Leto II., štev. 35 Po«tnftm ptvsallnuitt V Lfabllant, četrtek dne fO. februarja tS2f. Posamezna štev. 1 K Uredništvo: Miklošičeva cesta St ltjfc Telefon it 72. Upravnl£tvo» Sodna nliea it & Telefon it 88. R*Jnn kr. post tek. Gradi tor.lUlt »shaja ob 4 xjatr*f» 6tane celoletno .. 180 S mesečno....... 15 „ u zased, ozemlje ■ 900 , ca laoiemstva . . Oglasi za rsat mm vfStae aiolpea (58 mm) 2 K j&all oglasi do 30 nun stolpca (63 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Ljubljana, 9. februarja. V resnici frapantno je, kako se razvijajo dogodki natančno po zdavnaj izhojenih potih. Sila okolnosti stiska k tlom posamezne može in jih pre-rninja v sluge idej, ki bi jih bili radi obvladali. Doba prevratne ideologije je v premnogih že zakrknjenih srcih vzbudila mladostne polete. Bilo je veselje gledati, kako je hladna roka rimske politike izgubljala moč nad dušami znatnega dela naše duhovščine. Kako radostno jih ie sprejela inteligenca nazaj v vrste bojevnikov, te izgubljene sinove, te janičarje, ki je-čijo pod pezo idejnega in gmotnega nasilja svojih gospodarjev! Zaman je Vatikan pisaril v prid habsburškemu kadavru, precej mladih ljudi je strgalo vajeti. Že tedaj je bilo pesimistov, ki so prerokovali, da se te pomožne čete vrnejo kmalu nazaj. Kakor ptič, ki je izza dalnjih let navajen kletke, zleti nazaj, ker mu je naravni čut za svobodo zamorjen, tako se je reklo, da bodo ti ujetniki, ki smo jih zvabili za trenoiek v svobodo, šli nazaj v tfako. Klerikalizem z močno roko drži S^oje služabnike v oblasti Komaj so se malo oddaljili, že jih požene tja, kjer koraka njegova neuka čreda. Ko je sedanji ljubljanski škof Jeglič prišel v Ljubljano, je nekaj svobodne žilice zmagalo v njem. Poskusil je delu duhovščine dati nekoliko drugo .smer. Kmalu je podlegel in postal naipvadnejši zaJo£ in hlapec svojega gospodarja. Korošca smo med vojno potisnili v ospredje in videlo se je, kako je postal močan, da mu ni bilo treba slepo siiišati vseh ukazov klerikalne «ma£fie». Po dveh letih srečamo tega moža, če smemo še reči — moža, kako je spet priklenjen m uprežen kakor ponižno kaplanče v gorah. Danes beremo subotiški «Neven», kjer se ubogi Korošec do-brika — Madžarom in Nemcem. Eksponent Rima išče zaveznikov. Vsak mu je dober, samo da ne ljubi te naše mlade Jugoslavije. Zavzema se za «manjšine> in vabi vse katolike v državi v eno fronto, da se bore proti sovražnikom — katoliške ideje! Madžari in Nemci naj pomagajo naši zavoženi SLS iz blata... Izjava načelnika SLS v Subotici, (d vabi Madžare in Nemce na boj proti ^skupnim sovražnikom» katolicizma, nam znova dokumentira breznarodno neznačajnost naše klerikalne stranke. S komunisti se vežejo v Beogradu, z Madžari in Nemci v provinci, samo da slabe državo, ve-doč da v oslabljeni državi imajo več upanja, da postane plen klerikalizma. Ze parkrat smo imeli priliko videti da je med duhovščino še vedno nekaj mož, ki ne bi hoteli kar brez odpora nazaj v kletko, mož, ki so vkljub prepirom ohranili spomin na skupno borbo v dobi pred preobratom. Ti možje izjavljajOj da bi preradi posvečali svoje moči delu za utrditev verskega čuta in nravnosti v narodu, a opustili ogabni politični boj, ki slabi ves narod in veže moči države. Ti možje so si ohranili narodno srce, ki odklanja skupni boj proti državi 1 Madžari in Nemci. Vsakdo ve, da je teh duhovnikov mnogo. Studi se jim mednarodni kle-nkalizem, studijo se jim ukazi, ki jih prejemajo od svojega škofa, studi se iim bratomorni boj. Oni vedo, da bi vša inteligenca in ljudstvo sploh bi-'°„m n)ihovi strani, če bi nastopili odkrito proti nasilstvu. A kakor so podlegli drugi, ki so iz deklaracij-skih bojevnikov postali trubadurji pod okni madžarskih krščenih judov in švabskih Kulturbiindlerjev*, tako sodijo tudi o njih naši pesimisti, da se bodo ti sicer dobri elementi pod bičem klerikalnega nasiinika povrnili v edino zveličavni hlev, kjer se bodo dali privezati dobrovoljco k jaslim. Živi mrliči 1 Prehodne ustavne odredbe. POKRAJINSKA ORGANIZACIJA OSTANE ŠE TRI LETA. BEOGRAD, 9. febr. (Izv.) Današnja «Pravda* prinaša tekst prehodnje naredbe v ustavnem načrta, katero je sprejela vlada na predsinočnji seji. člen prvi govori o zakonodajni hmkciji skupščine za čas, dokler se ne bo izpremenila v smislu volilnega reda za ustavotvorno skupščino v zakonodajno skupščino. Člen drugi: Na prvi seji skupščine po proglasitvi ustave priseže regent Aleksander: V imenu Njegovega Veličanstva Kralja Petra I. prisegam pri vsegamogočnemu Boga, da se bom držal strogo ustave, da bom po njenih zakonih vladal, čuval edinstvo naroda in neodvisnost države ter celino državne oblasti in da bom imel pij vseh svojih težnjah in pri vseh svojih delih pred očmi dobro naroda. Tako mi Bog pomagaj! Amen! Člen tretji predpisuje prisego poslancev na ustavo. člen četrti določa, da mora vlada v roka 15 dni po uveljavljenja ustave soglasno z ustavnim odborom pregledati vse dosedanje naredbe in jih predložiti skupščini, da sklepa o njihovi končni zakoniti veljavi. Posebej se bodo reševale samo one naredbe, glede katerih bi to zahtevalo najmanj 20 poslancev. člen peti določa, da se morejo u-radniki s fakultetsko izobrazbo odpustiti alj razrešiti dolžnosti samo na podlagi sodbe sodišče. člen šesti določa, da se razširijo na vso kraljevino zakoni bivše kraljevine Srbije o državnem sveta, o bad- žetu, o centralni državni upravi, ministrski odgovornosti — vse to izpremembami, ki jih določita sporazumno vlada in ustavni odbor. ! člen sedmi določa, da ostanejo do končne organizacije upravnih oblasti dosedanje pokrajinske uprave, katerim bodo na čelo kraljevski namestniki z dodeljenimi referenti in šefi. Upravo bodo izvrševali pod neposrednim nadzorstvom ministra za no-tranje zadeve. Pokrajinskim upravnim oblastem se ne morejo izročiti nobeni novi posli. Posebne komisije bodo v teku treh let prenesle pristojnost pokrajinske uprave na posamezna ! ministrstva, kakor bo v ustavi in posebnimi zakoni predpisano. Namestniki se bodo postavljali na predlog notranjega ministra in bodo veljali za uradnike. Člen osmi potrjaje vse predsednike sodišč na njihovih položajih dokler ne bo novega zakona. Kasacijsko sodišče bo imelo 21 članov, od teh od pade na Zagreb (vštevši Slovenijo) 7, Beograd 9, Sarajevo 3 in Podgo-rico 2. Splošna seja vseh bo dajala mnenja o vseh zakonih v obče. Os-mero velikih sodišč v pokrajinah pa postanejo oddelki kasacijskega sodi šča v Beograda. Beograd. 9. februarja. (Izv.) V komisiji, ki je izdelala prehodno naredbo so sodelovali bivši predsednik kasacijskega sodišča Mih. Jovanovič, profesor dr. Slobodan Jovanovič poslanci dr. Tomljenovič, dr. Kumanudi, dr. Vošnjak in načelnik v ministrstvu za konstituanto Štefan Sagadin. Radič se odpravlia v Beograd. Zagreb, 9. febr. (Izv.) «Rječ» objavlja vest «Dva lica Radičeve politike*, v kateri konstatira, da Radič istočasno, ko pošilja svoje odposlance v Beograd, da sondirajo teren za prihod njegovih pristašev v konstituanto, razpošilja po deželi dobro z denarjem založene agente, ki na eni strani odvračajo kmete od plačevanja davka, obenem pa jih tudi pripravljajo na odhod poslancev v Beograd. Dne 2. t. m. je imel posl. Jalžabetič v Gjurgjevcu sestanek zaupnikov, na katerem je med drugim izjavil: «Kdor ve, da smo republikanci, mora tudi . znati, da se mi ne moremo dati voditi od ulice, ki ne pozna situacije. Zato pride v par tednih čas, da iz-pregovorimo, ko se bo glasovalo o ustavi. Šli bomo v Beograd in ker imamo večino za federalizem, bomo zrušili centralistično večino in oživo-tvorili naš program. Ako nam ne bodo dali besede, ker še nismo prisegli, fcemo tadi prisegli. Generalna siavka v Italiji. Berlin, 9. februarja „Deutsche A1I-gemeine Zeitung" javlja iz Lugana: Kakor poroča „Corriere della Sera" je delavska zbornica v nasprotja s komu- nistično skupino proglasila generalno stavko. Dogodili so se mnogoteri incidenti. S*£ter Krapotkin umrl MOSKVA, 9. febr. (Izv.) Knez Peter Aleksandrovič Kropotkin je včeraj umrl. « Knez Peter Aleksejevič Kropotkin se je rodi! dne 6. decembra 1842. v Moskvi kot potomec stare ruske plemeni-taške rodbine. Po končanih vseučili-ščnib študijah je potoval po Belgiji in Švici, kjer je stopil v zvezo z ruskimi izgnanimi revolucijonarji. Leta 1872. se je vrnil v Rusijo, kjer je sodeloval v zaroti čajkovskega v letu 1874.; bil je dve leti v izgnanstvu v Sibirij, odkoder se mu je posrečilo pobegniti na Angleško, odkoder se je preselil v Ženevo kjer je stopil na čelo revolucionarne propagande. Tu je začel leta 1879. izdajati revolucionarni list Revolte". Na zahievo ruske vlade ga je Švica leta 1881. pregnala in Kropotkin se je naselil v Parizu, kjer je nadaljeval svoje revolucijor.arno delo. Radi tega je prišel v konflikt s francoskim pravosodjem in bil leta 1883. obsojen na 5 let ječe. Leta 1886. je bil pomiloščen in izgnan; odšel je na Angleško, kjer je ostal do zmage ruske revolucije leta 1917., ko se je vrnil v Rusijo. Knez Kropotkin je bil odličen etno-graf, geograf, geograf in ekonomist; pisal je za „Britansko enciklopedijo" in ..Univerzalno geografijo". 