Številka 143 Trst. v četrtek 25. maja 1905 Tečaj XXX. PC Izhaja viakl dan. *H fod! ob nedeiiah in praznikih ob 5. ori. ob ponedeljkih ob S. uri ziutraj. Pmnlfiif 4t«*Tilke procaiajo po 3 novč. (6 stotink) * mnofiih toracarnah v Trnu in okolici. ^Ljubljani. Gorici, Oeiii. Kranu. Mariboru. Oiovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmesiu itd. O riane fr nanu-be sprejema uprava linta „Edinost", nitea it«rrto «ialatti it. iS. — l radne vre so od pop. d« t. iTf^r. — Cene oeiasom 16 trt na vrsto petit: poslanice, ym nrtcice. javne zanvaie m domaći ogiasi po pogodbu TELEFON Itev. 11»7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsk«. F edinosti je mođ I Naročnina znafta ca vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ifefrankorana pisna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorfio Galattl 18. (Narodni doni.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost44 v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. PoStno-hranllnieni račun št. 652.841. "J 'Brzojavne vesti). Železniška zveza v Vladivoatok pretrgana ? LONDON »Dii]y Telegraph« po- roča iz Tek ja, da je žileznšia zveza v Vladivoatok prt trgana in trdnjava sedaj vsled teea olreraca. (Glej zadnje brzojavne vesti.) Brodovje admirala Togo. LONDON 21. >Morniag PoBt« poroča iz Šingaja, da je tamkaj razširjena vest iz zanesljivega vira, da se Togovo brodovje nahaja še biizo Mazampa. Razne vesti iz Tokija LONDON 24 »D41 y Telegraphc pc-r ča iz Tokija : Gradnja železn ške proge Kiric—Hanbun je dovišeaa in dodel.na 'e tudi s.reka cesta prot jugu. Železn sna zveea i Daljnega v Alukden je zopet vzpottav-ljena. Armada je ojačena in je zopet tako močna, kakor pred bitto pri Mukdenu. Znamenja kažejo, da operirajo Rusi ob mongolsii meji v smer. Sinmintina. Na berzi za akeja v Tokiju eo kurzi včeraj zelo raatli ; nekateri papirji so dosegli tako visoko stanje, kakor že ne od začetka vojne. Včeraj se je " Btanovanju apcnekega mineterskega predsednike vršilo posvetovanje, Katerega so se razun minster-skega pred>idn.Ka udeležili tudi msrkiz I to, načelnik generalnega štaba Jamegata ter minister za vnanje stvari in vojni minister. Is Saigona PARIZ 24. > Agenee Hava*« poroča iz Saigona : Fraze jzke oblastnije so strogo prepovedale zalaganje lad j s premogom v Iran cezkih teritorijalnih vodah. Na prošnjo nemškega kcncuia je pomorska oblis^nija internirala na fran^ozki kr; žarki »Reiontab'.e« mottvo nentšzega parnika za premog »Hans Menzel«, ki je usidran v Nbiabi. Možtvo se is »puntalo ter se branilo, z ozirorn na vojne nevernosti, nadaljevati vožnjo. General Kaalbara odstopi ? PETROGRAD 24. Petre grajski list »Novosti« beleži neko poročilo iz Odese, da baje v kratkem olstopi iz zdravstvenih ozi-rov poveljnik druge armade v Mandžuriji, general Kaulb*.rs. Poročilo generala Liaeviča PETROGRAD 24. (Petrograjska brr. agentura). General Lnevič je včeraj brzoja-vil: En naš oddelek, ki je dne 21. t. m. prodiral preti postaji Ćantufu, je sovražnik, ai e bil za nasipi severno od postaje, \sprejel s streljanjem. Ko je oddelek napal nasipe, sj se Japocci umaknili. PODLISTEK. 211 Prokletstvo. &fodOTio*Ci roman At(UiU ftaao« — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomlć. Predel M. O—6. — Ali atrie ve, kaj dela in dela modro, j« nadaljeval križar. Nikjer ti ni glava var-neja, nego v tem poštenem zavetis-Su. Rekel sam ti i«, da je ime Horvatovo po Š.imanu prokleto. Gorjanski se je zaklel, da uniči vsa vaše piame. Kralj je zaplenil ia pobral vae vaše imetje. Ivaniševa rodbina je komaj pobegnila v Mačvo, nikjer nimaš zavetišča, nikjer strehe. Časi so hudi, krvava vojna je posejala razbojnikih glav po deieli ; do strica ne moreš, dolga je pot, saj eem ae še jaz komaj prebil do tebe airotr, jaz, ki aem mcžzi, ki S9 ne bojim ni živega vraga. A kaj bi ▼ Boam brez zaščite ? — Saj sta mi tam stnea, tam Beri- alav. — Za kratak čas samo, goapica. Škof ae pripravlja v Italijo, Benalav v Tvrdkovo Boji na fronti v Mandžuriji. TOKIO 24. Uradno poročajo : Dne 21. popoludne je en batalijon ruske pehote in šest esiadronov konjeništva napadlo severne višine pri Simiangtao, 10 milj severno od Vejuanpavena ; sovražnik je bil pa odbit. Dne 22. t. m. zjutraj so prodirali en ruski oddelek pehot? in trije oddelii konjeništva na cistah, ki vodijo iz Kirina in Taolu proti Hienhentzu. Sovražno kenjeništvo na desnem bregu reke L^ao te je dne 22. t. m. zjutraj pričelo umikat1'. Popoludne ob 5. uri je fovratnik stal južno od Taolu, ki je oddaljen 1? milj zapadn) cd Fakumena. V ostalem je položaj izvzemši malih spopadov nespremenjen. Dogodki na Ruskem. LONDON 24. »Reuterjev biro« poroča iz Varšave, da je po noči vrgel neki nrzaa-nec bombo proti policijskemu načelniku S.e-delce, ki je sedel nu verand . Načelnik je b i težio ranjen. T. i druge osebe so bile lahko ranjene. Osaba, ki je vigla bombo, je ubežila. BAKU 24. (Petrogr. brr. agentura). — Danes popoludne ob 3. uri je bil guverner knez Nak&šid-e z bombo ubit, tiko tudi en kozaški častnik, ki je slučajno šel mimo. Kočijaž je bil ranjen. A L ATI R 24. Zgorela je polovica mesta, medtem trgovski okraj. Kalajev obešen. PETROGRAD 24. Morilec velikega kneza Sergija, Kalajev, je bil včeraj ob 3. uri zjutraj obešen. Brzojavne vesti. Volite« dunajskih podžupanov. DUNAJ 24. Na današnji seji mestnega sveta se je vi šla volitev prvih dveh podžupanov. Prvim p.džupanom je bil s 125 glasovi izvoljen dr. Neumaver, drugim podžupt-nom s 127 glasovi pa dr. Porzer. Dr. Djrn je dobil v obeh slučajih 19 glasov. Inspiriranje čet po cesarju. DUNAJ 24. Cesar je pričel danes in-ap eirati *e:e duuajske gara z je. Iosp clranje bo trajalo s idem dni. Dosrodki na Odrskem. DUNAJ 24. C. kr. brzojavni korespon-denČni bil 6 je od meredajne strani pooblaščen izjaviti, da ni skupni finančni minister o izidu avdijence, ki jo je dae 22. t. m. imel pri cesarju, nasproti n-komur ničesar izjavi). Poročilo, ki ga je o tam predmetu priobčil neki dunajski list, je popolnoma izmišljeno. DUNAJ 24. Grof Andrasev je bil dan*>s predpoludne vaprejet od cesarja v svdijenci, ki je trajala tričetrt ure. Po avdijenoi je grof Andraasv izjavil nasproti nekaterim časnikarjem, da ni na avdijenoi dešlo do nikakega vspeha. Stališče krone je ravno tako trdno, kakor ono koalicije. Spremenilo se ni ničesar. Ker nima mišja grofa Andrasev-ja nikakega ugodnega vspeha, se sodi, da pride na krmilo najprej poslovno ministarstvo. Grof Andraasy se je popoludne vrnil v Budimpešto. Grcf Tiaza vodi nadalje vladne posle. DUNAJ 24. Grcf Julij Andras»y je popoludne odpotoval v Budimpešto. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 24. V knjigi predlogov Be nahaja nastopni predlog posl. Frana Košuta : Zbornica naj S9 izjavi, da ukaže izdelati samoitojni ogrski avtonomni carinski tarif. V to Bvrho se ima vzeti avtonomni carinski tarif avstro-ograkega carinskega okrožja od 18. januvarija 1903., ki ga je predložil takratni minister za trgovino. Ta tarif naj Be spremeni, da bo odgovarjal interesom dežele samostojen ogrski avfnomni carinski tar.f. — Predsednik je predlagal, naj bo utemeljevanje predloga postavi na dnevni red jutra jšnje seje. Srbska ministerska kriza. BELIGRAD 24. Na kraljevo željo bs je Pcš'<* pogajal s samostalnimi radikaloi, da se po možnosti izogne razpustu skupščine. Posvetovanje je bilo pa brez vapeha. BELIGRAD 24. Pogajanja minister-skega predsednika Paa ca z Zivkov;"<5am so bila brezvspešna. Ker se je kralj odlečil za razpust skupščine, bo vodilo volitve sedanje ali pa n070 poslovno ministeratvo. Nadvojvoda Ergen. SOLNOGRAD 24. Nadvojvoda Evgen pride danes zvečer semkaj na avtomobilu. Spremlja ga načelnik generalnega štaba. Jutii bo iLspioiral tukajšnje Sata. Nemška cesarska dvojica. \V1ESBADEN 24. Dane«, popoludre sta se cesar in cesarica podala v Biebricb. Cesarica se je peljala v zaprti kočiji, cesar v avtomobilu. Cesar in cesarica sta ae spreha jala po vrtu Biebriške palače. Cesarica se je kmalo na to povrnila v SViesbaden, dooim je cesar še obiakal staro cerkev v Biebrichu ter se potem tudi odpeljal v "\Vitsbaden. Mohamedanci napadli kristijane. CETINJE 24. Glasom semkaj dospelih poročil so v Plazu mehamedanoi v velikem številu napadli tamkajšnje kristijane. Vspeh boja je neznan. Kuga ▼ Indiji. LONDON 24. Večerni listi paročajo iz Lahore: Med četami v Revalpindi je izbruhnila kuga, doslej ao oboleli trije vojaki. V Mandi, kamor ao bežali vsled zadnjega po- treaa lahorski prebivalci, je med nevihto udarila strela v neko kočo ter ubila 22 oseb. vojsko, a Ivaniš v Madvo, da povzdigne potrte duše. Š rom sveta ae razidejo te možke glave za velikim poa'on, a ti bi zopet ottila same, zapuščena. Tu moreš mirno spavat:. Ni božja duša ne sluti, da je pod tu streho hči Horvatovega plemena, a krvniki tvoji te iščeio, kjer Asgelije ni. Zato ostaneš tu, in >raš. Še enkrat t. prav 111 tiko je zapovedal škof Pavel. — A doklej ? Doklej ? ja vprašala deklica obupno, stegnivši roki pred-se. Mari moje hrepenenje na sme imeti konca, kaker moje suženjetvo ne. Oh ti veliki posli sveta mi zastrupljajo aroe. Kaj sem jaz svetu dolžna, da moram ptujo krivico plačevati svojimi sezami ? Doklej, oče ? — Umiri se ! je rekel križar. Za nekoliko časa poneha krvavo trenje v tem kraju. Nesrača naša je to — to je res. Ali ta kratki mir ti odpre pot do naročja tvojih milih. — A ti? j a vprašala deklica radovedno. — Jaz ae povrnem k njim, da jim povem : Angalija je zdrava in živa. Bog da, da sa skoro povrnem k tebi, doneaši ti znak tvoje rešitve. Dotlej miruj, gospica, in pasi, da ti bo are&a služila kakor ti ja doalsj. Pasi nanjo, Živan, ja nadaljeval križar dvignivši as, varuj jo ke.kor ok > v svoji glavi. Menda vtš, kaj so jej nt menili. Oh zle duše. — Vem, je pokimal Z van, ne boj se. Njeni sovražniki so tudi moji sovražniki, moj ščit j« tudi njen. — Dobro mojster, je rekel atareo, hvala ti.. Treba mi je obiakati še. brate križarje. Malo jih je ostalo od krvavih bojev, a tudi na to psst praži mržnja. Z Bngom, gospica. Bog naj ta varuje. Odhajam k tvojim, ali vadi, da je tu dobrih duš, da so tu moji bratje, ki te čuvajo nevidjeni. Nič se ne boj in ne obapuj ! Deklic j bo aapuščale meči, kolena so s9 jej šibila. Ta človek je videl nedavno Beri-slava, ta 8'ovek jej je donese 1 dar od njega, ta človek jej sedaj govori, ta človek bo zopet videl hrepenenje njeno, a ona ostane tu sama, zapuščena med tujim svetom. Ssdaj, v ta hip odide odposlanec ljubezni ! Oh, bilo jej je, kakor da ja Barislav stal pred njo, da se Berialav ločuje od nje. Prestopila je, atianila svojima rokama močno desnico starca in rekla ▼ solzah bleda na amrt: — Greš ! Bog l Videl ga boš. Jaz ga ne bom. Reci mu, da ai videl Angelijo, njene Kam plove naša mladina?! (Testi z goriške realke.) Dostikrat amo že tarnali, kako vnebo-vpijoča krivica se godi toliko goriškim Slovencem kolikor Italijanom na erednješolsKem polju. V deželi, kjer nims nemščina niti najmanjših naravnih pravic, bjer sta knkor deželna jezika priznana edino le slovenski in laški, v tej deželi imamo izključno same nemške srednje šole. To je (da se izrazimo najmileje) pravo posilstvo in narodna pede-raatija (skrunjenje) na naši srednješolski mladini od strani države. Kaj bi storili Nemci, da jim kje v sredi njih ozemlja, recimo na Gorenje Avstrijskem v Riedu ali Lincu, ustanove srednjo šolo s slovanskim učnim jezikom ? ! Šolska stavba sama bi gotovo kmalu piBtala pes9strima ohromele \viltenske fakultete, učitelji pa težko da bi udnesli zdrave pete. Slavno čitateljstvo opozarjamo na drakonično dejstvo, da v Gorici obetoji to isto, kar bi obstajalo, ako bi se kje na čiBtem nemškem ozemlju vstanovila slovenska srednja šola. ša gospodje Hotentoti, Indijanci in Japonci se lahko sramujejo gospe Gerjoa-nije ! Danes, v dobi, ko ima individualnost posamičnika neskončno veči pomen, nego nekdaj, se odreka celemu narodu izobrazba v materinščini?! Vapehi tako krut9ga, vsaki pravici v obraz bijočega, najnaravneje pravo gazečega postopanja z nami se kaj jasno pokazujejo na goriški realki. Ker pa v Gorici (in na Primorskem sploh) Nemcev-domačinov ni razven takih, ki so priromali v naše kraje, da si tu služijo kruheh in — kruh, katerih privandrancav je pa jako mal odstotek: so veČina obiskovalcev goriške raalke Slovenci in Italijani. Ali reveži ne morejo vspevati na zavodu, kjer se nemščina strožje goji, nego v Heidelbergu, v nemških Atenah. D i pa Slovenci ne vspevajo na tem zavodu, to je prav tisto, kar hoče ia želi naš germani-zatorični, vsakemu vzletu nas Jugoslovanov sovražni ziatem. \ Kakor glaa, ki kriči v nebo navajamo samo dejstvo: od 141 dijakov, kar jih je pred 7 leti vstopilo na goriško realko, sedi danes v sedmi samo še 1 dijak in še ta je — Nemec! Tableau ! In Slovenca Bedita v klopeh VII. realke samo dva, n še od teh dveh bo samo eden pripuščen k maturi ! Potem pa še tarnamo, da nimamo iteligentnega naraščaja ?! Naši dijaki ne ginevajo toliko lakote, ne propadajo toliko vsled slabega materijalnega stanja in bo1z9/ da v vsaki solzi seva njegovo ime. Reci mu, da sem upadla brez njega kakor cvet brez Bilnca, reci mu, da ga ljubim — oh, kako ljubim, o Bog! in deklica ae je spustila v jok. Nehote jej je desnica zakrila oči. Ange-lija je klonila vzaak na sedež. Križar je etal nem kakor kamen, a poleg njega je dobri meščan povešal glavo. Tudi njemu je bilo težko. Goapodinja Jelena pa se je obrnila proti zidu, privid'gnila