba podrediti vse — kako živi jo delavci (da ne govorimo o delavcih v ZSSR in satelitskih deželah; kajti to je tabu), pa je postranska stvar. Nad francosko vlado, ki je bila šele pred kratkim s takšnim trudom sestavljena, pa se zbirajo grozeči oblaki v obliki vprašanj o državni gospodarski in finančni po'itiki, o katerih tudi v vladni koaliciji niso edinega mnenja. # • # Pa tudi De Gasparijeva vlada nima mirn.ga spanja. Damoklejev meč nad njeno glavo je kongres PSLI, ki je v.eraj začel zasedati. Saragat se je — začel zasedati. Tu ne gre samo za obstoj De Gasparijeve vlade — saj bi v skrajn m primeru što celo breji rekonstrukcije, ker je na razpolago dovolj ministrov brez listnica, ki bi lahko zasedli izp a 'njena mesta — temveč predvsem za bližnje upnavne volitve, pri katerih so demokristjani računali na px>dporo republikancev in saragatovcev, da bi še vse krepkeje vzeli v reko vajeti pokrajinskih in občinskih uprav. S prehodom Saragata v opozicijo bi šli vsi ti načrt« Po vodi. * » • Prejšnji teden se je oženil iranski šah. Rad C bi kaj več napisali o tem, pa je težko, ker je vsaka agencija poročala po svoje in so se strinjale le v tem, da je bil ti-ti dan v Teheranu — sneg. Stalin je poslal šahovski nevesti dragocen krznen plašč, vreden baje težke milijone. Pravzaprav še vedno majhna ara za perzijski petrolej. Kako, mar ni bil nacionaliziran? Vidite, Prav v tem grmu tiči zajec, oziroma bolje rečeno medved. Kot je prav, da vsako ljudstvo samo razpolaga z zakladi svoje zemlje. tako je v Iranu, ki s svojim upravnm aperatom še skromnih potreb te zaostale dr. žave ne more v redu opravljati, je nacionalizacija ogromne petrolejske industrije kaj sumljiva zadeva Načrt o nacionalizaciji je teheranski parlament še pred kratkim soglasno zavrnil, nekaj dni po umoru ministrskega predsednika Razmare pa prav tako soglasno sprejel. O perzijskih razmerah nam daje to precej jasno sliko, o prar vem mnenju poslancev Pa ®e* ueda nobene. Torej je kaj verjetno, da je nekdo v ozadju. Rusija kaže, še iz carskih časov za Iran veliko zanimanje, v zadnjem času pa jo prav tako ali še bolj zanima petrolej. ZSSR s sateVti vred proizvaja danes nekako osemkrat manj petroleja kot ZDA some (da ne govorimo o Venezueli, Mehiki itd ). Proizvodnja petroleja v Iranu je skoraj enako velika kot v ZSSR. Poleg tega je Baku, center sovjetske industrije nafte, zelo blizu iranskih meja vn vsaka industrija bitau meje je v vojni ranljiva Ce M se ZSSR kakor koli ugnezdila v Iranu, bi skoraj podvojila svojo proizvodnjo nafte in obenem ustvarila širok obrambni pa« okoli lastnega petroleja. V mirnem času seveda to n! kdo ve kaj važno, toda kdor prt-Pravlja vojno, mora misliti tudi na take «malenkosti>>. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 1. aprila Hugo, Mutimir Sonce vzide ob 5.48; zatone OD 18.31. Dolžina dneva 12.43. M)?*, vzide ob 3.46; zatone ob 12.»i-Jutri, ponedeljek 2. aprila Frančišek, Gojmir Izid natečaja za izdelavo plakata za 10, obletnico OF Dne 30. marca popoldne se Je sestala žirija za izbiro in oceno osnutkov plakata za 10. obletnico OF. Nekateri osnutki so pogojem razpisa manj odgovarjali, zato so izpadli iz ožjega ocenjevanja. Žirija se je zedinila, da podeli prvo nagrado osnutku z oznako »Enakopravnost 373» drugo nagrado osnutku z geslom »Pretrgane spone« in tretjo osnutku, ki je bil označen z »Angroi). Ko so se odprle kuverte z navedenimi oznakami, se je izkazalo, da so odgovarjajoče osnutke napravili in si torej osvojili nagrade po vrsti naslednji slikarji: 1. Saksida Rudolf 2. Spacal Lojze 3. Grom Bogdan. Vsi nagrajeni in nenagrajeni osnutki lepaka za 10. obletnico OF so razstavljeni V dvorani na stadionu «Prvi maj» (Strada Guardiella 7) od sobote 31. marca do torka 3. aprila 1951. Ogled razstave bo vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Avtorji nagrajenih osnutkov naj dvignejo nagrade 3.4.1951. ob 19. uri na sedežu tajništva OF, Ul. R. Manna 29. Nenagrajene osnutke naj avtorji dvignejo v Ul. R' Manna 29 od dne 4.4.1951. do 15.4.1951. (od 9. do 12. in od 16. do 18. ure). Osnutki, ki me bodo dvignjeni do 15.4. 1951, ostanejo last tajništva OF. Upravna na občinski seji vprašanja na Repentaboru Kul,7«Šdi,ev Koncert pevskega zbora „S. Škamperle" v Avditoriju Včeraj popoldne je bila v I Rtpentabru redna občinska se. ‘ ja. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj izključno upravnega značaja. Tako «o na omenjeni seji občinski svetovalci in odborniki razpravljali o imenovanju novega člana v krajinsko komisijo za trošarino. V to krajinsko komisijo, ki šteje osem članov, bc moral biti izvoljer nov član ki bo izbran iz vseh štirih občin Tržaškega ozemlja; ker pride v poštev tudi občina Repentabor. so navzoči siveto-valci in odborniki s tajnim glasovanjem izvolili člana, ki ga tedaj, ko sg bo lastnik kamne loma držal vseh predpise,v, predvidenih v pogodbi. Drugo vprašanje, glede katerega rešitve se je razvila zelo živahna diskusija, je bilo vprašanje znižanja najemnine lastniku tamkajšnjega kamnoloma Šablona. Lastnik tega kamnoloma je namreč zaprosil, da bi mu občinski svet znižal sedanjo najemnino, navzoči svetovalci sb sklenili, da bodo o tem vprašanju razpravljali šele tedaj, ko se bo kamnoloma držal vseh predlpisov, predvidenih v pogodbi. Sledilo je vprašanje izplačila škede prizadetemu kmetu iz Velikega Repna, ki je zaradi: posekani a dirv na svoji parceli! utrpel precejšnjo škodo. Zahteval je odškodnino lo tisoč lir. Da bi bilo vprašanjg čimbolj pravično rešeno, so občinski svetovalci sklenili poslati že v teku današnjega dn; ‘na kraj posebno, komisijo Na dnevnem redu je bilo novo vprašanje izključno upravnega, a obenem tudi zasebnega značaja; da bi se to vprašanje a pravilen način obravnavalo, je občinski tajnik zahteval, da se spr meni javna občinska seja v tajno. Kot vse kaže ni prišlo v zvezi s tem vprašanjem do nobenega pozitivnega rezultata. Ker so se med diskusijo glrde rešitve tega vprašanja razni odborniki jn svetovalci že razšli, je župan Bizjak javil, da je seja pač prekinjena. Na dnčvnem redu včerajšnje občinske seje, bi moralo biti tudi vprašanje odobritve načrta za novo cesto, ki bo šla od Cola do Velikega Repna in bo dolga dva kilometra. Načrt je v glavnem že izdelan; gre samo še zg to, da se odstranijo razni ne,potrebni stroški, da se izločijo iz načrta vse možnosti, ki predvidevajo - graditev ceste po raznih vzp tinah ter da se predvidoma preskrbi za denarna sredstva, s katerimi naj se krije škoda, ki bi jo mogoče nekateri kmetje utrpeli. Danes bo ob 20. uri v prostorih Prosvetnega društva »Slovenec« v Borštu velika kulturna prireditev. Sodelovali bodo; pevski zbor »Tržaški zvon«, so-'cpevci, folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta ter recitatorji. Nastopili bodo tudi pionirji iz Lo-njerja - Katinare, Bcršta in iz Trsta. Vabimo k čimvečji udeležbi. Rcašlarn r (jalolili « AL CORSO» Včeraj popoldne so otvorili v umetniški galeriji «A1 Corso« retrospektivno razstavo italijanskega slikarja Pietra Fcr-narija. Razstavljalec je dobro poznan v italijanskih umetniških krogih, saj je, sodeloval na številnih kolektivnih razstavah, peleg tega pa vise njegova dela v mnogih evropskih galerijah. Zlasti je omeniti laskavo oceno kritikov ob njegovih slikah, ki so bile razstavljene v Parizu in Bruslju. Na razstavo se bomo še povrmli skozi očala našega kulturnega kritika, po zaključku ogleda so organizatorji razveselili prisotne zastopnike oblasti, tiska ter povabljence s prijetno zakusko, ki predstavlja hvalevredno iniciativo na tem področju. Avditorij se je za včerajšnji konc-rt pevskega zbora «SJavko Skamperle» le-po napolnil. Pevski zbor je pod vodstvom Frana Venturinija odpel program 14 pesmi, Rožica Kozem Pa je izpolnila drugi del koncerta s tremi samospevi Vasilija Mirka. Dirigent je vodil zbor s suvereno sigurnostjo, zbor sam Pa je vse pesmi odpel z rutino, saj mu ves program že davno ni več nov, K'r je zbor nastopil v Avditoriju prvič in ker je torej za večino poslušalcev včerajšnji spored vendarle nov, temu sporedu nimamo kaj oporekati; drugače bi si namreč želeli, da bi se nam zbor predstavil tudi s kako novo pesmijo. Odločno pa moramo odkloniti, da nam vsi zbori pojejo nekatere pesmi, ki so sicer lahko lep', a se jih. človek prav zaradi pogostega ponavljanja le naveliča; mislimo tu na «P!ovi, plovi». (Strokovno poročilo o koncertu pa bo naš list prinesel prihodnjič). Ne moremo pa mimo tega, da bi ne omenili nekaterih «malenkosti», ki zelo motijo zbranost poslušalcev. Tu misli- Otvoritev nove osnovne šole na Elizejskih poljanah Razstava OF v Skednju Danes, ob 9. uri bo v Skednju v prostorih O F otvoritev zgodovinske razstave, ki jo priredi odbor OF IV. okraja v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Razstava bo odprta danes od 9. do 21. ure, v naslednjih dneh pa vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 8. aprila. Okraijni odbor vabi k otvoritvi in obisku razstave vse demokratično prebivalstvo. Včeraj je bila slovesno ot-vorjena nova osnovna šola pri Sv. Andreju na Elizejskih poljanah. Nova šola se dviga na terasah, je izpostavljena soncu in ima lep razgled na morje. Veličasten vhod, svetli, zračni in prostorni hodniki, lepč sončne učilnice, velika, okusno urejena dvorana v iprvem nadstropju Za šolske prireditve, jedilnica v pritličju, vse to je za tržaško mladino v mestnem predelu, kjer je v zadnjih letih zraslo mnogo novih stanovanjskih poslopij, velika pridobitev. Pridobitev pa je tudi za celotno mesto, ki je na tako moderno in higienično urejeno šolsko poslopje v resnici lahko ponosno. Ob tvoritvi je spregovoril tudi župan ing. Bartoli in povedal, da je ta šola prva v vrsti novih šol. ki jih bo mesto dobilo v bližnji prihodnosti. Postavljeni bodo temelji novim šo. lam pri Sv. Vidu, Sv- Ivanu, resno se bo obravnavala tudi potreba nove šole na Vrdelci. Srednješolci v mestu, morajo tudi dobiti nova zračna in sončna poslopja, da bo mladini olajšano učenje. Vse te načrte tudi mi v resnici toplo pozdravljamo! Zal nam je Pa tu le eno; za otroke slovenskih staršev, ki so tudi pristni Tržačani in ki bi prav tako potrebovali zdrave in sončne šolske prostore, nj nikoli dovolj denarja. Se več: boriti se morajo za obstoj vsakega posameznega razreda, pa čeprav je ta šc v tako neprimernih prostorih. Zupan ing. Bartoli je dejal, da želi mestna občina ugoditi vsem prebivalcem. Naj torej mestna občina res ugodi vsemu prebivalstva in naj zato zgradi tudi slovenskim otrokom enake šele Po ogledu šole je bilo še odkritje vodometa v parku nad šolo, ki je že ves v cvetju in ki z napisi na gredah predstavlja majhen botanični vrt. GORICA ]Nove tramvajske tarife mo na tiste zamudnike, ki se kažejo nele zslo nekulturni ampak celo zelo nevzgojeni, ko ne znajo niti počakati, če so že zaimudili da bi vsaj zbor odpel pesem ,do konca in bi vstopili v dvorano rmd pleskanjem, ko bi nikogar ne motili. Nadalje je treba vedeti, da v dvorani ni dovoljeno stati (nima smisla, da bi sedaj razpravljali, ali je taka prepoved umestna ali ne) in zaradi tega morajo biti zamudniki sami toliko discipliniram, da gredo na galerijo. Včeraj od 11-30 uri se je zglasila delegacija DFS, iz Jamelj pri go riškem prefektu. Jameljska delegacija se je hotela pogovoriti o številnih vprašanjih svoje vasi, ki je gotovo med najbolj zanemarjenimi v našj pokrajini. Med drugim je bilo najvažnejše vprašanje v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami Do ljudi je namreč prišel glas, da Jameljci ne bodo mogli voliti svojih predstavnikov v doberdobski občins-ki svet. ker so jih priključili tej občini samo upravno, medtem ko naj bi po zakonu dejansko še v dno spadal1 pod Nabrežino. Ko je delegacija vprašala g. prefekta, kako 'e s tem, je ta dejansko potrdil, da vaščani nimajo volivne pravice iiri navedel zgornje razloge. Ker imajo volivno pravico s mo pravi Občinarji, je predlagal celo. naj drugi Občinarji do-berdobske občine izvolijo tudi dva človeka iz Jam lj. Kako bj bilo to v skladu z zakonom, ki pravi, da kdor nima aktivne volivr.e pravice, ne more imeti tudi oasivne, g. prefekt ni povedal. Ko mu je de! gacija pred<*či-la da vas ne more ž.vetariti še naprej v takem brezpravnem stanju, je g. prefekt omenil, da bo verjetno v kratkem prišel del tržaškega ozemlja s Trstom pod Italijo in tedaj bodo zopet priključeni k Nabrežini. Ko so mu pa povedali, da je Nabrežina preveč oddaljer.a m da ss ne bi hoteli vrniti tja, je obljutll. da bo pisal v Rim in vprašal, če bi Jameljci lah ko že sedaj volili skupaj z Doberdob«. Pristavi) p® je takoj, da ne verjame v ugoden odgovor, ker da je to y nasprotju z zakonskimi določili morda pa bi st dala doseči za Jan: 1 je posebna vaška uprava in bi tudi naknadno izvolili svoje vaške zastopnike v občinski svet. Dejansko je torei sedaj položaj tak,- da so Jameljci, kar se dajatev tiče, priključeni k občini Doberdob, kjer pa nimajo nobenih pravic, kakor tudi ne v Nabrežini, odkoder -o že vse dokumente in listini, ki * tičejo te vasi, poslali na do-berdobsko občino. In to stanje traja že v:s čas od priključitve sem ter mu še ni videti konca. Na vprašanje delegatov, kdaj bodo zvedeli za odgovor iz Rima, g. prefekt ni vedel nič določenega povedati in je obljubil, da jih bo obvestil, ko bo odgovor prejel. Pri razgovoru so se dotaknili IZV RED SODlSČA Ljubezniva sestra Septembra 1948 leta se je 44-letini Ferruccio Lorenzi s prebit) ustnico in rano na čelu zatekel na Rdeči kriz ter prosil za zdravniško porivč. S tem pa ’e bila ° njegovi nezgodi obvešč na tudi že policija in tei je bilo treba pojasniti, kje si je Lorenzi nakopal nerodne poškodbe Tako je prišlo na dan da »e ima ranjemc ga bunke in praske zahvaliti svojima sestrama in sicer 29-Jetni Italiji in 31-letni Alroi. Ker pa kazenski zakon ne trpi, da bi se sorodniki med sčboj pretepali, sta bili obe ovadeni javnemu tožilstvu in sta se morali včerai braniti pred obtožnico, ki iu je dolžila hujše telesne poškodbe. Kakor že na policijskem zaslišanju. »ta sestri tudi včeraj zagotavljali sodniku, da je njun brat le malo prida, da je oni dan vrnivši se domov obe zmerjal in žalil ter ju končno dejansko napadel. Ni jima torej ostalo drugega nego da se postavita v samoobrambo, pri čemer je italia s ključem v pe- sti nekajkrat česnala brata po obrazu. Sodišče, ki s» ni moglo prepričati, ha čigavi strani je pravzaprav krivda, je obe oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Smrtna nesreča zidarja Nezavestnega so včeraj zjutraj prepeljali v splošno bolnico 45-letnega zidarja Giovannija Marcuzzija iz Vidma, ki je trenutno zaposlen pri gradnji neke stavbe v Ul. Limitanea. Kakor je povedal delovodja, ki ga je pospremil v bolnico, je Mar-cuzzi padel z neke terase 4 m globoko in obležal z rar.o na glavi. O bolnici so ugotovili, da ima ponesrečenec poleg rane domnevno tudi prebito lobanjo, vendar se je zdelo, da bo v nekaj mesecih okreval. Toda Marcuzzi ni prišel k zavesti ves dan, ob 19.35 pa je podlegal hudi poškodbi. tudi vprašanja brezposelnih m delegatje so se pritožili, da opravlja v tej zadevi vse poele občinski tajnik sam in pri t?m ne loči fžodpore ubogim od podpore za brezposelne. G. prefekt je izjavil, da bi moral podporo brezposelnim in vse druge zadSve, ki so s tem v zvezi, reševati izključno poseben odbor brezposelnih. Kakor znano šo Jamlje še vedr.o brez električne luči in v pogovoru so se dotaknili tudi tega vprašanja. G. prefekt je povedal, da je država nakazala doberdobski občini nad 2 mi-1 lijona lir za napeljavo el ktri-ke v Poljane in Jamlje. Po računih družbe Selveg pa bi znašala napeljava precej več in občinska uprava je izjavila, da ona ne more moplačati razlike. Zato go se oblasti ponovno obrnile v Rim. odkoder pričakujejo odobritev naknadnega kredita. Darovi Za Dijaško Matico so darovali: Velišček A. Gorica 2000 lir; vesela družba iz Standreža 650 lir, izletniki v Brdih- 9500; vesela družba 11.000; Slavica M., Sovodnie 800; družhia Fer-folja 1500; Mizerit V. 500. Namesto venca na grob tov. Paglavca Andreja daruje G. N. P. Z. 5000 lir. Odbor se zahvaljuje. Z današnjim dnem stopijo v veljavo nove tramvajske tarue, o kacenh je bilo ze govora na zaunjih ooCinskih sejan. Iz načrta, ki ga je del občinskih svetnikov oeooril, je razvidno, da boao odslej naprej ukinjene vse linije, ki so bile oo sedaj deljene v ova dela, medtem ko bo avtobusna linija «L», ki vozi iz mesta na Katinaro, deljena samo na dva dela in ne na tri, kot do sedaj. Kar se tiče abonmajev, ki so še v veljavi, bo vo-stvo ACEGAT še pravočasno javilo, kdaj bo njih rok potekel; na ta način bo abonentom možno podaljšati abonma-ne še v nravem času. Tramvajske tariie ob delavnikih. Dnevna tarifa: do 22. ure zvečer bo cena navadnega tramvajskega listka 20 lir; zvečer od 22 do konca normalnih voženj bo cena tramvajskemu ' listku 25 lir. Tramvajske tarife ob praznikih. Veg dan in zvečer; od začetka voženj pa vse do konta dnevnega službovanja bo cena tramvajskemu listku 25 lir. Izredne tramvajske tarife: tedenska izkaznica za delavce, ki bo veljala za 12 voženj in katero bodo delavci lahko dobili ob sobotah in ponedeljkih do 8.30 v samem tramvaju ter bo veljala za dve vožnji dnevno. Cena tej izkaznici bo 100 lir. Vozni listek z vključeno povratno vožnjo bodo potniki lahko dobili v tramvaju vsak dan do 8.30: Uporabiti ga bodo morali za povratno vožnjo do 22. ure. Cena temu listku bo 20 lir. Izredne vožnje (ob prilikah manifestacij, gledaliških predstav, itd.): navadni tramvajski listek -cena 40 lir. Izredni tramvaji, ki bodo vozili v r.očnih urah: tramvajski listek v eno smer 50 lir; vozni listek za dve smeri 100 lir. Za večje zavoje in kovčke bodo morali potniki plačati isto tarifo, ki bo v veljavi tudi zanje. AVTOBUSNA LINIJA «L» (mesto - Sv. Alojz - Lovec - Ka-tinara) Tramvajske tarife ob delavnikih: dnevna: do 22 bo cena navadnemu listku za vožnjo iz mesta do Lovca ali obratno ter vožnja od Katinare do Lovca ali obratno 20 lir; cena vožnje iz mesta do Katinare ali obratno 30 lir. — Večerne vožnje: od 22 pa vse do na ženska, zaključenega dnevnega službovanja navadni vozni listek za prvi del potj 25 lir; za celotno pot pa 40 lir. Tramvajske tarife ob praznikih. Dnevne in večerne vožnje: na- vadni vozni listek za prvi del poti 25 lir; za celotno vožnjo 40 lir. Izredne tarife. Tedenska izkaznica za delavce, ki bo veljala za 12 voženj, bo stala za prvi del vožnje 100 lir; za celotno vožnjo 200 lir. Vozni listek z veljavo povratne vožnje bo stal za prvi del 20 lir, za celotno vožnjo pa 30 lir. Glede večjih zavojev in kovčkov velja isto kot za vse druge tramvaje. ABONMAJI Normalni abonmaji za eno linijo; za eno smer mesečno 1600 lir, za dve smeri 2800 lir; trimesečni abonman za eposmerno vožnjo 4300 Pr, za vožn.t v dve smeri' 7520 lir; abonman za 6 mesecev: za enosmerno vožnjo 8000 lir ,za dvosmerni vožnji 14.000 lir; letni abonman za enosmerno vožnjo 14.000 lir, za dvosmerni vožnji 25.000 lir. Abonman za dvojne linije: mesečno 2300 lir; trimesečni abonman 6100 lir; šestmesečni abonman 11.000 lir; enoletni abonman 19.800 lir. Drzna tatvina zlatnine o belem dnevu Včeraj med 12.45 in 14.10 so se neznanci vtihotapili v vežo hiše št. 6 na Korzu Garibaldi, kjer je nameščena urarna in zlatarna 43-letr.ega Ermana SaL vatorija iz Ul. Vergerio 18. Z železnim drogom so potem odmaknili lesen okvir okna, obrnjenega v vežo, in skozi odprtino pobirali iz izložbe dragocenosti s pomočjo dolge, u-krivljene žice. Nabrali so si r.