1. 1892.' ie izdal svoje glasovito delo „Spomini revolucijonarja", ki je prevedeno na vse evropske jezike, in ki je plastična zgodovina ruskega revolucionarnega pokreta. Večja dela so še: „V ruskih in francoskih ječah", „Iščimo kruha", ,,Idea'i in realizem v ruski literaturi,, in „ Medsebojna podpora- v razvoju". Kroptkin je imel velik vpliv na ruske omladino. Z Bakunjinom je vzgojil generacijo ki je vrgla carski režim. Ko se je vrnil po padcu carizma, je pod-pir :1 revolucijonarno vlado kneza Lvova, a bil je med prvimi, ki je vstal proti boljševizmu in Ljeninu. Zastopal je načelo skrajne individualne svobode. zato je prišel v konflikt z Ljeni-nom. Ljeninova Rusija je velikega revolucijonarja pustila v skrajni bedi; njegova edina hči je morala iti v tovarno, da je mogla preživeti starega očeta. Njegovi prijatelji so hoteli, da se vrne v London, a boljševiki so se bali njegove obtožbe in ga niso pustili iz Rusije. Kakor njegov soboritelj revolucionar Plehanov, je padel tudi knez Kropotkin kot žrtev one svobode, kateri je posvetil vso borbo svojega življenja. Oba sta si zamišljala življenje in carsiro svobode, a na razvalinah carizma sta dočakaha moč novega, še okrutnejšega tiranstva. Oba sta umrla in nista doživela zloma tega nasilja, ki vlada danes nad Rusijo. r14 milijonov kron zal Reorganizaciia naše naSe medieince. Beograd, 9. febr. (Izv.) Ameriški milijonar Rockefeller je poklonil našim slušateljem na medicinskih fakultetah v Pragi, na Danaju in v Budimpešti 100.000 dolarjev. D* Annunzio naznanja nove avanture. BERLIN, 9. febr. (Izv.) D'Annunzio javlja v nekem telegramu iz svojega sedanjega bivališča ob Gardskem jezeru, da ne bo ostal dolgo časa v brezdelju, temveč namerava v kratkem novo podvzetje. Združitev Avstrije z Nemčijo- Dnnaj, 9. febr. (Izv.) Avstrijski u-stavni odbor je danes znova razpravljal o vprašanju združitve z Nemčijo. Kancler Mayr je predlagal tajno sejo in je v njej sporočil, da obstoji res nova ententina prepoved združitve. Zagrožene so celo represalije. Nato se Je v javni seji razpravljal pristop Avstrije k zvezi narodov. Sklepanje se je odložilo na čas po konferenci v Portorose. Londonska konferenca. Berlin, 8. Febr. Zunanji urad je naznanil tukajšnjemu francoskemu poslaniku, da je nemška vlada sprejela povabilo na londonsko konferenco z izrecnim pogojem, da se bo na konferenci posvetovalo tudi o nemških protipredlogih. Pariz, 9. febr. Londonska konferenca se bo od 21. do 28. februarja bavila z orijentalskim vprašanjem. Atene, 9. febr (Izv.) Grška vlada je imenovala za svoje delegate na londonski konferenci venizeliste Stergia-dosa (guvernerja Smirne), Koromy-lasa (svojega poslanika v Rimu) in min. predsednika Kalageropulosa. Ta delegacija je odpotovala nocoj v London. Pogoji boljševiSke ofenzive. KOPENHAGEN, 9. iebr. (Izv.) Glasom brzojavke iz Helsingsforsa je Trockij izjavil, da je Rusija vsled neugodnega gospodarskega položaja prisiljena nadaljevati vojno. Vsled tega mora spraviti na noge vojsko dveh milijonov mož. Z Nemčijo da mora ostati Rusija v prijateljskih od-nošajih, da bo od nje dobivala vojni materija!. Istočasno je treba gledati, da ostane Japonska napram sovjetski Rusiji nevtralna. PARIZ, 9. iebr. (Izv.) Kakor javljajo iz Rumunije, je stopil general Avarescu v pogajanja s poljskim generalnim štabom glede skupnega nastopa v slučaju nove boljševiške ofenzive BoIj?eviki pripravljajo ofenzivo, medtem ko vse vc«fi n nji zunanje trgov, službe. Beograd, 9. febr. (Izv.) V ministrstvu za trgovino se izdeluje načrt za reorganizacijo naših trgovskih agencij v inozemstvu. Ustanovljeni bodo novi generalni konzulati, katere bodo vodili državni uradniki. To reorganizacijo je povzročilo dejstvo, da trgovske agencije niso izvrševale svoje naloge tako, kakor bi jo morale. Delovale bodo naprej pod vodstvom civilnih oseb, toda p?d nadzorstvom generalnih trgovskih konzulatov. Naša razmejitvena ko* misija. Beograd, 9. febr. (Izv.) Vlada je imenovala polkovnika gen. štaba Ka-lafatoviča za šefa naše komisije za razmejitev z Italijo. Ostale člane in pomožno osobje bo imenoval vojni minister najbrže že danes. Razna poročila. Poitretla interns^e-nala. Pariz, 8. febr. «Humanite» objavlja izporočilo centralnega odseka komunistične internacionale, ki so ga jodpisali Sinovjev, Ljenin m Trockij in ki ostro obsoja ustanovitev nove internacionale na Dunaju, katero imenujejo komunistični voditelji in-ternacionalo 2Vi. Izporočilo pravi, da so avstrijski socialistični voditelji izdajalci in pozivlje zavedne delavce vsega sveta, naj bcV.f^-.p cionalo 2Mr- Kuga v Kotdru. Split, 9. februarja. V Tivatu v Boki Kotorski se je med francosko posadko poiavilo pet sumljivih slučajev kuge. Bakteriologi iz Dubrovnika in Sarajeva preiskujejo kulture, vendar pa »e dosedaj še niso mogli izjaviti. Zdravstvene oblasti so podvzele najstrožje odredbe, da ee bolezen ne razširi. Berlin, 9. febr. (Izv.) V Varšavi je izbruhnil nepričakovano generalni štrajk, ves promet je ustavljen, mesto je brez električnega toka, vsi obrati so ustavili delo. Tudi telefonsko in telegrafsko osobje se je pri-družilu štrajku. VVASl-IINGTON, 9. febr. (Izv.) Ka-kor reprezentantna zbornica jc tud? senat sprejel v drugem čitanju zakonski predlog, po katerem se zniža armada na 175.000 mož kljub Wil-sonovem nasprotujočem stališču. — Sprejemanje rekrutov je ustavljeno. Berlin, 9. febr. (Izv.) Kakor doznava ,.D. Tagesztg." z Dunaja, bo zapadno* Tageszeitung" z Dunaja, bo zapadno-ogrsko vprašanje rešeno tako, da Madžarska obdrži Šopronj (Oedenburg), za kar bo morala sprejeti gotove gospodarske obveznosti. Munchen, 9. febr. (Izv.) V tukajšnjem Odeon Kasinu je prišlo do velikih izgredov proti oficirjem en-tentine komisije. Občinstvo je zahtevalo, da se morajo odstraniti iz dvorane. To so ti tudi storili, natakarji so pa nato pretepli glavne razgrajače, kar je provzročilo splošen pretep. Posredovati je morala policija, ki je izpraznila dvorano. Kopenhagen 9. febr- (Izv.) „Ne» York Times" svare Nemčijo, naj se ae zanaša preveč na to. da se bo zavzemala Amerika za znižanje odškodninlflr vsote. Spomniti se je treba na leto 1914., ko Nemčija ni hotela razumeti čustev Amerike. Amerika sicer želi, da Nemčija ne bi bila uničena, tod« škodo, ki jo je povzročila, mora poravnati. Dunaj. 9. febr. (Izv.) Tekom današnje?.* dne so se pojavili na Dunahi trije novi slučaji pegavice in to v'drugem okraju. Dunaj, 9. febr. (Izv.) Zvezni minister Grimm bo v jutršnji seji narodne skupščine predložil poročilo k proračunu. I Deficit za tekoče leto bo znašal okafii 40 milijard kron. ! Biograd. 9. februarja. (Izv.) Angleška vlada je pozvala našo vlado, d* sodeluje pri otvoritvi industrijske razstave v Birminghamu. Kot naš delegat odide v Birmingliam najbrž minister dr. Kukovec sam. Beograd. 