Stev. 340 (Popisi/ta Metlika S vtaurjev.) W Trste, v neditio 9. dtctmbra 1917 letnik fefcftt« d**. ;ie«*Uah ob S zjutraj. Priii^r*: Ukt 2* r Afc'ke« K. -O, L - V* tfopM xMt »• v elmMm U»ta. Nekankiraaa ;>Imm 9« ne tptti^ira o m rmkopii ar se vr»č»#o. U«St;»trt) In ir'datk Šte^i l astnik >ovd| tttU ,Edino** — Tis' r:«kame .Edinosti', vpisane Zddragc g poroiiv.^ < fritu, ulici 5r. Frjniifci AtišVftf« it. 90. Tekfon krečnii'.va in uprav« lwv. 11-47. HaroCnlaa taaia: Za sala teto.......K 31 it Ca poI leta................. 15 fli * tri tesat«, . ..................., 7» •• itltllik« liin)a« wft» Mi ...... » ®® ^^ »ata ........................0 Pot»«fr.'>e številke .Ediiio^i* piOiMjaj.* po ,s vi rjt#, zas'arele ni&e po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v JireLoiU uic kuiojift. Cene: Oglasi trgovcev fn obrtnikov ... 'nm po I via. Osmrtnlcc ahva5e. p r Ice, oglasi drnsrnih sa- vodov ............mm po 20 via Odtisi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta ........... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Ogiaseratni oddelek .EUinrcU'. Narotuifl| in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno te upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprav« in Inseratni oddelek se nahajata v tđfci Sv. PranJiiia Aaiikega -JO. — Poiinohranl-ničsil račun ši. 341.653 Zvezo« ormodno poročila. AVSTRIJSKO. IJL.NAJ. S. (Kur.I Uradno >e razfcia; 3. decembra 1917. V/ hodno bojišče. — Premirje Italijansko bojišče. LETALSKI NAPAD NA LONDON, 7. (Kor.) Uradno Dne 6. decembra zgodaj zjutraj i j vršen letalski napad, ki se ga je udeležiloj raz&ia?>a: 25 letal. Dve skupini sovražnih aparatov' iste prišli med obalo Essexa, tri skupine pa 'nad Kent; 5—6 aparatov je prodrlo do Saše! Londona. V raznih okrajih je bilo vrženih je zakonito urejeno, lzpretnembe so možne le zopet zakonito-ustavnim potom. Notranje razmere med narodi se morajo tudi le doma urediti. — Grofu Czerninu izborno ne smeli tako lahko pozabiti -dogodkov ko i-gro >o naši ljubi bratje Ukrajinci sicer j jejo te odločbe? Menda le zato, da se v odgovarja «>Zeit« v svojem uvodniku ko že večkrat uganjali Človek z naravnim (analognih slučajih drže teh odločb in da pravi: Ne zadošča, da smo ponosni na razumom bi mislil da bi ravno Ukrajinci se — to je sicer le razlog oportunitete, ali raj številne zračne bo»e ter so sestre*!!! ?a Petrograda: Danes raz-privedeoih 53 ujetnikov, med mirni 5 ča*- giasem rdlok naznanja sumanoiio anul>-^kov, ter nple« ena dva topola in 'st-^e vseh iiMuemskih posoli« m listavcev >troinic. — -a ja neruskega cesarjevi- j »zHacev:wia obresti za ta posojtfa. ča: V odseki-t iužuo La Tere. severo- Lbegli generali, vzhodno Cra>-*a in na vzhodnem bregu j LONDON, 6. (Kor.) Rcutei jev urad Muze se K' t 'dne o|ač>l topovski ogeru. Nekateri izvidn^i oddelki so d^v^dii južno 0?ne>a ujetnike. - - Por v zrak«. Vzhodno b o j i š č e. — Nič novega. Macedonska fronta. — Bolgarske sprednje etraze ^o prisilile angleške »ddelke, ki so prodirali v nižini Strum^, da so se vrnili. Italijanska f r o n t a. — Na bojnem torišču vzhojuG Asiaga ]*s trajaj živahni topovski boj dalje. Na Mt Sišemo?!! vzete postojanke so bile očiščene ostankov italijanske p -adke. - Število od I. t. m. pri armadi vojnega maršala Conrada ujetih sovražnikov presega I6.00U mož. Prvi generalni kvartirmojsier :1. Ludcsidorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 7. rt>-ča: "Haceionska fronta: Na Crveni steni in v n'»žln? Seresa od časa đo easa ojai «'n topL^ski ogenj. Angleška ^totniia. ki se je poizkušala približati našim ooij^kim stražam južno \asi Barakli Džuiuaj«; ie bila razp' - .-na. V Hobradži mir. DOGODKI NA MORjU. III^ROUN. 8. t Kor.) W oliiov urad poroča: V Rokav skem prelivu in Severnem morju so potonili na^i p^>dv (xiiiiki zopet 15.*K>0 ton. _______ AMERIŠKI KONGRES. \V \SH1NOTON, 6. (Kor.) V reprezen-tanuki zbornici je predsednik komisije za v nanje stvari Plods izjavil ob navdušenem odobravanju, da bo predsednik naprosil kongres, da napove Turčiij in Bolgarski vojno pozneje, ako bo potrebno; za enkrat ie Wilson mnenja, da je to ^edai še neumestno. \V ASH1NGTON, 7. (Kor.i Posiai^ka zbornica >e danes ^ proti enemu so-cijalis^ičncnrj glaMi sprega resolucijo gieie vojne napovedi Avstro-OgrskL Po Kori;ilovom ubežali. POLJSKO MINISTRSTVO. VARŠAVA, 7. (Kor.) Regenidvi svet je poird.i poljsko ministrsko Hsto, ki se glasi: ministrsko predsedstvo — Jan Kuchar-zev. ski; notranj'e stvari — Jan Stecki; iu-stico Stanislav Bukovviecki; iinance — Jan Steczkowski; uk in bogočastje — Anton Ponikowski; oskrbo — Štefan Pteze-nevvski; poljedelstvo m kronska posestva — Josipu Milkulowski-Pomorski; -trgovino — Jan Zagbeniszni; socijalno oskrbo - Stanislav Staniczewski. Viharji v Severnem morjn. KOPENHAGEN, 7. (Kor.) V zadnjih inch so biii v Severnem morju strahoviti viharji. Preteklo soboto je bilo presenečeni 12 ;z Lexvika v Bergen vozečih par-n;kov. Nekateri so dospeli dne 6. in 7. t. m. v Bergen, ostali pa so bili najbrže poškodovani in so se potopili. solzah in bridkostih, ki bodo tlačile ta bedni narod, ki je brezdvomno fcoliši. nego so njegovi zastopniki. Poslanska zbornici Je izvolila kvotno deputadjo, kakršno >e izvolila tudi poslanska zbornica odrska, da naj