GLAS NARODA list sloyenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian daily -c in tke United States> Issued every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers Telephone: COETLANDT 4687. Entered as gecond Class Matter, September H, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1*7». NO. 269. — STEV. 209. HEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 15, 1918. — PETEK, 15. NOVEMBRA, 1918. Telephone: 2876 CORTLANDT. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL Pregled novih razvojev PALAČA KRONPRINCA V BERLINU, SEDAJ V ROKAH SOCI JALISTOV. — Nova nemška vlada je objavila svoj socijalni program. Cenzura je odpravljena. Dovolilo se je popolno prostost zborovanja, govora in časopisja. Amnestijo se je raztegnilo na politične zločince. 1'stHtiovilo s- je ose m urn i delavni dan ter splošno, direktno in tajno volilno pravico. — Delegati delavskega in vojaškega sveta nemške mornarice otlsli na visoko morje, da razpravljajo z Angleži glede mornariških pogojev premirja. — Poveljniki različnih nemških ariuad na zapadni fronti poživljajo zavezniške poveljnike, ki stoje pred njimi, naj takoj prevzamejo nemško orožje in nemške jetnike. — Hindenburg je izdal poziv na nemške armade, v katerem se ylasi. da je še vedno na njih čelu in da jih bo povedel domov na reden način. — V Bruselju je ustalo prebivalstvo proti Nemcem. Soglasno z drugimi poročili se je tamkaj dvignilo rdečo zastavo ter so vojaki napadli svoje častnike. — Nemški mirovni odposlanci so izročili zaveznikom poslanico v kateri se glasi, "da bo padel nemški narod v anarhijo in lakoto", če ic bo popolnoma izvedlo točke premirja. — Novi nemški kabinet obstaja iz treh soeijalistov večine in treh manjšine. — Washington je objavil, da se je nemškega kronprinca interniralo na Holandskem. . ^ — Poljske čete so se polastile kontrole Poljske ter vdrle v Ale-zijo. ki je bila pruska provinca, v kateri so predstavljali večino prebivalstva Poljaki. I — Maršal Foch l»o v nedeljo prišel v Metz in sicer v spremstvu ameriških čet. — Prejšnjemu avstrijskemu cesarju se ni dovolilo, da bi ostal v nemški Avstriji kot privaten državljan. — Vstaški nemški vojaki plenijo in uničujejo belgijska mesta. _ — Nemške žene so naprosile ženo predsednika Wilsona. naj se Nemške žene bo se obrnile na pred izpremeni pogoje premirja, ker bi drugače poginilo na milijone nem sednikovo ženo s prošnjo, naj se iz-ških žena in otrok. premeni pogoje premirja. — Mirovni odposlanei se bodo sestali po 14. decembru. Nemški; _ narod bo najbrže zastopal Filip Scheidemann. Mirovna konferenca MIROVNI DELEGATI SE BODO SE8TALI PO 14. DECEMBRU SPLOŠNO PREVLADUJE RAZPOLOŽENJE, DA SE VRŠI 'MIROVNA KONFERENCA V VERSAILLES. — SCHEIDEMANN ZASTOPNIK NEMCEV. Pismo nemških žena t Prostost za vse NOVA PRUSKA VLADA JE OBJAVILA, DA SE PROSTOST EA VSE. — NOVI NEMŠKI KABINET JE SESTAV LJEN IZ MOŽ IZ NARODA*, Fochov orotest Ne ropati Nemci so navzlic podpisu premir- i General Petain je izdal na svojo ja zakrivili nasilja. — Maršal armado povelje: Ne ropati — Po- Foch je protestiral proti temn. Washington, D. t\, 14. nov. — Prošnje, naslovljene na ženo pred-Isednika Wilsona in Miss -lane Ad-dams v Chieagu v imenu nemških [nad belgijskim prebivalstvom ter Pariz, Franeija, 14. novembra V zvezi z nmikanjem nemške vojske iz Belgije, je bilo potrebno, da jc maršal Foch objavil odločni protest na nemško vojsko, ter so nemški vojaki zakrivili nasilja Bern, Sviea. 14. novembra. — V poroeilu, katero se je sprejelo vo{ sa. Nekateri so bili v stanu priti na vseučilišče ter se posvetili pra vu. Drugi pa so prišli v ospredje kot uredniki nemških listov. Gertrad Baumer v Nemčiji: Alice Salomon NEMIRI V ŠVICI. Pozvalo se j« vojaitvo, da satre ustajo rdečkarjev. Ženeva, Švica, 14. nov. — Sv.-t vojakov in delavcev v Olten je proglasil rplošno stavko v Švici, ki se je pričela v torek ponoči. Zvezne oblasti so odredile mobilizacijo ene divizije, 25 tisoč mož. povečini francoskih Švicarjev, da zatre ustajo. Čete pa niso bile v stanu dospeti na določeno mesto, ker je bila železniška služ-" ba prekinjena. Vedno večje postaja ogorčenje nroti Nemcem, ki so vprizorili v Šv*ei boljševiiko gibanje. Nemški delegati na morju. Berlin. Nemčija. 14. novembra. riee na krovu. Namen vožnje je se stati se z odposlanci angleške admiral itete. Posvetovanj se bo vdeležil poveljnik nemškega brodovja admiral Hipper, ki bo posloval kot izvedenec pri razpravljanjih glede izvedbe mornariških pogojev premirja. Hipper je bil poveljnik nemške mornarice v bitki pri Helgoland u v januarju 1915 ter je tudi poveljeval poizvedovalni diviziji v bitki pri Jutlandu dne 31. maja 1916. Angleške ribe sa Nemce. s tem kršili pogodbe premirja. Protest se glasi; "4 Maršal Foch nemškemu višjemu poveljstvu: Zavezniško vrhovno poveljstvo je prejelo obvestilo, da nemške čete na raznih krajih, posebno v Belgiji in zlasti v okoli Bruselja vpri-zarjajo čine nasilja proti prebi valeem in pustošijo in ropajo, kar je v protislovju s pogoji premirja. Zavezniško vrhovno poveljstvo pričakuje, da bo nemško vrhovno poveljstvo brez odlašanja napravilo potrebne korake, da se preprečijo ta kršenja pogodbe, ki je bila podpisana. A ko ti čini v zelo kratkem času ne prenehajo, bo zavezniško vrhovno poveljstvo prisiljeno pod vzet i korake, ki bodo to dokončali/' Prestolonaslednik na Nizozemskem. London, Anglija, 14 novembra. ot. Sir Albert s tan le v. predsednik ti- kro-i"da govskega sveta, je danes ohjC*il,|naznanja____^ J_^8 °,prVe k_orake.7-1 olaJ prestolonaslednik Friderik Viljem v spremstvu 12 častnikov včeraj Washington, D. C., 14. nov. — Iz Haaga je bil državni department danes oficijelno obveščen tla je prejšnji nemški prestolonaslednik prišel na Nizozemsko in da je bil interniran kot častnik nemške armade. Poročilo pravi, da prejšni nemški cesar, ali kakor se zdaj imenuje Viljem Hohenzollern. ni interniran. Oficijelno poročilo državnem*, departmentu razrešuje vse dvome o prestolonaslcdnikovi usodi, kei se je zadnje dni vedno zagotavljalo. da je feldmaršal Hinden pozdrave našim mrtvim, katerih bur- nagovoril svojo armado i žrtve so nam prinesle zmago. In naslednjimi besedami: pošiljam pozdrave, polne globo-i Vedno naraščajoče število na kega sočutja, očetom, materam 'ših sovražnikov, izčrpanje naših vdovam in sirotam v Franciji, ki zaveznikov in velika k«za pri o naj v teh dneh narodnega vese-iskrbi naše dežele, vse to nas je Ija, za trenutek posušijo svoje!prisililo, da smo morali sprejeti tež njo Slezijo. del prejšne Prusije. solze, da pozdravijo zmago naSe-'kc P°£°je premirja. Po pogojih ga orožja. Priklonim svojo glave | Pomirja smo primorani naglo se pred vašimi zastavami. ! vrniti v domovino, kar je težav- Vive la France! Bern, Švica. 14. novembra. — V poročilih z Dunaja se glasi. «Ta so poljski vojaki zasedkli kraljevske palače v Belvedere v Varšavi ter tudi stan vojaškega poveljnika. Zaplenili so tudi nemško vojaške avtomobil0, orožje in mu-nicijo. Poljski častniki nadzorujejo de-raobilizacijo Nemeev. Poljaki so se polastili pošte in telefonskih postaj, ki so vezale mesto z Dunajem. Nemško poliei-jo so Poljaki razorožili. Grof Lerelienfeld, civil, nemški governer, je pribežal pod varstvo generala Jožefa Pilsudskija, vrhovnega poveljnika poljskih armad. Kodanj, Dansko. 14. novembra. — Soglasno s poročilom iz Berlina, so zasedle poljske ega vremena xxA DRŽAVAH. M* t _ A * * | ^ ^ P^ ^^ ^^ j* ^ J^ 9 *! smrti čitati pesmi, katere je zložil tekom sedanje IIQI11M tVBCUHIV« IOKKXIY Milwaukee, Wis. veselesra poročati. addH— at iixm offln—j . N. T. New Task. Ul M Za Mit leta M ito New r<4 UO UM Za liH)«outTo m celo leto_____ tOO -OLAfl NABODA" Uhaja raak dtn lnmng nedelj to pranlfcor. *VLA| K A I O D A" l-Vmm «C UM PmpW) lay mmt Bnndija aafl BatMcxipdao yearly $3.50. jI—■ aaj M htacvraU poBlJatl po moftiftw praku^ dt m vojne in v katerih je slavil samega sebe. / Nimam nič _______ Precej čuden je nasvet nekega Z. P.. ki pravi, da bi ga poslali ampak samo žalostne novice. Tu-s kakim eirkusom po Ameriki v družbi J. Brvana, češ, da je di tukaj razsaja šnanska influcn-Brvan edini človek na svetu, kateremu ae kajzer smili. - ■ ca. Mnogo rojakov je obolelo in Naša misel je pa, naj bo drugače kaznovan. Na širnem svetu v kratkem sta umrla: Frank Klančnik, star let: j zapušča Jteno in J nedorastle otro-: čiee. - Frank Strah star 24 let; zapu- —šča več sorodnikov v starem kraju v Nostre«rU pri Ljubljani. Blaž Dubnik iz Milwaukee je za večno zaspal :J0. okt. v Toledo, 1*«» trde družine Oiuo. Iv vojakom jo šel 19. nov. Ve umremo po- v Camp Custer. Mich. IVi- naj ostane sam brez prijateljev in pristašev ter naj do konca svojih dni premišljuje nesrečo, v katero je bil pahnil svet. Njegova lastna »est ga bo najhujše kaznovala. Dopisi Caraopolis. Pa. (p. •lno bolnikov. M a lok Jo se oelasi iz naie našel-!v Preljub. I bin* > bom .Jre. Puhaj nas je malo Slovencev,! 