številk area AVCjLS I W^l CENA I.4HtčUR SOLČAVSKI Vsako soboto od 8. do 12. ure: - STALIVA HAIiTAVA nHAiAHJL SKOZI CAS« • BAiiTflVNO - PRODAJNA CALLHIJA □ OMACE iN UMETNOSTNE 0BHT1 • KMEČKA TRŽNICA (stran 27) ©%WH!TE RABBIT mesw čemet murne odkup, sortiranje in prodaja odpadnih surovin SRD AN PANIČ s.p. Kuhane 1, 3331 Nazarje Tel.: 031 BBS 194 Delovni čas. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 dO 13.00 Pogo:' Doielfie naq^adíw? ak^ ia so ofcjavl.enr na sedeJu fwdjeijA v Krtkaíjflh 1 9170351814074 2| Savinjske no< Tretja stran Nasilje pri sosedih ni samo njihova stvar Po bombnem in strelskem pokolu, ki si ga je pred nedavnim na Norveškem privoščil 32-letni Anders Behring Breivik, je javnost v teh dneh znova bolj dovzetna za občutljivo problematiko nasilja v družbi. V Savinjskih novicah smo se tokrat posvetili pojavu nasilja v družini, ki je prisotno tudi v našem lokalnem okolju, a se zaradi »dobrih« medsosedskih odnosov običajno taji tako dolgo, dokler žrtev nima nobenega izhoda več kot le še prijavo pristojnim organom. Preprečevanje nasilja v družini, še posebej nasilja nad ženskami in otroki, je ena prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve. Gre za kompleksen, večplasten problem, ki mora postati v družbi bolj prepoznaven, da bi ga lažje reševali. Cilj države je na eni strani spodbuditi žrtve, da hitreje iščejo pomoč, in soočati storilce z odgovornostjo za njihova dejanja, na drugi strani pa spodbujati ljudi, da si ne zatiskajo oči in ušes, ko ta problem zaznajo v svoji okolici, pač pa svoje sume prijavijo in tako storijo nekaj koristnega v boju proti nasilju. Nasilje nad ženskami kot ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic temelji na neenakovrednih odnosih med spoloma. Pogosto je skrito za štirimi stenami, nekatere oblike nasilja pa pogosto sploh niso prepoznane kot problem. Še vedno so v javnosti prisotni določeni stereotipi, kot na primer ta, da se nasilje dogaja samo v okolju z nizkim socialnim standardom in da navzven uglajeni posamezniki niso nasilni. Neredko je prisotno tudi mišljenje, da morajo v družinah, kjer se dogaja nasilje, sami opraviti s tem problemom. Uradne institucije in nevladne organizacije lahko v takšnih primerih veliko pomagajo, toda le, če so obveščene. Državljani in državljanke zato ne bi smeli imeti večjih pomislekov glede prijave nasilja policiji, podobno pa velja tudi za žrtve nasilja, ki mnogokrat ne vedo, katera pravna sredstva jim omogoča zakonodaja in da lahko za vedno odidejo iz okolja, v katerem doživljajo nasilje. Kdor ne ukrepa, ko sliši zvoke nasilja iz sosednje hiše ali stanovanja, se ne zaveda, da je morda ravno on edino upanje za žrtev. Ni res, da so težave pri sosedih samo njihove in da se ne tičejo nikogar drugega. Poleg tega pa sistem omogoča anonimne prijave, ki ne predstavljajo za prijavitelja nobenega tveganja. Potrebno je le navesti ključne podatke, ki bodo v pomoč policiji pri ukrepanju: kdo izvaja nasilje, kdo je žrtev, kje, kdaj in kaj se dogaja. Če veste, da se dogaja nasilje, ne čakajte, da se bo končalo samo od sebe, saj se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo! IZ VSEBINE: 3il 8_J Tema tedna: Kako tolerantni smo do nasilja?.......................4 Občina Nazarje: Prodaja stanovanj in težave z neplačniki.......7 Solčava: Macesnikov plaz le na pol saniran, denarja pa ni...........................................................7 Ljubno ob Savinji: Lastniki ene prvih hidroelektrarn na Savinji obupujejo nad birokracijo...............8 125 let PGD Ljubno ob Savinji: Kalilnica najsrčnejših članov lokalne skupnosti.....................................9 Galerija Štekl Gornji Grad: Fotografije, ki sežejo ljudem do srca.............18 Mozirje: 2. tekmovanje za žarmojstra Savinjske doline...................................................27 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 31, 5. avgust 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 32, 143. avgust 2011 ID Tema tedna kako tolerantni smo do nasilja? Velik del nasilja v družini je prikrit in zamolčan Svet je pretresla nedavna tragedija na Norveškem, ko je storilec podtaknil bombo, na pohodu po otoku pa ustrelil skoraj sto ljudi. O nasilju poročajo mediji z vsega sveta. Dobivamo občutek, da je takih skrajnih dejanj čedalje več. Nasilje pa dostikrat ni tako daleč od naših vrat, zlasti ko gre za nasilje v družini, pri katerem še vedno vse prera-di pogledamo stran, češ: to se nas ne tiče. Kot je razvidno iz poročila Policijske postaje Mozirje in Centra za socialno delo Mozirje, se tovrstni delikti dogajajo tudi v naši dolini. KAJ NASILJE V DRUŽINI SPLOH JE Pred letom 2000 je veljalo, da sodijo konflikti v družini v družinsko zasebnost. V zadnjem dese- tletju se vse glasneje opozarja na nasilje v družini, celotna družba postaja za nasilje v družini vse bolj občutljiva. V letu 2008 je bil sprejet poseben zakon o prepre- čevanju nasilja v družini, ki določa vsem organom in organizacijam tudi obveznost prijave nasilja. Po tem zakonu je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve. Še posebno pozornost posveča žrtvam nasilja, kot so otroci, ostareli in invalidne osebe. CENTER ZA SOCIALNO DELO PREVERI VSAKO INFORMACIJO Kot je povedala direktorica mo-zirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale, so strokovni delavci centra vsako informacijo o nasilju dolžni sprejeti z vso resnostjo in strokovno odgovornostjo. »Pogosto za to dobimo očitek, da verjamemo samo enemu. Dejstvo pa je, da nasilje v družinah obstaja, da se dogajajo tudi hude družinske tragedije, zato moramo imeti strokovni delavci Naša anketa Bi prijavili nasilje v družini? Nasilje v družini je največja množična kršitev človekovih pravic v sodobni družbi, saj mu je izpostavljenih na sto tisoče žrtev. Tudi v Sloveniji je opaziti porast tega kaznivega dejanja. Raziskave kažejo, da je več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v družini moških in da je vsaka četrta ženska na svetu od 15. do 44. leta starosti izkusi nasilje; namen agresije pa je težnja po vzpostavitvi popolnega nadzora. Vse premalo se zavedamo, da je vsako nasilje kršitev temeljnih človekovih pravic: pravice do življenja, človekovega dostojanstva in zaščite pred fizičnimi ter psihičnimi poškodbami, kar je kaznivo dejanje in ne zasebna stvar. Zato smo za preprečevanje nasilja odgovorni prav vsi. Pa ga opazimo? Branka Lipnik, Solčava Zdi se mi, da je nasilja iz dneva v dan več, a se dogaja prikrito za stenami domov. Pogosto se dogaja, da niti sosedje ne vedo, kaj se v družinah dogaja, da mogoče otroci poskušajo zbežati pred nasilnim očetom. A nasilje v družini ne more biti zasebna stvar dveh ali več vpletenih strani, temveč je to vsekakor kaznivo dejanje. To je potrebno takoj prijaviti, da se lahko izvedejo postopki, ki bi zaščitili žrtev. Prepoved približevanja je vsekakor premalo, da bi se žrtev dobro zaščitila. Tisti nasilnež, ki želi priti do žrtve, bo vedno našel način, da bo to storil. Marija Zaveršnik, Gornji Grad Pretep v krogu družine je vedno tako delikatna stvar, da se sosedje skoraj nikoli ne vtikajo in prijavljajo. Menim, da je to kaznivo dejanje in ne zasebna stvar nasilneža in žrtve, toda sama ne bi prijavila dogodka, če bi se to dogajalo pri sosedih. Zdi se mi, da je kar precej nasilja tudi okrog nas v naši dolini, a država za preprečevanje ie-te-ga ne stori dovolj. Šele ko so žrtve in kakšne posledice kaznivega dejanja, se zganejo pristojne institucije. Gašper Rozenstein, Rečica ob Savinji Nasilje v družini je vsekakor kaznivo dejanje, a se pri nas uspešno prikriva. Tako ga je težko zaznati, čeprav se vsi zavedamo, da obstaja. Prav tako tudi država ne stori veliko, da bi preprečila nasilje oziroma pomagala žrtvi. Prepoved približevanja žrtvi ni dovolj, da bi se nasilje preprečilo ali omililo. Sonja Piki, Mozirje Brez dileme - nasilje je kaznivo dejanje. Tega je opaziti povsod, tudi v naši dolini. A je pogosto prikrito in če bi zanj vedela, bi ga verjetno prijavila ali pa tudi ne. Ker potem imaš ti sam več sitnosti s pristojnimi institucijami kot pa nasilnež ali žrtev. Da žrtev trpi neprestano nasilje, kot kaže, izhaja iz tradicionalnosti naše družbe in strahu pred negotovostjo, ki jo čaka, če pove na glas, kaj se ji dogaja. Prepoved približevanja žrtvi je verjetno dovolj. O kakšnih drugih ukrepih države ali pristojnih institucij nisem razmišljala. Gregor Verbuč, Radegunda Vsako nasilje je kaznivo dejanje. K sreči živim zelo odmaknjeno in v svoji okolici niti ne morem zaslediti kakšnega nasilja. Žrtvam so v pomoč centri za socialno delo, varne hiše in ostale inšti-tucije, toda pogosto zatajijo tam, kjer so najbolj potrebne. Žal se žrtve pogosto raje odločajo za trpljenje v okolju, ki jim je domače, kot da bi se izpostavile, saj si pogosto ne želijo priznati, da se to dogaja ravno njim. Prav tako država potrebuje preveč časa, da začne ukrepati, in zgodi se, da so posledice včasih katastrofalne. Vsekakor bi morali še bolj nadzirati povratnike. Boštjan Marolt, Mozirje Nasilje je kaznivo dejanje in ne more biti zasebna stvar. Če svojega otroka udariš po riti, to ne more biti kaznivo dejanje, če pa ženo oklofutaš, pa je. V svoji okolici do sedaj nisem opazil nasilja, a če bi ga, bi to takoj prijavil. Zdi se mi, da je država že veliko naredila za zaščito žrtev. Prepoved približevanja bi za tistega, ki ponavlja svoja nasilna dejanja, morali izreči za stalno, za tistega, ki je to storil le enkrat, pa bi bila začasna prepoved dovolj. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 4 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Tema tedna, Aktualno na centrih do nasilja ničelno toleranco. Strokovni delavec nudi žrtvi vso pomoč, s ciljem, da se odpravi ogroženost in zagotovi dolgoročna varnost. Pri obravnavi žrtev nasilja je delo izredno zahtevno in kompleksno. Dejstvo je, da se žrtve po pomoč obrnejo šele po več letih nasilnega odnosa, da se iz različnih razlogov ne odločajo o tem spregovoriti, za kar obstajajo številni vzroki, kot je strah pred prihodnostjo, sram, občutki krivde, izguba samozavesti ...