-a ta način kupček zapestnic, prstanov in drugačnih zlatih okraskov v vrednosti 300.000 lir ter odnesli pete. preden jih je mogel kdo zasačiti. Salvatori, ki ni zavarovan proti tatvini, je javil drzno krajo policiji, ki se je takoj lotila zasledovanja vlomilcev. Iz zlatarne v Ul. Mazzini pa je odnesla zlato verižico nežna. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 26. do 31. marca t. 1. 14 rojstev, 8 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 1 poroka. Rojstva: Loreti Marija. Arena Sante, Lutman Mario, Bo-škin Ivan, Armenanfe Jožef, Koršič Verena, Genovesi Cvet ka. Mozetič Loredana, Piemon-to Lucijan, Julita Marija, Gen-tile Rita, Simonit M"rija, Or-zan Nikolaj, Trobic Ezio. Smrti; 38-letna gospodinja Viola por. Pezzo Tončka, 61-letni trgovec Milost Erml, 29-letna gospodinja Gava Regina por Ciroid, 1 dan stara Simd-nit Marija, 71-Ietna go-p-dinja Mascalchin vd Rotta Palmira. 66-letni ribič Carlin Peter, 51-letni težak Badaiini Jožef in 66-Ietna gosnodinja Casarsa vd. Rizzardo Angela. Vknjižene poroke: uradnik Cei Franc in uradnica Donag. gio Lucija, orožnik Zarnolo Leo in gospodinja Roj Marija , ŠO-fer Bertinotti Karel in gospodinja Givanni Eeizia, Zotti Klement in uradnica Panig-giani Julijana, uradnik R-mano Aleksander n uradni-e Ge-; , »met Anamarija. 1 Poroke; rruhn” dp Cecco Valentin jn gospodinja Cargne-lutti Helena. ISTRSKO OKROŽJE Intereuropa je izvolila svoj delavski svet Ko greš po cesti Jugoslovane ske armade, vidiš poslopje, kjer ima »voj sedež spedicijsko in transportno podjetje «Inter-t uropa», vse okrašeno z zasta-vaani in zelenjem- Gotovo ne bo nikomur težko uganiti, zakaj je stavka okrašena, ker danes že vsak prebivalec Istrskega okrožja ve, da volimo iz srede najboljših delavcev in nameščencev svoje delavske svete in upravne odbore, ki bodo skupaj z vodji podjetij upravljali in izboljševali delovni odnos in proces, ter tako dvigali storilnost in kvaliteto delu naših tovarn in podjetij. Tako je tudi «Intereuropa» izvolila svoj delavski svet, v katerem so pristaniški delavci, špediterji m nameščenci. Omenjeni tovariši so bili na obči-nem zboru sindikalne podružnice predlaganj za kandidate v delavski svet. Udeležba na volitvah je bila 100%. Razglasitev volivnib rezultatov so vsi tovariši sprejeli z burnim odobravanjem. Nato je spregovoril o pomenu volitev direktor podjetja dr. Rutar in želel novo izvoljenemu delavskemu svetu mnogo uspeha pri njegovem nadaljnjem delu. V imenu Mestnega komiteja pa je pozdravil navzoče tov. Pečarič. Tako so delavci in nameščenci špedicij-kega .n transportnega podjetja »Inteicuiopa» izvolili svoj delavski svet. D. F. Trg Brollo dobil novo lice Te dn; so izkušeni delavci -vrtnarji posadili še zadnje drtv. je, okrajno grmovje in rože po pripravljenih jamah m lehah na velikem Trgu Brollo. Lep je videti sedaj ta del mesta, Po lehah, ki so jih uredili izkušeni vrtnarji, že cvetejo raznobaivne mačice in marjetice in se razcveta okrasno grmovje. V lepo celoto se zlivajo veliko poslopje, kjer je sedež okrožnega in okrajnega LO, poverjeništvo za trgovino in kmetijstvo, skladišče knjigarne LI-PA, pošta in uprava vodovoda. Tako je Koper po za. slugi ljudske oblasti pridobil na lepoti, Mo m ja n Včeraj, v soboto je 40 prostovoljcev delalo pri gradnji mosta čez vodo Ilovico pod Mo-mjanom, trije vozniki pa so prevažali tramove za ogrodje mosta. Delo je zelo dobro potekalo. ker so prostovoljci delali z zavestjo, da bodo od tega imeli ugodnosti prebivalci vseh vasi. Do sedaj jim je zelo ovirala promet voda, ki je večkrat narasla da niso mogli čez. S trdno voljo in odločnostjo, ki je lastnost novih ljudi, bodo tako izboljšali prometno zvezo, kj povezuje Momjan z vasjo Mirišče. Nove cene tobaka Višja direkcija monopolov za Tržaško ozemlje jt objavila nove cer.e tobaku, ki so stopile že z včerajšnjim dnem v veljavo Cena cigaretam in tobaku bo odslej; Za cigarete Alfa 70 lir; Na-zionali 90 lir; Esport ip Mace-donia 100 lir; Africa in Šport 120 lir; Aurora 130 lir; Giubtk in Colcmbo 140 lir; Mentola in Macedbnia oro 160 lir; Tre stel-le, Macedonia extra in Stop 170 lir", Eva 180 lir; Serraglio 200 lir; Edelvvej«; in Rosa di orien.te 220 lir; Due palme 240 lir. Tuje cigarete; Brasilienne 110 lir; Oxford in Starlet 150 lir. Tuje cigarete: Brasi' Unne dard 170 lir; Champion, Virginia North Pole 190 lir; Liberty 210 lir; Jonny in Madehn Verf 220 lir; Memphds Šport, Xan-thia in Monoooi 230 lir; Tur-mac Super Flit. in Kings Gate 240 lir; Ya-et Memnhi, Tradi-tion. Laurens Orange, Cercle d’Oriente Muratti’s Ariston in Tunmac Bleu 260 lir; |Philio Morris. Chesterfield, Lucky Strike in Cam51 220 lir. Vse omenjene cene veljajo za 20 cigaret. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Poročili so se; uradnik Bla-sco Scammacca in prodajalka Ana Debelil, gasilec Sergij Tippi in prodajalka N-dia Franceschini. mesar Ivan Ober-snel in gospodinja Marija Maver. uradnik Marcello Uršič in uradnica Silvia Ma-rchesi, težak Salvatore Richter in go-soodinja Emma Dionis, delavec Anton Gargiulo in gosn-edinja Luigia Pausche. tehnični pomočnik Ermenegildo Valconi in gospodinja Elda Brenco, knjižničar dr. Stelio Crise in profesorica dr. ClaudiR Petralia električar Mario Stanese in prodajalka Irene Destr»di, industrijski vodja Paolo Bari in gospodinia Gigliola Ciabatti, težak Bruno Dodič in btograf-ka Norma Benevoli, tehnični uradnik Franc Listuzzj in gospodinja Antonija Pizzin. Umrli so; 31-letni Amedeo Badini, 84-letna Amonija Stran-seck vd. Suoančič. 64-letna Ana Mraz. 71-letna Alojzja Maco-ratti, 70-letni Rodolfo Princ, 82-letna Antonia Fanell; vd. Bulzis. 76-letna Marija Žerjal nor. Radel, 62-Ietni Alojz Per-si, 77-letnj Josip M-mmel. 75-letni Anton Koblar 49-'etni Evgen Škerjanc. 74-letna Olga Obst vd. Eccardi, 82-letna Or-snla Pertot vd. Dekleva. KONZORCIJ gostilničarjev in krčmarjev Trst, Ul. Madonna del Mare 18 Obvestilo o sklicanju rednega in izrednega občnega zbora Vabimo člane na redni in izredni občni zbor v prostorih krožka «Tomažič» v Ul. del Leo 7 dne 17. aprila ob 9. uri (prvo sklicanje) in 18. aprila ob 9. uri (2 sklicanje). Dnevni red: 1. Volitev predsednika in skrutinatorjev. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Odobritev obračuna za leto 1950. 4. Morebitne spremembe pravil. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Slučajnosti. Ker je pričakovati, da se člani pi-vega sklicanja ne bodo udeležili, vabimo vse člane, da se udeleže 2. sklicanja 18. aprila 1951 ob 9. Ulpravnj odbor SINDIKALNE VESTI Tajništvo Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, bo imelo jutri 2. t. m. ob 15. uri na sedežu redno sejo. Glavni odbor ERS pekovskih delavcev bo imel v četrtek 5. t. m. ob 18 redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. proučitev spornega vprašanja pekovskih delavcev: 2. Razno. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. Mihaela Volka darujeta družini Vouk-Votpi 2000 lir za Dijaško Matico. Tov. Peček Bojan, Ljubljana Dramsko gledališče daruje 1..000 Din za Kulturni dom v Trstu. Tov. Koleša Emanuel gledališki igralec v pokoju. Ljubljana Gregorčičeva 10.500 din v isti namen. Pevci prosvetnega društva iz Saleža darujejo za Dijaško Matico 1000 lir. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8650-8700. papirnati šterling 1720-1740, dolar 682-685, telegrafski dolar 690-692, švicarski frank 158-159, francoski frank 176-180, avstrijski šiling 23,50-24. MtlleM c illtill lltll ItMII) 11)11 illllltllllllll III lil MAL? OGLASI JEDILNICO CRNO HRASTOVO, posteljo z žimnicami, mizico za pisalni stroj z role o, mehko omaro i posteljo z vložkom prodam. — Krošelj, Ljubljana, Smartinska 15. Glasbena Matica v Trstu Prihodnjo soboto, to je 7. a-prila bo v dvorano Avditorija v Trato ob 20.30 IV. koncert Glasbene Matice, na katerem bodo nastopili, sopranistka Otta Ondina, violinski virtuoz prof. Karlo Rupel in klavirski virtuoz prof. Marijan Lipovšek. Sporedi bodo na razpolago od torka dalje pri Adria-Express v Ul. Fabio Severo štev. 50 in na sedežu Glasbene Matice v Ul. sv. Frančiška 22-1. Izžrebane loterijske številke BARI 1 78 44 82 86 CAGLIARI 28 64 1 10 7 F1RENZE 85 3 75 23 70 GENOVA 19 58 U 33 41 MILANO 48 39 84 51 89 NAPOLI 18 79 44 40 U PALERMO 85 43 79 74 16 ROMA U 21 12 74 33 TORINO 41 45 38 52 1 VENEZIA 33 39 83 56 90 NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla'Maddalena. Ul. dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Zanetiti, UL Gommerciale 26; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. STRELSKE VAJE V BAZOVICI Urad za obveščanje javnosti javlja, da bodo danes na bazoviškem strelišču vaje od 8. do 17. ure. SLOVENSKO i NARODNO GLEDALIŠČE •/.a Tržaško ozemllg DANES 1. aprila ob » uri gostovanje v h z Gogoljevo komedijo ((/[ppfSP^ V PONEDELJEK 2. aljjjj ob 20 gostovanje v z Gogoljevo kome®J» d/{et'/sR^ Gledališče Ve* Jutri nastopi gle<^al^n Ko- zina Renza Riccija z novo> 100 J Rotte ® dejanj* Avgusta Goetza. ^ igrala v naslednjih ^rjlci druge komedije. Glav«1 ^ so Eva Magni, Tino ^$4 Mercedes Brignonc, 'g0ber-Millo, Anthy Ramaz?.in’B0ttinii to Picchi, Ana Marijjj Mila Vanucci in Giorgm PEDAGOŠKA KN^1Z^> v Ul. Geppa 9 pos10* sredo od 16. do !*• ore' & Itauatoie AR CELLINI TRST Ul. Cetlini št. 3, tel. 4386 obvešča svoje cenjene goste, da je z današnjim dnem zopet sprejel vodstvo svoje kavarne ter se priporoča. BENCO LUCIAN sprejme večje število gradbenih in strojnih ključavničarjev Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na personalni oddelek HIDR0M0NTAŽE 01. heroja Tomšiča Ml MARIBOR Sporočamo vsetn sorodnikom, znancem in Prjia Ijem žalostno vest, da je včeraj po dolgem ‘aV $ preminula v starosti 90 let naša ljubljena mama stara mama Ivana Grahor roj. Premru Pogreb drage pokojnice bo jutri v ponede'^ 2. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žaiostj S Bitnjah na premsko pokopališče. Sp. Bitnje - Ljubljana - Novo mesto Beograd, dne 1. aprila 1951. Celje ’ M' Žalujoči otroci: Josip, dr } ton, Minka, Kristina in ter snahe, zelje, vmikh_ P nuki in ostali sorodniki- ADEX-IZLETI 22. aprila t. 1. bodo izleti v: Ajdovščino Bovec DOrnherg Kanal on Soči ursar (Orsera) in Rovini Vpisovanje do 7. aprila Pletilni svetovno znani stroji „ DIAMANT" „COLMOR" in ,rP F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače iiimiiiiiii8|l|l|l!|1^ n buki®1 NA OBR^1 Tvrdka KERZl JE OIMHF v , V ima v zalogi veliko izbiro električnih štedilnikov na les, premog, petrolej in plin ..ki* ^ Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz ste ^ celana in keramike, kuhinjske tehtnice, elektricaa pomnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse menze, gostilne in bare. TRST- Trg S.. Giovanni Oglejte di naie RGOVINA REVISANI Vollka Izbira domačih copat za odraslo in ob*0 TRST, UL. VASARjJ V ŠVARA ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA T R S T . UL. GIULIA 28. AVTORIZIRANIGEOMEjf prevzema vse posle za katastr®t£j. knjiženja zemljišč in načrte u novanjskih hiš po ugodnih °e 1 UL. MACHIAVELLI 17, IIL ***, ' BEMBIČ TRST • UL. CORONEO 38 se priporoča * ELEKTROINSTALACUSKO PODJEIJE MILAN AMBBfltf TRST, UL. BOCCACClO 10 ^t|Hiiii|i|iiii""iiiiiiii||,||||||||„l||HI||||(||||||t|||,||l!l||||||||||||1|,I„||||W|l|||||i|||||)((|||m„j„|„||i„||ii|Mii|ii||)|||i||n„||||||„||||||,„^ GOLGOTAl MIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll|illl!|l|||||||||lll|||||||||||||||||||||l|||||||l|||||llll||||||lll|||||||||||||||||l||||||||||||l||||||IH= ni več, a še Zmeraj (rji' ^ gel>e’.. Posebno zju-* nocoj jih je zeblo tu-P°nc,f>; to noč so jih na-m JWP°In,ico opolnoči. Za-arij tezni, ki jo imajo . m Pred leganjem. Tako blok prišel na Blokaš rjove: ■fe,f1 Tempo!« in telesa .JrP Z ležlšr st ii**■ 2 težišč, si mrzlično : cokle, tekajo iz ba- S^^iteskakujejo stopnice pdštnih; »Tempo! se je treba z ^nttri(;0 preij barako, v krj; kopalnica in krema- tojj' iato Pa naga tetisa ča-f(’ Ca pridejp iz kopalnice Set’ ^ tačas kopljejo. to MS°Tl^a' in kriči, na- fljjj Pa se v. svetlobi žar-tui jetnika jo okoli barake: i2 vjfsa, ko da so vstala I^ °ba. Za barako je gozd dej. * stena, tik onstran bo-Hil^ We- Gorila se dere rut ^pi »ufvci pa se gnetejo ob DjJj? vratih barake, nagi so, \faul vtetrov nad morjem, ftojL.'®re^i Vogeške planine. veljaki pa lajajo za Hj J'**'1, ko da vohljajo duh telesih, ki ga nosi r Po pobočju. , :bcriš{e je ^0, terase so k "opnioc- P ffor loi se vzpenja- ra bri na st°lčku, medtem ODn , l'ec brije p koraku u telo e*}>, Pa niha in loči Briv Z h»:.~' ‘L'ec ga zmfrja, t , j Uifo p desnici po suojj nagoti kot H p,,”’ ki se topi v raz- u. a^' S*°^' skoraj ‘Hv0 n? Pod'-’', niha kakor 1VZ< Se bo zrušilo z fjak ° s° stQri obriti t leždf°^02i!i ua cement . kj j na cementu pod fipa! eJ}r,'z0ala s stropa, e nje0 do 0a mili In uo skorjasto koto iiiai polhi? '*'*an ■s „a,ltema ^ h,> kakor se več simbol je- >a„7cevanja in ra' \ Ja so dognala, da ' liOsiai wna cveteti, ** ča dnevi krajši )ltl>nititeme veCa' Tudi ESyctii^ ias umetne »ioo Ve> ki prekine DosartUitavi cvetenje. kri?-anteme ^kri r‘r(H,oru ali pa 'šorr^ s temnim * «o’ni Pre,Preči dohod ®°*dne i* med Det0 uro * ®>o takd0 7- ure zjutraj, v vS(,h 1,meli krizante-letnih časih. ttlORS RSKAUOOA Ski,,’1*0 ameriških tr- * Osebni1 50 opremi- eihinjai lm| »‘roji, ki *° Ditn m°rsko v l»l Sti "° Vo“o. Posa-' 7«00n dnevno desti-1 vode z**2000 u-1 trni 843 nt~ ?n)» U5nesa Po- U tr*ovlu ame-^Oenc*, ladie »Ihte eden teh kakor l-seni pod, zato da bo šel čist in obrit v peč jx3d kopalnico, Para pa sedaj združuje v blodno belo gmoto telesa, ki stojijo in telesa, ki ležijo, ker nimajo moči, da. bi stala. Natg se prhe odcejajo, vrata s: odprejo in čreda teles mora planiti ven, ker gorila rjove; »Tempo, tempo!« in brivci se režijo in brusijo britve. Brivci se režijo, ker skopana telesa trt peče jo ob vratih: ob vratih dobi vsako telo cokle in hlače in jopič: «Tempo< Tempo!« Suhci pa se vrtinčijo v mrazu, tečejo, gorila pa tleska v bikovko po koži onemoglih teles, ki ne morejo hoditi. »Tempo! Tempo!« in čreda bezlja naga po stopnicah navzgor, nato spet po stopnicah, nato še: zato, da se zatečejo v ba-rdko na pobočju: »Tempo; Tempo!« in bikovka oblizne nago telo, ki se je sklonilo, da pobere hlače, ki jih je imel pod pazduho in so mu padle. In ko je pobral hlače, je nago t?lo zatrepetalo Od udarca bikovke in roka je spustila cokle. Tedaj pobira cokle in bikovka spet pada po koži — »Tempo! Tempo!« Davi so stali na apelu kakcu- druge dni, K pldhinska sapa je šla laž? v kosti skozi obleko, ki so jo ponoči pre- BORIS PAHOR ‘O« ut 24 Ur»h dal ^ Pitne vode jeli. Pa skozi kožo, ki še je skuhala pod vročo prho. Po apelu so tudi kakor druge dni stali tri ure pred barako; kakor druge dni so pritisnili hrbet k hrbtu, si drgnili hrbt? in se gugdli. Strnili so se v gručo, ki je počasi naraila, in velik kup stoječih teles se je majal na desno in levo, da bi se šegrčl. Majal se je in valovil kakor klasje v ledenem vetru. Dopolddn ni bilo nič posebnega. Samo ljubljanski profesor, dlolgin z naočniki, je taval ob bdraki. Driska mu je izmozgala telo in možgane in on je z vodenimi očmi kolovratil okoli baraike. Tedaj so ga prijeli in odpeljali v Waschrdum, tam so gai slekli' do nagega in zlivati vedra ledene vode nanj, zato da So prali njegovo telo, ki ga je bita driska onečedila. Zlivali so mu vodo na glavo in rame, mu jo pljuskali v boke in zadnjico, koščeno telo Pa je vzdrgetavalom Najbolj pa so se tisti dan bali apela opoldan. Zato, ktr je ves dopoldan pljuskal dež. Stati na dežju in vetru je slabše kot stati samo na vetru. Tisti nalivi, ki švrkajo kakor brizgi iz gasilskih cevi. Pravijo, da je v Vogezih taleč, zato ker so to prvi hribi, ob katere zadenejo vetrovi, ki pihajo z Rokovskega zaliva in z Atlantskega oceana’ Morda, a zemljepisje j? brezpomembna veda ob krematorijskem dimniku, ki se kadi noč in dan kakor dimnik tovarn-. Da, a opoldan so stali in dež j? zalival uvrščena telesa kakor zmrzle rastline, ki bodo strohnele, ko bo mraz popustil. Telo ob telesu, roke ob telesu, glava pokonci — kakor vojaki, esman pa jih šteje, v rjavem dežnem plašču hodi pred vrstami — in šteje. »Muetzs ab! — kape dol!