'S kakim dopisom, zatorej'111 diifireniu. Najhujše *»*) je trikrat obiskat svoje sorod- i jaz popisal tukajšnje razme-'^ 1» riza leta družina g. Franka '»ikt. prijatelje in znance. Dne Tukaj nas je malo Slovencev, R^P®*«"*, ker mu je že vzela ne- junija ja bil prestavljen v Camp ki smo največ vposleni v jeklar- j T,lil* s,,,rt ,,VH žrtvi- 1>rv:l -1° lVrrv- o!,i"- Prišel je z idnjikrut I ni. Dela se s polno paro. Zasluži iu'er *'»anea. stara 16 let. Bila j« "a obisk '27. septembra, ščl je na-es precej dobro, kakor oo vsei!j »itri je bil <»in Alojzi i. ?tai vrne x zrnato me .Nii društvenem polju se precej ^ j ■ ..... nro iw.nredujemo. Pred nekoli-!, , ' Padec Carigrada Zavezniško brodovj«* je v Carigradu. * Topovi na velikih vojnih ladjah so namerjetii proti Ilagiji Sofiji in proti poslopju Visoke Porte. Ti topovi naznanjajo svetu, d* je starodavno m »»to, katero no smatrali nekateri /a nepremagljivo, — padlo. Tod« Carigrad j«- bil večkrat zavoj. van. ZaVzeli so ga bili že Avari. Arabci, Bolgari, križarji in Turki. Zavzet je bil pa le s težavo vsled svojih silnih pečin, naravne moči in primerne naravne lege. Samo trikrat je prišel sovražnik s silo preko t«*h p--< in. Dvakrat križarji, namreč leta 120:5 in 1J04 ter enkrat tolpe Mohameda II. To zadnje zavzetje mesta, katero je tako krasno opisal Lew Wallace v "Indjiskem princu", znači konec grškega cesarstva na Vzhodu in pravi začetek gospodstva Turkov v Evropi. Zadnja leta >o bile sovražne armade dvakrat v bližini Carigrada. iuj lm-se« i s:uo vstanovili novo društvo, spadaj«k*e k SXPJ. K-:r na«s je tuk-;j Slovencev. s;no vc.-ji-de! pristopili k društvu. Opominjam ^lovme v okoliei. Maj pri-lezeu. posebno p,a v tem easu ko tako razsaja ta preklicana španska influ «-n«-a. Z=la i j«* /.«• pr«*eej pojenjal;« in v,, iifijH-1 i le ina'o novih slučajev te ' olezni. Kar se tiče Slovencev i:i lr'o v ua^em mestu nobenega smrtnega shu'aja. l>ro«jega naroda pa precej umrlo. Se 11» naj omenim, kako s** zadri« zdaj Avštrij.1!:i. Knkrat mi j»- eden uovoril l ako bomo živeli bfv. Avstrije, .laz s'-ni mu pa re-kel. «la boljše kak< r pojirej. »laz bi rad enkrat videl, da bi se rojaki prebudili iz trdega spanja. i da m- k iika lu i svoje drage. ni^! je 7. nov., pogieb je Sedaj je imel iti v (Jeorjrijo, pa nov. Dva mlajša otroka "m je morilka intlucnca prej pre-rpajmo. da j trgala nit življenja. Pokojni j« najlepši d«»bi star !•-:. nt- Išh Jugoslovanska JSJ Katol. uednofa Ustanovljena leU 1898 - Tnkorporirana leta 1900 Olavni urad v MINN.j po>telji. Primanjkuje [Ktifreb- ! bil Hi. »>a s.Uj še o.dravita. m kov. ^e bolj pa ki^t. zato mora- jbnu iz Xarar v ^av i»iski dolini na mrli-i ostati po —1 dni doma VP- Štajerskem. Tukaj v Milu jiu- V iiii-Miu družine Kazpoinik s*. zapw>ča 4 brate, eno sestro in toplo ZJiivaljujein vs»mi onim. ki SVil^a. v starem kraju pa tri bra- kaj prip»u opisoval. ker primanjkuje delavcev, ker je v tej bolezni najbolj priza-»I« t delavski slan. ii: še kaj več poročal. j«a sem sani v slabem stanu, da se komaj pokoneu drtim. l\*'drav! Jaka iirošelj. Boswell, Pa. Nismo bili naročniki lista do zdaj. ampak le čitatelji. Upam New Castle Pa tloi,,sa- vam new uasvie, ra. nimnino sporočili, kakor žalostne ^ čttertek 7. nov. so parne pi-j vesti. koiitH" ...rikesa w«rs«v». da lovi bolni mož ob Bwp.ru za.lnjo sap., Nh!^ t zSkd ter da je konec turške grozovitosti. ki je vznemirjala že stoletja Ar mence in druge Turkom podložne narode. veiiei sirom Amerike, kaj vam l>o- ' Ljudstvo je novicg navdušeno po-juio >poroči!i. Pred no ie prišla in- _ .. J. , , , , , V}V™]rdh> ter k(»rakalo 1H. ulicah.) fluenca. je bilo nas delavcev okol- lrpe«i narodi oh Levantu bo«lo jnizdravljali ta dogodek kot velika slavnost se je vršila tudi i:;.", jn s,Ji(, d.-lali ]>..ln.» v New Castle. Zbralo se je ljudstva vseli narodnosti ter korakali po glavne delu ulice. Naenkrat pa eksj»lodira neka lončena zoro novega dne. k«»t znanilca lepših in boljših časov. NapfH-il je trenutek, ko se bodo narodi otresli težkega tujega jarma in ko si bodo poiskali mesto poleg modernih narodov sveta.-Turčija se je že dolgo časa bala za svojo kožo. Vsledtega je sklenila pridružiti se nemškemu kajzerju ter sto- eev* ->i!:l napravljena iz vsi piti v zvezo s fevdalnimi reakcionarnimi Miami srednje Evrope. Turki niso imeli smisla za razmere, katere so sklenili vstanovi ti zavezniki. Cilj zaveznikov je bil iu je še vedno: Pravičnost, svoboda pros vet a celega sveta. Umevno je. da Turki kot najbolj nazadnjaški narod, niso imeli za to nobenega smisla. Toda padec Carigrada je še drugega velikega pomena. Odprl bo vrata Črnega morja tako da bo mopoče čimprej no magati stradajoči Rumunski. Padec Carigrada ko prinesel svobodo in prostost trpečemu narodu armenskemu. Padce Carigrada bo odprl pot v južni del Rusije, da bodo za mogli zavezniki strmoglaviti nemško vlado v Ukrajini ter vstano-viti vl^ido naroda. Dan. ko j«- prišlo zavezniško brodovje skozi Dardanele, bo ostai za vedno v spominu vzhodnih narodov. Ta dan bo pomenil konec suženjstva in začetek svobode. Velika Rumunska kovrstnib tve.rin. Cev je padla v mestu, kjer je stal tudi Slovence, lbletni Jožef Germ, kateremu je pokvarilo vso desno llogo. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je v soboto 9. nov. ol> s. uri zvečer umrl. Njegovo truplo je bilo prepeljano na dom svoje matere. Pogreb seje vi šil v toiek 1*2. nov. ob 1(>. uri zjutraj Pogreba se je vdeležilo veliko število občinstva vseli narodnosti. Eksplozija je zahtevala še 6 drugih žrtev. ki so dobili večje p«>škodbe. Neka devica je bila mrtva , b i»riči. enemu so odrezail prste na roki, o.st*ili so dobili manjše ]»o-škodbe. Jožef (Ieri!t in neki druiri deček sta stala skupaj; dobila si.-oba enake poškodbe in uuirla oba isti večer. Jo/» f Gcrm j«- bil pokopan v družinski grobni«*!. kj«*r le/i (Mikopan njegov o*';«-. Mjiteri-vdevi naše sožalje. Sloven«*i iz Farrella. Pa., so kupili vene«* po kojniku v zadnji po/drav. Ralphton, Pa. K« !- že davno nisem videl «lopi-sa i/ naše nasellnne se želim zo- paro. Ziislužek je I>i 1 ]>rei-ej dober; za časa influence pa je delalo samo 11 delavcev, a tiru go je-vse le/31-i«i bolno. Od 10. oktobra pa do novembra je bilo bolnih J7G 1110-•^kili. žensk in '-tndiov. <>d tistih jih je umrlo 2:>. žalostno je bilo gledati v tako mali naselbini, da vviHikee, l.amor je bilo truplo jm-^"ojnega tudi prcjH'ljano 4. nov in >itio ga izločili materi zemlji nov. pokojni je bil tilit ga iu mirnega značaja; kdor ga >e p.>-uial, ga je rad imel. Pokazal«* se !«*. koliko je imel prijateljev. k<» 1 je ležal na-mrtvaškem odru. <>!>. j isicali so »^a mnogoštevilni znanci. In prijatelji. Pokojni je l»il preti« I časom član soe. pevskega društva j Naprej in člani ^a niso pozabili, ak«»ravno ni bil sedaj več član.! izpeli stt mu doma in pri odprtem i grehu žalostinko. z.i kar gre čast j lanom društva Naprej, ker nis..' I pozabili nekdanjega svojega čla-' i na. Pokojnega so spremljali s«»-rodniki, mnogi prijatelji in znan-;ei. T* di v«»jaki so mu izkazali zadnjo čast; ko so ga položili k i večnemu j»o.*itku, s<» mu v zadnji pozdrav trikrat vstredili. Pokojni ie prišel v Ameriko pred 12. leti. Kakor napreden mladenič si je želel v id-.* t i Ameriko; bil je v mr -gdi mestih. Sedaj pa pm'ivaj v : miru. mkdar p«^.aJd j;*ui prijatelj, lahka naj ti bo ameriška zemlja!j M. J. K. j Ralph, Mich. ! Najprvo naj popišem malo far-! GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL R0VANŠEK, box 251, Conemairgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtain: LOUIS C0STELL0, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: . Dr. J. V. GRAIIEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOITN GOUŽE Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave M', So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PQRENTA, box 176, Blaek Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480 Elv, Minn. JOHN KUPN1K, S. R. box 24. Export. Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N B. Clevclau;!, O. FRANK ŠKRAP.EC, Stk. Yds. S*a. box 63. Denver Colo GREGOR HRESČAK, 407 - 8tb Ave., Johnstown, Pa. .Tcdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči sp uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neu radna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jedncta posluje po "National Fra ternal Congress" lestvic1. V blagajni ima okrog $300.000 (fri-stotisoc dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtn.n jp že Izplačala do spi,500.000 (cn miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dob« podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po rar.nih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjor j h še ni. priporočamo vstsnovitev novih. Društvo se lahko vstanovi 7. S elani ali članicami. k Za nadaljna pojasnila se je obrniti na gl&vnega tajnika. J. nas smrtna kosa kosila tako|merske ra/mere. Letira ,e neusmiljeno. V treh hišah je letos boljša kot druga praznila do enega, tudi je bilo ža-j je bilo do! lostno gled;iti, kako so prigi-dmiki vozili moža, ženo in otroka Princeton, Mich. V li^l 11 "Glas \aroda ", k;r ■•• ga pridno prebiram v«»ak f:;.; baje po vseli Zdn:/-'f;ih d va. tukaj ]>a smo ■ diavi ii' -e tud: s!iš!. da }.i bil kdo byl:-n. Tukaj je prav i>ml<> Sb»v«-:i<-.« bila' kolikor itii znai elil-o slabše naen-j Krompir je ' leta. Vse samo seno je bilo kot druga leta p>i kot zadnji dve na pokopališče. Tudi tcžkojleti: ,-ena. koleraba, zelje kore-i .ie bilo dobiti hitro druge pogreb ;nje ni ])esa S() tmIi Ut>t /n(IJ I, nike ter so pojedni morali čakati! —7 dni do pogreba. • I družine. ! sem 1 • • i Kranj« ;» -t i V rovu v 1 I . zaou.sb-nili :>f»n pro,'- ^o ve 1 » ij Ivu-e pa loma i/ ' -' »■C v. nUeai •. i t«-l. v katerem d 1 lav. <1 nji dve leti. Sena je pa zato manj. ker ni bilo dosti dežj i; veliko slu/ek ni tako leora tfdo. No«: Danes se je začeh> malo bolj- j farmerjev bo moralo polovico /.i ■' ki st ti in deli'V- ni obiskala: moj da j:- na potuJ ker enkrat i" nekdo pisal, da v/;. ; me tri >p"ii! :.sihi praznik. Montevideo, Fniguiv. i:;. \ tukajšnjem pariam«* !u vršila dains velika pr-.zavez' demons! ra«*i.ia. Zatem l,i|.-( biveev tukaj «ko!i.;Jeta resolm-ijii. ki 1'j-avijo. da je letos dobro leto za srne. oziroma za lovce. Slovencev 111 več tukai kot tri-: miki. je. John lVnde je kupil bond za I,!Cd N-mčijo ■f'10<». Jobn Uernard z^j ^."»il. Frank l3a\!ič pa za > pa tretjega' posojila. Jobii Temle je tudi' Odgovor na to najdete v Sloven Domači Z'2ravnik mali Hitri rai-'uoar (nem^ko-angi.) vezan ^.50 Pt#!j»-«Je!jstvo —,.VJ Sa*!jereja v popovorlh SI« v. anpi. In angt. o)ov. slovar fl.50 VeiiLt -»lov. ang. tolnia? fU.50 ZABAVNE IN RAZNE DRCGB KN-JIGB: Fllpnotlzem Dve fialoigrt: "Čarlljeva ženltev in "Trije ženini" Postrežba bolnikom Trtna u.š in trtorej Vojna na Baikmu 13 rve». RAZGLEDNICB Newyor.ske, tu>2i<*ne, velikouočae In novoletne komaii j>o ducat ZFMIJEUD1: Avstro Italijanska vejna marn AvstriMigrijkt, v«-likl vezan 1VIi svet inall eeli rvet veliki Tf'7.1 fl Vojiui inai>a Vojni Vojni at lun nor /emijerMI: A.a , Ariz.. Colo., Ca L lto ,<'lru*4-nih držav mati t-irii/^eaih *'ržav veliki £drnier.!h flritv stenska inapa, na drujfl Hirtnl f«« eeil svet r—.RS —.25 —,WJ —m h /JU - .50 —.10 yjr> (V) f■ /Jd .30 F .23 h .10 —.28 $3 00 Zakaj moramo biti prosti? — pil /.;> >'-<» \V. \V. S. j sko-ameriškem Koledarju zn lete 2 Zima se tudi tu že odlaša : že 14 1S19' v članVu "JUGOSLOVAN na Ogrskem iu ob Dnjestru. bo priznal avtoriteto narove n.ilji f»roe \ Aeosta; Pa., je Naznaniti moram tueli žalostno influenca poklicala našega sobra- novico, da mi je 11. oktobra umrl J°'jfJ,')!>* '-'ta Alojzija Stalarja Umrl je dne dragi prijatelj oziroma sorodnik U7'ltHV ». novembra zjutraj. Bil je član Jakob Faraone v Seminole. Pa.. u: je vedno ohlaeuo. ee ne (ie/ti-pa samo oblaeuo. som eitiitelj -m. Farmerea. SKI PROBLEM Sadaj, ko ste zadostili svoji dolžnosti glede četrtega posojila svobode, kupujte vojno-v3TČevalna znamke. Rumuni bmlo kakor Jugoslovani. Cebo-Slovaki in. Poljaki zado SXPJ. društva Složnost št. m v Kateri m; je bil največji prijatel j bili svoje mesto na solncu. t>~,-, -L---- " • - j • - - Ralpbtoiiu. Pokopali so ga dne 6. 111 dobrotnik v vsel. slučajih 125 P&EMOGABJEV IN 25 KPKSABJEV r---------- - -.....J*. . - - ----^vrivuj^. listna Pri New Hiver Company, ki obra- in v vzhodnem dehr|^, Ameriki bil :tad 4 leta Do- Oslic, poštenjak in dober katoli- tuJe 15 min v New River premo-ma je bil iz furo Rogelj pri Cirk- Bi! je previden s sv. zakra- garskem polju, kjer se koplje slav Kralj Ferdinand bo torej naeeloval državi, ki bo imela dvanajst na Kranjskem. T>-ta 1016 je menti. Spadal je k dvema dni- ni brezdimni premog, ki je bist- šel prostovoljno v ameriško ar-'štvoma. ;?i sicer k društvu SDPZ. ven za uspešno izvojevanje vojne, tnado. kjer je služil zvesto i»©i i»> k društvu Prvi Maj štev. Til Premog je od 4 do% 6 čevljev leta/ Prišel je domov kot čvrst S\PJ., oba v Seminole. Pa., kjer visok. Mehki je premog, mladenič in je rekel, da »a veseli.j jc tudi on prebival kakih let. Želi se predvsem prejšne pre- Ko bo Rumunska dobila nazaj svoje izgubljene province, be nov. na katoliškem pokopališču v katerega ne bom nikdar pozabil, imela skoraj šest miljonov več prebivalcev. V Besarabiji je namre" BossAvellu. Pa. Bil je 24 let star. je rodom Gorenjec, doma iz dva miljona Ruinunov, v Bukovini 3'X) tisoč Ogrske nad tri miljone. Kralj Ferdinand bc miljonov petstotisoč ljudi. Kaj naj se zgodi z kajzeijam Boljše zdravljenje za manj denarja.. ^ \ Profesor Doktor B. F. Mullinž 4. Slovenski zdravnik-špecijalist 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. i < Nupnti {hm pMto. C »tri. p»2>rc »4 Sm.-.ViwU 5t. haU » u» i mmim ■■■„ , Ja« sem naftarejfl idram1k-8p» i | cljali«t za Slovence ? Pittsburgtaa K Nek newyorski časopis je vprašal svoje čitatelje. kaj naj se zgodi s kajzerjem. Naslednjega dne je že dobil nebroj odgovorov in na svetov od ljudi vseh slojev. lTlli. • . -- . vr tj • j a , j u- ^ •»• -i .tIuKaJ zaprosea sestro Marijo A Nekdo je predlagal, da bi ga postavili na nov spomenik preo; brani, v *tarem kraiu pa očeta ir newyorako mestno hiso. < ' 1 Nekdo je predlagal, da bi mu odrezali nos in ušesa ter ga posla-; li po svetu. Nek Nizozemec je pisal, »la ne sme do smrti ostati na Nizozemskem. tudi ee redno plačuje board**. da bi slu/il ^»rmi Samti. panesjTaiu zapjšča tudi z-*lo ]H>trtes;a mogarje, ki so zaposleni v nebist-?a je poklieala španska in fin Mca ženo Marijo Faraone in tro- venih podjetih. Stem bodo poma-enea v večno svobodo« o zemljo.'je otrok Mary. Joseph iu Lou i--, gali sebi in svoji vladi. Lauka ti bodi ameriška zemlja!iZapuš-a tudi eno sestro nekje v Prve vrste življenski noiroii mnter ter več sester in bratov. Martin Koros-hetz. Westmoreland City, Pa. Influenca neusmiljeno k«u v Drugi zopet svetuje, da bi moral na kakem javnem mestu do naši naselbini V vsaki hM, je I življenski pogoju Westmoreland County, Pa. Izre- Dobre šole in cerkve. Imamo C. kam iskreno sožalje vsem skupa., & O. ter Virginian Ry Car zalogo t"bi. draea sestra, in otroci te,r ter delamo \*saki dan. sorodnik?; tebi pa. dra«j:i Jiakol ter moj največji prijatelj in so r»winik. kliče vsa moja druiina in Jost: Bodi ti lahka žemljica. Frank Hren. Pišite ali se oglasite takoj pri: j THE NEW RIVER COMPANY, McDonald, W. Va. ali katerem koli U. S. Employment i uradu. Zfiiariin i* več kot 38 let bolne ^ ' mt^ke in Senske. OadravU nem te dm K tisoče in tisoče oeeb in morem tudi R vas. V zdmv^Vnjn razulh boleznJ K ima ji največ ifkufinjo. Rabim aa R i mo najtMljisa »dravila. Imam najbo i : Ijši električni »troj za preiakavanj«, K potom katerega ae vidi celo vaJc R te!o kot na dlani. K meni prttiajajc R jljndjp od blizu in daleč, da Jib »dra- fg j vim. Zilravim razne bolezni onpei-no In nn$;|0 (iovorim fiT6» •Lo. .Moje rene zmerne. Znutiv*-Pridite k »ni kot k prijatelju. V MdeUoaaaoodlO. ur« ajatrmj do S. »opoIdM. SLAS NAHODA, 15. NOV. 1918. Za staro pravdo POVEST 12 LETA 1515. Turčija Si)i,-al Peter Bohinjec. Himen T rska je tisn ras za kmete. bil živ časnik ska b<"i, usmili >e me in me reši' Pri njem se je Z i jdaeiio dobiš toliko denarja, \-e izv.-delo. Vedri jc. kaj sr godi'da ura m- !«.> nič ve • jw»želel. "Zato ]»o Nvetu, ha ko jo s Turki, kako]te prosim, pridi drevi <» polnoči z l*au< " kako i iii'M .inii na cesarskem dvoru jej v bližnjem potoku. Z v.sako šibi- ■i(l vojsko, kako meščani,j na grati in prinesi s seb->j tri vr- hroj;:>- n »gle ii. usi uio plemenitjiši. in eelo z raz- bo ve vejice, ki so vzrastle to b-to !«<»l-»isavi je'co me udari trikrat! Nikar p«i sc Napravite si krire. velike križe. Inl znio.