« NEPRIPRAVLJENOST ZA SPREMEMBE Po tem, ko je nasilje stopnjevano do te točke, da žrlve o njem spregovorijo, so težko pripravljene sprejeti odločitve za spremembe. Njihova prihodnost je negotova, sprememb se bojijo in težko sprejemajo vlogo, ko morajo sami narediti korak do odločitve in začeti samostojno urejati svoje življenje. Težava je tudi v tem, da povzročitelj nasilja pogosto obljublja, da se slu pogovora o prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje, kot tudi napotitve v ustrezne psiho-soci-alne programe. POGOSTE ŽRTVE SO NAJŠIBKEJŠI Če je žrtev nasilja otrok, morajo na centru oceniti stopnjo njegove ogroženosti. V kolikor je stopnja ogroženosti otroka znotraj lastne družine velika, so strokovni delavci dolžni poseči tudi po najbolj ostrem ukrepu, to je odvzemu otroka. Pri tem si morajo vedno znova prizadevati, da se stanje v družini uredi do take mere, da se otrok lahko vrne nazaj. Tudi te odločitve so strokovno izjemno odgovorne in težke, saj je otrok, kljub temu, da je izpostavljen nasilju ali neprimerni skrbi, praviloma na družinske člane navezan in pomeni zanj poseg v te odnose dodatno stisko in trav-matsko doživetje. Žrlve nasilja pa so tudi starejši ljudje. Mnogokrat gre pri tem za alkoholizem ali druge odvisnosti Občina Kazniva dejanja Prekrški Gornji Grad 1 5 Ljubno ob Savinji 6 9 Luče 4 1 Mozirje 9 5 Nazarje 5 6 Rečica ob Savinji 6 6 Solčava 0 0 SKUPAJ 31 32 bo spremenil, poboljšal, v kar sam dostikrat tudi verjame. Na ta način pregovori žrtev, da ostaja v nasilnem odnosu ali da se vanj vrne. V kolikor je žrtev odrasla oseba, na centru skupaj z njo pripravijo načrt pomoči, kajti vsaka odrasla oseba ima pravico do lastne izbire in odločitve. Zakon v smislu zaščite Pomembne telefonske številke: - TOM telefon za otroke in mladostnike: 080 1234 - Modra številka za preprečevanje zlorab pri starejših: 080 28 58 - Anonimna prijava policiji: 080 1200 žrtve določa kar nekaj ukrepov, od prepovedi približevanja, prepustitve stanovanja v skupni rabi, žrtev ima pravico do brezplačne pravne pomoči. Strokovno pomoč nudijo tudi povzročitelju nasilja v smi- Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »V preteklem letu smo na centru obravnavali devet družin zaradi nasilja, v teh primerih je bila izrečena prepoved približevanja žrtvi. Žrtve nasilja so bile tako ostarele osebe kot partnerice in otroci. V vseh primerih je šlo za fizično nasilje in posledično tudi za psihično. Vse žrtve so bile ženskega spola, prav tako so bile med povzročitelji nasilja tudi ženske. Obravnavali smo tudi 13 družin zaradi prijave suma neustrezne skrbi za otroke. Pri teh družinah smo naše strokovno delo usmerili v vzpodbujanje in usmerjanje staršev v odgovorno starševstvo. Kljub temu, da se o nasilju vse več govori, ocenjujem, da je uradno znanega in prijavljenega nasilja še vedno malo. Mnogo tragičnih zgodb se še vedno dogaja za zaprtimi vrati. Vsi, tako delavci v ustanovah, ki se pri svojem delu na tak ali drugačen način srečujemo z ljudmi, kot tudi ostali bomo morali v odnosu do nasilja še bistveno spremeniti svoja stališča in ravnanja. Več ko bo sprejetih lastnih odločitev pri vsakem od nas, da nasilje ni pot za reševanje težav, več otrok bo preživljalo zdravo in srečno otrošlvo, ki je osnova za zdrav razvoj vsakega posameznika.« Foto: Marija Lebar mlajših članov družine, ki vodijo tudi do izsiljevanja denarja. Nemočni starejši ljudje so često na milost in nemilost prepuščeni takim svojcem. Terezija Plaznik, ki v mozirskem društvu upokojencev vodi projekt Starejši za starejše, je povedala, da so njihovi prostovoljci obiskali šte- nja v družini, predvsem pa so starejši tožili o osamljenosti. POLICIJSKO POROČILO ZA LETO 2010 Podatke smo poiskali tudi pri namestniku komandirja policijske postaje Mozirje Gorazdu Trbovšku. »Iz tabele je razvidno, da smo policisti Policijske postaje Mozirje v letu 2010 obravnavali skupaj 31 različnih kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem v družini, in 32 takšnih prekrškov. Pri tem smo šestnajstim osumljencem kaznivega dejanja nasilja v družini ali pre- krška izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja na podlagi 39a. člena Zakona o policiji, vse naše odredbe pa so bile potrjene s strani preiskovalnega sodnika in podaljšane na 10 dni. V večini primerov so bile žrtve ženske in otroci, obravnavali pa smo tudi nekaj primerov, ko so bili oškodovanci moški. Osebno menim, da je nasilja v družini na našem območju še več, saj podatki izkazujejo le tiste zadeve, ki so policiji naznanjene s strani oškodovancev. Vse je odvisno od ozaveščenosti oškodovancev.« Marija Lebar elkroj modna oblačila d. d. v stečaju Bo Elkroj po neuspeli prodaji oddan v najem? vilne občane in izpolnili anketne liste o socialnem, zdravstvenem in siceršnjem stanju teh oseb. Pri tem jim starejši o fizičnem nasilju niso govorili, sami prostovoljci pa so zaznali nekaj primerov nerazumeva- Konec julija je bilo na straneh AJPES objavljeno redno poročilo stečajnega upravitelja družbe El-kroj Modna oblačila Steva Radova-novica. V njem je upravitelj zapisal, da je v zadnjem tromesečju vsa dela opravil v skladu z načrtom stečajnega postopka, ob tem pa navedel, da je bila prodaja Elkrojeve-ga premoženja delno uspešna. A kot kaže, ostaja kompleks podjetja na Prihovi neprodan, kajti zgornje-savinjski podjetnik, ki se je zanimal za odkup, je pozneje nezavezujočo ponudbo umaknil. Zato je celjsko okrožno sodišče soglašalo z upraviteljevim predlogom, da se proizvodna hala Elkro-ja odda v najem, vendar le za čas enega leta oziroma do odprodaje. Po navedbah v omenjenem poročilu se za halo zanima podjetnik, ki potrebuje prostor za skladiščenje gotovih izdelkov za pol leta. Sodišče je določilo 1.400 evrov najemnine. Marija Šukalo Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 5 Iz občin občina gornji grad Kako spodbuditi pridobivanje energije iz obnovljivih virov V Zavodu Kssena, energetski agenciji za Savinjsko, Šaleško in Koroško, so pripravili lokalni energetski koncept (LEK) občine Gornji Grad. Predstavnika zavoda Gregor Tepež in Lidija Stvarnik sta ga na deveti redni seji predstavila občinskim svetnikom. LEK zajema analizo obstoječega stanja rabe energije, šibke točke rabe energije v javnih zgradbah, potenciale učinkovite rabe, potenciale obnovljivih virov in cilje energetskega načrtovanja v občini. Namen energetskega koncepta vseh javnih zgradbah, kot so šo- je povečanje osveščenosti in informiranosti prebivalcev, predvsem na področju učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije. S sprejetjem LEK bo občina v skladu z energetskim zakonom pridobila pravico do črpanja nepovratnih sredstev za sofinanciranje ukrepov, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu LEK. PORABA ENERGIJE POVPREČNA Analiza rabe energije v javnih zgradbah je pokazala, da njihova poraba ni nad povprečjem, so pa v nekaterih stavbah, kot je na primer podružnična osnovna šola v Novi Štifti, številke zelo visoke, kar je posledica velike kvadrature in majhnega števila otrok. Šola ima tudi zelo slabo izolativnost zunanjega ovoja in energetsko neučinkovita okna, poleg tega pa se ogrevajo s kotlom, ki je zastarel, z nizkim izkoristkom izgorevanja energenta. Celotna raba energije za ogrevanje v občini Gornji Grad v letu 2010 je bila skoraj 21.000 MWh. »Na le, kulturni domovi, občinska stavba, mrliške vežice, stavba Komunale, čistilna naprava, zdravstveni dom in podobne so bili opravljeni poenostavljeni energetski pregledi. Največji problem visoke rabe energije predstavlja predvsem zastarelost zgradb, neustrezno vzdrževanje le-teh in nevednost o rabi električne, toplotne energije ter porabi vode. Glede na dejstvo, da je občina Gornji Grad sorazmerno gosto poraščena z gozdovi, bi morala še bolj spodbujati izrabo lesne bioma-se za ogrevanje javnih zgradb,« je povedal Gregor Tepež iz Kssene. NEUSTREZNA IZOLACIJA STAVB Iz podatkov je razvidno, da ima kar 90 odstotkov zgradb neustrezno izolacijo zunanjega ovoja, polovica ima neustrezno izolacijo strehe, energetsko neučinkovita okna in vrata, ogrevalni sistem z nizkim izkoristkom in malo ter-mostatskih ventilov na ogrevalnih telesih. »Velike prihranke energije zagotavlja ustrezen ovoj zgrad- Gregor Tepež in Lidija Stvarnik z zavoda Kssena sta predstavila energetski koncept občine Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem) be in vgrajeno energetsko učinkovito stavbno pohištvo. Vgradnja termostatskih ventilov in izolacija podstrešja sta cenovno ugodna ukrepa in imata precejšen vpliv na zmanjšanje rabe energije, med takšne ukrepe pa lahko uvrstimo tudi izolacijo dovodnih cevi iz kotlovnice. Seveda se v vse stavbe enostavno ne splača vlagati, saj se naložbe v nekatere, na primer mrliške vežice in kulturni domovi, zaradi omejene uporabe ne bi povrnile,« je še omenil Tepež. ČAS ZA NALOŽBE V OBNOVLJIVE VIRE Naložbe v obnovljive vire energije so v občini možne. Največji potencial je v gozdu. Biomaso je mogoče v občini Gornji Grad izkoriščati v energetske namene iz dveh virov, na osnovi biomase pridobljene iz gozdov in biomase iz lesnih ostankov. Zanimiva je izraba sončne energije in vodne energije. Dolgoročni cilji, zapisani v LEK, so zmanjšanje skupne rabe energije v zgradbah, povečanje deleža obnovljivih virov energije, povečevanje motiviranosti, osveščenosti in energetske zavesti o pomembnosti učinkovite rabe energije, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe električne energije za javno razsvetljavo. Štefka Sem občina rečica ob savinji V avgustu javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta Od 4. avgusta dalje je v prostorih Občine Rečica ob Savinji javno razgrnjen dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila. Javna razgrnitev bo trajala do 16. septembra, dopolnjen osnutek pa zajema zemljišče celotne občine Rečica ob Savinji. V okviru javne razgrnitve bo v sredo, 31. avgusta, ob 17. uri v avli tamkajšnje osnovne šole tudi jav- na obravnava omenjenih dokumentov. Pričakovati je, da bo udeležba na javni obravnavi številčna, saj je na občinskih spletnih straneh tema pozidave nekaterih zemljišč, ki so sedaj kmetijska, že nekajkrat (raz)burila duhove. Občina z zagotavljanjem zazidalnih zemljišč želi ustvariti možnost priseljevanja novih občanov, kar je potrebno za nadaljnji razvoj občine, številni občani pa pozidavi na južni strani trga Rečica nasprotujejo. Trdijo, da bi bila na ta način za vedno izgubljena najboljša kmetijska zemljišča. Kot je bilo povedano na eni od sej občinskega sveta, so zazidalna zemljišča v občini po sedanjem PUP-u še na razpolago v naselju Varpolje. V okviru javne razgrnitve osnutka prostorskega načrta bo javnost lahko podala pripombe in predloge, in sicer pisno v knjigo pripomb in predlogov, ki bo na mestu javne razgrnitve, zainteresirani pa jih lahko pošljejo tudi po navadni ali elektronski pošti. Po koncu javne razgrnitve bo občina zbrane pripombe in predloge preučila in do njih zavzela stališča, ki bodo nato objavljena na spletnih straneh Občine Rečica ob Savinji. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Iz občin f \ občina nazarje Prodaja stanovanj in težave z neplačniki Občina Nazarje ima v lasti 35 stanovanj. Nekatera izmed njih bi želela prodati, zato so naročili cenitev. V prvi polovici letošnjega leta so stanovalce povprašali, če so morda zainteresirani za nakup stanovanj, v katerih bivajo. Zanimanje je bilo skromno, težave pa občini povzročajo tudi neplačane stanarine. Na vprašalnik o nameravanem nakupu občinskega stanovanja se je resno odzvalo sedem stanovalcev. Občina bo za prodajo svojih stanovanj objavila javni razpis. S sredstvi, ki jih bo dobila od prodaje, namerava kupiti štiri stanovanja v novem stanovanjskem bloku, ki ga gradijo v centru Na-zarij. »Na ta način želimo priskočiti na pomoč investitorju,« je povedala županja Majda Podkrižnik, ki se zaveda, da bodo nova stanovanja potrebna, saj bo v prihodnje v Nazarjah na razpolago kar nekaj zaposlitvenih kapacitet. Čeprav so stanovanja, ki jih namerava prodati občina, stara, so dobro vzdrževana, saj je občina vanje veliko vlagala. Prednost za nakup bodo imeli sedanji stanovalci. Po informacijah županje so bila v zadnjega pol leta v občini prodana tri stanovanja, ki sicer niso bila občinska, podatek pa kaže, da zanimanje za promet z nepremičninami vendarle obstaja. Na eni od zadnjih sej občinskega sveta so svetniki obravnavali tudi problematiko neplačevanja stanarin. Občina na leto pobere okoli 50.000 evrov stanarin, ki jih porabi namensko. Za stroške in vzdrževanje gre okoli 35.000 evrov, precejšen znesek pa se porabi za subvencioniranje stanarin. Skupni dolg neplačanih stanarin trenutno znaša okoli 32.000 evrov, od tega je dolga za letošnje leto približno 20.000 evrov, za nekaj več kot 11.000 evrov pa so vložili tožbe. V maju so pozvali sedem največjih dolžnikov na razgovor. S štirimi so se uspeli dogovoriti glede načinu poplačila, zoper tri pa so prisiljeni uporabiti ukrep odpovedi najemne pogodbe in de-ložacije. Marija Lebar osnovna šola frana kocbeka gornji grad Prenova sanitarnih