« je bil zakričal gorila. In mokre kape so tlesknile ob mokre hlačnike. Zdaj curlja. voda z gladkih glav na vrat. Stojijo postrojeni, trdi v mokroti in v njih leno kdpajo kanci misli: onemogli srd, nato tudi avtomatična molitev. Da, kajti strah pred uničenjem rodi v telesih kance prošnje kakor } kance toplote. Tisti človeški drget pred zverjo, pred bliskom in gromom, ki je zdaj groza konca tehle teles, ki jih esman ndšteje vsak dan manj. »Muetze aufl — kaPe gor!« In vrste se zrahljajo, suhci se zasuknejo na levo in desno, da bi se ubranili nalivu, toda telo, roki in noge so v mokrih cunjah kot odvodne cevi, po katerih se deževnica steka v cokle in v zemljo. Vrste cblek z modrimi in belimi črtami stojijo na tem paštnu, tako na tistem nad njim in tako vse navkreber. Nebo Ij,a čep■, kot črna kupola nad vrhom, nebo, ko d n se je zgostil pepel nad hribom. Moker pepel, ki si niža in razpada. Poldan, toda pod črnikasto kupolo je t c motno kakor v mraku pred koncem sveta. Vrsta se nemirno premika, oči strmijo vse navzgor, lačne oči, ki prežijo, kdaj bodo znosili kotle na bloke. Na vsak blok po dva kotla. Da, poldan. Poldan z živalskim poželenjem po vodeni čorbi. In telesa drhtijo V pričakovanju znamenja za razhod, drhtenje lakote, ki je večje od drhtenja zaradt mokrot? in vetra na mokrih capah. Tiščijo ramena, jih ožijo, zato da bi bila telesa bolj ozka in bi jih pljuski manj zmočili, zpto da bi cunje bile daleč od kože in bi curki tekli po obleki na tla. Da, oditi v barako, ker j ba.raka je ta hip brlog za pre-ganjano in mokro žival. V ba- raki ni videti turobnega neba, ki je gosto in črno kakor nebo v svetem pismu nad goro Golgoto. Toda vrste se ne odpravljajo. Zdkaij? Tam zgoraj, kjer se mrakotna kupola dotika vrha, nekaj ni v redu. Ali kdo manjka? Prav danes, zdaj, v uri kosila? Zato da bodo dolg: ure stati na plohi? Vratovi se stegujejo, toda nič ni moč videti; na paštnu, ki je nad njimi, zapirajo pogled postrojene vrster Prav tako zapirajo pogled tistim vrstam druge bolj zgoraj in tistim drugim spej druge. Kaj se godi na vrhu? Zdaj se esovec v dežnem plašču vzpenja po stopnicah navkreber, hitro prestavlja težke škornje s stopnice na stopnico in oči jetnikov sledijo škornjem; ali bodo dali znamenje za odhod, kadar bo dospel na vrh on, ki je pregledal zapor in krematorij? Ne. Niso čakati njega tam na vrhu. Zdaj gre šumel skozi vrste; kakor pridušeno šepetanje, ki sz je prihulilo od zgornjih teras vse dol. Niti ne pravi šepet, le šum mokrih cunj, ki drgnejo ob mokre cunje, medtem ko jih cvrka dež. Nato se oglasi leseno kladivo, ki tolče po debelem tramu prav na vrhu visoke piramide tera$ in koščenih ljudi po teh terasah. Naliv s? je ublažil, a nebo se niža, njegova črna kupola kdkor da razpada v kose mokrega pepela in umazana zemlja se druži z umazanim nebom. Veter nosi posamezne kaplje skozi ozračje, ki ga zdaj presunjd pridih še bolj zgoščene groze: ko da se po pobočju onstran hriba kobaca na vrh strašen in megl'n polip, ki bo zlezel na taborišče, strl žrtve in rablje, zamesil zemljo in gozdove s človeškimi telesi. Topi udarci so bolj jasni. Ali koga kličejo? Toda «5, to je kovanje kladiva ob hlod. Splašene misli zakrožijo po oslabelih možganih, oči begajo, a oči se morajo zmeraj' ustaviti na hrbtih teles, ki stojijo na gorenjem paštnu. Tedaj st erto od teh hrbtov tam zgoraj obrne in človek nekaj šepne navzdol. Kaj je rekel? Obešenje? Ali je rekel obese-nje? Oblaki se zdaj vlečejo po vrhu kakor črni velikani, ki bi se plazili po nabreklih kolenih. NikjUr ni več mest, vasi, nikjer ni več ljudi. Vse, kar je, je. na tem samotnem vrhuj ti ostanki ljudi na pobočju, ki imd spodaj peč, zgoraj pa novo grozo. «Ruski fant«, šepne nekdo. A zdaj znova šizrka dež, visoko zgoraj pa nekdo dizkla-miia. Olas.v vetru in dežju: nič ni slišati, nič videti, le vrsta na gorenjem pdštnu se zdaj zravna in otrdi. In zdaj prav tako tudi tale njihova vrsta in druge na spodnjih poštnih- Na vsa zravnana telesa pa curlja obsodba z nizkih oblakov, ki so blatne peruti strašne ujede, ki zdaj kljuje kost človeške lobanje na vrhu hriba. Cez hip je prišel špet val tišine navzdol po pobočju. Kakor tesnobna tišina pred Viharjem; a nikjer ne zagrmi, nč zabliska, ne udari strela. Samo tema se še bolj zgosti, oči pa srepo zrejo v hrbte teles na gorenji terasi: kakor da bi hoteli razbrati iz njih drgeta novo čustvo, novo dejstvo. Tako vse vrsti1, do tiste na vrhu, ki je vsemu priča. Da, sedaj se od vrha dol prenese Po teh hrbtih bolj vidno valovanje,- kdkor telo, ki se zdrzne, nato pa takoj otrdi v smrtnem krču. Potim so se vrste tam zgoraj začele premikati. Da, odhajajo. Toda ne odhajajo h kosilu urno kakor vsak dan; lezejo počasi kot len oblak, lei se plazi raž vrh. Druga za drugo odhajajo ka- kor procesije spokornih okostnjakov v oblačilih z belimi in modrimi črtami, ki se prilep-Ijajo h kostem. Nato odleze tudi vrsta nad njimi, se premika in vse glave so obrnjene na desno, navzgor. Zdaj je pobočje prazno, samo terase se vzpenjajo kot velike stopnice do vrha. Na vrhu pa visi z vešal mlado telo. Kakor z okleščenega križa visi, «Obesiti so ga enkrat, a ker je drsal s stopati po tleh, so ga sneli in ga obes:li še enkrat«, razlaga nekd >. Pobočje je osamljeno, na vrhu pa mlado telo počasi kroži; je v oklepu blatnih oblakov kakor strelovod, ki se nalahno obrača v vse smeri. * * * Zdaj so končno v baraki, baraka je bila polna in telesa so stisnjena za mizami. Prinesli so kotel in kotel prestavljajo od mize do mize. Zajemalka zlije vsakemu v skledo vodene brozge — in vse oči prežijo na zaj'mailko in roke se stegujejo po rdečih skledah. Rodil se je srd v tih izžetih telesih, a se je takoj onemogel vdal mrzlici lačne živali. Zdaj usta hldstng goltajo vročo čorbo in žlica škrta in išče na dnu sklede košček krompirja, Po steklih praska dež in v prostoru je tema. Mlado telo visi vrh hriba na Golgoti in počasi kroži, a je ko da binglja sredi sobe, med njimi. V sobi skoraj tiho, le medlo šumi: kakor prvi roj muh, ki je pribrenčal na svežega mrliča. JOHNNT APPLESEED oče ameriških jabolčnih nasadov Lik tega človeka, ki se je prvotno imenoval John Chapman, je postal legendaren v ljudski domišljiji - Ljudstvo trdi, da je Johnny ustvaril vse ameriške jabolčne nasade - Sadovnjaki, junaštvo, idealizem in čudaštvo so naredili iz ‘John- sipit ld je bito še divje in pol- ny.a Appleseeda no nevarnosti. Njegovo izredno 7 Ed;'n najpriljubljenejših likov iz pionirske dobe ameriškega srednjega zahoda je nedvomno John Chaprr.an, ki si je zaslužil vzdevek Johnny Ap-pieseed (appto — jabolko, seed — seme). Johnmy slovi kot oče ahaeriških jabolčnih nasadov, kii izvirajo iz dbbe med leti 1790 in 1840. Sadovnjaki, ki jih je ustvaril z razdeljevanjem siemen pionirjem, so se razprostirali na nepreglednem podiročju, fei gre odi zvezne države Pennsylvanije do ozemlja, ki meji na Velika pzera, itri sprerrlja v razdaljo več kot 1000 milj divje steze in, zavite vodhe toke raznih zveznih držav. Zgodbe o izrednem delu tega nenavadnega junaka sadjarstva večkrat zabriše legenda. Izluščiti iz te zmesi resnice in ljudiske domišljije stvarna dejstva ni lahka naloga, ker je Chapman 0 sebi rad1 pripovedoval skoraj nemogoče sitvari in je svoje ime rad ovijal s kopreno skrivnosti. O prvih 25 letih njegov?ga življenja nam je kaj malo znanega. Vemo, da se je rodil 1774. leta v Massachusettsu in da je prebil velik del svojega življenja v zvez ni državi Ohio. Poročil se ni in tudi ni imel nikoli stalnega bivališča, ker je bil vedno na pati, da je lahko širil sadovnjake v vse nove kraje, ki so se odpirali kolonizaciji. Živel in oblačil se je kot obmejni junak, ker je želel biti in ljubše mu je bilo taborenje v gozdu kot pa domače ognjišče. V decimbru 1797 je nasadil v Alleghenyski dolini prvi sadovnjak in je nato začel prodajati semena jabolk vsem. pionirjem, ki so se naseljevali na tem področju. Pravijo, da je Johnny neposredno ali posredno ustvaril vse ameriške jabolčne nasade. Leta 1800 je bil John Chapman, ki je bil takrat že znan kot Johmny Applesečdl, že v vseh smereh prepotoval področje med državama Ohio im Missis- ZANIMIVE UGOTOVITVE AMERIŠK BE\ politična opredelitev francoskih izobražencev Nenavadno zapleteno in pro-\ znanstvena blematično je današnje družbeno dogajanje v svetu ■— posebno za človeka, ki se ne zadovolji z lepo frazo, temveč skuša prodreti v bistvo stvari. Kapitalistični sistem človeštvu več ne ustreza; znakov, ki pričajo o njegovi neozdravljivosti, je na pretek. Novo — tisto, kar je na sovjetskih tleh vzniklo oktobra 1917., pa je v svoji progresivni rasti zastalo in se n literarna imena (J. Curie, L. Arragon itd.). Njihovo glavno literarno glasilo je tednik «Les lettres fran-gaisesn. v svojem odklonu do starega in v svoji gorečnosti za višji družbeni ideal pa so ti ljudje često slepo pokorni ukazom iz Moskve. Zarod j vse bolj očitnega nesocialističnega obnašanja sovjetske kaste so se v zadnjih letih sicer že mnogim odprle oči. Posebno boj jugoslovanskih komunistov proti maličenju socialističnega nauka je številne spravil na pravo pot. Vsemu svetu je znano, da je naklada francoskih informbi-rojevskih glasil od leta 1947 dalje padla skoraj za polovico. francoski izobraženci so politično opredeljeni v raznih strujah. Obstaja struja “stali-noi/cei/“, struja “niti-nitiu, to ju niti za Sovjetsko zvezo in niti za Zfl/I, in tako imenovana “zapadna stranka44, v kateri so številni izobraženci, ki se boje, da bi se Hameriški imperializem utegnil sprevreči v fašizem44, a se kljub temu bolj boje Moskve kot VVall-Streeta. Med te spada tudi s časoma izpridilo. Kje torej sije struja “omahljivcev44, luč napredka? H kateremu iz- hi jj|t je sicer strah med obeh oboroženih tabčrov snria|ij.ma kakršnptfa bi se kazalo prid,-užiti? Ali pa soctauMna, »aursnega je morda še kakšna srednja linijo V Sovjetski ZVCZI, pctf? Podobna i^prašanja se a SO vendarle dandanes vsiljujejo ljudem — posebno mislečim ljudem — po vsem svetu. Odgovori na ta vprašanja so različni in vsi nikakor niso v skladu z objektivno naprednim družbenim idealom. — Nedavno mi je prišla v roke ameriška «Parti-san revieiv« z zanimivimi ugotovitvami o tem, kako se politično opredeljuje francoska inteligenca. Upam, da ne bo odveč, če v kratkem navedem te ugotovitve in zraven dodam še kakšno svojo misel. Pariški dopisnik omenjene revije najprej razpravlja o moči komunističnih postojank med inteligenco — oziroma o moči vstalinovcev«, kakor sam piše. Brez posebne opere na statistiko meni, da je najmanj ena petina ati morda ena četrtti na francoskih izobražencev — učiteljev, književnikov, umetnikov — komunistična ali pa zbrat ena s komunizmom- Med temi srečamo tudi pomembna V m m nioc Je naslov plesa, v katerem se je posebna izkazala ta mlada eksotična plesalka, hči kitajskega očeta in na Dunaju živeče Američanke. prepričani o njegovi zmagi Vendar pa tega dejstva tudi ne smemo precenjevati. Hkrati je namreč znatno padla ■naklada vseh političnih glasil — razen glasil umerjenih strank ter športnega in zabavnega čtiva. Drugo pomembno skupino med francoskimi izobraženci tvorijo privrženci gesla »niti-niti» (t. j. nismo niti za Sovjetsko zvezo niti ■ za ZDA). Ta skupina je v Franciji menda precej številna. Med »nevtralce«, ki več ali manj zavzemajo takšno stališče, spadajo tudi slavni pisatelj Jean-Paul Sartre in vodilni eksistencionalistični književniki, Merleau-Ponty, Simone de Beauvoir, Albert Camus, celotno uredništvo lista ttOombat«, And reč Breton, še živeči predstavniki surreallz-ma, nekateri odpadniki komunizma ipd. V svojem nasprotovanju Sovjetski zvezi in Združenim državam Amerike so ti »nevtralci» menda precej dosledni, Tako so nedavno Davida Rousseta celo izobčili iz svojega kroga: grajali so ga, ker v svojem nastopu zoper sovjetska koncentracijska taborišča ni hkrati ožigosal tudi zatiranja ameriških črncev ipd. »Vrednote» kapitalističnega sistema so torej tudi v meščanskih in malomeščanskih krogih že močno razmajane in razvrednotene. Merleau-Ponty v nekem svojem eseju dolži buržoazno demokracijo, da je zakrivila vojno, da je odgovorna za brezposelnost, kolonialno zatiranje, da pa je sovjetski sistem samo druge vrste zlo itd. Pa tudi J. P. Sartre — kolikor se peča s politiko — menda nikdar ne obsoja sovjetskih koncentracijskih taborišč, ne da bi v isti sapi spregovoril tudi o trpljenju afriških plemen, ki jim gospodarijo Evropejci, o mukah ameriških črncev ... Spričo tega nastane malce čudna slika: moskovski modrijani prikazujejo J. P. Sartra kot najhujšega dekadenta; po drugi strani pa nekateri krogi na Zahodu negodujejo, ker si isti J. P. Sartre — ki je kot eksistm-cionalist nasproten marksizmu — vendar pri presoji družbenih vprašanj često natakne »nap bolj toge marksistične naočnike«. Seveda pa imajo t; raznovrstni »nevtralci« tudi svoje različne in često sila utopične družbene ideale. Znani pisatelj Albert Camus — nekaj časa pa menda tudi Andre Bre- toh — se je precej ogreval za Garyja Davisa, ki se je sw>j čas proglasil za »prvega državljana sveta« Nekateri »nevtralci» pa sanjajo o nekaki Združeni socialistični Evropi, ki naj bi uravnotežila odnose med o-bema nasprotnima velesilama (med ZDA in SZ) itd. Razen »stalinovcev« in »nevtralcev« pa moramo omeniti še drugo skrajnost — pripadnike «Western party», t. j. tiste, ki odločno branijo obstoječi družbeni red na Zapodit, ali drugače rečeno; tiste, ki ob pomoči ZDA skušajo uresničiti oziroma obraniti svoje interese. Vodilni med temi so katoliški izobraženci vseh mogbčih barv in odtenkov — od pisatelja Frangoisa Mauriaca do Henrija Mrnsisa in Etierma Gtisona. Sem sodijo dalje pristaši de Gaulla, ki sicer niso tako številni (najvidnejši med njimi je pisec in literarni teoretik An-drč Malraux). V namišljeno "h-VJestern par-ty» (»zapadno stranko«) pa spada tiidi lepo število izobražencev, ki niso nič kaj vneti za ameriški način življenja in ki se celo boje, da bi «se ameriški imperializem utegnil sprevreči v fašizem«, a se kljub temu bolj boje Moskve kot pa Wall-Streeta. Sploh je pisana »Westem party» številčno menda zdaleč najmočnejša. Med njenimi pristaši pa je res tudi precej takšnih »omahljivcev«, ki jih je sicer strah »socializma«, kakršnega vidijo v Sovjetski zvezi, a so vendarle prepričani o njegovi zmagi, O tem se je nedavno razpisal mladi francoski novinar j. J. Servan Schreiber, ki je ugotovil, da v določenem krogu vlada prepričanje, da je socializem nujen «zgodovinski proces«... »Zato je edino, kar lahko storimo, to, da njegovo zmago čimbolj potisnemo o prihodnost in hkrati upamo, da bo razvoj dogodkov medtem ublažil ta sistem in ga napravil znosnega, če že ne zares sprejemljivega«. Takšne vere V zmago Moskve je — po Schrei-berjevem mnenju — kriva tudi slabost sodobne »antikomunistu; ne levice» (mišljene so razne socialistične in socialnMe-mokratske stranke). Schreiber meni, da ta levica nikjer ne more zares uspeti, kajti v smislu idealov nima kaj postaviti proti sovjetskemu sistemu — še več: sama skuša «vzpostaviti nekakšno obliko državnega socializma, ki bi v kontinentalni Evropi neizbežno dobila avtoritativen, t. j. stalinističen značaj«. Te ugotovitve so važne: francoski novinar ima docela prav, ko pravi, da je socializem zgodovinsko neizbežen. Vendar pa tisto, kar imenuje »državni socializem«, kar že obstaja v Sovjetski zvezi in kar mnoge plaši, sploh ni pravi socializem — temveč državni kapitalizem. Držami kapitalizem pa se dandanes o nekoliko drugačni obliki in po sili samega gospodarskega razvoja uveljavlja tudi v kapitalističnih deželah. Lenin je o takšni razvojni stopnji gospodarstva govoril kot o predvečeru socializma. Tak predvečer dandanes preživlja vrsta gospodarsko razvitih dr-1 ždv. — ec * delo js postalo že slavno, da narodjl6gQ junaka ne rečemo legendarno. Dames ameriškega Zahoda se nam bo zdelo čudno, da so _____________________________________ vzgojili pravcate sadovnjake iz semen. Kdor se nekoliko .