-tm popolnoma, izdeiaval'»e uvirii, ko bom pihala in se znamenje liršcga odrešenja! je --rsnia v slovenskem in nem-!zaganjala proti tebi!" visoke droge pritrdite sveto >Krm jeziku in kako latinsko! ileinar pripravi vejice ter gre !»••>■ !m je ra 1 vmes t iknil. Zato /- njimi o polnori v zapuščeno posvečeval. Saj je razsvetljen Duh ga je navdihnil in nagovoril. naj se poprime me«"a. naj zapusti plug in naj mahne po ^»oskili teln'm^Wti^daTri^lP° 465 Ietib UaJiaja V°jažtVO iVana Hunjadija in jegove kne e TZTZ&ZSZt f či sil zopet v Ca-(Crnogorci so jih ubranili. Alba, p- vs,*.,, .,-4(iIllM .^ueSJ "radU- tUrskenV1 btambuln- Blci odbijali iz svojih gor- 'in-i S-im'ir, i - V zamu- ^arega grškega sveta sko- skih pečin, zasužnili pa s> Srbe r^Tt^t Zi tiSOi let- ka,erega * Ko,atan G^e 1» Rumu ljudi Po sKe-ra cesarstva. jski cesar in 7. njegovo smrtjo je- am bi lahko že bili zavezniki' prenehalo obstojati bizantinsko , . , v februarju 1915. ako ne b: br' : etsarstvo. pripravite k m«*; je! lunce na vstajo " tiu Veliki ^rekl>til na sv°i ll£L \ so razbili c^rigrajsko ob ve>i s«-C zj*'*uieio i. CMi V1 ki je 33:i* i>OStal P^olica.zidje. Tedaj je |v U> zadnji riu. 1 1 1 11 rimskega cesarstva. 'ski bila je o rej ekeira drugega Konstantin; 1 Na cerkev svete Zofije je bi! „_---,---------- „ ....... .a izpremenili v mo .. - ' "\?ia iz Dardanel, ne vedoč. da so imeli eeeval. Sat ie rasvetilen ™ i: , pa tudi pri gospodi ni bil brez ve- dovje. kakor mu je bik ljav " naroeeno. o l svetega Duha i«, potrjen. Na Turki ob istem času samo še okoli 20 tueatov nabojev za svoje ljave in d'Mikrat -e je siv.-no i/-j Prestraši >e močno, ko ugleda ka- P'wlobe boste prisegali svojo vel~£e to tove na Gall V-mil/:ii 1 pred slj »a ie zvestobo, priseeali svojo zvezo m , . . . ... »Ali a. W U d«, v Radovljici.] izpreletel« k.. za-" .podob« — bodo -ufiie v J^T' J*"* «a \ elik«^ i'.bo je razsvetljevala br-jene vzpt ]e- ;i ti-s'i.t ob relejniku. !'<> izbi p«> zlatil pa je bi!polno ljudi. Kni so le-j ga poseum. da jame. kačo pi etc-P rjo. dnmi n.i tretji i»ati. Že jo je udaril s prvo šibieo . i-f.iti s; 11 ol» muuii. —jt:-iUrat udari jo tuli /. drugo ši-e j»:u e?»ia tudi p:,u»rt, ak«».bieo trdirat. .V ko ztmaUne s 1 kača razjari še huje, na. Soju j dv :ua giavo, rtomalja jezik. pw-.! sire ta!;o, da inežuar s >i!»ieo žali za ob per K t ra je kdo ill; >M IJ -"! I Mil ee 1: Ills; pra z vsem zal esar pritlelal. toda da k.* kmete, ki se bore za pravdo"'... " Vrata za!:ivšče. se mlpro i/bo stopj Matijaž Klander. (Pride še.) "staro m v •i, z!ie>.i ju-oti domu. ! tt- list' Ai\ lju Turčija .... .. - ■ .»,.-. razvajeu otrok Evrope. Slabo ie •njati kvišku. Toda želja V°J'" za prajwr. P.»d takimi pra- , . • : . . J. - , . , ., . i , , .... . 1 po?.tt>paIa z vsemi njei nodlozm- i iu srebi-niakih mu vži- l",n f,nste družili m našli po- * - * 7 J M i „ 1 . mi narodi; njeno mednarodno živ- l s\t«ie znanec, svoje zave-.m- i- • - , ljenje je bila zagonetka: njeno domače živjlenje skrivnost in njen politični sistem mora. Nikdo je ni želel tam; ker je ležala kot velik. času neprimeren zmaj čez Hellespont s svojimi uboji. ma>a-kri in tajnimi poti. Zakaj ji je bilo dovoljeno stati tam! Zakaj so ji Anglija. Francija in Italija, ki to jo ropale priskočile na pomoč, lco jo je Ru-sija napadla leta 1853? Zakaj so Veleeeujeni g. urednik: — *e ob njenih perijodičnih masa- V imenu tukajšnjih slovenskih kri h med Armenci. Grki in Ži.i:. s" ujetnikov se prisnno zahvaljujem stresali možje kot LoiJ Palmer-za j»ošiijanje Vašega eenj*'!iega ston. Gladstone. Thiers in favour IN ta in se zanaprej najtopleje pri- da bi se bili poslužili svoje ve poročam. likanske moč?, da bi jo uničili? Dalje si usojaui, c-eu.j. uretl- Odgovor je mogoče najti v fra-nik. pro>iti. da bi nam poslali ko- ki je stara kot sponyn franco dogodbe. 1« dar za leto 1!»1S. V tu1 d i da nam skega državnika kardinala Riehe uatezati pi"o.šnje ne cKlbijete. -se že vnaprej -*eu: Ravnotežje sil". prt :i"s.ili toliko riizlič-j°nia!iin 'ki i" bil /aložiin z;:i »ikor s., nets]«' ncue. pa j« b la nj. «_'«»vaj -Mt drtije u. !.«b»r pa ne. u u krojač- J" pognala smreka. In ta smreka i umeriL Tudi nekaj zru.sk-i« ia-t!a hitre, da je vzrastla \ • kamri, i,i so j. die kruli, '«« t'ou,« drevo. Iz te smreke 11 "'edo! i. s|,- v,, / božjr "rezali deske za zibel tiste-uu ,> J;:u- siiskale v kot. j<- razve-elil v ve »..ste ter !»fepki>e:'t od strahovit 1 <"govorov ni bilo ne' A!i kroja- je znal še b< >1 ' -»i ■!■ s,- um sa. V ;.-< I je ljudsko prip«jved- zahvaljujemo in 1 ' • :ikor ra zlagat i j»o svoje. Vedel je hvaležni rojaki. la IMat ••j k ....."" *lt i , i tel kmete Tia Pismo iz ujetništva Naj vam pokažemo Električni vacuum čistilnik zbira smeti v vrečo, iz katere ne uiore prah. namesto Ua bi i>ometali aa kup kot z metlo. Hiša. ki se čisti z Vacuum čistilnikom. ost^je dalje čista, kajti ni pralm. tla lii le??el na pohištvo. Tutli je bolj priročno iii lažje čistiti z Vaeuum čistilnikom kot pa s staromodni* metlo. Dovolite, tla vam pokažemo, kako skozi iu skirzi mixlerii je ta eistitnik. VSi čistilniki so napregled v našem izložbe' nem oknu. kjer se bodo na željo drage volje jtokazali- The New York Edison Company At Y'jitr Service General Otfices: Irving Place and 15th Street Branch Omce Show Rooms for the Convenience of the Public 1.0 Dr mit« >•:«: 10 1»fats P.ice :>1 st,:n Stteet 15 E»«t 125th $trc« .V.- fm M'Jth Jrrcrt Trcrvji.t ic Uo-tcter Affi Virtnahc ia tuxevtlae nulu ma prodaj t tk uiik irUik. U " 1«'»t i je ti |u Seuravi Jiatijaž Klaiuler nenadoma p,..j--iopi v i/ko o polnoči, kakor sta \j se domenila na trgu. Z te je ho-kmete na njegov prilmd nri-K!andra.]l,rjiriti- ^otdeda n nadaljuje: L« ostajamo Vaši Siberia. ura; a. "So, krat vi- ia uro in pot eni Ivan Afahnie, in-itejj-vojenuojfljeuiivj, iiere^.ovka. S3 Zabajkal. un je mo-) meni! poslušajte * kaj vse to poti pleiueiiitlh Paradajzar- NEMČIJA BREZ CENZURE. te * Mi Za i/c u ste že uotovo k.ij slišali. To so le bili korenjaki, kakršnih sedanji Ionukkuženi plememtuski rod ne obrn. rrprav,/n">rt'- Turkom sekali ulave Nje^-.v b-atJ^akor -Matija/, in podložne ujak i mo-|s" ki ubili kakor we svoje .sinove. ........ i f L'a m tukaj, Dokler Zilružene države niso postavile sedanje vojne na potlla-človeeanstva in pravice za vm i:arode ter pokazale, kako je mali-kovanje pred tem ravnotežjem skozi več* -stoletij tišealo različne narode v neprostovoljni sužnosti so vse evropske velesile priznavale nedotakljivost Turčije, doklei se niso same prepi-ieale, da je tr»--ba rešiti Rusijo, kar je bilo neob Mati. Jaz asi Kinei i/, uorjiis oglasi spet krojae ' poznate, ali te»»a \rste. kakšne krvi under. i '. se oglasi kroja-• l*irtnar, i»rat nje ti v »"s; Kaj T« It: ti 1) n raj r-\ i oži. Zi lasti kropte o ganljivo iti tako je približala ura dni iVojrlllU krJKU. el «;< a- jaz pove iwj /.a rs k * "Ti, '1 ko in ka Iu- kr. voriti tako I tO. da se j ko je šel I *'Tani jjori pod planino Dol leži v razvalinah *'llud:. yra \'eliko denarja je zasutr«>a v sf i firtib'jah, a t tiare ne more ujema. Varuje i»a \elika k, u ti ara- ka- \ endar pa so zadnjega 1'aradaj-zarja Turl;i ujeli z zvijačo 111 A a žena je znorela in umrla žalosti. Ko j je I ui Drugi gos|M»darji so prišli na Pa rada j/.arski grad, ki je otl-•;!ej ii.lenoval '•Hudi grad". Stiskali so izmete dobro jedli in pili ter ni." dek M Potres je raalrl Hudi grad iu zdaj ježi v lazvali-i:ah. Ali zakleta li<"-i ni ostala brez poiomea, ki je bil kmetskega rodu. hi ta potomce j-* deček, ki mu je z.ibelka tekla na Hmb- rradu. zija- Bern, Sviea. U. novembra. — hodno potrebno za svetovni mir U Berlina, Kolina. Frankobmla Sveta Rusija ie želela, da bi s( Hamburga. Monakovega in dru zrušilo turško cesarstvo ne zato u:n nemških mest prihajajo vsak ker je bila barbarski anahroni-dan necenzurirana poročila. Vse zem, temveč zato, ker ji leži na Kaže. da je nemški narod vzel poti njenega dostopa do Sredo-vlado v svoje roke. zemskega morja. .Mornarji, vojaki in delavci vse- Ako bi prehod iz Črnega mor-povsod sestavljajo svete in celi ja v Sredozemsko morje"kontro- bila nora je zaklela svojo h-er|,,olkl v Berl,nu 1,1 dru&Je so se l^ala Rusija, bi bilo uničeno 'rav-ta s, je izpremcnila v kačo " P1.