9. februarja. (Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko se izdeluje načrt naredbe o delavskih sindikatih. Ko bo irgotovijen. se predloži ministrskemu svetu. Beograd, 9. febr. (Izv.) železniška direkcija je ustavila začasno tovorni promet na progi Skoplje Gevgeli zaradi prenapolnjenja tamošniih stacij. Beograd, 9. febr. (Izv.) Na novo se otvori proga Chrid-Bitolj. Redni promet bo v kratkem vzpostavljen, ker so poizkusi pokazali, da je proga dobra. Dunaj, 9.febr. (Izv.) Zvezni svet je prepovedal iz nravstvenih ozirov u-prizoritev Schnitzlerjevih aktovk „8<3-gen", ki bi se imele igrat v komoitafa .predstavah v državnem gledališču. i«-di v f/.onakovem je uprizoritev Rcigea* (prepovedana. Politične beiežRe ¥ Dr. Korošec 2a mednarodno klerikalno stranko. V dnevih svojega boravka v Subotici, je bil dr. Korošec jako «glagoljiv», govciril je ob vsaki priložnosti in se dal tf.di povsod in-tervjuvati. Najprej je izjavil, da hoče * Jugoslovanski klub» zbrati v svoje okrilje vse elemente, ki ,se bore proti hegemoniji enega plemena, nato je pa v dnigem razgovoru dopolnil svojo izjavo in rekel: Niiša stranka ne bo nikdar dovolila, da bi se preganjale nemške in madžarske manjšine. Mi želimo torej, da zberemo okoli sebe vse katolike cele države v eno stranko, da s skupnimi silami stvorimo močno fronto proti sovražniku katoliške ideje.» Ta Korošceva izjava je dobra ilustracija k izvajanjem našega včerajšnjega uvodnika. Klerikalizem so polagoma zopet razkrinkava. idbmiAt zemlje, is posebnim zagonom i ga ravnanja, ki ae je uaucm, uo ao naj se reši vprašanje revizije segre- njegova dejanja prišla na dan garij po tedanjem stanju. Sklenjeno j j -r Kulturni boj? Pod tem nasio--com dokazuje «Sloveneo, da je na-redba ministra prosvete o reorg;uii-zaciji ljubljanskega višjega šolskega Odhod ministra Beneša iz Ri- da ss o tem vprašanju diskurira I ma. Iz Rima poročajo dne 8. februar- in predlog predloži ustavnemu od- ja: Češkoslovaški zunanji minister boru. O situaciji v južni Srbiji je dr. Beneš je včeraj obiskal papeževe- govoril minister Draškovič, ki hoče ga državnega tajnika, kardinala Ga- iti s poslanci v južno Srbijo, da se sparija in papeževa sekretarja Tede- na licu mesta prepriča o tamošnjem schinija in Cerottija. Danes je odpo- položaju. Poslal je enega inšpektor- toval minister v Neapelj. Na kolo- ja, da izvede preiskavo v južni Srbiji, dvoru so se k slovesu zbrali mini- V zvezi s prvim vprašanjem je bilo ster grof Sforza in več drugih držav- pretreseno vprašanje agrarne refor- nikov. me. Minister Pribičevič je predlagal + Sforza o Avstriji- V senatu je naj se analogno češki ustavi vzame minister za zunanje posle grof Sfor v našo ustavo sledeča točka: Privat- za govoril o avstrijskem vprašanju na lastnina se more omejiti samo z Izjavil je: Predlagal sem, naj se av- zakonom. Eksproprijacija je dopust- strijski problem smatra za problem na samo z zakonom in proti odškod- mednarodnega interesa, ki se da re- nini, v kolikor zakon ne predvideva šiti z mednarodnimi sredstvi. To da ni potrebna odškodnina. S tem načelo je bilo temelj za smernice v bi bila omogočena izvedba agrarne Parizu pripravljenega načrta. Izjavil reforme po dosedanjih načelih. Ta sem, naj se avstrijski vladi prepusti predlog ministra Pribičeviča je bil iniciativa v kar največjih mejah. No- soglasno sprejet. O njem bo raz- bena finančna intervencija ne sme zapravljala vlada in bo predložen u- dobiti značaj monopola. Avstrijsko stavnemu odboru. «Črna knjiga* je naslov dela, j vprašanje se mora rešiti z vso nujnostjo. O načrtu se bo sklepalo na prvem mestu na sejah skupine za nameravane finančne organizacije me- . - , . t r . • t, - • m - ji - - i i seca februarja. Minister meni, da bo- polaga v usta poslancu hohnjecu, ■; . - v r.osni. Najodlicnejse mesto do italijansl^ angleške, francoskem je dne 5 t m. sel protestira pre i. , -to v te;I knjigi svojecasm na- l ^ bančne °skupine razuraele novi naredbi ministra prosvete. Dr. • vernik zemaljskega poglavarja dr. veIiki inter udeležiti se sej. s- -14. tKoia Mandic, ki je sedaj voditelj — _ . .. ... sveta «kulturnobojni čin», ki je po-ga ie napisal Vladimir čorovič o vrh še povsem nezakonit. Dokare • -:rr;h avsirijslrih in habsburških ve- Mohnjec pravi, da naredba krši z kone, ker je dosedanji višji šolski svet temeljil «na sporazumu... posebno onih strank, katerim je pred vsem na tem, da se kolikor toliko avtonomije ohrani Slovencem*. Priznati moremo, da tako originalne utemeljitve že dolgo nismo čitali. Inter-esantno je pa, da se «Sloveneo> ne upa več sklicevati na «osnovni zakon* za Slovenijo, znano naredbo narodne vlade iz leta 1918. Ta naredba nikdar ni bila zakon, ker nikdar ni bila potrjena od takratne suverene oblasti Narodnega Veča! Da naredba sama to trdi, ne more nič spremeniti na dejstvu, da tako potrdilo nikdar ni bilo izrečeno, že zaradi tega ne, ker naredba Narodnemu Veču sploh predložena ni bila! Še bolj smešna ie druga trditev, da uredba o reorganizaciji višiega šolskega cveta kaže «kulturacboine» tendence. V čem? Delokrog višiega šolskega sveta je ostal isti, spremenila se je v glavnem le njegova sestava. Kaj se klerikalcem sedaj ne dopade? Da pride v višji šolski svet še en zastopnik kmetijstva, da vstopi vanj zdravnik-strokovnjak? Ali mu ni prav, da dobijo kateheti dva mesta? Ali je proti temu, da je dano učiteljem eno mesto več? Ali vidi kultumo-bojno tendenco v tem. da si učiteljstvo svoje zastopnike izvoli po pravičnem volilnem redu in bi rad, da bi jih imenoval škofijski ordinarijat? G. Hohniec je na vse to ostal odgovor dolžan ir ž njim molči tudi «S'o-venec». Ves članek o kulturnem boju je običajna klerikalna huisksrija. 4- Stališče demokratskega kluba glede agrarne reforme. Na današnji seji demokratske ~a kluba se je razpravljalo najpreje o predlogih noslancev iz Južne Srbije. Sr.:aira se da so fevdalna prava in ednošaji od bosanskih klerikalcev, oproda Ko- Zastoj v rusko-poljskih pogaja- T Allj^lUl MjllUU^) »kU.U|ivlwu- jo. Iz Londona poročajo dne 7. februarja: «Daily Express-> poroča: Vojno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se Mezopotanija čimpreje izprazni. Nekaj bataljonov je že dobilo povelje, naj se umaknejo v Indijo. -r Masakrirani grški socijaUstični poslanci. Iz Londona javljajo dne 7. utujt.• AMui julija vuau> fit> ra!d», so trije poslanci grške sodjat stične stranke, ki so posedli Moskvot na svojem povratku domov izgubi« življenje. Ladjo, na kateri so se vrh čali, so turški pirati na Črnem morju napadli in omenjene poslance masa-krirali. GENERAL FRANCHET d'ES-PE" \Y V LJUBLJANI. Danes oko-lu 5. ure popoldne se je peljal s sim-plonskim orient-ekspresom skozi Ljubljano znameniti francoski general Franehet d' Esperav, nekdanji vrhovni poveljnik na solunski fronti. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je pričakoval prihoda ekspresnega vlaka komandant dravske divizije, general Dokič z oficirskim zborom in častno stotnijo z godbo. Vlado je zastopal vodja dež. vlade dr. Pitamic, občino pa magistratni ravnatelj doktor Zarnik. Bilo je tudi precej občinstva. General Franehet d' Esperav je stopil z vlaka in pozdravil generala Dokiča, dr.Pitamica in dr. Zamika, potem je pa obšel častno četo met zvoki francoske himne, ki jo je občinstvo poslušalo odkritih glav. Do odhoda vlaka je ostal Franehet d' :sperav v razgovoru z generalom Dokičein, dr. Pitamicom in drugimi, posebno pa s polkovnikom Markovi-čem, sedanjim poveljnikom dravske .cš:a in duša klerikalnega kluba. Kot ?»*• ^ko-poljska pogajanja, ki tra-vz.rlea navaja čorovič govor dr. N0/ R.«» ze;Pre.c^ n™a].° P Mandiča, s katerim je ta sprejel leta ^a,^ se> končajo^bdu do-. 191.V. v SaraievuKoerberja. Takrat je i?!; F? petdesetih spornih točk so solunske fronte, kjer se je nahajal Mandič rekel: «Pride čas, ko boNlh deleg,ati končali sele btiri, m si- poJk Markovič v generalnem štabu, Njegovo Veličanstvo, naš vrhovni jcer nallazle- — gospodar vojne z mečem svojih voj- + Nemško zlato v Parizu. Iz Pa ska, ki so oovsoa venčane z zmago, riza poročajo dnt 7. februarja: Fran- bo imel priliko obiskati tudi Ljub-razmrcvaril glavo one hidre v Biološka banka je od Nemške državne fej^f-""VKFstoJSta gradu, ki difa strup, da se tamošnji prejela v S^TSiSSt ^ 'S^&SSČSt hajduški narod, prepojen s sovrašt- jega odstavka, dena 29. versaiUeske L Z0Det intonirala francosko himno vom, napadi z zasluženo kaznijo j mirovne pogodoe pošiljko večje I in vojaštvo je izkazalo čast znameni- zaradi svojega pegubonosnega rova- množine zlata v šibikah in novcih, temu vojskovodji, ki je sedaj tudi renja in z.uzdi nedolžno prelite dra- Gre za del zneska v zlatu, ki ga je odlikovan z naslovom vojvode naše gpcene cesarske mučeniške krvi, da upravni svet javnih otomanskih dol- vojske. se za vedno onemogoči njegov po- gov deponiral v Nemški državni * ol_________________________ «._.. gubni vpliv na sorodni del prebi- banki kot garsncijo za prvo emisijo nazije v Kranju Ignac F a j d i g a in valstva naše domovine. Samo na ta! bankovcev turške vlade in kot osta- profesor na realki v Ljubljani Aloj- nacm kosrb n ^e more napraviti konec veli- j nek plačila posojila v zlatu, ki je bilo I zij Tavčar sta dobila naslov in _____bskemu zastruoljevanju!