prostorov je bila nujno potrebna Na osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so se tekom poletnih počitnic lotili temeljite obnove sanitarij. Medtem ko so lani v starem Preureditev sanitarij bo zaključena pred novim šolskim letom. (Foto: Štefka Sem) delu šole preuredili dekliške sanitarije, so se letos lotili fantovskih. Prenavljajo tudi sanitarije v novem delu šole in poleg telovadnice. Kot je povedala ravnateljica šole Lilijana Bele, so staro sanitarno keramiko in keramične ploščice odstranili, odstranili so vmesne zidove in zamenjali stare cevi. Nove keramične ploščice so položene, instalacija odtokov in zamenjava cevi je zaključena, tudi električno napeljavo so že zamenjali. Sedaj je na vrsti vgradnja predelnih sten, zaradi katerih bodo prostori večji, in montaža nove sanitarne keramike, primerne starostni strukturi otrok, ki bodo prostore uporabljali. Investicija, s katero bodo sedaj prenovljeni vsi sanitarni prostori v šoli, znaša dobrih 60.000 evrov. Šola je za izvedbo del izpeljala postopek javnega naročila, izvajalec bo dela opravil še pred začetkom šolskega pouka. Občina Gornji Grad je sredstva za omenjeno investicijo zagotovila v proračunu, v postavki investicije v šolstvu. Ureditev sanitarij je bila nujno potrebna, je povedal župan Stanko Ogradi in dodal, da vsako leto poskušajo s sredstvi iz proračuna zagotoviti izvedbo najnujnejših investicij na šoli. Štefka Sem solčava Macesnikov plaz le na pol saniran, denarja pa ni Vlada je nedavno sprejela uredbo o spremembi odloka o vplivnem območju Macesni-kovega plazu v občini Solčava. S tem se je sicer sprostila možnost prometa z nepremičninami v sami Solčavi, nerešena pa še vedno ostaja sanacija plazu in vzdrževanje Panoramske ceste. »Občina je bila seznanjena z omenjeno uredbo, vendar je bil postopek sprejema zelo dolgotrajen, kar je povzročilo kar precej težav. Na vplivnem območju Macesnikovega plazu namreč ni bil mogoč promet z nepremičninami. Ta je nujen za nadaljnji razvoj same vasi in tega območja. Še vedno pa ostaja omenjena prepoved na ožjem vplivnem območju plazu, kar je za tamkajšnje kmetije problem,« je povedal solčavski župan Alojz Lipnik. Druga težava je sanacija plazu. Zakon o velikih plazovih, kamor je bil uvrščen tudi plaz pod Olševo, je do konca leta 2010 opredeljeval financiranje za sanacijo. Od takrat dalje denarja za sanacijo ni, dela na plazišču pa so se lani jeseni ustavila. Zdaj bi se morala nadaljevati dela v spodnjem delu plazu in redno vzdrževanje od-vodnjavanja na zgornjem delu. »Na plazišču so nameščene merilne naprave, ki ne zaznavajo velikih premikov, vendar je plaz živa tvorba, zato je treba skrbeti, da se jaški čistijo in da funkcionirajo. Stroški tega vzdrževanja so vsekakor manjši, kot če bi bilo treba spet na novo posegati v že narejeno. Če se redno vzdrževanje ne bo izvajalo, so bili dosedanji ukrepi zastonj,« je zaskrbljen župan Lipnik. Glede ureditve na spodnji strani oziroma tako imenovani peti plazu si stroka ni edina. Plazino namreč zadržuje skalni osamelec, za katerega ni mogoče trditi, ali je vraščen v tla ali se je priva-lil od drugod. Problem je tudi vzdrževanje Panoramske ceste, ki poteka po zgornjem delu plazu in za katero si pristojnost »podajata« okoljsko in prometno ministrstvo. Cesta je potrebna temeljite prenove. »Vloga občine je, da skrbi za občane in če država ne bo ustrezno ukrepala, jo bo treba z vsemi možnimi načini in sredstvi k temu spodbuditi,« meni Alojz Lipnik. Marija Lebar Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 7 Ljudje in dogodki od zage in flosarije do hidroelektrarne Lastniki ene prvih hidroelektrarn na Savinji obupujejo nad birokracijo Ljubno ob Savinji ima bogato flosarsko zgodovino, v katero spadajo številni ljudje. Med njimi je tudi pokojni Franc Bačun, lesni predelovalec in trgovec ter lastnik žage, ki je v letih pred drugo svetovno vojno zaposloval kar 130 domačinov, ki so sekali, spravljali in plavili les, delali v žagi in na flosih. Tedensko je žago zapustilo tudi do dvajset flo-sov, ki so pluli vse do Mitrovice. Med vojno je Bačun izdatno oskrboval partizanske bolnišnice z zdravili, ki jih je skrivaj prinašal s flosarskih poti. Po vojni je bil večkrat zaprt, njegovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Bačun svojih otrok ni imel, zato je svoje premoženje, kar je od njega sploh ostalo, zapustil nečaku Antonu Marovtu, ki je povedal zgodbo o svojem stricu. OD HOTELIRJA DO FLOSARJA Franc Bačun se je rodil leta 1893 na Ljubnem in že kot mlad fant odšel v Ameriko. Tam je postal uspešen poslovnež z verigo hotelov in gostiln. Z ženo Meri, ki je imela madžarske korenine, sta se leta 1920 odločila, da tam prodata svoje premoženje in se preselita na Ljubno, kjer sta si postavila hišo in se najprej preizkusila v gostinstvu. Toda Bačun je boljšo poslovno priložnost kmalu prepoznal v lesarstvu, zato je kupil Režalovo žago venecijanko ob Savinji, jo predelal v »gatr« žago, razširil strugo, ki je vodila do žage, in pričel z lesno dejavnostjo. Odkupovanje lesa, žaganje v domači žagi in splavljanje lesa ga je kaj kmalu postavilo na vidno mesto med lesnimi trgovci v dolini. Pomembno vlogo je imel Mrčinkov jez, katerega je Bačun po katastrofalni poplavi leta 1929 obnovil, o čemer pričajo načrti in dokumenti, ki jih ima Anton Marovt. Plačal je tudi vodne pravice do leta 1962. HIDROELEKTRARNA NA LJUBNEM Bačun je bil lastnik druge hidroelektrarne na Ljubnem (prva je bila »trška«), ki je obratovala vse do leta 1993. Že pred drugo svetovno vojno je imel vse pripravljeno za ta projekt, a je zaradi previdnosti zakopal turbine, da mu jih ne bi vzeli. Po vojni mu je bilo najprej premoženje zaplenjeno, a so nekateri domačini vedeli, kaj se skriva pod Ba-čunovo žago, zato so mu premo- ženje vrnili. Bačun se je seveda po prihodu iz zapora takoj zagnal v delo, obnovil žago, usposobil hidroelektrarno in ponovno pričel z lesno dejavnostjo, a le za kratko. Premoženje mu je bilo po zagonu proizvodnje ponovno odvzeto. lo v postopku denacionalizacije zemljišče in objekt vrnjeno, želeli ponovno usposobiti. V poplavi leta 1990 je bil Mrčinkov jez poškodovan, v strugi pa je bila voda do leta 1993 in elektrarna je proizvajala elektriko ves ta čas. »Jez je sedaj v državni lasti, ker ga mi nismo zmogli zgraditi; tudi evropskih sredstev takrat še ni bilo,« pojasnjuje Ma-rovt. Ko so pred leti pričeli s postopki za ponovni zagon hidroelektrarne, je kazalo, da to ne bo težko. Ker Anton Marovt - za njegovim hrbtom je suha struga, ki pelje do hidroelektrarne. (Foto: Štefka Sem) Leta 1948 so žago in hidroelektrarno zaplenili. »Na žagi je bilo takrat več kot 300 kubičnih metrov rezanega lesa in 7.000 kubikov okroglega lesa. Več kot 3.000 ku-bikov so takrat splavili ali odpeljali v Nazarje na Glin, ki je prevzel Ba-čunovo zaplenjeno podjetje. Vajen trdega dela se Bačun ni vdal, zaposlil se je na Glinu in kot na-kupovalec lesa delal vse do svojega osemdesetega leta. Umrl je v 97. letu starosti. Za Glinom je žago uporabljal Gradbenik, zadnji pa je bil Ve-grad, ki je postal lastnik zemljišča in žage. Ob začetku postopka o denacionalizaciji je žago dobesedno iz-ropal in iz nje pobral prav vse stroje, napeljavo, vtičnice in stikala,« se spominja Anton Marovt. VRNITEV ŽAGE IN ELEKTRARNE Omenjeno hidroelektrarno so Marovtovi takoj po tem, ko jim je bi- je šlo za obstoječi objekt, naj bi bilo potrebno le dovoljenje za obratovanje, a temu ni bilo tako. Kljub temu, da imajo soglasje ribiškega inštituta, opravljene oglede vseh potrebnih institucij in potrebujejo le še okoljevarstveno poročilo, se jim izdaja za obnovo in ponovni zagon male hidroelektrarne odmika že od leta 2004. »Vsako leto dobimo zagotovilo, da bo v tekočem letu postopek zaključen, a to poslušamo že sedem let. Mrčinkov jez, ki ga je država obnovila le na pol, potrebuje še zapornice, struga do elektrarne je urejena, le dvajset metrov na začetku je treba pripraviti, saj je struga sedaj zasuta, teče pa preko naše zemlje, tako da težav v tem ne vidim. Težava je v tem, ker nekdo zadržuje izdajo dovoljenja,« je prepričan Marovt. SAVINJE NI DOVOLJ ZA VSE »Glede MHE Zagožen Stanka, ki svojega jeza sploh nima, menim, da bodo na enem - Mrčinkovem jezu težko tri male hidroelektrarne, saj Savinje ne moremo popolnoma izropati že zaradi ribičev in kajaka-šev. Na območju, kjer je bila Zago-žnova struga, na kateri sta delovala mlin in žaga, so sedaj hiše, zemljišče, kjer je deponija materiala in kjer naj bi izvajalci del ob Savinji zasuli strugo, pa ni njegovo ampak občinsko. Glede na to, da želi tudi Zagožnov brat Jože na drugi strani Savinje postaviti malo hidroelektrarno, me res zanima, od kod naj bi priteklo dovolj vode za vse. Obstajajo dokumenti, na katerih piše, kako so se vodne pravice delile včasih, in na desnem bregu smo imeli lastniki treh žag le-te večje že od nekdaj. Resnica pa je, da je Zagožen dobil koncesijo na našem jezu in naši strugi,« komentira Marovt izjavo Zagožna za naš časopis. »Že stricu se je dogajala velika krivica, po vojni je bil zaprt, vzeli so mu vse, kar si je s trdim delom sam prislužil, na stara leta je živel s skromno pokojnino in nikdar ni bil deležen nobenega opravičila. Le to, da je bil med ljudmi spoštovan človek, ga je držalo pokonci. Njegovi nasledniki imamo željo, da bi njegovo delo nadaljevali, a očitno nam bo birokracija to preprečila. Najprej so nam vse vzeli, sedaj pa nam za vrnjeno in izropano premoženje že leta ne dajo obratovalnega dovoljenja.« Štefka Sem Del našega časa nam ukradejo, del si ga izprosijo, del, ki ostane, pa se neopazno izgubi. Seneka Hi Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Organizacije 125 let pgd ljubno ob savinji Kalilnica najsrčnejših članov lokalne skupnosti Stoletje in četrt je minilo, odkar so na Ljubnem ob Savinji ustanovili prvo požarno bram-bo. V počastitev tega visokega jubileja so Iju-benski gasilci v soboto, 30. julija, pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so se jubilantom pridružili tudi člani ostalih prostovoljnih gasilskih društev naše doline. Po uradnem delu in slovesnih govorih je sledilo druženje ob glasbi ansambla Dori. Udeležence slovesnosti je pozdravil predsednik društva Slavko Fludernik, ki je program prireditve tudi vodil. V imeni Gasilske zveze Slovenije je zbrane nagovoril regijski poveljnik Niko Vihar. Čestital je članom društva za visoki jubilej in se zahvalil, ker nadaljujejo in negujejo tradicijo pomoči bližnjemu, ki so jo njihovi predniki začeli pred 125 leti. Poudaril je pomen vključevanja mladih v gasilske vrste, saj bo le tako društvo imelo svojo bodočnost. Župan Franjo Naraločnik, sicer tudi sam dolgoletni član ljubenskega gasilskega društva, je ob tej priložnosti med drugim dejal: »PGD Ljubno ob Savinji je že vse od samega nastanka v davnem letu 1886 eno od najpomembnejših društev v naši občini. V njegovih vrstah so se učili in kalili najsrčnejši člani naše skupnosti -tovariši gasilci, ki jim nikoli ni bilo težko nesebično priskočiti na pomoč sočloveku v najtežjih situacijah.« Ob tem je še povedal, da občina skrbi za ustrezno opremljenost društva. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je spomnil, da so ljudje v štirih krajih naše doline, tudi na Ljubnem, že pred več kot 120 leti zaznali potrebo po varstvu pred požari in solidarnosti v hudih stiskah. Takratna strnjena naselja z ozkimi potmi med večinoma lesenimi hišami so bila s požarnovarnostnega vidika hudo ogrožena. Žuntar je spodbudil gasilce k medsebojnemu razumevanju in zavezanosti pomagati, četudi je boj z ognjem postal manjši del gasilskih intervencij. Marija Lebar Zupan Franjo Naraločnik je poudaril, da je PGD Ljubno ob Savinji vse od nastanka eno od najpomembnejših društev v občini. (Foto: Marija Lebar) zgornjesavinjski odbori sds v lepeni Promocija doline s predstavitvijo kulinarike Zadnji teden v juliju je v Lepeni potekal 17. spominski gorniški tabor dr. Henrika Tome oziroma letni tabor SDS. Osrednja prireditev v sklopu tabora je bila v soboto in je bila namenjena predstavitvi občinskih odborov. Med številnimi udeleženci so bili tudi Zgornjesavinjčani iz občinskih odborov SDS Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. V Lepeni so udeležencem postregli z želodcem, tovkcem, sirom, kruhom in potico, razdelili pa so tudi nekaj propagandnega materiala turističnih ponudnikov naše doline. __ Udeležence letnega tabora je nagovoril tudi Marija Šukalo predsednik SDS Janez Janša. (Foto: SDS) poletna razstava v mozirskem gaju Odslužena vozila bodo zaživela s cvetjem Med 13. in 21. avgustom bo Mozirski gaj zopet prizorišče tradicionalne poletne razstave cvetja, ki so jo tokrat poimenovali Cvetlični maraton. Posebnost razstave bo uporaba starih in odsluženih materialov, avtomobilov in koles, ki bodo, ozaljšani s cvetjem, oživeli na edinstven način. Za dodatno popestritev bodo poskrbeli plazilci, saj bo na ogled tudi razstava strupenjač in pitonov. Upravljavci Mozirskega gaja v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, društvom ljubiteljev starih vozil, slovenskimi dobavitelji cvetja in aranžerskega materiala, slovenskimi vrtnarji, Društvom vrtnarjev Slovenije, slovenskimi cvetličarskimi in vrtnarskimi šolami ter generalnim sponzorjem razstave pripravljajo res zanimivo in neobičajno razstavo. Neuporabni avtomobili bodo oživeli v vodnem okolju z obvodnimi rastlinami, v tropskem okolju s tropskimi rastlinami, z eleganco žalujočih rdečih vrtnic, s kaktusi, ki ponazarjajo puščavo, in z nekaterimi drugimi prefinjeni-mi cvetovi. Člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj obljubljajo, da ob ogledu razstavljenih kompozicij nikomur ne bo dolgčas. V iskanju vedno novih zamisli so se letos odločili za odslužene oziroma odpadne materiale. Tako se bodo v visečih pnevmatikah bohotile orhideje in cvetlice slovenskih balkonov, izpušne cevi bodo osnova za rast bromelijevk, avtomobilska platišča bodo dobila povsem nov izgled, kjer bo imelo cvetje najpomembnejšo vlogo. Stari avtomobilski sedeži bodo zasajeni z netreski, homulicami in drugimi odpornimi rastlinami iz slovenskih vrtnarij, barviti avtomobili iz sredine prejšnjega stoletja pa bodo dodatna parkovna popestritev. Vrhunec razstave bo predstavitev različnih koles, ki bodo prav tako ozalj-šana z različnim cvetjem. Kot dobrodošel dodatek bodo tudi letos postavili na ogled najbolj strupene kače, poleg tega pa pripravili šov pitonov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 9 Kultura, Organizacije center rinka v solčavi Preprostost, domačnost in dinamičnost v likovnih delih Fani Pahovnik V Centru Rinka v Solčavi razstavni prostor bogatijo likovna dela slikarke Fani Pahovnik z Rečice ob Savinji. Pozdravne besede ob otvoritvi predzadnji julijski petek je obiskovalcem namenil direktor Centra Rinka Marko Slapnik, s kulturnim programom pa je dogodek obogatil citrar Oskar Roban. O umetnici, absolventki slikarstva, in njenem delu je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Pahovnikova je likovno znanje dobila v času študija in ga nadgradila z kontinuiranim delom. Njeno razmišljanje je bilo vedno povezano z otroki, skrbjo zanje, z naravo in živalmi. To se po besedah Terezije Bastelj odraža tudi na delih, ki Fani Pahovnik (levo) se v Solčavi predstavlja z lovskimi in krajinskimi motivi. (Foto: Marija Šukalo) jih je slikarka postavila na ogled v stavljeni vešče, tako kompozicijsko Solčavi. Predstavljajo namreč lo- kot barvno. vske in krajinske motive, ki so za- »Slike so tenkočuten prikaz dolo- čenega motiva, ki ga je Pahovnikova interpretirala zelo subjektivno. Takšna je njena barvna paleta, ki izraža čustveno gledanje in dojemanje sveta ter stvari,« je med drugim izpostavila Terezija Bastelj in poudarila, da je umetničin kolorizem prevladujoč, kar je ena izmed njenih slikarskih značilnosti. Preprostost, domačnost in dinamičnost v njenih delih pa želijo opazovalcu približati pozitivno plat duhovnosti, ki nam jo podarja narava. Utrinke iz narave, panoramske poglede Solčavskega v tehniki gvaša in lovske motive v tehniki olje na platno si je v Centru Rinka v Solčavi mogoče ogledali vse do konca avgusta. Marija Šukalo mozirski skavti Tabor v Kočevskem rogu ob 10. obletnici delovanja Konec julija so se mozirski skavti družili na letnem taboru, ki je potekal v skavtskem okoljskem centru v Kočevskem rogu. Ob koncu tedna so se jim pridružili tudi starši, da so lahko skupno obeležili deseto obletnico skavtstva v Mozirju. V Kočevski rog se je podalo okoli šestdeset skavtov, da bi pod zvezdami preživeli še en nepozaben teden. Po namestitvi najmlajših v skavtskem domu, ostalih pa v šotorih, so pričeli z izvajanjem načrtovanega programa. Udeleženci tabora so spoznavali okolico, naravo in živali v njej, se učili prilagajati ter pomagati drug drugemu v duhu krščanskih načel in vrednot ustanovitelja skavtov Roberta Baden Powella. Skavti so se učili preživetja v naravi in spretnosti, ki jim bodo prišle prav v vsakdanjem življenju. Družili so se ob dviganju in spuščanju zastave, ob večernem tabornem ognju in pri svetih mašah, ki jih je daroval Sandi Koren. Teden je bil zanimiv, poln izkustvenega do- Dobrodelno-prodajna razstava slik Vlada Parežnika Vlado Parežnik je pripravil novo dobrodelno-prodajno razstavo svojih likovnih del, ki poteka v dneh od 1. do 15. avgusta na petih različnih lokacijah: v njegovem domačem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju, v prostorih za družabna srečanja Jurak v Homcu, v gostišču Podkrižnik v Teru pri Ljubnem ob Savinji, na turistični kmetiji Podvratnik v Raduhi nad Lučami in v Pikado klubu v Šmar- tnem ob Paki. Skupno je razstavljenih 150 likovnih del, ki so uokvirjena in pod steklom, po vsebini pa gre za motive cvetja, rastlinstva in imaginarne podobe vesolja v tehniki temper, pastel, vo-ščenk in perorisb v tušu. Celotni izkupiček od prodaje bo avtor namenil za sklad Unicef - Starševstva otrok sveta s sedežem v Ljubljani, kjer je tudi sam član. KF _ Večerni taborni ogenj je bil odlična priložnost za sproščeno druženje. (Foto: Rok Rakun) gajanja in pred koncem tudi vese- ci doživljajo na rednih srečanjih in lega pričakovanja staršev, ki so se jim pridružili zadnje tri dni tabora. Ob prihodu so se odrasli najprej lotili postavljanja šotorov, saj je v večernem času že potekal načrtovani skupni program. Velika igra je združila vse udeležence tabora, jih med seboj povezala in izkazala dobro vzdušje. Posedanje ob tabornem ognju se je zavleklo pozno v noč, ki je prinesla padavine in hladnejše vreme. Sobota je minila v znamenju spoznavanja skavtskega življenja. Izvidniki in vodnice so namreč pripravili igro, v kateri so starši »okusili« delček tega, kar njihovi otro- taborih. Nedelja je bila namenjena praznovanju obletnice. Na slovesni maši so novi skavti podali skavtsko obljubo in prejeli rutice, nekateri izmed njih pa so prestopili iz mlajših v starejše veje. Mozirski skavti, ki se združujejo pod imenom Steg Mozirje 1, štejejo preko devetdeset članov. Glede na svojo starost so člani volkov in vol-kuljic, izvidnikov in vodnic, najstarejši so popotniki in popotnice. Deluje tudi skupnost voditeljev. Stego-vodinja je Julija Remenik, duhovni asistent pa domači dušni pastir Sandi Koren. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Kultura razstava del branka rupnika v šerbelovi hiši na ljubnem Slike, šanson in domača flosarska pesem Zadnji četrtek v juliju je bila v okviru prireditev ob Flosarskem balu v Šerbelovi hiši olvori-tev razstave likovnih del Branka Rupnika. Galerija v zgornjem nadstropju omenjene hiše je zaživela z vgradnjo dvigala pred dvema letoma. Od takrat Branko in Marja Šerbela Rupnik z veliko ljubeznijo urejata zbirko slik in ogled umetniških del omogočata tudi obiskovalcem. Rupniku življenje ni prizanašalo. Huda bolezen ga je prikovala na invalidski voziček, a umetniškega duha mu ni vzela. A zgolj ljubezen do slikanja mu ni bila dovolj, na tem področju se je marljivo izobraževal in nadgrajeval svoje znanje, ki se sedaj kaže v njegovih dovršenih delih. V zadnjih letih je dobil tri certifikate kakovosti in priznanje na likovnem izboru za Zlato paleto, ki ga organizira Zveza likovnih društev Slovenije. »Tej razstavi daje še prav poseben mik lep starinski interier, katerega dopolnjujeta Rupnikov figurativen in krajinski del razstavljenih slik. Od jutra do jutra, kot je naslov razstave, je zbirka njegovih aktov, krajin in vedut v pastelu, akvarelu, olju na papir ali platno. Presenetil me je njegov izrazit kolorizem, saj sem ga doslej poznala kot avtorja, ki ga barva ne zanima preveč,« je Rupni-kovo delo opisala akademska slikarka Terezija Bastelj in izrazila željo, da bi naslednja razstava prikazovala dela tako Branka kot njegove žene Marje. Likovno dovršenost del je z glasbenim nastopom obogatil Rupnikov bratranec Iztok Mlakar, ki je zapel šaljivo pesem v njegovem slogu in po- žel glasen aplavz. Domač prizvok je otvoritvi dal pevski nastop Terskih deklet. V imenu turističnega društva se je Rupnikovim, Mlakarju in Bastlje-vi zahvalila Helena Bizjak Žerovnik in jim podarila sončnice, ki naj jih vedno vodijo proti soncu. Štefka Sem Iztok Mlakar je zapel šaljivo pesem v njegovem slogu in presenetil tako gostitelja kot ostalo občinstvo. (Foto: Štefka Sem) koncert frančiškove mladine nazarje v solčavi Zmagovalci Marijafesta navdušili tudi Solčavane V cerkvi Marije Snežne v Solčavi so zadnji petek v juliju zadoneli žlahtni glasovi vokalno instrumentalne skupine Frančiškove mladine Nazarje. S koncertom duhovne ritmične in cerkvene ljud- ske glasbe so se pričeli 19. Solčavski dnevi. Frančiškova mladina Nazarje je skupina mladih, ki jih je okrog sebe zbral pater Franc Ko-vše. Mlade je vseskozi spodbujal, da so razvija- li in krepili svoje talente. Ker so med njimi odlični glasbeniki, so začeli prepevati in igrati v cerkvi. Sprva je bilo v glasbeni skupini samo šest deklet, ki so potem medse povabile še fante. Tako so začeli s skupnim ustvarjanjem. Sprva z or-ganistko Klaro Praznik, čez čas pa je vlogo dirigentke prevzela Sara Chuuya Kobolt skupaj z možem Petrom. Tako je nastala vokalno instrumentalna skupina Frama. V lanskem letu so se začeli poglobljeno ukvarjati tudi s cerkveno ritmično glasbo. Radi pojejo mladinske, ljudske cerkvene, zborovske in tudi vse druge pesmi. Na programu se najdejo tudi slovenske ljudske pesmi. Njihov največji uspeh je ob trdem delu prišel maja na mednarodnem festivalu Marijinih pesmi na Ptujski Gori, kjer so na 7. Marijafestu osvojili najvišje mesto. Obiskovalcem v Solčavi so pripravili zanimiv izbor različnih zvrsti pesmi domačih in tujih avtorjev. Pesmi so pospremili z igranjem na instrumente in pripravili nepozaben večer, prepleten s pozitivnimi mislimi, ki so jih preko pesmi sporočali s svojo mimiko, koreografijo in prisrčnim nastopom. Obiskovalci so uživali tako v cerkvenih pesmih kot narodnih napevih in na koncu pevce z aplavzom prepričali, da so jim zapeli še »podaljšek«. Marija Šukalo Vokalno instrumentalna skupina Frama očara poslušalce z mimiko, koreografijo in prisrčnim nastopom. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 21,5. avgust 2011 Organizacije, Oglasi 20. memorial viktorja lukseta v mozirju _ d) .