poprej vsaka sama zase in potem skupno doženeta kvo-lo k sktijinim izdatkom monarhije za čas podaljšane nagodbe do 31. decembra 1919. Predsednik avstrijske kvotne deputacije bartHJ Fuchs je sklical avstrijske člane že jutri da prične razpravo o kvotnem vprašanju. Zelja merodafnih krogov .je seveda ta. da bi bila potrjena tndi za bodoči dve leti znana kvota 36*6% proti 63'4%, ki ni v pravem razmerju s Številom prebivalstva obeh polovic, še manj pa v razmerju s finančno in gosp. darsko silo r»beh držav, katera se je tekom vojne za našo državno polovico zelo poslabšala, dočim se je Ogrska na našo škodo neizmerno okrepila. Lahko rečemo z mirno vestjo, da bi zdaj morala O^r^ka plačevati več|o in Avstrija manjšo k voto. Toda vse kaže, da ostane \ tem oziru za zdaj še \se pri starem; kvotiia komisija odobri dosedanjo kvoto, nakar prde 18. t. ni., na dnevni red vr poslanski zbornici, ki jo po zgledu od pre- teklega petka zopet odobri z neznatno ve- nisterijaluib naredlnih — da le begunci. vendar razlog, — da se najviša sodišča ne nadlegujejo z brezki>ristnimi in neopravičenimi pritožbami. Moramo torej, gospoda moja, zahtevati najodločneje, da ministrstvo ne le da ne ukrepa proti od-. ločbam načelne naravi upravnega sodišča, marveč, naspromo. da se tem odločbam pokore in v analognih slučajih po-stapaio po tem. Saj je vendar samo obsebi umeva-j, da — če se to zahteva od navadnih državljanov, da se avtorrta varuje in spoštuje — morajo to v prvi vrsti storiti oblasti, ne pa, da izpoJkopavajo avtoriteto naših najviših sodišč. Druga tce k a. ki bi se je dotaknil, se tiče repatriacije beguncev. V predloženem zakonskem načrtu se nahaja v § 8 določba, da imajo vojni begunci, ki so brez sredstev, pravico do brezplačnega prevažanja zn-se in za njih premičnine, kakor tudi do prehrane med potio. Enaka odločba je bila ukrenjena tudi v različnih — mislim, da so bile tri — ministcrijalnih naredbah in nai bi se izvajala v praksi. Nu. gospoda moja, skoro dnevno prihajajo pritožbe, da oblasti izvršujejo tu povsem čudno prakso. T/iav!ja;o namreč beguncem, ki se obračajo (iti njih rejdi teh transportnih olajšav, da imajo pravico do te olajšave le tisti be-gunei, ki so bili nameščeni v kakem begunskem taboru. Ali, takega razlikovanja med begunci v begunskem taboru in tistimi begunci ki bivajo kje svobodno, zakon ne pozna in ga ne poznajo tudi te ministe-rijalue naredbe. Pač je rečeno v zakonu — in tako se je seveda glasilo tudi v miki eino, da bo potreba prepustiti vladarju te tako važne odločitve. Politični polcžol. (Od ra^ecri posebnega poročevalca.) Dunaj, 6. dec. 1917. Ako po sklenjenem premirju prično tudi splošna mirovna j>ogajauja, kakor se danes od raznih sira/ni naznanjajo, tedaj bo pretrgano zborovanje delegacij, kajri zunanji minister grof Czernin bo med tistimi činitelji, ki bodo za Avstro-Ogrsko vodili ta pogajanja. Ker bo torej odsoten, ne bi mogel biti navzoč na zborovanju delegacij; mirovna pogajanja pa so važnejša nego delegacije, in zato se morajo poslednji odložiti. — Umevno pa je, da igrajo tu svojo uiogo še drugi razlog«, namreč bojazen, da bi različni nastopi v delegacijah utegnili kakorkoli motiti potek mirovnih pogajanj. Poslanika zbornica je včeraj z neznatno večino 12 glasov sprejela načrt na^ni in Ukrajinci), tedaj bi nagod-i b.i padla, ali k večjemu ušla skozi šivan-khio uho z večino 2—4 glasov. Zadnji hip sae /goditi to kje drugje----morda v Pe- rro^radu, kamor bi šel za nio, ne da bi se prej vrnil domov, ne da bi prestopil zop:t 7rag svoje hiše, katero je zapustil pred t<>-ik' meseci. Za tako za boj rojeno narav 'e bila ovira, ki mu jo K usoda vrgla na prti, le še izpod huda za večjo odločnost. Tako okoli desetih zvečer je šetal po igralskih salonih okoli različnih miz, kar je nenadoma pri »treme et quarante« zagleda od seboi Sjroki brbet grofa Mirano- vega, ki je sedel pri zeleni mizi in igral izredno visoko. V treh igrah so mu grabljice odnesie pet ali šest tisoč frankov. Ne da bi se obrnil. ie proti nekomu za seboi stegnil roko, in ta "ekdo mu je noložit vanjo om- i kovcev. Hubertove oči so sledile rrki, ki je izročila grofu bankovce, in videle so. da te bila ta močna, dolga, v zelenem, rdeče obrobljenem. z zlatimi gumbi okrašenem rokavu tičoča roka last orjaškega komornega sluge, oblečenega v inozemsko livrejo. Ta sluga, ki je bil morda še večji kot pa njegov gospodar, je imel pravcati, s kostanjevorjavo brado in prav takimi razmršenimi lasmi otorastli *>braz ruskega mužika. Pod istimi obrvmi so se mu počasi premikale semtertja majlcne. krirto in nredirliivo ?roče oči: npiraV>č so v vsak to posl. dr. 0. Rybiifg v posjan^'ii zbornici dne .10. nov. 1917. Za bev.ifttce. Visoka zboniica! KrKika, ki se je vire-kala z siutloriiske sirani o zakonskem načrtu, ki je v razpravi, je gotovo opravičena, in le obžalovati je, da prvi sklep poslanec zbornice ni postal zakon. Ali, go-M"id t moja, že /adnji ukrajinski govornik je izjavil, da ber \ interesii uzakonjenja do-l'>čb o begunstvu njegova stranka glaso-\ ala za zakonskii načrt, kakor ga imamo pred seboj; isto izjavo podajam tudi jaz vkljub temu, da sent vpisan na strani nasprotnikov. Tudi ne bom to predlagal pritoži. i. praksi, ki jo vrvafajo oblasti na-pra inbeguncem. Le dve točki