* čudijo dovoljeno otomanski vladi 5. maja značaj vladnih svetnikov. se, kako more danes tak človek še 1916. Zlato bodo stehtali in izročili * ZA UPOKOJITEV jc prosil biv-nastopati v javnosti, a mi Slovenci reparacijski komisiji, ki odloči, kako ž? poverjenik profesor dr. Kaiel se prav nič ne čtsdimo, ker gledamo naj se uporabi. Verstovšek. V svoji prošnji zahteva dan na dan toliko in toliko njih, K + Nemška plebiscitna agitadja v ^ ^Se^a S^Senčnf sluč^I so pred par leti govorili m pisali šleziji. Iz Varšave poročajo dne 8. fe- bivšega %overjenika Prepeluha K isto! bruarja: Poljsko časopisje priobcuje temu je prip0mniti, da g. Prepeiuh + Čehi na Dunaju. Prošlo nede- nemške dokumente, ki jih je našel uživa pokojnino činovniškega razre-ljo se je vršilo na Dunaju zborova- poljski plebiscitni komisariat v Gor- da, v katerem se je nahajal pred nje Videnske Matice (češkega šolske- "ji Šleziji in ki se tičejo gibanja, ki svojimimenovanjem za poverjenika ga društva na Dunaju). Pri tej pri- ga organizirajo nemški agitatorji. J^OKOJEN Jf podpolkov^k Ht; QP ,> oh?i-nn ra7nrav1ialr> hidi o + Švica proh prevozn cet Zveze Uavorin Zunkovic, Ki je Bil nedavno liki se je opsipo razpravljajo tuoi o ,/R.rn.r nnrorain Hnr 7 imenovan za poveljnika osiješke sanaciji «Videnskeho Denniku* in narodov. Iz Berna poročajo dne komande, konstatiralo, da je za sanacijo po- februarja: Zvezni svet je danes zaJ°Krozne Komanau trebna vsota šest milijonov avstrij- vzel svoje stahsce v vprašanju pre- . . . skih kron. Sklenilo se je v načelu, da voza čet Zveze narodov v poljsko Kakor_smo ze poročali,je ustanovlje-se osnuje nov konzorcij, ki prevzkme glfsovahio ozemlje m je pnšd do nov ^št^novo ^jnoglavar-list in tiskamo. Prihodnjo nedeljo se I sklepa, da Švica načeloma nikakor ni |stvo, ki je začelo potovati dne L fe-bo vršilo novo ločilo irodalih... , .. vplačila potrebnega kapitala. Za du- pusti prevoz najske Čehe bi prenehanje dnevnika de prevoza omenjenih cet se Švica značilo usoden udarec, vsled česar je ravna po cisto notranjem staliscu. gotovo, da se bo Čehom posrečilo, + Rekonstrukcija Lloyd George ... ,... C1 da bi ta stari bojevnik za" njihove jeve vlade se izvrši te dni. Minister ^ ^orientd-' pravice prenehal. Kakor znano, je za kolonije Millner, odstopi in g? Is&pofmelSj^zapis^v "^ * Okrajno glavarstvo v Guštanju. * GRB SLOVENIJE. Pišejo nam: Brez grba seveda ne gre. In ker mi I sli strokovnjak g. dr. Mal, da mora pravljenj z dnem ujedinjenia. Kmetje j prišel «Videnski Dennik* v denarne zamenja lord Cecil, mmistrstvo voj- Lu,. podlistek, v katerem pripovedi! se smatrajo z dnem ujedinjenja za'težkoče vsled maiverzacij nepoštene-1 ne pa prevzame lord Lee._j je različne 'neralidičnc drobnarije v ... i..— i....... .........i .i... i.. ----ss=- Mnitjaviji in prsnih zaponah kranj- noče podnčevati, marve5 ti naDiza dej skega orla, končno pa predlaga, da stva tako, da se ti sklep vsOjuje j>am od se v državnem grbu izrazi Slovenija seb. Zato je spis tudi stilistično vzoren I s kombinacijo štajerskega pantra in in se po lahki, uprav poljudni razumlji- kranjskega orla. »Seveda v tem Pr o sveža« — Franc Sal. ricžgar, predstavnik -'mirnejše smeri» v slovenskem slovstvu — kot ga karakterizira Gra-fenauer. praznuje dar.es svojo pede-setletaico. Rojen 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenj- in od njega se imamo nadejati še mnogo lepega. Naj bi mu bilo usojeno obogatiti našo literaturo še z marsikaterim darom njegovega talenta. — — Vladimir čorovič: Rasa in vera v srbski prostosti. (Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov, zvezek VITI. Cena 16 K. po pošti 1,60 K več. Izdala skem se ie posvetil duhovskemu sta- ™ z,a.IožUa Tis^0TOa Ljubljani.) . . j r~ , ,_ , i V sebino te izredno zanimive brošure tvon nu m je danes z^prnk trnovske mest-. predavanje g. \lad--, ne župnije v Ljubljani. Pisateljeval ^ dr phil) redaega profes je že kot dijak, a p-vo tiskano ddo mu }z izšlo leta 1894, novela «Zaroka o polnoči*, ki je izšla v Krajčevi Narodni biblioteki. Po kratkih poskusih v epiki se je vrnil k prozi in postal najizdatnejši sotrudnik «Dom in svete», kjer ie napisal dolgo vrsto novel in romanov. Največje delo mu ie zgodovinski roman -'Pod svobod-nim^solncem^ ki je izšel predelan leta 1912 v ponatisu. Tudi kot dramatik je imel Finžgar dokaj uspeha, zlasti "priljubljena je njegova prva ljudska igra «Divji lovec*, ki je še danes repertoama točka vseh dile-tantovskih odrov. Drugo njegovo dramsko delo «Nsša kri», ljudska ,-ra iz francoskih dni ni imela toliko uspeha, globokejša je «Veriga», kljub svoiemu staremu sijaju, s katero je" pisatelj dosegel znatno umetniško višino. Finžgar je plodovit pisatelj Vladimira Čoro orja. na vse učilišču v Beogradu. Avtor je znan f.o mnogih delih, izdanih deloma v Nemčiji, deloma po raznih znanstvenih publikacijah. Vji-cdavanju nam je ostro očrtal glavni in zapadnim Jugoslovanom često nerazum Ijivi problem srbske dnševnosti in odkrije jedro narodnega in državnega mišljenja tega glavnega jugoslovanskega plemena, ki je ostalo ohranjeno rimskega intema-cionalizma in njemu udanega plemstva in duhovništva in ki je zato ohranilo sebe in svojo konlesijo v petih stoletjih naj strašcejSega suženjstva sveže in sposobno za nalogo, ki jo ie izpolnilo v naših dneh. Kratki spis je izredno zanimiv in živahen ter podučen, ako primerjamo sliko, ki nam jo podaje, r, na"im lastnim stanjem. Prepričani smo, da bo naše raz umništvo prečitalo ta kratki in tako za nimivi spis s pridom zlasti v sedanji dobi, ko sc zopet poskuža dati verovanju političen značaj in obrnit kolo oass nazaj. V podajanja zgodovinskiii dejstev je pa avtor nepristranski in brez tendence ;d vosti prijetno razlikuje od mnogih drugih kombiniranem grbu ne bi bile zasto-posku3ov. t njim je »Tiskovna zadrusra* pane neodrešene pokrajine Koroška, obogatela naše kulturnozgodovinsko slov- j Goriška. Trst in Istra ..pravi gr-etvo z dragovenim doneskom. boslovec. »Vendar je pa najumestnei- • , ,. ... še, da ne sežemo po tujem polmescu, — Zdenka Zikova, primadona ijubljati- ampak vzemimo v «svoj» grb zvezde ske opere., nastopi danes v praškem Ka- celjskih grofov. — Ves sestavek ka-rodnem divadlu kot gost v naslovni nlogi že# kako globoko je vkoreninjeno pri PncroniioT7n Anora .TnsCAC. iMAtiAilf/v«... __ _ __1 • ■ ___ Puccinijeve opere ^Tosca«. Obletnica KaradžiČeve smrti. V ne marsikomu ono mišljenje, ki išče po- _ . j vsod in pri vsaki umestni in neumest- deljo T^Vir^aT jTn^rl Vrt J« Prign novod za naglašanje sepa- SMan^ič Karadžič, osnovatelj moderne- ratizma: Ne upravnega, ampak res- ga srbfkega pravopisa in zbiratelj ?rb- učnega duševnega separatizma, ki ci ^Jvc^a J)M j I mu je vsaka skupnost s Srbohrvati skih narodnih pesmi. — Narodni pomladak načeloma iu še bolj čustveno mrzka. mesečnik z* I Ta mrzkost se pojavlja v vsaki be- otroško vprašanje. Izdaja ga Dru-tvo za Sedi in vrstid. ki izhaja od takšnih zaščito jugoslovenske dcce. IzSel je prvi ljudi, in povsod jih žene, da brez po-zvezek. Letna naročnina 36 Din. List je trebe naglašajo r.ašo plemensko lo-vejikega pomena za roditelje ui za vse I čenost, razliko, samobitnost in neke prijatelje in vzgojevalce otrok, ki imajo zasluge, ki nam jih pa nihče ne jem-bilo V koji smeri interes za deco. svojo nje in jemati noče. Ves strokovno-aii tujo, ali želijo da- dobijo objaJnjenja v herolJični sestavek pa kaže tudi še otročkih | piščevo nevednost, idejno ravno tako kakor zgodovinsko. — Ko je Na-. .poleon leta 1809. organiziral Ilirijo, - Ivo Vojnovic v francoskem pr«'odu. jc ,dru2jl Kranjsko> Q0riško. Trst, Sedma. Stevflka znamenite francosko tel- Rekc_ dde Hrv-atske jn Dalmacijo v . •vetske revije ^La Kevne de Gtaere« pn- enotno Upravro celoto. - po dolgih vseh otroSkih vpraSanjih, o ustanovah in njihovem delu prevod prvega dela Vo.movrfeve ^j^ prv,0 ,ugos!ovansko državno -J? S*-™* ~ 'h tvorbo, ki je pozneje pod Avstrijo še suneac. IzUa bo v prevodu cela Irilosija do 1349 obdržala svojo obliko naša na Trilogije v posebni kr ikri v Parim. j in ki ji je bil prideljen tudi Celovec. Ta Iliriia je bila predhodnica našega Ljubljana, 