predpasnik k očem, in glava ae jej je treBla od joka. Tedaj Be je Angelija obrnila v hipu, poletela k oknu ter utrgala z vejice rudečo rožo ter jo poljubila. — Na, to mu daj, mu je nudila devojka cvet, p^d mojo roko je raatel, ato-in atokrati je Čula roža moje vzdihe, moje molitve. Najlepša je in meni najdražja. Podaj mu jo! Z Bogom ! Idi ! Prosim te, idi ! — Z Bogom! je rekel križar tiho, vzemši cvetko, ter je odišel povešene glave z gospodarjem in gospodinjo iz eobe. Angelija pa je plakala dolgo v noč, dolgo je klečala pred atarinako aliko božje porodnice. (Pride še.) namišljene brezmoralnosti, ker časi dijaki bo mnogo moralnejii od dijakov drug h narod nopti, arapak ginevajo, ker jih uničuje tisti peklenski z stem, ki hoče, da se ima vsaki slovenski cvet zatreti že v prvem razvoju, da se ima na naših grobiščih postaviti temelj« germaniaaeje. To je zevajoča rak-rana, ki jo treba izžgati, dokler je še CaB. In sedaj je — zadnji čas!! Iz navedenih dejBtsv vidimo jasno, da nas Germani nočejo podjarmiti z ognjem in mečem, ampak v znamenju n a j i d e-jalnejših č i n i t e 1 j e v kulture — v znamenju šole! In to je ravno oni diabolično-zviti način, proti kateremu nam je borba podvojeno težka. Ako naši nasprotniki tako spoenavajo važnost šale, zakaj bi jih ne posnemali mi ? ! Na cenjeni naslov našega državnozborskega zastopništva gre tukaj zopet blagohoten opomin, da se zavzamejo za toli vitalne interese našega naroda. Zdi se nam kakor da bomo morali otvoriti stalno rubriko pod nasnako: z a naše poslance! Rusko-japonska vojna. TRST, dne 24. maja 190">. Pomanjkanje vesil o baltiški floti. Iz Tokija bo sporočili londonskemu »Dailv Telegraphu«, da tamkaj še vedno ničesar ne vedo, kje da se nahaja baltiška eskadra. Na francozko-anamski obali vlada baje tropična vročina ; toplomer kaže nad 100 stopinj fabreoheita. Dne IS. t. m. je bilo v Saigonu 50 ladij za premog. Ena težko obložena ladija s premogom je dospela v ponedeljek v Hong-kong. Sodi se, da hoče Rcždestvenaki Japonce varati, da dobi časa, da očisti in oboroži ladije tretje eskadre. Kapitani ruskih transportnih ladij dobivajo zapečatene ukaze od kneza Lievena, kapitana ruske križarke »Di;na«, ki je internirana v Saigonu. Japonska in Koreja. »Kol d. Zeitung« je izvedela iz Seula, da je korejaki cesar dne 5. aprila izdal ukaz, s katerim ce odpravljajo korejska odposlanstva v int zsmstvu. Odslej bodo vodili posle diplomatični zastopniki Japonske, pridodelien jim bo le po en korejski tajnik. Iatotako je japonska prevzela upravo pošte v Koreji. V Seuiu, Čemulpu, 1- uzanu in Genzanu usta-nove poštne urade prvega, na drugih krajih tretjega rarreda. Osobje bo obstojalo po polov.ci iz Japoncev, po polovici pa iz Korejcev. Rusi t severni Koreji. »Dailv Telegraph« je izvedel ie Tokija, da so ruske čete v severni Koreji zasedle Mjenčen in KapBan. V Tokiju smatrajo to prodiranje Rusov za rekognosciranje, ali pa za demonstracije v namen, da varajo Japonce. Vprašanje o glagolici. (Po „Agramer TagbUttu"). (Zvršatek.) Povodom tega sestanka je patrijotična duhovščina v svojem in v imenu hrvatskega naroda poslala škc f jm zagrebške, goriške, zaiereke in sarajevske metropolije spomenico, v kateri se vnovič povdarja pravica našega naroda do staroslovenskega bogoslužja. Ta spomenica je sinteza vse zgodovine, ki govori za našo pravico in dokazi ter argumenti so temeljiti in neovrgljivi. V tem trecotku, v katerem so se vsi naši šknf^e podali v večno mesto k glavarju sv. Cirkve, da ss posvetujejo o velikem narodnem vprašanju, ki je vedno globoko zasekavalo v naše narodno ž vljenje, v tem trenetku je ta spomenica prepričevalen dokaz, da duhovščina živi vedno z narodom, da ž njim stoji in ž njim tudi pade. Ta sestanek je torej za nas v resnici znamenit dogodek. Narod in cerkev pričakujeta od tega sestanka mnogo. Ta sestanek je namreč rezultat dolgega in zrelega razmi-šljevaoja, ki je naša Škofe privedlo do e^otnanja, da js možno rešiti vprašanja povsem ugodno. Iz zanesljivega vira sem izvedel, da je ministarski predsednik baron Gautsch oa vprašanje nekaterih hrvatskih poslancev isja-vil. da nima sedaj avstrijska vlada ničesar proti glagolici in da se ne bo več mešala v to vprašanje. V čegavem imenu da agitirata potem proti glagolici avstro-ograko poslaništvo v Rimu in njegova agenta monsignorja Montel in Loicher, to je lahko uganiti. Tem manje je umevno, kako da ee more madjar-ski šovinizem umešavati proti glagolici na našem ministarstvu za vnanje stvari ter zavajati rimsko kurijo s krivimi infjrmaoijami. Dobro bi b lo torej, ako bi hrvatski poslanci v parlamenta in v delegacijah naprosili vlado in grofa Goluchowikega, naj se ne mešajo v čisto cerkvene stvari Hrvatov in Slovencev ter naj jim ne kratijo pravic, ki so jim zajamčene ustavnim potom. Zdi se, da rimska kurija v principu ni proti glagolici; to bo le posamični prelati, ki so v dobri veri podlegli uplivu avstro-ogr-skega poslaništva in njega zahrbtnim pomagačem. Ne rimska kurija, ampak avstro-ogrska diplomacija v službi m a-djarskega šovinizma je proti glagolici. S tem je, nadejamo se, dovolj pojašnjen položaj, v katerem se bo vršil sestanek hrvatsko-slovenskih škofov. Ako se cerkev pokaže močnejo, potem bo rešeno vprašanje glagolice po pravici in po zakonu. Upajmo mejtem, da zmaga pravična stvar, za katero govori 1000-letni odločen boj vsega naroda. Ta boj pa DC poneha, ako podleže stvar tudi to pot. Potrebno je, da bo ta 1000 letni boj venčan z vspehom, ki podeli pravico do gla golice vsemu hrvatskemu in slovenskemu narodu in ne le poeamičnim župnijam, katere pravice se bo mogel narod Bvobodno posluževati poveodi. Dne 22. t. m. je posebni dopisnik »Agramer Tagblatta« doposlel nastopno brzojavko o sestanku škofov : »Dalmatinski in hrvatski škofje so imeli dve predposvetovanji v hotelu »Minerva« in dve splošni posvetovanji v Vatikanski palači. Naši škofje so složni ter ne popuste v stvari. Škofa FlappinNagl Be držita starega menenja sv. Stolice; češ, da je glasom dekreta od 5. avgusta 1898. glagolica lokalen in ne splošen privilegij. (Ta dekret določa, da so one župnije, v katerih se ni skozi trideset let darovala glagolska maša, izgubile pravico do glagolice, druge da morajo pa to pravico dokazati.) Pričakovati je ostrih razprav. Posvetovanja bodo trajala 14 dni. Sveti Oče je naklonjen izlasti Dalmatincem. Naši škofje so se dobro prevideli z zgodovinskimi dokumenti, da zamorejo do kazati nasprotnikom, da njihovi dokazi nimajo ni kake podlage. Vprašanje ločitve cerkve od države na Francozkem. J*z Pariza prihaja usodna vest. Cerkveni krogi so baje storili sklep, ki bi imel gotovo, ako se res izvrši, nedoglednih popledic. Glasom te vesti so baje zastopniki katoliškega