‘••pozna na sadjarstvo ve, da je najboljši in edini način, ki jamči uspeh, cepljenje dreves skrbno izbranim i . cepiči. V dobi pionirjev pa takim vprašanjem niso posvečali časa. Slo je Za to, da čim prej pridejo do pridelka, ki bo zadostoval za vse. Sadje so nujno potrebovali in najprfljufcljenejša so bila jabolka, ker pač trajajo vse leto in jih js lahko ohraniti. Primerna so tudi za vkuha vamj e mezge in to je bito takrat zeto važno, ker pač še niso poznali modeme tehnike konserviranja živiL Zielo važna je bila nadalje izdelava mošta, ki je bil zelo priljubljena pijača in ki je po vrenju tudi v. gospodinjstvu zalegel za marsikatero potrebo. Kakor hitro so začela drevesca, ki so vzklila iz semen, katera je John Chapman prodal pionirjem, rasti, so jih lahko cepili s cepiči dreves dobre kakovosti, če so bili na razpolago, in tako izboljšali sadeže. Johnnyevo glavno vprašanje pa je bilo samo to, da je imel dovolj drevesc za prodajo in v tem je nadlkrilii vse ostale, ki so izvrševali enak poklic. Ljudje so ga imeli zeto radi. Q njegovem čudaštvu in dobroti so 'krožile mnoge govorice. Oklenil st je mistič- nih teorij ustanovitelja Nove jeruzalemske cerkve Emanuela Swedenborge, in je vneto širil njegovo doktrino. Zgodbe o Johnnyevem delu go kmalu pre pletale pripovedke o njegovih človekoljubnih dejanjih jn težko je ugotoviti, katera so se ljudski domišliji bolj priljubila. K vsemu temu se je pridružil še odsev junaštva, ker je Johmny leta 1812, ko j« izbruhnila vojna proti Angležem, mnogo koristil ameriškim borcem g smelim izvidniškim delovanjem. Sadovnjafki, junaštvo, idealizem in čudaštvo, ta pestra zmes je naredila iz ‘John nya Aippltseeda narodnega junaka ameriškega Zahoda. Ljudje so njegov lik radi od. dajali z mističnim obsevonj* kot da bi bil nekak Jantte Krstnik, ki je bil poslan na divje ameriške ravnine, da pripravi pot omiki in napredke. Okoli leta 1830 je Johrmgii Appleseed, tedaj že starček s srebrnimi lasmi, zadnji krat prepotoval Indiano tn, Ohio in njegov lik se je vtisnil v ljudsko domišljijo obdan skoraj s sijajem svetništva. Umrl je leta 1845 star 70 let. Samo v dveh njegovih neštevilnih sadovnjakih so po nekem inventarja našteli 17.000 dreves. L ■ Johnny Appleseed, kakršen je ostal v ljudski pripovedki tn ki ga slikarji upodabljajo kot raztrganega, a veselega popotnika. IZ ZGODOVINE ŽIVALSKEGA SVETA V afriških najdiščih so našli angleški znanstveniki poleg velikega števila ostankov človeku podobne opice tudi zanimive ostanke okostnjakov sesalce vi Ilustracije nam pokažejo, kakšne so te živali verjetno bile, ko so bile žive. Na kratko bomo obdelali nekoliko teh oblik in ugotovili njih značilnosti. ORJAŠKE ZIDAL B Prinašamo sliko orjaškega pavijana iz vrste opic, ki je značilna zaradi pasjega gobca in razvitega nosu. Dolgi rep nosijo v obliki loka, hodijo skoraj vedno po vseh štirih in stopajo s celim stopalom^ Prt samcu je zob podočnik močno razvit in predstavlja ostro orožje. Ostanke sličnih pavijanov so našli v raznih krajih Azije, Severne in Južne Afrike, vendar pa se bivališče še obstoječih vrst omejuje na Afriko in Arabijo. Po vsej Evropi najdemo ostanke slona z ravnimi okli. Najstarejše primere so našli celo v Angliji. Ta praslon je bil večji od največjega znanega mamuta in je dosegel višino 3.66 do 3,96 m merjeno do rame. Zanimiva je oblika rogov orjaške ovce, ki je podobna rogovom današnjih bivolov. Razdalja od kraja do kraja je znašala 1,20 m. Velika žival, imenovana Si-vatherium, podobna današnjemu losu, je prednik danes živečih žiraf. Samec je imel razen lopatastih rogov y obliki palme tudi nad očrni enostavne vzblokine, slične rogovom. Hrbtenica je bila polna zračnih celic, da bi bila izenačena velika teža teh rogov. Našli 50 tudi ostanke fosilne svinje, ki je popolnoma izumrla. Ker niso našli dovolj ostankov, je še vedno dvomljivo, če lahko govorimo o sorodstvu z divjo svinjo centralne Afrike Fosilni nilski konj se odlikuje po velikanskih očnih vzbokli-nah. Lahko sklepamo, da je bila ta žival skrajno prilagojena vodi, bolj kol je katera koli, danes živeča vrsta. Ostanki konja iz teh najdišč so vredni pozornosti. Zaradi svojih nog s tremi prsti se znat. no razlikujejo odi drugih, poznejših vrst konj. Ima tri popolnoma ločene prste, vendar pa so bili notranji in zunanji prsti manjši in ne tako važni bot srednji. Pri današnjem konju je ostal ta srednji prst, stranski prsti pa so znani kot mali «bin-celni». Hipparion — tako j« ime takratnega konja — se razlikuje od današnjega Po finejši rasti. Malo večji od današnjega osla je bil manjš; od današnje zebre in dosti manjši od fosilne, s katero je živel istočasno. Edini zastopnik plazilcev, ki ga tudi omenjamo, je orjaška želva, za katero niso potrebna posebna pojasnila, ker ima ž« dosledno obliko današnje želve. Na kraju še nekaj pripomb o orjaštvu, značilnem za živalstvo te dobe, razen za svojevrstnega hippariona. Fiziologično lahko smatramo, da je ta pojav v zvezi z močnim delovanjem hormona rasti, torej delovanjem srednje žleze slinavke. Izkušnja dokazuje, da je v zgodovini mnogih skupin plazilcev in sesalcev orjaška rast vedno znanilec. da je dotična vrsta blizu izumiranja. Razen pojava propadanja pasem1 je arjbitvo asi žival nevarnost ker potrebuje ra vzdrževanje aeveda več hrane. Istočasno pa je pri iskanj«! hran« manj gibčna. Tudi plod se razvije pri velikih živalih pozneje kot pri malih. Vsa ta dejstva zmanjšujejo Vrst^ rrvd-nost nadaljnjega obatoja. t ZDRAVO JEDRO zme (03 USTANOVITVI NEODVISNE DELAVSKE PARTIJE NEMČIJE) Za veljko noč je bila v sta- | Poleg množičnega zapušča- .riščih ((prevzgojeni«. Stare ko- rem porenslkem mestu Worms ustanovljena Neodvisna delavska partija Nemčije (Unab-haengige Arbeiterpartei — UAP). S tem se je končalo prvo poglavje združevanja zdravih socialističnih sil v zahodni Nemčiji, ki so ali zapustili _ kominformistično Komunistično partijo Zahodne Nemčije, , ali pa viseli med komin-forrnizmom in Schumacherjevim socializmom in se tu in tam zbirali v manjših krajevno omejenih delavskih organizacijah (Delavska stranka v Offenbachu, Socialistična zveza v Wormsu, Novi začete^ v Berlinu pa skupine Delavska politika. Naša pot. Iskra in druge). Ze ta obilica manjših socialističnih družb je kazala, da s politiko KP Zahodne Nemčije nekaj ni v redu, še bolj Pa to potrjuje razkroj v partiji sami, ki napreduje v premem sorazmerju z njenim spre min jan j 5m v navadno dolgo roko vzhodnonemške «Ei'.ot ne socialistične stranke«, preko nje pa Moskve. Ta razkroj je v Nemčiji morda Dol j očiten kot v ostalih zahodnoevropskih deželah, ker Nemci pač okušajo «sovjetski« režim v svoji lastni hiši. v Vzhodni Nemčiji, kjer vlada z znano nemško pedantnostjo do absurda pritirami moskovski birokratski centralizem (ki, da povemo samo čisto droben primer, vpisuje delavcem v «kontro!ne liete« celo tiste minute, ki so jih med delovnim časom izgubili, ker so šli — na stranišče). Razkroj y toomiinforrrietič-rrj partiji v Zahodni Nemčiji lepo kažejo — poleg splošne brezbrižnosti članstva, ki je tako narasla, da je prišlo na konferenco vodilnih partijskih funkcionarjev v Duisburgu (Porurje!) od 80 povabljenih samo 27 oseb, v Hannovru 25 namesto 65 itd. — rezultati zadnjih občinskih in deželnih volitev, ki dokazujejo stalno in močno zmanjševanje nikdar preštevilnih glasov KP Zahodne Nemčije, ki si poleg tega že spočetka ni znala u-stvariti v ogromnih industrijskih centrih Porurja. Porenja in drugod ali v industrijsko-pristaniških mestih kct Hamburg in Bremen, socialni st ruk turi kraja primernih pozicij Na zadnjih občinskih volitvah v 25 občinah v deželi Porenje-Vestfalsko so dobili krščanski socialisti 68.710 glasov, socialni demokrati 68.130 glasov, komunistični kandidati pa samo 12.301 glasov. Obe zmenjeni veliki stranki sita v prim/Srjavi z volitvami leta 1948 pridobili precej glasov, KP pa jih je izgubila (18.335 leta 1948). Se bolj značilne, ker veljajo zg celo deželo, so pokrajinske volitve v jeseni 1950. V Porčnju-Vestfalskem je' KP Zahodne Nemčije dobila 12 mandatov, leta 1947 pa jih je imela 28; njeni glasovi so padli odi 513.225 na 333 tisoč, kar pomeni, da je izgubila približno tretjino glasov v deželi, ki obsega največje evropsko industrijsko področje Porurja. V deželi Hessen je KP dobila 4,7 odstotkov glasov, pred dvema letoma pa 6,7; v deždi Wuerttemberg-Baden 4.9 odstotkov, leta 1949 pa 7,4. Najhujši padec pa je KP doživela na Bavarskem od 4,1 odstotkov v letu 1949 so se njeni glasovi znižali na botre 1,6 odstotkov glasov. Se bolj značilni za padanje vpliva« KP Zahodne Nemčije med delavstvom so rezultati volitev za delavske sindikalne poverjenike v Porurju. Od 2116 poverjenikov jih je imela KP 529, na novih volitvah v decembru 1950 pa je to število padlo na 420. Proces razkroja in rastoče brezbrižnosti pa še lepše ilustrirajo podatki o članstvu KP Zahodne Nemčije. Sredi leta 1948 je imela partija v Porurju 130.000 članov; to za izrazito industrijski in rudarski center že tako nizko število članov je padlo do konca leta 1950 na ■— 32.000. V Koeln skem okrožju, ki šteje okrog 100.000 d.iavcev, je imela KP nekako 3000 članov, danes pa jih ima 900 — niti en odstotek skupnega števila delavcev! Vsa Kp Zahodne Nemčije je štela spomladi 1948, po takratnih podatkih, 387.000 članov. V ies-’ ni 1950 so cenili njihovo število na 110.000, trda razkroj se je odtlej še potenciral. nja partije pa prispevajo k razkroju še stalna ((čiščenja« po «višjih navodilih«, ki gredo tako dalvč, da je bilo v prvih devetih mesecih leta 1950 izključena ali zamenjana nekako tretjina članov deželnih vodstev, ki so bila izvoljena leta 1949, in 84 vodstSv okrajnih organizacij. «Višja navodila« zahtevajo, popolnoma v skladu z načeli, ki vodijo tudi sedanje veliko ((čiščenje* v Vzhodni Nemčiji, naj se stari kadri «zamenjajo z novimi, ki so od leta 1945 pokazali svojo zvestobo ZSSR«. Na vodilne položaje sistematično postavljajo ljudi, ki so se vrnili iz sovjetskega ujetništva, pa čepray so bili poprej morda zagrizeni nacisti — samo da so bili v ujetniških tabo- muniste še izpred Hitlerjeve diktature — ljudi, ki znajo bolj misliti s svojo glavo, kot pa biti «sleipo pokorni« — pa mečejo iz partije kot «tito-iste«. Zadnji val ((čiščenja« je februarja udaril v najvišje vrhove. V petih zahodnontm-šfcih deželah (vsega skupaj je dežel, devet, Skupino s svobodnima hanzeatskima mestoma Hamburg in Bremen pa enajst) so zamenjali predsednika ali tajnika deželne partijske organizacije. Iz deželnega komiteja za Nižjesa-ško je bil izključen Robert Lehmann, vodja komunistične skupine v parlamentu in glavni urednik partijskega organa «Die Wahrheit». Nadaljevanje na 8. strani IORJE ]\a Tržaškem se odpirajo slovenski zemlji okna v svet. Ta okna so morje naš sinji Jadran. Rodo* in rodovi so preživeli ot njem v večni borbi z divjimi vodami in požrešnimi globinami. Klonih nis°< Polagoma so osvajali njegove tajne, spoznavali njegovo korist in odkrivali ve svetove. Vzljubili so morje - to večno odprto okno - in za njimi ga lju tudi mi. Zato bomo pogosto pisali o njem, saj je to naša dolžnost PRIH PARI RA »Kazačok« velikega Stalina na 38. vzporedniku. odkriva resnico o l. Valentini Gonzales, s partizanskim imenom «Ei Campesino«, se je po porazu republikanske vojske kot zadnji umaknil najprej v Oran, od tam pa v-francosko luko Le Havre, kjer se je vkrcal na sovjetski parnik, ki ^ ga je z večine politbiroja španske KP in z večino poveljnikov republikanskih brigad prepeljal v ZSSR. Z isto ladjo je potoval tudi sovjetski pisatelj Ehrenburg, ki je bil dc tedaj. prav tako y Španiji, toda ne kot borec, temveč, kot dopisnik »Pravde«, ki je bival po najboljših hotelih ter -se prevažal v luksuznih avtomobilih na račun španskega ljudstva. Razen tega je v Španiji igral tudi vlogo vohuna NKVD. Ze prvi dan je Ehrenburg nagovoril Campesina. O tem razgovoru pripoveduje Campesino naslednje: «Na krovu se mi je približal Ehrenburg in mi s protektor-skim in sladkobnim tonom začel dajati nasvete. Odslej se moraš podrediti disciplini komunistične Internacionale in nt komunistične partije Španije. Zaradi tvojega obnašanja v voj. ni te lahko imamo za prvaka španskih emigrantov v ZSSR, V nekaj nadaljevanjih bomo v nedeljski prilogi objavili odlomke iz spominov Valentina Gonzalesa — »El Csmpesi-na» o njegovem bivanju v Sovjetski zvezi. Kd0 je Valentino Gonzales — «E1 Campesino?« Med špansko civilno vojno je bil komandant slavne republik. «46. udarne brigade« in eden najvidnejših funkcionarjev španske KP. Kot tak je najbolj popularen borec za svobodo španskega ljudstva proti falan-gistom. Po porazu republikanske armade se je umaknil v ZSSR, kjer je bij zaradi svoje revolucionarne doslednosti kmalu obtožen trockizma, teroriziran, zaprt, interniran itd. Po mnogih brezuspešnih poskusih mu je končno uspelo pobegniti iz ZSSR. Nedavno je v Parizu nastopil kot priča na procesu proti kominformističnemu tedniku «Lettres Fran. caises«. Njegovo pričevanje je bila zbirka dokumentov, ki razgaljajo do kraja nečloveške sisteme »stalinskega reda«. ZSSR toda le pod pogojem, da dokažeš razumevanje, in spoštovanje za resnično, edino in avtentično domovino komunistov vsega sveta, za Sovjetsko zvezo ter Za njenega nespornega in genialnega vodjo — tovariša Sta-lina«. Spominjam se, da sem mu ostro odgovoril: «Sem in bom vedno predvsem Spanec. En mesec bom ostal v Moskvi, potem se tajno vrnem v Španijo in bom organiziral gveri-ljor>. Ehrenburg mi je svetoval, naj zadržujem svoj' impulziven in pretirano neodvisni značaj, in dodal: eZdaj moraš študirati, Valentino Gonzales govori na procesu proti kom reformističnemu tedniku »Lettres Francaises« ••v-jjF 88 .. Gonzales — El Campesino kot povsljnik slavne «46. udarne divizije« v španski državljanski vojni > pripravljati se politično in vojaško ter ubogati povsem, voljo Vodje«. Bil sem vznemirjen in postavil sem mu nekaj vprašanj. V spravljivem tonu mi je odvrnil: ePripravi se na presenečenja. Inozemski komunisti so idealizirali ZSSR; «sociali-zems ne predstavlja vedno sreče; mnoge so napake, mnogi nasprotniki in saboterji)). ((Hočete reči, da sovjetski raj ni raj?)) sem ga vprašal. S ciničnim smehljajem mi je odgovoril: «Ta, raj je ustvarila propaganda, kaj je treba, da razni naredi vedo resnico?)) Potem je nekaj premišljeval in dostavil. eSpamja je za teboj. Tvoja edina domovina bo odslej Sovjetska zveza. Ne pozabi tega in predvsem — nikoli ne disku-tiraj!» >» Lhranburgova praktična navodila za obnašanje v “deželi socializma,» Campesino je bil pod močnim vtisom vsega tega. Od raznih ljudi na krovu je hotel zvedeti kako podrobnost d ZSSR, toda naletel je vedno na hermetično zaprta usta in obrazi vseh, ki jih j€ ogovarjal, so izražalj strah in sum. Niso mu odgovarjali. Pred prihodom y Leningrad, je NKVD vsem pregledala prtljago in zaplenila dragocene predmete. Leningrad se mu je predstavil v kričečem nasprotju: poleg modernih tovarn so bile koče za delavce in glavna postaja je bila zgled umazanije, polna raztrganih lj-udi, lahkotnih žena ter lačnih otrok. V Moskvi je bil sprejet kot vsi tujci. Nastanili so ga v luksuznem hotelu Manino. Po treh mesecih so ga preselili v Frunzejevo akademijo. Mnogi njegovi španski kolegi so zapustili hotel pred njim, namenjeni v Sibirijo pod obtožbo, da se v španski državljanski vojni niso pustili pobiti. Za njimi je izginila vsaka sled. Ker se je upiral, da noče v Akademijo, pač pa nazaj k Španijo, so mu obljubili, da bo ostal v šoli le 8 mesecev, nakar da bo «el v inozemstvo. 2ivljenje v Akademiji opisuje Campesino takole: Porušili so m! ime 28 Spancev nas je bilo izbranih za «Višjo vojaško šolo ZSSRn, razen nas ga še štiri Rusinje, ki so se borile v Španiji. Te žene so bile enostavno v službi NKVD in so obvešče-vale policijo o vseh naših de janjih in o vsaki troši besedi. Pred našim prihodom je samo 32 tujcev obiskovalo tečaje v akademiji Frunze. Pozneje, predvsem preti koncu druge svetovne vojne, se je njih število povečalo. Rusi so si pred stavljali, da smo mi, ki smo se borili v Španiji v komunistič nih vrstah pod njihovim vodstvom, izgubili naše španske narodnostne posebnosti in da smo avtomatično prešli pod politično in vojaško avtoriteto Kremlja. Ped pritiskom smo morali menjati naša imena iz španskih v ruska in le-ta so bila edina priznana. Čeprav sem se upiral, sem se odslej moral imenovati «komisar Pjotr Antonovič«. Nikoli nisem mogel zvedeti, kdo Sj je zame izmislil to ime. Na vsak način mi je bilo odslej prepovedano upo-« rahljati vzdevek «Ei Čampe si- V«, no«, pod katerim sem bil poznan.)) Študenti v tej šoli so prejemali tudi plačo. Plače inozem cev so bile višje. Campesino je prejemal 1800 rubljev mesečno. Učitelji, vsi ostali genena-li in polkovniki so prejemali po 1200 rubljev. Ce bi Campesino nadaljeval zvesto svoje študije, ki kmalu prejemal skoraj 5000 rubljev. Povprečna mesečna plača delavca ne presega 250 do 300 rubljev na mesec. Seveda so gojenci akademije uživali še druge ugodnosti, ki jih je mogoče uživati v ZSSR, tako glede oblačil, hrane, vožnje, za. bave, bolnic itd, V akademiji Frunze na primer so bile tri dvorane za kosilo: najboljša za predavateljic ini tuje giofience, druga za ruske oficirje vseh činov in tretja za vse ostale. Tu so jim nudili izbrana jedila, ki jih navadno sovjetsko ljudstvo ni nikoli videlo. In za kakšno ceno! Zrezek na pr., ki je pri mesarju stal 20 rubljev, je gojence stal komaj 90 kopejk, torej manj kot 1 rubelj«. Campesino je v tej akademiji, ki jo Rusi imajo za najboljšo na svetu, zasledil tipično značilnost sovjetskega birokratizma v dejstvu, da je na 6 tisoč gojencev akademije bilo trikrat toliko uradništva. Na Campesina je naredila poseben vtis tudij rast tipične prusjanske dedne vojaške kaste. Gojenci so bili skoraj sami sinovi generalov in višjih oficirjev, gojenci iz kmečkih in delavskih vrst pa so skoraj popolnoma izginiti. (Nadaljevanje sledi) VISOKA POLITIKA o Iznajdbe Pri vserr. svojem političnem in diplomatskem delu v Lake Successu je Višinski mislil tudi na splošni napredek svoje domovine. Tako so opazili, da se je večkrat mudil v velikih trgovinah na znameniti newyor-ški cesti Broadway,- kjer je nakupoval — mislite si: gumbe, šivanke, zaponke in celo zadrge. Listi v New Yorku so to opazili in . kajpada o tem tudi poročali. «Kaj je na tem čudnega?« je komentiral ondotni dnevnik, ((zunanji minister Višinski pošilja te neznatne predmete domov, da jih bodo sovjetski učenjaki nekega dne lahko iznašli...!« Na štiri oči Optimist in pesimist sta se srečala in pričela zaupen razgovor. Optimist je skoro dejal: «Ce bo šlo tako naprej bomo šli kmalu vsi beračit«. — Pesimist je mrko odvrnil: ((Lepe to, toda h komu?