9. februar^. narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Njen grb, dan od Napoleona v duhu gesel francoske revolucije, je srebrni polmesec z zvezdo na modrem polju. Jedro Ilirije je bila Slovenija in ti ilirski novi grb, ki je odpravil nemške plemiške grbe krono-vin. v našem državnem grbu predstavlja Slovenijo. Po idejni in zgodovinski vsebini je gotovo bolj upravičen od treh zvezd celjskih grofov, ki so nam bili uemški gospodarji, ali pa od zlato-modro-rdečega kranj-. skega orla nemških deželnih stanov, ali pa babenberškega srebrnega pan-tarja v zelenem polju. Sicer imajo pa n. pr. bosanski, slavonski, goriško-gradiščanskl, tržaški, dalmatinski, istrski, zrirjevski (medjimurski) in drugi grbi po Malu tudi isto «pra-vico», kakor kranjsko-štajerska ži-vad v grbih. Ta prokleti centralizem je pa vso to plemenitaško nenarodno šaro odpravil, posilil našo narodno samoniklost in nam napravil velikansko krivico! Živali vseh grbov, ujedi-nite se! * Dobrovoljski glas. Gospodom, katerim je pisarna društva «Jugoslovanskih dobrovolicev* v Kolodvorski ulici št. 3 velik trn v peti, svetujemo, da so proti nam vsaj dostojni in da nas ne izzivajo. Če pa na vsak način stremijo za tem, da izzovejo konflikt, jim garantiramo, da bomo pozabili vse kulturne predsodke in jim na •»balkanski^ način dokazali, da danes bivši črnožolti oficirji in civilisti nimajo več besede v državi, katero smo mi gradili. — Dobrovoljci. * NA PEPELNIČNO SREDO jc dobila policijska oblast od deželne vlade naročilo, da ima v s^Tho omejitve veseljaštva pri podeljevanju dovoljenj postopati z večjo strogostjo kot dosedaj. Godba na vseh javnih plesih sme igrati samo do 34. ure, oh 1. uri se imajo veselični prostori izprazniti. Oddaja pijač v veseličnih prostorih je dovoljena le v dobi običajne policijske ure. Vsem šolarjem in mladini pod 18 leti je udeležba pri javnih plesih prepovedana. Dovoljenja za javne plesne pireditve se bodo dajala ie organizacijam, ki morajo prevzeti pod rizikom razpusta obveznost, da se bodo točno ravnale po predpisih. FAŠISTI SO ZE ŠTIRIKRAT RAZBILI c EDINOST •. Pišejo nam: V poročilu, kako so fašisti razbili tržaško -rEdinost* ste netočno poročali, da se je to zgodilo že tretjič. Res pa je, da je bil včerajšnji napad že četrti, kaju tudi oni dan, ko so zažgali Narodni dom, 13. julija 1920, so fašisti vdrli v tiskamo skozi okno na siopnjišču, odnesii nekai kosov od rotative, pokvarili električno napeljavo ter popolnoma demolirali ravnateljevo pisarno. * PONOVEN NAPAD NA CARINIKA NEPOMUCKEGA V MARIBORU. Ze pred dnevi smo poročali, da je bilo na carinskega uradnika Nepomuckega v Mariboru oddanih sedem strelov iz karabinke, ki pa so k sreči zgrešili svoj cilj. Domneva uradnika, da gre za maščevanje kakega tihotapca, se je izkazala za utemeljeno. Nepomucki je bil namreč v sredo, 9 t m. zopet napaden. Ko se je nahajal na verandi svojega stanovanja, je bilo oddanih, naibrže od istih napadalcev, nanj več strelov iz karabinke m je bii Nepomucki pri iej priliki tako močno ranjen, da so ga morali preoeljati v bolnišnico. Policija in orožniki '.icer pridno zasledujejo zločince, vendar pa dosedai brez uspeha. * VEROUK V LJUDSKIH ŠOLAH. Ministrstvo prosvete se ie obrnilo na ministrstvo za vere, da določi posebne delegate, ki bodo skupno z delegati ministrstvi prosvete izdelali učni načrt in p-ogram religioznega pouka v ljudskih šolali za muslimanske in katoliške otroke. — Pouk v verouku na pravoslavnih šolah je. kakor znano, izročen načelno učiteljem. Stanovanja za častnike in podčastnike. Zaradi pomanjkanja stanovanj za častnike, ki se zlasti opaža v garnizijah južne Srbije in v nekaterih mestih, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljana, posebno pa še v črni gori, se mnogi_ častniki rajše odpovedo vojaški službi, nego da odidejo v omenje- 03 mesta, kjer ne najdejo stanovanj za svojo obiteij. Po inicijativi vojnega ministra je ministrski svet odobril kredit 8,000.000 dinarjev za popravo in gradnjo častniških stanovanj v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, v mestih južne Srbije in v Črni gori._ Na ta način postane v doglednem času razpoložljivih precej stanovanj, v katerih sedaj stanujejo častniki. * Posredovanje dela v naši državi. Kakor po drugih državah, tako je vzela tudi pri nas posredovanje dela v roke država. Osnovale so se zato kmalu po prevratu javne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni in na Hrvatskem. Izmed teh najbolje uspeva «Drža/na posredovalnica za de!o» v Sloveniji, ki se je osnovala meseca januarja 1919. Razdeljena je v osrednji urad in pet podružnic (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota). V preteklem koledarskem letu (1920) je znašal njen celotni promet 28.5 IS strank (12.766 delodajalcev in 15.752 delojemalcev). Uspešnih posredovanj je izvršila posredovalnica v tem letu 7815, in sicer 5484 moških in 2336 ženskih, kar znači, da je preskrbela posredovalnica 61 % delodajalcev zaprošene delavne moči in 50 % delojemalcev zaprošene službe. Dopisov je rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski, pisarniški in živilski stroki, pomanjkanje delavcev je bilo pa čutiti v stavbni in lesni stroki ter v nekaterih specialnih poklicih. Med letom se je vpeljala izravnava delavnega trga z inozemskimi posredovalnicami, a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče s potnimi listi. Nujno se je pokazala potreba po smotreni in enotni organizaciji vse ie socialno politične institucije za vso državo. * Dr. JOSIP IPAV1C. V Št. Juriju ob južni železnici je umrl bivši okrožni zdravnik, znani slovenski skladatelj, dr. Josip Ipavic. Bolehal je že dolgo let. Pogreb bo 10. t. m. ob polu 4. uri popoldne. Pokojni je bil sin dr. Josipa Ipavca in nečak dr. Benjamina ipavca. znanih slovenskih skladateljev. N. p. v m.! * UMRL JE danes v zagrebški bolnici usmiljenih sester po kratki bolezni glavni urednik «Agramer Tag-blatta^ Srečko Zind!, ,v 45 leiu starosti. N. v m. p.! DOM VEDRE UMETNOSTI V ZAGREBU. Pred par dnevi se je vršila pri zagrebški vladi enketa, ra kateri je bilo sklenjeno, da se zgradi gledališče za opereto (za vedro umetnost) in podeli koncesiia vodji opere Srečku Albiniju. V poslopju bi bili tudi kavarniški in restavracijski prostori, plesna dvorana, koncertna dvorana iu prostori za umetniška društva. a Dar. V počeJčrnje spomina vrlega Sokpla nadučitelja f br. Draga Rampreta iz "Krškega je podaril br. starosta dr. Vilko Jiaurer SO K kočevskemu Sokolu (za doni'). * Podružnica Jugoslovanske Matice za Kranj in okolico ima občni zbor dne 24. febrnarja ob osmih zvečer v prostorih Peter Maverjeve gostilne z običajnim sporedom. Ako bi občni zbor ob osmih ne bi! sklepčen, se vrši pol nrv> pozneje ob vsakem številu. Ako zunanji člani ne bi mogli priti, na i odpošljejo vsaj delegata. * V zdravilišč« Topolšica je razpisana služba oskrbnice, ki bi morala prevzeti ves perilni in sobni inventar in nadzirati šivilje, ter dveh bolničark, in sicer eno stalne, ene pa za poletno serijo. Interesentinje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Prošnje je do 20. februarja vlagati pri zdravstvenem odseku v Ljubljani, kjer se naj prosilke, če možno. tudi osebno predstavijo. - ZDRAVSTVENO STANJE V LJUBLJANI. V dobi od 31. januarja do 5. februarja se je rodilo v mestni ohčini ljubljanski 26 otrok (med njimi 1 mrtvorojenček), umrlo pa je 24 oseb (16 moških in 8 žensk), med temi 1 za grižo. Na svečnico sta bili 2 osebi ugrizeni od steklega psa; obe sta bili poslani v Pasteurjev zavod v Zagrebu. . 