PRIMORSKE DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /i Abb postale I gruppo	- V>CI1£I 4U llF
TRST, sreda, 16. novembra 1966
ENAJST DNI PO VELIKI POVODNJI
Ministrski svet bo danes sklepal o načinu zbiranja potrebnih sredstev
Pripravljeni so različni predlogi - Zasedanje CK KPI v zvezi z ukrepi za pomoč poplavljencem - Škoda je večja, kakor se je prvotno mislilo
dovani, kakor se je prej zdelo, še vedno niso odstranili z ulic vsega blata in vseh naplavin. Prav tako bo treba še počakati na razkuženje cest in kleti. Večina trgovin je še polnih blata in razdejanih in samo nekatere so se znova odprle. Pokrajinski zdravnik je danes znova pozval prebivalstvo, naj se cepi proti tifusu.
Danes so zaprli za promet enega od sedmih mostov na reki Arno,
RIM, 15. — Tudi danes sta bili dve zasedanji medministrske komisije, ki pripravlja načrt ukrepov v korist poplavljen-o katerih bo jutri razpravljal ministrski svet. Razni ministri niso hoteli nič določnejšega povedati o vsebini teh ukrepov niti o njih obsegu, češ da predlogi še niso izdelani, odnosno da še vedno ni mogoče oceniti škode v celoti, ker prihajajo8^110 novi elementi za oce no škode.
Po večernem sestanku so ne--------------
kaj več povedali samo ministri Pieraccini, Colombo in Preti, ki Pa nikakor niso hoteli nič povedati o vsebini pripravljenih ukrepov.
Pieraccini je povedal, da so pripravili vse ukrepe in tudi ukrepe 0 finančnem kritju, tako da bo ministrski svet razpravljal jutri o globalnem vprašanju.
Minister Colombo pa je dejal, da ®° izdelali vse ukrepe, o katerih bo odločal ministrski svet.
Minister Preti pa je dejal, da Pjora o virih sredstev odločati ministrski svet in da so pripravili raz-hčne predloge ter da bo ministrski ®yet moral izbirati s političnega vidika. Na vprašanje, če se govori o zvišanju dohodnine, je Preti odbil vsak odgovor, češ da gre za odgovornost ministrskega sveta in da bodo verjetno izdali zakonske dekrete in da torej ni mogoče pred °bjavo obvestiti javnosti.
CK KPI se je sestal na izrednem nasedanju, ki je bilo posvečeno izključno politiki partije v korist po-Plavljencev. Poročal je Amendola,
10 je dejal, da izredna obsežnost in resnost katastrofe zahteva, da se Ponovno prouči celotni petletni gospodarski načrt in da je v tej zve-a sedaj potrebno javno nadzorstvo nad investicijami. KPI se je izrekla za javno posojilo, ker meni, da je treba prepovedati izvoz kapitala *n preprečiti podpiranje monopolistov, kot je v načrtu Colomba in Carlija, s katerim hočejo narediti hov špekulativen «boom» v prihodnjem letu, ki bo predvolilno. Za klitje potrebnih sredstev je Amen-dola predlagal: 1. Uveljavitev izcednega davka na premoženje. 2. suspendiranje zakona št. 170 o znižanju socialnih prispevkov. 3. Uveljavitev davkov na dobičke Vatikana v Italiji. 4. Blokiranje sredstev Naklada. 5. Znižanje vojaških izdatkov. 6. Rezanje neproduktivnih izdatkov države. 7. Demokratično nadzorstvo nad izkoriščanjem sredstev, ki se bodo zbrala z nabiralno akcijo vlade.
Se vedno prihajajo iz raznih dr-*av sporočila o pobudah za pomoč Poplavljencem. Prav tako pošiljajo najnujnejšo pomoč tuji Rdeči križi.
Deset dni po veliki povodnji se ugotavlja, da je škoda mnogo več-p ’ kakor se je prvotno mislilo, ovsod je veliko razdejanje. V Fi-encah niso še vedno popravljeni odovodi. Ponekod bo treba čakati B dvanajst in tudi dvajset dni, da Odo obnovljeni. Čiščenje odtočnih analov se nadaljuje, toda pokaza-
0	se je, da so mnogo bolj poško-
>"l"iiiiilll„ll)lllllllllllltlllllllllllllllllllllltlMllllllllllllllnillIllllllHIIIIIIIIIII„ll„m,|ll,)ll(IIIIIIIIIIIIIIMIII
PO ŠTIRIH DNEH BIVANJA V VESOLJU
Aldrin in Lovell sta se srečno vrnila
Kabina je pristala na morju sinoči ob 20.22
CAPE KENNEDY, 15. — Vesoljka kabina «Gemini 12», v kateri ,a bila vesoljca James Lovell in uwin Aldrin, se je danes vrnila vesolja in je ob 20.22 po srednje-s, r°pskem času pristala v Antil-morju. Kabina je padla v mor
1	Približno pet kilometrov od leta-nosilke «Wasp», in sicer dve mi-
hrutl Prej, kakor je bilo predvide-• Na ladjo so Lovella in Aldrina J ^Prijali s helikopterjem. Zadnji j®.. Pristajanja na morju so oddaji Po televiziji. Videti je bilo, ka-(jj se je odprlo glavno padalo ka-pe\ preden je ta padla v morje.
Ur« vračanJu v vesolje sta pilota ]P?rabljala avtomatičen sistem pi-. branja. Ko je kabina padla v .°rJe, so potapljači pritrdili okoli Pnevmatičen pas.
* .pbina »Gemini 12» je bila v ve-štiri dni. Edwin Aldrin je bil y Sedaj največ časa zunaj kabine vesolju, in sicer pet ur in pol.
«nes Lovell pa je bil do sedaj v Pra U skuPno 1® dni, ker je bil r. ed enim letom dva tedna v veso-
Postno letalo
■»..*° “ttov p”sllk,“e, se je ponesrečilo
BERLIN, 15. — Potniško letalo «Boeing 727» družbe «Panamerican» brez potnikov in s tremi člani posadke je treščilo na tla, ko je skušalo pristati na letališču Tegel v vzhodnem Berlinu. Letalo je vozilo pošto iz Frankfurta v vzhodni Berlin. Vzhodnonemška tiskovna agencija je sporočila, da je letalo padlo v bližini Dallgovva približno pet kilometrov od Berlina. Vsi trije člani posadke so zgubili življenje.
ker so tehniki ugotovili razpoke na njem.
Veliko število stanovanj v pritličjih in v mnogih primerih v prvih nadstropjih je popolnoma razdejanih. Uničeno je pohištvo in vse drugo imetje. Ko se je voda odtekla, so stanovanja ostala polna blata in vsa razmočena. Po mnenju tehnikov ne bo mogoče pred poletjem popolnoma posušiti zidov. Zelo resno vprašanje je oskrbovanje starejših oseb, ki so brez svojcev, zlasti v najbolj prizadetih predelih mesta, in ki so morda tudi bolni ter ne morejo hoditi sami po hrano, kjer jo razdeljujejo. Nekatere organizacije so že poslale skupine
šanja niso še sistematično načeli.
Sedaj je še težko reči, koliko družin Je zgubilo stanovanje. Sele danes so začele organizirane skupine delati statistiko trgovin in stanovanj, ki jih je voda poplavila. Do danes je bilo vloženih na občini 1655 prošenj za stanovanje za prav toliko družin, kar pomeni približno pet do šest tisoč oseb. Do sedaj je občina izdala 400 ukazov o zasegi stanovanj. Danes so zasegli tv di del hotelov, številne družine pa so kar same zasedle prazna stanovanja, ki niso bila še končana. Tu-vanja. k iniso bila še končana Tudi na področju okoli Firenc in Grosseta so še obsežne površine poplavljene.
po raznih delih mesta, toda vpra-
Na drugi strani se razvija vzpo-
iiiiiiiiiiimmMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiillm„(„11,d,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,!, redno tudi mednarodna akcija za
1 rešitev in restavracijo številnih u-metnin, ki so bile zaradi povodnji hudo prizadete. Rešiti je treba na tisoče dragocenih arhivskih dokumentov, na milijone knjig, restavrirati na stotine dragocenih umetnin. Številna založništva so že ponudila, da brezplačno nadomestijo knjige, ki so jih izdala in ki so bile uničene .
Tudi v bellunski in tridentinski pokrajini ter na Južni Tirolski se nadaljuje delo za odstranjevanje blata in naplavljenega kamenja ter za zasilno obnovitev prometnih zvez. Stanje v teh krajih je še vedno zelo kritično, posebno še ker je pritisnil tudi mraz.
V videmski pokrajini se ob desnem bregu Tagliamenta nadaljuje popravljanje porušenih nasipov.
PO IZRAELSKEM NAPADU NA JORDANIJO
Danes seja varnostnega sveta na zahtevo jordanske vlade
Resolucija osmih nevezanih o razorožitvi Zambijske obtožbe proti Veliki Britaniji
NEW YORK, 15. — Nocoj so javili, da bo jutri ob 17. uri po srednjeevropskem času seja varnostnega sveta, ki jo je zahtevala jordanska vlada. Razpravljali bodo o izraelskem napadu na jordansko ozemlje.
Jordanski delegat se je pogovarjal z ameriškim delegatom Gold-bergom, ki je predsednik varnostnega sveta za november. Jordanski delegat je poudaril, da -(odraža jordanska zahteva napeto stanje in potrebo primernih ukfepOv in korakov za ustavitev nadaljnjega poslabšanja na Srednjem vzhodu.«
Goldberg je takoj začel posvetovanja s petnajstimi člani varnostnega sveta.
Iz Tel Aviva poročajo, da je bil danes na področju Hule severno od Galilejskega morja nov spopad med izraelskimi in sirskimi čera-mi. Ni bilo žrtev.
Skupina osmih nevezanih držav, ki sodeluje na ženevski razorožitve-ni konferenci, je predložila političnemu odboru OZN načrt resolucije, ki poziva ženevsko konferenco, naj obnovi v najkrajšem času saoje delo in naj se trudi predvsem za sklenitev pogodbe, ki naj prepove podzemeljske jedrske poskuse.
Posebni politični odbor OZN je odobril s 65 glasovi in 45 vzdržanimi resolucijo ZDA, ki «z obžalovanjem« ugotavlja, da lani niso nič napredovali glede repatriacije ali odškodovanja arabskih begun-
Reakcijsko letalo Antarktiki
YORK, 15. — Prevozno regijsko letalo «C-141» vrste «Star-ki pripada ameriškemu vojaškemu letalstvu, težko 158 :on,
Je
Pristalo na Antarktiki na lede-
I*«111* khtfiSču blizu ameriške posta-McMurdo. To je prvikrat, da
reakcijsko letalo pristane na Antarktiki, kamor so do sedaj dovažali vse potrebno samo z navadnima letali. V letalu je bilo 28 potnikov in 11 ton tovora. Letalo je potolklo prvenstvo na poti iz Christ-churcha (Nova Zelandija) do !Jc-Murda in nazaj. Pot 7240 kilometrov je preletelo v 10 urah in 55 minutah.
cev iz Palestine. Resolucija nalaga komisarju OZN za begunce, naj znova pregleda sezname beguncev ter naj poskrbi, da se pomoč razdeli na pravičnejši način v skladu s potrebami.
Zambijski predsednik Kaunda je izjavil danes v glavni skupščini OZN, da bo moč upor belcev v Rodeziji zadušiti samo s silo ali pa z obveznimi sankcijami. Pozval je vse države članice OZN, naj onemogočijo vsak poskus angleške vlade, da potlači pravice štirih 'Trilijonov črncev.
Zatem je Kaunda izjavil, da morajo nehati tajni stiki med londonsko vlado in Smithom. »Prepričani smo, je dodal, da se skuša Velika Britanija ločiti od tega problema in si na koncu umiti roke ter prepustiti na milost in nemilost brezsrčne manjšine usodo štirih milijonov ljudi. Poudariti moram, da se angleška vlada ne more izogniti od. govornosti za tragične dogodke, ki bi sledili.« Na koncu je Kaunda poudaril velike težave, v katerih je gospodarstvo Zambije, ker sosedna Rodezija nadzoruje ves :elez-niški, letalski in pristaniški ter hi-droelektrični sistem Zambije.
Pet mrtvih pri cestni nesreči
PARMA, 15. — V bližini kraja Sanguinaro, 15 kilometrov od Parme, sta se_ trčila tovornjak in o-sebni avtomobil «Giulia», v katerem je bilo pet oseb. Pri nesreči je vseh pet oseb zgubilo življenje. Vsi so bili delavci in mehaniki, ki so se zdravili v zavodu «Tomma-sini« v Salsomaggiore.
V. Cvrlje odpotoval včeraj v Rim
BEOGRAD, 15. — Odposlanec jugoslovanske vlade pri Vatikanu Vje-koslav Cvrlje je odpotoval danes iz Zagreba v Vatikan. Po nepotrjenih vesteh nosi Cvrlje s seboj o-sebno pismo predsednika Tita za papeža Pavla VI. Pričakuje se, da bo novi odposlanec Vatikana pri jugoslovanski vladi msgr. Mario Ca-gna prispel v petek v Beograd.
Vjekoslav Cvrlje je opolnomočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Rodil se je leta 1915 na otoku Visu. Diplomiral je na filozofski fakulteti v Beogradu in je takrat sodeloval pri naprednem študentovskem gibanju. Član KPJ je od leta 1939, v narodnoosvobodilni borbi pa je bil od leta 1941. Do druge svetovne vojne je poučeval na gimnaziji, po vojni pa na višji politični šoli ter na novinar-sko-diplomatski šoli v Beogradu. Bil je najprej svetnik tajništva za zunanje zadeve, nato pa generalni konzul v Avstraliji in na Novi Zelandiji, svetnik veleposlaništva v Bonnu in generalni konzul v Milanu.
Kitajci o atomskem orožju
PEKING, 15. - Pekinški »Ljudski dnevnik* trdi, da »Kitajska sedaj razvija svoj jedrski arzenal z največjo naglico*. »Ameriški imperialisti in sovjetski revizionisti, dodaja list, aktivno in tesno sodelujejo, da bi sklenili pogodbo o/ pre povedi jedrskega orožja. Ta pogodba je zelo važen del njihove strategije, ki stremi po osvojitvi in nadvladi sveta. Ne gre za drugo, nego za eno številnih kupčij, ki so jih sklenili ameriški imperialisti in ruski revizionisti. Sovjetsko vodstvo je večkrat poudarjalo, da ameriška napadalna vojna v Vietnamu one mogoča sodelovanje ZDA s Sovjet sko zvezo. Take trditve so nesmiselne. Sedanja sovjetska vodilna skupina namreč stalno sodeluje z ZDA v vietnamski zadevi in jim daje učinkovito pomoč ter se poga ja z ZDA o vedno večjem številu političnih pogodb Kitajska poudarja, da imajo vse državh, majhne ali velike, pravico imeti jedrsko o-rožie. Kitajska se bo skupno z narodi vsega sveta odločno uorla jedrskemu monopolu ameriških impe ralistov in bo šla s to borbo do kraja.»
Komisija za najemnine
RIM, 15. — Posebna komisija za najemnine, ki ji predseduje Bre-ganze, je včeraj nadaljevala razpra. vo o novem zakonu glede najemnin, in sicer v zvezi s stanjem, ki ja nastalo z nedavnimi poplavami. Predstavnika PSIUP in KPI sta predlagala, naj se podaljša blokada najemnin, do 31. decembra 1966. Toda večina članov komisije se s tem ni strinjala.
Predstavnik PSI Cucchl je predlagal naslednje: 1 Področja, ki jih je prizadejala povodenj, naj se navežejo na zadnjo skupino, ki jo določa vladni odlok. 2. Glede vseh skupin, ki jih določa vladni odlok, naj se zapadlost podaljša za 6 mesecev. 3. Imenujejo naj se občinske posredovalne komisije, in sicer v občinah, ki imajo več kot 200.000 prebivalcev.
Po daljši diskusiji se je večina izrekla proti temu, da bi odložili na nedoločen čas proučevanje vladnega dekreta, kakor predlagajo komunisti. Tudi predstavnik vlade je nasprotoval vsaki odložitvi
Spopadi v Vietnamu
SAJGON, 15. — Osvobodilna voj-I ska nadaljuje napade na manjše I vojaške postojanke v bližini Saj-j gona in ob ustju reke Mekong. V bližini mesta Kan To, 130 kilometrov jugozahodno od Sajgona so osvobodilne čete napadle južnoviet-namsko postojanko. Mnogo sajgon-skih vojakov pogrešajo.
Petnajst kilometrov zahodno od Sajgona so partizani obstreljevali z možnarji kraj Gia Dinh, sto kilometrov jugozahodno od Sajgona pa upravni sedež okraja Kau Ngang. Vojaška posadka Je utrpela precejšnje izgube. Prav tako so partizani prizadejali precejšnje izgube nekaterim sajgonskim postojankam v bližini plantaže Ksuan Lok, 70 kilometrov severovzhodno od Sajgona.
Ameriške ladje so bombardirale nekatere obalne kraje severno od 17. vzporednika. V Južnem Vietnamu so osvobodilne sile sestrelile danes tri ameriške helikopterje. Zaradi slabega vremena so ameriška letala izvršila danes samo osem bombnih napadov na Severni Vietnam.
NOVI DELHI, 15. — Novi indijski zunanji minister Cagla je obtožil Kitajce večkratnih vdorov v Butan. Izjavil je, da bo indijska vla-
da sprejela vse potrebne ukrepe I	Kupi naplavin in blata na ulicah v Firencah
.................................................■■Hill.H........................nima
NOVA VSEDRŽAVNA STAVKA KOVINARJEV ZASEBNIH PODJETIJ
Sporazum med sindikati in Intersindom o delovni pogodbi kovinarjev državnih podjetij
Zaključen obisk kanadskega zunanjega ministra - Zunanji minister ZAR na obisku v Rimu
RIM, 15. —- Danes so podpisali sporazum med Intersindom in vsemi tremi sindikalnimi organizacijami kovinarjev o obnovitvi delovne pogodbe za kovinarje državnih podjetij. Gre za pomemben sporazum, ki zaključuje dalj časa trajajoče stavkovno gibanje, medtem ko pa še vedno ni rešeno vprašanje delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij, ki bodo zato jutri, 16. novembra začeli 24-ur — no vsedržavno stavko.