kulta na več.h iborovanjib sklenili v sporazumljenju z jednim najodličnejih fran-cozkih cerkvenih dostojanstvenikov, da se prenehajo vsa cerkvena opravila, ako se vsprejme zakon o ločenju cerkve od države. Neki visoki cerkveni dostojanstvenik da je podal na merodavnem mestu to-le izjavo : V slučaju, da zbornica ne sklene brezplačnega prepušČenja cerkva verskim družbam, ki ee imajo ustanoviti in ki bodo pripoznane od ik( f jv, bi Be z dnem razglašanja zakona suspendirala po višem ukazu vsa cerkvena opravila. Ne bi se torej vršile več ne maše, ne krsti, ne poroke, ne pogrebi ob intervenciji služabnikov katoliške cerkve. S polno pravico smo rekli, da bi imel ta Bklep, ako sa res ivrši, nedoglednih posledic. V Franciji moreta biti vlada in zakonodajni zastop ša tako liberalna in proti-cerkvena, vendar ostaja fakt, da je v ogromni večini francozkega naroda ukoreninjeno versko čntstvovanje. Če se torej ta narod, ki na eni strani tako intenzivno versko čuti — kakor so dokazali premnogi krvavi spopadi za časa boja C)mbeeove vlade proti kongre-gacijam —, a ki je na drugi stran* tako lahko razburljiv, če se tak narod kar hkratu vidi postavljenega v popolno brezcerkveno življenje, ali ni zelo možno, da bo skušal nasilnim načinom dati duška svojemu ogor čenju ? razpusti skupščino. V slučaju, da ta poskus izpodleti, naj bi poslovno ministarstvo vodilo nove volitve. Dne 24. javljajo iz Belegagrads, da ee je vršila v noči 23. in 24. pod predsedstvom kraljevim konferenca odličnih političnih oseb, na kateri so razpravljali o načinu, kako rešiti krizo, ki se težko zapleta. Na tej konferenci da niso došli do nikakega deti ni ti v -nega rezultata, vendar pa da je bilo soditi po razvoja razprave, da utegne priti v malo dneh do koalicijskega ministerstva, na kar bo skupščina razpuščena. Naloga, da sestavi novo ministerstvo bo poverjena G r u i <5 u. Na željo kralja da se je dosedanji ministarski predsednik Paš 6 pogajal z neodvisnimi radikalci, da be omogoči razpuščenje zbornice, toda pogajanja da so ostala brez-vspešna. I>eželni zbor istrski se snide danes v Kopru. Včeraj došle nam informacije govore, da pridejo v Koper tudi poslanci manjš ne. V Kopru šele da pridejo do definitivnega sklepa, da li se udeleže de-žalnozborskih razprav, ali ne. O vzrokih, da se je njihova odločitev tako zakasnila, bomo govorili morda pozneje. IX. avstrijski ribiški sliod. Od predaedništva »Avstrijskega ribiškega društva« emo prejeli obvestilo, da se bo dne G. junija t. 1. vršil na Dunaju (v zborovalnici niže-avstrijske deželne hiše) IX. avstrijski ribiški shod. Odbor je uverjen, da bodo s tem shodom spopolnjene razprave mednarodnega ribiškega kongresa. Zato ee bosti obe prireditvi vrš li v isti čas. Na avstrijski ribiški shod morejo priti : a) členi, to j« delegatje društev, ki so v zvezi avstrijskih ribiških društev ; b) udeležniki, to je, Členi katerega avstrijskih ribiških društev, ki želi udeležiti se shoda. V ta namen ae morajo prijaviti pred shodom pri odboru avstrijskega ribiškega društva, ali na dan shoda, pred začetkom, pri predsedništvu istega ; c) povabljeni strokovnjaki ; d) gostje, ki ne potrebujejo povabila. Srbska ministerska kriza. It Bslegagrada javljajo dna 23. t. m.: Klub smernih radikaloev a« ja izjavil solidarnim a sklepom vlada, da ja ostavko umakniti le pod pogojem, da kralj razpusti skupščino. V protivnem slučaju se klub na ndeleii nobanega koalicijskega ministarstva. V krogih opozicijonalnih poslancev prevladuje mnenje, da naj ee prej poskusi s sestavo koalicijskega ministarstva, preden ee Domače vesti. Črnogorski knez Nikola je v torek ob 9. uri 50 min. po državni železnici dospel b spremstvom v Trst iz Kotora preko Reke in Ptile ter se nastanil v »Hotela de !a Ville«. Knez, ki potuje inkognito pod imenom Ilija Ivanov:<5, se je včeraj zjutraj ob 6. uri 7 minut po železnici odpeljal v Benetke. Predavanje. Danes zvečer bo predaval v »Sokolovi« dvorani gospod profesor Risto Kovačih o 400-letni hrvatski naselbini v Italiji. Začetek ob 8. in pol. — Vstopnina 60 stotink. G. profesor Kovačić je predaval ža na Reki, v Senju, v Puli in v Zagrebu in je bilo njegovo predavanje povsodi s pohvalo vsprejeto. Tudi »Naša Sloga« je poročala že o teb predavanjih. Položaj v Ricmanjih Pod naslovom »Naši škofje v Rimu« je prinašal te -dni pnljski »Omnibus« dolgo velezanimivo razpravo o slovanskem bogosluženju in o razmerah v naših škofiiah. To razpravo je zaključil puljaki liet tako le : Ša eno! V ntših pokrajinah je neki kraj, ki ima mnogo prebivalcev, ima cerkev, ima krščenih očatov in mater, a ima nekr-ščenih otrok, ima kristijanov brez svečenika, ima mrtvecev brez cerkvenega pogreba, ki pa ima pošteno voljo za povrnitev k lastni materi, tudi hoče slušati sladke zvoke kakor nekdaj, in hoče dokazov dobrohotnosti in materinske ljubezni, ne pa one — orožnikov, poslanih tja, da čuvajo in uvajajo zopet »katoliško vero«. Naši prelatje bodo gotovo mislili in razpravljali tudi o riemanjskem slučaju. Naj nam v svetih talarjih donesejo mir, a ne vojne v togah. Javna telovadbi »Tržaškega Sokola«. Na sploh smo že omenjali lepega vspeha, ki ao ga dosegli telovadci ia gojenci našega »Sokola« na javni telovadbi minole nedelje pri sv. Ivanu. Sedaj pa smo prejeli od strani, ki sodi s strogo strokovnjaskega stališča, tole oceno: Svobodne vaje so se izvajale primerno dobro. Tudi točnost je bila zado-stna. Vendar je bilo opažati Še nekoliko pomanjkanja na eleganci in eksaktnosti. Glede vaj na orodju treba posebno pohvaliti - , a.) gojence. Isti so izvajali vaje na drogu in bradlji — ako uvezujemo njihovo mladost in torej še kratko dobo telovačenja — naravnost izvrstno. Potrjamo eodbo, že izrečeno v »Edinosti« : bili smo kaj ugodno presenečeni. Naša zadovoljstvo pa ima ta posebni razlog, daje ravno v gojencih bodoči naraščaj, bodoči telovadci, torej bodočnost »Sokol a«. Priporočamo torej voditeljem telovadbe (in izlaeti bratu Deklevi), nai tudi v bodoče obračajo tej vrsti posebno pažnjo. b.) Tretja vrsta je izvajala vaje na konju s skokom primerno dobro. Primanjkovalo pa je nekoliko življenja. c.) Manje zadovoljni smo bili z izvajanji druge vrste. Telovadci ao kazali premalo sigurnosti in elegance. d.) P r v a v r s t a je bila povoljna in je kazala precej elegance. Omenjamo izlasti posebne vaje na bradlji in drogu. Na teh sta Ee posebno odlikovala oba brata D e-k 1 e v a, a za njima sta se izkazala posebno brata Slokar in Čopič. Na sploh povdarjamo še enkrat, da je bil vspeh letošnje javne telovadbe jako zadovoljiv, ker je pričal o resnem stremljenju glavnega vodje, predtelovadcev in telovadcev sploh, kakor je »Edinost« že omenjala. Tudi mi jih poživljamo vnovič vseh, naj pomnože to