4 ZVIŠANJE VODOVODNE NAKLADE V LJUBLJANI. Na podlagi s SI. ljubljanskega mestnega statuta ie deželna vlada za Slovenijo dovo-lua mestni občini ljubljanski, da sme ^^sto dosedanje 5%ne vodovodne naklade z veljavnostjo izza dne 1. av-snsta 1920. pobirati zvišano 15rrno naK.ado od uaoovedane najemščine. Ljd(.sKo štetje. Popisni komisarji ".a Ljubljano m Spodnjo Šiško se vabijo, da predlože ves popisni materija! v občinski dvorani mestnega magistrata fsrednja hiša, I. nadstropje) po sledečem redu: Dne J L februarja: od S.do 9.ure komisarji !. okraja od 9. do 10. ure komisarji IL okraja, od 10. do 11. ure komisarji in. A okraja, od 11. do 12. ure komisarji m.B okraja, od 2. do 3. ure ko-misarii III. C okraja, od 3. do i. ure ko- misarji iv. a okraja m od 4. do o. ure; jt>ii mrtev, zapušča ženo m sedem ne-komisarji IV. B okraja. Dne 12. fe br u- j preskrbljenih otrok. uarja: od 8. do 9. ure komisarji V.o-kraja, od S.do 10. uro komisarji VI. o-kraja in od 10. do 11. ure komisarji VII. okraja. Opozarja se, da imajo nekateri popisni komisarji nekaj popisnega materi-jala še na magistratu, katerega so stranke same predložile, s katerim pa bodo morili svoj popisni materija! še naknadno izpopolniti. Kdaj se bo skupno pregledal ves popisni materijal posamičnih popisnih krogov, ee bo pravočasno naznanilo. * MESTNO POKOPALIŠČE V CELJU. Pravica do vporabe grobov na mestnem pokopališču v Celju, ki je bila kupljena za 20 let, je glasom pokopališčega reda ugasnila. Stranke, ki hočejo grobove še naprej ob-dižati, morajo do 1. marca vplačati pri mestni blagajni predpisano pristojbino, ki znaša za nadaljnjih 20 let: za rodbinski prostor 100 kron, za grobove odraslih 40. a za grobove otrok 20 kron. 5 NAPAD NA SLOVENKO V OSI-JEKU. V ponedeljek zvečer je našla osiješka policija na ulici krvavo in onesveščeno neko mlado žensko. Ko se je zavedla je izjavila, da se imenuje Marija Borštnik, rojena v Mariboru. stara 20 let. Pripovedovala je. da jo je srečal neki moški, ki jo je hotel posiliti, ker„se je branila, jo je udaril s palico in jo ranil z nožem. Rane so precej težke, zato so Borštnikovo oddali v javno bolnico. O napadalcu ni nobenega sledu. 4 ČEDEN POSREDOVALEC. Neki trgovski oosredovalec, stanujoč v Zeleni jami, je ponudil akcijski družbi za kemijsko industrijo večjo množino ovsa. Prvih 1000 kg je dal po 410 K. Ta kupčija je bila v redu. Drugič jc družbi ponudil 3000 kg po ,3-5 K. Tedaj pa so se začele manipulacije in družba je slednjič prišla na to. da bi ( bila lahko kupila veliko ceneje oves, če bi ga bila naročila direktno pri Žitnem zavodu, katerega je dotični posredovalec oškodoval za približno 16.000 K. Zadevo ima sodišče v rokah. — * Nesreča na železnici. Na progi Zagorje-Sava je pretepeno nedeljo vlak št. 44 povozil čuvaja Jaroslava Nejedlega. Zmečkalo mu je glavo in odtrgalo desno nogo. Nejedli, ki je CESTNI NAPAD V MARIBORU. Ko sta se Josip Finger, kamnoseški pomočnik pri tvrdki Pickl, in Fran Kaiser, uslužbenec istotam, vračala v torek zvečer domov, ju je v Kopališki ulici nenadoma z nožem napadel neznanec. Finger je bil močno ranjen na glavi in so ga morali odpeljati v bolnišnico, Kaiser pa je dobil manjše poškodbe na rokan. Napadalec je brez sledu izginil. Tud: vzrok napada je še nepojasnjen. Na-padenca domnevata, da ju je napade neki človek, ki se je nahajal skupa: ž njima v gostilni ^Domovina* in ostal tamkaj 20 K dolžan. ZAGONETEN ROP. Kurjač državne železnice Ivan Grilj, doma iz Moravč, se je v nedeljo ob pol 10, uri ponoči pripeljal z vlakom iz Zagreba do Kresnic, kjer je izstopil, da bi nadaljeval peš pot do svojega doma v Moravčah. V Vehovčevi gostilni poleg kresniškega kolodvora so se mu pridružili trije kmetski fantje, govoreč domače narečje ter ga vprašali: «Kam greš?» Odgovorit jim je lepo mirno: «Čez Savo v Moravče!» Vsi mu prijazno povedo: 'Potem gremo skupaj do Ribč, tja gremo va-sovat» Šli so potem skupaj proti Savi. Pri kresniških Poljanah pa so fantje naenkrat zgrabili Grilja, ga podrli na tla, mu preiskali vse žepe ter mu slednjič odnesli denarnico z 190( kron gotovine. Grilj je rop prijavi šele moravškim orožnikom, tako, da je ostalo vse zasledovanje po storilcih brezuspešno. Medtem se je priče lo govoriti, da je rop fingiran. * Tatvina. Gostilničarju Kristanu na JTavoraiku pri Kranju je bilo te dni iz stanovanja ukradenih 37.000 kron. Kakor so dognali orožniki, je tatvino izvršil Josip Rakovec ter ukradeni denar poskril na raznih krajih. Našel se je še znesek 36.432 kron. Tatu so izročili sodišču. VEČJA OD NASILJA SOVRAZ NIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Dr. VILJEM KREJČI: za fers in zstoniš&o posneto n\\lk i Ljubljani. Že sto- in stokrat povda-rjani predpogoj za zdravje dojenčka in doječe ma tere je, da mati sam otroka doji. Zdravniška statistika in veda nam dokazujeta daije skoraj vsak otrok, ki je prikrajšan pri materinem mleku, izpostavljen smrtni nevarnosti in da so vsa nenaravna prehranjevalna sredstva otrokov grobokop. Nič manj, kakor je potrebno materino mleko za otroka, je potrebno dojenje za mater. Prerana odstavitev je v škodo otroku in v škodo materi. Sledeč temu principu se je ustanovila v Ljubljani r poslopju Leopold Zhuckove ustanove v Streliški ulici 5t. 14 dojeniš-nica zs, sprejem doječih mater, katerim razmere oneiaogočujejo dojenje otroka. Veliko je število mater, ki nimajo lastnega doma in so prisiljene, poroditi v po rodnišnici. VeČina teh mater mora že par dni po porodu zopet, na- delo, otroka pa morajo oddati v tujo oskrbo. Take otroke prehranjujejo potem na vse mogoče načine. mnogo otrok v kratkem oboli in umre. ker jim manjka naravno hrane — materinega mleka, katerega dojenčkova narava neobhodno zahteva zase. Na drugi strani pa brezplodno vsahne številnim materam mleko, ki bi ohranilo dojenčka pri zdravju in življenju. Posledica je, da oboli v mnogih slučajih mati, dete pa s<: preseli med sangeljčke-r. Veliko je mater, katere bi rade dojile", pa iz raznih razlogov ne morejo, mnogo jih je zopet ki bi imele dosti življenja za dvoje, eelo troje otrok. Izjednačiti to nesoglasje, f.i bije naravi v obraz in se posmehuje temu, kar zahteva zdravje in življenje — je namen obeh zavodov — dojeniSmce in zdravniškega posvetovališča, ki sta se u3tano vila v področju Oblastne zaščito deca in ki sta sestavni de! Državnega dečjega doma v Ljubljani Uprava zavoda je izročena Društvu zn otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraja Ljabljana. Predpogoj sprejema v dojenišaico je, da sta oba, mati in otrok, zdrava. V zavodu oskrbuje in doji vsaka mati svojega otroka sama in ostaneta tamkaj oba toliko časa, dokler mati otroka doji, ali pa se najde z? mater primerno mesto, kjer zamore Se naprej izvrševati svojo najsvetejšo materino dolžnost. Stroška krije država. Seveda opravljajo v zavodu matere tudi vsa droga hišna opravila in gredo, kolikor jim to pripušča dojenje, tudi po opravkih in na delo. Zavod pa tudi oddaja dojilj« izven -lo-jenišnice v rodbine, kjer mati lastnega otroka ne more prehranjevpti. Ker na j veda otrok dojilje pri tem no sme trpeti i škode, sc odda načeloma dojilja samo z fp HIB- ^i611™ lastnim otrokom vred in le tedaj. Kil IIIH fo janjoj-g poleg lastnega o! roka- tudi Še tujega preživljati. V posebno nujnih in potrebnih slučajih -e pa tudi po zdravniškem predpisu spre jemajo v dojenišnico otro-ij katerim je nesrečna usoda odrekla domačo skrb in materino mleko. To so slučaji, v kate^h je mati pri porodu umrla, ali je otroku sicer onemogočeno, da bi ga obdržala mati v lastni oskrbi in ga sami dojiia. Takega otroka doje v zavodu matere, katerim narava brez škode omogoču jc preživljanje več otrok. Naravno je, da vse matere, zlasti pa take, ki preživljajo poleg svojega- !ast-negr še enega ali celo dva otroka, dobivajo zadostno, tečno in primerno prehrano. da jim dojenje n! v kvar. V 2vezi s tem zavodom ustanovilo se je ZdravniSko posvetovališče, v katerem dobivajo matere in rejnice bolnih in zdravih otrok predšolske starosti brezplačno zdravniški posvet in pomoč, člani bolniške blagajne pa tudi brezplačna zdravila. To zdravniško posvetovališče prideljeno je Otroški bolnici v Streliški ulici št. 15. Or-dinacijska ure so vsaki dan. razven nedelj in praznikov, predpoldne od pol H. do pol 12. in popoldne od 3. do 4. ure. Ker sta v tem ambulatoriju zdravniški svet in pomoč brezplačna, naj se priza deti poslužujejo tega zavoda takoj v vsakem in slehernem slučaju, v katerem se mati ali lejnica nahaja v nejasnosti glede načina otrokove prebrane in oskrbe in ne šele tedaj, ko otrok že oboli ali mu celo ni več pomoči. Ne takrat, ko je otrok več že takrat, ko je se mogoče, v naprej Te Man, naj so vpraša zdravnika, mar-preprečiti otrokovo obolenje. Ne prinašati v bolnico pol živih mrličkov, ko ni več pomoči, marveč vprašati zdravnika pri prvem dvomu, ki so vzbudi gle-1.) <.