« Zemljevidi Agencija TASS je poročala, da so ameriške vojaške oblasti sklenile, da bodo pričele na Japonskem tiskati zemljevide Severne Koreje in Sibirije. Ko je ponižni ruski mužik to slišal, je pripomnil: «To ni tako hudo, samo da ne tiskajo že načrtov podzemeljske železnice v Moskvi«, Na vsako novotarijo se človek težko p)'i-vadi. Ko je v preteklem stoletju pripihal čez naše klance vlak. se je ljudstvo križalo, bežalo je v strahu in prerokovalo je težke čaše. n ič drugače ni bilo na morju, ko so brezam namesto jadrnic zagledali ladjo, ki je brez vetra rezala valove, puhajoč črne oblake dima. . Pred leti je danes pokojna, že tedaj skoraj stoletna starka, kapetanica (kapitanova žena), nekje v južni Dalmaciji opisovala dogodek iz svojih mladi dni. Niko S. Ivanovič ga je dosledno posnel: — Bilo je tam okoli 1840. leta. Stari no-stromo (poveljnik na jadrnici) Jožo se je ranega jutra odpravil v svoji pasarici (majhen čoln) ena bonacos (tišina na morju), da bi morda ubil kako hobotnico. P.olahko je potiskal čolniček ob bregu in kapljal v morje ro-žičevo olje, da bi se voda razbistrila. Nenadoma je z bližnjega kopnega začul ženski glas: «Nostrcrmo Jožo, nostromo Jožo! Kakšna je ona nesrečna ladja br'z jader in brez vesel, ki se iz nje tako kadi?)). «Kaj si se tako začudila in prestrašila, ženska glava, kot da še nisi slišala praviti moških o taki ladji!)), se je oglasil nostromo Jožo. kTo je ladja, ki ji pravijo «vapor» (parnik). Ni mu treba jadei-, ker ima mašino (stroj) in ga poganja para. Videl sem take že p Ingliteri (Anglija), no, zdaj so pa tudi že pri nas». «Vrag jih je prinesel k nam, tako reci, ■nostromo Jozoh), se je oglasil stari kapitan Ante, ki je v bližini razobešal popunieg (neke vrste mreža). uVapori bodo naš propad, ker bodo jadrnicam pobrali vse, mi pa nismo tako močni, da bi mogli graditi vapore». «Prav pravite, šjor (gospod))), potrdi nostromo Jožo. «Ta pasja vera ima; veter v sti-. vi, morski peni, pa drvi naprej vzlic vetru ali bonaci, med tem ko se jadrnica zaman upira valovom, ob tišini pa je še slabše». «Tako je, moj nostromo! Slabo se nam obeta! Meni ne vič za dolgo, a težko bo za mlade...». ladjam posebno nevarni. Zna« Je.pr0^^ita Hoorn. južna konica Južne Amerike, si lahko kapitan, ki ga je srečno °bviS's0 v 'New Turkom in Bostonom ob rtu Lod - ^ petdesetih letih našteli 2131 PonesJ,:enj, ladij, medi njimi 908 popolnoma hSu _ _ Cjibli Na jugu Nove Fundlandije sili iz morja Island, nevaren, otok, kt ga dvajsetm ^^jto li obdajajo nevidne sipine, pravo P%. ^ pokopališče ladij. Vsak pomorec ve z velikem ioku se jim umakne. In k!ju° ^ nikom in vsfej pažnji odlaga morje na ^ nje obrežje dnevno človeška trupla -razbitih ladij. Med Avstralijo in Novo | je nevarna Torresova ožina s kopico ® pečin. V Evropi je znan strahoviti jrt rogu podobna pečina najsevernejše -j ki sili v Skagerrak.' Tudi ob ■„ it obali, ki je mestoma bogata na škuljm reh in zato še bolj slikovita, je P® -o-pazljiva vožnja, kj. pa so ji jugoslova . morci povsem kos, saj le prav redko^ o nesreči na vzhodnem Jadranu. N f J ^ ni evropska obala ladjam nevarnejša v krajema Husum in Wangeroog ob y ^ Labo, Wesero in zaliv Jade. Tam J€ •, jj morje -dobesedno posuto s skritimi naplavinami, na katere nasede ali se razbije premnoga ladja. POMM Ull Kakšna bo slika bodoče bitke na ^ ko se bedo streljali in pogrezali str0J1,,en)l i ko bodo ladje sledile brezžičnim PoV_e m daljne celine, ko ne bodo ogrožana cI° ^ življenja in ne- izrabljane njegove s“e- ,, niški preroki jo opisujejo takole: p p? Tehnično popolnejša in prevladuje morska sila bo poslala v boj proti ■ j , dreadnoughtom in križarkam in ‘■"M zaskrbljeno in radovedno je sledila zena majhne ■ okretne torpedoVke brez Posa^i -mi čudni pnkazmi. ki se m dim.ilr, m™ Neusmiljeno bodo sejale razdejanje »■- 1 z očmi čudni prikazmi, ki se je dimila tam zunaj na morju, dokler ni vapor izginil za bližnjim rtičem. Bil je to parnik «Arčiduka Lodoviko», last tržaškega hloyda, na prvem potovanju v Dalmacijo. VIKTOR PIRNAT RIIBBHII roifl 58 lEtHIH Neizmerni so zakladi, ki jih krije morska globina, saj je dognano, da je že pred prvo svetovno vojno izginilo v morsko dho povprečno najmanj tisoč ladij, na leto. Obe svetovni vojni sta jih uničili še več. Z vsako ladjo je poleg človeških življenj pogoltnilo, nenasitno morje tudi številne dragocenosti, ki jih kljub mnogim znanim slučajem niti zdaleč r«e moremo oceniti. ; D’ Imamo pa na zemljii nekatere kraje, ki so med morskimi orjaki. Le mialo se bo ’ _ /-rtij l podolgovati trup torpedovke iz vode. ^ majhen in neznansko uren. Antene, glavni živec, bodo napete le malo na® »Janah krovom, sredi katerega se bo dvig8 va s šestimi očmi. To bodo velike fot°! leče. Nemo bodo strmide v svet okoli se^f po brezžični peti pošiljale svoje slike mu poveljstvu, ki bo daleč nekje 23 jjat domačo obalo. Na šestih projekcijski^ ^ bodo opazovali kapitan, navigacijski V'i pedni častnik v poveljniški centrali, * j $ dijo oči njihovih tarpedovk daleč jgvi, oceanu pred in za seboj, na desni in v zraku in pod seboj. Radijski val°^ie pc posredovali prenos vtisov in slik morske bitke, poveljniku in, njegovim ^ $ kom bo vodstvo iz daljave pregled0*^ lažje kot na licu mesta. ,.n KAP. VIC* Izmučena Španija je spregovoril# v Barceloiri 2.000 GESTAPOVCEV V TAJNI POLICIJI . 150.000 ANTIFAŠISTOV V ZAPORIH - 500.000 BREZPOSELNIH INDUSTRIJSKIH DELAVCEV DNEVNI ZASLUŽEK DELAVCA JE 19.24 PE-SET, A KG BELEGA KRUHA STANE 20 PESET Po ulicah Barcelone je ponovno tekla ljudska kri. Francova ((Guardian civil« je po ulicah tega zgodovinskega mesta zopet naperila puške na prsi delavcev te zemlje, kjer kljub terorju še ni zamrla revolucionarna zavest. To so pač slabi znaki za Francov režim,.ki ga vzdržuje samo teror. Ta režim je Goering v 1. 1938 označil kot «sposoben in svobodoljuben« režim, Hitler je 1. 1941 v Handaju ocenil Francovo Španijo kot «veliko prijateljsko državo v trikotniku Berlin-Rim-Madrid«. Od tedaj So minila že leta, odkar se je nacistični ((voditelj« pretvoril v zoglenelo truplo, toda Francov režim vodi še nadalje nacistično politiko nasilja in ustrahovanja. Danes nas zanima samo vprašanje, kakšno vlogo je imela Španija od konca vojne. V prvi vrsti je spremenil Franco Španijo v pribežališče najbolj okorelih nacionalnih socialistov, vojnih zločincev, ki lahko delajo, kar hočejo. Nad 2000 gestapovcev je vključenih v špansko tajno policijo in okoli 50 tisoč pa jih je v španski tujski legiji. V januarju 1946 je list «At riba« pisal, da živi Spa- ložaju; samo nepopravljenih va-1 francoske meje na vla’^i<|i' n,iia nnrii «AmAirr«nKn:im -------------- n-.,;,. „ 'restavracijah in po UlicaJ1 V V svoji knjigi «Kaj hočejo sovjeti?« je J. Byrnes opisal Molotova, nekdanjega zunanjega ministra SovjJ&take.zveze, in navedel nekaj primerov iz zavlačevalne taktike sovjetske diplomacije. Ce js legenda o potrpežljivem Jobu resnica, tedaj sem prepričan, da je Molotov eden njegovih neposrednih potomcev. Zanimivo je opazovati njegov svečani in resni izraz, dokler govori o tem, kako je on neprizadet na stvari in ko odklanja vsako izzivanje od njegove strani. Svoje posebnosti ji? pokazal Molotov zlasti v času razgovorov o vprašanju dodekaneških otokov. Na prvem zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki je bilo v Londonu septembra 1945, so bili ostali člani Sveta mn\°nja, da sc dodekaneški otoki Italiji vzamejo in izročijo Grčiji, nakar naj ostanejo demilitarizirgni. Toda Molotov se je izjavil proti temu, rekoč, da bo mogoče naknadno pristni na izročitev otOkov Grčiji, da pa ne more soglašati z demilitarizacijo. Ker nam ?e bil° dobro znano stališče ZfiSR do Grčije, je bilo jasno, da Molotov ni hotel priznati grški vladi pravice do utrditve Dodlkaneza, Očitno je nameraval zaivleči sprejem tega sklepa v upanju, da bodo komunisti v Grčiji prišli med tem časom na vlado in da bodo tako otoke lahko utrdili. Vsekakor pa je Molotov pričakoval, da bo svoje privoljenje glede odvzema otokov Itdliji in njihove izročitve Grčiji lahko uporabil za dosego koncesij od vaše strani, in sicer v trenutku, ko se bodo pričela pogajanja o teritorialnih zahtevah Sovjetske zvčze. Vprašanje Dodekdneza smo postavili vsak dart na dnevni red v upanju, da "bo prišlo do skorajšnje odločitve; toda Molotov je neprenehoma izjavljal, da mora o stvari obvestiti svojo vlado. Ko smo ga vprašali, o? to lahko sitori čimpreje in dobi potrebno. nu>x>dila, je odvrnil, da dvomi, pri čemer je zatrjeval, da mora njegova vlada prej proučiti celotno vprašanje. Ko je bilo po poteku enega mtseca končano zasedanje Sveta v L°ndonu, ni Molotov še vedno prejel potrebnih navodil. V aprilu prihodnjega leta smo se ponovnio sesta U v Parizu in tedaj je bilo Molotovu težko uporabiti Isti izgovor. Toda našel je drugega: naenkrat ni mogel dati svojega pristanka, češ ker ni Grčija nikdar zdhtSvala izročitve dode- 'fllOfdteb JAMES BYRNES O BIVŠEM SOVJETSKEM ZUNANJEM MINISTRU hpedetaifeftfd kaneških otokov. Po daljših razgovorih smo ga opozorili na to, da smo tudi p drugih primerih izvedli izročitve raznih ozemelj brez formalnih zahtev interesiranih držav. Končno je Molotov izjavil, naj bi dodtkaneško vprašanje rešili na vsak način istočasno z ostalimi teritorialnimi vprašanji. Kmalu za tem smo imeli v P&rizu drugo zasedanje Sveta zunanjih ministrov, na katerem smo zopet obravnavali vprašanje Dodekaneza. Molotov je tedaj izjavil, da je. bil pre- pričan, da mu bo mogoče o njem razpravljati, da Pa je glede na to, da je zjutraj zvedel, da bo grški poslanik obiskal Višinskega, primoran, da čaka na izid tega Sestanka. Ostali člani Sveta niso mogli drugače, kot da se nasmejejo, ko so slišali ta nov izgovor, toda smeh ni ušel samo njim, ampaik celo samemu Molotovu. Ko smo rešili več važnih vprašanj v njegovo zadovoljstvo, tedaj je Molotov naenkrat stavil predlog glede izročitve Do-dekaneza Grčiji ter zahteval tudi demilitarizacijo otokov. Ko smo ga slišali, kako je utemeljil svoj predlog, bi človek mislil, da o tem vprašanju do tedaj sploh še nismo razpravljali. Na vsaki konferenci, ne glede na to, (Hi je na njej veljalo pravilo absolutne večine ali ne, nas je Molotov presenetil z obilico svojih besed in razlogov, ki jih je navajal o svoji taktiki odlagamjd. Molotov sedH nepremično v trenutku, ko prevajajo ta ali oni govor, se čehlja po brkih, igra s svojimi naočniki in kadi ruske cigarete eno za drugo. Molotov je vsekakor tipični predstavnik ZSSR. Kadar namreč Rusi opazijo, da so izčrpane us? možnosti mešetarjenja, da jim vsako nadaljnje zavlačevanje ne bo prineslo nobeni h novih koncesij in da jim ne preostaja nič drugega kakor da pristanejo tudi oni na stavljene pridloge, ne trenejo niti z očesom in jim ni prav nič mučno, če naenkrat spremenijo svoje stališče, čeprav pomeni to popoln preobrat v njihovem mišljenju, ki so ga branili ure in uri!. V takem položaju se Molotov navadno dvigne in smehljaje izjavi, , 1946, naduto izrazil 10 ■ ' jp nodušje Španije napr° ts,.j sklepom Varnostnega = . «1» f takih ošabnih izjav ne sJ’-"f Francovemu nasiljn %Knjk. 5 življenjsko silo. D P .£, o V ske «Die Weltwoche» s]edeč«K,' v Barceloni nap nasilju P»« „ D0pisn„ uPL. šal sl inček’ v Marcelom a jj. sede: »Obup navadn iajne pn, Španiji zaradi m« tjstj s i se bliža PolaS°.r!'ax1 t>rel% ko se človek odl°cl ceP^tF za najhujše skle£a'j DO vsakdo vprašuje, t0 vp jtk po padcu Franca, J y tr prišlo ob svoj P0^* ko naj bi zPPk^vsemi X izvolile Franca * njeg0 f v svojo skupnost, J pan pt, od znotraj °f°* Španiji preveč nap v pj f,v tov, ki jih dogodlb j i navdajajo z upsM Kv to, da niso bili sa teIn sti, ki so imeli Pndeti, 6 f&, rokah vajeti, je v.,a oW°! K Španiji na Francovemu režln^M t aKV da Franca gel več vzdržat1- ®tbo.ci Otroci ni spat. Posedli Peči ■ CJso imeli navado, da so . ■ so se po široki in Sl pripovedovali, kar Skozi^vinf prj’šl° na misel, v izL ™ m * g'ledal fc' ^ mTak z oč™'’ 72\sm ’iz meh kot°» ZsT u tihe sence in s° fe„7k Precudn? bajke s Se_ IN .Pripovedovali so> kar koU Kisel BJ?ri~ l° m misel> ali na zi50 nm Prišle samo lepe JWe iz S0ncu in toplote, tene1UveZni ■? u'Pante sp le-en t J ,Pnhodnost te bUa Ke/hJ-0 in SVetel Praznik; tu , b0S!cem m veliko nočjo 2 bijo pepelnice. Tam nek je %P1ZvT zdgrinjal0m se P *nnh mioljajoče in ' RTSf preUval° iz luči -B S° bile na P°l gMtfjtoo šepetanje; nobena WaLJ*n JT* začetka ne Ijic- i. P°d°t>e, nobena prav- tsj štiril^L vzasih so cJ0vorili fie t ™ ?r°ci hkrati *" nih-SledS- nOUl drugega- vsi Jieaa‘r zamaknjeni tekila r't^lko !“*■ tmn svoj so tisto pa usnkn , Zv°nka in resnična ie da’ vsaka povest teno v čisto živo in SZ bili podob-eb0J> da 56 * "« mteprr„m^raflo^II ot”'aJ naj-°i ob™’ kletnega Tončka, »aistn Z.a desettetne Lojzke, bij-; ,r^e med njimi. Vsi so *> bru> J JZJ? in drobni in vsi p,te vLJ ’Ja. stežai od' Ijfitio n-- v dulfavo zamiš- j,/ °Cl' ko mlT" te z nasilno ro-fca-- JU ° v nebeško luč ne-ie» udTa,Vega iz tuiih kra-V^znik newsmiljeno med foka jp' ?at?est;i pravljice. °te niJ, ozmnila, da je ’*■» J1* fr°nti• “?adel tuje7a ^ novega, ie str^-iC1Sto ^razumljivega tpsa'° !nie!0 „ stroko, pa m ^ajnnl obraza ve oči ne uH. Misno j;,,,”1* sodilo>' ne V to 'n la cp„,™ preti varkvijo M p?*- I ne v ta topli mrak bjt ’ ne v pravljice. p0Sp?!c v?saiega pa tudi % j., n° žalostnega; kajti Ki ^ sai imelo ne i«1 s Pugledom razodelo, * « beS^'C0d- *» « «*. *» * stala Padalo. Misel Uboga ^ijo to ogromno pri-il is Jid« mfcaw0)'- Približaj se l^Ola^afinjenim zidom in ni in plaha kakor Klk’Jam ji ob strmela ^ se povrne- H '^mišljen vprašal Ton- ^ eo0, 5a te ošinila z jez-%J tedom; se povrnili, če so )?. p*° štirje so !1 iti.,, d silnim črnim zidom «JW ”’deii. • se 302 P°teem na vej-%tnlet nenddoma oglasil ,e bii J Matijče, kakor da pbJuo * Urno roko zagrabil t ISeI in vse, kar je tre-<($• ga je z glo-k, štir Posvaril Ton- * ^iu 1 etni, ki je hodil še nejš71/1 robnejša in na;.- 'Dr, 'rel,').r vsemi, zavita f *>i!a ruuterino ruto. da »eC1 Icafe Podobna popolni culi, s tihim, mehkim Cc. —5ot odnekod izpod *Rafcšn ijk,imea * V°is,i nra biti. To je voj- bn5°?# Se koltejo in se-'Jte?iika pTaš'lla Milka, ne-tj*?« «esar.„. . s« !>1 obtnojL. -!e reta:'! e„,e Prihn h so- V daljavi ^>Zrd nm za Olori- aj silnega, od C aemj °bžarten’ga Ni~ % « i? „1; si te komaj ■ —r.„, „ ,.e K •‘o ip -. poslovu. vHi ‘tijče Vdruair ust • kakor v cerkvi zagrabil morda le zato da 0% '' "‘"tliče vdrugič za-fer V' k,- * SIrani razmaknil ^ 1 le mrko ležala nad »4 kij Spr.':- J? Pojdem na voj %it nad %'Še sovražnika POJ- n Pa je sovražnik ... je iznenada ‘tek( I°0ove?v Milkin glas N Ua4J!h ' ,bll Sr,,:"« ji,t in]a... kafco ^ »kore SOFrainik?n te ‘»j* NC“". 'a3 tezno zatrdil .^itL°doo vera e ni vedel telip) š PoiaJ Jth mma'-» je tkL tmedob ,0d.a beseda se %ik° b ust Dobil sem dopis, v katerem prosi tov. Lojze in Bankovelj, naj bi razloži) slovenske sklanjatve. To ni kar tako, to se ne da v enem pogovoru, pa tudi sodim, da sklanjati žs znate. Sklonov je v slovenščini šest: 1. imenovalnik 2. rodilnik, 3. dajalnik, 4. tožilnik, 5. mestnik, in 6. orodnik! N pr. lipa lip? . lipi - lipo - pri lipi - z lipo. To je bila ednina! Imamo p,a še dvojino in množino: (dve) lip; (dveh) lip (dvema) lipama (dve) lipi (pri dveh) lipah (dvtma) lipama lipe lip lipam lipe pri lipah z lipami Lipa je samostalnik ženskega s|x>la na -a. Taki samostalniki so še hiša, miza, teta, esa, cesta itd.; vsi se tako sklanjajo kakor lipa. — Imamo pa še samostalnike ženskega spola na soglasnik, n. pr. nit, kost. Taki samostalniki imajo svojo posebno sklanjatev. — Prav tako imajo svojo posebno sklanjatev samostalniki moškega spola, n. pr. jelen konj — Svojo posebno imajo tudi samostalniki srednjega spola ' Potemtakem so v slovenščini 4 sklanjatve: J. samostalnikov ž. sp. na -a '(lipa), 2. samostalnikov ženskega spola na soglasnik (nit) 3. samostalnikov moškega spola (jelen), 4. samostalnikov srednjega spola (mesto). Nikakor pa ne nameravamo podrobno predelovati osnovnih stvari pri sklanjatvi, temveč .s? hočemo pobaviti le s posebnostmi, ki delajo tudi izobražencem preglavice. Pri prvi Sklanjatvi (t. j. pri ženskih samostalnikih na -a, kakor so lipa, voda, reka) ni veM™ posebnosti. Da pravimo «vidim goro« — «grem na goro« je p-ravorečna posebnost, ki se z njo tu ne bomo ukvarjali. Tudi oblike ovac (n. pr. pet ovac), desak (n. pr. osem desak) namesto pet ovc, osem desk so znane in ne potrebujejo podrobne razlage. Težave dela sklanjatev samostalnika gospa; edm. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospe (torej: pismo je izročil gospe, ne: go-spej), 4. gospo. 