a 8‘CVii VB, * IZ »A J. ZA GORIŠKO IliT BENEČIJO PHIHOBSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini TRST, petek 16. maja 1952 Cena 20 lir ! IZJAVE POMOČNIKA ZUNANJEGA MINISTRA FLRJ LEA MATESA O REORGANIZACIJI UPRAVE V CONI B Tri odredbe Vol končne rešitve tr z duhom in črk aške uprave J žaškega vpra o pariške m LA ne šanja i irovne prejudicirajo in so v skladu * konference (ne„; m riestu smo že pred 111 d«?°U i* t‘st0 zname.ni-točko londonskega »»alno deklin’-1 vsebuje f0T' »kZf Tac‘10 r>T0ti diskri-itjj , ’ 20 katero smo pove-j»žiollL8PriČO izku3eni, ki jih »kih ° ze vseh dem po-Itjk C, 2l)eni v ušesih trža->|u w Ve,lcet’ kot krvava iro- ovorim11 St vprašai° — -1« ne le, fc‘™° 0 članih rimske vla-to *re Predstavnik je me-član- Tl\ *lcer tudl podpisal e Z\ de ZDA' vlad° Ve~ 'lihe r ani]e in člani Zavez- llj tn]„°mke uprave v Trstu, lij trzdški Slovenci do se-j užival' - --............ »“* let'h uživali v teh zadnjih sed- ' °inovn 1 riso. «človeške pravice svobode ne glede "‘rije«’ *!! ^e2ifc» kot pravi o-'inhu a druga, točka memo-io j v?’ kl Poudarja, da se talo? uživanje nadalje- toika pravi torej, da »lu j: , ,nacMa proti slovenske-it n, Ju v c°ni A ne samo it ,e , 0 Prenehala temveč, Kak o undaljevala! se bo nadaljevala pa "aru iru0n razloži zopet u9a % točk. - Poročila london-ieiu e3etarjev o njihovem •isiej , teri ie rečeno da bo “čti0 °^e dano «večje prak-nanJ® Pretežno itali-V‘?u značaju cone* je? v >tt^g° o coni Kakšno večje čem pa je sploh 'ni A priznanje uo italijanskega značaja *Tfjj' V čem so bili Italijani kn;> 'iJ-Ot narodnost prikraj-.uteri fašistični — su-\ittCl°nalistični — zakon je vojaška uprava u-tL.. Kateri, protislovenski zakon je v tel, sed-ZVU ukinila? Nobe-\ti e$.rav ie bila to det1 in u ®°iie ?? Podlagi mirovne po-\‘kt sta So podpisali tako H ^ashingtonu, kakor fjj. u Londonu. , ’< J*W torej pričakujemo': Sliterjanja londonskega I Ji znJ- a bo odslci «italiian-l Dti^ačaj Do reorganizacije je prišio zaradi dejstva, da je v koprskem okraju večina prebivalstva slovenske, v bujskem okraju pa hrvatske narodnosti - Odredbe ne vnašajo novih sprememb glede prometa in glede kretanja oseb med cono A in B ■ Izjave maršala Tita v Zrenjaninu se ne smejo omejiti samo na tri nove odredbe, ker bo vlada FLRJ glede na bodoče dogodke podvzela ukrepe za zaščito svojih interesov >*?» JV cone a ie bolj ?! n-J8*7*°> tla bi o tem tnot minister K°in *°riti bi moral o tem go- len iJ>T,ti zunanji riti , da ^ ---• .Ne l,:t Joj 1,^1? *°1 c e protisloven-m :ni Zah in supemacionali-'tkimJak°hi amariški Achesom zunanji 'ujem. Sf“ ki niso bili doslej so dajali kar naj- italijo^°, Priznanja epreteš- n ■ °!i fin ,eniu značaju cone rimski vrljpvni rav-c'0t Poročajo bo to “« Z , Sce‘b ki Ni bo ovega ministr- 6». “St 1 , imenovan na Vc> izdajati°nskifl *kleP°v ra. »ti epe, dr, j.*6 3 fašistične n»,ptež>io i,„r*e bolj P°udard tf Zdi ll Vunski zndčaj co-Ul- ttenn ' i m°rutno nekaj "t! Vt9au Rokovati. 'J ' (Od našesa dopisnika) BEOGRAD, 15. — Na no-cojšni tiskovni konferenci za domače in inozemske novinarje je pomočnik zunanjega ministra Leo Mates izjavil, da je do reorganizacije uprave \ coni B prišlo v glavnem zaradi dejstva, da je v koprskem okraju večin?, prebivalstva slovenske, v bujskem o-kraju pa hrvatske narodnosti, z namenom, da se omogoči izboljšanje uprave cone B, da se določene čisto civilne zadeve prenesejo iz kompetence vojaške uprave na civilno. Leo Mates je poudaril, da ukrepi, ki jih je izdal poveljnik Vojaške uprave jugoslovanske ljudske armade polkovnik Miloš Stamatcvič v sporazumu z jugoslovansko vlado, nikakor ne prejudicirajo končne rešitve tržaškega vprašanja za razliko od sklepov londonske konference, ki prejudicirajo in tudi otežujejo, končno in pravilno rešitev tržaškega vprašanja, do katerega bi lahko prišlo s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. Leo Mates je dodal, da so ukrepi vojaškega poveljnika cone B popolnoma v