• troka. Vsak izgovor, ki .ie piot« tema načelu, je ničev. Ni se bati stroškov — posvet je brezplačen. S tem poročilom stopamo pred javnost radi tega, ker sta obe instituciji občinstvu še premalo znani, ker se se vedno čezmerno in premnogo grefi proti zgoraj obrazloženim načelom. Vsebina tega članka naj se obrazloži vsakomur, Sri bi utegnil biti prizadet, ki pa je v stvari nepoučen. Stopamo p* pred javnost tudi s prošnjo. da obveste vodstvo dojenifnice prizadeti v vseh slučajih, v katerih bi kdorkoli zamogel sprejeti iz do.jenišnice bodisi v svojo službo ali pa kot dojiljo doječo mater z otrokom vred ali pa po od-staviiivj otroka vsaj mater v službo in ji s tem omogočiti življenski obstoj, ko pe odstavitvi išče službe. Te ženske so pridne, vajene vsakega dela in tem bolj uboeliive. ker skrb* za svojeea otroka. = Rudniki živega srebra v Idriji in cinka ter svinca v Rablja. Državni zadružni konzorcij za mineralno industrijo z sedežem v Florenci je zaprosil za koncesijo eksploatacije rudnikov živega srebra v Idriji in cinka ter svinca v Rablju. Po pridobitvi koncesije bi jih konsorcij predal konstitutivnim potom zadrugi delavcev in uradnikov i.'tih rudnikov. ^ Tvornlca za izdelovanje serumov. V Futogu pri Novem Sadu jc dobil velepo sestnik Gjuro Dnngjereki od ministrstva za poljoprivredo dovoljenje za izgradnjo velike tvomiee za izdelovanje serumov Podjetje se bo imenovalo ^Kamendin--Vodstvo jc poverjeno nekemu Rusu, ki je Se vodil enako podjetje v Rusiji. Obrat bo pod državnim nadzorstvom. — Ruski begunci in bosenska industrija. Ruski begunci, ki se nahajajo v begunskih taboriščih v Rumnniii in ca Madžarskem. so obvestili sarajevsko trgovsko obrtniško zbornico, da so pripravljeni preseliti se v Bosno in ustanoviti razna -o-dustrijska podjetja, Bavili bi se zlasti s pridelovanjem kož. Ker jo Bosna jako pripravna za to industrijo, so bo sarajev- ka trgovska zbornica zainteresirala za ruske predloge. = Nemški industrijalci v Jugoslaviji. V Zagrebu se mudi že par dni več nemških industrijalcev, da sc informirajo o naših razmerah in počakajo na ratifikacijo trgovinske pogodbe z Nemčijo. Nemški industrijalci nameravajo namreč ustanoviti v naši drža vi več industrijskih podjetij, zlasti za izdelovanje barv in strojev. = Nemški kapital v Jugoslaviji. Naš zagrebški gospodarski dopisnik nam po roca: Neka zagrebška bančna in trgovska skupina vodio žc nekaj časa pogajanja i nemškimi finančniki glede plači ranja večjega nemškega .kapitala. Pogajanja potekajo jako ugodno in so že sko-ro končana, tako da bo v kratkem mogoče poročati kaj več. = Obrtna razstava v Maribora. Podrobna dela so v polnem teku. Vendar pa je obseg razstave odvisen od števila obrtnikov. ki se je hočejo udeležili Odbor je radi tega razposlal obrtnim zadrugam pozive in priglasnice in je pričakovati, da bo odziv jako časten, posebno, ker bo razstava velikega pomena zlasti za male obrtnike. — Dalmatinska industrija eteričnih olj. Zelo povoljna klima in tla Dalmacije t> dijo po prostranih krajih brez vsake kui-fnre velike množine žavbla (kadulje) rožmarina, lavora, mirte, grižnic, pelina in drugih različnih aromatičnih rastlin. To blago se danes še malo izkorišča, medtem ko je v naprednih zemljah predmet, cvetoče industrije in trgovine in lepih do bodkov mnogih ljudi. Samo Francija ima od destiliranja csenc in industrije parfema letno 50 milijonov frankov čistega do bioka. — Vprašanje oprave trboveljskega premogovnika. Ministrstvo 6aobračaja odpošlje v najkrajšem času posebnega delegata na Dunaj, da uredi vprašanje trboveljskega premogovnika, ker se, kakor znano, nahaja, eeia uprava na, Dunaju in je nujno potrebno, da se čim prej preseli našo državo. Kakor se poroča zagrebškemu 'Obzoru-:, bo naš delegat zahteval, da 6e uprava premogovnika takoj prenese v Ljubljano. Zgradba velikega savskega pristani šča. V beograjskem brodarskem sindikatu je izdelan načrt, za zgradbo prista rdšča na Savi med Obrenovcem in Za-brežjem. Na istem mestu sc zgradi tudi velika delavnica p gradbo in popravila rečnih ladij. = Razdelitev voznega parka. Kepara cijska komisija na Dunaju, ki sc je ha vila z razdelitvijo lokomotiv in železni ških voz. je odredila, da sa smatrajo vsi do 13. novembra zaplenjeni vagoni za vojni plen in se imajo ;v>razdeliti ined nasledstvene države. Njihtvo število znaša pri nas ca. 15.000, to ie en? tretjina vsega našega voznega parka. Agrarna reforma. Minister za agrarno reformo je izdal okrožnico, s katero se urejuje vprašanje plačanja. zakupnine veleposestniških zemljišč, ki so oddana v začasni zakup po predpisih odredh agrarne reforme. Obkrožnica določa sledečo višino letne zakupnine pri štiriletnem zakupu: za njive osmerostroki čisti kat-a-stralni prihod, za travnike in pašnike de-seterostroki čisti katastralni prihod in sicer stari, čisti katastralni prihod, ne pa štirikrat povišan. To zakupnino pobirajo davčni oradi, ki so dolžni javno razglasiti, da morajo zakupniki v roku od mesec dni od dneva razglasa plačati predpisane iznose. Radi tega se opozarjajo vsi zakupniki ki so dobili zemljišča v zakup po predpisih agrarne reforme za gospodarsko leto 1919/20. odnot.no 1920. do 30. septembra 1924.. da vplačajo pravočasno dolžno zakupnino, kakor ostale prinose pri davčnih uradih, da nc utrpijo pri izterjavi večje škode. Izplačilo priznanic za pridržanih 20 odstotkov. Finančno ministrstvo je odredilo. da se čim prej prične z izplačilom začasnih priznanic izpod 1000 kron od pridržanih 20 odstotkov povodom mar-kirsnje. Pcoinotua konlerenca v Barceloni. V kovnjakov, ki pripravljajo potrebni me: terial in vprašanja za našo delegacijo nJ mednarodni konferenci, ki se bo vrši!* prihodnjega meseca v Barceloni. 6S5 535 905 460 1490 1270 760 730 1550 610 542 8250 1460 485 61011 Borza S• februarja ZAGREB. Današnii promet je bil neobičajno slab, posebno v efektih. Kupče-vanic z valutami ie bilo siccr živaimaJe, vendar pa so ostale na včerajinji višini. Devize: lierlin 241 cto 244. Milan 539 do 541, London 565 do 570. Newyorfc 150, Praga 188.50 do 19n, Švica 3350. Dunaj 21.25 do 21.35. Valute: vlolai* 146-50 do 147.50, avstrijske krone 35 do 26.50, rublli 60 do 70, češke krone 175, franki 1000 do 1010, liapolconi 482 do •185, marke 237 do 236, leil 202, itaiian-ske lire 520 do 525 Blagovna borza: pšenica 9>G do 1050, oves />50 d«J 380, ječmen 500 do 560, koruza 400 do 430, srahora 250 do 320, fižol 450 do 550, beli iiio! 550 do 650, vse iranko Zagreb. Moka milarica 15.50 do 16. št. 2 14.50 do 15. št 6 !3.50 do 14, otrobi -KM do 360. denar blago Banka za Primork' . . . 1000 1075 Trgovsko-obrtna banka t . 376 380 Banka Brod na Savi . . . 276 2K? Jadranska banka ..... 1S00 Hrvatska eskomptna banka . 1470 Slavonia........ 1250 Narodna šumskn industrija . 755 Srpska banka ...... 725 Eksploataciia drva . . t , Narodna banka . . * » . Jngoilaveuska banka . . . Ljubljanska kreditna banka Praštediona ...... Gurman...... . . Ročka ptička banka .... Dubrovačko parobrodno dr- BEOGRAD, valute: doiar 35.75 dr 37.S5, funti 135 do 137. franki 252 do 255, lire 13! do 132, leji 50.25 do 50.50, levi 43 do 44, marke 5S.50 do 58.75, češke krone 46 do 47, avstrijske kronf: 6.50 do 7, napoleoni 122 do 122.50. Devize: London 140 do 142, Pariz 258 do 260, Ženeva 5S6 do 595, Solun 270 do 275, Praga 47 do 47.50, Dunaj 6.35 dn 6.40, Berlin 59.50 do 60. Milan 133-50 do 134.50. Danaj, Devize: Zagreb do Berin 1167 do 1173, Budimpešta 127.50 do 120.50, Bukarešta 037.50 do 947-50. London 2720 do 2740, Milan 2515 do 25?.V New York 66S do 702, Pariz 4970 d« 5010, Praga 887 do 893, Zofija 845 do 855, Varšava 86 do 88, C-urih 11.325 d" 11575. Valuto -.dolarji 698 do 702, levi 820 do 830, marke 1165 do 1171, fanti 2715 ... t s 1U7.—- Landerbank........ 1830.— Avstro-Ogrska banka . . . > 4850'-* Bosanska zenialjska banka . . 1310.— Zivnostenska banka ..... 3509---. Državne železnicc . . . . . i925-— Lonibarde ..<»«. i » 3' 101— Alpine-Montan ....... 5355-— Praška železna industrija . . 12700-— Trboveljska premogokopna . . 4280.— Leykam, papirnica ..... 6280-— Kranjska zelezna industrija. 7530-—.. Zenica-železo....... 