5. pri gospe (torej; bij je pri gospe, ne: pri gospejj, 6. z gospo. V množini se dirugi sklon glasi; gespg ali gospa: prišlo je pet gospe, pet gospa. Dr. M. Rupel umirila in molčala. Tudi on je bil v temi in se. je zdel nad njimi na vrhu vzpetine kakor senčnata pregrada. Dvignil je roiko m jo nalahno zavihtel, potem pa je začel; toda njegov glas ni več grmel, pač pa je govoril hladno kakor navaden narodni predstavnik, ki poroča o svojem delu. Zdaj je končal do kraja tisti govor, ki mu g-a je bii policijski komisar prekinil «Pi'i dbbrovoljč-ku»; uvodoma je kratko orisal zgodovino stavke in se naslajaj ob stvarnem izražanju; dejstva, gola dffijistva. Najprej je izjavil, da mu je stavka odvratna: rudarji je niso hoteli, tisti, ki jo je bil povzročil, je bila rudniška uprava s svojim novim plačilnim načinom. Potem je omenil prvo srečanje zastopnikov z ravnateljem, nezaupljivost uprave, in pozneje, ob drugem pohodu, počasno popuščanje, deset centimov, kd jih je vračala, a jih poprej hotela ukrasti. Zdaj je pač tako, s številkami je dokazal, da je pomožna . blagajna prazna, razložil uporabo doš-lih podpor, z nekaj besedami opravičil Internacionalo, Plucharta in druge, dla ne morejo prav ničesar več storiti zanje; ker si morajo prizadevati, da zavzamejo svet. Položaj je tedaj dan na dan težji, družba vrača delavske knjižice in grozi, da bo dobila delavce iz Belgije; sicer Pa straši slabiče in jih je nekaj že pridobila, da se vrnejo na delo. Se zmerom je govoril enolično, kakor da bo še nadalje našteval te slabe novice, dejal jo, da lakota zmaguje, da je upanje izginilo in da je borba dosegla zadnje drhtljaje poguma. In hipoma je zaključil, ne da bi govoril glasneje. — V taksnih razmerah, tovariši, se morate nocoj odločiti. Ali hočete, da se stavka nadaljuje? In kaj nameravate ukreniti, če ste za to, da premagate rudniško družbo? Globoka tišina je nastala pod zvezdnatim nebom. Nevidna množica je molčala v temi na te besede, ki so ji ležale na duši; in. slišalo sE je le brezupno dihanje med drevjem. A Stefan je že nadaljeval s spremenjenim glasom. To ni bil zdaj več zvezni tajnik, ki je govoril, bil je poglavar tolpe, apostol, ki prinaša resnica Ali so taki figa možje, ki požirajo besedo? Kaj, da toi ves mesec trpeli br?z uspeha, da bi se vrnili v jamo s sklonjeno glavo in da bi se večna revščina pričela znova! Mar ne bi bilo bolje taicoj umreti in poskusiti uničiti trinoštvo kapitala, ki z lahkoto mori delavce? Da bi se vnovič vdali stradanju, in sicer vse dotlej, dokler ne bo spet pomanjkanje prisililo najponižnej-ših ljudi, da se upro; ali ni to norost, ki ne sme trajati več dalje? In pokazal je, kako izrabljajo rudarje, kako morajo oni sami prenašati nesrečne krize, kako morajo stradati, čj je treba znižati zaradi konkurence proizvajalne stroške. Ne, tarifa za podpore ni bila sprejemlji-va. to je bil samo prikrit odtegljaj, hoteli so vsakemu delavcu ukrasti eno uro d'la na dan. Tega je zdaj dovolj, prišel je čas, da si siromaki, ki so jih prignali do skrajnosti, delijo sami pravico. Roka mu je obstala v zraku. Ko je izrekel besedo: pravica, se je vsa mfiožica zganila m jela ploskati, da je zasuštelo kakor suho listje. Glasovi so kričali; — Pravico!.., Oa,- je že, pravico! PRVI DOMAČI ATLAS V prihodnjem mesecu se bodo po slovenskih knjigarnah pojavili atlasi, prvi atlasi izdelani v Jugoslaviji. S tem bo nedvomno ustreženo profesorjem, staršem, zlasti pa učeči se mladini, ki že vsa leta po osvoboditvi pri študiju zemljepisa pogreša atlase. Ko se bodo pojavili prvi atlasi, se bo mogoče našel kdo, ki bo rekel: saj to ni nič posebnega, saj smo atlase imeli tudi pred vojno. Res je, imeli smo jih tudi pred vojno. Toda tisti, ki bo tako dejal, prav gotovo ne bo vedel, da so bili naši atlasi, ki so sicer imeli naslov iz-dajatelja-knjigarnarja iz Zagreba ali Beograda, v celoti izdelani v tujini, navadno v Avstriji ali Nemčiji. V Jugoslaviji geografskih atlasov niso znali izdelovati. Da ne omenimo tega, da Slovenci sploh še nismo imeli atlasa v slovenskem jeziku. Sedaj bomo torej dobili prve domače atlase, ki jih je izdelalo podjetje Geokarta s sedežem v Beogradu. To podjetje je še mlado, saj je bilo ustanovljeno šele leta 1946, ko so se na pobudo prosvetnega ministrstva združili trije risarji in dva geometra ter si zadali nalogo izdelati kar največ in kar najboljše zemljevide. Podjetje je sicer dobilo kasneje nekaj novih sodelavcev, toda v bistvu je celotno delo ležalo na nekaj ljudeh. Tudi s tehničnimi pripomočki podjetje ni bilo najbolje preskrbljeno. Vsekakor je bilo z izdelavo prvega domačega atlasa napravljeno veliko delo. ^-73 O Isto vtemirno iskanje se kaže tudi v kiparstvu in drugih umetnostnih panogah. Kiparstvo nima toliko slavnih imen kakor slikarstvo m že se zdi, da bo kiparstvo zasenčil sijajen polet impresionističnega slikarstva, kar se pojavi eden največjih kiparjev našega časa Auguste Rodin, Poznanje in razumevanjn upodabljajočih umetnosti je nest Oblik, kj jih proučuje, ko zna iz bežnih Unij izluščiti večni tip vsakega bitja in ko se mu zdi, da razbere v samem božjem stvarstvu neizpr emenljive vzorce, po katerih so napravljen? vse Morda se ne bomo strinjali z vsemi njegovimi subjek-tivnimi nazor., ki nosijo izrazit pečat časa. v katerem so nastali, m pogledov tedanje družbe na svet in umetnost Vendar je težko zanikati, da je kos resnice - in sicer glo-boke resnice - tudi v nekaterih spornih trditvah, da gre pravzaprav vselej za zelo tehtne ugotovitve, ki pa so skrite pod skorjo Idealistične miselnosti. Skozi njo se je treba včasih prebiti, da pridemo do globokega miselnega jedra do resnice, ki ima trajno vrednost in občo veljavo. Vladimir Koch (novembra 1950) danes pri nas še malo razširjeno, zato so izredno dragocene knjige, v katerih nam umetnik ®am razkriva svoje nazore o umetniškem ustvarjanju. Oglejmo si nekaj misli iz knjige Gsellovi «Raz-govori z mojstrom Rodinom«; «Ce razumete v verniku človeka, ki se obvezuje k nekaterim dolžnostim t?r se uklanja nekaterim dogmam, potem jaz očitno nisem veren. Kdo pa je še veren v našem času? Kdg se more odpovedati svojemu, kritičnemu čutu in svojemu razumu? Toda po mojem mnenju je vera vse kaj drugega kot jecljanje kakšnega «creda». Vera je čustvo vstga, kar v svetu ni razloženo in po vsej priliki tudi ne razložljivo. Je oboževanje neznane sile, ki vzdržuje vesoljne zdkone ter ohranja različne vrste živih bitij; je vse to, kar v naravi le slutimo, česar pa naši čuti v naravi ne morejo dojeti; vse neizmerno področje stvari, ki jih niti naše telesne niti duševne oči niso sposobne videti; je vzgon naše zavesti za neskončnostjo, večnostjo, za brezmejnim znanjem in ljubeznijo, za obljubami ki so morebiti utvare, V tem smislu sem jaz veren. Če bi - vere ne bilo, bi si jo jaz moral ustvariti. Pravi umetniki so v splošnem najbolj verni med smrtniki. Ljudje menijo, da živimo le od svojih čutov in da nam zadošča svet zunanjega videza. Imdjo nas za otroke, ki se opajajo ob bleščečih se barvah in se zabavajo z oblikami kakor s punčkami. Slabo nas razum?jo. Linije in barvni odtenki so za nas zgolj znamenja skritih realnosti. Naši pogledi prodrejo skozi površino do duha; ko nato preidemo k upodabljanju, bogdtimo svoje očrte z duhovno vsebino, k>i je skrita v predmetih. Umetnik, ki je vreden tega imena. mo-ra izraziti vso resnico, ki jo vidi v naravi, in to ne samo zunanjo, temveč predvsem notranjo. Kadar modelira dober ki-pdr človeško telo, ne upodablja samo mišic, temveč življenje samo... še več kot to... upodablja moč, ki je mišice oblikovala ter jim podelila bodisi ljubkost ali Sitost, bodisi ljubezenski čar ali neukročeno ognjevitost. Pri Michelangelu ustvarjalna sila v vseh njegovih telesih kar grmi... Pri Luki delit Robbia se pa le božaimko smehlja. Tako vidi vsak kipar v naravi strastno ali pa milo dušo kakršen je pač njegov temperament. Krajinar gr? morebiti še dalje. Ta ne vidi odseva vesoljne duše le pri živih bitjih; vidi ga na drevesu in grmovju, na ravnini in na hribu. Kar je za druge ljudi le les In zemlja, &s kaže velikemu krajinarju kot obraz neizmernega bitja. Corot je videl dobroto raztreseno po vrhovih dreves, po rastlinah zelenih travnikov in po zrcalni površini jezer. Millet je videl prav tam f? trpljenje in odpoved. Velik umetnik sliši povsod., kako odgovarja duh narave njegovemu duhu. Kjt boste torej našli bolj vernega človeka od umetnika? Ali ne oprdvlja kipar dejanje čaščenja tudi takrat, ko spoznava veličastno značil- figure. Poglejte na primer mojstrovine egiptovskega kiparstva, njihove človeške in živalske figure in povejte, če podčrtavanje bistvenih obrisov ng teh kipih ne dela na človeka vznemirjajočega vtisa kake svete himne? Vsak um.tmk, ki ima dar za po- sploševanje oblik, to se pravi za poudarjanje njih logike, ne da bi jim sicer pri tem jemal njihovo živo resničnost, izzove lahko isto versko občutje; saj premise na nas tisti trepet duše, ki ga je sam •občutil pred nesmrtnimi resnicami.« Umetniška dela izražajo v resnici vse, kar občuti genij ob naravi. Predstavljajo naravo z vso jasnostjo, z vso veličastnostjo, ki jo mora človeški um v njej odkriti. Zadevajo pa seveda ob neizmerno neznanko, ki obdaja od vseh strami zelo majhno sfero znanega. Kajti mi čutimo in dojemamo v svetu le tisto skrajnost stvari, po kateri se nam te kažejo in po kateri lahko vplivajo na naše čute in dušo. Vse drugo se izgublja v neskončni temi. Okoli in okoli je za nas skritih tisoč stvari, ker nimamo sposobnosti, da bi jih doj?li.)> PREŽIHOV VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB Pred dnevi nas je obiskala pomlad. Žarki sogca so se poigravali v vodah pristanišča In ljudje so kot martinčki iz zidov zlezli na prvo toploto. , ■ ■ Starček z dnevnikom ob vodnjaku, žene v toplem zavetju mladenka ob knjigi, gospoda pa seveda, ob kavi pred mest nimi bari. (Foto Magajna) i rokavov, oglejmo si svoje K ce! Ce so temni in hrapain, najprej dobro namilimo in o s mo s krtačo, nato jih Pa s mo in nalahko posipajmo pudrom ter masirajmo s ^ . ki jo rabimo za obraz. To pv ljajmo večkrat tedensko. * * * Stare, na stroj pletene voW*j* jopice lahko predelaš za ■ ali hčerko v kopalne hlačk* strani rokave, zarobi, v rokav všij kvadrat, Pas r. j' na znotraj in, vdeni e'as rokavov pa sešij za deklico tek in naramnice. * * * Vsak čevelj z _ . plati najbolje shraniš, če r-gumijaste dele z riževo _H(Jf avlje* iet moramo dobro namazat s (talco) nato pa čevlje f-,- - oljnat papir. Hribovske Profilaksa otroških nalezljivih bolezni Vsepovsod slišite govoriti o ošpicah, noricah, oslovskem kašlju, škrliatinki in kakšen-krat celo o davici, in vsa ta imena vam vzbujajo več ali manj strahu, kakor ste si pač napravile o njih sliko. Dostikrat nimate niti pravega, pojmu o posamezni bolezni in se-v?da kaj lahko zamenjate norice (it. varicello) z ošpicami (po domače rabat, it. morbil-lo), ali navadno koprivnico (it. orticario) $ škrlgitinko. Kakor hitro zapazite rdeče izpuščaje na otrokovi koži je vaš prvi ukrep ta, da. zaprete okna in vrata in otroka čezmerno pokrijete, kar največkrat ni niti potrebno ter je v mnogih primerih celo škodljivo, obotavljate se poslati otroka k sošolcu, ker je v sosednjem stanovanju primer ošpic, oblnem pa mogoče pustite brezskrbno, da gre v hišo, kjer imajo otroci, ki uporabljajo isto stopnišče, oslovski kašelj, Same razumete, da bi bilo dobro vedesti, kako se posamezne otroške nalezljive bolezni prenašajo, katere samo neposredno, katere tudi po- sredno in koliko časa bolezenske klic-., da v c ^ škem organizmu r°iaHs\j, £ slopoma po vsem fN/tih j vzbujajo v materi s ^ i sebno zato, ker M jn ^ eno dobro razpolož ^ > raj brez vročine; Pu* ^ ir to največkrat, da . kjer seveda okuži sošolce; to ji ^ jena nalezljiva boieze1l ških vrtcih. Od ok pojava bolezni troji” ^ £ od 15 do 20 dni. u^ico % nevaren za svojo ^ tem, ko smo ga ^ - s tem -JJJ M krastiete s koze. -p-okči A guje tako bolnega ^ r ne obiskuje arU di ^ če noče zanesti s bolezni, _______________——TEriU°a - (Nadaljevanje P Prihodnjič javljati tudi 1 fcatef', r. svetovalnico, lahko vsi z»i"*'rv zVKV stavili vprašan]*, „» ^ raznimi bolezni « bodo dobili ldJ vor. Vabimo ”'^11 tel rubriki t,a1^ jejo. IH Wfjiuiiininmwnwmiw» > • ^ai>d Avociski POLJANE RIKO - mm REDA Naša stara, dobra znanca Justo in Riko sta se spravila na visoko politiko, celo na najvjšjo — mednarodno. Zakaj tudi ne? Ce se župaa Bartoli raje bavi z visoko mednarodno politiko kot s tržaškimi občinskimi zadevami, naj bi mar naša vrli občinska svetovalca zaostajala za njim In tako je prišlo do tega-le globokega ali bolje: visokega političnega pogovora: Justo: Ta nesrečni 36. vzporednik! Ne morem ga najti nikjer. Cim bolj ga iščem* tem slabše je. Riko: Vidiš, dragi Justo, tako se dogaja nerednim ljudem Zakaj bolj ne paziš i/a svoje stvari?! DDARTIHII ZAGREB,- A: Povej mi, kaj to pomeni: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! B: To je posrečen domislek Hrvatov. Hočejo s ten* reči, da telebanu — Martinu — ne pomaga nobena šola ali izkustvo. Ostane vedno enak. A: Skoda, da mi v Trstu um zrno podobnega reka. B: No, tu v Trstu bi danes lahko rekli: De Gasperi v London — De Gasperi S* Londona! ITIIHEG IR JAKEC Mihec: Človek že več ne ve. o čem bi govoril: tako je danes ves svet ponorel. Se najbolj pametno je, če kaj zineš o vremenu. Jakec: Misliš? Saj tudi vreme že nori. Na dan 21. marca n a vi dno začenja pomlad. Letos pa je bil začete« zime! JUCA -{Ute* PEPI Ljuba Pepa! V kratkem času, kar se nisva pomenili, so dogodki tukaj v Trstu, marsikaj zaobrnili. Najvažnejše je vsekakor, aa ima zdaj naša cona zopet, novega glavarja — generala Wintertona. Mož sicer ni star, a kaže da je nekam, neizkušen in za tukajšnje življenje menda ni dovolj izbrušen. Morda pa, Pepina draga, mi ga sodimo napačno, ker zahtevamo od njega, da takoj napne drugačno struno, čim je mrfcn.il stari Airey, ki je Lahe gladil. Te umetnosti brez dvoma, se je tudi -ta navadil, preden so ga sem poslali. Saj je znano, Pepa moja, da Anglež docela stvarno situacijo presoja. In tako so bili mnenja v Londonu, naj tudi novi komandant še dalje v Trstu Italijanom krasnoslovi. saj beseda nič ne stane. Mi Slovenci smo bolj tečni; nam obljuba ne zaleže, od besede nismo srečni in zahtevamo dejanja. Prav zato sem mnenja: kmalu se bo bržkone zjasnilo tudi temu generalu, da ne more tu ostati dolgo, ako bo pristranski. Saj Angleži vendar niso v splošnem filo-italijanski. Ce naj sodim po izjavah, lahko rečem prav nasprotno. A kot spretni diplomati izkoriščajo abotno in naivno lahkovernost šovinističnih bedakov, ki veselo zakričijo kot neumen trop gosakov, če gospod se jim nasmehne in v angleščini pozdravi, zlasti še, ko jim namigne, da je nekdaj bil na Piami, Toda, kakor sem že reklat niuhe se na med lovijo in potem na njem kot žrtve ponevedoma visijo. In zato sem mnenja, Pepa, da odveč je zaskrbljenost, ker ob koncu zmaga vedno le pravica in poštenost. V nekaj mesecih, Pepina, boš spoznala, da presoja takale bo kar pravilna. . Bodi zdrava znanka moja! OB Milčinski ne bo veS volk, ampak Rimljan! Bil je zelo ponosen na ta svoj sklep.( dvignil se.je s tal in zapustil zeleno sumo. «Kaj bolem v sumi,« je rekel, «šuma je za volkove, jaz sem Rimljan, jaz grem v Rim med svoje brate, med brate Rimljane.* — In napravil se je na pot naravnost v sveti Rim. Ne hodi dolgo pa naleti na klapouhega sem Rimljan? Maram zate! V Rim grem, tam me čaka drugačno življenje!® Mahne jo dalje- Hodi en dan, hodi dva, pa Rima ni bilo še nikjer. Pač pa mu prične kruliti prazni želodec in prazni želodec obrne volka - Rimljana nazaj, od koder je prišeL Noge so ga hitro nosile, saj je bil lahek, podil ga je glad in kaj kmalu je dospel zopet do kobile. (Nadaljevanje prihodnjič) mož Po poklicu? PR 'LOGE K1%c>V:vn<>: l ‘ i ^ oh n ?Pa’ °TOOt; 2. S ^n\ 5- dotj? ’ no; 1 res ‘i ? Oni-* * I,u’ res ^ 9 ' gfes reya; 6. goba *• L iaUa’ Sk,i 8' «U mak '*■ tank d0; ‘O. Cetinje 1 c' °m str°11d' krut; b »S*. 7 ' * iio? ij?’ «• Pag JN; «. Aron . ' C0; l- Pa8. k?; h ’ °bed v. ’ Meta: e. Ibar N O .»taSPMLffi«, rad PIONIRSKA SLIKANICA VOLK Živel je njega dni volk, ta volk ni bil zadovoljen s svojim rodom. Sedel je v zeleni šumi in razmišljal: «Volk, volk, kaj bi volk! Rod volkov je boren in zaničevan in od vseh sovražen. Jaz ne ostanem več volk, ampak izberem drug imenitnejši rod!« In šine mu v glavo' o Rimljanih toliko govore in pišejo, Rimljani, ti so imenitni, pa še on odslej pujsa . šfetinca, ta je marljivo pobiral in krehal želod, ni gledal ne na desno ne na levo in je šele tedaj zapazil volka, ko mu je bil ta za hrbtom. Sila se prestraši, toda volk ga milostno ogovori: «Ni? se ne boj, klapač, saj nisem volk, ki kolje klapače, ampak Rimljan!* Gre možato naprej, ne pride dale1' pa naleti na bradatega jarca, ki je slastno obiral zeleno grmičevje. Jarec se sila prestraši, volk pa ga okara: «Kaj se strašiš, bradač! Ali sem mar volk, ki kolje bradače? Jaz sem Rimljan!* In s povzdignjeno glavo je nadaljeval svojo pot. Ni hodil dolgo pa naleti na sivo kobilo, ki je zamišljena mulila travo ob poti. Kobila se ga prestraši, volk pa je bil skoraj hud: «Kaj se strašiš, starina? Ali sem volk in te kanim zaklati. starino? Neumnica, ali ne vidiš, da Gor in doi v prvem pomladnem soncu RIMLJAN Fran POMEN družabnega PRIJATELJI! «Primorski dnevnik« se je, kot vidite, oblekel v novo obleko. V njej bo tudi poseben »žep« za nas mladino. Dejali bi, da nas mora ta naš kotiček pošteno zanimati. Hoteli bi, da bi bil čimbolj naš. Zato tudi pozivamo vse, prav vse mladince in mladinke, da se vsedejd, vzamejo svinčnik v roke in kos papirja in napišejo lep dopis. O čem bomo pisali. O vsem tem, kar nas zanima in teži. Toliko je vsakodnevnih dogodkov, ki zadevajo predvsem nas. Pisali bomo o zapostavljanju in težkem delu delavcev in vajencev, o študiju dijakov, o kmečki mladini. Pa še nekaj. Mnogo je vsakodnevnih vprašanj, ki se porajajo, in nanje pogosto ne najdemo odgovora. V našem kotičku bomo odgovarjali na vsa ta vprašanja. Ce ne bomo vedeli sami, bomo pa vprašali koga, ki je starejši, bolj izkušen in učen. KONČNICE Beli: Kb3, a3, g4, h2 (41igure). Criti: Kb6, b5, go, h6 (4 figure). Beli na potezi dobi. Zaradi možnosti tempo poteze h2-h3 lahko rečemo, da ima beli v igri prednost. S to potezo bo beli kralj prisilil črnega kralja stopiti na neugodno mesto, kar bo belemu zadostovalo za zmago. Beli izsili pdločitev na poučen način. L Kb3-b4, Kb6-c6; Po kb6-a6 dobi beli po podobni in krajši poti. 2. Kb4-a5, Kc6-c5: 3. h2-h3!,------- V tem odločilnem trenutku beli s pomočjo tempo poteze doseže opozicijo. 