<2 "c N o S > TS I g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > o co E 0£L ££ OZ £0 CO «» i 0) « co gos® t CO -- O — CO .o: cd js "O > ~ CO CO £= £ £ CO CO O) > 13 W Zmagi letos v Polje in Grosuplje Zadnja julijska sobota je v Mozirju že dolga leta tradicionalno namenjena tekmovanju starejših gasilk in gasilcev, ki se zberejo v spomin na Viktorja Lukšeta. Letos se je me-moriala udeležilo štiriindvajset ekip iz vse Slovenije, zmagi pa sta odšli v Polje in Grosuplje. Veteranke in veterani se na tekmovanju pomerijo v dveh disciplinah: vaji s hidrantom in vaji v raznoterosti. Med moškimi desetinami so tokrat največ sreče, znanja in natančnosti pri izvedbi pokazali člani PGD Grosuplje, za njimi se Članice PGD Radmirje so častno zastopale Zgornjo Savinjsko dolino. (Foto: Benjamin Kanjir) Gasilci veterani so znova dokazali, da še niso »za staro šaro«. (Foto: Benjamin Kanjir) je na 2. mesto uvrstila desetina PGD Šalek, tretje mesto pa je pripadlo veteranom PGD Oplotnica. Med veterankami so zmago slavile gasilke PGD Polje, ki so za las prehitele kolegice iz PGD Prevalje in PGD Šalek. Zgornjo Savinjsko dolino so zastopale veteranke iz Rad-mirja in veterani iz PGD Rečica ob Savinji ter Pobrežje. Domačinom tokrat ni uspelo sestaviti ekipe. Benjamin Kanjir 19. solčavski dnevi Mojstrovine iz lesa Solčavsko je bogato z leseno surovino, zato ni naključje, da so organizatorji 19. Solčavskih dni zadnjo soboto v juliju posvetili prav lesu. Na stojnicah so se predstavili številni slovenski obdelovalci lesa, največ pozornosti pa je požel Vlado Cencel z oblikovanjem skulptur z motorno žago. Sol-čavanom je »podaril« ovco. Dleto in kladivo je spretno vihtel Matija Kobola iz Šalske vasi pri Kočevju, ki je malo za šalo malo zares ob klepetu obiskovalcem izdeloval obeske v obliki sonca. Na njegovi stojnici je bilo opaziti tudi številne druge uporabne predmete iz lesa, kot so žlice in skodele. Unikatne izdelke je pripravil tudi Silvo Košmrlj iz So-dražice. Med razstavljavci je bilo opaziti tudi domačine iz Solčave, ki so les obdelali s stružnico in izdelali različne galanterijske izdelke ter izdelke domače in umetnostne obrti. Izdelke domače obrti so ponujali tudi člani Društva upokojencev Solčava, le da so ti bili iz domače volne in drugih uporabnih materialov. Za polne želodce so poskrbele kmečke gospodinje s kulinaričnimi dobrotami. Osrednje dogajanje, posvečeno lesu in kulinariki, so dopolnili jekleni konjički na štirih in dveh kolesih, ki imajo zaradi svoje starosti status starodobnika. Ljubitelji pohodni- Vlado Cencel je z motorno žago izdelal »solčavsko« ovco. (Foto: Marija Sukalo) štva so se podali na Robanovo planino, kjer so si lahko ogledali majerci pri kuhanju masovnika - solčavske jedi iz smetane in moke. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Panjske končnice - pričevalke časa (3) C Piše: Aleksander Videčnik KARL ČUVAN JE BIL MOZIRJAN V 2. nadaljevanju o tej vsebini sem zapisal dvom, da bi bil ubijalec iz Strug Mozirjan. V knjigah o družinah v Mozirju sem seveda iskal pod priimkom Čuvan in to zaman. Oglasil se je Metod Rosc, ki se že dolgo ukvarja z rodovniki, in mi prinesel pisne dokaze, da je Čuvan v mozirskih župnijskih knjigah (1861) zajet pod domačim imenom Sukc. V seznamu »družinska imena« je zapisana družina Jožefa Čuvana (očeta Karla) pod številko 47. Metod Rosc je iz »dušnega« zapisnika mo-zirske župnije (1876-1887) in iz poročne knjige (1851-1910) izpisal vse podatke, ki bi jih opisali takole: Jožef Čuvan je bil poročen z Jero Zavr-šnik. V tem zakonu je bil rojen 18. 10. 1856 (v Mozirju) Karl Čuvan. Poročil se je 7. 11. 1881 v Mozirju z Ano Breznik, katere starši so bili iz Luč oziroma iz Podvolovljeka. Frančiška Nadlučnik (p. d. Riharska iz Podvolovljeka) se je leta 1871 poročila na kmetijo Čeblar na Brezjem pri Mozirju. Nekaj let za tem je prišla na to kmetijo služit Ana Breznik p. d. Petkova, sestrična Riharske France, tedaj Čebljarjeve. Tu je spoznala Sukče-vega Karla (Karl Čuvan) in se z njim poročila. Po rojstvu njune prve hčerke (1883) sta se preselila v Luče in tam stanovala pri Tomažinu. Karl se je preživljal kot čevljar. Toliko o osebnih podatkih. TROJNI UMOR V LUČAH Takšen naslov je dal Andrej Studen svojemu članku v razpravi Rabljev zamah (k zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja). Delo je izdala Slovenska matica v Ljubljani 2004. Najbolje bo, če avtorja v delih dobesedno citiramo: »Če bi v četrtek, 10. aprila 1884, sedli za majhno marmornato mizo celjske kavarne Merkur, si naročili močno kavo in vzeli v roke časopis celjskih Nemcev Deutsche Wacht, bi med drugim lahko prebrali tudi novico o grozovitem umoru v Lučah v Zgornji Savinjski dolini. Časopisu sta o strašni dogodbi poročala kar dva poročevalca iz bližnjega Ljubnega. Prvi je poročal, da so bili v noči od 7. na 8. aprila na Strugarjevi domačiji v Raduhi blizu Luč umorjeni posestnik Anton Moličnik, njegova bolna žena in njegova svakinja Jožefa Žager. Prvo imenovani je ležal v sobi poleg vrat s prerezanim vratom, njegova žena v postelji razbito lobanjo, svakinja pa na tleh poleg postelje s prerezanim vratom. Poleg postelje je bil prislonjen krvav cepin. Ukradenega ni bilo nič. Med lučkimi kmeti vlada veliko razburjenje, ker domnevajo, da gre za maščevanje. - Po drugi strani pa nam iz Ljubnega pišejo - danes ponoči so bili v gostilni blizu Luč na strašen način umorjeni posestnik, njegova žena in neka kmetica, ki je tam prenočevala, hišo so oropali.(?)« Poročilo v Slovenskem gospodarju smo v celoti objavili, pisec tega je bil Gornjegrajčan. In spet Andrej Studen: »Zadeva je bila mnogo bolj jasna čez nekaj dni. Dopisnik časopisa Deutsche Wacht iz Ljubnega je bralce obvestil, da trojni umor gostilničarja Antona Moličnika, pd. Strugarja, njegove bolne žene in njene sestre ni bil storjen iz maščevalnosti, kot se je prvotno domnevalo, temveč je bil roparski umor. Storilca so na veliko soboto že izsledili v osebi čevljarja Čuvana iz Luč in ga zaprli. Med tem je ta že priznal, da jih je sam umoril zato, da bi jih oropal. Morilec je večje, močnejše postave. Svoje dni je bil vodnik v 47. pehotnem polku, trenutno pa je živel s svojo ženo v Lučah ... Znan je bil kot nasilnež.« ČEMU JE ČUVAN MORIL? Po navedbah Andreja Studena so Čuvana 20. aprila pripeljali na Okrožno sodišče v Celju. O zaslišanju je zapisal časopis celjskih Nemcev Deutsche Wacht, da naj bi Čuvan v Mariboru naročil šivalni stroj, za to mu je krojač Franc Jež plačal 6 goldinarjev in 61 krajcarjev. Čuvan je denar zapravil, s strani Ježa in njegove žene pa je bil stalno opozarjan na dobavo plačanega šivalnega stroja. Zato je sklenil denar pridobiti na drug način, pri Moličniku v Raduhi je slutil velike denarje. To je končno pripeljalo do hudega zločina. Na koncu je časopis še omenil, da je Čuvan družinski oče in da je žena v blagoslovljenem stanju. Sodišče je spoznalo Čuvana za krivega hudega zločina in ga obsodilo na smrt z obešenjem. Cesar Franc Jožef je avgusta 1884 Čuvana pomilostil na dosmrtno ječo. POLITIČEN ODMEV V NEMŠKEM ČASOPISJU Slovensko časopisje je že konec marca najavilo, da bo na binkoštno nedeljo 1. junija 1884 v Mozirju blagoslavljanje zastave Savinjskega Zgodovina in narodopisje sokola. Seveda so se ob tako prireditev celjski Nemci obregnili (spet po viru Andreja Studna) in ... »tudi sicer jim je na sploh šel v nos vsak organiziran slovenski shod kot tudi vsaka slovenska pridobitev ali uspeh na Spodnještajerskem . Odveč je seveda poudarjati, da so bile tudi strani slovenskega časopisja pogosto polne novic in komentarjev o neuspehih »Celjskih nemčur-jev« in podobno ... Celjska »Vahtarica« (omenjeni nemški časopis, op. A. V.) je že 24. aprila zapisala, da ji je »prijatelj našega lista« sporočil, da je bil morilec Karel Čuvan »vojvoda (mišljen vojskovodja) sokolov v Gornji Savinjski dolini (Heerfuehrer der Falken im oberen Sannthale)« in da so »na dan njegovega prijetja njegovi /slovenski/ bratje prišli po njegovo sokolsko uniformo.« V nadaljevanju si je še izmislil, da je Slovenski narod poročal, »da naj bi bil Čuvan propadel in prenapet individium, ki je pognal vse svoje premoženje. Zato se nam zdi toliko bolj nenavadno, da je društvo Sokol, ki naj bi vendarle tvorilo kristalizacijsko jedro za Slovence v Savinjski dolini, v svoji sredi lahko prenašalo tak subjekt kot funkcionarja.« Kotje zapisala Deutsche Wacht, naj bi se morilec Čuvan, po rodu Mo-zirčan, potem, ko je zapravil vso ženino premoženje, »šele pred kratkim preselil v Luče, kjer je samo navidezno opravljal čevljarsko obrt, zato pa je bil, kot smo že zgoraj omenili, eden vidnejših članov savinjskega Sokola.« PRIPIS Takšno zavajajoče pisanje nemškega časopisja seveda nima osnove v resnici. Dejstvo je, da je bil mozirski Sokol ustanovljen leta 1882 in da je torej Čuvan lahko bil član le nekaj mesecev, če je sploh bil, saj se je že leta 1883 preselil v Luče, kjer društva Sokol ni bilo. Nemško časopisje je lagalo, da je bil »vojvoda« in pomemben član mozirskega Sokola. Ne eno ne drugo ne drži! Sokoli naziva »vojvoda« sploh niso poznali. To vedo vsi raziskovalci naše zgodovine. Sovraštvo Nemcev do Slovencev ni imelo meja, tudi za ceno laži ne. Vzdrževanje nasadov listavcev danjem in drgnjenjem) od divjadi, drugače bi jo divjad uničila. Če bi osnovali nasad enega hektara (čistega) gorskega javorja, bi znašali priznani stroški v zasebnih gozdovih skoraj 8.000 evrov. To je seveda zelo veliko. Zato sadimo manjše površine, povprečna velikost nasada pri nas je precej manjša od desetine hektara. Samo toliko, da nekoliko popestrimo gozd. I Hkrati z obžetvijo izvedemo tudi vzdrževanje zaščite sadik listavcev. Zaščito sadik predstavljajo različne oblike tulcev, ki obdajajo sadike. Pri nas največkrat uporabljamo ozke, finomrežaste tulce, ki jih tik pod vrhom z vezico priveže-mo ob količek, zabit v tla na zgornji strani sadike. Čeprav je bil količek dobro zabit v tla, ga lahko sneg, veter, divjad, ki poskuša priti do sadi- Nasveti, Informacije MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V zadnjih letih sadimo v naših gozdovih vse več listavcev. S tem v njih povečujemo biotsko pestrost in pripomoremo k večji stabilnosti. Tudi krajinska in estetska podoba mešanega gozda je lepša. Številne vrste listavcev so manj občutljive na klimatske spremembe oziroma na pričakovano višje temperature v prihodnjih desetletjih in na zimsko sušo kot smreka. Za lastnike gozdov so listavci posebej zanimivi zaradi tega, ker dajejo vrste, ki jih sadimo, zelo kvaliteten in zato vreden les. Kvaliteten les listavcev je nekajkrat dražji od kvalitetnega lesa smreke. Skratka, s sadnjo listavcev povečujemo vrednost gozda v ekološkem, socialnem in ekonomskem smislu. Osnovanje nasada samih listavcev je zelo zamudna in draga, saj so stroški sadik, zaščite sadik in dela večji kot pri saditvi iglavcev. Poleg tega, da je saditev za-mudnejša, je treba vsako sadiko zaščititi pred poškodbami (obje- Drugače je na ujmah, tam so površine večje. Ker je nasad listavcev zelo velika investicija v gozd, ga je treba vzdrževati. Najprej so to seveda žetve. Čeprav so sadike listavcev sprva ponavadi višje od poseč-ne vegetacije, jih le ta v dveh ali treh letih pogosto preraste in je treba tudi listavce obžeti. Predvsem sta jim nevarni orlova praprot in robida. Z obžetvijo sproščamo tudi naravno vraslo mladje gospodarsko pomembnih vrst gozdnega drevja. ke in tudi poleglo rastlinje zrahljajo ter nagnejo ali celo prevrnejo. Z njim seveda tudi sadiko, ki tako ne raste več pravilno. Pogosto se taka sadika posuši. Na stiku z zemljo lahko