svoje stremljenje ; a v bogato plačilo jim bo zavest, da služijo oni veliki sokolski ideji, ki aaja poseben energičen polet gibanju in snovanju slovanskih plemen. Na zdar ! V Gradcu se je vršil dne 20. maja po § 2. zak. od dne 11. nov. št. 135 shod gra-ških slovenskih akademikov. Predsedoval mu je sklicatelj shoda, g. cand. phil. I. Ozmec. G. cand. iur. Lovro Pogačnik je poročal o gmotnem položaju graškega slovenskega di-jaštva, iskal vzrokov, ki so zakrivili slabo denarno stanje graškega slov. dijaštva in je v daljšem razmotrivanju govoril o sredstvih, kako bi se dalo odpemoči temu skrajno slabemu položaju. Ob drugi točki dnevnega reda je govoril g. phil. Davorin BaraniČ o stanju in nalogah graške akademiske podružnice družbe sv. Cirila in Aletodija. Na to je poročal phil. Albert Kramar o skrajno slabih denarnih razmerah v »Bolniškem društvu za slovanske akademike < in je razmotr. val vprašanje, da li bi ne bilo možno, da bb ustanovi »Bolniško društvo za slovenske akademike«. G. phil. J. Jano je govoril o vprašanju, v kolikor je možna organizacija vsega graškega slovenskega dijaštva. Organizacija je potrebna in tudi možna. Čep rav nas v drugih rečeh ločujejo načela, v narodnih in stanovskih rečeh smo lthko in moramo biti složni ! V odbor »Graških slovenskih akadeiri-kovc voli vsako društvo 2 člena in jednega namestnika. Predsedstvo v tem odboru imajo redoma predsedniki društev: »Tabor«, »Triglav« in »Zarja«. Navzoči akademiki so z navdušenjem pozdravljali novoizvoljeni odbor in mu že leli vspešnega in plodonosnoga delovanja. Važna odredba za kmetovalce. Na prošnjo županstva v Št. Andrežu je dovolilo c. kr. poljedelsko ministerstvo z odlokom od dne 18. maja t. 1. št. 14189/3250 izvoz zgodnjega krompirja v druge države. — Ob jednem je obvestilo obmejne carinske urade o tej najnovejši določbi. Potres v Novemmestu. Pišejo nam, da so v torek ob 2. uri 12 minut popoludoe občutili tam potres v smeri na jugo-vzhod. Ćuti je bilo močno podzemeljsko, 3 — 4 sekunde trajaječe bobnenje. Mej tem, ko so pa v Novemmestu v napominani smeri dobro čutili, ga nižje v Kandiji ni bilo občutiti. Tudi iz bližnjih krajev prihajajo taka poročila. Mlllarfja razsaja dalje, kakor nam pišejo z Dolenjskega. Novi slučaji so se pojavili : na Brodu, Boričevu in Podljubnem po ena ženska, v Rumanji vasi 1 možkl (torej že drugi možki). Tudi je umrlo zopet eno 22-letno dekle na Poljubnem. V topliškem okraju je 15 novih slučajev. Na pomoč sta došla dr. Kranjc in dr. Zupane. V Novemmestu se je pojavila škrlatica. Oblak se je utrgal minoli ponedeljek nad občino Št. Vid pri Vipavi in napravil na polju veliko škode. Izlaeti je hudo trpela vas Lioaice. Postojnska jama. Na binkoštni ponedeljek, dne 12. junija t. 1. bedo vozili- v Postojno in nasaj posebni* vlaki iz Trsta, Kormina in Reke. Za te posebn* vlake ee bodo izdajali vozni listki po posebno zl fcan h cenah do Poatcjce in nszaj, v ka-ee njegov značaj ne etrinja z onim zaročenke, ter h bo ie uračunjena vstopnina v jamo in sc*r do Poetcjne n nazaj: iz Trata I. razred 12 K, II. reired K i* 50, III. razred K 6 90; iz Gorice L razred K 1410, IT. razred K 1110, III. razred K 7 SK); iz Kor mina L razred K 15 20, II. razred 12 K, III. razred K 8 50; z Reke I. razred K 10-90, II- razred K 870, III. razred K 7 90. \"czni red poeebn h vlakov : le Trata od Je vlak ob 8. uri 40 minat dopoludne in pri :e v Postojno ob 12. uri 22 minut pop. It Postojne odide vlak ob 8. uri 5 minut zvečer in pride v Trat ob 11. uri po noči. — Iz Kormina odide vlak ob 7. uri 55 minit, iz Gorice ob 8. uri 22 minut zjutraj, ter prid« v Postojno ob 12. uri 37 minut t> »poludne. Odide pa iz Postojne ob 7. uri ~t minut zvečer in doepč v Gorico ob 11. uri 17 minut, v Kormin pa ob 11. uri 45 -ninut zvečer — Z Reke odide vlak ob 8. uri 10 minut zjutraj io dospč v Postojno ob 11. uri 28 minut dopoludne. Odide pa ob uri 30 minut zvečer in pride na Reko ob 11. uri 46 minut. Omenjeni povratni listki veljajo za vo žnjo do Postojne in isti dan za vežajo nazaj in eicer le Da posebnih vlak h v Postojno dne 12. junija t. 1. ter niso niti proti dopla-č iu veljavni za uporabo drugih vlakov. da se raje odpove doti, nesrečen za vse svoje čržaška afera bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. Drogi dan. V p< poiudanskem nadaljevanju razprave -e je začelo zasliševanje obtoženca Marcello >e;>aul-s. Ta se je takoj izjavil nedolžnim, ^abanove icjave da so lažnjive in izmi&ljene. i >a da ni bit nikdar člen kakega tajnega rredentističnega odbora. Poznal da je res razne cssbe, ki eo omenjene v obtožnici. Na predsednikovo vprašanje, če je res, da je oj, Kakor trdi Suban, uspodbijal Sabane, naj bi šel o priliki izvolitve župana v hotel Delorme, kjer naj bi nastavil gramofon, da ; igral Ganbaldijevo himno, dočim je imel r erluga v istem hipu razvit na stolpu mestne palače italijansko trobojnico, — na to vprašanje je Depaul odgovoril, da je ta dogodek resničen, a da je rlobno zavit njemu na škodo. V dobi vo.itev je on v družbi prijateljev v Kavarni >ai Volti di Chiozzac rekel, da bi bilo lepo, ako bi v hipu izvolitve župana ujral v kaki blžaji hiši gramofon himno sv. •Justa. Nekdo da je rekel, da oi bilo najpri-pravneje z i to v hotelu Delorme. Morda je Š9 kdo drugi pristavil v šal', da b: se me3to niaone sv. Justa igrala Garibaldijeva himna, ti ede gubana, je dejal, da niti ne ve, če je povedal, da je neki Wu z izjavil, da je njemu je izjavil materi, nego da bi bil življenje. Depaul je dalje povedal, da od tedaj ni imel cele 4 leta ničesar opraviti se Suba-nom. Še le 4 leta pozneje mu je Suban neki dan povedal, da se ima v kratkem oženiti. Na njegovo vprašanje, kdo da je nevesta, mu je bil dal Suban razumeti, da se misli oženiti ravno s tisto, s katero je že imel ljubavno razmerje. Tedaj da je on rekel Subann : »Ti si presič ! Kajti, ali je ta žen* ska imela otroka res s teboj, in tedaj si bil ti brezsramnež, ko si jo obrekoval, da je imela otroka z drugim ; ali ga je pa res imela z drugim, in tedaj kako moreš vzeti tako žensko za ženo ?< Na te njegove besede da Be je bil Saban namrgodil in od tedaj sta se videla le redko in Suban je bil postal sploh )ako hladen proti njemu. Suban je zanikal da bi mu bil Dapaul kedaj govoril, kakor je povedal. Depaul je nadalje pripovedoval, da ga je bil Suban mcsici februvarja 1. 