3. -------, Kc5-c6: 4. Ka5-a6, Kc6-c5; 5. Ka6-b7! ---------; Nameni belega so jasni. Izsiliti hoče zamenjavo kmetov na damskem krilu in pohiteti s kraljem na kraljevo stran z napadom na črne kmete, ker upa, da jih bo prej osvojil kot črni bele. 5. ---, b5-b4: Se najboljša poteza. Po Kdo, 6. Kb6-Kc4, 7. Kc6-b4, 8. b4-Kb4: bi črni kralj imel £e manj upanja, da bi uspešno tekmoval z belim kraljem. ...vitke mladinke... ;.. in naši akrobati,.. ... vrhunski pa tako nikoli ne počivajo. MLADINSKIM TEDNU l.MAJ Zopet je prišla pomlad. Z njo so prispele tudi prve lastovice. Vendar se danes ne bi pogovarjali o pomladi niti o lastovkah. Pomenili bi se malo o telovadbi. Da, nikar tako začudeno, o telovadbi, in to ne o orodni, niti o nogometu, temveč o telovadnih pripravah za X. maj. Vsi želimo, da bi bil telovadni nastop čim lepši. Hoteli bi, da bi bil tako veličasten, kot je bil pred nesrečno resolucijo, ki je razbila naše vrste, A premalo je želeti, Treba je premagati lenobo. ki pravi, da bi bilo v nedeljo bolie malo poležati ali iti na sprehod v Barkovlje namesto obiskati Stadion in vaditi vaje. Da pa vendar to ni tako težko, nas prepričujejo prve »lastovi-ce», ki že nekaj tednov pridno vadijo. Vaje so izbrane (pravijo, da so tako lepe kot niso bile še nobeno leto), urnik določen, vaditelji pripravljeni. Samo ne smemo pozabiti, da nas komaj štirje tedni ločijo od največjega praznika vseh delovnih liudi, zato ne skušajmo biti med poslednjimi »lastovicami*, ki bodo priletele na Stadion in hotele v nekaj urah požreti vso telovadno učenost. Nikar ne posnemajmo prijatelja, ki mi je pravil (seveda med štirimi očmi), da je on taka veličina, telovadna namreč, da se lahko vse vaje nauči v nekaj urah in da jih potem zna tako lepo izvajati, da ga vedno postavijo v prvo vrsto. Jaz, ki nisem telovadna veličina, ampak čisto navadna neroda, vem dobro, da potrebujem več tednov, če hočem biti »dober* za nekam zadaj. Sicer pa moram povedati, da se hočem letos postaviti in bom vadil vaje, ki jih je pripravil Marjan. Te so pa težke, tako strašno težke, da se niti opisati ne da. Ali korajža velja. Gotovo jih je še mnogo pogumnih med nami. Pa brez šale. Vsi se moramo potruditi prav zares, da bo naš 1. maj čim lepši. MIRO 6. a3-b4:, Kc5-b4: Nastopi teh kraljev preko šahovnice, v katerem beli z malenkostnim naskokom zmaga. 7. Kb7-c6, Kb4-b4; 8. Kc6-d6, Kc4-d4: 9. Kc6-e6, Kd4-e3; 10. Ke6-f6, Ke4-f4: 11. Kf6-g6, Kf4-g3! 12. Kg6-h6, Kg3-h3:; 13. Kh6-g5: in dobi. KONČNICA 2 Se kratka študija končnice. Ali moremo nasprotnika matirati z enim skakačem? Beli: Kcl, Se2, a2 (3 figure), Crni: Kal, a3, (2 figuri). Beli na potezi dobi. Kmalu se uverimo, da varianta 1. Kc2-Ka2:, 2. Scl+ - ne gre, ker skakač vedno a šahom napade polje a2. Skakač lahko pleše po deski, vedno bo prišel s šahom do polja a2. Končnico dobi beli le takrat, kadar je črni kralj na polju al in skakač po Sel odvzame kralju pot za povratek na a2. Crni mora vleči a3-a2 nato pa sledi mat s Sčl-b3. Beli mora ta tempo pridobiti. To pa doseže na ta način: 1. Kcl-d2!, ----------: Beli mora prisiliti črnega kralja, da vzame a kmeta. 1. -------, Kal-bl; Seveda ne gre Ka2:, ker sledi zgoraj omenjeni mat. Na Kb2 sledi slični motiv: 2. Sel Kbl, 3. Sdl Kal, 4. Kcl ka2:, 5. Kc2 kal, 6. Sel a2, 7. Sb3 mat. 2. Se2-cl, Kbl-al: AH Kb2, 3. Sd3-Kbl, 4. Kdl-Kal, 5. Kcl z matom v treh potezah. 3. Scl-d3, Kal-bl; 4. Kd2-dl, Crni kralj je v matni mreži. 4. ------- Kbl-al. 5. Kdl-cl, Kal-a2:; 6. Kcl-c2, Ka2-al; 7. Sd3-cl; a3-a2; 8. Sbl-c3 mat. Ing. SIKOSEK BORIS Jugoslovanske znamke RK Najuspešnejša propagandna sredstva so dandanes tisk, radio in film. K tisku smemo prišteti tudi filatelijo, saj se milijoni teh majhnih koščkov papirja - znamk, razširjajo po vsej državi in izven nje ter nehote seznanjajo človeka s stvarmi, o katerih ni prej morda nič vedel. Da je to res, dokazujejo številne «spominske serije«, ki hočejo prikazati življenje neke države, iz najrazličnejših strani. Te serije so se iz prvih opreznih korakov danes že tako razširile, da obsegajo vsa polja človeškega u-dejstvovanja. Res srečna zamisel se je porodila onemu, ki je prvi spoznal, da lahko služi znamka tudi v dobrodelne namene. Dandanes izdajajo vse države dobrodelne znamke v korist raznih organizacij, tako v posebnih serijah z doplačilom, kot v posameznih znamkah, s katerimi morajo biti v določenih razdobjih opremijene vse poštne pošiljke. Največ teh dobrodelnih znamk gre v korist Rdečemu križu in | otroškim podpornim* organizaci-. jam. I Oglejmo si znamke v korist Rdečega križa, ki so jih do danes izdali v Jugoslaviji. Prvi dve znamki v korist Rdečega križa sta bili izdani leta 1933. Obe imata nominalno vrednost 50 par. Bile so obvezne v tretjem tednu meseca septembra 1933 brez vrednosti frankiranja, se pravi, da je morala biti prilepljena na vsako poštno pošilj- ko ena izmed teh znamk poleg običajne poštne tarife. Prva znamka je frankovna, druga pa por-tovna: to se pravi, da je moral vsakdo, ki je v določenem času dobil pismo ali razglednico brez ! frankovne znamke, plačati kazen, . tp je dvakratni znesek, to je 1 ; dinar. (Nadalj. prihod.) življenja Ob različnih slovesnostih' Prilikah se v spominu po-ustavliam« Pri bazovi-j*7? junakih. Naše misli predlo njihova imena in. njiho-0 veliko žrtev. Pri tem se vselej vsiljuje mnenje, da ^Jhorali poseči v žrtev ba-j®dštah junakov mnogo glob- Mladi smo, kakor so bili oni ^jni vsega lepega, kar daje prosita narava, pri-«'no tovariško okolje in kar * njem ustvarjamo s kul-o, presveto, športom, pie- ^ in zabavo. Miloš, Marušič in dit ^ i°variši so pričeli gra--r' 'tem€lje takratnega na-Vi §ibania na tej osno-anietfci njihovih prvih Riških celic srenji so ^Pevski zbori, izleti v pla- * ^gomet in družb a, 38odw,ina ie pokazala, da je dšto ° del° P'lodn° in je ro- izletih. Pri pev-febitam-h ^ B°dobnem dru-jal*. c! življenju so se ustvar-brusv Prijateljske vezi, budil 50 *e P°§led,i na svet, to*,. m ohTanjala se je na- tejal ZaVest' ^se to se ie do-£>an V **ega3i in nevarnosti, "s ni več ilegale, niti stL Ostala pa je ostra b)U kai?0 dru'žabnem življe-čaj’ _01’ ie čutila mladina iz Potrla Z°Vice- °3tala je Wi M po niem- Polet _ mn°gokrat zaviramo Pint o*188'*1 noisli s brezp.lod-krjtj °°v°rjenjem in dolgovez-,"*stariKi. Zato postaja toivo h do*gobasrio> nezani-sebi rez Pravega cilja, samo nanten 4ovoi,!frtl ^j budi neza-večj s samim seboj in ■»10Č.JT50 ^žnjo Po odgovar-ki n. 'fružabnem življenju, zadovoljilo. fej0 . _ at nam »stari« oei- S^.dLnam,je samo za feed 'n ba je bila mladina S ž' tU5° svetovno vojno X, ^ lvahna tjoj j aktivna, ^^a ne strinjamo z fj ^ d) črnogledim mnenjem. b°hri »stari* preradi * leako je bilo nekoč ^sWVih P113*3* letih. Ko Da t le ‘'Ustijo«, ne misli-°> ®la so se sami udejst-"iiib i? PfVskem zboru, šli z ^jak 3 Vipavsko ali Kras in ^ tud: 5110 V noč. Prav tega - nam hoče. Vendar naj bič jj^^rjeni. Tudi mi nismo ^ Realni, sprejemljivi 9r 1° Pravično, dobro li n,; kot so bili oni. Tu- Vifb Z= artl° Svoi c''i — P”"3' b°nv,VSe ae bo Potreba, Pia« ^ ^ali žrtvovati zanj ^4 t, kot se je znala irila- pred nami, "Glas mladih« BI§TR1 tifill/t« >i V križni3' !- Blkoholna pija-L,.vV; nec belih in črrjh - ?. fui - vrsta črk; 3. po&v grških popisov 5 S lis,t .°doy - Pesen:; 4 u- števnik; štev-srba-7 biltaaPlačiL^^^tanišče ■ hh! 6 zensko ime fe^ki kt ! zaimek - _____________ kth ibho h^8'b)i zaimek: 7. iz-iN? J, - vrsta sile; 8. bi-,ieVešk,V?k: 9 oseba iz ®- isS irancoske zgodovi-vpiŽ a karta - bog. kltHa a- de' Dalmacije; v L’ " * a: c. zaimek - žu-Plifflji; « , ur*5 - pogorje K e°§radn° Ja koža ‘ gri£' fadui e. upanje - sveta Vl"; 'b . arabski X ‘ vrs^ napa' 4 i'risk ‘ 'u,' Pomoč; i. ju-■ kožni izpu-^ C thufc .državna blagaj. 1 C bert/J,,xL Qrzavna blagaj. Ab ^locni zaimek; 1. vli- Uv??ra}’T’a' navada, ve- feT^ti, ,"*• pokoren, seveda, k’,masa’ nemalo, ko-h ' »akor. vsake _ v; vZenii gorai naštete be-erj zlog in sesta. Kl Pregovor! Mladinski teden je za nami, ostal je le še spomin na-njega, toda tudi ta bo kmalu zbledel in izginil. Spomnili se bomo le še na deževno vreme in sneg, ki je zapadel v prvem tednu pomladi. Ob takem vremenu človek prav rad sede v udoben naslanjač in razmišlja: o bodočnosti, o ljubezni, o političnih dogodkih in zakaj ne, tudi q slovenski besedi, o slovenski go. vorici, o slovenski mladini. Razmišljanje o stvareh, ki so v zvezi s slovenstvom, posebno s slovensko mladino v Trstu, ni najbolj prijetno in sovpada s temnimi oblaki, ki se podijo po r.ebu. Koliko slovenskih mladincev bere slovenske knjige? Koliko jih je, ki bi dali prednost slovenski knjigi, namesto puhlemu čtivu italijanskih «šunt» romanov? Koliko slovenskih dijakov daje 'v družbi prednost slovenskemu jeziku pred italijanskim? Ce postavljamo taka vprašanja, potem razmišljanje ni prijetno. Voziš se s tramvajem in zagledaš v kotu pred seboj znanca, mladega delavca, ki navdušeno obrača liste italijanskega stripa. Toliko da te pozdravi in že se poglobi v svet gangsterjev ali morskih razbojnikov. Recimo, da izstopiš pred slovensko gimnazijo prav v trenutku, ko se iz poslopja usujejo dijaki. Ziv žav te obdene, mlajši se podijo po cesti, za njimi gredo dijaki zadnjih razredov.-Prisluhneš govorici: da, ti govorijo slovensko, toda v oni skupini in tisti tam spredaj govorijo italijansko. Beseda jim gladko teče, kakor da ne bi nikoli slišali slovenske besede. In takih primerov' je več kot dovolj. Razmišljaš dalje. Ali je samo fašistična vzgoja kriva, da slovenska mladina v Trstu in kar je še bolj žalostno, tudi del mladine iz naših vasi, ne zaznava lepote slovenske besede, tiskane in izgovorjene? Ali je samo italijansko okolje krivo, da mladina ob vsaki priliki zataji svoj materin jezik? Vprašanja so težka, kakor svinčeni oblaki na nebu. Iščeš vzroke in prikimaš: fašistična vzgoja je kriva. Italijansko okolje je krivo. Kje so pa drugi vzroki Saj ne živimo več v času fašistične tiranije. Saj imamo svobodo izražanja in sestajanja. In dodaš: mladina ljubi zabavo, meče se v vrtinec velikomestnega življenja ali se mu vsaj skuša približati. Mami jo navidezno" bogatstvo in sla po uživanju. V mestu, kjer govori večina italijansko, je slovenski jezik ovira za dosego teh ciljev. Da, tudi to je vzrok, da je slovenski jezik dober le ta- 1 krat, kadar vprašamo mamo kos kruha. Takih vzrokov bi še našli. Toda kaj napraviti da vzbudimo v mladini občutkov lepote slovenskega jezika? Ali naj zakričimo na glas in pokažemo s prstom na posameznika: Glejte ga, sramuje se svojega rodnega jezika. Ali naj mladini grozimo in ji napovedujemo kazni za greh? Vse t0 r.e bo pomagalo. Razmišljaš dalje, a misli se ti zapletejo. Ne najdeš sredstva, da bi vsaj v mislih dal učinkovit nasvet, ki bi pripomogel k prebujanju narodne zavesti. Vendar, sredstvo je. Sredstvo je v tem primeru dolžnost, dolžnost vsakega Slovenca, da mladino uči, da jo vzgaja v ljubezni do rodnega jezika, da ji z lepo besedo prikaže lepoto slovenskega jezika, da ji s knjigo pokaže vso izrezno lepoto našega jezika. Dolžnost slovenskih dijakov je, da so najprej _ slovenski dijaki, potem šele ’ tržaška »mularija«. Beseda našim naj mlajšim V ^Primorskem dnevniku» ste dobili svoj kotiček. Ta kotiček naj bo res vaš. Vaš pa bo postal takrat, če boste sami kaj pisali vanj. Kar doživite v šo. li, popišite. Pišite, kaj delate v soojem prostem času. Ce citate lepo knjigo, napišite kratko, prav kratka vsebino in povejte, kaj vam je v njej ugajalo. Opozorite na lepo čtivo v vašem kotičku vaše male tovariše in tovarišice. Bratcem in sestricam, ki jim je učenost Velikan Na zemlji živi velikan. Ima take roke, da brez truda poganja velike stroje. Ima take nog«, da v enem dnevu preteče na tisoče kilometrov. Ima take peruti, da leti nad oblaki više od vsake ptice. Ima oči, ki vidijo nevidne reči in ima ušesa, ki slišijo, kar se govori na drugem koncu sveta- Tako je močan, da vrta gore in ustavlja slapove. Po svoji volji preureja zemljo, nasaja nove gozdove, veže morja in napaja puščave. Kdo je ta velikan? To je človek. 2chcwje uci — Ne brani se kruha! Pij vodo! Po sončnem zahodu pojdi spat! — Zjutraj vstani zgodaj in veselo zakrili z rokami! Dihaj globoko v čistem zraku! — Veseli se sonca in ne boj se vetra! — Ljubi čistočo! Na tebi naj bo vse čisto: perilo, obleka in obutev! črfc še taja, pitajte ttse, kar bo v kotičku napisano. Pišite tudi, kaj bi radi brali, da vam bomo ustregli. Tudi uganke, ki si jih sami izmislite, pošljite. Večji se lahko spravijo tudi na križanke. Te nam bodo posebno dobrodošle. Prevleči pa jih morate s tušem ali pa vsaj s črno tinto. Vse dopise pošljite na uredništvo «Primorskega dnevni-ka», pod naslov pa napišite; Za pionirski rod. Torej pridno na delo! UGANKI Noge v blatu, glava v zlatu. Zlato valovje okrog in okrog, bredem do pasa, ne zmočim si nog. Naša predica NaSa muca pridno prede na zapečku noč in dan; kaj pa prede nič ne vemo: ali volno ali lan, Ej, pol skrinje , pač imeti mora preje muca *e. Tetko bodo konji vlekli balo njeno čez gore. Tam za goro, za deveto, čaka muco mucek mlad. Ko bo njena skrinja polna, bo privriskal ponjo svat. ... in tudi mladinci.., GLAVE a S- c c c/e/j? 4 / Deca že vadi... 111^ 1“ l i P • Vreme bo danes v nedeljo brez V f\ l AA I" bistvene spremembe. Prevlado-I I \ LIYI L vala bo oblačnost s krajevnimi padavinami. V višjih legah sneg. V soboto je bil zračni pritisk 755,2, temperatura ob 19. Uri 9,7, vlažnost 90 odst., nebo pokrito morje mirno, vidljivost 5.000 m, temperatura morja 9,8, padlo je 10 mm dežja. STRAN ST. 8 ZADNJA POROČILA 1. APRILA 1951 I lili lil |jp b ib 1 l:ji^ni::ijjpi !p: 9 : r ur: ifi iiS " -1 s ii ttt: ili 11 |i!h::p;p liliji!:!!! ! ! •••:: :::::: RADIO Najvažnejše današnje oddaje : Radio Slovenija 11,15: Oddaja za zamejstvo, 15.45: Popularen koncert Benjamina Ipavca; 21.00; Deset let naše revolucije. Radio jugoslovanske cone Trsta 13.15: Giovanni Paisiello - »Balet kraljice Proserpis«, 17.00: Josip Jurčič - «Sosedov sin». Radio Trst II 22.00: Brahms - Koncert št. 1 v d molu. Radio Trst I. 21,03: «La Vestale«. ZDRAVO JEDRO v nemški zmedi Nadaljevanje s 4. strani _ V talcem položaju ni čudas če Se je KP Zahodne Nemčije vse leto 1950 pripravljala na kongres in če tega kongresa do zdaj še ni bilo... Po že dolgo prej najavljenem sporedu bi se kongres imel začeti 17. novembra 1950, delegati so bili določeni, vse pripravljeno — pa so se na «višjem mestu« odločili, da je treba kongres priložiti zaradi «no-Vega položaja«. Ta « novi položaj« očitno ni nič drugega kot napetost okoli Nemčije, ki jo ustvarja ZSSR ob vsej pomoči svojih agentur v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Določen je bij dirug datum: 3. marec 1951. Iz «tehničnih razlogov« kongresa tudi takrat ni bilo, list «VolklSzSitung» pa je 1. marca pojasnil, da je članom partije treba dati časa, da temeljito proučijo Stalinov intervju v «Pravdi». Koliko časa bodo člani KP Zahodne Nemčije morali prežvekovati Stalinov intervju, ni točno znano, ker pač ni znamo, kda j se bo kongres res enkrat za-čeL Po vse j priliki pa je tudi Stalinov initervjiu samo izgovor (y kominformističinih ušesih se to sliši skora j kot blasfemija!), ker bi bilo pač le nerodno, če bi se na kongresu očitno pokazala sedanja beda KP Zahodne Nemčije. V tem somraku nemškega delavskega gibanja začenja svojo pot Neodvisna delavska partija, ki je na ustanovnem kongresu v Wormsu izbrala za predsednika Georga Fischerja, bivšega sekretarja partijske' organizacije v Muenche-nu in za generalnega sekretarja Wolfgang'a Geeseja. bivšega člana partijskega vodstva za Nižjesaško. Ustanovni kongres je poleg tega odobril akcijski program partije, ki predvideva demilitarizacijo Nemčije tako na Vzhodu kot na Zahodu, združitev Nem čije in umik okupacijskih sil (kot znano, je prisotnost sovjetskih čet na Poljskem vezana na okupacijo Nemčije, kremeljako-varšavski maršal Rokosovski pa se m?ndia boji, dla bi po odhodu sovjetskih čet iz Poljske ostal — general brez vojske...), prenehanje vzhodnonemških reparacijskdh d»bay ZSSR, ki presegajo v Potsdamu določeni okvir (ruski «osvoboditelji» so Vzhodno Nemčijo pod izgovorom reparacij «osvobodili» lepega dela njenih industrijskih naprav in si obenem vsako leto prilaščajo dobsr kos vzhodnonemške proizvodnje; nedavni «milo3tni» skleip o »zmanjšanju reparacij« je pa samo pesek o oči. ker Rusi samovoljno določajo vrednost blaga, ki gre za reparacije, ki niso določtne količinsko, temveč po vrednosti), prijateljski sporazum med Nemčijo in Poljsko glede nemških vzhodnih meja (etnično nemška Slezija in Pomorjansko, ki ju Poljaki zahtevajo na podlagi historičnega prava, sta po moskovskih računih in obljubah protivrednost za vzhodna ozemlja, ki jih je Poljska morala izročiti ZSSR. v glavnem v mejah ki so bile določene že pri kupčiji Stalin-Hitler oziroma Molotov - Ribentropp), razpust sovjetskih podjetij v Vzhodni Nemčiji (ta podjetja prinašajo Moskvi mastne »nevidne reparacije«), nacionalizacija glavnih industrij, ohranitev agrarne reforme v Vzhod ni in podobni ukrepi v Zahodni Nemčiji. Na kongresu je bilo poudarjeno, da bodo*partijo vo-dlili člani ne birokratsko vodstvo, in da mora njen program izražati voljo in težnje nemškega delovnega ljudstva in upoštevati specifične prilike in potrebe Nemčij?. Not atentat Iranu Stavka na naftnih področjih se še vedno zaostruje - Previdnost v odnošajih med londonsko in teheransko vlado Kaj mislite? Bi morda tihe simpatični južni Korejci sedeli rajši doma za pečjo in kadili pipo, ali pa imajo morda večje veselje z vlačenjem kamionov iz blata, ki je baje hujši nasprotnik od prostovoljcev. Nekaj kilometrov od njih morda severni Korejci vlečejo z istim nasmeškom na obrazu ruski kamion. TEHERAN, 31. — V Ispaha-mu, kjer so bile pred nedavnim velike stavke iranskih tekstilnih delavcev, je danes streljal kaplar Ghaffari na bratranca kraljice Soraye, Yayia Bakha-tiarija. Bafchatiari je voditelj istoimenskega plemena. Atentator je oddal samo en strel in z njim prestrelil Bakhatiariju pljuča. Ni še znano, zaradi česa je nanj streljal. Dr. Tahia Adi, profesbi iranske univerze je takoj odletel v Ispahan. To je znan kirurg, ki je zdravil tudi pozneje umrlega prejšnjega predsednika iranske vlade Raz-maro in dr. Zanzaneha, dekana teheranske pravne fakultete. V Ispahanu še niso napovedali obsednega stanja. Vendar je dala vlada tamkašnjemu guvernerju pooblastila, da to stori. V ponedeljek se bo sestal iranski parlament. Imel bo nalogo, da odobri odlok vlade PARIŠKI PROMET še vedno delno stoji Francoska vlada pred težkimi gospodarskimi vprašanji - Nejasnost glede stališča parlamenta, ki se vrne v torek s počitnic - Queuille želi volitve že junija PARIZ, 31. — Danes zvečer je objavil strokovni odbor av- postala aktualna, se je vladna večina znašla v križnem ognju socialistov in radikalov z ene in neodvisnih