Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Da se protrga v tiržavnoin zboiu posvplovanje dne 20. februvarija, to se irdi sedaj za golovo. Na vrslo pridojo zatom deželni zbori ter rpsijo svo.jp delo k.jp do vpliko nočii. — Dr. vilez Plener, vod.janemške libei-alne lpvice v drž. zboru, ne slopi, kakorse jp sploh govorilo, v državno slažbo in to, kakor pravi, zato ne, ker ga ,je ravno v drž. zboru še Npinepin treba. Na tpin je toliko žo resnica, da bi »nemška levica« razpadla brž, ko se ji dosedanji vodja odtognp. ka.jti pri njo.j je vpliko npzadovol.jnih. — Načrt poslavo o bornpin davku jp obvpljal v drž. zboru v prav lisli obliki, kakor niu ga jp vlada predložila. No Hekaj dcnarja vrže že državi, loda toliko brž ne, kolikor bi ga lahko. brpz škode za judovsko baranlačp. Štajarsko. Dežplni odbornik v (Jradci, baron Uerg.jp odložil lo svo.jo službo in nanjpgovo niosto pride pa brž Morre, tedaj tudi Noniec: izmeil slov. po- slancev tedaj nihčo ne »zasluži« te službe! Večje olio- losti najdo človek pač tožko kjp, kakor ,je pri liberalni neinški gospodi. ki določuje razniere šiajarsko dežele. — Ppžplna iudaiska šola na Ljubnein, v (Jornjein Šlajarji. dobi lelos od naučnega ministerstva 2000 gld. podpore. Koroško. Občinske volitve so večji dc»l že na koncu in zato so hrup. ki ,jp o njih v navadi, polega in so slov. niožjp z njinii kolikor. loliko zadovoljni. Ncka.j obč. zaslopov so si pridobili, v drugili občinah pa šc jim to sicer ni bilo inogočp. vondar pa so videli na večih krajih, da neiiiškutarji ne stoje. več tako Irdni, kakor dosle.j. —- Nemškuiai-ji so v Klobasniei skovali neko pi-ošnjo za to, da oslanpjo l.judske šole, kakor sodosle.j 1. j. nemškp. Sc v<>. da so gospoda sila veseli lc proSnja v C.plovci, najbolj pač v deželni hiši. Kranjsko. V vrsti kranjskih zdravnikov šc jp prpce.j nemškiiiarjev in celo v Ljuldjani so v večini. V novem pa se dcla žp tudi pri n.jih, na to, da se prireže greben iipinškutarskiiu petelinoni. — Društvo »požarna bramba« v Šl. .Turiji na Dolenjskem dobi poslej slov. povelje ali komando. Dobro, ali čemii ^ga ni imelo tndi že doslej! Kakor se vidi, ravnajo se tudi na kmetih po cnakein društvu v Ljnbljani. Priinorsko. Da-si se meslni zastop brani, kolikor le more in več, kakor je dobro, slov. ljudske šole, vendar upaino, da se je ne ubrani. Slov. ljudslvo je naPrimorji v večini in ninia v glavnem mestu niti ene Ijudske šole. To ,je očividna krivica in skranji čas, da se odpravi. Trž-aško. V inestnein zastopu so skovali laški očelje nekako izjavo do škofijslva ler se v njoj priložuje laška večina« zopor to, da se v cerkvab premalokrat sliši laška pridiga. To sicer ni resnica, ali laški gospodi služi prav v lo, da mahne po slov. pridigali. — /a luko pvi Opatiji dela se nov parnik. služi pa njiin za vožnjo iz Opatije v Reko. Hrvaško. V kaznilnici v Zagrebu je iinelo več zaprtih žensk hripo, ali nje.j je sledilo pri dvajstih lo, da so zblaznele. V iem so zagnale pa lak krič, da je bila .uroza. Zdravniki še ne znajo, je-li blaznost v resnici prišla iz hripo. Ogersko. Kakor se godi rado po večjib volilvab. gnili sc ludi sedaj na Ogerskem, da se