1904. naprosil, da mu je bil podpisal kakor porok menjico za 100 goldinarjev. V maju ga je — potem ko je plačal prvi dolg — prišel zopet prosit po-reštva ra menjici za 400 gld., a on je to Subanovo prošnjo zavrnil. Suban je tu obrazložil, da ona posojila niso bila zanj, merveč za pokojnega soobto-ženca Ginliuzzi-ja, za katorega je on plačal iz SToiega žepa več menjic. Zi tsm je Dapaul pripovedoval, da je Suban pred nekaj leti nabiral darove za »Lego nazio-nale«. Po končanem nabiranju, ko je Suban položil račun, da je pa manjkalo nekaj denarja od nabrane svote. Vsled tega da je bil Suban suspendiran od službe in njegov — Subanov — oče, ki je tudi občineki uradnik, je imel mnogo opraviti, da ga je spravil zopet v službo. Pozneje, ko je imel biti Suban imenovan cficijalom je ta stvar prišla zopet na površje in Suban je trdil, da jo je spravil na površje on — Depaul — ter mu je to tudi o neki priliki očita). Suban je tu pojasnil, da je bilo to pred 8 leti. Govorica da si je on pridržal nekaj denarja od nabrane svote, je bila navatala iz dejstva, ker je »Picoolo« objavil sicer imona posa-mcziih darovalcev in skupni znesek, a ni pri vsakemu imenu dostavil, koliko je do-tičnik daroval. To je pa »Piccoloc izpustil radi pomanjkanja prostora v listu. Razoesel j<2 bil to govorico neki Filippi, ki je bil odpuščen iz službe radi goljufije. Ko sa je on potožil Depaulu glede teh sumničenj, mu je ta dejal : »Nikar se ne brigaj «a to. To je le prazno govoričenje !« Odv. Neuda, branitelj Depaula, je tu bil v onej družbi. Suoan je pa zatrdil, da ee dobro sprm nja, ker poprej da ni bil ee nikdar ni v kavarni, ni v gostilni. Depiul pr znava, da je res v*>rašil mehanika Antona S?herl, ki prodaja gramofone, ako bi mu ] on smatra Subana im žntga, da • ial en gramofon v rajem. Povedal je tudi! promitiral še manj važno stvar. Scherlu, da se hoče z gramofonom igrati \ Glede sestanka na Menicantijevem Suban priznal, da je jeeen na Depaula radi te govorice o nabiranju darov. Suban je zanikal, da bi to bilo res. Na tozadevno vprašanje odv. Elbo^ena, je Depaul izjavil, da bi ga kom- sta- ti mno sv. Justa in morda mu je tudi omenil, iu je nekdo v šali predlagal, naj bi se mesti himne sv. Justa igrala Garibaldijeva limna. Na predsednikovo vprašanje je tu Suban izjavil, da vstraja pri svoji trditvi. A stetako je izjavil Depaul. Preidši na razdeljevanje letikov in h krivi radi je Depaul izjavil, da oi res, da bi ee 1 on kedaj bavil s to atvarijo. Nikdar da n govoril o kriv h bradah in nikdar da ni vKupil nobene. Vse, kar je dejal Suban, da « krivo, vae zaviti njemu na škcdi. Na predaedaikovo opazko, da se Sjban ni mcgel jednostavno izmisliti VMgd in da bi bil Suban lahko vso stvar zamolčal, ali zval 1 Krivdo na tretje osebe oziroma oe navajal niKak.h imen, je Depaul izjavil, da je Su-t>an imel posebnih razlogov, da obdolži ravno njega. Pred sedmimi leti je imel s Subanom neko afaro delikatne naravi. Suban je bil tsdaj /. i ročen z neko goepieo, ki mu je mela prinesti 10.000 goldinarjev dote. Šs pred poroko mu jih je imela izročiti 5000 za neko podjetje. Neki dan mu je Saben povedal, da ne bo is te žecitve, ker da je namreč njegova zaročenka zvedela, da je imel poprej z neko drugo deklico ljubezensko razmerje, katerega razmerja posledica je bil otrok. Tedaj da mu je Suban dejal, da pa ta otrok ni bil njegov. Suban je ta obrazloži, da je dogodek na sploh resničen. Ta žen« te v je bila želja , J® razdelitve novanju, na katerega, kakor trdi Suban vabil on — Depaul — v svrho proglasov, je Depaul dejal, da je mescca marca ali aprila 1. 1903. sporazumno z Me-nicant jem res povabil parkrat Giuliuzzija, Subana in Ferlugo na sestanek, a svrha tega sestanka je bilo le konstituiranje nekega društva mej mladino, katero društvo je pa imelo biti zglolj zabavno. O irredem stičnem odboru da se v njegovej prisotnosti ni govorilo nikdar. On ni nikdar vedel o kakej zvezi tržaškega irredentističnega odbora z enakimi odbori v Italiji. O priliki potovanja italijanskega kralja on ni bil v Vidmu. Za razvitje italijanske trobojmee na stolpu mestne palaSe ni dal on ključa Subanu, kakor je ta izjavil. Sicer pa da je jasno, da je Suban, kakor občinski uradnik mnogo ložje prišel do ključa, nsgo on. Ko je on zvedel o ie izvršenem dogodku, je to grajal. Na njegovem stanovanju da se ni manipuliralo nikakih proglasov, ampak edino le tiskovine društva »Vita dei Giovani«. 8esestavljanjem proglasov da se sploh ni hotel \ sviti nikdar, kajti hotel je biti previden, ker ima ženo in tri otroke. Glede prihoda Garihaldija v Trst o priliki dogodkov v Makedoniji, da ni on vedel ničesar. O nabiranju dobrovoljcev ni nikdsr niti slišal. Toliko rnsaje da je res, da je on sam usbi-al take dobrovoljce. Oa da ni prisostvoval sestanku v hotelu »Buon pastore«, na kat rem sestanku so bili. po S u basov i trditvi, on, Saban, Salatei, Batti- vedno po Subanovi trditvi — na tem sestanku izročil bombe Subanu. On da ni Battistiga nikdar videl v Trstu, a Coppadora pa da niti ne posna. Predsednik razprave je na to vprašal Subana, da li u?ore svojo izjavo glede tega ponoviti pred Depaulom. Suban je na to prestopil par korakov proti Depaulu in ponovil to izjavo, a Depaul mu je rezkim glasom zavrnil: »Ne ! Ti lažeš !« Na predsednikovo zahtevo, naj še enkrat ponovi to izjavo pred Depaulom, se je Suban zopet približal Depaulu rekši: »Kar sem povedal, je resnica, in to izjavim ne le enkrat, ampak tisočkrat!« Depaul: »A jaz ti pravim ravno tolikokrat, da lažeš !« Depaul je dalje zanikal, da ni res, da je od bil blagajnik irredentističnega odbora. Glede Garibaldijevih »bonov« da je zvedel še le potem, ko so bili isti najdeni o hišnih preiskavah. Na seBtankib, katerim je on prisostvoval, se je razpravljalo le o pripravah za neko veselico na planem, ki se je imela prirediti v Škednj u. On da ni vedel ničesar, da se ima vreči bombo ali petardo o priliki neke demonstracije. Torej da ni res, da je šal on k Subanu v urad, da ga obvesti, da je vse pripravljeno in da so tudi petarde že nabasane. On da se ni nikdar udeležil nika-kega irredentističnega podjetju. Odv. Neuda je predlagal zaslišanje nekega Veronese, kateri bi dokazal, kakor priča, da Depaul ni bil pobegnil v Italijo po hišnih preiskavah. Poleg tega Veronese, je predlagal zaslišanje Nikolaja Quarantotto, kateremu je bil Depaul šs pred h šnimi preiskavami izjavil, da misli iti za nekoliko časa v Videm. Zastopnik državnega pravd-ništva se je pa protivil obema predlogoma. Ob 7. uri in tri četrt zvečer je bila razprava prekinjena. Tretji dan. V začetku včerajšnjega nadaljevanja razprave je predsedsednik najprej opozoril občinstvo, naj se vzdrži vsakoršne manifestacije simpatije ali antipatije do posameznih ttžsncev, ker drugače da bo dal izprazniti galerijo. Na to je prijavil, da je sodni dvor sprejel predloga odv. Neuda. VBled česar da se pozovetl predlagani priči \Vulz in Dolcetti, a zavrnil od iatega odvetnika predlagani priči Veronese in Q larantotto. O predlogih odv. Breitnerja, gleda zaslišanja več prič, da je pa sodišče odložilo končni sklep do po zvršenem zasliši vanj u vseh obtožencev. Odv. Elbogen je na to predlagal naj se zaeliši kakor pričo tudi nekega Petronio, ki biva v Tratu, kateri bi dokazal, da sta bila Suban in Depaul res prijatelja in da te Suban do svojega 28. leta ni nikdar bavil s politiko. Zastopnik državnega pravdniitva se temu predlogu ni protivil in sodai dvor je ta predlog takoj sprejel. Na to je predsednik stavil še nekoliko vprašanj Depaulu, ki je vstrajal dalje v svojem zanikanju vsfga in končno izjavil, da ni niti vedel, da ekzistira oni zloglasni irreden-tistični odbor. Za tem je pričelo zaBlišavanje obtoženca Salatei, kateri tudi vse taji in sa izjavlja popolnoma nedolžnim. Obširneje poročilo o izjavah tega zato-ženca moramo odložiti za jutri, ker nas v to sili poniPDi anje prostora. Ttorna poročila dne 24. maja Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.10—, angit*ke lire K-- do —.