bi spravil v razg vor, ki ste gotov o vaf^r»i in zaslužujete zato. da ju omenjam. fnvtmo v praksi napram beguncem veh ♦ število odločb najvišega sodišča v '- j stvari: upravnega Si/tUšća. V mnogih slučajih so biii- namreč begunci pr isti jeni, J a s< > sc i: roti odločbam nižih instanc obrni.'i na više rn celo na a pr asvno sodišče in treba tu ugotoviti s priznanjem, da je upravno sodišče v največ slučajih odločilo v smislu, ugodnem za begunce. Ali, kai se ie zgodilo? Nekaj, kar bi pevsed presenetilo, pri nas v Avstriji pa ne. kajti Avstrija ie vendar dežela neverjetnosti: niže oblasti se c;u stavno ne dr/e odločb upravnega sodišča. (Ćujte! Cujte!) Stvar Te prišla v razgovor in tu se je zgodilo neka« še boli neverjetnega: eden vladnih zastopnikov je v begimskem odseku povsem odkrito izjavil, da se v gotovih slučajih orak-sa — torej niže oblasti — ne o brez sredstev, imajo to pravico in zdi se, da hočejo dot i: ne oblasti na ta način ugotoviti take begunce brez sredstev s lem, da preiskujejo, da-li je bil dotičuik v begunskem taboru, torej recimo, da je na ta način zahtevat podporo vlade, ali ni zahtevki. Ali. to je povsem krivo, ko imamo tudi mnogo beguncev, ki so našli dela, drugih, ki so našli sorodnikov itd., ki pa so vkljub lemu istotako ubogi, in so morda še bolj brez sredstev, nego tisti, ki so nameščeni v begunskem taboru. (Odobravanje). Stavil bi torej do visoke vlade nujen apel. da v teh stvareh in, kar se tiče repatriacije, opozori oblasti na to, da je ta praksa povsem neutemeljena in — rekel bi skoraj — prot:zakonita. (Prav res!) (Pride še.) Rasne polililne vesti. G- Czeruinov odgovor grofu Andrassv-ju. Grciu Andrassyju je na njegova tri vprašanja, odgovoril groi Czernin. Zatrje-žejval je, ua sta Avstrija in Nemčija glede vojnih ciljev popolnoma edini. Obe državi stojita na stališču obrambene vojne. Toda Avstrija jf. v nekem oziru veliko na boljšem i:cgo Nemčija: dočim smo mi gospodarji z neznatno izjemo vsega svojega ozemlja, so vse nemške kolonije v sovražnih rokah. Zato Nemčija ne bo hotela in mogla skleniti miru. dokler ni zagotovljena, da dobi svoje kolonije zopet nazaj. Na očitanja, oa bi bila Avstrija podrepnik Nemčije, da se torej bori za nemške pridobitve. odgovarja minister z odločnim >ne<-. Mi se borimo za obrambo Nemčije, kakor se Nemčija za našo. Mi se bojujemo za Alzaeijo-Loreno. prav tako, kakor se je Nemčija borila za Lvov in Trsi Jaz ne poznam lazlike med Strassburgom in Trstom. Zato bi minister lakorekoč pozdrav e bo ravnala po odločbah" upravnega so-j Hal trenutek, fcedar bi se naša vojska bo-dišea. (Ćuite! Ćufte!). marveč da vlada ievala na drugih frontah. — Kar se Italije poizkuša, da izzove kako njej ali vladnemu i tiče. sme v najboljšem slučaju upati, ala) stališču bol je odiovarjaiočo odločbo. H 'Spoda moja! Ce i?i kak odvetnik ua-:.pr »ti opetovanim enakim odločbam najviših sodišč vkliub te/nu prišel s pritožbami na najviša soJišča, bi ^a dotično najviše sodišče br/'k« :ie obsodilo v kazen radi objestnosti; na vsak način bi mi očitaii .udi prepirljivosi in nagajivost in obžalo-V" o bi sploh, da se dogaja kaj takega. Tu pa izjavlja vlada na usta enega njenih vladnih zastopnikov čisto odkrito, da se ne bo ravnala po teh odločbah, in sicer z predmet, skoraj neopazno se ustavljajoč ^a vsakem obrazu, so romale na desno in U vo, naprej in nazaj. Koga ali kaj so iskale , i>či? Ne da bi jih Ml povesil, je možakar pravkar zagledal prazno, odprto grofov o roko, in ne da bi jih povesit, je iz velike denarnice vzel bankovce, nakar so so njegovi mogočni prsti zoj>et takoj kot jeklena peresa oklenili denarnice. Hubert si še ni pošteno ogledal tega neobičnoga človeka, ko so se njegovi prsti zopet razkle«;!r vzeli nov omot iz denarnice in ga izročili grofu. — Vraga!____— si je mislil Hubert. Ker je napravil tudi to kretnjo samo z eno roko, z levico, bi bil Hubert rad vedel, ali morda ne more rabiti desnice, ali pa če jo rabi kako drugače. Marki je stopil za mužika In se nalahno j posmejal, ko je zagledal njegovo kot rusko žensko krilo okoli telesa nasrubanoi doseže status quo aute bellum (to je stanje pred vojno.) Ako bo p:» Italija zlovoljno nadaljevala vojno, bo mir pozneje za njo roljko slabši. Moj eilj ie: čim hitrejši časten mir. Zanimivo je obširnejše razmotri van je ministra o samoodločbi narodov. Našteval je različna tolmačenja tega ij-.na. Ki so nastala med vojno, označi! ie riieje pravice države do samoodločbe, in končno z vso odločnostjo zavrnil sleherno vmešavanje tujih držav v naše notranje razmere. Razmerje obeh držav monarhije svojo hrabro obrambo, ne zadošča, da samozavestno kličemo celemu svetu: -Roke proč!«, marveč v tem težkem času si moramo biti tudi svesti težkih opustitvenih grehov, ki smo jih zagrešili in ki so povzročili« da je inozemstvo tako nizko cenilo našo edinost in našo odporiio silo. — Ako bi bili za časa napravili red doma. ako bi bili kot narodnostna država uv.varili zadovoljivo narodnostno pravo in na trdni podlagi zudovoljnosti narodov slone-eo ustavo, — nikomur na svetu bi ne prišlo na misel, da bi se mešal v naše notranje zadeve, ali celo kosal našo državo, in vsa neznanska preskušnja te vojne bi nam bila morda prihranjena. Boriti se moramo zunaj za svoj obstanek, ker nismo nikdar solidno zgradili svojega obstanka na znotraj. To je bila krivda nas vseh. krivda avstrijskih narodnosti in strank, pred vsem pa — to treba v teh dneh svetovne vojne ugotoviti — krivda naši!