Nova delovna pogodba za kovinarje državnih podjetij predvideva za podjetja nov višji izdatek za približno 14 odstotkov na sedanje minimalne plače, pri čemer je upoštevano zvišanje plač za 5 odst. in vse druge normativne izboljšave, med katerimi se najvažnejše nanašajo na znižanje delovnega urnika za e-no uro na teden, na zvišanje starostne doklade, določajo boljše odnose med posameznimi kategorijami in zvišanje sklada odpravnine.
Nova delovna pogodba bo veljala od 1. decembra 1966 do 31. oktobra 1969 in je rezultat trde borbe, zaradi katere so bile številne enotne stavke, med katerimi so državna podjetja izgubila 9 milijonov delovnih ur, delavci-kovinarji pa povprečno 70 do 100 tisoč lir plače na osebo.
Izredno važen je normativni del, ki ureja delovne odnose v podjetju.
Ustanovili bodo več paritetičnih komisij. Posebna komisija, ki bo sestavljena iz zastopnikov podjetja in delavcev, bo določala akordno de-
v drugih oblikah. Ustanovili bodo na primer v podjetjih paritetične komisije za borbo proti nezgodam, sindikate pa bodo vnaprej obvestili, kadar bodo v programu odpusti zaradi novih tehnoloških postopkov.
Novo pogodbo so tako sindikalni predstavniki kot predstavniki Inter-sinda zelo ugodno ocenili. Tajnik CGIL Lama pravi, da so normativna določila ugodna, kar velja tudi za določila o zvišanju prejemkov, da pa je bil storjen revolucionarni korak naprej glede vloge sindikata v podjetju. Isto vprašanje je poudaril tudi predsednik Intersinda Glisenti, ki pravi, da so sindikati tokrat zahtevali predvsem normativne izboljšave in se zanimali za noložaj sindikata, kar govori o tem, da so upoštevali splošne gospodarske razmere in da je možnost za sodelovanje s sindikalnimi organizacijami za dolgoročno načrtovanje.
Zaključil se je obisk kanadskega zunanjega ministra Paula Martina v Italiji, med katerim je razpravljal z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem o trenutno perečih mednarodnih vprašanjih in predvsem o atlantskem zavezništvu, glede katerega pravi skupno uradno poročilo, da ga je treba ohraniti, ker predstavlja nujen element ev-
lo in kvalifikacije in podjetje bo poskrbelo za prostore. Povečala se bo vloga sindikata v podjetju tudi
........................................................
REŠEVANJE VLADNE KRIZE V BONM
Včeraj prvo posvetovanje o morebitni «veliki koaliciji
Danes sestanek med demokristjani in liberalci - Številne podobnosti v socialdemokratskem in liberalnem programu - Nespremenjeno stališče zahodnih vlad o berlinskih poslancih
BONN, 15. — Glavni voditelji krščansko socialne In demokristjan-ske stranke ter socialdemokratske stranke so se danes sestali v Bonnu In se pogovarjali o možnosti »velike koalicije«. Navzoči so bili kandidat za novega kanclerja Kiesinger, načelnik parlamentarne skupine Barzel, krščansko socialni voditelj Strauss in drugi. Za socialdemokrate so bili navzoči predsednik stranke Brandt, podpredsednik Wehner in drugi. Sestanek je trajal tri ure in dosegli niso nobenih konkretnih rezultatov. Govorili so o zunanji politiki, o obrambi in združitvi Nemčije, v petek pa bodo govorili o notranji politiki.
Liberalna stranka, katere voditelji so se sestali včeraj in danes v Nuembergu, je objavila svoj program, ki bi moral služiti kot podlaga za pogajanja o sestavi nove koalicijske vlade. Program vsebuje zlasti glede zunanje politike, o-brambe in združitve številne podob, nosti s socialdemokratskim programom.
Tudi liberalci zahtevajo v svojem programu, naj se bonska vlada odpove solastništvu atomskega o-rožja in naj si pridrži samo pravico veta glede uporabe tega orožja z zahodnonemškega ozemlja ali proti Vzhodni Nemčiji Glede zunanje politike poudarja liberalna stranka, da mora zvezna vlada revidirati svoje odnose s Parizom in z
Washingtonom ter naj se trudi, da normalizira odnose z vzhodnoevropskimi državami
Glede Vzhodne Nemčije predlagajo liberalci sprostitev trgovinske izmenjave in številnejše stike med Nemci na obeh straneh.
Končno poudarjajo potrebo politike gospodarske in finančne u-staljenosti in poudarjajo, da se zvezni proračun lahko izenači brez povišanja davkov, in sicer s tern, da se zmanjšajo stroški ter da se ukinejo razne podpore in ugodnosti.
Predstavnik socialdemokratske stranke Stallberg je nocoj sporočil, da je demokristjanska in krščansko socialna stranka zavrnila ponudbo socialdemokratske stranke, naj bi pregledali sedanje stanje ob udeležbi predstavnikov vseh strank. Zato se bodo socialni demokrati sestali jutri samo z liberalci, kateri se bodo v četrtek sestali z demokristjani. Podpredsednik Bundesta-ga Dehler je izjavil, da se je voditelj liberalne stranke Mende izrekel danes v Nuembergu za koalicijo s socialdemokratsko stranko. Voditelj krščansko socialne stranke in bivši minister za obrambo Strauss in podpredsednik socialdemokratske stranke Wehner sta se na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi liberalni voditelj Mende, sporazumela
v ugotovitvi, da Zahodna Nemčija I clerja.
ne sme stremeti po solastništvu a-tomskega orožja. Na sestanku pa so znova ugotovili nesoglasja med demokristjani in krščanskimi so-cialci ter liberalno stranko, glede izenačenja proračuna.
V	intervjuju po radiu je Kiesinger ponovil, da ima namen določiti v svoji morebitni vladi mesto bavarskemu krščansko socialnemu voditelju Straussu in Stoltenbergu. Pripomnil je, da čeprav nekateri ne bodo prav zadovoljni znova videti Straussa v vladi, «ni mogoče iti mimo njega«. Glede Stoltenberga pa je izjavil, da «je že pokazal svojo sposobnost« v Erhardovi vladi.
Glede zunanje politike, ki bi jo vodila njegova vlada, je Kiesinger Izjavil, da bi nadaljeval «mirovno ofenzivo«, ki jo je začel Erhard s svojo noto letošnjega marca. Končno Je izjavil, da želi dobre odnose s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnoevropskimi državami.
V	Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da tri zahodne države niso menjale svojega stališča, kar se tiče oravice zahodnoberlinskih poslancev v bonskem parlamentu glede volitve kanclerja. Poudarja, se, da berlinski poslanci lahko volijo samo, kadar gre za postopek in ne o bistvenih vprašanjih. Zato ne bodo mogli sodelovati pri izvolitvi novega kan-
ropskega ravnotežja, pri čemer pa se ne sme opustiti priložnost za o-krepitev izmenjave in stikov z vzhodnimi evropskimi državami.
Danes je prispel v Rim zunanji minister ZAR Mahmud Riad, ki bo na uradnem obisku pri Fanfaniju jutri in pojutrišnjem. Po svečanem sprejemu na letališču je minister poudaril dobre odnose med Italijo in Združeno arabsko republiko.
Avstrija-SZ
DUNAJ, 15. — Danes so se začeli na Dunaju sovjetsko - avstrijski pogovori. Prvi sestanek je trajal tri ure. Zatem je kancler Klaus priredil sovjetskim gostom kosilo. Med današnjimi pogovori je kancler Klaus poudaril glavne obrise avstrijske politike. Zatem je Pod-gorni izrekel zadovoljstvo nad razvojem kulturne in trgovinske izmenjave med obema državama. Poudaril je, da bi se trgovina lahko še bolj razvila, če bi Avstrija povečala svoje nabave v Sovjetski zvezi.
Podgorni je zatem priznal, da je Avstrija vedno vestno izvajala svojo politiko nevtralnosti. Dodal pa je, da bi se ta politika kršila, če bi se Avstrija pridružila evropski gospodarski skupnosti. Po njegovem mnenju pa se to ne bi zgodilo, če bi Avstrija sklenila trgovinsko pogodbo s to skupnostjo.
Kongres KP Bolgarije
SOFIJA, 15. — Sovjetski voditelj Brežnjev je govoril davi na devetem kongresu KP Bolgarije, ki se je začel davi. Izjavil je med drugim, da že dalj časa več komunističnih strank izreka mnenje, da so vedno ugodnejši pogoji za sklicanje nove mednarodne komunistične konference. Včeraj je tajnik KP Bolgarije Živkov v svoji izjavi poudaril, da »so dozoreli pogoji za novo mednarodno konferenco komunističnih delavskih strank», da se okrepi njih enotnost. Brežnjev je tudi poudarjal potrebo po enotnosti in je pripomnil, da kitajski voditelji zavračajo idejo enotnosti in nadaljujejo svoje razbijaško delo.
Glede Vietnama je Brežnjev izjavil, da bo Vietnam zmagal v vojni proti ZDA in da se bo pomoč Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav nadaljevala, dokler ne bo končan napad na Vietnam. Obžaloval je, ker so kitajski voditelji odločno zavrnili vsa prizadevanja za enotno akcijo za pomoč Vietnamu.
Voditelj romunske komunistične stranke Ceausescu pa je izjavil, da »se je treba izogniti vsaki pobudi, ki bi še poglobila nesoglasja in povečala nevarnost razkola v komunističnem taboru, ter je treba storiti vse mogoče, da se okrepi mednarodna solidarnost delavskega gibanja*.
MOSKVA, 15. — Finski ministrski predsednik Paasio je prišel včeraj v Sovjetsko zvezo. Kosigin, ki je govoril danes na kosilu na čast Paasiu, je izjavil, da sovjetska vlada podpira ustanovitev neatomske-ga področja v severni Evropi, kakor predlaga finski predsednik Kek-konen. Poudaril je napredovanje političnih, kulturnih in gospodarskih odnosov med SZ in Finsko.
LONDON, 15. — Britanska policija je aretirala danes Harryja Robertsa, ki so ga iskali po vsej državi, ker je pred tremi meseci u-moril v Londonu tri policijske agente. Aretirali so ga v nekem gozdu.
Nocoj je bil Roberts formalno obtožen umora treh policajev. Jutri bo prišel pred sodišče v Londonu.
Po dolgotrajni in ostri stavkovni bitki je bila sprejeta nova delovna pogodba s kovinarji državnih podjetij, ki so jo tako skidikalni predstavniki kot predstavniki Intersinda zelo ugodno ocenili. Se vedno pa traja spor glede kovinarjev zasebnih podjetij, ki bodo danes stav. kali 24 ur po vsej državi.
Danes bo ministrski svet razprav, ljal o predlogih, ki jih je izdelala komisija ministrov in ki se nana-t>ajo na pomoč poplavljenim področjem, ukrepe za ureditev režima voda in končno na ukrepe, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Tudi včeraj so oblasti objavile poročilo o nadaljnjih nepredvidenih posledicah velikih poplav. V Florenci so na reki Arno zaprli za pro-met enega od sedmih mostov, ker so tehniki ugotovili na njem razpoke in ni izključeno, da se bo zru. šil kot pred dvema dnevoma most v Tisi. Iz dneva v dan ugotavljajo, da je škoda v mestu mnogo ve.ja, kot se je prvotno mislilo. Velike te.ave so tudi z oskrbovanjem starejših oseb, ki so brez svojcev, ki so morda tudi bolne in ki ne morejo same po hrano. Tudi na področju Belluna in Trenta je stanje zelo kritično zlasti zato, ker je pritisnil tudi mraz.
* • *
Ameriški vesoljski znanstveniki so včeraj dosegli nov uspeh s kabino «Gemini 12», v kateri sta bila vesoljca James Lovveli in Edwin AL drin, ki sta se sinoči srečno vrnila i« vesolja, potem ko sta bila v njem štiri dni. Aldrin je bil do sedaj največ časa zunaj kabine — pet ur in pol — ter s tem dosegel nov rekord.
V	New Yorku je osem nevezanih držav, ki sodelujejo na ženevski razorožitveni konferenci, predložilo političnemu odboru OZN resolucijo z zahtevo, naj konferenca čimprej obnovi svoje delo in se trudi skleniti zlasti pogodbo o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov.
V	Bonnu so bila včeraj dolgotraj. na pogajanja med demokristjani in socialdemokrati glede sestave nove koalicijske vlade. Pogajanja sta vodila kandidat za novega kanclerja Kiesinger in predsednik socialdemokratske stranke Brandt. Razgovori se bodo nadaljevali v petek. Socialni demokrati se bodo sestali danes še z liberalci, ki bodo začeli jutri razgovore z demokristjani. Med zahtevami liberalcev je tudi odpoved bonske vlade solastništvu jedrskega orožja.
V	Sofiji se je včeraj na kongresu KP Bolgarije Brežnjev zavzemal za sklicanje nove mednarodne konference komunističnih strank ter poudaril, da kitajski voditelji nadaljujejo svoje razbijaško delo In da se bo pomoč SZ Vietnamu nadaljevala, dokler, se ne konča ameriški napad. Na kongresu je govoril tudi romunski voditelj Ceausescu, ki pa ideje o konferenci ni podprl.
Južnovietnamski partizani nadaljujejo napade na sovražne postojanke, ameriški letalci pa bombardiranje Severnega Vietnama v skrčenem obsegu — zaradi slabega vremena.
Podgorni, ki je s sovjetsko delegacijo že dva dni na obisku na Dunaju, je včeraj med drugim izjavil, da je Avstrija vedno vestno izvajala politiko nevtralnosti, katero pa bi kršila, če bi se vključila v evropsko gospodarsko skupnost.
— 2 —
16. novembra 1966
Vreme včeraj: najvišja temperatura n.5. najnižja 5.9, ob 19. url 10.2; zračni tlak 1017.2 stanoviten, vlaga 58 odst., veter vzhodnik 14 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, te^mpera-tura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 16. novembra
Albert
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 9.29. Luna vzide ob 11.29 in zatone ob 19.33
Jutri, ČETRTEK, 17. novembra
Ljuba
IZVAJANJE SKLEPOV MEDMINISTRSKEGA ODBORA CIPE
Včeraj v Trstu ustanovljena delniška družba «Grandi Motori Trieste - GMT»
Za predsednika nove družbe je biI izvoljen inž.
Vignuzzi, za podpredsednika pa inž. E. Di Stelano
Včeraj je bila v našem mestu u-stanovljena delniška družba «Grandi Motori Trieste — GMT* v skladu z obveznostmi, ki sta jih v tej zvezi pred kratkim prevzela IRI in Fiat.
Te dni se bo v našem mestu prvič sestal upravni odbor novoustanovljene delniške družbe, pri kateri sta v enaki meri soudeleženi o-menjeni organizaciji, «Grandi Motori Trieste*. Na seji bo upravni svet izbral iz svoje srede člane glavnega ravnateljstva in nadzornega odbora podjetja. V tem odboru bodo sedeli trije efektivni nadzorniki in dva namestnika. Upravni svet podjetja »Grandi Motori Trieste* sestavljajo dr. P. De Regibus, G. Deste-fanis, inž. G. Di Stefano, inž. E. Fidanza, inž. N. Gioia, dr. E. Gua-ni, dr. L. Medugno, inž. P. Ragaz-zi, dr. A. Serangeli in inž. G. Vignuzzi.
Za predsednika nove družbe je bil izvoljen inž. Vignuzzi, za podpred sednika pa inž. G. Di Stefano.
Inž. G. Di Stefano je po rodu iz Pulja, šolal se je v Trstu, diplomski izpit pa je opravil na inženirski fakulteti padovske univerze. Takoj po končanih študijah je bil sprejet v službo pri Fiatu, kjer je bil zaposlen pri oddelku Grandi Motori. Dlje časa je strokovnjak preživel tudi v tujini, kjer je vodil razna Fiatova dela, danes pa vodi oddelek za pomorske gradnje pri tem podjetju ter je hkrati član vodilnega odbora turinskega koncerna. I-stočasno je inž. Di Stefano tudi predsednik genovske pomorske druž be Italnavi ter član vodilnega odbora Združenih jadranskih ladjedelnic. Inž. Vignuzzi pa se je rodil leta 1905 v Turinu; diplomiral je na milanskem politehniku iz industrijskih in elektronskih ved. Po-
zneje se je specializiral v gradnji hidroelektričnin naprav, tik pred drugo_ svetovno vojno pa mu je velika železarna v Corniglianu poverila nalogo, da zgradi novo jeklarno. Po vojni je zasedel mesto glavnega tajiika in pozneje glavnega ravnatelja opreme pri Ansaldu. Življenjska pot ga je nato vodila še na druga odgovorna službena mesta, od 1956 do 1960 celo na predsedstvo državne družbe Finmecca-nica. Od leta 1961 dalje je inž. Vignuzzi predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic ter je zlasti v tem svojstvu dobro znana osebnost v tržaških poslovnih krogih.