govori o apremcinbab v iiiinislei-sivii. Po lej govorici odslopi neki Irgovinski ininisler Baross; nii ne damo nie kaj na to novico. — (irof Apponyi si domialjuje seda.j veliko leisi obeta, da vrže prej ali sloj njpgova slranka sedanjo vlado ter posadi njega na prvo mcsto v vladi. (Irozdje pa je šc budo kislo. Vunanje države. Rim. Na obletnico smrti papeža Pija IX. so imeli scdanji sv. oče Leon XIII. črno sv. maSo v kapeli sv. Sisla. Kdor je bil pri njej, pač ni zapazil, da bi bili sv. oče bolni, na robe, še prav trdni so. Ilalij ansko. Na neko vprašanje je rekel niinister- Rudini v drž. zboru, da ni Se doba za to, naj se /,niža carina na vino. Po lakeni pa še lorej utegne kcdaj priti taka doba. — Veleposlanik grof Launav ,je v lietolinu uinrl, bil ,je ;>za botra« pri iripelalijanci in inož, čogai- beseda ,je voljala veliko tudi v Rerolinn. Špansko. Viaoka earina, katero lerja francoska vlada od blaga, ki pribaja na francoska tla, jo sedaj kriva, da španske gospe nc marajo naročevati si več oblf-fte pri franeoskih mojstrih in se ve, da je to na veliko škodo zadnjili. Luzitansko. V glavnem mestu v Lizaboni je veliko delavcev brez zaslužka in zato je nevarno po meslu za iinelje, pa tudi za življenjo. l'o vrhu pa je še vlada v denarnih sliskah; to je v resnici Imda novolja. Franeosko. Vlada si domišljuje, da bode iz nove carine državi več dohodkov za kacih 110 inil.j. ali prav niogoče je, da jih še toliko no bode. — Minisler Conslans Se je vedno ud vlade, da-si jo druge ininistre srani — zaušnice njegove. llelgijsko. Da se prcilela uslava in še posobej i-azl.egne volilna pravica Indi na dclavco, 1o ,je že dolgo zt'lja zadnjih in tiidi vlada kc no brani voč zoper l.o, vendar pa se ,j(> razprava o načrlu lako poslave odložila iii hudi jcziki pravi.jo, da na žcl.jci libcraleov. Lc-Li se bojt'1 proslosli driigih ler so zadovoljni, če in da jo ima.jo aini za-se. NomSko. Vnemškili lislili razpravlja.se seilaj v<>liko i) mučen.ji, ki ga Irpe vojaki po časlnikib. izlasli jia še novaki. Neka.j resnice je "golovo na tern. — Načrl iiove poslavc glede na ljudske šole obvelja najbrž v deželnem zboru v Rerolinn, vendar pa nc lircz vsake sprc- llltMllbe. y Rnsko. Že nad 30 inil.j. jc vlada izdala za nove puške in letos izda še novih 20 milj. Dobre pa so neki puSke najmanj tako, kakor nemSke. — Državni svet je sklenil naert postave, vsled katere se napravijo kmetije v državi take, da jib posestnik no srne prodati, lorej nckaki »kinečki domovi«. S r b s k o. V akupščini prieakuje se huda razprava o odgovoru minislra 1'ašiča na vprašanje: zakaj ne trpi vlada kraljice Natalije v Relem gradu? Tursko. Ker se vedno množijo usla.je, zato sili sultanova vlada sedaj posebno na armenijsko duhovništvo v Aziji, naj pouči svoje ljudstvo, da jc dolžno ludi sultanu pokorščino. Afrika. V Abesinijo pride le dni ruska deputacija ter se hoče ondi nekaj easa pomuditi, da izve tamošnje razmere ler poroča potem o njih ruskemu caru. Kaj pa, ako ima depulacija še druge namene? A m e r i k a. V Novem Yorku je zgorela velika goslHna ter je našlo v razvalinah 5 Ijudij smrt, 80 pa je nažganih in pogreša se jih 69 doslej.