« mogotcev (Machthaber). Od začetka našega ustavnega življenja so bile avstrijske narodnosti pripravljene za mir in sporazumlienje. 1 zgotovljen o spravno delo v Kromen/n je reakcija raztrgala, in od tedaj mogote; v državi niso nikdar več resno poskušali. Kako nasprotja premostiti, marveč izkoriščan so narodnostne spore kot pravnejšo podlago za flevdalno in al -tistiško gospodarstvo. Zloglasni divlde j; impera se je tiral tako dolgo, dokler ras niso zgrabili za vrat zunanji dividenti in zunanji imperializem. Zdaj kričimo: ke pročl*. Prav. Toda samo z odpor ni ni nič narejeno, zdaj sc moramo končno lotiti notranje komolidacije. V vojni smo zabranili, da nam drugi ne razbijejo irše od zunaj. Po bodočem miru bomo pa morali skrbeti za lo, da nam hiša znotraj no razpade. — Čitajoča javnost je imela že pogosto priliko opaziti, da je pri tem velikem dunajskem listu treznih glav. ki se ne strašijo povedati na polna usta mars !wlo-težke resnice. In tako je dobil tudi groi Czernin izborno lekcijo o bodočem delu v smislu samoodločbe narodov, kaiti edino na tej podlagi so možni najtrdnejši temelji, na katerih ni varno stala in se razvijala ta država kot federacija srečnih ia zadovoljnih svobodnih narodov. Brez tuke rešitve, morda še vedno životarje-ije z zlovestnim uporabljanjem divide et impera, bi pa država dalje gnila ter razpadal i in razpadala tako daleč, da bi jej končno nobeno zdravilno sredstvo več ne ponm-glo. Tisti stari grehi bi to državo ubiii i.i njeni krvniki bi bili tisti državni mogote . katerim ie današnja »Zeiu posvetila z izvrstno lekcijo. Poljska politika. Iz Krakova pišejo »Obzoru«: Zdi se, da krakovska *>No\va Reforma-, ki se navdušuje za politiko »Poljskega Kola«, ostane precej osamite na ter, da bo rastlo število tistih, ki niso zadovoljni z odbijanjem deklaracije od .-O maja in s poljsko-niadjarskirn bratenjem. Iz raznih pojavov se more soditi, da je v »Kolu Poljskem« samem notranjih spr-rov, kar je posebno razvidno iz umakne-nja rererata dra. Glombinskega v proračunskem odseku, kar se ie dogodilo j volji Kola^, in iz glasovanja poslancev ljudske stranke za izjavo nezaupanja kontrolni komisiji državnih dolgov. Prva izjava nezadovoljstva s politiko x|(,»Iu « ie prišla s skupščine vseh poljskih strank v Slezijr. Te stranke se izrazito izjavliuio za idejo sarnodoločbe in za majniško državnopravno deklaracijo. >Glos Narodu naravnost obtožuje politiko »Kola« in pravi. da »Kolo* ne izpolnjuje svojih obve> napram ciljem in politični misli, vseh • vam v poljski majniški državnopravni deklaraciji. v kateri ie >Kolo* slednjič izpolnilo zahteve naroda. Tisti mali de! poslance-e. ki niso bili zadovoljni s to dekla-raeiio, so se podredili večini, da se ohran: edinstvenost fronte, ali kmalo so začeh rovariti m danes vlada v *Kolu notranja bolezen. G!os Naroda« zahteva, naj »Kolo« resi pred vsem tri probleme: vpraša-Inic poljske vlade, vprašanje priključenja Galicije h kraljevini Poljski in sledmi:. suknjo, ki mu je segala do visokih rdečkastih škornjev. Sedaj je videl tudi, da ie mož držal v desnici močno palico iz temnega lesa in s srebrnim roenikom. — Ali je to grofova palica, ali morda orožje? — se je vprašal marki. — Morda je ta orjak telesna straža smrtnega kandidata taine zarote. Razum njega se ni nihče zanimal za tega neobičajnega možaka z denarnico, kajti vsi so bili zatopljeni v igro in poleg tega se videvajo v teh prostorih sploh vse mogoče noše sveta. Tedaj pa je začutil marki na svoji rami tujo roko m nekdo mu je pošepetal: — Vse predolgo že ogledujete Semena Mihajloviča. Dvoje lepih očes vas vznemirjeno opazuje. Ce bi se bilo kako okostje iz mriva-?kega plesa« vsedlo po!eg zastopnika banke, bi se Brfcnaz ne bil začudil boli. MoteC >i prepovedati tako pripombo, se je obrnil, toda v istem hipa podal roko onemu, ki i>Ta ie nagovoril, rekoč: — Ali je mogoče, dragi prijatelj, vi ste! Pred Hubertom je stal kakih petinštiri deset let star. precej močan gospod, srednje velikosti. Njegovo lice s premeteno izpod očal zroeirni sivimi očrni, s še črnimi ali pa vsaj zelo spretno pobarvanimi brki in gladkim čelom pud nekoliko že zredče-nimi železnosivimi očmi je kazalo ono lahno pobledelo : 1 vo oni duhoviti izraz in one male. fine gubice, katere označajo Parižana, ki ne spi veliko ponoči. Hubert pa ga je vzlic tem znakom Parižana nagovoril z inozemskim imenom. — L jubi moj \Velman, — je dejal in mu ponosno stisnil roko, — to se pravi nenadno snidenje! Toda predvsem se varu moram zahvaliti, kajti kot se mi zdi, ste delal izredno reklamo zame. »MlAOfM « ftt»v Ttitu, «e« 9. decembra 1917 ___________ __ ________. Miklavžev večerje snoči privabil toliko, v zgoraj imenovani Knjigarni v Belgradu, | HfgtVAO* t1"*!)