—London trate* termin K 240.20—240 70 Francija K 95.35—95.55, Italija K 95 30—95 53 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.50, nemški bankovci K--•-- avstrijska ednotna renta K 100 50 100.75, ograz«. kronska renta K 9b.1/« 9rf.*/g. italijanska rec^ —.— —.— kreditne akcijo K <568— — 670 — državne Železnice K 668.--6"0 — Lombnr>t:. i 89.— 91.—, Llojdove azcii* -v 660.--66* — Srečke: Tiaa K 342.--3-14—, Kredit K 486 - do 496. —, Bodenkredit 1880 ti. 307.— 31 i — -t -denkredit 1889 K 3u7.— 314 —. Inrfke ^ 142.50 do 144.50 Srbak« — — do — - Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ n n kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 3V,0/, Ogrska renta v zlatu 4 101.— 101-119.70 100.50 93.i0 118.35 98 DO 89.50 1649.— 668--2*0.27240.2 " V* 117.32'/j U7.30 23.43 23.4S 19.09 19.09 95.40 95 A0 i:.30 11.30 101.— 101 — 119.75 1G0.50 93.45 118.35 98.20 89.50 1650.— 668 78 Razne vesti. Sneg na Tirolskem. Iz Inomosta poročajo, da tamkaj in v okolini sneži ; gorovje da je vs4 balo in di gonijo kmetje živino s planin. Morilec Nemec Hoch ki je umoril veS svojih žen, je bil v 1'hioagu obsojen na smrt. Na razpravi se je izkazalo, da je iocel 39 žen, ki jih je deloma capustil, deloma pa zastrupil. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Železniška zveza z Vladivostokom ni pretrgana. PETROGRAD 24. Kakor poroča »Pe-trogramka brzojavna agentura c, j« porodilo >D*< v T«!egrapha«, fiei, da je železniška Vladivostokom pretrgana, popolnoma zveza z neosnovano. Bez prava t aferi bomb. DUNAJ 24. Na popoludan«ki raspravi je bil zasl:dan četrti obtoženee Cozzi, ki je tudi isjavil, da ni kriv. Jutri bodo zaalidaM kronah 4•/• n v 3 Vi Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. P a r i e. (Sklep.) — Francozka renta f 9.6*, italijanska renta 106/0, Španski esterieur 92.07, akcije otomanske banke 6J9—. Menjice na London 251.85. Pariš. (Sklep.) Avstrija*« država« ieU" " —.— Lombardi —.— unificirana tnrSkz romc SS 92 avatrij. zlata ren*> 100.80, ogrska 47« renta 1C0 80 Lftnderbaii 4S4.— turške srafit« 135.25 parižka banka 13.73, italljansk? msridi-jonalne akcije 772.—, afcci e Bio Tinto l&.l?. Trdn u London. (Sklep) Konsolidiran doi£ 50.\'4 Lombardi 3.3,'4 srebro 2Ts/16. Španska renta 9 L1/« liianska renta I05.5,y, tržni disZon*., 2". menjice aa Dunaju —.— dohodki banke —.— Izplačila buk. —.—. Mirna. Tržna poročila 2 i. maja. BndimpeSts. Pšenica za mAj K 17.92 do K 17 94; rž za msj K 13.34 do K 13 36 ; ove* z^ ma od K 11.30 do 11 32; koruza za maj K 15 30 do K15 3 ?. Pftenica : ponudbe srednje, povpraševanje pičlo, tendenca mrtva. Prodaja 12.000 met. stot., za 10 do 15 st. nižje. Koruia mrtvo. Rž za 5 st. nižje. Druga žita brei kupčije Vreme : nestanovitno. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good k v . rage za tek. mesec po 50 kg 4«.1/« frk, za julij 44.*/,. New-York. 'Otvor1 - Kava Bio b—'c t e dobave, stalno, f> do 10 stot. zvišanja, 4030 vreč. Hamburg. (Skle„ jop.) Kava ^»mo« gntvi average z» .uaj 36-- za sejtenobsr 36,/t sa dec. 37 V,, za marec 38.— M t o.--Kav Bio nr.Mtdna loc» 38—40, navitdaa realna 41 —12 navadsk do'br» . 43—45. London. Sladkor iz repe surov 12l/s . Mirno. Pariz. Rf za tekoči mesec 16 25 r* — junij 16 25, ra. julij avgust 15 50 za september december 15.25 (mirno.) — ps«nica za tekoči mesec 24.6'\ za junij 24 65, za julij - avg tat 24.05 za sept -december 21 SO (mirno). Moka za t* koči mesec 31.35, za i unij 31.75 zb juij-avgur. 31.60, za s pt.-december 29 25 (mira j). KeoiC '" olje za tekoči mesce 50 3/4. za junij 50.' t za julij-avgust 50.8/4 za septembe*- deceuaoer i>l.3/. tmirno . Špirit za tekoči m9aec 533/4, za i unij 53 — z* julij-avgust 52.— za september- deceinb9r 44 ' t (trdno). Sladkor surov 8SJ 'so nov 303/4-3 1— (st ino bel za tekoči me""« 317/« *a iulij-avgmt 3->% oktober-januvar 3-ii1/«, za januvar-april 32\'4, (st lno> rafinfrm 67ijt—68. Vreme: lepo. Loterijske številke, izžrebane dne 24. maja 1905. : Brno 24 3 12 66 42 I n o m o a t 11 49 57 41 44 SVOJI K SVOJIM! Mirodilnica MIHAEL PIŠČANC na Opčinah 212. ("nasproti gostilne ,,pri Mičelu'4.) Velik izbor in zaloga vsakovrstnih drog, suhih in oljnatih barv. Lanenega olja, firneža, lake, čopičev, tapeearij ( , sia.ik.ir. turftčno in belo moko. naravno mo^iu, »veče, milo. iedilno olje prve vr-»te po 36 noTč. — Bbro redno svež«*. — Napeljava in zaloga električnih zvrrčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fonocrrafov. Zaloga priprav za točiti pivo. Laatna mehanična delavnica za popravljanje -ivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika lalofa pnpadkov po tovarniških oenab TELEFON štev. 1734. Alojz Cian & A. Visintinl '.aznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela ::a lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alta Citta di Trieste t nI. Torrente it. 4« . al. Cavana fubnd ulica Ga- JI^F" Tam se vdobiva velika zaloga izjjotovljenih vazzem 3l. r>blek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve *-r>te kakor tudi blapro vseh vrst in najposlednejše ---—~ - novosti. - ^ Podpisani priporoča svojo IIlicOD mm- NOVO PEKARNO Wlm 1H SLAOČIČARNO soboto 27. t. m. se otvori nova koraosje sob s papirjem. Slikanje soli in napisov r .-aeh slocih in na vb«- narine. Po- ! VeđnO Svež kruh. Pošilja-nareien le« in marmor. Barvanje pohiAtva, p«>ilov iul. Vse po raiernifi cenah, tnćno in hitro. — Delavnica: ulio? 'Jeo Foscoio štev. 19, nje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban _ biovau • ! ki stoji sredi lepega vrta «»il 1. junija naprti Prodajamo jestvm v c«iju. po^«^ «»Prof. joštuv (-iiju založeno z vedno svežim ! ™ olngom I. vrste kakor: ^ kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ut. S. F. coooocooccocooo Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zaloeo oglja. drva. premoga in druen razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ocoocococcoocco Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenit Dresplacno n franko. Suerino JKarcon alica Tivarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Foitljanje na dom. -m Telefon štev. 1664. Nova prodajalnica Rcrnolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. 