količki tudi strohnijo in se prav tako prevrnejo. Nekateri počijo zaradi zimskega mraza. Včasih popustijo ve-zice, zaradi česar tulci ob kolu zdrsnejo navzdol in sadika je izpostavljena divjadi, ki jo lahko poškoduje. Vse to pomeni izgubo vloženih J sredstev in našega dela pri saditvi, ki, kot smo ugotovili zgoraj, niso majhni, skoraj štiri evre po sadiki. Zato je treba zaščitne tulce in količke redno pregledovati ter sproti popravljati. Praviloma se celovito vzdrževanje tulcev predpiše in opravi na vsaki dve leti, načeloma do trikrat v obdobju zaščite s tulci. Če so razmere zahtevnejše (izredno bujna vegetacija, praprot in robida), lahko tudi večkrat. Vse to zavede revir-ni gozdar v gojitvenem načrtu. Na fotografiji se vidijo posledice nevzdrževanega nasada. Čeprav pred tremi leti solidno posajene in zaščitene sadike gorskega javorja kažejo danes zaradi še neopravljenega vzdrževanja slabo podobo. Čas je opravil svoje. Od štirinajstih sadik, ki so vidne na posnetku, so kar trije količki prevrnje-ni, dva zaradi trohnobe in en zaradi snega. Sadike so se posušile. Poleg teh so se posušile še tri druge sadike. V ozadju vidimo, da orlova praprot še ni bila požeta. Zato duši sadike, ki se iz nje sploh ne vidijo več. Skrajni čas za ukrepanje! Seveda ni ves objekt tak, a vseeno v dovolj slabem stanju, da ga je treba sanirati. Lastniku bo z odločbo naloženo, da mora nemudoma opraviti vzdrževanje (zamenjati kole, popraviti tulce) in spomladi opraviti nadomestno sadnjo posušenih sadik. Orodje, ki ga potrebujemo pri vzdrževanju, je enoročna sekira, s katero ostrimo strohnele kole in jih ponovno zabijemo v tla, če niso prekratki, vezice, s katerimi ponovno pričvrstimo mrežasti tulec h kolu (ne k sadiki) in oster nož za rezanje vezic in včasih tudi tulcev, kadar moramo v njih sprostiti kakšno stransko vejo. Seveda na objekt prinesemo dovolj veliko količino novih, dobro posušenih kolov. Prav pridejo tudi enoročne sadjarske škarje, s katerimi oblikujemo morebitno poškodovano krošnjo v en vrh, saj iz rogovilastega drevesa pač ne moremo pričakovati furnirskih hlodov. Saj to je bil namen naše investicije v gozd. Povečati njegovo vrednost. In kot za vsako investicijo velja, da jo je treba vzdrževati, velja to toliko bolj za sadike, ki so v prosti naravi izpostavljene številnim motečim dejavnikom, ki jih ogrožajo. mladinska knjiga meseca v knjižnici mozirje Irena Velikonja: Lestev do neba Luka in Pia sta sošolca v prvem letniku gimnazije, ki se vsak po svoje spopadata z nezavidljivim družinskim položajem. Luka že od nekdaj skrbi sam zase, saj ima popolnoma neodgovorna starša, ki ju sinovo življenje ne zanima prav veliko. Zato hrepeni po redu in omejitvah, ki mu jih nikoli v življenju nihče ni postavljal. Ko se Lukova mama z novim partnerjem odseli v Avstralijo, se je Luka prisiljen preseliti k očetu, a kmalu izgine tudi ta, saj ga preganja policija. Pia živi v družini, ki prikriva duševno bolezen njene mame, kar sicer odličnjakinji pušča hude posledice v njenem družabnem življenju. Svetova glavnih protagonistov se nikoli ne prekrivata, šele v razpletu zgodbe se njune poti prepletejo, saj je Lukov novi dom pri dedku zelo blizu Piinega. Skupaj iščeta nove, varne poti. C41 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 C Nasveti, Ljudje in dogodki Zatiranje strun DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Strune so ličinke hroščev poka-lic in spadajo v rod Agriotes. Hrošč-ki so veliki 7-10 mm in so rjave ali črne barve. V Sloveniji živi več različnih pokalic, najbolj razširjene pa so žitne, solatne in poljske. Posebnost teh hroščkov je, da imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ga lahko izvlečejo in sprožijo v vdolbino na sredoprsju, kar povzroči značilen pok - zato jih imenujemo pokalica. Ličinke in hroščki prezimijo. Spomladi se najprej pojavijo samci, nato še samičke. Samice odlagajo jajčeca na površino, ki je obrasla z rastlinskim pokrovom, kot so žitno polje, deteljišče ali zapleveljene površine. V primeru, da so tla suha, jih odlagajo globlje v tla. Samica lahko odloži 70-500 jajčec. Iz njih se izležejo po 2 do 4 tednih ličinke, ki so brezbarvne in se v začetku prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. Ličinke živijo eno leto in po odlaganju jajčec poginejo. Razvojni ciklus traja pri vseh vr- stah tega rodu navadno 2-4 leta. V zadnjih dveh letih razvoja povzročajo največjo škodo. Ličinke v prvem letu razvoja dosežejo dolžino 5-6 mm, odrasle strune pa do 35 mm. Telo ličink v kasnejših razvojnih stadijih porumeni in postane čvrsto. Strune celotno življenje preživijo v tleh. Gibljejo se horizontalno in vertikalno, odvisno od talnih dejavnikov. Ko iščejo hrano, se premikajo horizontalno in se gibljejo po sledovih izločenega ogljikovega dioksida iz korenin. Težko jih najdemo na povsem golih tleh, ker so prisotne v bližini živih rastlin. Vertikalno se pomikajo zaradi nižjih temperatur (pred zimo) in pred močnim iz-suševanjem površine tal. Ko se tla segrejejo nad 5°C, se pomaknejo nazaj proti površini. ŠKODA Največjo škodo delajo v sušnem obdobju v posevkih z redkim sklopom (koruza, sončnice, krompir, zelenjadnice ... ). Prehranjujejo se s koreninami različnih rastlin. Obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj, zavrtajo se v gomolje krompirja, korene korenja in repe, občasno tudi v seme npr. koruze. Sami hroščki pokalic ne delajo nobene škode, saj se hranijo le s cvetnim prahom in srkajo rastlinske sokove. Gospodarska škoda je zelo odvisna od števila strun v tleh, sklopa rastlin, časa setve, kolobarja in obdelave tal. Pri krompirju, korenju ali repi je prizadet predvsem zunanji videz. Navrtana mesta so lahko tudi vdorna mesta za škodljive glive in bakterije. Prisotnost strun v tleh zlahka ugotovimo s talnimi pregledi konec poletja. Najprej določimo prostor, kjer bomo ugotavljali prisotnost strun, nato okolico očistimo plevelov, odmerimo 1 m2 in na robove zakopljemo vabo. Po navadi je to prerezan krompir. Že čez nekaj ur prerezane gomolje izkoplje-mo in jih pregledamo. Če najdemo dve do pet strun na kvadratni meter, se moramo glede na kulturo odločiti za ukrepanje. Na zmanjšanje strun v tleh vplivajo agrotehnični ukrepi, s katerimi privabimo hrošče brzice, ki se hranijo z njimi. Z njimi se hranijo tudi krti, rovke in mesojede ptice. V tleh zmanjšujejo število strun tudi nekatere rastline, kot so proso, ajda, lan, konoplja, grah ... Uporabljamo mineralna gnojila, ki razvijajo amoni-jak. Prepogosta setev žit, lucerne in detelje spodbuja prisotnost strun. ZATIRANJE Ko imamo poljščine in vrtnine že posejane, je po navadi že prepozno za zatiranje. Za preventivo se odločimo v primeru, da je presežen prag škodljivosti, ki v primeru krompirja znaša 2-3 strune na kvadratni meter. Za zatiranje strun v krompirju lahko v Sloveniji trenutno uporabljamo pripravka Force 1,5 G in Naturalis. Force 1.5 G je granulat, ki se uporablja za zatiranje strun in drugih talnih škodljivcev v krompirju. Uporablja se v odmerku 5kg/ha. Pozor: tega pripravka ne smemo uporabljati pri zgodnjem krompirju! Uporaba je dovoljena samo ob uporabi posebne opreme. Karen-ca je zagotovljena s časom uporabe (to pomeni, da če bomo tretirali oz. škropili, kot piše v navodilih, bomo spravili naš pridelek, ko bo ka-renca mimo). Naturalis (Beauveria bassiana) je biološki pripravek, ki ga uporabljamo pri krompirju za zatiranje strun v odmerku 400-600 ml/100l vode oz. 2-3 l/ha. Priporoča se tre-tiranje zemljišča ob sajenju, vendar pred zagrnitvijo (2 l/ha) in pred osi-panjem (1 l/ha). Karenca ni potrebna. Karenca ali čakalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega škropljenja (tretiranja) do spravila pridelkov, potem na tretiranih rastlinah ne bo ostalo več aktivne snovi, kot je s toleranco dovoljeno. Toleranca pomeni tista še dopustna količina aktivne snovi, ki je na nekem pridelku in ni zdravju škodljiva. jamski človek v solčavi Spretna ironizacija odnosov med spoloma Monokomedija Jamski človek je zadnjo soboto nasmejala številno občinstvo v Solčavi. Center Rin-ka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, je v goste povabil Uroša Fürsta, ki je v poldrugi uri navdušil prepolno zadružno dvorano. Gledališko delo je svetovna uspešnica avtorja Roba Becker-ja, ki je nastalo na podlagi avtorjevih socioloških in psiholoških študij. Režije se je lotila Barbara Grač-ner, za glasbo je poskrbel Mitja Vr-hovnik Smrekar, za prevod pa Lija Pogačnik. Uroš Fürst v vlogi Jamskega človeka razkriva skrivnosti človeške evolucije, ki je ustvarila dva vzporedna svetova - ženskega in moškega. Že v prazgodovini je med njima zazijal prepad, ki obstaja še danes. V ženski biva nabiralka in v moškem nagon lovca. Oba se trudita ljubiti in biti ljubljena, si ustvariti družino ... Pri tem prihaja do konfliktov, saj se ne on ne ona v svoji prezaposlenosti ne ustavita več, ne prisluhneta pračloveku v sebi ... Gledališko delo je spretna ironiza-cija odnosov med spoloma. Marija Šukalo Uroš Fürst je v poldrugi uri navdušil prepolno dvorano Zadružnika. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 115) Oglasi Občina Luče v sodelovanju z društvi in krajani prireja V SOBOTA, 6. avgust 2011 ob 07.00 PLANINSKI POHOD NA VELIKI VRH - pet ur hoje, organiziran prevoz do planine Ravne ter malica v Planici, zbirno mesto je pred Gostilno Kmet v bučah. Prijave najkasneje do četrtka, 4. avgusta 2011. INFO: TIC Luče - 031/546-267 ČETRTEK, 11. avgust 2011 ob 16.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 ob 19.00 PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ TER OTVORITEV ČEBELARSKE RAZSTAVE IN RAZSTAVE PLANINSKEGA CVETJA v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah ob 20.30 VEČER ETNO GLASBE Z GOSTOMA JANEZOM DOVČEM IN BOŠTJANOM GOMBAČEM TER KONCERT OKTETA ŽETEV na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena pa v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah ob 21.00 GREGOR ZADRAVEC, kajakaški fotograf - PROJEKCIJA »MORJE, ŠIROKE CESTE« INŠTALACIJA »REKA ZA VSE«pri Igli PETEK, 12. avgust 2011 ob 16.00 TURNIR V HOKEJU na šolskem igrišču; INFO: Evgen - 040/457-847 ob 19.00 ROKOMETNA TEKMA »STARI - MLADI« na šolskem igrišču ob 21.00 ROČK ŽUR S SKUPINAMI TABU, KAČJI PASTIRJI, UP'N'DOWNS IN DJ-em TICKOM na prireditvenem prostoru v organizaciji Kluba zgornjesavinjskih Študentov SOBOTA, 13. avgust 2011 ob 09.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 Ob 11.00 PRIKAZ PRINAŠANJA ŽITA IN MLETJA MOKE V ŽAGARSKEM MLINU v Podvolovljeku ob 13.00 » VLCERSKO TEKMO VANJE« na Hočevarjevi njivi ob 15.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INFO: Jože - 041/944-177 ob 16.00 PRIKA Z PRINAŠANJA ŽITA IN MLETJA MOKE V Ž A GARSKEM MLINU v Podvolovljeku ob 18.00 SV. MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE v lovskem domu ob 19.30 NASTOP GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE po vasi, z zaključkom na prireditvenem prostoru ob 20.00 ZABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM HARMONK'N ROLL na prireditvenem prostoru NEDELJA, 14. avgust 2011 ob 09.00 PRITRKA VANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MOŽNARJI pri Strelarnici ob 10.00 SK MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi ob 12.30 PRIREDITEV »OD ŠTANTA DO ŠTANTA« S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NAVAD po vasi ob 13.30 PRIKAZ IN MIMOHOD ZGORNJESA VINJSKIH STARODOBNIKOVpo vasi ob 15.00 PRIKAZ LOVSKEGA KRSTA ter NASTOP LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA pred lovskim domom ob 17.