Kakor znano, je zametek nove družbe Grandi Motori Trieste nastal v Rimu konec oktobra t.l. in sicer na podlagi sklepov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki je hotel z uresničitvijo te družbe in s postavitvijo sedeža poenotene državne organizacije za ladjedelniško industrijo «Ital-cantieri* v Trstu, vsaj deloma zapolniti vrzel, ki bo v tržaškem gospodarstvu nastala čez tri leta, ko bo ladjedelnica Sv. Marka s Tovarno strojev pri Sv. Andreju prešla na nove, manj pomembne proizvodnje kakor doslej. Po sklepu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovani in zadevnega sporazuma med IRI in Fiatom, bo «Grandi Motori Trieste* zgradila v žaveljskem industrijskem pristanišču velik obrat, v katerem bo poslej koncentrirana vsa proizvodnja Dieslovih motorjev, obratov Fiat, Ansaldo in CRDA.
pri otroški bolnišnici za 138.673.400 lir; to delo so dodelili podjetju Porfirio iz Trsta; zunanja dela v o-penski srednji šoli za 10.550.000 lir (podjetje CESIA) iz Trsta ter po-rušenje nekaterih skladišč v starem pristanišču, kar bo opravilo podjetje Calcisonzo iz Zagraja.
DANES ZVEČER OTVORITEV Dekliški krožek na sedežu UDI
Danes ob 20. uri bo na sedežu UDI (Unione Donne Italiane) v Ul. S. Lazzaro 16 otvoritev novega krožka za dekleta UDI. Ob tej priložnosti bo govorila vsedržavna funkcionarka Margherita Repetto.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev zakonskega osnutka o prispevkih za razvoj industrije
Za osnutek so glasovali svetovalci vseh skupin razen sveto, valcev KPI, ki so glasovali proti, in PSIUP, ki se je vzdržal
ta
Na včerajšnji seji deželnega sve-je večina odobrila zakonski osnutek, po katerem se prispevek 200 milijonov lir za razvoj industrije, ki ga določa deželni zakon od 11. novembra 1965, zviša na 650 milijonov lir, to je za 450 milijonov. Ta prispevek bo dajala dežela 10 let, to je od letos do leta 1975. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci vseh skupin, razen komunistov, ki so glasovali proti, in psiu-povca, ki se je vzdržal. Se prej je dal komunist Pellegrini glasovalno izjavo, med katero je prišlo ao ostrega prerekanja.
V nadaljevanju razprave o zakonu je prvi spregovoril Cocianni (KD). Rekel je, da je namen za-
_	______ konskega osnutka izboljšati položaj
Prikazali bodo tudi program bodo- \ industrijskih podjetij, kar bo ned-čega delovanja krožka. Sledila bo vomno v prid gospodarstvu in za-zakuska.	! poslitvi. Rekel je, da so se učinki
deželne pomoči v videmski pokrajini že pokazali. Rekel je, da bi morali sedaj dajati prednost industrijskim podjetjem na poplavljenih področjih ter omogočiti tudi go-riški pokrajini, da bi se s tem okoristila.
Zatem je spregovoril komunist Bosari, ki je rekel, da je zaradi po. plav nastala cela vrsta novih vprašanj. Povodenj je seveda uničila tudi stanovanjske hiše. Bosari je rekel, da bi morali zakon odložiti.
Socialist Moro je zagovarjal zakonski osnutek in polemiziral s komunisti. Rekel je, da je treba upoštevati glavni namen zakonskega osnutka ter druge ukrepe v korist poplavljenim področjef. Osnutek je namreč treba uokviriti v novo stvarnost.
Zatem je odgovoril diskutantom poročevalec Uril. Rekel je, da je
iiiiiliiiiiiiiiiimiiniiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHfiiiiiiiiiiifriiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiMiiiMimtiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiitiiiiiii
VČERAJŠNJI PREDVOLILNI BAN
Umrla je igralka Angela Rakarjeva
Igralke Angele Rakarjeve ni več. Ta vest je včeraj povsem, nepričakovano prispela iz Ljubljane. V žalosti, ki nas je navdala, smo takoj v mislih pohiteli v leta, ko je i-gralka sodelovala v našem gledališču ter za seboj zapustila neizbrisen spomin z nekaterimi kreacijami, ki bodo že nekoliko starejšim obiskovalcem predstav SG ostale za vedno v spominu. Kajti Rakarjeva je bila od vsega početka po vojni v našem gledališču in potem se je nadaljevala vrsta njenih vlog vse do l. 1952-53, ko se je z dramo užene na Niskavuoriju* poslovila od Trsta. Prej je še slavila 40-let-nico svojega umetniškega delovanja. saj je bila že l. 1908 v Ljubljani angažirana ter tam delovala (razen kratkega presledka v Zagrebu) do 1945, ko je odšla u Trst. «Nav-dušila me je misel, da bi ponesla Primorcem slovensko besedo, ki so jo toliko časa pogrešali. V Trstu sem doživela mnogo lepega, kar me je povezalo s to zemljo... To ljudstvo me je sprejelo kot svojo in zato ne bom nikdar pozabila Primorske,* je pred leti dejala Angela Rakarjeva.
Tudi mi nje ne bomo nikoli pozabili: ne njenih umetnostnih dosežkov in ne njenega nesebičnega dela za rast našega gledališča.
Zadnje slovo od Erne Hlavaty
Velika množica openskih domačinov in ljudi iz mesta, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih poJtičnih, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacij ter ustanov, je včeraj popoldne spremila na zadnji poli Erno Hlavatg, ženo uglednega tržaškega javnega in kulturnega delavca dr. Roberta lilavatpja.
Pogrebni sprevod je krenil izpred hiše žalosti v Narodni ulici proti farni cerkvi. Pred krsto so predstavniki številnih ustanov in društev ter domačini nosili vence z narodnimi in žarnimi trakovi, med katerimi sta bila na častnem mestu venca Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega kluba, ter številne šopke cvetja, za krsto so stopo'* užaloščeni soprog s sinom in hčerko ter drugimi sorodniki in nato do'ga vrsta vaščanov, prijateljev in znancev pokojnice in Hla-vatj/jeve družine.
Po verskem obredu v cerkvi, ki ga je opravil openski župnik g. Silvani. so krsto položili na mrliški j argon obdan z venci, ki ie zape-liai preko obmejnega prehoda pri Fernetičih vroti Ljubljani. kjer bo pokoma posva Erna počivala na Ž^Vrb, kot ie bila njena želja.
H’nden msenski paooldan je vse prisotne odel ? žalo^tio ob zadnjem slovesu od dobre in zavedne slo-
Seja deželnega odbora
Včeraj je deželni odbor odobril zakonski osnutek, s katerim se dežela pooblašča, da v mejah svojih pristojnosti opravi nujna javna dela na oškodovanih ali uničenih objektih zemljiških melioracij ali vodnih naprav, gozdnih melioracij itd. V ta namen dopušča zakonski osnutek za prihodnje leto 400 milijonov lir izdatka, za naslednja leta pa po 200 milijonov, in sicer vse do leta 1976. Zakonski osnutek je treba povezati z zadnjimi naravnimi katastrofami. Vsota 400 milijonov lir spada med ukrepe, ki jih je napovedal dr. Berzanti za blažitev posledic .poplav in za katerih uresničenje bodo porabili nad 3 milijaf-de lir.
Na predlog odbornika Dal Masa pa je odbor odobril predpise za uveljavljenje deželnega zakona št. 35 od 31. decembra 1965 o strokovnem usposabljanju delavcev v deželi.
Nova javna dela
Na vladnem komisariatu so oddali 9. t. m. na dražbi naslednja javna dela: ureditev kanalizacije nad predorom Sv. Vida za 49 milijonov lir; dela bo opravilo podjetje inž. Canarutto, iz Trsta; zgraditev poslopja za šolo za nadzornice otrok
Sklepi CIPE in združitev PSI-PSDI
glavni temi včerajšnjih govornikov
Glavni včerajšnji govorniki so bili: Calabria (KPI), Pittoni in Lonzn (PSI-PSDI), Pincherle (PSIUP) in Štoka (SS)
včeraj nagovarjali volivce po raznih mestnih trgih in ulicah ter jim prikazovali, vsak s svojega zornega kota, mestna gospodarska in upravna vprašanja.
Na Borznem trgu je včeraj dopoldne govoril za KPI deželni svetovalec Calabria, ki je oporekal trditvam lista «Avanti», češ da je bil z napovedano zaporo ladjedelnice Sv. Marka ((napravljen koristen kirurški poseg*. Po mnenju govornika pa bo ta poseg zares odrezal osnovni organ že itak šibke strukture tržaškega gospodarstva. Zdi pa se, je nadaljeval Calabria, da hoče vlada Iti po isti poti tudi z zakonskim osnutkom o ustanovitvi Pristaniške ustanove, ki ni niti v skladu s predlogi tržaških upraviteljev, levega centra. Nato je Calabria vprašal, ali je res, da bodo pbloVico uslužbencev (400) za »ltal-cantieri* pripeljali iz Genove v Trst, da bo to ustanovo vodil brat Fanfanija?
Na Trgu Garibaldi je za komuniste govoril tajnik mladinske komunistične federacije Supancich, ki je obravnaval predvsem vprašanje zaposlitve mladine; pri Sv. Ani pa je kandidat KPI za občinski svet Juriševič polemiziral z združenimi socialisti ter dejal, da mora nova stranka v Trstu šele rešiti vprašanje odnosov do Slovencev.
Za združene socialiste PSI-PSDI sta na Trgu Sv. Jakoba govorila Pittoni in Lonza, ki načeljujeta kandidatni listi PSI-PSDI za občinski
IIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMllllIlIlliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiillHIIIIIIIItlllllllllllllliiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
AKCIJA ZA POMOČ POPLAVLJENCEM
Pri CRI zbranih 4.S85.000	lir
na sedežu RAI pa	2.100.000 lir
Nu pošti so zasebniki položili na posebni račun pri predsedstvu vlade 1.221.000 lir - Predstavniki SG izročili šefu kabineta vladnega komisarja prispevek 215.600 lir od predstave «Na dnti»
Govorniki raznih strank so tudi | svet. Pittoni Je analiziral posledice
Akcija za pomoč poplavljencem v Italiji se je tudi včeraj uspešno nadaljevala v Trstu in na tržaškem ozemlju. Tajništvo Rdečega križa CRI je sporočilo, da so včeraj do 18. ure zbrali vsega skupaj 4 milijone in 884.980 lir denarne pomoči. Med darovalci sta se odlikovala gospa Rita in Demetrio Nimira, ki sta iz Madrida poslala 100.000 lir, Luisa Feltrinelli Doria je poklonila
50.000	lir, CIF (Centro italiano fem-minile) 50.000 lir, neki neznanec
30.000	lir, dr. Enzo de Zotti 30.000 lir, upokojenka «Anna» (ki je nekaj ur prej prejela pokojnino) pa 20.000 lir.
Iz generalnega vladnega komisariata so sporočili, da je Slovensko gledališče izročilo včeraj zjutraj okoli 10. ure šefu kabineta dr. Me-laru čisti dobiček gledališke predstave «Na dnu», ki je bila v nedeljo v korist poplavljencem, in sicer v znesku 215.600 lir. Ta vsota gre na posebni račun pri predsedstvu vlade.
Poštna uprava je medtem sporočila, da so predvčerajšnjim zabeležili 76 vplačil na posebni račun pri predsedstvu vlade v znesku 1,221.300 lir. Uprava RAI je prispevala k temu znesku s 749.500 lirami. Pri tem gre seveda za prispevke ljudi vseh slojev, ki se poslužujejo tega zbirnega središča pri upravi radiotelevizijske ustanove. Do sinoči je RAI prejela vsega skupaj nekaj manj od 2 milijonov in 100.000 lir. Upravno ravnateljstvo generalnega komisariata pa je med svojimi u-službenci nabralo 44.218 lir.
Tudi številne trgovine so se izkazale v plemeniti tekmi. «Magazzini Felice* so podarili 13 plaščev, trgovina «Veos» tri kose blaga, srajce, puloverje in razna druga oblačila, trgovina «Monico» (Trg Stare mitnice) 60 parov novih čevljev, trgovina (iFumon (Ul. Coroneo) 50 parov nogavic za moške in otroke, 10 majic, 5 srajc, tri kose blaga in razna druga oblačila, trgovina «Tolentino» (Ul. 30. oktobra) 2 zavoja raznih oblačil.
Včeraj zjutraj je Rdeči križ-CRI poslal v Palazzolo dello Stella, kjer je zbirno središče za pomoč, en tovornjak z 42 zavoji oblačil in čev.
venske žene, na katero nas bosta ljev, ki jih bodo razdelili med tam-vezala spoštovanje in blag spomin. I tajšnje najpotrebnejše prebivalce.
SKLEP OBČINSKEGA SVETA
Nabrežinska občina da 150.000 lir za poplavljence
Včeraj se je začelo jesensko zasedanje občinskega sveta v Nabrežini. Ob začetku sinočnje seje je župan omenil veliko nesrečo, ki je prizadela dober del Italije, ter v imenu občinskega sveta in občanov izrazil solidarnost ter sočustvovanje s prizadetim prebivalstvom. V imenu odbora je predlagal, naj bi občinski svet odobril pomoč za poplavljence v znesku 150.000 lir. Občinski svet je predlog soglasno odobril. Nato je sledilo poročilo župana o delovanju občinske uprave v zadnjem obdobju in o javnih delih. Po odgovorih na vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev je sledila odobritev upravnih sklepov občinskega odbora. Podrobneje bomo o seji še poročali.
Umrla je ženska
pod katero se je udrl balkon
72-letna upokojenka Antonia Riva por. Puppis iz Ul. Bramante 5, ki je 21. oktobra padla z balkona svojega stanovanja, je včeraj zjutraj na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam.
Kot smo poročali, Je Rivova tistega dne okrog poldne stopila na balkon na dvoriščni strani stavbe. Nenadoma so se ji pod nogami vdrla tla In nesrečnica je strmoglavila na balkon spodnjega stanovanja, kjer je obležala hudo ranjena. Pri nesreči si je zlomila levo nadlaket ter se ranila po telesu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 40 dneh. žal, je nesrečnica včeraj izdihnila.
načrta CIPE za tržaško gospodarstvo. Prvikrat, je dejal Pittoni, se je vlada organično spoprijela s tržaškimi vprašanji. Sestavila je program, ki bo omogočil Trstu, da premosti obdobje relativnega propadanja. Postavljeni so bili pogoji, je dejal Pittoni, da se Trst lahko izkopa iz osamljenosti in da lahko dejansko postane glavno mesto dežele in da najde gotovo ravnovesje, ki bo slonelo na novih industrijskih dejavnostih in na okrepitvi emporja.
Prof. Lonza pa je v zvezi z napovedano debato med KD in KPI izjavil, da se Italijanska komunistična partija izogiba razpravi o svojih stališčih v okviru delavskega gibanja z združeno socialistično stranko in se raje spopade s Krščshsko demokracijo. Na ta način, meni prof. Lonza, komunistična partija namerava v bistvu nadaljevati svojo podrejeno vlogo opozicije Krščanski demokraciji, namesto da bi razširila enotnost delavskega razreda, kot to predlaga združena socialistična stranka.
Na Ponterošu pa je včeraj govoril za PSIUP dr. Pincherle, ki na-čeljuje kandidatni listi svoje stranke za občinske volitve. Kritično je obravnaval dosedanjo upravno dejavnost občinske uprave ter govoril predvsem o vprašanjih podjetja Acegat in o občinskih lekarnah, ki jih še niso ustanovili, čeprav je njihovo ustanovitev sklenil občinski svet.
Slovenska skupnost je imela včeraj shode pri Sv. Barbari, v Miljah in v Štramarju. Na njih je govoril kandidat za občinske volitve Drago Štoka, ki je najprej poudaril naloge politične organizacije Slovenske skupnosti in pri tem dejal, da je njeno glavno poslanstvo delo za obstoj, ohranitev in razvoj slovenske narodne manjšine. Nato je Drago Štoka obravnaval vprašanja, ki zadevajo naše kmetovalce in delavce. Naglasil je, da je nujno potrebno podpirati naše kmetovalce pri modernizaciji njihovih kmetij in zlasti pri organizaciji prodaje njihovih pridelkov. Za povečanje donosnosti kmetijstva je treba urediti jusarske pravice in odpraviti vojaške služnosti. Drago Štoka je govoril tudi o delavskih vprašanjih. Delavstvo je treba zaščititi, odpraviti brezposelnost z ustvaritvijo novih delovnih mest. Posebno pozornost je Drago Štoka posvetil vprašanju tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Govornik se je še zavzel za čim tesnejše kulturne, gospodarske in turistične odnose z Jugoslavijo, zlasti s Slovenijo.
Tiskovna agencija «Italia» nam je poslala kratko vsebino članka, ki ga je napisal za časopis «Dlscussio-ne» tržaški demokristjanski poslanec Belci, ki trdi, da se volilna kampanja v Trstu vodi okrog vprašanja ladjedelstva, ter polemizira s KPI, vendar pa ne pove nič takega, kar ne bi že večkrat ponovili doslej razni demokristjanski govorniki. Za razliko od Ficcolija, Belci ne polemizira s PSI, temveč hvali novo združeno stranko, ki da je pogumno in z odgovornostjo šla po isti poti kot KD.
DANAŠNJA ZBOROVANJA
PSI-PSDI: ob 10.30 pred kavarno Firenze (Boniciolli), ob 10.30 v Ul.
Flavia - tržnica (Lovero), ob 10.30 na Trgu Cavana (Catanzaro), ob 11. pred glavno ribarnico (Pieran-drei), ob 11.15 v Ul. dei Moreri -začetek (Catanzaro), ob 11.15 v Ul. dei Gravisi št. 21 (Lovero), ob 12. na Borznem trgu (Boniciolli), ob
17.	na Trgu Garibaldi (Pittoni), ob
18.	v Drevoredu XX. Settembre -Standa (Cesare), ob 19. v Prebene-gu (Kosmina), ob 19.30 v Mačkov-ljah (Kosmina).