a druge strani Zaradi tega je Queuille mnenja, da sedanji parlament orno* goča samo začasne rešitve, kot so recimo glede mezd poviški na osnovi koeficienta zvišanja življenjskih stroškov (v tem smislu }e že bil odobren povišek 10 odstotkov metalurškim delavcem), ali uravnavanje cen premoga glede državnega subvencioniranja ceni. Francoski znanstvenik o argentinski atomski energiji PARIZ, 31. — Mnogim komentatorjem Peronovih izjav o atomskih odkritjih v Argenti-ni irj pojasnil, ki jih je dal nato prof. Richter o svojih poskusih, se je pridružil danes tonomne uprave pariškega prevoza uradno poročilo, v katerem izjavilja, da so nameščenci uprave soglasno odobrili stališče glavnega stavkovnega odbora. Stavkovni odbor je ponovil, da je pripravljen sprejeti vsak poziv za pogajanja, če ne bi šlo za »ultimat«. Odbor je nadalje mnenja, da je mogoče zadovolji, ti zahtevam nameščencev brez zvišanja prevoznih tarif, in nadaljuje, da «se bo stavka nadaljevala dokler ne bodo zc'.ite-ve izpolnjene«. PARIZ, 31. — Francoska vlada je včeraj sprejela nekaj sklepov, o katerih mislijo, da bodo zadovoljili obe nasprotujoči si stranki v vprašanjih francoske gospodarske politike — one ki zagovarjajo čim večjo svobodo zasebne iniciative, in one, ki zahtevajo krepkejšo dr-žavno intervencijo v gospodarsko življenje Na eni strani ie vlada dovolila zvišanje cen za plin, električni tok in premog Za 5—10 odstotkov, da bi spravila v rav. notežje izdatke in dohodke nacionaliziranih podjetij na tem sektorju, na drugi stran; pa je poverila medministrskemu odboru nalogo, naj uredi vprašanja izvoza in uvoza in naj u-stvari kompenzacijski fond. Ta fond bo razbremenjeval cene nekaterih proizvodov in dovoljeval nacionaliziranim podjet-jem nadaljevanje investicij. Čeprav v drugačni obliki, so bile s tem spet uvedene subvencije za nekatere cene, ki jih zahtevajo socialisti in MRP. Vprašanje je le, kje bodo našli vire za kompenzacijski fond, zlasti če pomislimo, da izkazuje francoski proračun 170 milijard frankov deficita. Vlada premišljuje^ zdaj, _ kakšne zahteve po novih virih državnih dohodkov naj postavi skupščini, ko se bo vrnila z velikonočnih počitnic. Toda parlament bo verjetno nastopil proti uvedbi novih dačndh bremen nekaj mesecev pred volitvami. Vlada pa očitno namerava z volitvami pohiteti; Queuille želi, da bi se izvedle že 10. junija, namesto v novembru, kot je bilo prvotno določeno. Vlada je ta nasvet načelno sprejela, ni pa gotovo, ali se bodo s tem strinjal; tudi poslanci, ki se bodo v torek vrnili v Palais Bour-bone, ker se bodo morda bali, da bi utegnil kdo razlagati raz-nustitev parlamenta v času, ko postajajo vprašanja mezd, cen in državnih financ vedno bolj kočljiva, kot priznanje nemoči. Queuiille je očitno nasprotnega mnenja; po njegovem je kaj težko verjetno, da bi se skupine vladne večine lahko sporazumele o teh vprašanjih na količkaj široki osnovi. Kadar koli so doslej gospodarska vprašanja francoski znanstvenik Gunet-Caplin. Francoski znanstvenik pravi, da je značilna podobnost med fuzijo atomskih jeder, ki se je posrečila v argentinskem laboratoriju San Carlos de Ba-riloche, in med fuzijo po načinu nuklearne katalize, ki jo je opravil on sam že junija 1950 in ki je doslej ni objavil. Gunet-Caplin je mnenja, da je skepsa, s katero so znanstveni krogi vseh dežel, zlasti pa v ZDA, sprejeli Richterjeve izjave, posledica popolne novosti njegove metode. Poskuse za fuzijo atomskih jeder so opravljali doslej z razbijanjem uranovih in plutonovih atomov. Nova metoda pa omogoča uporabo manj dragocenih prvin in jo je mogoče izvajati v dokaj bolj skromnih laboratorijih. Gu_ net-Caplin, ki je specialist za katalizo in ki ne sodeluje pri uradnih atomskih raziskovanjih, pravi, da je prišel do svoje iznajdbe po empirični poti, ko je pri nekaterih katalizatorjih slučajno odkril pojave kritične mase, in priznava, da za svoje poskuse še nima zadostne teoretične podlage. glede proglasitve obsednega stanja y Teheranu in v južnem Iranu na področju ležišč nafte. Iz južnega Irana prihajajo precej nasprotujoče si vesti. O tem je danes izjavil minister brez listnice Ali Dachti, da tam stavka še traja in, dodal, da «je iransisa vlada podvzela yse potrebne mere za obdržanje miru in naročila »Anglo-Iranian Oil Co.» naj ugodi upravičenim -zahtevam delavcev«. Smatrajo da sedaj stavka 12 tisoč delavcev. Iranska ministrski predsednik je povabil delegate narodne fronte, naj sodelujejo pri sestanku vlade, na katerem bodo razpravljali o položaju, ki je nastal s stavkami na petrolejskih področjih. Povabilo je izdala vlada potem ko je glasilo fronte «Bakhtar Ern-rous« objavil pismo voditelja stranke ministrskemu predsedniku Husseinu Ali, v katerem je obtožil «Anglo-Iranian Oil Company», da je povzročila nerede s tem, da je zmanjšala plače delavcem. Kaj se daines menijo med seboj arngliški in iranski predstavniki v Teheranu, prav nič ne verna. Vendar menijo, da bo prav uspeh sedanjih angleških na,porov v Teheranu vplival tudi na Irak, dirugo važno državo, kjer so Angleži naložili velike kapital« v industrijo nafte. Tudi tam se pojavlja tendenca, dla bi sledili iranskemu zgledu, Veis smisel sedanjega angleškega truda j,e v tem, da bi si kljub nacionalizaciji obdržali in obenem zavarovali svoje petrolejske interese v teh dveh državah. Tihotapski škandal v Berlinu BERLIN, 31. — V zahodnem delu Berlina so odkrili velik tihotapski škandal v katerega so zapleteni tudi policijski funkcionarji. Aretirana sta bila komisar kriminalne policije Albrecht, šef oddelka za ponarejevalce denarja, in njegov namestnik Rudolf Unger. V zapo-ru je še nekaj beguncev, ki so vzdrževali zvezo med policaji in tihotapci s cigaretami in kavo. Albrecht je odločno zanikal, da bi bil sodeloval pri ilegalnem sekvestru 14 kg zlata, ki je bil izvršen 20. decembra v neki rafineriji v ameriškem sektorju. Policiji se je doslej posrečilo rešiti en kg zlata in del denarja, ki so ga tihotapci dobili za prodajo »zaplenjenega« zlata. ŠPORTNI DNEVNIK Včeraj zvečer so plavali v Antvverpnu ANTWERPEN, 31. — Jugoslovanski plavalci Stipetič, Mi-loslavič, Skanata in Barbieri so prispeli danes zjutraj v naše mesto, kjer bodo sodelovala na velikem mednarodnem tekmovanju, ki se začne drevi- Poleg domačinov in Jugoslovanov plavajo na tem turnirju tudi Francozi, Belgijci in Angleži. Tekme bodo nadvse zanimive, ker so trenutno v si plavalci v dobri formi. Spomnimo se samo na naše sosede, ki so po trčningu v Beogradu pred nekaj dnevi postavili na* internem vrsito dobrih časov, med katerimi brez dvoma izstopa Skanatin državni rekord na 100 metrov hrbtno. Veliko možnosti na dober uspeh ima Milo-slavič, ki je zmožen postaviti danes zvečer čas, ki bo znatno nižji od ene minute. DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE SE NISMO PREJELI REZULTATOV TEKEM Inler - Palermo 3.0 V lepem vremenu sta se pomerili danes popoldne v prvenstveni tekmi. Palermo in Inlter. Zmagali so boljši Milančani, z rezultatom 3:0. Tekmo je gledalo trideset tisoč gledalcev, ki so bili razočarani nad igro svojih miljencev. Zasedanje brez sklepov MADRID, 31. — V teku sestanka komisija za reformo mednarodne nogometne federacije, so zastopniki Argentine, Urugvaja. Velike Britanije, Španije ter Cila prinesli na dan številne predloge. Svoje sta poslali pismeno tudi Jugoslavija ter Madžarska, ki nista prisotni na sestanku. Prav zaradi odsotnosti teh dveh držav, niso prišli na zasedanju do nobenih sklepov in se bo komisija sestala ponovno konec leta v Londonu. Tedaj bodo izdelali dokončen pravilnik, ki ga bodo predložili kongresu, ki bo v Helsinkih julija 1952. ŠAH Zmagal je 0’ Kelly DORTMUND, 31. — Mednarodni šahovski turnir se je končal z zmago Belgijca O’ Kellya, ki je nabral 7,5 točk. Drugo in tretje mesto si- delita Jugoslovana Milič in Fuderer s sedmimi točkami, medtem ko je Puc četrti. KINO V TRSTU Rossetti. 15.00: «Saga o Forsytih», Errol Flynn, Greer Garson. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30 in 19.30). Nazionale. 15.15: «Ulica zatona«, Gloria Svvanson. Arcobaleno. 14.00: «Zlati listi«, Gary Cooper, Lauren Bacail. Fenice. 15.00: «2rebiček».” Filodrammatico. 14.00: »Otok zakladov«. Walt Disney. Alabarda. 14.30: «Na otoku s teboj«, Ester VVilliams. Armonia. 14.15: «Slavna dogodivščina«, G. Cooper. A. Seeds. Garibaldi. 14.30: »Plamen«, Joan Carroli. Ideale. 14.30: «Dolgo pričakovanje«, Clark Gable. Impero. 14.00: «Washingtonska roža«, Tyrone Povver. Italia. 14.00: «Klet veselja«, Virginia Dale, Bing Crosby. Kino ob morju. 15.10: »Dokumentarni sovjetski poljudno-znan- stveni filmi. Savona. 13.30: »Vitezi s severo- zapada«, John Ford. Viale. 14.00: «Angel med množico«. Vittorio Veneto. 14.00: «Zločin brez greha«, Loretta Young. Azzurro. 14.00: «Cudovit izvir«, Belvedere. 14.00: »Rumeno nebo«. Marconi. 14.30: «Mavrični otok«, Dorothy Lamour. Massimo. 14.00: «Stari morski volk«, VVallace Beery. Novo Cine. 14.00: «Poljub mrtve«, Odeon. 14.00: «VuIkan», A. Ma-gnani. Radio. 14.30: «Romeo in Julija«. Vittoria. 14.30: «Divja muka«, G Pečk, Joan Benett. Venezia. «Devica iz Tripolija«. Sv. Vid. 15.30: «Dolly Sisters«. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Nedelja 1. aprila 1951. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila v ital. 7.30: Napoved časa -poročila v slov. 7.45: Jutranja glasba. 8.00: Iz italijanskih operet. 8.30: Kmetijska ura (slov.) 9.00: Dopoldanski koncert. 9.30: Kmetijska ura (ital.) 10.00: Folklorna glasba. 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.) 11.15: Slavni pevci predi mikrofonom. 11.30: Glasba po željah (slov.) 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Giovanni Paisiello: Balet kraljice Proserpine. 13.30: Mladinska oddaja: Nove prigode lažnjivega Kljukca (slov.) 14.00: Vesela ura (ital.) 14.45: Glasba po željah (ital.) 16.00: Zaključek. 17.00: Oddaja za podeželje - Josip Jurčič: Sosedov sin - Reportaža: Po naših vaseh (slov.) 18.30: Igrajo kitaristi. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.) 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa . poročila v slov. 19.45: Vedra glasba. 20.20: Klavirski koncert Marijana Lipovška. 20.45: Politični pregledi (Ital.) 21.00: Iz opernega sveta. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.) 23.15: W. A. Mozart: Kratka nočna glasba. 23.30: Zaključek oddaje. TRST II. 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.15: Napoved časa in poročila. 8.30: Komentar vojnega položaja na Koreji. 8,45: Vesela glasba. 9.00: Kmetijska oddiaja. 9.30: Vesela glasba. 10.00: Prenos maše iz cerkve sv. Justa, med mašo pridiga. 11.15: Rietti: Simfonija v treh stavkih. 11.30: Zanimivosti. 11.45: Grieg: Norveški plesi 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Valčki in polke. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.30: Razni solisti 16.30: Parada lahkih orkestrov. 17.00: To, kar vsakdo radi posluša. 18.00: Plesna glasba. 18.30: Oddaja za najmlajše - Pedenj človek - Laketbrada. 19.00: Znane arije. 19.30: Glasba na harmoniki. 19.45: Napoved časa In poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Športna kronika. 20.35: Operetna glasba. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30: Orkestra Hovvarda Barlowa in Percy Fai-tha 22.00: Brahms: Koncert št. 1 v d-molu. 22.45: Priljubljene melodije. 23.00: Romance. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Kaj vam nudi jutrišnji spored? TRST I. 8.00: Jutranja^ glasba. 8.45: Odlomki iz oper." 9.45; Kmečka glasba. 12.40: Radijska kronika. 13.00: Poročila. 13.45: Lahka glasba pod vodstvom Cergolija. 14.00: Otroško gledališče. 14.30: Zvoki harmonike. 14.40: Pobavilo na valček 15.30: Zanimivosti iz diskoteke. ’ 16.00: Stare in nove napolitanske pesmi. 16.30: Prenos nogometne tekme. 17.30: Bernard Shavv: »Candida«. 19.10: Športna kronika. 20.00: Poročila. 20.40: Orkester Louisa Levyja. 21.03: Spevoigra «La Vestale« od Stefana De Jonyja - vmes nogometni komentar in poročila. 24.00: Zaključek. Mizarji podjetniki kmetovalci. Deske smre kove, macesnove in trdih Lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva udi najugodneje msi vialeSonnino24 tel. 90441 Krznarstvo TRSI Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 fi&ipuuie fuii (dačiiu C MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 ,‘tf i'ioinnri oh rili o vhh tna mizah" h it n dela po ut/ odtiih cenah V a!) KRZNENI PLASC TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 Katic mn s* flSLAVHICŠ 1 1 11 d* lil T K S f Ul. F. Crispi 15 Telefon 9521* m <&inyj.šir® & m iuitnlha kompletne hopnlt*1^ & PoplavIja, iavb.iufti votlne in plinbke naphaj vbu btauhnoddepabbha dela - Ptohacuni nti ' «9 inniiiinniiininiiiiniiiiiiiinnniiiiniinimmninifaftmmiiinii nnmTihniniiiiimi MrillMimimiiinMMiiiiiimimiiiuiiMiiimViiiifuiiiiiiiiiriiliiiiuiiiniiiiiiinimnnOiuiiiiiViimiiiiiiiniMiiirifmiMiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiibniiii.iiiiiiiiiii! .■iiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii 11,11 ^ ThdlUitoičute eto&čepa. vAjdka U dMtOMii M II. DEL 119. r:,* VEDEL PROF. DTItlKAt O K- UR. FRAN K O « E K T BRADAČ ULIVATI «Kaj bi si delal po nepotrebnem skrbi zaradi odhoda maršbataljona?! Pri prvi marskompaniji, s katero sem se peljal, je bilo vse v redu že v dveh urah. Pri drugih kompanijah so se pripravljali kar dva dni. Ampak pri nas je bil komandant lajtnant Frenosil in ta nam je rekel: «Nikar ne hitite, fantje,« in šlo je gladko, kakor bi namazal. Sele dve uri pred odhodom vlaka smo začeli spravljati svoje reči skupaj. Dobro bo, če tudi vi sedete...» »Ne morem,» je rekel z velikim samozatajevanjem dobri vojak Svejk, »moram v pisarno, kaj če bi kdo telefoniral.« «Pa idite, toda zapomnite si za življenje, da to ni lepo in da pravi ordonanc ne sme biti nikoli tam, kjer ga je treba Ne smete se tako gnati v službi. Nič m gršega kakor ordonanc, ki bi hotel vso vojno kar požreti.« Toda Svejk je bil že za vrati In je hitel v pisarno svoje marškompanije. Vanjek je ostal zapuščen, kajti ni se moglo reči, da bi mu bil štabni narednik družba. - v Ta je bil sam zase in je bebljal, božajoč četrtinko vina, prečudne reči brez vsake zveze po Beško in nemško: »Mnogokrat sem šel skozi tole vas in se mi še sanjalo ni, da je na svetu- In einem halben Jahre habe ich meine Staats-priifung hinter mir und meinen Doktor gemacht.** Iz mene je postal star pohabljenec, hvala vam, Lucija. Erscheinen sie in schon ausgestatteten Banden — morda je tu kdo med vami, ki se tega spominja.» Računski narednik Je iz dolgega časa bobnal nekakšno koračnico, a ni se mu bilo treba dolgo dolgočasiti, kajti odprla so se vrata in vstopil je kuhar iz oficirske menaže, Jurajda, in sedel. «Mi smo danes,« je zažlobudral, «dobiH povelje, naj gremo po konjak za na pot. Ker nismo imeli pletene steklenice od ruma prazne, smo jo morali izprazniti. To nam je dalo! Moštvo v kuhinji je popolnoma odpovedalo. Uštel sem se za nekaj porcij, gospod obrst je prišel prepozno in zanj je zmanjkalo jedi. Pa mu zdaj delajo omleto. To vam je špas!« Kuhar Jurajda je začel filozofirati. Pred vojno je namreč izdajal okultistični časnik «Uganke življenja in smrti«. Pri vojakih se je zmazal v oficirsko kuhinjo in prav pogosto prismodil kako pefienko, ker se je poglobil v branje prevodov staroindijskih suter Pragha-Paramita (Razodeta modrost). Polkovnik Schroder ga je imel rad, kajti katera oficirska kuhinja se je mogla ponašati s kuharjem okultistom, ki je vse presenečal s tako dobro pljučno pečenko ali s takim ragujem, da je pod Komarovem smrtno ranjeni poročnik Dufek venomer klical Jurajdo? «Da», je kar nenadoma rekel Jurajda, ki se je komaj ^10 na stolu in dišal na deset metrov po rumu, «ko je jedi za gospoda obrsta in ko je videl samo praženi je padel v stanje gakl. Ali veste, kaj je to gaki? To je ^ lačnih duhov. Pa sem rekel: ,Ali imate, gospod obrst ; os**1*, moti, da premagate usodo, ki je odločila, da za vas oSP°" pljučna pečenka? V karmi je odločeno, da boste dobili. obrst, nocoj za večerjo izvrstno omleto s sesekljanim1 ženimi telečjimi jetri.’« «Dragi prijatelj«, je rekel potem tiho računskem11 jjiH1 niku in pri tem prevrnil vse kozarce, ki so stali Pr na mizi. zrl Kuhar okultist je molčal, si z roko podprl glavo ln mokro, polito mizo. ^ Štabni narednik je nekaj blebetal, kar ni imelo ne n* ne nog. «2ito je zginilo s polj, zginilo er Einladung und glng zu ihr* - binkošti so spomla^'* in dieser Stimmub# dz* rb**1 ib Računski narednik Vanjek je zopet bobnal P° m L«^toV°' se kdaj pa kdaj spomnil, da čaka nanj deset mož s pri skladišču. . ^11 Kadar se je na to spomnil, se je sam zase nasm zamahnil z oko. 1 Ko se je pozno vrnil v pisarno enajste marškom našel Svejka pri telefonu. V pol letu bom imel državni izpit za seboj in bom postal doktor. * V tem razpoloženju je prejel vabilo in je šel k 11-'el' (Nadaljevan^e K-/ UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, St. 6, 111 nah — Telefon *tev 93-EOE Id 94-63E. — PoStnl predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Št 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 60 finanžno- upravnl 100 osmrtnice 90 lir Za FLRJ: Za vsak mrn širine 1 stolpca ra vse rrsir oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV KKNKG — Tiska Tržaški tiskarski /.avod - Pooniž Gorica Ul S Pellleo 1-11. Tel 1 1-32 Koper Ul Battlsti 301a-l, Tel. 70 tl« NAROČNINA: Cona A: mesetna 260. četrtletna 730. polletna 1400. celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. meše4"° tij** ’ Poštni tekoči račun za STO-ZVU Založmšt-o tržaškega tiska. Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemski^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09. tekoči račun pri Komunali/I banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska oZ(’