1 Vi Popmlja are na jamstvo. gostilna in prenočišče Ali' Angelo v ulici delle Acque štev. 7 popolnoma na novo urejeno z najmodernejšo : opremo in znižanih cenah Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstne a^zlatenine in srebrnine - ter žepne ure. BV Sprejema poprave ter kupuje zlato, m — Cene zmerne. — MIRODILNICA Simona Svinjar ulica Farne*o št. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga ua dom po najnižjih cenah. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOgEl lieppa) Specijaliteta navadnih in me-dicinalnib «ir»g. i>arv, pokoni, lakov, ićftk. f'ijpićev, navadnega in parfumuega mila. petroleja, Špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za čiSčeuje — vina. - Caro S jellinek ^ Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč. liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk ^ F. Fertot urar TRST - ul. Poste nun\-e št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longmes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalrtici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre bi a. 11 ca 45. . ^ Kis. milo. sveče in soda. MM najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj se priporoča za Boxcalis,Oflcaria, Chevreaus in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII. Trst ul. Romagnašt. 2 Trst. —— TELEFON št. 1627 ——i i!! Poirožnice: Dunaj, Buflapest in Lvov; [ Zastopstva na vseh glavnih trgih ^ < tu- in inozemstvv ili i 1 - Se priporoča za preskrbljenje seljenj se zaprtimi hlazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. \ Posebno ugodni pogoji za vojaške j osebe in državne uradnike. Pošiljatve vsake vrste po stalni — nizki prevoznini. Proračuni brezplačno. Razprl Jedilno olje po tH nove. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. = Zaloga šip in steklenin Podpisani priporoča svoj iskušeni w železni plug > kole«-i za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zri vanje itd. samovodilen. preprog, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. jr Z IVI C, inženjer - Trst Skladišt e trgovinska ulica 2. Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXIV. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. (8aH9M|9 1 ftfOPItS je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno M5IW| lio Svl«n]il| 18.898 dobitkov v gotovini 512.980 kron. ----- - Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini — Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. junija 1905. Srečka stane 4 krone Srečke se vvojo dobroznauo prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno = izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. ■V Posebno priporoča kruh. koji tudi jMŠilja brezplačno na dom. I) i Na milijone dam in gospodov vporablja „ Vprašajte svojega zdravnika, ali ni .;Feeolin lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najtrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeolina*'. „Feeolin" je angleško inilo. obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo. da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi .^Feeolina" brez sledu izginejo. — ,,Feeolin ' je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las. plešavost in bolezni glave. ,.Feeolin;' je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor vporablja redno „Feeolln" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ..Feeollnom". — Cena za 1 komad K 1-, 3 komadi K 2 50, 6 komatov K 4—, 12 komadov K 7-—. Poštnina pri enem komadu 20 st., od komadov naj)rej 60 st. — Po poštnem povzetju 40 stot. več. Razpošilja glavno skladišče M. FKITH, Dunaj VI., Mariahilferstr. štev. 45. Nadalje se udobiva tudi v mnogih drogerijah. parfamerijah in lekarnah. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejem« prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljire plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Jr, Xr Xcr Sr, Xr, 99 it novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINIf Trst Borriera 28 posojilnica in hranilnica — registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 952. •r Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/j°/0t na menjice po 6°'0J na zastave po 0llt9!o. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nuj ni ode meje urejeno varnostno eelico za shrambo vreduostnih papirjev, listin itd. ~ 1 FoStno hranilnifini račnn 818.004. — — s kojim se daje do splošnega znanja, da se daje na dražbo lov krajne ol»ehu* Materija t. j. lov vseh davčnih obein kakor jedna skupina za dobo od 1. junija 11)(>5 do 1. junija 1911. Javna dražba bo dne 31. maja 1 !><>.") v občinskem uradu v Materiji. Dražba se začne ob 10. uri pred-poludne in izvrši o poludne. Klicna cena lova kakor dražbeni pogoji izloženi uradu. so na uvid v tukajšnje.) C. kr. okrajno glavarstvo. Vol os k o, 2 8 » > 2V » 38 » » 3°0 proti 4 dnevni odpovedi 2VS °!0 > 39 > » 37o v z sitih napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°.'0 „ 3 men. „ 2»/470 6 9>/ o/ n J w - " t 1(1 Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi novr. obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno "21. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpjvedi. Baneogiro t kronah z 2i,'„7o takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati na|ioIsoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa dc-časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Keko. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. A rad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnogra-i prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v*eb -sw drugih iztirjevanj. i Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih ; Krediti na karikacijsbe listine /j« ae otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih SjJ j mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma j\\ se izdajajo v katerosikoli mesto. 5" j Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia* v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. »SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let prav K'} do dividende. 1 „Slavij a" r izjemna zavarovalna banka v Pragi. — Rezervni fond 29.217.694*46 K, izplačane odškodnine: 78,324 623 17 K. Po velikosti drugu vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼aa pojasnila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatue podpore v narodne in občnokiriatne namene. ------—