KPI: ob 12. v industrijski coni -gostilna Sira (Giorgio Rossetti), ob 15.30 na griču sv. Pantalejmuna (Bruno Zecchini), ob 16.30 na Ko-ionkovcu - gostilna Bellavista (Jo-le Burlo),. ob 16. v UL Capodistria, ob 17. v Naselju S. Giorgio, ob 18. na Trgu Goldoni (Paolo Šema).
Slovenska skupnost: ob 18. v Slivnem, ob 18. pri Sv. Ivanu pri gostilni Suban, ob 19. v Vižovljah, ob 18.45 v Ul. Chiesa, ob 20. v Ce-rovljah, ob 19.30 v Ul. delle Linfe, ob 20.30 v Ronkah.
PSIUP: ob 10.30 na Trgu Perugi-no (Bruno Pincherle), ob 12.15 pred ladjedelnico Felszegy (Fran-cesco Franco), ob 16.30 na Trgu Tittorio Veneto, ob 17.30 v Lonjer-Ju, ob 18.30 na Trgu Oberdan, ob 19.15 na Trgu Garibaldi (Francesco Franco).
imimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii, Hunu um,, m, m, im im muuiniimmuHumm
NA SVOJEM OSMEM TRGOVINSKEM POTOVANJU
Ladja na jedrski pogon «Savannah» jutri v Trstu
19. t. m. bo ladja odplula na Reko, kjer bo vrkeala tovor Predsednik družbe-najemnice bo na ladji priredil sprejem
razprava presegla svoje začetne meje zaradi položaja, ki je nastal po poplavah, ki so tako hudo prizadele tudi našo deželo. Dodal je, da je prvotni zakon naletel na dober sprejem, saj ustvarja ugodno podlago za gospodarsko načrtovanje in možnosti povečanja zaposlitve.
Urli je zavrnil očitke, da ni pokazal odbor občutljivosti za nedavne ujme in rekel, da je odbor določil v ta namen desetino celotnega proračuna. Na vsak način je treba najti pravo mejo med tem, kar je možno in zaželeno.
V Imenu odbora je spregovoril odbornik Marpillero, ki se je pritožil nad tem, da je postala razprava včasih preostra. Rekel je, da ne bi bilo prav, če bi odobritev osnutka odložili, saj ne bi bilo to v korist poplavljenim področjem. Glavno vprašanje je sedaj to, kako pospešiti industrijski razvoj. Na koncu je dejal, da bodo oškodovana podjetja ostala na sedanjih mestih le, če jih bodo podprli. Tudi s te plati je ukrep pozitiven.
Zatem je deželni svet izglasoval resolucijo demokristjanov in socialistov, ki zadolžuje deželni odbor, da dk pri delitvi prispevkov prednost industrijskim podjetjem na poplavljenih področjih. Zanjo so glasovali vsi razen komunistov in Bettolija (PSIUP). Nato je prišla na vrsto razprava o posameznih členih osnutka. Za prvi člen je zopet glasovala večina, nakar šo začeli razpravljati o dodatnem členu, ki so ga predložili svetovalci KPI in PSIUP. Po tem členu naj bi letos namenili 250 milijonov lir za pomoč industrijskim podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi poplav. Te člen je orisal psiupovec Betto-li, ki je rekel, da bi na njegovi podlagi pomagali prizadetim podjetjem, medtem ko sam zakonski osnutek govori le o prispevkih za obnavljanje podjetij, kar pomeni, da je njegova učinkovitost uperjena v prihodnost. Rekel je, da niso prejeli industrijci nobene odškodnine niti za lansko škodo. Zatem sta spregovorila še komunist Pellegrini, ki se je izrekel za dodatni člen, in demokristjan Mizzau, ki je bil proti.
Oglasil se je tudi.predsednik Berzanti, ld je dejal, da ni ta dodatni člen prikladen za dosego njegovega namena, saj obstaja že zakon št. 33, ki govori o pomoči podjetjem, oškodovanim zaradi ujm. Odbqr razpolaga v ta namen tudi s sredstvi. Tudi za ta dodatni člen so glasovali samo komunisti in psiupovec, drugi pa proti. Nato so sledile glasovalne izjave o celotnem zakonu.
V začetku seje so bile na vrsti In. terpelacije in vprašanja svetovalcev. Deželni svet se sestane zopet danes.
3 Vladni komisar se je včeraj ob
11.	uri sestal z glavnim direktorjem Riunione Adriatica di Assicu-razione Dariom Zaffiropulom. Ob
12.	uri te vrnil obisk glavnemu republiškemu pravdniku dr. Aldu Renziju, ob 17. uri pa poveljniku «Piemonte Cavalleria* na Opčinah polk. Antoniu Castagni.
Prispevajte :ea
DIJAŠKO MA 1’iGO 1
Na grljanski postaji iztirili trije vagoni tovornega vlaka
Včeraj zjutraj okrog 5. ure so na železniški postaji v Grljanu iztirili trije vagoni tovornega vlaka, ki je prihajal iz Benetk v Trst. Na srečo ni bilo človeških žrtev, škoda pa je precejšnja .skoraj 4 milijone lir. Tehnikom državnih železnic je uspelo šele pozno dopoldne osvoboditi en železniški tir. Redni promet na progi je bil vzpostavljen šele proti večeru.
Medtem so potnike s tržaške železniške postaje vozili z avtobusi.
Prometna nesreča dveh bratov
Dva brata, 52-letni Daniele in 54-letni Cristo Satiniu s Trga Stare mitnice 12 sta se včeraj popoldne ponesrečila pri trčenju njunega avta TS 20602 v tovornjak TV 106965, ki ga Je proti Rocolu vozil 52-letni Giuseppe Piccoli Iz Conegliana. Nesreča se Je pripetila na vogalu ulic Rossetti in Revoltella. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Daniele zdraviti 20, Cristo pa 10 dni.	,
Ameriška ladja na Jedrski pogon «Savannah», ki je na svojem osmem potovanju kot trgovinska plovna enota, bo jutri priplula v naše pristanišče, od koder jo bo pot 19, t. m. vodila dalje na Reko, kjer bo tudi vkrcala tovor in nato
21.	t. m. nadaljevala vožnjo okoli Italije v Genovo In Livorno ter končno skozi Gibraltarsko ožino nazaj v Severno Ameriko. Ladjo je pred časom vzela v najem ameriška družba «First Atomic Ship Transport Inc.», ki je povezana z znano pomorsko družbo ((American Export Isbrandtsen Lines Inc Ladjo so splavili leta 1959, sprva pa je plula le v demonstrativne namene. Tako je v razmeroma kratkem času preplula 89.818 milj ter pristala v 46 pristaniščih v najrazličnejših deželah sveta, kjer si jo je ogledalo skoraj poldrugi milijon ljudi. Na ladjo, ki meri 182 m v dolžino, lahko vkrcajo do 10.000 ton blaga. Po zagotovilih njenih uporabnikov, dopušča «Savannah» precej široko maržo dobička in s tem potrjuje prednost jedrskega pogona v primerjavi s tradicionalnimi sistemi morske plovbe.
Glede na to, da se bo ladja prvič v svojem življenju ustavila v našem in reškem pristanišču, bo admiral John M. Will, predsednik First Atomic Ship Transport Inc. in hkrati član upravnega sveta «A merican Export Isbrandtsen Li nes, Inc.» priredil na ladji spre jem, na katerega bo povabil pred stavnike oblasti, tiska in porabni kov pristaniških storitev.
V tej zvezi naj omenimo nekaj zanimivih podrobnosti o sami ladji. Ladja nosi Ime prvega plovila na parni pogon, ki je leta 1819 prvi preplul Atlantski ocean. Današnjo «Savannah» so izdelali v ladjedelnici v Camdenu v ameriški državi New Jersey, ln sicer v obratu, ki pripada New York Shipbuilding Corporation. Graditi so jo začeli
22.	maja 1958, splavljena pa je bila 21. julija 1959, Poganja jo pogonski stroj s parno turbino DeLaval z osno močjo 20—22.000 KS. Njena hitrost je preračunana na 20,25 vozla, posadka pa šteje 69 mož. Potrebno paro proizvaja jedrski reaktor z zmogljivostjo 80 milijonov vatov. Reaktor in zaščitne naprave ki ga obdajajo, tehtajo 2500 ton. Enkratna doza jedrske energije pa dopušča ladji, da pluje neprekinjeno tri leta in pol. Navadna ladja bi v takem razdobju porabila 90.000
ton navadnega goriva. Glede razsežnosti, ki jo zajema jedrsko gorivo, potrebno za enkratno potovanje čez ocean, naj omenimo, da bi te ustrezalo dvema kockama sladkorja. —
Ko se je sinoči 19-letni električar Walter Marcon iz Androne Ro-magna 1 na motorju TS 33151 peljal navzdol po Ul. Canova, je zavozil preveč na desno ln se zaletel v dva parkirna avta in sicer v fiat 600 TS 58743 in fiat 850 TS 75532. Zaradi zaporednih sunkov se je Marcon prevrnil in se hudo ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti mesec dni.
Gledališča
VEHDI
Tretja predstava «Atile»
Danes zvečer ob 20.30 bo za red C v vseh prostorih tretja predstava Verdijeve opere »Atila* z istimi nastopajočimi kot pri prvih dveh predstavah z Borisom Hristovom v naslovni vlogi.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Koncert za poplavljence
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za najavljeni simfonično-vokalni koncert, ki bo v četrtek ob 21, uri in katerega inkaso je v celoti namenjen poplavljencem.
Program obsega: Simfonijo |z Rossinijeve opere .Viljem Tell«, Cima-rosa — ((Perdonate signor mio» Iz ((Tajne oporoke«, Verdi — ((Monolog* iz Falstaffa, Čile a — «Lamento di Federico* iz Arležanke, Rossini — «La calunia* iz »Seviljskega brivca*, Verdi — «La verglne degli angeli* iz «Moč usode*, Cilea — Acer-ba volutta* iz »Adriane Lecouvreur*. Verdi — Duet iz 3. dejanja «Truba. durja* in «Addio del passato* Iz »Traviate*, Puccini — «Tu che di gol sel cinta* iz »Turandot* in Vedi — Kvartet iz 3. dejanja «Rigolet-ta», «Ella giamai m’amo» iz «Don Carlosa* ln »Va pensiero* iz «Na-bucca*.
Izvajali bodo dirigent Olivtero de Fabritlis ter pevci Edtth MarteJlI, Marcella de Osma, Franca Mattiucci, Lois Alba, Renato Cesari, Luigl Al va, Paolo Montarsolo, Vito Susca, Silvano Carroli, Ruggero Bondino in Boris Hristov
Orkester gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli,
TEATRO STABILE
«Sior Tonin Bellagraziaj*
V soboto, 19. t.m. ob 20.30 premiera Goldonijeve komedije «Sior Tonin Bellagrazia* (II Frappatore) v prede, lavi Giuseppa Maffiolija z vložki »Dram-ml giocosi per mušica*: «L’a-mante cabala*, «Le donne vendieati ve», »Gismondo*, «11 Mercato di Mal-mantile* ln «La bottega del caffe*. Izvajali bodo Gtampiero Becherelll (Ottavio), Lino Toffolo (Tonin), Bruno Slaviero (Fabrizio), Mariangela Meiato (Rosaura), Fulvia Gasser (Beatrice), Clara Zavienoff (Eleono-ra), Mimmo Lo Vecchlo (Florindo) Giorgio Valletta (Brighella), Ariel-la Regglca (Colombina), Lino Savo rani (Arlecchino).
Režija Giuseppe Maffioll. Glasba Lino Toffolo v Izvedbi Daniele Za-nettovich. Scena Bruno Cherslcla.
Prodaja izvenabonmajskih vstopnic (predstava je za red A) ln rezervacija za naslednje predstave, se bo začela jutri v Galeriji Protti.
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
V	četrtek, 17. t. m. ob 21. url (premierski abonma)
V	soboto, 19. t. m. ob 21. url (abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski)
V	sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
Slawomir Mrožek
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA
Gospod I. — Stane Starešinič
Gospod II. — Alojz Milič
Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
ČAROBNA NOC
Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega —
Alojz Milič
Gospod kolega —
Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14, ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Ravnateljstvo državne srednje šole v Dolini sporoča, da bo jutri, v četrtek 17. novembra ob 20.30 na šoli pivi roidteljskt sestanek, na katerega- so vabljeni vsi- starši učencev, ki obiskujejo to šolo.

Sola Glasbene matice v Trstu. Vaje mladinskega pevskega zbora v Nabrežini se bodo pričele danes 16. t.m. ob 15. uri v prostoru Glasbene šole. Vabimo k udeležbi tudi pevce, ki ne obiskujejo šole Glasbene matice.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Ivan Cankar*
V	četrtek 17. t.m. ob 15.30 bo v dvorani p, d. »Ivan Cankar* začetek telovadbe za otroke. Prosimo točnost.
V	soboto 19. t.m. ob 21. url bo v društvenih prostorih p. d. »Ivan Cankar* družabni večer za člane iri udeležence Slovenskih športnih iger. — Vabljeni vsi!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 64-letn! Luigi Masser-d-otti, 67-1 etni Giovannl Germani, 57. letni Gustavo Marži, 69-letnl Antonio Norbedo, 72-letni Francesco Raz-zi, 65-letna Giuseppina Pantaleone vd. Russo, 42-letna Elvira Felisa-tti por. Rusich, 74-letna Nicoletta Marti-nolll por. Favrini, 71-letna Antonia Riva vd. Puppis, 81-letnl Valentino Zannier, 85-letna Caterina Crevatin por. Benvenutl, 12 dni stara Lorella Vivoda, 90-letna Elena Girardelll, 53. letna Bruna Bertani por. Vignali.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Centau-ro, Ul. Rossetti 33; Al-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant'An-na, Erta di S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30)
Davanzo, Ul. Bernlni, 4; Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Spon. za, Ul. Monforslno 9 (Rojan).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'r*1 • III. »v. Frančiška ati 1 eleioii ui-7»a
Novo:
Baloh:
PO POTEH REVOLUCIJE
1.400 lir
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 uri film:
IL TRADIT0RE DEL ČAMPO 5
Igrajo:
(IZDAJALEC TABORIŠČA 5)
PAUL NEWMANN, WALTER PIDGEON in ANNE FRANCIS
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAN, VULLY-BULLY.
Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC
Vpisovanje ves naslednji teden od 14. do 19 novembra na Slovenski prosvetni zvezi (Ul. Geppa 9, tel. 31-119) v uradnih urah in zvečer v Slovenskem klubu.
Tečaj bo, če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
vabi ljubitelje športa, da se udeleže predavanja, ki ga bo imel Bruno Križman v četrtek, 17. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah: Evropsko prvenstvo v atletiki letos v Budimpešti. Predavanje bo spremljal film.
Kitična
immrk-
predvaja danes, 16. t. m. ob 18. url Technicolor film:
IL TESCHIO MALEDETTO
(PREKLETA LOBANJA)
Igrajo: PETER CUSCHING in PETRIK WYMAR
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
Nazlonale 16.00 »Un uomo, una d<>n' na* Technicolor. Anouk Arniče, Jean Luis Ti-ntrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Viaggio allucinante* Barve De Luxe. Stephen Boyd, Ra' quel Welrh.
Fenice 14.45 »Ne onore ne glorla* Technicolor. Alain Delon, Claudia Cardinale.
Eden 16.00 «La calda preda* EaS^‘ mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Četrti teden.
Grattacielo 15.30 «Come rubare mi-lione di dollarl... e vivere feb ci» Technicolor. Audrey Hepburn.
Rltz (Ul. S. Francesco 10) 16.00 «Per pochi dollarl ancora* Technicolor-Giullano Gemma.
Alabarda 16.30 »Le avventure e fib amori di Omar Khayyam» Technicolor. Debra Paget, Cornell VVilde.
Fllodrammatico 16,30 »Kindar 1'lnvul-nerabile* Colorscope. Mark Forrest.
Cristalio 16,00 «Una splendida cana-glia* Technicolor. Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 »La caccia*.
Garibaldi 16.30 «Warpath sentiero dl guerra*.
Capltol 15.30 »Nevada Smith* Technicolor. Steve Mac Queen, Suzan-ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 »America paese di Dl<>* Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 »La p-upa* Michele Mercler, Ettore Manni Prepovedano m-ladini pod 14. letom
Vlttorio Veneto 16,00 ((Cincinnati Kld» Metrobolor. Steve Mac Quenn, An n Margret.
Ideale 16.00 «11 re del sole* Technicolor. Yul Brynner.
Astra 16.30 «La rivolta del Sudan*.
Abbazia 16.00 «Doppio gioco a Scot-land Yard» M. Patrick Prepovedano mladini pod 14. letom.
Darbvi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Erne Hlavaty daruje Prosvetno društvo Opčine 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pokojne gospe Erne Hlavaty so darovali za Dijaško matico: Benjamin Žerjal 1000, Mila« Jereb 2000, družina Stanko Bole 3009 lir.
V	počastitev spomina pok. gosp« Erne Hlavaty daruje družina dr. Frane Tončič 2500 lir za Dijaško matico in 2500 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob gospe Erne Hlavaty daruje Josip GržančiČ 1000 lir za prosvetno društvo Ivah Cankar.
V	spomin pokojne Erne Hlavaty darujeta prijatelja GIgi in Marino 3000 lir za Dijaško matico
SOŽALJE
Slovensko gospodarsko združenje Izreka gospe Vladi Rupena globoko sožalje ob izgubi njene matere.
ŽIVLJENJSKI GOSPODARSKI PROBLEMI OBČIN ČEDADSKEGA »KRAJA
Kako pasivne občine dvigniti na dostojno življenjsko raven
Sen. Pelizzo je predlagal kot edino sredstvo ustanovitev konzorcija za industrijsko cono, kot so to že napravile karnijske občine okoli Tolmezza in občine okoli Gemo-ne. Seveda so vse interpelirane občine potrdile na svojih občinskih svetih sklepe svojih predsednikov in tajnikov občin, zbranih okoli senatorja Pelizza, da se strinjajo z ustanovitvijo medobčinskega industrijskega konzorcija.