-"11™'1* revolucijonarnemu giba- notežje\ katerega je vzdržavala nju. 1'ruaai militarizem je za ved Francija in Sueški prekop bi imel 11,1 ul>it- velikega tekmeca pri poti v An- Do zdaj je bila cela revolucija gleško Indijo, skoro nekrvava. Delavski vodite- Od časa francosko-ruske zveze pomirjajo prebivalstvo. Revolu- leta 1901 in angleško-ruske no-eija gre natančno isto pot kot na godbe leta 1907 sta Franeija in Dunaju. Ljudje zahtevajo pr> ce- Anglija opustili pažnjo na Cari-siah oil častnikov, da strgajo s grad, zato ]»a ste razkrili leta 1914 svojih uniform vojaške znake in da ju je Nemčija prehitela. Nem-cdlikovanja. Temu ]>ozivu se vsi čija je dolgo pripravljala Turčijo častniki kot vojaki kaj radi vklo- na ulogo, katero je imela igrati v niJ°- _ svetovni vojni. Ko je bilo vse pri- I meno vanje Friderika Eberta za pravljeno. so nemški agenti v Ca-nemškega kancelarja jc zelo po- H gradu, Damasku. Beirutu in Je-vouca pularuo. Ebert, ki jc star 47 let. ruzalemn zamenjali svoje visoke bil tajnik >ocijalistične stran- eilindre in svilnate obleke s cesar-, , le,a '^»»»a ie iz llei- sko uniformo. In štiri leta so pri ^ k.alj. ki bo res,J zakleto delberga. kjer se je naučil sedlar- spevali k nemški stvari kar naj-.Kd,j a prebnala v t,m gradu« ~ '' ( • 11 '«' J" siva. pozneje pa krojaštva. Zdaj več: bojevali se, masakrirali in -< lurij ,» njegova g.^..^ K ambr .iralj Matijaž. o kate- je krojaški mojster, toda je m no- celo delali, dokler so bili podkup-i vsak svojo eer-j1kr../i pripovedka in o kate- go pisal v socijalistične lisle in je Ijcvani da so delali Ko jim Vi-o- |1Jia temne lase iu košaste brke. izgubili smisel Za Berlin—Ba-lad Al1 ^ - - ^azHj kmetom Dr. Karol Liebknecht je postal načrt iu so šli iz vojne kakorhi- J mja so Turkij "-a''" nravdo . !;i so jo uživali minister notranjih zadev v novi tro je bilo mogoče. Za iz """""SI. gOS J M i-in umrla »dosti. Kdin; • ta v razvalinah, ker st •drl. Pravijo, da j«' z tpreiiiejijena v k /-o jutra iii« a-1 tu opomina. Pa še več ie Matijažu prikazal iu ga napolnil s svojo močjo. >ia IVO Ali ste bolni? Ako lavata kako boleaen, ne glede na to, kako dolgo la ne ostraje m na to, kateri zdravnik ?u al mogel ozdraviti, pridite k —i, Vrvtt ram be vale zdravje. Oddaljenost alt pa pomanjkanje denarja na] ras ne za d rtu Je. Vse zdravim enako: bogate la revne. Jas sem v Pittsbnrghn najbolj« gpecljallzt ra moSks In sem nastanjen ie mnogo let. im.» najbolje opremljen a rad, tudi stroj m. X-iarke, s katerimi morem rhletl skozi vas, kakor skorf steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranih zdravil. Ne bodite boje«! in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jezika. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storitL - J Imam Erllcbov sloviti 6U6 sa krvne bolesti la ozdravim bolezni t nekaj dneh. Ozdravil sem tl-soGe sloCsJev ostabelosCt kožne bolezni, rarmatlsna, fci/>««Ht ta Jetrne bolezni, ubenje, mozole in Vse kronične kolesni Prof. Dr.*IL *G. BAERj n sejo. Turki so imeli ravno toliko smisla do lepe umetnosti kot do uela. Turki so ropali, porabili vse za se. vstvarjali in zidali pa niso nikdar. Njihovi krščanski sužnji so delali za nje. Carigrad je bil v njihovih krein-pljih. Balkan ni bil nevaren, jadransko obrežje je bilo zasužnjeno iu skozi poldrugo stoletje je imel usodo Evrope v rokah Turek. 2i?vrj^!sedMir<;iluParii^ ^ Vojna je po-Ijo. ki naj bi segal do Baltika, pade % sosednje dežele, opustoaih,skušaIa podpirati balkanske naro- so Ogrsko m dvakrat celo prodrli (ie> lla bi ta;j tako do Dunaja prvič 1592. drugič bi mORli ati Turke v A/ijo lt^J. ko jih je poljski kralj Jai. Avstrija pa je anektirala Bosno in isobieski jiorazil m pognal protf He^egovino ter poskušala priti razvijale stvari tako. da je bila ; stvori jez med Nemčijo in Rusi jugu. Od tedaj so se Turki vedno lo Egejskega morja. bolj umikali proti jugovzhodu, Balkanska vojna je bila zmaga 1 rine Evgen jih je dvakrat pre- riLsk(i in poraz avstrijske politi ke. Turčija je izgubila Moeedoni inagal ]»ri Belemgradu leta 1G97 in 1717. Obenem pa so Turki tudi pod Solimanom zasedli severno afri- jo in ostalo ji je v Evropi o.I mogočnega cesarstva samo še 10.sS2 . kvadratnih milj z manj .kot 2 miško obrežje do Maroka. Soliman s. |jona prebivalcev. ie na vzel nekaj navad pod jar mljeiiiJi narodov iu je poskušai Tak je bil položaj, ko čela svetovna vojna po —* je pn-zaslugi skleniti prijazne odnošaje s svojimi v ... . . . VOJ',y v i.t. i-o- - ^ Nemčije, kt je podpirala avstr - sosedi. Leta lo.io je Francija po- U ,, 1 u, , • ... . 1 ->*<» pohtiko na Balkanu, v name- sJala svojega prvega krščanskega ,.„ , , , • . . . ..... ° nu, da voelie pangennansko po- svojega prvega krščanskega n„ ^ , . P^Ian.ka v Carigrad Sklenjeno je !hiU ^ -ono premirje z Avstrijo. Slovani in Madžari litrske revolucije P>08. 1900 in Nato so Turki obrnili vso paž 1?1:l1^VOt,!,.i ^'adoturki. plača, ni od Nemčije. V zadnjem času se je miiogo j>! V takem slučaju bi ne imel i moči, da bi ponovila zločine Ho hcnzollerneev. Po mnenju sen. Lodge se nemški narod ne more izogniti odgovornosti s tem, da naprti celo krivdo kajzerju, katerega je odstavil. Nikdar ni bilo časa. ki l»o armade in narod ne mogle skleniti miru. Nemški narod je smatral vojn » za industrijo. V šolskih knjigah se je učilo, da je Nemčija cesarstvo v Srednji Evropi, obdano od sovražnikov. Nemški narod je hotel zmagati v vojni prav kot je hotel kajzer sam. To vojno je izzval namenoma ter jo podpiral. Nemški narod je stal pri cesarski vladi, dokler niso bile njegove armade poraene na bojnem polju. Skozi štirideset let se j • jbahal z 'dnevom* in ta 'dan" jo njo na morje. Od svojih italijanskih in grških sužnjev so se na- . ,, ..........I , , . , .. i,. „ *,,„:.].:i __i.* . , najiai z tinevom in učili parobrodst va in Italijani ter ' reformah, o eman } , - , , - -t (irki so sedeli na galejah ter vo- ciPaciji ženstva in nekateri so u- s",,aj •*,')anskl P"»el. žili turške ladje po Egejskem in I>aIi- ,in sto',i nova Turčija v krog! Nemški narod mora plačati od- Sredozem-kem morju^do Gibral <*ivi,i*iranih držav. Toda to so j.d- škodnino in dokler tega ne štor-, tarja in nosili zaklade in sužnje v Zlati rog. Nato so si Benetke naložile na logo, da branijo trgovino na mor ju. V bitki pri Lepantu v oktobru 1571 so bile krščanske države prvikrat in zadnjikrat /.družene in se vstavile Turku. V boju je bilo 200 beneških galej, in mnogo francoskih, angleških, španskih in ivstrijskih ladij pod poveljstvom slili samo oni. ki poznajo Turčijo površno. Turek ostane vedno Uti. I! V** «vv Nemčija isce simpatij je treba držati mesta in ozemlja. Danska in Šlezvik. Kodanj, Dansko. 14. novembra. Severno šle/viški listi so objavili poziv, ki je podpisan od 302 dan-' škili društev in v katerem se zah-teva, naj uravna Nemčija pri mi-Jrovnih pogajanjih severno-šlezvi-ško vprašanje na temelju pravice ! samoodločbe naroda. Nemčija hoče vprizoriti veliko Don duan d Austria. Skoro ni bi- kamPanjo za simpatije sveta. — lo plemeni tačke rodovine v Evro- Pravi senator Lodge. _ Amerika pi. ki ne bi bila imela v tej bit- mora d°l»ti take vrste mir kot ga ki kakega svojega zastopnika. V ona hoče. tej bitki se je boril Sir Richard ~ __________________r_________ Grenville, ki je nenaj let poznejt Boston, Mass.. 12. nov. — Pri Seboj plemstva. — To^je dokazano j>otolkel špansko byodovje. na "upravi o problemih, s katerim strani španskega plemenitaša in 1,0 morala vlada pečati takoj, pisatelja Cervantesa. j«1 izjavil senator H. Cabot Lod- Zakaj hočemo Slovenci demokracijo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med V bitki pri Lepantu je turško ?«*- da bo sledila sklenjenju pre. brodovje je izgubilo več sto galej niirja nova pacifistična in pro- in več kot 30 tisoč mož. Zavezniki nemška propaganda tako v tej de- so izgubili na ubitih kakih 3000. želi kot v Angliji. S turških galej je bilo osvobojenih — "Ameriško javno mnenje. _ kakih 12 tisoč sužnjev. Pri Le- je rekel, — je zahtevalo premirje pantu je bila sicer poražena tur ška sila. toda ni bila še uničena. Koncem 17. in začetkom 13. sto letja se je začeli; krčiti turško o ki je predstavljalo brezpogojno predajo. Ameriški narod ima s-, daj lahko take vrste mir kot si ga želi. če ga zahteva tako on kol j" zemlje v Evropi. Omenjeni sla že časopisje. Mir. katerega h bili dve zmagi princa Evgena pri utrjeu s fizir.nj,ni jaimTtvi. Belemgradu. V miru v Karlovcih Senator Lodge je naštel nato je sultan moral odstopiti Sedmo ,fizidua jam.stva katera -j.. grasko m deželo med Donavo in novna obrazloži! v S(.natu. a 1 iso. Benetkam pa Morejo ki tvo- stavil da bi se po njegovem n sedaj juzm del Grške. Podolje mll0nju 11C sm,lo vrniti ^emvin m l krajina je lula prepuščena; njenih kolouii y./f;t] w se ji ]no. Poljski. Rusija pa je dobila sever- , 7 c4- , , .. - . ralo dosti ozemlja, da se zopet u- no obrežje \ rnega morja z Azo- . . . , ■ , , ^ 1 . e J j stanovi staro poljsko državo ter krvave vlade. Proslava mornarice. li t SM (TU FLEIJD 8T, nasproti poŠta. TAŽMO^Odrcai to ln prinesl s seboj. P1TTSBUEGH, PA. 1222. Vpaduiki so tedaj preplavili vso Armenijo, Mezopotamijo. Ara bi jo in Palestino. Oprijeli so se Mohamedove vere in nadeli svojim voditeljem naslov branitelji ve-London, Anglija. 