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUHI - DEBELI« na prireditvenem prostoru ob 19.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM SLOVENSKI EKSPRESS na prireditvenem prostoru VSE DNI PRIREDITVE: - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 9,m - 17"\ INFO: Darko Naraglav - 041/424-091, 041/413-111 - OGLED ŽAGARSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik - 031/627-288 - PLEZANJE NA PLEZALNEM STOLPU: četrtek lS""-^'*1, petek in sobota 9°°-l IIKI, INFO: AK Rinka - 051/421-811 - MOŽNOST SPUSTA PO SAVINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM: Kamp Šmica - 03/584-43-30, Dolina Avantur - 051/606-410 - OGLED OSTALIH RAZSTAV © OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE ! Predstavili šege in navade iz preteklosti Solčavski dnevi, tradicionalna prireditev, kjer je moč videti šege in navade domačinov v preteklosti s pridihom sedanjosti, je v zgornji del naše dolina privabila številne obiskovalce iz Slovenije in iz tujine. Domača društva so v sodelovanju s Centrom Rinka pripravila več zanimivih razstav. V lovskem domu so bile na ogled trofeje domačih lovcev. V bližini Doma planincev v Logarski dolini so kuhali oglje. V Zadružniku so vabili k ogledu ročno izdelani predmeti iz različnih materialov. Stene so krasile slike v olju na platnu in žgane na lesu. Prti iz hodnega platna z vezenimi vzorci, pleteni in kvačkani izdelki so pričali o natančnosti solčavskih gospodinj. Uporabni predmeti iz lesa za vsakdanjo rabo ali igro so zamikali marsikaterega obiskovalca. V ze-liščarskem kotičku, kjer so bile na «ri t s - 1 « V bližini Doma planincev v Logarski dolini je potekal prikaz kuhanja oglja. (Foto: Marija Sukalo) ogled zdravilne rastline z okoliških jem. V svoj razstavni prostor so va-travnikov, se je vsak obiskovalec bile solčavske filcarke, ki so pripra-lahko prepričal, da »za vsako bole- vile razstavo izdelkov pod blagov- zen rož'ca raste«. Ljubitelji metuljev so lahko z Josefom Debetsem razpravljali o življenju teh žuželk in le-pidopterologiji ter si ogledali njegovo bogato zbirko tako dnevnih kot nočnih metuljev. Otroška razigranost je vela iz izdelkov, ki so nastali med oratori- no znamko Bicka. Filcarke so poleg stalne prodajne razstave pripravile tudi tapiserije, ki so bile na ogled v novi Rinki. Volnene umetnine so naredile na enodnevni delavnici, ki so se je udeležile v času bivanja na Finskem. Marija Šukalo Ljubitelji metuljev so z Josefom Debetsem razpravljali o skrivnostnem življenju teh žuželk. (Foto: Marija Šukalo) Krepka lisička Majda Lah iz Gornjega Grada je v bližnjem gozdu našla krepko lisičko, katere teža je znašala, kot priča spodnja fotografija, celih 168 gramov. Če se tudi vam nasmehne gobarska sreča ali vas narava obdari s kakšnim drugim nenavadnim pridelkom, nam pošljite fotografijo z osnovnimi podatki. Uredništvo Savinjske novice št. 31,5. avgust 2011 17 Kultura, Ljudje in dogodki galerija štekl gornji grad Fotografije, ki sežejo ljudem od srca Zadnji julijski petek je v galeriji Štekl v Gornjem Gradu svoja dela prvič samostojno predstavil fotograf Sebastjan Žvipelj iz Nazarij. Član fotografskega društva Svit iz Celja je postavil na ogled črnobele in barvne fotografije, v katerih je ujel čudovite utrinke iz narave in ljudi. O fotografovem delu je Jožica Tiršek Drčar povedala, da ga njegove fotografije dovolj dobro predstavijo kar same, je namreč poln življenja in energije ter dober opazovalec narave in ljudi. Zato je naslov razstave Kapljice srca povsem pravi, saj njegova dela sežejo ljudem, ki si jih ogledajo, do srca. Korenine umetniškega izražanja je Žvi-pelj našel v družini, kateri umetnost ni tuja, predvsem si delijo ljubezen do glasbe. Nekaj svojih pesmi iz pesniške zbirke, ki nosi enak naslov kot fotografska razstava, je z obiskovalci delila Ivana Žvipelj, glasbeno pa sta prireditev obogatila pianistka Kristina Golob iz Robanovega kota in tenorist Gregor Verbuč. Žviplja je na zabaven način opisal predsednik društva Svit Marko Rebov. Omenil je, da je bil Sebastjan, velik ljubitelj petja in fotografiranja, pred izzivom, kateri dejavnosti se bo posvetil, saj oboje ni šlo. Poleg službe se je tako odločil, da bo pričel svet in dogajanje na njem spremljati skozi fotografski objektiv, pri čemer je v zadnjih letih zelo napredoval. Pri svojem delu je tako uspešen, da mu je umetniški svet Fotografske zveze Slovenije pred dvema letoma podelil naziv fotograf prvega razreda. Teh nazivov je v Sloveniji zelo malo. Rebov je Žviplju zaželel obilo pravih trenutkov, ujetih v fotografski objektiv, podobno pa mu je zaželela tudi predsednica kulturnega društva Tanja Bezovšek, ki je hkrati izrazila zadovoljstvo, da v Šteklu razstavljajo tako raznoliki in priznani umetniki. Razstavo je odprl župan Stanko Ogradi in fotografa obdaril s knjigo o Antonu Jamni-ku, ki je v svojem času izstopal na področju fotografije v Zgornji Savinjski dolini. Štefka Sem Sebastjan Žvipelj zna v fotografski objektiv ujeti čudovite utrinke iz narave in ljudi. (Foto: Štefka Sem) druženje z ljudskimi godci v rastkah Okrajno sodišče poskrbelo za prešerno veseljačenje Zadnji julijski dan je bila v cerkvi svetega Miklavža v Rastkah maša po namenu flosarjev, po njej pa so pripravili druženje z ljudskimi godci in nato zabavo z ansamblom Roka Žlindre. Prireditev so prvič organizirali mladi iz Podplanine s pomočjo Društva ljubiteljev lanskega mošta. Na odru v prijetnem ambientu ob reki Ljubnici so nastopili številni posamezniki in skupine. Nastopajočim je bilo skupno, da so skoraj vsi prihajali z Ljubnega ali okolice in so se predstavili z narodnozabavno glasbo ali ljudsko pesmijo. Najmlajša nastopajoča je bila še osnovnošolka, najstarejši je štel preko osemdeset let. Organizatorji so poskrbeli tudi za dobro voljo, saj so v »Rastočkem kevdru« pripravili arest, v katerega so po nalogu okrajnega sodišča v Rastkah zaradi suma dehidracije in nezadostnega veseljačenja za 15 minut zapirali obiskovalce. V arestu omenjenim ni šlo slabo, saj jih je čakala brezplačna neomejena količina pijače, zaradi česar je morala odgovorna oseba sem in tja kakšnega osumljenca, ki ga za plačilo pet evrov nihče ni rešil, poslati ven zaradi pomanjkanja prostora. Osumljene osebe sta v zapor na »smotežnem« vozu po vseh predpisih dostavljala policista, ki sta bila sčasoma že tako obremenjena, da sta morala nekaj oseb spremljati kar peš. Za obiskovalce je bila pripravljena tudi Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 olimpijska disciplina v ocenjevanju višine na oko. Na drevo so v starem nahrbtniku obesili pravo planinsko malico, ki je vsebovala zgor-njesavinjski želodec, kruh, mošt, šnops, med, beličneke, marelo in jopo. Vse to je dobil tisti, ki je stavil in se v oceni najbolj približal višini nahrbtnika. Da imajo nekateri odlično oko, sta dokazala zmagovalca Karel Podlesnik in Ivan Berglez, ki sta natančno ugotovila višino nahrbtnika in si tako prislužila vsak svojo planinsko malico. Organizatorji so poskrbeli tudi za brezplačen prevoz z Ljubnega in nazaj za vse tiste, ki ne zbirajo pik drugje kot pri najboljšem sosedu. Fotoreportažo z druženja si lahko ogledate na spletni strani www.savinjske.com (geslo: dru1ss). Štefka Sem Nastopajočim je bilo skupno, da so skoraj vsi prihajali z Ljubnega ali okolice. (Foto: Štefka Sem) C Ljudje in dogodki rajko krajnc, kino operater iz nazarij »Kadar človek v nečem uživa, mu ni ničesar težko« Člani kino sekcije Kulturnega društva Nazarje letos skrbijo za popestritev poletnih večerov s projekcijami na prostem na Lazah. Gonilna sila in pobudnik poletnih kino predstav je Rajko Krajnc iz Nazarij, podnevi vrtnar, ob petkih zvečer pa kino operater. Kino v Nazarjah je zaživel takoj po izgradnji prejšnjega kulturnega doma, ki je stal na mestu sedanjega, in če leta 2005 ne bi prenehali s predstavami, bi letos praznovali 65-letnico kina. Žal je pač tako, da na podeželju izumira veliko dejavnosti, med njimi so tudi kino predstave, kar pa ne pomeni, da v Nazarjah ob določenih priložnostih teh ne organizirajo več. Letos bodo ob občinskem prazniku pripravili filmski vikend, pripravljajo pa tudi brezplačne predstave za otroke in društva. »Do konca septembra bomo razveseljevali ljubitelje letnega kina s predstavami v športnem centru Laze pri Kokarjah. Pretekli petek je bil že tretji filmski večer in vsakič smo zavrteli dva filma. Prvi je namenjen mladini in otrokom, ki popoldneve preživljajo na igrišču in si z veseljem ogledajo še komedi- jo ali akcijo, drugi film pa je slovenski ali filmska klasika. Sam poskrbim za projektor, platno, ozvočenje in film, pri postavitvi pa pomagajo gasilci iz Lačje vasi, ki poskrbijo tu- di za gostinsko ponudbo. Obiskovalcev je kar precej, prav gotovo pa bi jih bilo še več, če bi bilo poletje toplejše in z manj dežja,« je povedal Rajko Krajnc. Krajnc je že pred več kot tremi desetletji začel sodelovati pri kino predstavah v Nazarjah, najprej s »trganjem« kart, pozneje pa je postopno napredoval v kino operater- ja. Član kino sekcije je dvajset let, poleg tega je mnogokrat poskrbel za ozvočenje prireditev v dvorani kulturnega doma ali na drugih prireditvah v kraju in okolici. Z vese- ljem pokaže arhiv filmskih trakov iz let po drugi svetovni vojni. K novim napravam, ki žal bolj kot ne samevajo, postavi prenosni diaprojektor, ki šteje že kar precej let. Uporabljali so ga v časih, ko so ga nosili po vseh kinodvoranah v dolini. Kljub temu, da je tehnologija na tem področju zelo napredovala, filme še vedno dobijo v šestih kolutih, ki jih je za predvajanje treba sestaviti skupaj. Priprava terja dve uri dela. Včasih je imel kovček s koluti preko petdeset kilogramov, sedaj je malo lažji. Rajko je povedal, kako je nekoč prijatelju ob sestavljanju filma kolut padel iz rok in se zakotalil po stopnicah. Potrebovali so kar nekaj časa, da so vse skupaj zvili nazaj in pripravili za predstavo, je bilo pa zabavno in nepozabno. V sekciji hranijo stare gramofone, vojaški projektor, stare pisalne stroje, veliko dokumentacije iz povojnih časov, arhiv starih filmov, filmske novice, na katerih so kratki izseki novic iz obdobja po vojni ... Vse to skrbno čuvajo, saj je del zgodovine in začetkov kina v Zgornji Savinjski dolini. Krajnc ob zaključku razgovora poudari, da je dobro ozvočenje pol filma, zato spremlja novosti na tem področju, prav tako si z užitkom ogleda nove filme. Letni kino je zanj sprostitev in ne obveznost, poskušal bo pripraviti tudi kakšno predstavo na športnem igrišču v Nazarjah. Uživa tudi v glasbi, vse to mu poleg vzgajanja rožic izpolnjuje dneve. »Kadar človek v nečem uživa, mu ni ničesar težko,« še doda Rajko Krajnc. Štefka Sem oratorij na recici ob savinji Privlačen način navduševanja za pošteno participacijo v družbi Oratorij je prostočasno dogajanje, ki v poletnih mesecih poteka po številnih slovenskih župnijah. Tudi na Rečici ob Savinji so se na njem družili otroci različnih starosti. Že drugo leto je bila njihov vodja, ob skoraj dvajsetih animatorjih prostovoljcih, Renata Vršnak. Pester program je v celoto povezoval zabavo, sproščujoče ustvarjalne in poučne dejavnosti, druženje in duhovnost. Rdeča nit druženja, ki je potekalo pod geslom V tvojo smer, je bila svetopisemska zgodba o Jonu. Po besedah Vr-šnakove oratorij na privlačen način navdušuje za vrednote, krščansko življenje, ustvarjalnost in pošteno participacijo v družbi. Njegove nepogrešljive sestavine so namreč molitev, petje, dramska zgodba, poučna dejavnost, v kateri udeleženci poglobijo vrednote, in vsebin- ska sporočila iz oratorijske zgodbe, ustvarjalne delavnice ter igre. Marija Šukalo Utrinek z letošnjega oratorija na