ZNAČILNOST PASIVNE CONE
Pri zadnjem sestanku prav vseh županov celega čedadskega okraja pa ni sen. Pelizzo v navzočnosti deželnega predsednika dr. Berganti j a in deželnega kmetijskega odbornika odv. Comellija polagal važnosti samo na industrijski konzorcij, ampak na najrazličnejše gospodarske dejavnosti, ki naj t>i pomagale pasivnemu delu čedadskega okraja. Očrtal je pogoje, ki so značilni za pasivno o-zemlje (zona depressa) in ki jih imata vzhodno hribovsko ozemlje Nadiških dolin in pa predhri-bovsko ozemlje: 1. Nimajo pravzaprav nobene industrije. 2. Sta-nJe živine je padlo na minimum, ker ni nobenih mladih moči, ki bi mogle skrbeti za živino. 3. Emi-griranje iz teh predelov je tolikšno, da pomeni že pravo razse-Ijevanja prebivalstva. Skratka, to ozemlje že ni več navadno pasivno ozemlje, ampak že prehaja v fazo razkrajanja in propadanja.
Senator Pelizzo je skušal navesti nekatere rešitve, ki naj bi ozdravile to pasivno ozemlje: 1. Okrepiti je treba kmetijstvo in sicer predvsem živinorejo, ker pač drugega ni mogoče izpeljati na tem ozemlju. 2. Ustanoviti je treba na tem ozemlju nekaj industrij. 3. Razvijati je treba turizem, a da bi se turizem razvijal, Je treba zgraditi trste infrastrukture, kot na primer ceste, hotele. razne druge objekte, ki bi privlačevali turiste. 4. Zajeziti emigracijo. Naštel je po vrsti, za katere stvari pričakujejo župani po-hioč od dežele. Zaključek izvajanj dr. Pelizza je izzvenel v tem, da se je treba lotiti vseh sredstev, vseh načinov, vse poskušati, da bi dvignili ta ozemlja iz sedanjega Pasivnega stanja na tak nivo življenja, da bi ljudje lahko doma tako živeli in imeli takšne dohodke, da bi jim ne bilo treba odhajati na delo v emigracijo, da . bi mogli preživljati svoje družine,
2e kot prvi diskutant od naVz6; občinskih predstavnikov se- ja oglasil g. Trinko v imenu bogatih industrijskih občin Buttrio, Corno di Rosazzo, Manzano in San Giovanni ob Nadiži s predlogom, ki ni imel ničesar skupnega 2 govorom dr. Pelizza, ki je naštel, kaj vse je treba napraviti, ha bi pasivna ozemlja postala cve-t°ča aktivna ozemlja z nekaj in-lustrije, z okrepljenim kmetijstvom in povrhu še s turističnimi Privlačnostmi za turiste. G. Trinko je namreč govoril v navzočnosti deželnega predsednika, da potrebujejo industrijske občine, ki jih on zastopa, le tako deželno pomoč, da bi se mogle braniti pred konkurenčnimi pohištvenimi industrijami v drugih industrijskih o°nah. Le če bodo tolkli konkurenco bodo lahko zaposlili domačo delovno silo v svojih občinah hi še tiste delavce, ki prihajajo v ktanzano in sosedne kraje iz bližnjih furlanskih krajev. Kako naj bi dežela pomagala proti konkurenci, si je težko zamišljati. Pač Pa je bil realnejši Trinkov predlog, naj bi dežela ustanovila na Ozemlju manzanskega industrijske-ga pasu center za poklicno izpopolnjevanje.
VSAKODNEVNI PROBLEM
Vsi nadaljnji predlogi navzočih °bčinskih županov in odbornikov Pa so bili sicer realni, toda pomembni le za posamezne panoge občinske dejavnosti, ne pa taki, da bi stremeli za tem, da se ozdravijo tiste gospodarske razmere, ki Povzročajo pasivno stanje na tem ozemlju. Tako se je na primer zupan Sadar iz sv. Lenarta tudi * imenu občin Dreka, Grmeka, in ‘-rednjega zavzemal zato, da bi dežela pomagala ustvariti takšne Pogoje, da bi se razvil turizem, da bi zgradili takšne ceste, ki bi Privlekle turiste v te gorske kra-je. a povrhu, da bi zgradili turi-sUčne objekte, v katerih bi se turisti dobro počutili. Manj optimistično je izzvenel predlog ahten-skega občinskega odbornika Taco-Sna ,da bi morale biti cene kmečkim pridelkom, zlasti pa seveda “rini, tako vispke, da bi se kme-•°m izplačalo rediti živino, medena ko pri sedanjih nizkih cenah živinoreja kar naprej propada, ker ni mladih kmečkih ljudi, ki bi se ® tem slabo plačanim delom hoteli ukvarjati. Vasi v ahtenski ob-š‘hi Malina, Subid, Porčinj in dru-ge> se sicer hitro izseljujejo, toda Vseeno bi se morala dežela pobrili, da bi dobile boljše, sodobnejše šolske zgradbe. In končno, Ce so že ustanovili v Učeji obmejni prehod prve kategorije, bi hilo še bolj upravičeno, da bi obmejni prehod 'Na mostu’ tudi Povzdignili v prvo kategorijo, da hi se razvil obmejni promet Ahte-na. Pojde in drugih predhribov-skih krajev s kobariškim kotom m samim Kobaridom ter s soško dolino.
Ahtenski predlogi za deželo glede šol in obmejnega prehoda prve kategorije so taki, da se dajo razmeroma lahko ostvariti, bolj zamotano je vprašanje cen živine io drugih pridelkov, ki spadajo v
splošno državno politiko. Bolj načelnega značaja je za vse male občine, posebno pa za tiste na pasivnem ozemlju vprašanje, ki ga je nakazala ena teh občin — Premariacco pri Čedadu. Opozorila je namreč navzoča deželna zastopnika, kako težko je sedanje stanje lokalnih občinskih financ. ki ne morejo izvajati svojih samoupravnih obveznosti do prebivalstva drugače kot z najemanjem posojil, če hočejo izvesti vsaj najnujnejša javna dela. Kako naj pomaga pri tem dežela, ali sploh more reševati s svojimi prispevki in podporami zamotano vprašanje lokalnih financ, ki se ga država tako izogiba rešiti? Vsi trije predlogi podboneškega župana Chiabudinija pa so bili še najmanj zahtevni. Gozdove je treba gojiti in jih zasaditi, kjer so goličave, če se hočemo rešiti katastrofalnih poplav vsaj v Nadiških dolinah. Starih bolnih ljudi, ki jih po desetletjih dela v rudnikih in pri drugem najtežjem delu v emigraciji tarejo hude kronične bolezni od silikoze do naduhe, srčnih in podobnih hudih bolezni se Je treba usmiliti in jih spraviti v oskrbo. Pri strašnem izseljevanju so vsi ti stari bolni ljudje prepuščeni samim sebi in rapidno hirajo ter umirajo. Mladih ljudi, da bi se zanje brigali, ni več doma. Edino mesto za te kronične bolnike bi bila bolnišnica za stare bolne ljudi. Kaj ne bi mogli spremeniti sedanje zave-
tišče v bolnišnici podoben hospic? Promet v Stupici na obmejnem prehodu je narasel kot na vseh drugih prehodih, le nihče se ni spomnil, da je potrebno za sedanji obmejni promet pošteno carinsko poslopje. Tako Je govoril župan iz velike hribovske pod-boneške občine, o navedenih treh manjših aktualnih problemih, ki jih z malo dobre volje res ni tako težko ostvariti.
Furlanska občina Povoletto pa želi, da bi dežela ali pa kakšna druga oblast poskrbela za hitrej-,','i '".peljavo del za izboljšavo zemljišč.
~.eka je znana po tem, kako daleč je prišla ta občina spričo naraščajočih primanjkljajev v občinskem proračunu, tako da je vedno na robu, da preneha njena občina sploh delovati, ker rastejo obresti od posojil, pa posojila sama in končno sanacijska posojila in obresti, ki naj bi začasno uredile ves kreditni mehanizem pri tako majhni občini. Občina Sovodnje ima med svojimi problemi mrežo gorskih cest, ki je treba zanje skrbeti za domače in tuje ljudi in zato je bila skrb so-vodenjskega župana, da bi dežela skrbela zanje v okviru turističnih infrastruktur, posebno ker je še treba skrbeti za čim gostejšo cestno povezavo s smuško-turistično vasico nad vasjo Matajur pod samim vrhom gore Matajur.
A. REJEC
V «Verdiju» jutri koncert za poplavijence
(Nadaljevanje sledi)
DIRIGENT
OLIVIERO I)E FABRITIIS
ki bo vodil simfonično-vokalni koncert, na katerem bodo nastopili operni pevci, ki so sedaj v Trstu in sodelujejo pri predstavah oper «Attila» in «Cosi fan tutte». Tako bodo nastopile pevke Edith Martelli, Marcella de Osma, Franca Mattiucci, Lois Alba ter pevci Renato Cesari, Luigi Alva, Paolo Montarsolo, Vito Su-sca, Silvano Carroli, Ruggero Hondino in Boris Hristov. Sodeloval bo tudi zbor pod vodstvom Alda Danielija in seveda orkester gledališča
PRED JUTRIŠNJO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
Kaj vemo o Slawomiru Mrožku sodobnem poljskem dramatiku
Njegova dela igrajo doma in povsod po svetu
Kaj pa je svoboda? Svoboda je možnost izbire. Dokler sedim tukaj in vem, da lahko odidem skozi tale vrata, sem svoboden. Po drugi plati pa bom tisti trenutek, ko bom vstal in odšel, še izbral, se pravi omejil svoje možnosti ravnanja, torej bom izgubil svobodo. Postal bom suženj svojega odhajanja.
(S. Mrožek — Strip Tease)
Mrožek je eden tistih sodobnih poljskih dramatikov, čigar dela igrajo menda kar v vseh poljskih gledališčih. Noben poljski avtor ni doživel tolikšne slave doma in v svetu, kot prav Slawomir Mrožek. In tudi noben drug. Poljak ni doživel toliko napadov in kritičnih mnenj, kot prav Mrožek. Njegova dela uprizarjajo z enakim uspehom (tudi odklonilnim) tako na Broadwayu, v Londonu ali Parizu, Ljubljani in Beogradu. V skoraj vseh evropskih televizijskih sporedih zasledimo njegova dela. Slovenci nismo bili kaj prida vneti za Mrožka. Vzrok je v tem, da smo vedno med zadnjimi pri uprizarjanju sodobne dramatike. Tako se je zgodilo z Mrožkovimi »Poli-caji», ki so jih sicer uprizorili v Mariboru in Celju, toda v prvem in drugem primeru boječe, menda zato, ker nosi komedija na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiihiiiiihiihiiiiiihiiiiiiiiii„iii,hi,iihii(mim,|||||)||||||i|1i1ii|||1|1i||||||i|||||i||1||||||||||||||i1i||(||ii1|m||i1(||H11|||||I||||(1i|||||||||11|||ii|(||||||||(||(11|1|||)I|||||1|||1|11||(||||(||||1|1i(|||||||||i|||mi|i||i|(|i(
NEKAJ ZELO VZNEMIRLJIVE STATISTIKE
V deželah zahodne civilizacije je rak zelo pogosten
(Poglavje iz knjige Rak - bolezen naših dni, ki jo je napisal dr. Jože Žitnik in izdala celjska Mohorjeva družba - Knjigo bodo prejeli - poleg še nekaterih drugih knjig - vsi tisti, ki si bodo nabavili Jadranski koledar)
Statistika je veda, ki nam prikazuje množične podatke, katere smo nabrali in še nabiramo o raku, v številkah (seveda velja-to tudi za druge bolezni). Daje nam torej za vrednotenje raka potrebno mero in število.
Čeprav je res, da so za nepoučene ljudi obsežne statistike navadno nejasne, nezanimive in zaradi tega le malo koristna, bomo vendar navedli le osnovna dejstva iz statistike in še te ne v osovraženih številkah.
Ko ocenjujemo v številke spremenjene velikanske množine zdravniških Izkušenj, dobimo naslednja osnovna dejstva, ki jih moramo šteti za statistično zanesljiva.
Rak je v deželah zahodne civilizacije zelo, lahko bi rekli, nenavadno pogosten. Njegov delež znaša 19,2 odstotka pri vseh smrtnih primerih. Nevarnost za otroke, ki se danes rodijo, je kakor 1 proti 5, da zbolijo v določeni dobi za rakom. Po podatkih, ki nam Jih nudi množična statistika, rak še nadalje narašča. To dejstvo si skušamo razlagati tako: delno spoznamo danes več raka; ljudje živijo danes ppvprečno veliko dlje, kot so nekoč ; doseže jih torej več tisto starostno dobo, v kateri je rak najpogostejši. Rak je bil okoli leta 1900 kot vzrok smrti na 8. mestu. Danes pa je drugi najpogostejši vzrok smrti. V skupnem številu smrtnih vzrokov so sicer bolezni srca in ožilja na prvem mestu. Vendar pa smo sem prišteli bolezni, ki ne spadajo strogo v poglavje srčnih in ožiljnih bolezni. Povprečno so ljudje veliko starejši, ko umirajo za boleznimi srca in ožilja, kot so oni, ki umirajo za rakom, kakor smo omenili že v začetku. Tako je rak brezdvomno človeku najhujši sovražnik. V 89 odstotkih primerov nastopa rak posamič. Ce pa se pojavi mnogotero, so za to posebni vzroki. Rak ni bolezen le starih ljudi. Rak narašča splošno od 20. pa skoraj do 90. leta. Cim starejši so ljudje, tem več je raka med njimi. Rakavi bolniki so kronični bolniki, bolni so lahko dolga leta. Končno jih ozdravi tudi znatno število. Zato je število za rakom bolnih mnogo večje kakor število onih, ki umrjejo letno za rakom. Tako pride letno nekako na 200.000 bolnih za rakom
100.000	umrlih za rakom. Do leta 1951 so ženske pogosteje umirale za rakom kakor moški. Tedaj pa nastopi preokret. Na mesto žensk stopijo moški. Ta preokret si razlagamo tako, da obolevajo zlasti starejši moški vse pogosteje za rakom na pljučih. Statistika nas uči dalje, da se pojavlja rak v različnih organih različno pogosto. Oblikovno je tkivnih vrst tumorjev, kolikor Je tkivnih vrst v človeškem telesu. Najpogostejši pa je navadno želodčni rak. Njegov delež pri celotni smrti za rakom znaša eno četrtino. Za rakom na prebavilih jih zboli letno ena polovica od vseh letno za rakom obolelih. Eno petino vseh letno za rakom obolelih daje rak na spolovilih. Pri istem prebivalstvu vidimo, da se pojavlja rak na istem organu v za nje-
ga značilnem sorazmerju med spoloma. Kaže značilno .relativno starostno krivuljo in značilno srednjo obolevnost. Pri tem pa vsak spol in vsaka starost zboleva različno pogostno za rakom. Socialne okoliščine, poklicna izpostavljenost, navade v prehrani in druge življenjske navade vplivajo pomembno na številne vrste raka, kako na gosto, kdaj in na katerem organu se bodo pojavile.
82,5 odstotk.ir. celotnih telesnih snovi zavzemata vezivno in oporno tkivo, pa vendar zavzema sarkom, ki izhaja iz teh dveh vrst, le 5 do 8 odstotkov vseh malignih tumorjev. Sarkomi se tudi bistveno ločijo od raka po starostni porazdelitvi. Razmeroma enakomerno so porazdeljeni po desetletjih. Zdi se, da pomeni sarkom med malignimi tumorji posebno vzročnostno vprašanje. To nam dokazuje dejstvo, da se sarkom relativno redko pojavlja, čeprav je tkiva, iz katerega izhaja, zelo veliko v telesu, in pa to,
da zajame vse starostne dobe enakomerno..
Velike so razlike v tem, po kakšnem vrstnem- reda se pojavlja rak na posameznih organih v različnih deželah.
Ce si to prav razlagamo, kar nas uči statistika, vidimo, da ima rak še vedno nekaj vznemirljivega v sebi. Za dežele z moderno civilizacijo pomeni rak hudo o-grožanje človeškega zdravja.
Grozotni račun smrti se glasi: izmed 100 milijonov ljudi zahodne civilizacije, jih je nad 20 milijonov zapisanih za rakom!
Pred tem računom je sodobna medicina v zadregi, kako odkriti skrivnost raka. Ena vez trdno drži: znanost je v zadnjih 50 letih, kar se tiče raka, spoznala več, kakor je prej odkrila medicina v 4000 letih Pa vendar, kar je postalo vidno, so le odtrgani deli skrivnostne slike. Danes poznamo veliko število vzročnikov — ne poznamo pa vzroka bolezni. Se vedno nam ni Jasno, kako delujejo vzročniki raka na življenj-
ska dogajanja v celici.
Poznamo obnovljivost celice, ki ustvarja obnovitveni postopek. Se bolj pa nas preseneča to, da sl lahko vsaka zdrava celica vedno ob pravem času uravna rast in delitev. Ko je npr. rana na koži zaceljena, preneha tvorjenje nadomestnih celic.
Rakava celica pa je izgubila to uravnavanje rasti in delitve,. ki jo ima vsaka zdrava celica v telesu in kar jo loči od rakave celice. Kakor smo že rekli, rakava celica ne uboga več življenjskih sil, ki vodijo in uravnavajo medsebojno delovanje vseh celic. Se vedno pa ne vemo nič točnega, kakšen je pogon, ki zavira celično rast.