/! ^ ku fir 5sli! \ tflii ciliev naroča. Ako »Kolo« i ostalih župnijah, v oKini z udeležbo Šolske občinstva v Narodni dom, da je bila velika kne?, Mihajijva uiica lo, a cena ji jc 2 K. J;] 7T iij " ^Jf^ u ' - -- ' - > —* -----x— —: dvorana polna do zadnjega prostora. \es, — ___-' • ,^r?"" vprašanje narodnega sveta. In to vse v .Isti dan naj se vrši služba bož[a tudi v prisiljeno v Že dogodilo iako v maju! Pomiti! (e hočemo imeti mir, cmoramo žrtvovati vse. Sedmo vojno posojiio nam zagotovi mir. kratek je čas za podpisovanje, zato se podvi'aj in podpiši sedmo vojno posojilo! ne izvrši preobrata v svoji politiki.; mladine. Vsakoletni proračun naj stavi lo od naroda, kakor se je; 1 »*0 K pod imenom »Krekov štipendij«, ; katerega naj bo udeležen en dijak ali di-iakinja iz oboine. ki obiskuje kako slovansko srednjo šolo z dobrim uspehom. Iz Sežane. Občinsko starešinstvo je v s\ ojl zadnji seji enoglasno izvolilo sežanskih častnim občanom ek>celenco Sveto-zarja Boroevića in pa generalnega majorja Josipa Trieba za njiju zasluge. In sicer prvega. ker je tako uspešno branil in tudi ubranil, da ni verolomni Lah še več gorja i napravil našemu slovenskemu ljudstvu. ; drugega pa kot kraškega Mojzesa, ker on je bil ravno, ki se je za kraški vodovod ! najbolj zavzel in se imamo za dokončanje tega prevažnega vodovoda zahvaliti le niemu. — Čast obema! Bog ju živi! Sežana za deklaracijo. Občinski odbor občine Sežana je v svoji seji dne 2. dec. t. f. z največjim navdušenjem soglasno sklenil sledečo izjavo: Jugoslovanski klub vstrajaj z neomahljivo vstrajnostjo na deklaraciji 30. majnika! Pogumno naprej po začrtani poti do popolne rešitve. Slava jugoslovanskemu klubu in posebno njega načelniku dru. Korošcu, ki mu sledimo — vsi! Obenem izreka odbor sežanske občine nain-žje zaničevanje dru. Šusicršiču in njega opiodam. 2upan: Stolfa f-ranc. Sežana za Krekov spomenik. V zadnji občinski seji, se je sprejel predlog, da občina prispeva za dr. Krekovo ustanovo s zreskom 200 kron in }e bil ob enem pooblaščen eden od občinskih odbornikov, da za dr. Krekov spomenik nabira po Sežani. drugi po OrJeku, tretji po Smariiah in četrti po Danah. Apelira se na občinstvo, nai bo radodarno in naj s tem pokaže. da je dr. Krekova misel o Jugoslaviji 'udi naša' . ,T _ ... Prodaja »Edinosti« v Gorici. V Gorici je za sedai sprejel prodajo »Edinost« gosp. Andrej FrandoIiC. mesar v Gorici. Vse morebitne izpremembe naznanimo pravočasno. Neimoviti sloji in vojno posojilo. Podpisovanje vojnega posojila ni niti predpra-vica niti posebna dolžnost bogatinov, tudi nemoviti sloii si morajo. tudi neimoviti sloji si morejo nabaviti vojno posojilo. Prvo zato, ker mora vsakdo prispevati, da to vojno vzdržano tudi financijeino, gospodarski, kar je ravn > samo mogče z velikim uspehom vojnega posojila, drugo pa. ker podpisni r°goji omogočajo nakup vo'inega posojila. Predvsem se glasi najmanjši kos vojnega posojila na 50 K in stane v resirci samo 40 K. Na leto nosi K 275 obresti in sieer tako dolgo, aa se ta komad vojnega posojila izžreba za polno nominalno vrednost, torej 50 K. in sicer v najzgodnejšem slučaju leta 1925., najpozneje pa leta 1957. Komur bi pa bii znesek 46 K previsok, 1ah;ii vsaka banka ai hra-nilnica kot posojiio, za katero mora do ' >nca n;«. -jca decembra 1V22 plačevati A^roviiaciiske stvari. KAJ DOBiMO TA TEDEN? i a teden, od 10. do 15. decembra t. L, (5. razdeljevanje), se bodo mogla proti pre.ščipljeniu številke 5 izkaznice za živila dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijskc komisije in sicer na eno osebo: TESTENINA. kg testenine po K 176 kg. JEŠPREN. Vt kg ješprena (obdelanem ječmena)^ vo JAJCA. 2 (dve) Jajci na osebo in ttden po oO vin. eno; za mani iinovite iz rdeče prečrtano izkaznico za živila* po 30 vin. eno. SUHO ZELIŠČE. 10 ukg suhega zelišča po K 10"— kg; za n:a i imoviie sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. KIS. 1 litra kisa na osebo in teden po 4S vin. liter. 'lekom razdeljevanja ne dobe kisa las-..itki izkaznic javnih kuhinj in mestne u bo žnice. SIROVO MASLO IN SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne Izikaznice za maščobe, veljavnih za čas oci 10. do 16. decembra 1917, se more dobiti 4ekom tega razdeljevanja, obenem z na-feupom drugih živil, v vseh prodaialnicah |jer se prodajajo živila aprovizaciiske ko-in>iie. f>0 gramov (6 dkg) sirovega masla osebo po K 22*— kilogram (6 dkg K 2). Cena z: manj iinovite sloje (izkaz-e z rdečo črto* po K 10 — kilogram. — -■eni se dobi izkaznica št. 26, s katero dvorana polna do zadnjega prostora spored je izvajala šentjakobska Čitalnica in priznamo prav radi, da se je prireditev izborno obnesla v vsakem pogledu, na kar gre zasluga vsem posameznikom, ki so nastopali s pevskimi točkami, kot g. Sušniku, g.cama Mezgečevi in Merku, g. Požarju, ter ravno tako izborni igri gospe Blažič-Caligarisove na glasovirju. Zelo so ugajale občinstvu vse varijeteteie točke, zlasti plesi pod vodstvom g. Bizjaka, ki je tudi priredil Miklavžev nastop. Miklavž je povedal nekaj krepkih, času primernih besed, in potem razdelil mnogobrojna darila. Bil je res lep večer za male in velike, in prav hvaležni smo na njem ^ vrlim Sentjakobčanom. »ki so tako tudi naši ženski podružnici CMD pripomogli k lepi svoti za božičnico. Narodno socialna mladinska organizacija v Trstu vabi člane na sestanek, k-i se bo vršil jutri, v ponedeljek, ob 7 in pol v kavarni »Minerva«. Dnevni red: Prispevanje in nabiranje za Krekov spomenik. Odbor. Važna seja se bo vršila v svetoivan-skem Narodnem domft v torek ob 7 zvečer. Vsi odborniki in nadzorniki društva n iROV! Samaritanski teden. Za ranjence in voj-niške sirote so došli naslednji nadalini darovi: Marija Oberst 1 butiljko ruma. osrednja banka nemške hranilnice K 20, Fotograf kurjnvo kratka ia dolga boa množina na dom 445. Pertot * coB^uje t svojem »»oljel« Mla Poste žt 10. 