Rečici (Foto: Marija Sukalo) Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 V9) Rajko Krajnc se v projekcijski sobi nazarskega doma kulture počuti kot doma. (Foto: Stefka Sem) Šport strelski klub menina gornji grad Rezultati vredni 10. obletnice kluba Junija je Strelski klub Menina Gornji Grad na strelišču v Zagradišču organiziral strelsko tekmo, ki je potekala pod okriljem Amaterske strelske zveze Slovenije (ASZS), udeležili pa so se je strelci iz Slovenije in tujine. Tekmovalci so lahko streljali tako s pištolami in revolverji različnih kalibrov kot tudi s puškami. Tekma je potekala v sproščenem športnem vzdušju, saj je pri streljanju na strelski progi, poleg natančnosti in točnosti, pomembna tudi fizična pripravljenost strelca. Tekmovalci so se pomerili na štirih dinamično postavljenih progah, kjer so, poleg varnosti pri streljanju, morali upoštevati vrstni red streljanja na tarče, streljati v gibanju nazaj, zadeti zahtevane tarče čim bližje centra, vse to pa opraviti v čim krajšem času, kar je tudi osnova za končno razvrstitev. Člani SK Menina so z doseženimi rezultati dokazali, da se treningi streljanja obrestujejo in da je njihova pripravljenost pri spopadanju z različnimi ovirami in zahtevami na progi odlična. V kategoriji D45 je Primož Kopušar osvojil 1. mesto, v kategoriji LD (kaliber 9 mm) je Marjan Hanžekovič zasedel drugo, David Kosmač pa 4. mesto, v kategoriji SD (kaliber 9 mm) je bil Tomaž Pirc tretji. Veliko strelskega znanja, spretnosti in hitrosti so člani SK Menina pokazali tudi pri streljanju s puškami. Na koncu je pokal absolutnega zmagovalca tekme domov odnesel Marjan Hanžekovič, 2. mesto je zasedel Primož Kopušar, 3. mesto pa David Kosmač. letna liga v košarki v mozirju Nazarski košarkarski podmladek presenetljiv zmagovalec V soboto, 16. julija, se je končala letna košarkarska liga na igrišču »v luknji« v športnem parku v Mozirju. Presenetljiv zmagovalec lige je moštvo LPT Praznik, v katerem je igral podmladek Košarkarskega kluba Nazarje. Sedmo mesto je zaradi odpovedi ekipe z Ljubnega brez boja osvojila ekipa ŠD Radu-ha iz Luč. Tekma za peto mesto je bila napeta in odprta do konca. Pomerili sta se moštvi ŠD Mozirje in Pizzeria 902. Nobeden izmed nasprotnikov si ni uspel priigrati omembe vredne prednosti, v tesni končnici pa je slavila mozir-ska peterka z rezultatom 60:57. Tudi tekma za tretje mesto je postregla z izenačenim obračunom, v katerem je Lista prihodnosti proti Veteranom Elektre stopnjevala tempo od prve če- trtine dalje in najvišjo prednost 75:60 dosegla ravno ob koncu tekme. Na koncu je sledil še boj za prvaka med favoritom in najboljšim moštvom rednega dela lige Pekarno Rednak in LPT Praznik. Mladinci iz Na-zarij so presenetili z izvrstno prvo četrtino, v kateri so si z atraktivno in kolektivno igro priigrali visoko prednost. V ekipi Pekarne Rednak ni bilo razpoloženega igralca, ki bi lahko izničil prednost in držal korak z razpoloženimi nasprotniki. Končni rezultat je bil 71:51, poraženci pa bodo novo priložnost iskali naslednje leto. Poleg ekipnih lovorik so bile podeljena še priznanja za najboljše posameznike. Najboljši strelec rednega dela lige je bil Vladimir Rizman. Roman Mežnar Udeležba na strelskih tekmah v Gornjem Gradu je vedno številčna. Strelci iz celotne Slovenije kot tudi iz sosednje Hrvaške in Italije radi prihajajo na strelišče v Zagradišču. Pravijo, da je naravno okolje čudovito, pogoji streljanja odlični, organizacija tekem pa je vedno v skladu z zahtevami in pričakovanji. SK Menina letos praznuje 10. obletnico obstoja. Kot v vseh letih do sedaj, bodo tudi v prihodnje člani poskušali svoj klub čim bolje zastopati na tekmah državnega in evropskega nivoja. Trudili se bodo, da strelstvo približajo čim širšemu krogu ljudi in dokažejo, da je športno streljanje, ob upoštevanju vseh pravil in navodil, varen šport. MH Najboljši strelci na junijski tekmi v Gornjem Gradu. 20 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Šport, Oglasi kosarkarski klub nazarje Četrti košarkarski tabor učinkovita priprava na novo sezono Nazarski košarkarji letos praznujejo deseto obletnico obstoja kluba. Skozi celotno dobo delovanja namenjajo poseben poudarek delu z mladimi igralci, pomemben del tega dela pa je postal tudi poletni košarkarski tabor v Strunjanu, ki je letos dočakal četrto izvedbo. Skozi mladinske selekcije kluba se je izoblikovalo člansko moštvo, ki se je lani uspešno obdržalo v tretji ligi. V želji, da mladinske selekcije kluba ostanejo valilnica igralcev članske ekipe, so v nazarskem klubu četrto leto zapored izpeljali košarkarski tabor. Potekal je od 25. do 29. julija v Stru-njanu pod imenom Šola košarke KK Nazarje. Poudarek na taboru je bil na izpopolnjevanju individual- Že SO (et z Vami na cesti Pneumatic center NOVOSTI Kot prvi na območju Zgornje Savinjske doline vam ponujamo storitev EKO pranje. Gre za ekološko avtopralnico, kjer vam vaše vozilo operemo le z 2 del vode ter na okolju prijazen način. Če želite, da se bo vaše vozilo sijalo kot še nikoli prej, nas čimprej pokličite ali obiščite v naši delavnici. Cene so primerljive s cenami ročne avtopralnice, vam pa nudimo tako zunanje kot notranje čiščenje vozila! Naročite se lahko preko telefona ali pa nas kar obiščete na našem naslovu. Sicer pa nas sedaj lahko obiščete tudi na spletu: www.tkavc.si Pneumatic center Tkavc. Kjer je kakovost zagotovljena! ODPRTO: pon.- pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE 19. turnir v malem nogometu gregorc-ipavec v solčavi Pri moških najboljši Jeroplast, pri ženskah M&M Luče ne tehnike, predvsem meta in obvladovanja žoge, in hkrati ustvarjanju harmonije znotraj ekipe ter občutka pripadnosti klubu. Na ta način so udeležencem zagotovili aktivno preživljanje počitnic in učinkovito pripravo pred novo sezono, ki se začne septembra. Tabor je bil namenjen fantom od 11 do 14 let starosti, udeležilo pa se ga je enajst mladih košarkarjev, ki so pokazali očiten napredek, kot so ugotovili po opravljeni video analizi, ki so jo izvedli na začetku in na koncu tabora. Tabor je vodil David Zadravec, kot dodatni trener mu je pomagal Andrej Pečovnik (trener U-12), kot spremljevalec in animator pa je na taboru sodeloval še Dejan Cesar. Roman Mežnar V okviru Solčavskih dni so tamkajšnji športniki pripravili devetnajsti memorial Gregorc-Ipa-vec. V petek so se v malem nogometu merili moški, dan kasneje pa so se v isti disciplini preizkusile še ženske. Na petkovem turnirju se je za zmago potegovalo 12 ekip. V prvem polfinalnem obračunu so Struge premagale Letuš 3:1, v drugem polfinalu pa sta Jeroplast in ŠD Raduha po enakovredni igri re-mizirala, zato so o zmagovalcu od- ločali prosti streli. Športna sreča je bila na strani ekipe Jeroplast, ki je svojo kakovost ponovno dokazala v finalu z zmago nad Strugami. V malem finalu so znova odločali prosti streli. Tretje mesto so osvojili Letušani. Na sobotnem turnirju ženskih ekip so se pomerile nogometaši-ce M&M Luče, Igla in Poljanke. Na koncu so slavile M&M, ekipa Igle je zasedla drugo, Poljanke pa tretje mesto. Marija Šukalo Ekipa Jeroplast si je s finalno zmago nad Strugami priigrala velik prehodni pokal memoriala Gregorc-Ipavec. (Foto: Marija Šukalo) (¡0 839.16.40 Zanimivost tekem v ženskem nogometu ni v ničemer zaostajala za moškim. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 21 Črna kronika, Informacije, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • IZGUBILA DENARNICO Z DOKUMENTI Mozirje: 25. julija je občanka iz Šmartnega ob Dreti pred trgovino Tuš v Mozirju izgubila žensko denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosi, da ji vrne dokumente. • ROMUNA PRODAJALA POSODO Mozirje: 26. julija je več občanov klicalo na policijo in sporočilo, da dva državljana Romunije po Mozirju prodajata posodo. Patrulja je osebi izsledila in ugotovila, da sta bili v preteklosti že obravnavani zaradi podobnih prekrškov. • SPOR ZARADI ZEMLJE Volog: 28. julija je prišlo v Vologu zaradi lastništva zemlje do spora med dvema občankama. Patrulja je na kraju dogodka opravila razgovor z obema in ugotovila, da ni šlo samo za besedni spor ampak tudi za prerivanje, zaradi česar je bil obema izdan plačilni nalog. • VLOM V RESTAVRACIJO GAJ Mozirje: 29. julija je bil dežurni PP Mozirje obveščen o sprožitvi alarmne naprave v mozirski restavraciji Gaj. Uslužbenec varnostne službe in policisti so na kraju ugotovili, da je neznani storilec vlomil v restavracijo skozi zadnje okno. Iz notranjosti zidnega sefa, našel je ključ in ga odklenil, je odnesel 2.000 evrov gotovine ter zadružne bone. S tem dejanjem je oškodoval ZKZ Mozirje za okoli 4.000 evrov. • IZGUBIL MOBILNI TELEFON Mozirje: 30. julija je na pešpoti na ločki strani Mozirskega gaja občan izgubil mobilni telefonski aparat Nokia N79, sive barve. Poštenemu najditelju bo hvaležen za vračilo. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Gornji Grad: 31. julija je oškodovanec iz Tajne v Gornjem Gradu policistom naznanil vlom v stanovanjsko hišo. Pogrešal je zlatnino in mobilni telefon. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec v času med 8.30 in 15.30 vlomil v stanovanjsko hišo skozi okno kuhinje na zadnji strani hiše. Iz notranjosti je odnesel starejšo verižico iz rumene kovine in mobilni telefon znamke Nokia. Lastnik je oškodovan za 200 evrov. • PROMETNA NESREČA MOTORISTA Ljubno ob Savinji: 31. julija je na ljubenski obvoznici voznica osebnega avtomobila pravilno ustavila ob robu ceste in vklopila vse štiri smerokaze. Za njo se je pripeljala skupina motoristov. Trije motoristi so se ustavili, četrti pa se zaradi neprilagojene hitrosti ni uspel ustaviti, ampak je zavil na levo stran vozišča in čelno trčil v osebni avtomobil, ki je pripeljal nasproti. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Policisti so ugotovili, da motorist ni imel vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles, zato mu bo izdan plačilni nalog. \ Matična kronika za mesec junij 2011 ROJSTVA: Rodilo se je 5 deklic in 5 fantkov. POROKE: 1. Obojnik Franc in Mojca Šramel, oba iz Radmirja 2. Klinar Janko in Maša Dečman, oba iz Mozirja 3. Kladnik Andrej iz Šentjurja in Zakrajšek Petra iz Gornjega Grada 4. Banko Blaž z Rečice ob Savinji in Vertot Bojana iz Gornjega Grada 5. Zukic Edin in Edisa Hodžic, oba iz Velenja 6. Pančur Aleš iz Luč in Bitenc Ivanka z Rečice ob Savinji 7. Zagradišnik Janez in Praprotnikova Diana, oba iz Gornjega Grada 8. Sovic Žiga in Tanja Bovha, oba Ljubljane 9. Šmit Dejan in Nina Knez, oba iz Hrastnika 10. Prebil Gregor iz Ljubljane in Brulc Nataša iz Šmarce 11. Žibovt Blaž in Škrubej Janja, oba iz Raduhe SMRTI: 1. Veronika Terbovšek iz Spodnjih Kraš 2. Jakob Kreft iz Poljan 3. Elizabeta Krajnc iz Tera 4. Janez Potočnik iz Gornjega Grada 5. Franc Pečnik iz Mozirja 6. Franc Petrič iz Lepe Njive 7. Ivanka Skok iz Šentjanža Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com (HI Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2011 Srce je klonilo v večno tišino, ni več bolečin, ni več skrbi, prišla je smrt, več se ne trpi, nikamor se ne mudi. ZAHVALA Od nas je za vedno odšla mama, babica, prababica Ivanka SKOK iz Šentjanža 23.6.1928 - 26.7.2011 Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in drugo, se iskreno zahvaljujemo. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Nazarje, patro-nažnim sestram, dežurnemu zdravniku dr. Žunterju, g. župniku in pomočnikoma, pevcem, gasilcem, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Anubis. Vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoče hčere: Marija, Katka in Iva z družinami K>lMi