Nekaj pa dobro vemo. Celično rast uravnavajo in vodijo svojske beljakovinske molekule velikanke (molekula je najmanjši delec žive snovi, ki ga ne moremo več mehanično deliti). So v celici na ravni ,ki nam je najmočnejši mikroskop več ne prikaže.
Radio Trst A
7.15,
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Variacije na slovenske ljudske motive - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasbila in barve - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj -
13.30	Glasba iz filmov in revij -
17.00	Za prijeten uvod igra skupina «Teen-Agers» iz Trsta - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Cesar Franck: Kvintet v f-molu za klavir in godala -
19.10	Higiena in zdravje - 19.25 Mešani zbor «France Prešeren* iz Kranja - 19.50 Kitarist Alberto Piz-zigoni - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert - V odmoru (približno ob 21.20) Misli in nazori -22.15 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Franco Russo in njegov ansambel - 13.40 Mozart: »Čarobna piščal* — opera v dveh dejanjih - 14.30 Koncert - 15.00 Furlanski motivi.
SREDA, 16. NOVEMBRA 1966 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.15, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 8.45 Mednarodna folklora - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Solisti lahke glasbe - 15.10 Nove pesmi -15.45 Orkester Ženo Vukelich -16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Koncert Nacionalnega sindikata glasbenikov - 18.00 Knjižne novosti - 18.30 Neapeljske pesmi - 19.05 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 E. D’Errico: »An-data e ritorno* - 21.25 Nove pesmi - 22.10 Plesna glasba.
II. program
Koper
12.30, 13.30. 14.30, Poročila - 7.15 Ju-
6.30, 7.30,
15.30, 19.15 -tranja glasba - 8.00 Prenos RL -
10.15	Poje Riky Maiocchi - 10.35 Glasbeni intermezzo - 11.00 Celen-tanov klan - 11.15 Plošče Durium - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Primorski pevski zbori - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 14.40 Zabavna glasba - 15.00 Znani baletni odlomki -15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - ’7.40 Plesna glasba -
18.00	Prenos RL - 19.00 Orkester Bacharach - 19.30 Prenos RL. -
22.15	Orkester Nelson Riddle -22.35 Sergej Prokofjev.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 7.35 Glasba za dobro jutro - 8.45 Poje Nico Fidenco -
9.10	L. Sangiorgi pri klavirju -
9.20	Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester The Hollywood Strings -
10.20	Ansambel Los Espanoles -10.35 Plošče - 11.40 Za sam orkester - 14.05 Pevci - 14.45 Plošče -
15.00	Nove pesmi - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija -16.38 Nepozabne pesmi - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Mala ljudska enciklopedija - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci -
20.00	Glasbeno-govorni spored -
21.10	Dvajset let UNESCO - 21.40 Nove pesmi.
III. program
18.30	Simfonični koncert - 18.45 Politične vede - 19.00 Simfonični koncert - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 Berlioz: Simf. koncert - 22.10 Ra-velove skladbe - 22.45 G. Petrassi: Koncert.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.10 Iz partitur no-
vejše lahke orkestralne glasbe -
9.45	Glasbena pravljica - 10.15 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza - 10.45 Človek in zdravje - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki - 11.15 »V dolin-ci prijetni...* - 12.05 Zvočne miniature - 12.30 Kmetijski nasveti -
12.40	Iz Stravinskega opere »Ra-zuzdančeva usoda*, 2. slika 3. dejanja - 13.15 Zabavna glasba -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Glasba Antonina Dvoraka - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Grška narodna glasba - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz naših studiov -
18.45	Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Claudio Monteverdi: Vespro delh. Beata Virgi-ne — oratorij.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno -
19.45	Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Šport, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Rosso di San Secondo: «Tre vestiti che ballano*.
Jug. televizija
9.40	in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.55 Glasbeni pouk . 17.35 Poročila •
17.40	Tiktak - 17.55 Slike sveta -otroški filmski žumal - 18.25 Obzornik - 18.45 Reportaža - 19.05 Pet notnih črt za popevko — za-bavno-glasb. oddaja - 19.39 Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik -20.35 Denis Diderot: Rameaujev nečak — TV igra - 21.45 Pergolesi: Livieta in Tracolo — TV opera -22.25 Poročila.
slov «Policaji». Mrožkov «Tango» v SNG v Ljubljani prav ta čas uprizarjajo. Če tu in tam niso njegovih del dobro sprejeli, gre pripisati specifičnosti poljske zgodovine in kulture v letih po drugi svetovni vojni. Torej takrat, ko je bil vsemogočni stalinistični sta-tizem in birokratizem na Vzhodu v polnem razmahu. V tistem času za Mrožkovo kritično pero ni bilo mesta. Mrožek je napisal doslej enajst dramatskih del. Med najznačilnejšimi so prav gotovo »Zabava*, »Karol*, «Na odprtem morju*, «Indik*, «Smrt poročnika*, «Policaji», »Čarobna noč* in «Strip-Tease». V zamejstvu igrajo največ prav zadnji dve, ki odkrito govorita o človekovi svobodi, torej o pojmu, ki je danes bolj kot kdaj koli zelo blizu narodom po vsem svetu. Zanimivo je, da so se tudi gledališki krogi v Italiji navdušili za Mrožka, saj so ga izdali domala vsega v dveh zvezkih revije »H Dramma*, z obširnimi in tehtnimi razlagami izpod peresa znanega teatrologa Ezia d’Errica.
Kaj je značilno za dramatiko S. Mrožka? Predvsem mislim, da njegov neusmiljeni kritični duh, ki je pometel s starim in »sodobnim* pojmovanjem o človekovi biti in svobodi. Mrožek v svojih delih na široko odpira pot demokratični in humanistični ideji, ki si prav v sedanjem času v svetu z velikim zamahom pravično utira pot. V tem pa je njegova idejna smer specifična in se v mnogo-čem razlikuje od vseh tistih gledaliških avantgardistov, ki vidijo v prihodnosti le sintezo absurdnosti in nesmisla življenja. Prav to je, mislim, glavni vzrok, da bomo po Beckettu uprizorili Mrožka, in s tem seznanili naše občinstvo še z enim sodobnim dramatikom, ki pa ga je treba ocenjevati popolnoma z drugim pogledom kot Becketta.
V Mrožkovi dramatiki predvsem ni opaziti velikih čustev in strasti (v tem se seveda ne razlikuje od svojih zahodnih sodobnikov). V njem ni nič Racinovega in Cor-neillovega. Mrožkova scena sveta je majhna in na njej se odvijajo tudi majhne stvari. Okulist na primer sprejema pacienta (Karol); kmetje se pogovarjajo o svinjah s krznom (Zabava); daljei so tu policaji v agoojji,,(Policaji); V drugem delu so zopet trije ljudje na splavu, ki se pogovarjajo o večvrednosti človeškega življenja (Na odprtem morju); dalje ima dva inteligenta, ki se pogovarjata o svobodi, kajti v prostoru, v kakršnem se nahajata, se o čem drugem sploh pogovarjati ne moreta (Strip Tease) itd. Nobena od teh «vsakdanjih» situacij se ne povzpne do historično-filozofskega simbola; nobeden od nastopajočih junakov ni Brut ali Antonij, niti blaznež niti velik komik. Mrožkova scena je majhna, omejena največkrat med štiri stene, z nekaj nastopajočimi osebami in nekaj najnujnejšimi rekviziti. Mrožku je važen »goli* človek. Osebe v njegovih delih so anonimne, orisane so zgolj ironično (Dragi gospod kolega, Gospod kolega, Dolgi, Suhi, Z dolgimi lasmi itd.) Komedijski akcenti, ironično obarvani, so razmeščeni brez posebnih akcentov in jih Mrožek tudi ne dovoli situacijsko in glasovno podčrtavati. Sam pravi o uprizoritvah svojih del, da jim «ni mogoče dodajati nikakršnih špasov, ne v scenografiji, ne v dovtipih, ne v dekoraciji (de-korativnosti). Prav tako je treba previdno ravnati z »razpoloženjem*. Tudi ne velja dodajati preveč izdelanih učinkov. Skratka — napraviti se ne sme nič takega, kar bi predstavo okrenilo od maksimalne pozornosti; biti ne sme nič surovega, statičnega, čistega, nič «zamolkov». Kakor kažejo žalostne izkušnje, se je vsak poskus prekomernega »podčrtavanja* »interpretiranja* in pretiravanja besedil, ki jih je napisal pisec te igre, izkazal za umetniško zgrešen*.
«To tudi ni, bog pomagaj!* nadaljuje Mrožek, »komedija v tistem smislu, da bi smeli kar se da poudarjati njene dovtipe. Kolikor jih igra vsebuje, pridejo do veljave le tako, če jih pripovedujemo brez opozorila:	Pozor,
zdaj pripovedujem dovtip! V nasprotnem primeru se vsa reč pokaži, postane neelegantna, če že ne kar neokusna. To tudi ni — to še posebej ne — moderna igra. pa tudi »eksperimentalna* ne. Zdi se mi, da ni treba še več razlagati, kar se že tako samo po sebi razume. Zavedam se, da morejo zgoraj navedeni zahtevki prožiti očitke, da ne vem, kaj je teatralnost. Ne gre za to, ali morda tega ne vem ali da tega tudi ne čutim. V tem pogledu sem trden in natanko vem, da so se ravno elementi tako imenovane »teatralnosti* teatralnega mišljenja zba-nalizirali, se poplitvili in se izmaličili sami od sebe in prešli skorajda že v arzenal nesmiselnega avtomatičnega mišljenja. Med drugimi šablonami se more tudi razreševanje iger, ki so »metafora*, pa bodi da so stare ali nove, preobraziti v še eno miselno šablono. (To tem bolj, ker taka igra zasluži z uporabo šablon, kot so «metafora», «komedija», «modernost» in tem podobne, skuša doseči to, da bi, pravimo, »zaživele lepše življenje*).
Mrožek dalje trdi, da ve, kaj
njegova igra ni, ne ve pa, kaj je. To pa ni več njegova dolžnost ampak dolžnost igralcev, režiserja in gledališča, ki njegovo delo uprizarja.
Mrožkove situacije so v začetku čiste in enostavne, potem pa se stopnjujejo domala do absurdnosti, tako da ob koncu v višku (Mrožkova dramaturgija ni klasična!) dosežejo skoraj goli nesmisel, ki pride domala nepričakovano. Tako se zgodi v obeh enodejankah, ki jih uprizarjamo.
Mrožkov junak, je lahko vsakdo od nas, to je nekdo, ki mirno hodi po ulici in premišljuje o svojih opravkih, (Strip-Tease), nekdo, ki je s kolegom utrujen prišel v hotelsko sobo in se mu sanja, in je tudi alergičen na ropot in žvižganje lokomotive (Čarobna noč); nekdo zopet pride na pregled k zdravniku in tam sreča človeka, obsedenega z idejami »karolstva* (Karol). Vsakdo od nas se lahko znajde v podobni »mejni* situaciji, kakor gospoda v sobi z dvema stoloma in dvoje skrivnostnih vrat ter vsemogočno Roko, ki ukazuje. V sobi, kjer že takoj v začetku »zmeraj vzamejo pas, vezalke in naramnice, da se ne bi obesili*.
Na Mrožkovi majhni sceni nobeden ne umir.., nikdo nikogar ne ubija, nihče ne govori velikih besed o ljubezni, ljubosumju ali absolutnih zgodovinskih resnicah, ker v te Mrožek ne verjame. Vse se odigrava pred nami pet minut pred dvanajsto, v trenutku
pred zadnjim odkritjem, ki takoj zatem nastopi. Mrožek odkriva smeri sredstev, s katerimi razpolaga človek proti človeku. Mislim, da je Mrožek trpek humorist, ali pa se približuje humorju s kancem gneva in groze. Kdo od nas ne občuti nekakšnega nemira ob fatalni Roki v »Strip-Teasu*? Mrožek je tudi vedno na strani družbenega, filozofskega in moralnega nesmisla. Z racionalističnim hladom daje diagnoze, sproščene do popolnosti od slehernih iluzij, razbija tudi vse ustaljene formule sodobne abstraktne filozofije o človeku. Demaskira naivnost sartrov-skega pekla za zaprtimi vrati in naivnost sartrovske filozofije absolutne svobode. Smeši beckettov-ski nihilizem in beckettovska eksistencialna vprašanja. V nasprotju z Ionescovo abstrakcijo nas Mrožek presadi v avtentični svet vsakdanjih problemov in težav navadnega življenja. Beckettovi razčlovečeni junaki si zadajajo vprašanja, ki ostanejo zaprta in na katera nikoli ne dobijo odgovora.
Mrožek drvi proč od beckettov-ske eksistencialne poze. Trpka dramatika Mrožka ni berilo o vprašanjih literarne ali dramske forme. Avtor »Strip-Teasa* in »čarobne noči« predeluje v ustrezno »eksperimentalno* formo, predvsem vsebino. To je vsebina narodne tradicije, vsebina stereotipnih zgodovinsko-političnih izkrivljanj ter vsebina motivov sodobne filozofije.
BRANKO GOMBAČ
(Konec jutri)
iiiiiuiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiifiiiitimifitHiifiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniimimiin
Z MOJE POTI
Žival, ki zna izdelovati stroje
4.
«Sicer je,» je namesto matere nadaljevala hčerka, «tudi pri nas vedno več blaga in postopno. tudi večja izbira; mislim, da ho to romanje kdaj prenehalo... Ali slišite, kako so naši «paketarji» vso pot od Opčin sem nemirni?!* je rekla, ko smo se približali Sežani. Med njimi je završalo kot v čebelnem panju. Mrzlične kretnje, odvijanje, zavijanje, prelaganje, otipavanje lastnega telesa, spogledovanje... Cariniki v Sežani so bili resni, strogi... «Kaj imaš?... Vse pokaži!... Kaj je to?... In tukaj?... Kaj še imaš?... Ste vsi odvili zavoje?...* Takšna in podobna so bila carinikova poizvedovanja, verjetno že sitega takih potnikov, ki njemu in njegovim tovarišem naprtijo največ posla. Sicer je ta služba ob državnih mejnikih nekam zamotana zadeva, še posebno v času velikega pretakanja. Razni narodi, različni ljudje in nameni, ki so večkrat pretkani z nepoštenjem. Sodimo, da so med cariniki tudi psihologi, čeprav se ti včasih uštejejo. Nič izrednega, saj se vsakdo lahko zmoti. Naj bo ta sitna služba kakršnakoli, iz te misli se je izcimila druga in se pobratila s tisto, ki je tičala v mnenju nekega tržaškega poslovnega človeka, ki mi je nedavno dejal: «Dobro so storili, da so mejo tako odprli. Prvotno so Jugoslovani pri nas malo kupovali. Danes računajo nanje boljše in manjše trgovine. Ogromne vsote jugoslovanske valute so v tržaških blagajnah. Jaz v tem ne vidim revščine, ki jo nekateri ljudje prikazujejo s povečevalnim steklom. Čemu služi takšna propaganda, če pa je stvarnost drugačna in to stvarnost potrjuje že samo dejstvo o hranilnih vlogah, ki se menda vrtijo okrog 450 milijard v državnem merilu, v Sloveniji pa okrog 70 milijard. To je, se mi zdi, prihranek delovnih množic. Nedvomno so v tem vključene varčnost, skromnost, težnja za lastno streho itd., a to ne pomeni revščine, ki je pred drugo svetovno vojno in še pred leti, ko je iz ruševin le počasi klilo novo življenje, res še bila. Tako sodim jaz o tej zadevi in tako tudi drugi Tržačani, ki mislijo s svojo glavo.*
Če bi bil ta poslovni gospod moj sopotnik na tej vožnji, bi mu bil pristavil: »Vprašanje je, koliko so te kupčije v korist jugoslovanski družbeni skupnosti ali narodnemu gospodarstvu. Sicer je res, da je občutek potrebe povsod izredno narastel in ga odprte meje še pospešujejo. To bi še ne bilo takšno zlo, če bi se hkrati ne stopnjevalo tudi vražje samoljubje, ki le preveč stika za pravicami in si, če le more, kaj rado privošči in oddeli največji in najboljši kos. Šele sedaj mi je jasno, kar mi prej ni bilo, in razumem Franklinovo trditev, da je človek žival, ki zna izdelovati orodje. Po naše bi rekli, da se to bitje loči od živali in njenih nagonov le zaradi svoje umske sposobnosti, ki ga je dvignila nad ostalo naravo. Se je li mož motil ali se ni? Samo točno vemo, da je živali več vrst: velike, majhne in neznatne, z velikim in majhnim gobcem, rilcem, kljunom, bolj
ali manj krute, če ne celo preveč krotke in pohlevne... Temu raznolikemu »živalskemu* kraljestvu pravijo prirorioznanci ravnovesje v naravL, V našem človeškem kraljestvu ph je malo drugačno ravnovesje; Mar ni to v tem, da se eni hulijo za takšno drugi drugačno usodo, eni za belo drugi za črno? Svet je v bistvu razdeljen na dva dela: enim prija absolutna oblast nad delom zemljanov — na drugih planetih menda ni kaj prida — drugim svoboda, ki naj bi je bila deležna družba, če hoče napredovati. Oblastniki grozijo s silo, svobodoljubni opozarjajo na mir obe skupini, stalno v medsebojnih odnosih dveh škorpijonov: če si posadita želo drug v drugega, bi to pomenilo dvojno smrt...