13. novembra re k Nato so vstanovili cesarstvo Oearujoč prizor se je sinoči" nudil pod svojim poveljnikom Otoman človeku ob škotskem obrežju, kc (1299—1326) in so prevzeli po je velika mornarica slavila pre- njem ime Otomani. mirje- Otomanrjki Turek ni bil lovec. Na 30 milj dolgi črti so bile boj kmetovalec, obrtnik ali trgovec, ne ladje vseh vrst nenadoma raz- Držal se je v Aziji, dokler ni oro-svetljene. Na tisoče siren je oa. pal vsega živeža Židov in Arabcev mevalo po morski gladini. Sto in nakar se je napotil čez Helles-sto žarkometov je fantastično raz pont v Evropo. Od 1363 do 1^96 je v.vetljevalo morje in nebo. preplavil eelo Maeedonijo in Te Proslava, ki je trajala ©no uro šalijo. Na Koso vera pol ju. so Tur-je ravno tako naglo prenehala ki 15. junija 1389 porazili Srbe kot se je pričela. iin ravno na istem mestu leta 1448 morja vom. V drugi polovici 19. stoletja so! Rusi neprestano pritiskali na Turke. ki so neprestano izgubljali de-1 žele. Ako se tedaj ne bi bile bale zapadne evropske države, da bo kršeno ravnotežje \ Evropi, bi bila Rusija dokončala svoje delo in Turčija bi .bila pognana iz Evro-pe. — 1817 se je Srbija oprostila turškega parma; 1329 je Grška dosegla svobodo s pomočjo Anglije Francije in Rusije. V rusko-tur-Ski vojni (1853—54), kateri je sk-dila krimska vojna, so se Angle ži. Francozi in Italjani še vedno krčevito držali "ravnotežja" in se borili na strani Turčije 1S78., ko je bila na berlinskem kongre-j su začrtana meja ruskim prido- i bitvam. sta postali M o Ida vi j a in Valahija rumunsko kraljestvo ob enem z Dobrinižo. Omagora je po j stala samostojna kot knježerina in postala 1910 kraljevina. Srbija je postala 1882 kraljevina. Bolgar ska in vzhodna Rumelija sta po- { stali avtonomni državi pod nad ; vlado sultna, toda sta se 1S85 zdm žili in postali samostojni kralje vini 1911. Rusija pa je dobila Be- i sa rabijo. Od tega časa so se na Balkanu! Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVMK <38 Pena Atc- Pittshnrgh. Pa v članku "Poglavje o stari slovenski demokraciji", priobčenem v Slovensko-ameriškem Koledarju za leto 1919. Pošljite nam uino EN DOLAR ln ponlali rtni bomo popoln Ženitranzki kitalox * natančnim opisom. SLIKAMI, imeni in naslovi mno-K"ita dzklet in nekoliko ndor, ki iščejo dnbr«tri nI poBtenr-s-a rnrrfn. T^ihkonami piirt* in skls-nete »rečen zmkon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posrHiTsnjn. zato n" šte-dite dolarja, ki ja posredi med vam' m ZAKONSKO SREČO. Pišite še dane« pa: RELIANCE F. CLUB Box 376 Los Angelc«, CaL Nova moč, novo zdravje, nova čista kri za tri cente. Ako Imate slabe živee, Imate bolečine v želodcu in v ledicab, ako ste slabi, izfrjKini. ue morete spati, ako se vam zapira, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas j>ogosto boli sliva, ako je va^a kri pokvarjena, nečista, □ ikar ne trosite denarja za zdravila, kateri ne i»oznate, temveč* pošljite nam znamko za ^ cente v pismu, naslov in uii vam bomo z obrano pošto povsem zastonj in brez vsake obveznosti od vaše stran! poslali naše popolno iz čistih, zdravilnih trav sestavljeno pri-rodno zdravila JUVFTO Aaslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Braneta 5, PITTSBURGH« FA. * .. .____ GLAS NARODA, 15. NOV. 191$. Kadnii rodbine Mntberttier Spisal Jean Bameau. — Za MGlni Naroda" priredil J. T. 11 (Nadaljevanje.) \ t — Odptnvati nameravate! — je vprašal mladenič pneplašeno. — Da, Mihael, ali še ne veste tega? — Odptorala bom in za pustila svojo domovino. — Za dolgo časa? — Da. za vedno. — S svojim očetoin bom šla v Alžir. — Ko sem pred štirinajstimi dnevi mislila na to potovanje, mi je žalosti pokalo sree. sedaj bom pa lahko odpotovala brez joka in stoka. — Kaj ne da boste včasih malj mislili name? — Ne, tega ne trpim — je odvrnil in jo zopet objel. — Jaz nočem. da bi odpotovali. — Toda. jaz moram, gospod Valin. — Zakaj .pa? — Ktr *nio uničeni, ker smo do grla zadolženi. — O. nikdar bi ne mislila. d:i bi mogla to pri/nati kakemu človeku, toda vam lahko priznam, moj ljubi Mihael. — Kaj ne. da ne boste nikomur povedali t — Obljubite mi to. — Mojemu očetu bi bilo zelo težko. — Ali se ši- spominjate, kako je vsi rajal pri tem, da se vaš stric seznani z menoj ? — l)a. tega se prav dobro spominjam. - Ali morete uganiti, kaj je mislil s tem?----Da bi se poročil z menoj! — Gospod Saverne? I —- Da, gospod Sa verne. \ - 1 — Ah. moj Bog! — Oprostite mi. gospod Valin. — Tedaj vas še nisem poznala in »<«iii bila zelo neumna. — Tedaj seni ljubila samo našo hišo, in liaš gozd. — Bila >«-m tako obupana, da >em bila pripravljena na vse. — Vedoč, da nas samo gospod Saverne lahko reši. sem oklenila poročiti se žnjim. Mihael j<> je začudeno glelal. On bi bil prav lahko kupil naš grad in naš gozd in v zameno za to bi ga morala ljubiti. In vrjemite mi. da sem sklenila ljubiti iz \ sega srca. Ve lela sem. da je bila tudi njegova prva žena. hroma in sem si domišljala, da mu bom vsled tega tudi jaz ugajala. — Ali ni bilo t<» neumni., gospod Mihael* Toda jaz sem bila tako nesrečna, laki silno nesrečna. Sam Bog ve. koliko sem pretrpela. — V Alžiru bi bila takoj umrla, ka„ti na tej zemlji sem vzrasla in >i niti predstavljati ne moreni, kako bi se morala odtegniti mu. Sedaj imam pa lep spomin, ki mi bo sledil vedno, tudi če bi šla na konec sveta. — Vi ne \este. kako vas ljubim, kako vroče iu prisrčno.... Ali mi lahko odpustite. ker sem revna in ker moram »odpotovati. Kot ma<-i>a je nekoliko nagnila svojo glavico, sv<*jo s cvetjem posuto glavico. Prav rad vam odpustim, ker sle revni. Nina — t«nla odpoto-\ali ne boste nikamor. Ravno prej sem vas še smatral za bogato in vsled tega si nisem upal, povedati vam svojih misli. — Ker pa sedaj vem. da ste revni, vas bom zaprosil za roko. Ali. kako ste dobri. Mihael! Hvala vam iz celega srca, toda po pravit i vam povem, da vi zaslužite kaj boljšega kot pa revno deklico. Sicer ima pa moj oče tudi svoj pomislek in jaz se zelo bojim tla bi vati ne odslovil. — Kaj pa, če bi bil bogat T — Kaj. če bi jaz kupil vaš grad? Kaj pravite, Mihael 7 — je vzkliknila Nina in ga žareče pogledala. — Povem vam. gospodična, da niina moj stric razen mene nobenega sorodnika. Povem vam tudi, da me ima zelo rad in mi bo gotovo dal par stotisoč frankov, če ga prosim zanje. — Par stotisoč frankov? — Da, gospodična Nina. - Oh. to bi bilo krasno, imenitno! — Mihael, Mihael! — Vi se gotovo varate? Ne. ne kar sem rekel, ni samo mogoče, ampak bo čisto gotovo. Ponmlitc nekoliko: (i os pod Saverne je brez otrok in jaz vem. tla me hoče podnoviti Če se bom j>oročil, mi bo gotov dal nekaj do te. kaj ne? -- ( e bo videl, kako t^rastno vas ljubim in če bo videl enkrat vaš grad in vaš gozd. ga bo prav gotovo kupil. — No. pa saj ud je že večkrat rekel, da bi kupil kje v bližini kak grad. če bi bil ravno na razpolago. Vaše posestvo bi bilo pa kakor nalašč zanj. Vsi skupaj bomo stanovali in živeli kot ptički. — Ali vam bo to ugajalo? —^ —- Ce mi bo ugajalo? Moj Bog, pa še vprašate kaj takega? Ta misel, ki sv ji j«» zdela Jako v daljavi, je popolnoma objela njeno dušo. Ali bo res tako? Nina ie irejietal-. v sami sreči Sedela je na klopi, napol zakrita s cvetjetu in m- smehljala. Njene roke so bile skrite pod cvetjem, cve-tjc je imela krog pasa in vratu, noge so ji tičale v cvetju. Bila je podoba ispomladi. čistosti, svežosti. bila je duša gozda, ki se je na nek čudežen način vtelesila. Bila je t tl.o lepa in tako očarljiva, da je padel Mihael preti njo na kolena. — Oh. kako vas ljubim! ~ je jecljal, .poiskal med cvetjem njene roko in jo pričel poljnbovati. Niiw» se je >e vedno smehljala kot da bi bili zamaknjena. — Ne, Mihael, vi mi ne -mete tolikokrat povedati, da me ljubiti. Jaz nisem Tega vajena, in prevelika sreča bi mi gotovo škodovala. Prepričani bodiie. da bom umrla same sreče. — Dajte se malo šalite / menoj, recite mi parkrat da ste jezni name, samo da se bom nekoliko oddahnila. Pozneje, pozneje, ko bom tega že vajena, mi boste lahko pripove lovali o.I jutr i do večera, iz dneva v dan. Ničesar drugega mi ne boste imeli reči ko: >amo to. To bo zelo kra-siio in že pil