407 Slamnate Jevljc (s: ie). trgovcem | r porotam slamnato in slamnat« bratje Weiss K 10, baronica Nina Morpur- E^S?"* Si SS.'^ go K 100. baron in baronica P. Morpurgo K ICO. Helena Michoglou K 20. dr. Edvard Loser K 10, Siegfrid in Viktorina Kessler K 20. dr. Anton Zahorsky K 20. tvrdka Oehler če. C. razne predmete, Soiija Sehnabl K 40, Gusti Kupelvieser-Schnabl K 40, Gizela Lucich K 10, Avgust pl. Felszegy K 10, Mandina Kovacich K 2, A vrelija Zencovieh K 1, I. primorsko veteransko društvo, Georgina Honsell. Avgusta Haas, Ivan DirekliJ in i. in Eleono-ra Pollack po K 10. Ivan in Romei Kris-mancich po K 5, PeneJopa dr. Demetrio in monsr. Just Buttignoni po K 20, baronica Ida Albori in ces. svetnik Maks Brunner po K 100. Za »Miklavžev večer« v begunškem taborišču v Bruck-u o'L. so do danes darovali sledeči gg.: Vidmar F., sodnik bov-?£ci, tč. v Bruck-u a/L. 10 K; Jelka Bretl, Ljubljana. 50 K; nadporočnik Tavčar, obuter tako tlraga, bode ta. z\ oseS«, ki imajo oprariio ▼ nobah. d ibro Vaj v?-:ik nasknsL Pr^ac Oerar tovarna, slamuikor v b^obu. rolt« Domžale pri Ljubljani. »Narodni dom pri Sv. Ivanu «se vabijo. Sokiograd. Riedenburg, 30 K;^ Oroslav se mora do vštet •č;,.!.' pr cbjalnicah dobiii 6 mj. osebo in teden po K - za manj ir.. !\itt sloje črtana izkaznica) po K 6— ki 'i _, Udu: 4]a\ tudi Ka da se seje točno udeleže. Opozarjamo na občni zbor škedeujske podružnice CMD, ki se bo vršil danes popoldne ob 3Vz v prostorih Gospodarskega društva v Skednju. Iz Kopra. Vodstvo CM šole v Kopru je prejelo zopet znatno podporo za šolo v znesku 100 K. Ta dar poklanja neimenovana družina kot li-st nagrobnemu vencu ponesrečenemu obiskovalcu IV. letnika goriškega učiteljišča Ivanu Vodopivcu v Kamnjah. Zopet lep čin narodne požrtvovalnosti! V sreči in nesreči se naši rodoljubi spominjajo tužn? Istre in njenih šol. Slava dobrotnikom, a Nagopokojnemu časten spomin! Pobijanje trtne bolezni oidija v vinskem letu S^IS. Za leto 1918. je skoraj izklju- Kos, Radeče pri Zidanemmostu 5 K; prev dr. France B. Sedei, knezonadškof goriški, tč. Zatičina 50 K (za božičnico); Kovač Franc, žup. upr. v Lipi, Koroško, 4'10 K; N. Stazinski. žup.. Primskovo 3 K; Zmaga in Pavla Bregant, Orakovica, Slavonija 3 K; Hrovatin J. in Zorzut C., gor. dež. uradnika. Dunaj, 10 K: R. Strmeoki. Celje 25 K, Harmi Diehl, Celje -40 kg jabolk: Leopold Kam i u t. narednik, voj. pošta 234. 10 V- Hatner Josip. Ljubljana, Mestni trg 2. 10 K; Artur Lokar. notar v Ajdovščini, tč. Maribor 10 K; Stasne Vidmar. nadporočnik, tč. Bruck a/L.. 20 K; Ivan Nep. Vidmar, župn. dekan. tč. v $t. Vidu, 15 K. Darovalcem Bog plati! Darovi, došli vladnemu komisarju. — V počastitev spomina pok. barona Josipa Pozor! V ulici Carlo Ghe^a št. 11 KAPENEK Kupuje žaklje, male po Z K, velike po 5 In 6 K, vrv od 3—8 K preproge, pohištjo p3 najaniffl cen J. JADRANSKA BARKA Trst, Via Cassa dl Rls^armio 9 (Lastno pcaloaj«) Kspllal In r«x«rva K 13,100.091- FILIJALKE: Duaaj Tegeth.fsti a»»« 7 fl. Dubrovnik, Kotor. LJubljana, Metković, Opittja Split, Št cnlk, Za i«'. VLOGE ^A K^lUlCE 31 O S o 06 dnevu vloge Jo dner* Hentoi davok » p aćmc baaki eroje^a Obrastov^aje vlog n* i tekočem ia iirorafcunu po dogovoru - A^tre laU i. j fteki ia nake?nice na vm tu-in inozemsica tr*i4Sa. L sobote. 22. dec.. v obi-dkg slanine kilogram, (rdeče pre-Irgrarn. Iz- ce ši. 2r za slanino in panceto so ve-^ do vštete sobou. 15. dec., in tako ir polnilne izkaznice za Janino št. 4G dkg slanine. OOPOLMl.Nt IZKA2MCE ZA MAdCOBE. Dot'čnc osebe, ki opravljajo težko delo Icr imaio zato praroo do dopolnilne izkaznice zu kruh in do dopolnilne izkaznice ta maščobe z odrezki. zazramenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čai csil 10. dec. do i6. dcc. t. l.t dopolnilna \7 azjiico štv. 47 ter moreio nanjo do v-tete s; bote, 22. decernbr?. v običajni*! rrodaialnah dobiti po dkg slanine. Oop< Inilne izkaznic veljajo do| vs.eie sobote. 15. dec. t. 1. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebei. t.-dkeci Ifrv.ie izkaznico št. 3t> za nakup k: so že raz-jel'ene strankam. čeno. d, bi se mogla dobiti zadostna mno- pl Sandrinelfi in sopro- (oi'Jiuin): treba bo lorej seči po nadome-' . <. . t^ tnn sm, Kakor uka priliajajo v poštev edi.o ^^ SS DrllZ Rauajotti S. Megari K 50 in dr. Jurij S. Megari K 20 za vdove in sirote padlih TržaČanov. V poč. spomina pok. bar. Jos. ona. kjitcra smo imeli lan}sko leto. t. j. na-triunuiosulfat ali saioidln in sivo žveplo, katerih si je, kakor se poroča, poljedelsko ministrovo zagotovilo ve^o miiožino - Parisija. Baldazar MrmbeHi K 50 za sirote Kakor je znano, se zi o ^veplo rabi t^ako. ^ 50 za ubožni . r'k-fir nnivifinfi 7vpn trpnn lf ntl- ... ' .. ... v K CPU JE IN PRODAJA: Tr*dno«tn« papirje, wnte, obligacije. *a>«tavua pisma, prijorite« Je'oice. srečke, Talnte devi e. promes« itd Dnje PHELU JME na vrednostne papirje in b uzz ležeče v jamih »kla.iiJ& h. 3AFE DEPOSITS PltOMESK. — Pro^ ja sr->«k rszmiae lote r io Zavarovanje vsakovrstnih pap rjer pr*ti kur/, i izpuhi, revizija treb nja isrefii* i. t. A. brezplačno Stavbni kredit, rembours kredio. Bor t« aaroftila, — Inka-o. MENJALNICA.