Ne vem, kako so se te misli vtihotapile v možganske predele, ko sem odsotno opazoval brskanje carinikov, misli, ki se niso mogle roditi iz te procedure. Mogoče pa vendarle, a le posredno. Ta carinski pregled se vleče. Na cestnem bloku gre hitreje, še posebno, če se tamkaj nagnetejo lu-ksovci tipa onega Nikole, ki ga je bila omenila mlada sopotnica-študentka takšni »praktiki* vedo, kdaj je vožnja čez mejo najlajžja, se pravi najbolj sigurna. Na takšne praktike naletimo tudi v železniškem vozu, a so daleč, daleč za temi in torej neznatnega kalibra. čeprav so namazani z raznimi žavbami. Spominjam se, kako mi je nekoč neka sopotnica, baje Brkinka, ko je vlak odpeljal z Opčin, vljudno ponudila in takoj nato odstopila svoj sedež ob oknu ter se oddaljila. Ko se je v Sežani končal carinski pregled in je vlak nadaljeval svojo pot proti Divači, se je vrnila, segla z roko za moj sedež in izginila. Sopotniki so se spogledali in se nasmehnili. šele tedaj se mi je osvetlila njena vljudnost in sem jo zanjo prefiksal. Ob strogi reviziji bi bila carina iztaknila škatlico — verjetno — zlata. In jaz bi bil to drago plačal. Končno se je moja sveta jeza umirila. Kaj hočeš ubogi ženski! Gotovo so jo v to prisilile težke družinske razmere, ki tarejo toliko naših skrbnih mater. Saj si to lahko razbral z vse njene pojave. Če ne bo kaj hujšega: kakšne težke prevare, kraje, poneverbe, recimo kakšnega »direktorskega* gospodarskega zločina — tako smo namreč že takrat krstili takšne podvige — nekaj, kar obremeni skupnost, naj ji bo tudi to odpuščeno! —
V vagonu se je na pivški postaji situacija zasukala. Jugoslovanski sopotnici sta izstopili, nekaj potnikov pa je zavzelo njiho-hova in še druga mesta. Menjal sem vagon in na srečo dobil mesto kot peti potnik v kupeju. Razgrnil sem časopis, ki ga prej nisem mogel brati, in pogledal naslove. A samo to, ker je uho takoj krepkeje delovalo kot oči. Pokoril sem se nasvetu znanca »Napnite uho!* in prisluhnil razgovoru sopotniške družbe, ki je že ob mojem vstopu v kupe neovirano živahno kramljala.
J. F.
(Nadaljevanje sledi)

16. novembra 1966
Goriško-beneški dnevnik
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Politične skupine so oni svoja stališča
VESTI IZ TRŽIČA
Odpovedana seja občinskega odbora
Velika podobnost stališč od centra do levice ni prišla do izraza pri glasovanju prednostne resolucije strank levega centra
Odkritje doprsnega spomenika D’Annunziu pod Gradom v Gorici, ki je povzročil med goričkim občinstvom val ogorčenja, je bilo predmet obsežne in tudi vroče di skusije na seji občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer, župan Martina, ki je bil neposredno za pleten v dogodek, je pojasnil stališče občinskega odbora na interpelaciji PSI in MSI ter na resolucijo KPI.
»Odkritju spomenika sem prisostvoval iz solidarnosti z bojevniškimi organizacijami, ne pa zavoljo tega, da bi delil svoje mnenje patriotizmom, ki ga je oznanjal D'Annunzio. Naš patriotizem se izkazuje v ljubezni do naše zemlje, v spoštovanju ljudi druge narodnosti in v ohranjevanju miru,» je dejal župan Martina ter obenem odgovoril tudi na pismo svetovalca MSI odv. Pascolija, ki je podal ostavko na svoje nikoli zasedeno mesto v občinskem svetu. »Ko je uradni govornik De Marsico pričel napadati vladno politiko do Južnega Tirola, sem v znak protesta odšel s svečanosti.))
Svetovalec združene socialistične stranke PSI-PSDI dr. Sancin, načelnik skupine, je dobro ocenil županovo izjavo ter pristavil, da na svečanosti ni bila umestna županova prisotnost, ker je bilo že poprej znano, kdo je uradni govornik.
Svetovalec dr. Battello, podpisnik resolucije, je pristavil, da župan ne bi smel prisostvovati otvoritvi, ker je bilo znano ime fašističnega govornika, sestavnega dela naše folklore. Kako je bilo nadalje mogoče, da je bila prisotna četa vojakov, ko pa je znana D'Annunziova upornost vojaški oblasti. »Ko sem leta 1960 navajal te iste stvari, ste skočili name, danes pa me vsaj poslušate. Potrebno je govoriti jasno ter mladino vzgajati. Vedeti moramo, da se ob D’Annunziu drugi narodi pri nas spominjajo številnih težav in preganjanj in da poveliče-
(rorlca
VERDI. 17.00: paura»,
»Dimensioni della M. Shell in I. Thulin;; črnobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «La lama nel corpo», William Berger in F. Drevost; angleški barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30—22.30: «11 sorpasso«, Vittorio Gassman in Chaterine Spaak; italijanski črno-beli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Sulla sab. bia č passata la morte.>, Alfredo Alcon in Paloma Valdes; španski črnobeli kinemaskopski film.
CENTRALE. 16.30—21.30: «Ora X -comandos invisibili», J. Mahoney in J. Poe jun. Omobell ameriški film, mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZUKKO. 17—22: «Dove la terra scotta«, J. Asop in J. London. Ki-nemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Una bambo-la di cera«, Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17—22: «Qualcuno da odiare«, G. Segal in T. Courde-noy.
SAN MICHELE. 21.00:	»Le mani
sulla cittk«. Film F. Rosija — za cineforum.
/fon ko
EXCELSIOR. 19—22: «Squadra d’e. mergenza«, M. Colan in D. Jones.
RIO. Zaprto.
vanje tega eksaltiranca žali tudi Jugoslavijo, do katere hočemo biti most. Zupan je ločil svojo odgovornost, ko je odšel — njemu v čast, vendar je za svojo navzočnost odgovoren.«
Odv. Pedroni (MSI) je poveličeval D’Annunzia in njegovo visoko civilno kretnjo v vojni (polet nad Dunaj), G. Devetag je govoril o patriotizmu, ki pomeni tudi spoštovanje manjšin, liberalec Majo se je strinjal z županovim poročilom.
Načelnik skupine KD dr. Cian je navajal negativne ocene o D’Annun-ziu, ki sta jih napisala Croce in Filippo Meda ter pristanil. »Nikakor ne moremo dopustiti, da bi postal takšen človek, vzglednik naše mladine, še celo pa ne z moralne plati.« Svetovalec je skupno s Sancinom in Bratino predlagal izglasovanje prednostne izjave, da «občinski svet po poslušanju županovega poročila prehaja na dnevni red.» S tem je bila izključena iz glasovanja resolucija KPI. Ker so v bistvu predstavniki levega centra in KPI govorili isti jezik in bi pri glasovanju o Cianovi resoluciji morali komunisti glasovati proti, se pravi z misini, so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Za resolucijo so glasovali svetovalci levega centra, vzdržali so se liberalci, proti pa so glasovali misini. Glasovalne izjave o prednostni resoluciji so podali svetovalci Čeme, Fomasir in drugi. Nato so sprejeli ostavko Pascolija, ki mu bo nasledil Alessan-dro Cossovel.
Sejo je otvoril podžupan Can-dussi, z izrazi solidarnosti občinske uprave s poplavljenci ter je pozval občane k zbiranju pomoči. Svetovalec Fomasir je predlagal, naj se nudi predvsem Gradežu, svetovalec Battello pa je ugotovil, da ne gre za naravno nesrečo, ampak posledice zgrešene gospodarske politike.
Svetovalec Sancin je izrazil solidarnost ter dejal, da je nesreča posledica stoletnega zanemarjanja važnih vprašanj in da sedaj ni u-mestno izkoriščati nesrečo za politične račune. Predsednik Candussi je obljubil, da bodo na prihodnji občinski seji predložili konkretne ukrepe za zbiranje pomoči.
Občinski odborniki so nato odgovorili na vrsto interpelacij, starih tudi po več kot leto dni in zavoljo tega neaktualnih. Poslanec Zucalli je dejal, da bo prihodnje leto trgovinska zbornica izdelala nov pravilnik o razdeljevanju in upravi kontingentov, svetovalec Battello pa je zahteval vpliv občine v določanju cen blaga proste cone.
Dr. Bratuž je na odgovor Can-dussija glede povračila trošarine So-vodnjam pripomnil, da bi ga lahko
dobil poprej.
Kar zadeva popravilo mostička v Podgori, bodo po Lupierijevih izjavah podali strokovno poročilo strokvnjaki, ki jim je občina poverila to nalogo.
Svetovalca Bratina in Černe nista bila docela zadovoljna s Candussi-jevir.i odgovorom glede odnosov s Sovodnjami in izgradnjo smetišča, medtem ko je bil Majo zadovoljen z odgovorom Lupierija, da bo občina izvajanje zakona 167 pridružila regulacijskemu načrtu.
Na prihodnji seji občinskega sveta bodo prvo uro posvetili obravnavi nadaljnjih interpelacij. Pone-deljska seja se je začela nekaj pred 19. ter zaključila ob 22.30.
Včeraj zvečer ni bilo napovedane seje občinskega odbora iz Tržiča, ker sta se stranki levega centra KD in PSI-PSDI sporazumela, da jo odložijo za nedoločen čas. Popoldne sta se sestala tajnika obeh omenjenih strank in proučila razne občinske probleme. Sinoči pa so se sestali tudi predstavniki združene socialistične stranke, ki so pravta-ko proučili razne občinske probleme in določili svoje stališče pri njihovem reševanju.
OBČINA STARANCAN je skleni-nila, da bo sprejela 10 šolobveznih otrok s poplavljenih področij pokrajine Belluno ter jim nudila začasno zavetišče. Občinska uprava je pozvala posamezne družine, ki bi hotele sprejeti kaknega teh otrok na rejo, naj to sporočijo na županstvu najkasneje do sobote 19. t. m.
Iz tržiške bolnišnice. Pri padcu s kolesom se je ponesrečil 55-letni Giovanni Boletti iz Ul. Marzio 12. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca , glavi, odrgnjenj po obrazu in I rokah ter zloma nosne kosti.
DANES NA STADIONU S. SIRO
INTER -VAS A S v II. kolu turnirja za pokal prvakov
MILAN, 15. — Jutri bo moral Inter prestati najtežji izpit v letošnjem turnirju za pokal evropskih prvakov. V gosteh bo imel zelo nevarno enajsterico Vasasa iz Budimpešte, ki bo prav gotovo sku. šaia prekrižati račune bivšim svetovnim prvakom.
Madžarski nogometaši, ki
""“""""""'"""n.......................................
SINDIKALNE VOLITVE V GORICI
V SAFOG med delavci je 50 od sto glasov za CGIL
V novi notranji komisiji imajo za delavce: CGIL 3 zastopnike; CISL 2 in UIL 1; za uradnike 1 - Deželno posvetovanje CISL v Gradežu
Včeraj so bile v goriški tovarni SAFOG volitve nove notranje komisije pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Volilo je med delavci 481 volilnih upravičencev Od tega je bilo oddanih 23 belih glasovnic in 26 je bilo uničenih. Za listo CGIL sta vodila 202 delavca, za CISL 145, za UIL 59 in za CISNAL 26, ali skupaj 432 veljavnih glasov. CGIL je dobila v novi notranji komisiji 3 sedeže, CISL dva in UIL enega. Cisnal je ostala brez zastopstva. V prejšnji komisiji je imela CGIL 4 sedeže in CISL 2; ostali dve skupini prej nista imeli nobenega sedeža.
Pri uradnikih je bilo oddanih 59 veljavnih glasov za edino listo CISL, ki je dobila 1 zastopnika, kakor v prejšnji komisiji.
Te dni je bil v Gradežu deželni sestanek predstavnikov CISL, katerega so se udeležili tudi predstavniki iz organizacije iz Rima. Razpravljali so o udeležbi sindikatov pri izvajanju deželnega programa v gospodarskem načrtovanju. Med cilji sindikata v tem oziru je izenačenje gospodarskih pogojev naše dežele s pogoji drugih gospodarsko bolj naprednih dežel, rentabilnost raznih sektorjev proizvodnih aktivnosti, na deželni ravni uravnovešena življenjska raven, ter čim večje politično, gospodarsko in kul-
ZA MODERNIZACIJO OBRATOV
Obrtniki naj izkoristijo možnost deželnega prispevka
Ilok za predložitev prošenj zapade 12. decembra
Kot smo ob svojem času že pisali, je bil v vestniku deželne u-prave od II. oktobra objavljen odlok o prispevkih obrtnikom za modernizacijo in povečanje njihovega podjetja. Prošnje v ta namen je treba napisati na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti lahko dobijo na sedežu pokrajinske zveze obrtnikov v Gorici Ul. Rismondo 3 ter na podružnicah v Gradiški in Krminu. Rok za vložitev prošenj zapade 12. decembra.
Prispevek dajejo iz posebnega
sklada za ESA (Ustanova za razvoj obrtništva) ter velja za gradbeno, pohištveno in lesno obrtništvo, do 30 od sto in brez povračila.
Za podrobnejša pojasnila in za vpogled zadevnega odloka se prizadeti lahko obrnejo na isti urad, kjer bodo dobili obrazec za prošnjo. Zveza obrtnikov priporoča, naj tisti, ki so za to upravičeni, izrabijo ugodnosti, ki jim jo nudi omenjeni odlok za modernizacijo njihovega podjetja.
turno dopolnjevanje raznih sloiev prebivalstva na področju celotne dežele.
Iz celotne debate je bila razvidna potreba, da se z dobrim poznavanjem posameznih problemov tudi sindikati aktivno udeležijo pri ustvarjanju novih pogojev in dosegi novih ciljev ter da se zagotovi večja udeležba delavstva in njegovih zastopnikov pri reševanju važnih problemov in v skupnosti na splošno. Zborovanje je zaključil pokrajinski tajnik CISL Marinello.
so se
nastanili v Monzi, so imeli danes zadnje priprave za jutrišnji nastop v S. Siru. Med drugimi sta pod vodstvom Lajosa Csordasa trenirala tudi branilec Meszoly in napadalec Korsos, ki sta bila poškodovana, zaradi česar je še sedaj njuna prisotnost jutri na igrišču v dvomu. Treningu je prisostvoval tudi klubski zdravnik Arky, ki pa ni hotel ničesar povedati o svojih vtisih. Tudi Csordas se še ni izjasnil, ker bo šele jutri določil postavo. Ce Meszoly in Korsos ne bosta mogla igrati, ju bo Csordas nadomestil s Sarosijem v obrambi in Palom na levem krilu.
Tudi Herrera do moral nekoliko spremeniti postavo. Predvsem se bo moral odpovedati Bedinu in tudi odsotnost Vinicia je zagotovljena. Inter bi moral nastopiti v postavi:
Sarti, Burgnich, Facchetti, Lan-dini, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzu-la, Domrnghini, Suarez in Corso.
Vasas pa se bo švicarskemu sodniku Dienstu predstavil v postavi:
Varga, Bakos, Ihasz, Meszoly (Sa. rosi), Berendi, Matbesz, Molnar, Puskas, Farkaš, Fister, Korsos (Pal).
Iz bojazni pred meglo, bodo ju-
BOKS
trišnjo tekmo Inter - Vasas igrali ob 13. uri. Vhode na stadion S.
Siro bodo zato odprli ob 11. uri.
IMMIIIMIIimt|||||||||||||||||||||||||||||||l|||l„,n„M|„||||n|||||1|||||||||||M||,|||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||J
V ŽENSKI KOŠARKARSKI A LIGI
Po premoči v prvem polčasu poraz Mivarja v drugem
Marega in De Marchi najboljši v tržaški peterki
GEAS: Bolognese, Citterio, Fanfani, Nava 2, Talamona, Verga 18; Bardossono 3, Zonato 19, Demenighetti, Liuzzi 2.
MIVAR: Wunderlich, Mancini, Bianchi W. 9, Kastner 4, Demar-chi 6, Logar, Marega 11, Pribaz, Zuppin, Oselladore.
Sodnika: Corradini in Bruni (Modena).
Rezultat GEAS . MIVAR 44:30 (12:17).
Po zadovoljivem prvem polčasu —---------------------------■
so morale v drugem delu igre košarkarice Mivarja kloniti boljši atletski pripravi nasnrotnic. ki so
Zfl SVETOVNI NASLOV TEŽKE KATEGORIJE
Clay premočen za William$a
Štiri k.d. - V tretji rundi sodnik prekinil dvoboj
HOUSTON, 15. — Cassius Clay je danes ponoči že sedmič uspešno branil svoj naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Tokrat je bil njegova žrtev Cleveland Williams, ki je bil znan kot «maček». Zal Williams ni mogel ničesar proti Clayu, ki ga je brez usmiljenja
obdeloval vse do 1’8" tretje runde,
SD BREG
sporoča, da bo trening ženske odbojkarske ekipe v PETEK in ne v sredo od 19. do 21. ure na stadionu «Prvi maj«, Vr-deljska cesta 7
MIHI,MIMI,......UMIH...Milin....IMMIMMM.MMMIM....MMMIIMI...Hill..MII...HMIHIHIHIMI
V soboto v Romansu tekma s traktorji
V	soboto 19. t. m. od 13.30 do 17. ure bo v Ul. Cividale v Romansu tekma z ovirami traktorjev z gumastimi kolesi.
V	tem času je z odlokom pokrajinskega predsednika prepovedan vsak drug promet z vozili na tej cesti. Pro loco iz Romansa je dolžna postaviti predpisane prometne znake.
Umrla je Tina Simčič naša dolgoletna raznašaika
Včeraj ponoči je umrla Katarina Simčič (Tina) iz Pevme, dolgoletna raznašaika Primorskega dnevnika v Pevmi, na Oslavju in po Cin-grafu v Gorici. Že dalj časa je bolehala na srcu ter bila v bolnišnici v Ul. Diaz. Včeraj ponoči je na vsem lepem umrla zavoljo srčne kapi v starosti 80 let.