misli na vse to moram zajokati. — Prosim, dajte mi rajše poljub. To me bo nekoliko ojačtlo. Res ji je da i poljub, kar je pa ni dovolj ojačilo, in je vsled tega zahtevala še drugega in tretjega. Solnee je zahajalo, gozdne steze so bile zapuščene, povsod je via dal globok molk. — O, Mihael. — je rekla Nina — te cvetke, katere sem podarila Bogu, bom dala vam. — Vzemite jih, tukaj so. Nate. še več. — Naj rajše bi pokrila žnjimi sebe in vas, da bi se vsled prevelikega •»onja zadušila v sami sreči. — Oprostite mi, Mihael! — V tem trenutku bi ne smela govoriti o m rt i, kajti življenje je tako lepo in krasno. Nikdar ni še slišal tako strastnih in tako čistih based, nikdar ni še videl tako g'oboke in ginljive ljubezni. — Bil je srečen, da, tako srečen, da so mu stopile solze v oči. Ko je Nina prijela za cvetje, se je zbodla ob trn. Mihael je videl na njeni dlani kapljii-o krvi ter pritisnil rano k svojim ustnicam, kot j«- bila storila tedaj Nina, ko ga je pičila kača. — Ob črni trn se in se zbodla — je rekla Nina. — Daj, črni t ni, povzroči mi bolečino, kolikor moreš. Zatem je začela stiskati trnjeve veje, kajti bolečina ji je bila v tolažbo v preveliki sreči. — Pustite me, Mihael, — je rekla, ko ji je hotel iztrgati vejo iz rok. — Črnemu trnju bom do smrti hvaležna, kajti potom njega sem se seznanila ». vami. — Ker bo tvoril srečo mojega življenja, me lahko praska. Te rane mi bodo jutri zjutraj jasen dokaz, da nisem sa-njata, ampak. dr. sem res ljubljena in da bom nekoč postala gospa V a lino va. — Stopite sem in moliva skupaj. — Moliva, da vam bo dal stric bogato doto in da nama bo pustil najino srečo. — Morda ne verujete v Boga, gospod Valin? Toda molite vseeno. — Kaj ne, da boste? Pokleknila je na cvetje ter začela moliti in prositi Boga iz dna svoje nedolžne duše. . In on, lahkoživ Parižan, ki ni že izza svoje rane mladosti nikdar molil, je bil ob pogledu nanjo tako ginjen, da je padel poleg nje na kolena in začel vroče moliti. Mali rdečkasti oblački, ki so se bili zbrali na vzhodu, so se raz-tresli po eelein nebu. Življenje je bilo v tem trenutku tako krasno Vse je moralo ljubiti, vse je moralo upati. — Kdaj boste videli svrt>jega strica? — je vprašala Nina, ko sta od molila. — Še nocoj ga bom videl. — Ali mu boste povedali? t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da je moja soproga, oziroma mati ROZALUA BRATONJA preminula v starosti 32 let dne 6 novembra po 12dnevm mučni bo Vse mu bom povedal in mu toliko časa prigovarjal, da se! lozni pljučnici. Tukaj zapušča me bo moral vdati. — Ali mislite, da ga boste morali dolgo časa prositi? — Zakaj pa? — Zato, ker je svota precej velika. (Dalje prihodnjič.) Narodi, vojna in mir V "Domovini* piše pod gor- tovih vprašanj, ki nastajajo vsled njim naslovom Junij Brut: lege in položaja, ne moreta dogo- — Svetovna vojna današnje voriti, predložita svoj spor raz-dobe je vojna narodov. Zato se sodišču, kakor predloži vsak člo-je v tem času več premišljalo, kaj vek svoj spor sodišču. Ker je ne-je narod, kaj je narodnost in — mogoče, da bi si vsak s pestjo d< -kakšno bodi razmerje med naro- lal pravico, oziroma hotel doseči di. — svoje krivične namene, je to edi- Podajamo tu nekoliko glavnih na pot. ki jo more sprejeti zveza točk. ki so v celoti podlaga naše narodov. V tem vsi narodi sogla-deklaracije in naj nam bodo v o- šajo. dilne misli pri našem nadaljuem 10. — Dasi bi bilo človeštvo boju. Le na tej podlagi se bo mo- popolnejše, ako bi bil na svet.i gel koneeno ustvariti tudi stalen samo en narod, priznavamo ven-mir. — dar. da je konkurenca med naro- 1. — Človeštvo živi. se razvija di vzrok napredka. Ta konkuren-in izpopolnjuje v narodih. ca pa ne sme nikdar preiti v na- 2. — Narodnosti se ne ločijo sil je in niora priznavati geslo: — samo po jeziku, ampak tudi po ra Vsakemu svoje. Da se ublaži raz-si, značaju, čustvu. Zato se mor.i merje med narodi, zato goje na-vsak narod vzgajati In razvijali rodi kulturo. Kultura ne priznane Ie v svojem jeziku, ampak tu- je vojne'. Znanost in vera (krili v svojem duhu. ščanstvo pravo, ne nasilno), po- 3. — Vsak narod je svoboden, žlahtni človeški rod. Vsak narod ima v življenju svoj To ne bo nič nemogočega, ako namen, zato mora biti svoboden, pojdejo milijoni denarja, ki so šli da more nemoteno služiti svoje- doslej za militarizem, v kulturne mu namenu. j namene. Zato bodo nastale iz vo- (4. točka zaplenjena.^ jašnic šole in razni človekoljub- •"»- — Nasilje nad narodom je ni zavodi, iz vojaških skladišč za-enako nasilju nad ljudmi. Vsako l0ge za uboge, in iz pušk knjige nasilje je dokaz barbarstva, iu ju knjižnice, ki bodo dvigale člo-svoboden narod ima v imenu knl- veški rod k njegovi dostojnosti iz ture pravico, ila se bori za svojo sedanjega propada, da bo vreden svobodo. ;sin solnca. 6. — Vsak narod si izbira iu \ _ določa sam svojo vlado in je pokoren samo nji. Ta vlada je izraz narodne volje, zato mora vlada vladati v soglasju z narodno voljo. 7. — Ker bi vsled pre vel ih zahtev enega naroda prišli v nevarnost življenski pogoji drugega lia- ne žalujočega soproga in 6 nedo-jraartlih otrok, od katerih je naj-j starejši 10 let, najmlajši pa 7 me jsceev; v Claridge, Pa, zapuščaj i eno sestro in drugo v Mineralu. Kansas: v starem kraju pa eno se-j stro in enega brata ter sta riše. Na tem mestu se prav toplo zahvaljujem vsem tistim, ki so mi pomagali ob času njene bolezni in smrti ter jo spremili k večnelu počitku. Žalujoči ostali: Jožef Bratonja, soprog. Jožef, Rudolf in Alojzij, sinovi. Jožefa, Marija iu Milka, hčere. Slovan, Pa., 10. lov. 11M8. U 4-15—11) SLOV. DELAVSKA »▼1 jena da« 16. avguata IMS. PODPORNA ZVEZA lakorporiraaa 22. aprila 1909 v driavf Paaa! IZREKI ZNAMENITIH MOŽ. Persekucije ali eksekucije so podobne muhi-enoilnevhici, ki se zave svojega življenja zjutraj v veri. da bo živela večno, zvečer pa že pade mrtvo na vodo. Zatore;; roda, prihaja med narodi do do- lle damo veliko lla pm^je, da sc govorov s sosedi. Ti dogovori sc nas bo preganjalo, kakor nas je morejo izvršiti samo v soglasju preganajal pokojni grof Stuergh Kolo časa se vrti in s kolesom sc vrte tudi ministri. Dr. Ivan Tavčar. • Kadar se pokaže, da je kakšna stvar neobhodno potrebna, mora objeli narodov. S. — Vojna je ostanek barbarskih časov, ko je človek kakor divja zv|r napadal svojega soseda in ga s silo prisilil, da je bil eden suženj, a drugi gospod. Kill- turni narodi obsojajo vojno k^r bm tud- se mik ponižuje človeka pod žival. Ray- ne sme ustraiiti llobenih 1ežav nopravnost vseh narodov m naši junaSko naprej velja ob t;jken, nazori o svobodi narodov izklju- sIll6aju Morda ne doseže sam. kai cujejo vojno. je nameraval, morda pade, a brez 9. — Zivljenske vp ašanja na- dvojbe odrobi nekaj skal. da j< rodov naj se rešujejo pred raz- tistim, ki gredo za njim. lažja pot sodiščem, ki je izvoljeno iz naro- i„ tla onj tem bolj gotovo pridejo da. Ako se dva naroda glede go- cjija če pa zmaga, je z enim -—-^^__________ junaškim naskokom dosegel več SPANSKA INFLUENCA. nego bi se bilo s tako imenovano ----previdnostjo doseglo v dvajsetih letih. Dr. Janez Ev. Krek. fH NAZNANILO. Z miiiui glasom je zaklcukal zvon mrtvaško pesem iu naznanil z neizprosnim in neusmiljenim svoj: Danes meni. jutri tebi.*' In tako je poklical k sebi iuišega ljubljenega prijatelja, nečaka in bratranca MIKE GORSHE, fcarteri je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal 8. novembra ob 7.30 zvečer. Pogreb je bil 10. nov. ob 3. uri popoldne na katoliško pokopališče sv. Cirila in Metoda. Pokojni je spadal k društvu sv. Cirila in Metoda št. 43 KSK.J. vi East Helena, Mont. Doma je bil i-: vasi I?reže pri Ribnici. Star je bi1! 23 let. V Ameriko je prišel -ep t ein b »a p»pt, z upom, dr si izboljša svojo bodočnost ali Bog mu je drugače obrnil njegove račune. Starišem na.se Iskreno eožalje in Ivem sestram, katere zapušča v »tarem kraju, tukaj pa dosti svojih prijateljev. Tebi. dragi naš prijatelj, naj večna luč gori! Dolino solz si zapustil in se preselil v večni raj; prestal si Kerneljsko tapljenje in v večno šel si življenje, kjer naj ti večno volnce sije ter mir in pokoj naj ti bo. Žalujoči ostali: Mike in Mary Gorshe, sta riši. Frančiška iu Marija Gorshe, sesti i v starem kraju. Tukaj pa : Math. Gorshe in John Klrn, strica v Corwin Springs, Mont. Bratranci: Joseph, John in Frank Lesnr, John Lušin, John iu Mary Rigler in Alois Osvald. Kast Helena, Mont.. 9. novembra 1918. Sedež? Johnstown, Pm. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'd.. Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, We«t Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St..-Johnstown. Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Pom, blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 2T, Bridgeport. Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL. Box Wlllnrk. Pa. J. nadzornik: NIKOLAJ POVŽE, 1 Grab St., Numrey Hill. N. S. Pitta-bnrgb. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 8S5 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN* OBERŽA.N*. Box 72, East Mineral. Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČ1Č*, R. 1. Bououga. Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb St., Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. ObiO St.. Pittsburgh. Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", 82 Cortlamlt Str«*et. New York City. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljudno proSenl. poRllJatl vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar fjrupeea I>enar naj se pošlje edino potom Postnih. Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne i»«»t«>m privatnih čekov. Nakaznice naj ne naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje ]»opravi. NAZNANILO. Z žalostnim srcem naznanjam v^eni prijateljem iu znaneem, tla je v začetku oktobra po Hdncvni bolezni umrl miš dobri prijatelj FRANK PETR0VČIČ, podoma*" e Prisega. Hanjki j»- l»il .'-lan SXPJ. V starem Ura iti zaputJea tri sestre in onega strica, tukaj pa enega bratranca. Porivaj v miru, dragi prijatelj, in lahka naj ti bo svobodna ame-raška žemljica ! Žalujoči prijatelji. Kcitz, Somerset < 'o.. Pa. (14-15—11) DELO DC BI t do ."« gozdarjev za delati drva smrekove in loi»>»- sprusove. l*la-cam od !.\urta ter vse orod- je dam bre/plaruo in tudi fajler-je /a ža-jc brusit dam br»*zp4ačno. no. i Ki logsov plaeam $2 za HHMl čevljev. Dober prostor in drevje je dobro. Hrana in stanovanje $1 na dan, ali plačam na dan po in brano. Več se poi/ve pri: Jos. •Furca, I'.ox IV71V Rich wood. W. Ya. (15-16—11) • Zakaj hočemo Slovenci demo. kracijo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazano v članku "Poglavje o stari slovenski demokraciji", priobčenem v Slovensko-ameriškem Koledarju sa leto 1019. V sedanjem času razirjanja kužne bolest španske influence morali bi zelo paziti, da se je ob-varujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu. glavobol, bol udov. mrzlico, Poslanik Naon resigniral. Washington, D. C., 13. nov NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da je umrl moj edini ljubljeni sin FRANK ČAVKO V najlepšem cvetu svoje mlado- NAZNANIL0 IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem 1 prijateljem in znancem, da mi je? : moja žena umila dne 30. oktobra! 1018 po kratki in mučni bolezni v starosti let. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, očeta, eno sestro, enega brata in 6 nedo-rastlih otrok v starosti od do 1" | let. Presrčno zahvalo i/rekam \s°tu prijateljem in znaiieoin. ki so mi j pomagali ter me tolažili v času j bolezni in smrti moje soproge. Tebi, neporabljena so^>roL*a in mati. naj bo lahka žemljica in v miru počivaj! Žalujoči ostali: Anton Ipavec, soprog in otroci. Anton Marlak, oče. M::ry Škvarce, sestra. Anton Marlak, brat. Broiifrhton. Pa.. U." nov. 1318. Iščem svojega brata JOHNA K R K J \(lC\ Pred tremi leti se je nahajal v West Virginiji. Prosim sorodnike in /.nance, kateri zna za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se sam oglasi. — Stephen Krejačič, Box 3, Mclntire, Indiana To., Pa. (14-16—11) vročico in splošno oslablost, pri- Romnla S. Naon. argentinski po- sti je moral zapustiti ta svet dne poročamo vam sledeča navodila slanik je izročil svojo resignacijo 13. oktobra ob 1 zjutraj, star kot najboljše sredstvo za obvaro- predsedniku Irogoyen. V kratkem j 2G let. Kojen je bil pri Sv. Anto- vanje proi tej bolezni: Grganje času sc bo vrnil v Argentino. Koj"u na sp. štajerskem. Umrl je za in izpiranje grla ter nosa s Seve- so pa vprašali, zakaj je odstopil, špansko influeico; bolan je bil 6 rovim AntisepsoJom, kateri naj se ni hotel ničesar izjaviti. uporablja raztopljen; vzemite po - en del tega zdravila na tri dele Wilson in nemška prošnja za gorke vode. Ko počutite mrzlico pomoč, ali takoj za pričetkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severo- Washington, D. C.. 13. nov. - ve tableti za prehlad in gripo ter Predsednik Wilson se bo začel ba ponovite vsake tri ure, dokler va- ; viti z vprašanjem, na kakšen način ša čreva ne pričnejo dobro delati- bi hilo mogoče pomagati Nemčiji. Ako se vas prime kašelj, tedaj toda le pod pogojem, da bodo vzemite kakšno gorko pjačo, da Nemci popolnoma mirni, se dobro spotite. Če se pa Se ne; odgovor je dobila Nemčija čutite boljše, potem pa hitro po- na njeno prošnjo za pomoe. kličite zdravnika in naredite vse, kar vam on svetuje. Gore navede- kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more . podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919. na zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete proti influen-ci, zatorej je zelo umestno, da ima te vedno omenjane zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekar- _____ nah po sledečih cenah: Severa's Antsepsol 35c., Severn's Cold N^ZNANILO ^ PRIPOROČILO and Grip Tablete 30c., in Seve-, naznanjam. ra's Balsam for Lungs 25 in 50e. d« ^ P™^' .. . ____? Anhre, kjer nadalje izdelujem in po- Ako vam 3c nemogoče dob,U pravl>am HARMONIKE. Pripo- zdravila v vata domači lekarm, po- raPam ^ 1>enjenim ^jakom po tem jih naročite naravnost od W.j^imi Ameriki. — Anton Mervar, P, Severa, Cedar Rapid, Iowa. |15213 Holmes Ave.. Cleveland, O. - . XAdT.X (15,18,21,25—11) dni. Spadal je k društvu sv. Antona Pa«l. št. 87 KSPJ. Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vsem tistim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem ouira, ki so ga spremili k večnemu počitku. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki so daroval; prekrasne vence. Nadalje se zahvaljujem družini Jos. ^e-ruš ker so skrbeli za njega v jsu njegove bolezni. Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Počivaj v miru v tuji zemlji, nepozaWjeaxi sin! Žalujoča mati- Marija Kristan. Joliet, 111., 5. nov. 1918. (14-16—11) "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali je more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMUUftKEM KOLEDARJU xa lilo 1819L Rti J a bi izvedela za nasi »v [MAKI. JE MFRTEU doma i/ vasi Dvor je. pošjta Cerklje na Gorenjskem. Moje prejšnje i:'ie je Marija Kos. doma i/, ^t. -lan/a na#T>olenjskem. Prosim jf». da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za nje naslov, da mi ga naznani, za kar boi»i# hvaležna. — Mrs. Mar v Butara, R F. D. 2, Johnstown, Pa. (13-18—11) JOHN PF.LKO. doma iz Visokega, sedaj vojni ujetnik v Italiji, bi rad izvedel za naslov njegovega brata, ki se nahaja nekje v Ma-drdn, Iowa. Naj se informira pri meni. Naslov: Frank Ovi-jaeli, 1S40 W. 23. St.. Chicago, 111. (13-15—11) Rad bi izvedel za naslov ANTONA P! liROVC in JOHNA KO-VAČIC. Oba sta doma iz vasi Sni rje na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, <"e kdo ve za ltju naslov, da ini ga j^vi. najboljše pa zanju jeT da se sama oglasita. — John Zidarie, Pox 104, It F. Co, Mayburg, Pa. ((4-16—1*) Iščem dva moja prijatelja IVANA ISKRA in GRGOTA HA LOVA C. Pr\i se nahaja nekje v Miehiganu, drugi pa v Taeoina, Wash. Doma sta iz Sušaka, občina Jelšame. Primorsko. Zgla-sita se naj na: Blaž Fidel, Box 71. Casselman, Somerset Co., I'a. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPEOUAIJST 644lPenn avenue Pittsburgh, Pa. MoJa stroka. Je adravijenje akntnlh ta krontftiftl boleani. Jas _ie adraTlm nad 23 let ter Imam sktdnje v wtth bole«nih tm kar ■»■«» iIotenako, sate tu morem popolnoma rasametl ln «po-m«tt taio boleeen. da tu osdrartm ln vrnem moč In Bdravj*. Skost 23 let sem pridobil posebno iknJajo pri »IravUenJn moiUb totemL Zato M morete popolnoma aanesti na mw, moja »krb pa le, da tu poopriaoma oadravlm. Me odlaiajta. pridite Ba Jaa oadimrte ssstrnpljsno tri, maaolje In Hae po ——. — ' t grlu, Izpadanje laa, boleOae t kosteb, stare raaa. «tM eonml. oe*abeloat, bolezni t mehurja, ledlcah. jetrah In Medu menico, rermatlsem. katar, slato tllo, navduho Itd. ir Uradne ore ee: V ponedeljkih, Bredah ln petkih od t. rt ajntraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. nri ajntraj do & are irečer, ob nedeljah pa do 2. nre popoldne, -h Pe poiti ne adravtm. Pridite ooebno. Ne poaabite trna ln naalov: Dr. LORENZ, 644 Peno an., Pittsburgh, Pa.