7650-— Praga, D e v i c o: Berlin 129 25 do 130.75. Curili 1263.50 do 1266.75, Milar-283 do 285, Pari; 557 do 560, Londoi 302 do 304, New York 77.75 do 78.7?s Beograd 210.50 do 212.50, Bukarešti-106.25 do 108.75. Zofija 9" do 96, Duni i 10.75 do 11.75, Varšava 0.12 do 10.12. Zagreb 52.37 do 58.37 Budimpešti M do 15. Valute: marke 129.25 do 130.75. švic. franki 1258-50 do 1261.5"J, lire 280 d-> 282. franc. franki 554 do 557, funti 300 d" 302 dolarji 76.75 do 77.75, dinarji 201.5" do i'03.50, leji 106.75 do 108.75, levi 90.7-". do 91.75, avstr. krone 10.75 do 11.75. noV-ske marke 8.12 do 9.12. Berlin. Devize: Italija 213.75 d' 219.25, London 234.75 do 235.75, Ne* York 6013 do 6057, Pariz 431.55 do 432.15-Švica 979 do 981, avstr. žig. krone ,15.605 do 15.645, Praga 76.775 do 76.975, Budimpešta 10.98 do 11.02. Curili Devize: Berlin 10.50, Se* York 618, London 24.01, Pariz 4430. Milan 22.50, Praga 7.90, Bndimpešta 1.15, Zagreb 4.60, Bukarešta »-50, Varšava 0.80, Dunaj 1.60, avstrijsko žig. krone 1.10. TOC* iIrxQ s,sxf BO' Vremensko poročilo. L:ub!.ai?a 206 in nad raon«rn i « D I D 5y| u&l t » O. lifii„ u o o 'x/.a > • f- C I Vflbofi : N«bo u T si. ser. vji t rez vetra-«•« i d. mtjt ministrstvu ssnWač»?i »e vrf« soje wrv «. ftbr i 7. tir.' 74S-9 i 0 g 9. f?br 114. arij iH'l I ». fetr 1 21. «ri| 7iS 9 ' i f i I > Srein s r '.^jtea Uoperanu« a i, VretneniLs c-portd: c 1 tr. t-oci; :--'-- - «!> 7*1» zanaja <- • ofcl » *m Si Si} fSKSK HEtTER: 5« |rigo9e gospoda Čolna, Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) i : je rezultahio vpraša]. «Dvajset mark, vaša milost- Na neizrečno začudenje Filipovo je sivec pognil iz telovnikovega žepa svetel zlatnik, dodal še niklast groš desetih fenigov in porinil z dlanjo oboje stfefijfa. s&daTtuil*, fk ©oSfeVtr kratko, kakor da sa hoče odtegniti pretirani zahvalnosti obdarjenca in strežaj je izginil z lahnim poklonom. Filip je pa začuden strmel v sivoob-lečenga čevljarja. Dvajset mark v zlatu za pivo! To je celo za ta lokal prav ljubeznivo! Možakar je očividno zapazil Filipove poglede in te obrnil k njemu: «Prosit, dragi gospod!* «Prosit!», se je odzval Filip in si bližje ogledoval svojega soseda, ko je ta zopet pil Oči so inteligentne, evo, v njih blesti nekaj, kar mi ugaja, si je mislil. Čevljar — smešno! Ali je to glumec, ki se zabava s tem, da mistificira občinstvo? Poteze njegovega obraza so se Filipu zdele znane..., kakor da jih je že kedaj videl na fotografiji. Toda možgani so se trdovratno branili, da bi izročili etiketo k tej fotografiji. Ko sta odstavila svoje čaše, se je Filip nagnil k sosedu in zašepetal: «Zdi se mi, da sva tovariša?* «Ne razumem gospoda.^ «A tako..., mislil sem, da ste tudi vi najeti od direkcije, da sedite tu, kakor jaz. Ali morda ne?» «Kaj pravite? Jaz? Nne, jaz sem čevljar Woerz iz Al tone in bi ga danes rad nekoliko markiral, ljubi gospod!*. Je mogbtsr, goSpoO vdenT. Tako pozno še iščete prigod? No, no, le mirno, gospej Woerz že ne iz dam ničesar, če bi jo kedaj videl.-* Gospod Woerz se je zasmejal z rezanjem, ogromnim kakor njegove mustace. Prosit, ljubi gospod*, je nagovorit «Vi ste prijazna stara bajta. Ali izvolite tudi vi pivo?* «Hvala», je Flip odgovoril resno. «Rad se odzovem». Gospod Woerz je potrkal na mizo in poklical strežaja. Z istim re-zolutnim glasom je naročii dve pivi, očividno odločen, da pokaže vsem prisotnim, da se hoče tudi čevljar Woerz zopet enkrat pošteno zabavati in da nikomur nič mar, koliko potroši. Pivo je v trenutku prišlo in štirideset mark v zlatu je zapustilo Woerzov telovnik, v spremstvu nikla-stih grošev, s katerimi je osobje smelo svobodno razpolagati. Potem se je čevljarček obrnil k Filipu in ga vprašal: «In gospodu res ni treba druzega, kot da sedi na svoji zadnji plati, in s tem si že služi svoj kruh? Ali jc to res?» «Da, tako nekako. To je, tudi plesati moram in nekoliko popevati.» «To pa je lepo», je odgovoril Wo-erz občudujoče, «res prav fino! Jaz pa moram seofti ves oan od smonjfflB stolen in natolcevati podplate. To ie že nekaj druzega, ljubi gospod> "Da, pa veste, gospod Woerz, vedno pa tudi ni prijetno, če moraš plesati in popevati, a želodec ti kruli in grlo ti je suho!«- <;To je pa tudi prokleto res* je odgovoril Woerz in njegov obraz je za trenuiek izginil za čašo piva. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". SPOMNITE SE * JUGOSLOVENSKE *vlATICE>! DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodite imeii, če uporabljate Fellerjev Elsa fluid in Eisa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špeajalni steklenici Elsa fluida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Felleneva obrazna pomada močnejše vrste 15—- K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z, znamko „Elsa" 10—. Felkrjeva Taa-nokina pomada za rast las, veliki lon-ček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa , izdelki tvrdke Eugen v. Feller Donji \ Stubici, Elsa trg št. 35 f na Hrvatskem \so vseskozi zanesliivi in priporočljivi- 436 reditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, »i fi—i Telefon št. 40 in 457 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana ^iemOVa llHCS 50, V laStlteRI POSlOPjU. Obrestovanje vlog, nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- ln Inozemstvo, safe-deposits Itd. Itd. Ssinjsfeo mest, •sprejema od 60 kg nairej po najni;ji dnevni >'«ni fvrdk? Janko Popovie. Ljubljana, s30 39-1 Bi S avede, vino, prazne soda nudi Ris, najceneje Fr.Slro, Kranj. 33130-20 Dnitilj pn skoraj še nov, nerabljen f I UUil 00 ,,EIayera Eouversattons-&exlkO&", .21 zvezkov. Naslov pove uprav-ništvo «Jntra». 326 5—2 m! t ki ste merodajni za presojo I JI • dobrih semen, sporočamo, da •>0 nam semena iz inozemstva pravkar dospela. Ista oddajamo z največ mogočo ga-rancijo. Cenik pošljemo sa zahtevo. Trgovina. a aemenl Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 203 10-3 ■ U£fL '■iC h Tlj . ss": -B5 Sst sa šumsko gospodarstvo, trgovinu i industrija drva. Izlari 1., 10. i 20. a mje-ieen. Pretplata godišaje K 120'—. Adresar mdostrije drva K 20-—. Zagreb, Stross-may rova v lica 6. 187 14—9 oK- ov-: ips: . ■ 5C L -BGE afer. sbe;. -ffir Več kol^orteriev sprejme takoj IIJ. Far lepili kobil rt in 7 let starih, izvrstnih tekačev, ae proda. Iščem Me? pičr konj s pripravno šupo od 1. marca i.l. — Ponndi e na X,. Pečaaka. Ljab-IJana, Pred škofijo 1III. 339 2-1 Prvovrstna sveža slanina (speti) po 44 do 46 K xa kilogram 346 se dobi samo na Predorfčevi, Smojjanovi in Krašovčevi stojnici p^T* tst Šolskem drevoredu. «| F. BRUMAT § 1 Ljufeijana S i a I črte pri Anonč. zavoda DRAGO BESELJAK, Ljnbljana, Cankar-E/37 jevo nabr. o. 338 Kupim večje posestvo B/36 na Gorenjskem. 337 3—1 Glavni pogoj moderna hiša in solidna gospodarska poslopja. Ponudba na Anončni savod DRAGO BESE JAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6. Iščemo pisarniško moč kot tajnico, popolnoma zmožno slovenskega in nrm'kega jezika v govoru in pisari ter znanje strojepisja. Sprejme se le ponudnica s potrebnimi referencami. Svoje-ročne ponudbe v slovenskem in nemškem jezika pod šifro „T&J&lc&" na Anonč. 43 zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. o. 343 2-1 KRALJEVINA SHS 1921 23 Almanah izide v kresni obliki in okusni izdaji in bo'sa vse kroge kot vodilna knjiga po Jngoalavljl e ozirom na postanek in razvoj, ustroj m. ind strijski in trgovski ruvoj kraljevine. Glavno uredništvo v goveaaada je poverilo potnomočno zastopstvo za Slovenijo tvrdki DRASO BE3ZLJAK, Anon. la iafonaaoijakt >avod, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it. S, Id prevzema izključno vsa naročila iu plačila za knjigo in oglaee. Almanah bo tiskan v Itirib jezikih ia več tisočih izvodih. Kniiiro io oglašiv&rre toplo priporoča Glavno orednlttvo Almanaha Kraljevina SHS 1981, JTovlaad. 259 24-S i INFORMACNI ZAVOD no ss-j LJUBLJANA 31 Cankarjevo nabrežje St. 5. I Oblastveno koncesljoniran. Drago Beseljak I — Točne informacije o premoženja, zvezah, dobavi blaga in plačil. — Knlantne — B!oksist«m. — V zvezi z vsemi svetovnimi lnfoimaontml savodl. Občinska hranilnica v Postojni sprejme takoj v livattiliricncm knjigovodstru popolnoma izrež'wiif.a:a Plača in drugo po dogovoru. Prosilci, ti imajo v Julijski Benečiji svojo domovinsko pravico iu so možni poleg slovenščine tudi italijanskega jezika, imajo prednost. 344 3-1 Ravnataljstvo. Zadružna banka, Maribor, 6°8"",ska ulica 20 Centrala: Split. Podružnice: Maribor, Zagreb, Novi Sad. Delniška glavnica K 50,000.000«-Od financ, minist pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut kakor tudi za Izdajo uvtrer.ja Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije in Inozemstva Bankovni, blagovni in borzni oddelek Menjalnica Vloge na hranilne knjižice obrestuje s 4 y#°/0 u—3 ^atifnila DelniSta tiskarna, iir Ljubljani