---ESKOMT MB^O Telefoni; 1463, 17;»3 in 2^76 Uradne uroi od s d; n pop »leta«*« iiizojavi: jAUKA^SrCA. i ^ ,-amo 5/t obresti, torej mani. koi mu 7 i pa nese voino posojilo. Vsekakor torej naravi dobiček, pri čemur se mu njegov prvotni izdatek K 00'54 v gotovini obrestuje skoraj po 11%. Samoobsebi umevno i a more t?idi svoje posojilo zniževati z odplačili v obrokih m se tako iznebiti pla čeva ..in obr-esti za izposojeno nakupno kdor želi pod tfa;'dei KROMPIR. . v « ' -voio. Končno more vsak, kdor zeli pod- ua» JDii'i >«-|pI(;ati posojilo skleniti vojnoposojil- aKJp s\\u: 7avarr>vanje brez zdravniške preiska- !7kA7\irF 7a nnvFttiNO ! ve- čc,ner Plačuie mesečno ali teden- lZKA^lViCE ZA 00\L >INU. , y »kakor se mu poliubi, majhno svoto, se i/kazmee st. 18 za govedino.)ftVravna po višini "to trajanju zavaro- i vania, in dobi potem po poteku zavnruval-aoci tvaia nc dobc vojno posojii0. v slučaju, da bi prei umrl. in siocr kadarkoli po plačilu prvega obroka, pripade vsa zavarovalnina v vojnem posojilu dedičem zavarovanca. Polov za nabavo vojnega posojila tudi z Taiskromnejšuni sredstvi jc torej dovoli. Na običajnih mestih se bo na predaja kroin; irja na iz^ iznrec 42. 4.i. in 44. .uikor navuuuo žveplo, samo treba ie pa žiti, da v času trgatve ni več nobenih ostankov sivesu žvopla na grozdju, ker bi taki ostanki kvarili okus vina. Ne sme se torej nprašiti grozdje prepozno s tein prijjrHit jčkom. Natriumtiosulfat se rabi pa pomešan skupno z modro galico po znanih navodilih. Dvorni svetnik K. Portelen priporoča na podlagi izkušenj in poročil, da se pridene pripravljeni zmesi modre galice 1 kg saloidina na hI zmesi. Po izkušnji lanji>keRa leia se rabi saloidin ou začetka, prede« trte pričnejo cvesti. Kadar Ve grozdno zrnje že debelo in postane gladko in svetlo, se saloidin ne prime več in je vsled tega škropljenje s saloidiaom brezuspešno. Takrat Iv treba seči po sivem žveplu, po javi oidija. Mestna zastavljalnica. V pondeljek. 10. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. pro-i daiale dragocenosii. zastavljene meseca i oktobrp leta 1916. na zelene listke serije i 140 i:i sicer od št. 217.701 do št. 220.000. j Postni umu v Kurivi. Z dnem S. dec. j se je poštni urad v Kaprivi zopet odprl in j sicer zj« sedaj s;;mo z^i pisemsko pošto, iz-! vzeiii>i zase i no rekomandacijo. Poštni nrad (iorica J. Z dnem b. decem-j bra t. !. se je razširil službeni delokrog' poštnega urada Gorica 1 na klad mornarice (dalmatinska sekcija); baron in baronica Vivante K 100. Josip A. i Ooldschmiii in soproga K 100, cesarski svetnik Aleksander Wiedmann in soproga K 50, Julij Brettauer K 25 — vsi za tržaške vojniške siroie: baron Riliard Albori in soproga K 30 za zdravniško postajo; baron Artur Albori in soproga K 30 za Rdeči križ: Nikolaj S. Megari in soproga K 200 za vdove in siroie padlih vojakov. — Učiteljski zbor mestne ljudske šole v Starem mestu K 16 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Kote! In restavracija Trsu ulica S. Hice!d 32. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe, — Največja čistost. — Cene zmerna Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se bno kadar se opažajo po- nahaja v til. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Hermanelid feretsa ISST, ulica Barrlćra veccliia 8 Ima veiiko zaJogo mrtvaških predmetov! Venci iz porctlaue in biserov, vezani [ z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Itd. NajftMje kertkurenfne cene- šs'MALI OGLASI:: p—' raduriajo po 4 sto(. he^e ie. LjLJ- vastn« tiskane b«eede m raia- CQ | cajo enk at Tei. — NajmanjJa *- pristojbiaa u^ia 40 ekotinlc. - GG □□ iftfti * vrtom se proda v bUž n: ljudskega i^ibU vTta e fitir mi stanovanji in prodajiilno a Tr.*ko obrt. N:ialov pove Inser..tai oddelek denarni I Edi . s i. ^ ^t. 41. S4L4ML. Ti vseh si.ininarjih se bfjdo Pri vse'i si.iiiinarjih se bodo prodajale salame (Plock* urst) po K 17 kg. — Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico z* i . torej ne za<)Stane sedaj. kjer gre ■/ Ki ier ne bodo onp dooit» vec k»K MAi . . . -------------- lit salam ua izkaznico. ŽELVE. Na ribjem tr^u se bodo pri '('artaruge* K 3 komad, l etPlua moka za starce, bolnike ir otrobe. 1 zavoi rcdil.ie moke (250 g) pu K V— 71 voj. — Tekom tega razdeljevanja sc i r^sčipne št. 11. rumenih izkaznic t za. otro- ■ y\ to. či pokaže nasprotnikom, kako močili Mno — močni ne samo na (poš'nonakaznični \a poštnohranilnični' promet. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu. priredi danes ob 5. uri popoldne v dvorani »Ko.isumnega društva« v Rojanu, nastop Miklavža s svobodno zabavo. Darovi nai se prineso v gostilno > Konsumnega društva. Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda« za leto 1018. je izšel in ga družbena pi- Sprejme se takoj samostojen etaktrorciGfiter /a instalacije elektr. svetla ter hipnega telefona. - Ponudbe na Zavod za tehn. in elektrotehn naprave VOJNO VIČ & C ie Ljubljana Dunajska cesta št. 22. KuacImui 2 ko 'i. S. M. M Z^oraja Campaueile LfSaflOl St «73. 1658 Jpl,.