Tina, kakor so jo klicali vaščani, je bila zavedna Slovenka in priljubljena žena. Po prvi vojni je sodelovala v akcijah za osvoboditev Koroške, med vojno v osvobodilnem boju, po vojni pa Je bila neutrudna raznašaika našega lista. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je vsak dan prehodila dolgo pot od Pavlinove gostilne tja do Oslavja ter prinašala ljudem zgodnje vesti. Bila je poštena in dobra in takšno jo hočemo ohraniti v našem spominu. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri na pokopališče v Pevmi. Truplo bodo prepeljali iz Gorice danes zjutraj ob 8.30 v mrtvašnico na pevmskem pokopališču.
Razstava
ljudskega slikarstva v kromberškem gradu
Jutri, v četttčk "17: t.m'. ob 18. uri bodo v kromberškem gradu odprli zanimivo razstavo pod naslovom »Slovensko ljudsko slikarstvo in prostor«, ki jo je pripravil goriški muzej s sodelovanjem etnografskega muzeja iz Ljubljane. Na razstavi bodo prikazali celo vrsto zelo zanimivih in za ljudsko ustvarjanje značilnih del iz bližnje in bolj oddaljene preteklosti. Za občinstvo bo razstava ostala odprta tja do konca letošnjega leta. Prav gotovo si jo bodo z zanimanjem ogledati tudi številni ljubitelji ljudske umetnosti iz zamejstva.
Kot znano je v Gradu urejeno tudi sodobno gostišče, kjer se bodo lahko obiskovalci po želji okrepčali.
V soboto v Ronkah otvoritev vodovoda
V soboto popoldne ob 15. uri bodo v Ronkah uradno otvorili centralo modobčinskega vodovoda. Po otvoritvi bo uradna ceremonija na Trgu Unitk, kateri bo sledila zakuska za predstavnike oblasti in povabljence.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43.
TEMPERAI URA VČERAJ V Gorici najvišja 9,4 stopinje nad ničlo ob 13. uri in najnižja nič sto-pinj ob 6.50; povprečna vlaga 70 odstotkov.
pripravi nasprotnic, proti koncu tekme celo nadoknadile tržaške predstavnice.
V	Mivarju se je najbolj občutila odsotnost lanske izbrane strelke Colavizze, ki je stalno dosegla najmanj 20 točk. Tako je v nedeljo splahnelo vse delo, ki so ga razvile zunanje igralke, kajti nobena ni znala uspešno zaključiti akcije. Letos mora nositi breme realizacije mladinska državna reprezentantka Marega, ki pa je preveč osamljena v svoji nalogi in poleg tega se mora kosati z večjimi in močnejšimi nasprotnicami.
Poleg individualnosti pa je celotna ekipa tudi kondicijsko odpovedala. Prav zaradi te pomanjkljivosti niso mogle proti koncu tekme vzdržati hitrega tempa nasprotnic. Tudi v protinapadu, ki je bilo v prejšnji sezoni glavno orožje tržaških predstavnic, ni šlo vse v redu, kar pa je posledica slabe kondicijske priprave. Pri tem pa moramo tudi deloma upravičiti trenerja Marija, ki ni imel dovolj časa, da bi lahko zadovoljivo pripravil moštvo, ker je pač za nastop svoje ekipe v A-ligi zvedel le v zadnjem trenutku.
Začetek nedeljskega srečanja z Geasom iz Milana je bil gladko v korist tržaških predstavnic, ki so z De Marchijevo in Marego stalno zalagale koš nasprotnic. Mivar je igral kot običajno s cono, ki je bila v prvem polčasu zelo agresivna in zato so bile nasprotnice vedno v težavah. Geas je namreč v prvem polčasu dosegla komaj 12 točk, nekaj res poraznega, Tržačanke pa so bile 17-krat uspešne.
V	drugem delu igre pa so Marega in druge popustile. Na nasprotni strani pa sta Zonato in Verga iz razdalje ali iz neposredne bližine neusmiljeno realizirale. Tržačanke bi tako morale spremeniti svojo taktiko na «man to man«, toda ker so bile utrujene bi jih taka obramba še prej pokopala. V drugem polčasu so tako realizirale komaj 13 točk, nasprotnice pa so dosegle kvoto 44, kar je seveda preoster rezultat, če upoštevamo gladko pomoč, ki so jo imele Tržačanke v prvem polčasu.
KOŠARKA 7
ZA POKAL NARODOV
Italija 82 Španija 59
PARIZ, 15. — v prvi tekmi finalnega dela turnirja za pokal držav (Challenge des Nations) je Italija premagala Španijo 82:59 (39:25).
Italijani, ki so nastopili na stadionu «De Coubertin«, so odlično zaigrali in so presenetljivo nadvladali, tako tehnično kot z ritmom igre, bolj kvotirane Spance.
Reprezentanci sta igrali v naslednjih postavah:
ITALIJA — Mašini (25), Lombardi (14), Vianello (12), Bulalini (10), Gatti (9), Iellini (6), Cosmelli (4), Bovone (2).
ŠPANIJA — Luyk (16), Monsal-ve (13), Rodriguez (10), Buscato (10), Margall (4), Cecilio Ramos (4), Vicente Ramos (2).
Boru pokal in kolajne za zmago na turnirju CRDA
Sinoči .je bila majhna slovesnost, med katero so izročili predstavnikom Bora pokal CRDA, ki sl ga je moška odbojkarska šesterka o-svojila s prvim mestom na turnirju, ki ga je organiziral ladjedel-niški klub.
Predsednik CRDA je po kratkem nagovoru, med katerim se je zahvalil udeležencem za njihove nastope in jim želel obilo športne sreče, je izročil Boru pokal, igralcem pa 10 pozlačenih kolajn.
Drugo nagrado —- pozlačeno plaketo — si je osvojila ekipa Liber-tasa, tretjo — posrebrena plaketa — moštvo CRDA, četrto pa člani tržaškega gasilskega kluba Ravali-co. Pokal za najboljše juniorsko moštvo je osvojila CRDA, plaketo za drugo mesto pa ekipa ENAOLI.



!!!:»«»
— ***
HAVANA, 15. — V 9. kolu šahovske olimpiade je Jugoslavija premagala Kubo 2,5:1,5. Ostale partije: Madžarska - Sovjetska zveza 2:2 Bolgarija	-	Cehoslovaška	3:1
Argentina	-	ZDA	1:3
Islandija	.	Romunija	2:2
Norveška	-	Danska	1,5:2,5
Vzh. Nemčija - Španija 2:1 (1) Sovjetska zveza vodi z 1,5:0,5 (2) v partiji proti ZDA, ki bi se morala odigrati že v 2. kolu olimpiade V prekinjeni partiji med Spa-skim in Fischerjem, se bo Fischer moral boriti za remi.
Lestvica:
Sovjetska zveza 25,5 (2); ZDA 24 (2); Jugoslavija 22,5; Madžarska 22; Bolgarija 20,5; Argentina in CSSR 20; Romunija 19,5 itd.
ko je sodnik Harry Kessler popolnoma upravičeno prekinil neenak dvoboj in prisodil zmago prvaku.
Stari maček se na ringu v borbi proti Clayu nikakor ni znašel. Clay mu je plesal neprestano okoli in ga obdeloval z desnico in levico, z jabi in krošelji, dokler ni Wil-liams klonil pod njimi. Nekdanji »maček« se ni mogel poslužiti svojih trdih in hitrih zamahov ter je bil ves čas tarča svojemu 9 let mlajšemu tekmecu, ki ga je spravil štirikrat k. d.
Ze v začetku druge runde je začel Williams močno krvaveti in ker ni imel primernega obrambnega o-rožja, ga je Clay z zelo točnimi in izredno močnimi udarci spravil kar trikrat na tla. Četrtič se je Williams zgrudil v tretji rundi in ko se je dvignil, ga je sodnik poslal v kot. Zanj je bil konec.
Williams je tako drago plačal voljo do dvoboja s temnopoltim prvakom, ki je z njim razpolagal kakor je hotel. Menimo, da ga po tej lekciji ring ne bo več privlačeval, pa čeprav je v intervjuju izjavil, da upa še na povratni dvoboj.
Clay pa je bil v slačilnici zelo prijazen z novinarji, katerim je izjavil, da je pripravljen na srečanje z Erniejem Terrelom. Slednji je prvak WBA, kar pomeni, da si krono najboljšega na svetu delita kar dva boksarja.
Dvoboj Si je ogledalo 35 460 ljudi, ki so plačali 461.290 dolarjev. Clay bo dobil 230 645 dolarjev, Wil liams pa 92.256 Poleg tega bo pr vak dobil še 50 odstotkov izkupič ka od radijskih tn televizijskih oddaj, medtem ko bo Williams dobil le 14 odstotkov.
W. SOMERSET MAUGHAM
151‘\
ČUDOVITA ZENSKA
»Kaj je? Pa morebiti nisi bil v parterju?«
«Da, bil sem.»
«Ali si bil tam tudi dva, tri dni prej?«
«Da, zadnje štiri večere sem gledal vso igro.«
Začela se je slačiti. Michael je vstal s stola in začel nemirno hoditi gor in dol. Julija ga je bežno pogledala in ugotovila, da je namrščen.
«Kaj se je zgodilo?«
«To bi tudi jaz hotel vedeti.«
Julija je obstala. Pomislila je, če morebiti ni spet kaj novega slišal o njej in Tomu.
»Zakaj, za vraga, ni Evie?« je vprašala.
«Jaz sem jo poslal ven. želim govoriti s tabo, Julija. Nima smisla, da se jeziš. Potrebno je, da me poslušaš.«
Hladna mrščavica ji je šinila po hrbtenici,
»(Dobro. Za kaj gre?«1
(»Slišal sem dosti o tem in mislil sem, da bo najbolje, če se sam prepričam. Spočetka sem mislil, da je to samo slučaj. Zato ti nisem ničesar dejal, dokler nisem bil popolnoma prepričan. Kaj je s tabo, Julija?«
«Z mano?«
«Da. Zakaj igraš tako klavrno?«
«Jaz?» To je bilo zadnje, kar je pričakovala, da ji bo povedal. Gledala ga je žarečih oči. »(Ubogi norec, nikoli v življenju nisem bolje igrala.«
(»Neumnost. Igraš strašno slabo.«
Razumljivo. Postalo ji je laže, ko je začel govoriti o njeni igri, toda to, kar je govoril, se ji je zdelo tako smešno, da se je, čeravno jezna, morala nasmehniti.
»Ti bedak ti, saj ne veš, kaj govoriš. Tega, česar jaz ne vem o igranju, ni vredno niti vedeti. Vse, kar o tem veš ti, si se naučil od mene. In če si količkaj uporaben igralec, je to moja zasluga. In končno, potica se ceni po teku, s katerim jo jedo. Ali veš, kolikokrat sem bila nocoj poklicana pred zastor? Gledališče ni bilo nikoli na boljšem, kakor je prav sedaj.«
«Vse to vem. Občinstvo je neumno. Ce boš kričala, javkala in se zvijala, boš zmeraj naletela na množico bedakov, ki te bodo častili. Vendar pravo ime za tako igranje je: lažnivo grmenje in tako si ti igrala zadnje štiri večere. To je bila najslabša igra, kar sem jih kdaj videl.«
«0, ti svinja, kako si upaš kaj takega govoriti?«
Z odprto dlanjo mu je primazaia krepko zaušnico. Michael se Je še zmeraj smehljal.
(»Lahko me tepeš, lahko me psuješ, lahko kričiš, kolikor ti je drago, toda resnica ostane, da ti je igra šla k hudiču. Sploh ne mislim začeti z vajami za »»Dandanes«, dokler ti tako igraš.«
»»Najdi si drugo, ki bo bolje igrala od mene.«
“Ne bodi trapa, Julija! Ne domišljam si, da sem kdo ve kakšen igralec. Tega si nisem nikoli domišljal, vendar znam do bro igro razlikovati od slabe. A kar je najvažnejše; dobro te poznam. V soboto bom dal potrebna navodila glede gledališča in potem želim, da odpotuješ na počitek v tujino. »»Dandanes bomo uprizorili šele v jeseni.«
......................................
........................
Njegova mirna in odločna beseda jo je pomirila. Zares, Michael ve o gledališču vse, kar je treba vedeti.
»»Mar sem res slaba igralka?«
»»Strašno.«
Pomislila je. Natanko je vedela, kaj se je bilo zgodilo Pri igranju se je res prepustila čustvom; čustvovala je, a ne igra-La'/°n0Vn0, J° je sPreletela mrščavica. Stvar je resnično resna. Zadeva z zlomljenim srcem je čisto lepa, vendar se je začela pr»eTfH v“hotaPljati v njeno igro... Ne, ne, ne, to je treba premisliti. Njena igra ji je bila dragocenejša kakor pa katerokoli ljubezensko razmerje na svetu.
»»Poskusila bom spet priti k sebi.«
(»Naprezati se nima smisla. Ti si preutrujena. To je moja napaka, ze davno bi bil moral kaj ukreniti, da bi se odpočila«
“A kaj bo z gledališčem?«
«Ce se mi ne bo posrečilo izdelati te komedije, bomo uprizoril. kako staro igro, v kateri bom lahko igral tudi sam. Na primer «Srce je adut«. To delo ti nikoli ni bilo posebno pri srcu.«
«Vsi pravijo, da bo sezona sijajna. S tem starim delom in brez mene ne boš veliko dosegel.«
»Zaradi tega me ne mučijo skrbi. Poglavitno je zdaj tvole zdravje.«
«Oh, za božjo voljo, ne bodi tako velikodušen,« je rekla Julija. «Tega ne morem prenašati.«
Iznenada je planila v obupen Jok.
«Draga moja!«
Michael jo je stisnil v objem in sedel zraven nje v naslanjač, Julija se je krčevito privila k njemu.
»»Michael, ti si tako dober z mano, a jaz preziram samo sebe. Žival sem, kača sem, čisto navadno živinče. Pokvarjena sem do dna.»
SINOČI V SK O POMENU'1' SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
Zanimivo predavanje prof. B. Pavletiča
Sinoči je bilo v Slovenskem klubu zanimivo predavanje prof. Bojana Pavletiča o pomenu slovenskih športnih iger za zamejske Slovence-Žal se je vabilu odzvalo le malo poslušalcev. Predavatelj je s preprostimi besedami orisal pomen teh iger in sploh športa, ki stremi h razvijanju ne sarrui tekmovalnega duha, temveč vzbuja čut morate, etike in lepote. Ker je afirmacija ena specifičnih nalog športa, je logično. da je prav šport najbolj primerno orožje manjšin v borbi za obstoj. In prav zaradi tega imajo slovenske športne igre, zaradi mobilizacije mladine, vzgoje kadrov in zavesti naslonajočih, narodnoobrambne cilje S temi igrami se je tudi posrečilo odpraviti apatičnost po vaseh, ki so se razživele in se zanimale za nastope svojih predstavnikov.
Predavatelj je nato omenil nekaj negativnih pojavov, ki bi jih bilo treba odpraviti in m pripomnil, da so prav te igre vzbudile zanimanje med mladino, ki je ustanovjla celo vrsto novih slovenskih društev. 1-pre. je zaklh čil prof Bojan Pavletič. ki je hi> za izvajanje deležen burnega odobravanj, sn za manjšina živ'teniska važne, ker sa adrnz naše volje da si S'o’'en-i ki tu živimo že 1400 let. ohranimo nbstaj
Po vrednvnntv $o ip razvila zanimiva in živahna debata.
»Vse to utegne biti res,» se je smehljal on, «a resnica ostane, da si velika igralka «
“Ne razumem, kako moreš imeti z menoj potrpi ienje. Podlo sem se obnašala do tebe Ti si bil z mano zmeraj tako čudovit, jaz pa sem te sramotno izdala.«
»Draga moja, o takih stvareh se ne govori. Nekega dne bi jih utegnil uporabiti proti tebi •>
Njegova prisrčna nežnost jo je globoko ganila. Sama sebi je hudo zamerila, da ga je dolga leta imela za tako dolgočasnega.	5
»»Hvala bogu. da imam tebe. Kaj bi bila brez tebe?«
Michael jo je krepko stisnil k sebi; že se je smehljala skozi solze.
»»Oprosti, ker sem bila s tabo tako surova.«
»Oh, draga moja.«
“Resnično misliš, da sem slaba igralka?«
«Draga, Duše ti ne seže niti do gležnjev »
“Ali je iskrena ta tvoja trditev? Daj mi robec. Ti nisi nikoli gledal Sare Bernhardt, kajne?«
«Ne, nikoli»
«Bila je ošabna kakor vrag.«
Nekaj časa sta še sedela molče in Julija se je pomirila Srce se ji je napolnilo z ljubeznijo do Michaela.
»Ti si še zmeraj najlepši človek Anglije,« je rekla tiho. «0 nasprotnem me nikoli ne bo nihče prepričal «
Začutila je, kako je dvignil brado in povlekel trebuh. To se ji je zdelo prisrčno in ganljivo.
»Prav Imaš Preveč sem utrujena. Počutim se nesrečna in izčrpana. Počutim se popolnoma prazna. Edini izhod je: odpotovati.«
(N l. 'rljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSJ - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 (I. Telefon 73 m _ tiPKAVA- tr«st iti qit	--------------------------------------------------——-------
četrtletna 2250 lir. polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 diri (1 000 starih (llnarlev) letno 100 din (lonno «t»nh hi ^	e2°s, Te efon 37 33H' 95 823 ~ NAROČNINA: mesečna H00 Ur - vnaprej,
SFRJ: AD1T. D.tS. Ljubljana. Stan trg 3/1. telefon 22-201, tekoči račun pr, Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena o“- Za vsak mm 1 J J trjovlki 150 finančno	M	“TT ',Ska rrs' 11 5374 - T
_____________________________________Borise Pokrajne se naročajo pn upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcltk Ita.iana« - Odgovorni urednik*	Založni™?riaškega	~ ^ ***”