„ r.d^u IIIV^i - 1 »'v^ ------" " _ t.d iviu I7iw. ^^ =»~ ---------- (r jait ^ front?, temveč tudi v zaledju! Podaljšanje sama ravnokar razpošilja. Koledar je bo- dpisovalnega roka nudi torej naitigod- j neišo priliko za to. Prodaj2 kuriva na prijemne listke. Od 15. 12. naprej si lahko nabavijo prijemni , v - . ni **i*i • / . razredi in s:cer I., II., III., IV. (na rdeče i ir ,V s vil 1Zk*Z!UC (za stafu\i:I-prikmJc listke) pri svojih nabaviteljih ■t 'In j). \ : .a n,h /d meseca nov*, »•fcer ! ..Lli j.......____™ ^ a™. in december. \ La>t»il"v' izkaznic za naravno imajo pravico samo do 1 zavoia red'lne tii< lic proii pre/kipljenju št. II. iZK \ZNfCE ZA PLTROLEJ. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci . i ee štev. 10 za j^etrolej. — -Nn izkaznice štev. 9, 'ki so že v posesti občinstva, se bu moglo od pondeljka, IlU. d^eembra, do v št-.te sobote. 15. decembra v ob:Ča: lih trgovinah za ne-tn>lei. dobiti no 1 j litra petroleja na iz\az-li c o 4b ^ i*i. liier. voio de^-et dnevno uporabo za čas od dne I ■15. 12. do 24. 12. v slučaju, da niso bii i za ta čac že preskrbljeni. Kako naj se uhranimo prtmetne stike v osebnem prometu? Železnice služijo da-fies pred vsem velikim potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov tr-i pijo na pomanjkanj« gradbenih snovi in lavnih gat na vsebini ter za rodoljubno občinstvo kriio poučen zlasii po ^Vestniku družbe sv. C. -—-in M.. Koledar se od 50šflja na naslove p. fP3Qijni n. rodoljubov in prijateljev Družbe. Lahko | Urbana Teaze. današnjih razmerah vozičcic na 4 kolosa v dobrem stanju, i«« rnor'-au. Ponudb« pod »Voziček" na [as o.ld. r diiosti. 1<>5-> se ŽcKlje v-ake vrsta kupnjo Jakobi Margon. Via Solitaao 2! (pri mestni bolniš lici) (lt>27 98 mo Ire g.illc* ima za p odati Karol ŽiAkovič, ;0 C nikal Istra. Ceaa. po dogovora 312+ Proda se mol'aa krava. Pojasnila daje g K=kcaro vski r Hojana Cza car- 1655 r - Af ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk vola sa delo. informacije uiica Commerciale 348 pri v hlevu koč javu 1654 jc mogoee, aa pri ----- .. ■> ali oni nc dobi koledarja: v tem slučajuj7lffty£ trosimo, naj ga blagov oli vsak. ki ga zeli - imeti naročiti v pisarni C. M. družbe, ljuljana. Slovenski trg 9. Društvo narodnega gledališča v Pragi je določilo svoto 2VO.OOO K za izplačilo vojne dckladc člane ni gledališča. Del te svote se je pokril s prebitki iz subvencij. dohodkov k*.'pjjr«m v vmaki nnno>ioi. Fran Btibič nI ca Moi nogrande št. 2 ». IG-SS irMA črno ,n bel° prodam ISiiSnU V JI U na debelo za krčmarje. Maks Gulič, Trst, Via Petro.iio 2. (1860 u graoocnin >mum iostalo pa se pokrije iz dohodkov nove d lavnih moči; zaradi tega jc trefta koli-Lj„-ralne periiode kor mogoče varovali prevozna sredstva, j ——-----I-----— - V železniškem prometu se mora tudi ste- IH UlfielSlOS^. diti s i;rwii: »goni, ker ga je veldio manj naj ri^zpoiagt* kakor lani. Razbi emenitn že-j Juiai grof 0*a>»ć: Na konju 1 u rovu. — leznišk: cbrat ie v prid prebivalstvu, ker V zalogi knjigarne Svetislava Cvijanovi- l dn ji I...J MM M«fftt»«f Obdiroo pos< stv-o na Krasu izrcnnn priliku, r n.^p, :egi ^ „roda takoj. P' sestvo obs oji iz sl-dečih nepremični i : s avbo. kle i. hlevi. 1 goe-podarska hid* s dvmi na«l-troi>ji, 1 tmečka h ša veli-ti vinograd, zernlji-6Č>>, aadua drevesa v ▼»•liki tunož d i, obširni gozdovi, ®aup-o — P».jas.nla daje Ageniia Pollaco v Tu t u ulica S Spjridione. Lr v Trstu ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo leeine. — Plombiranje. ~ UMETNI ZOBJE — Liuijmu luiiuiLi liinniii Trst - m Stadion 18 - Trst Odprt od 8*2 zvečer napre] Vstopnina K Z tr^^fS mogoCe potovanja ter naj tako pomaga namenjen za božičnico sirotam, ki se na-Edinost bo. razbreuiLiiiti železnico. Vsako nepotrebno hajajo v sirotišnici v Topćideru pri Bel- jradu. Čr*icc. zalriane s spretno roko dobrega opazovalca, se črtajo jako prijet- a Odbor političnega <5 ! jutri \ ( i .dc \ i »Idne zelo vaz- ali tak-j železniške vožnje, katere se da a ^e. \ Med i; . 'm bo r»or Čal poslanec ! odložiti, jc torej opustiti. Voziti se more Ie di. Rvbaf. V Kopru umrla ^čer^a c. kr. okr. sol. izorn ka g. h. Dominca Vanda. siara \b le'.. Žalujoči družini iskrena sožalje! Občinski ra$(rtp občine Doline je v svoji ?■ dne 1. t. m. -sklenil naslednje: »V spo-fiv.n vel kega iu >^'ov. apostola pok. dr. j Jan. tv. Kreka naj st- vrši ori župni cerkvi [v Di»! ni dnt '2. 12. / velikimi zadušnica-}n .. ctc se /e vsi člani obč. za-! 4to; čfani kra nega šoK\ega sveta. tolika poinikov, kolikor je v vlaku prostora; na potnike, ki vstopajo na poii. se n: ra tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpolago. Prenapolnjeni vlaki delajo v današnjih razmerah neizogibne zamude. — Nered v prometu je prvi vir najhujših ne- (C. R. mislr. sKM za mite »ioos in sirote^ D2I8IM pasMalto za Trsi al del lazaretla »etthlc it. 3. no in le želeti je. da bi se kar najbolj raz-šiiile tudi *ned slovenskim občinstvom., Nekatere so naravnost izborne in izredno i ziu čilno kažejo visoke vrline našega ju-1 goslovanskega naroda, našega človeka, a j preveva jih, vsaj posamezne, tudi zdrav,! dohrodejen humor. Knjigo prav toplo pri-! varnosti za varnost obraia. Kdor prispe- poročamo, ia to še tembolj, ker je, kakor va z nepotrebnimi potovanji k prenapo!-I nienju vlakov spravlja