skladu z duhom in črko pariške mirovne konference, čeprav jugoslovanska vlada pri proučevanju teh predlogov ni ignorirala ukrepov, ki se izvajajo v coni A, in razvoja teh ukrepov, ki vedno bolj in bolj vključujejo cono A v Italijo. iNa vprašanje inozemskih novinarjev je Leo Mates poudaril, da novi ukrepi ne vnašajo novih sprememb glede prometa in glede kretanja cseb iz cone B v cono A in obratno, da jugoslovanska vlada podvzema ukrepe, ki so potrebni, in da nima ničesar proti temu, da se ti ukrepi primerjajo s sklepi londonske konference ter da se kritizirajo po njihovi vrednosti. Na vprašanje dopisnika italijanske agencije ANSA, ali glede na to, da je v coni A gospodarska misija cone B, obstaja možnost, da se dovoli pristop gospodarski misiji cone A v cono B (dopisnik agencije ANSA je verjetno mislil na prihod italijanske gospodarske misije v cono B, čeprav tega ni javno rekel), je Leo Mates odgovoril, da je v Trstu gospodarska misija jugoslovanske vlade a ne gospodarska misija cone B in da zaradi tega taka možnost sploh ne pride v poštev, ker nima smisla. Na vprašanje dopisnika a-gencije FRANCE PRESSE, ali so ti ukrepi v zvezi s tistimi ukrepi, ki jih je napovedal maršal Tito v svojem govoru v Zrenjaninu, je Leo Mates odgovoril, da se izjave maršala Tita ne smejo omejiti samo na navedene tri ukrepe, in da bo vlada FLRJ po izjavi maršala Tita budno sledila dogodkom in podvzela vse potrebne ukrepe za za>-ščito svojih interesov. Italija je poskušala vreči na Jugoslavijo odgovornost za odložitev sestanka mešane jugoslovansko - italijanske komisije za razdelitev arhivov geriške pokrajine, ki bi moral biti 5. maja v Gorici. Dejstva, ki jih navaja jugoslovanska vlada v svoji noti, ki je bila danes izročena italijanskemu poslaništvu v Beogradu, dakozujejo, ,da je italijanska vlada s svojim predlogom, naj bi sestanek bil v Rimu namesto v Gorici, šla za tem, da onemogoči ta sestanek in da je zato italijanska vlada odgovorna, da ni prišlo do sestanka komisije. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da ie bilo na sestanku komisije 15. februarja t. 1. sporazumno sklenjeno, da bo prihodnji sestanek 5. t. m. v Gorici Italijanska vlada je nekaj dni pred dogovorjenim sestankom, na katerem bi se moralo razpravljati samo o vprašanjih, ki se_ tičejo goriške pokrajine, nepričakovano predložila, naj bi sestanek bil v Rimu jn naj bi na tem sestanku razpravljali o nekaterih finančnih vprašanjih, ki niso bila na dnevnem redu dogovorjenega sestanka. Jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti tega predloga, temveč je vztrajala, naj bo sestanek v Gorici' z dogovorjenim dnevnim redom. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da je italijanska vlada predlagala, naj bo sestanek v Rimu z namenom, da onemogoči sestanek in da bi s tem povzročila njegovo odložitev. V merodajnih krogih v Beo- gradu izjavljajo, da je italijansko - jugoslovanska mešana komisija, ki je bila ustanovljena v mesecu decembru 1950 v smislu mirovne pogodbe, d0 sedaj končala največji del svojega dela in da je ostalo samo to, da konča razdelitev arhivov javnih financ, pravosodja _ in pokrajinske biblioteke soriške pokrajine ter arhivov Istre. Predsednik vlade maršal Tito je danes popoldne sprejel ameriškega veleposlanika v Beogradu Georgea AUena, ki se je pred kratkim vrnil v Jugoslavijo po daljšem bivanju v ZDA. Pri sprejemu je bil navzoč tudi Leo Mates. Podpredsednik vlade Aleksander Rankovič in generalni polkovnik Peko Dapčevič sta danes dopoldne v spremstvu članov vlade in generalitete v imenu zvezne vlade in jugoslovanske armade položila vence na grob neznanega junaka na Avali ob priliki obletnice zmage. Svečanosti so prisostvovali tudi šefi diplomatskih misij v Beogradu in vojni atašeji. B. B. Poziv Eisenhowerju naj se vrne v ZDA WASHINGTON, R. — Izvedelo se je. da je ameriško o-brambno ministrstvo uradno poslalo Eisenhorverju poziv, naj se vrne v ZDA. Njegov povratek se predvideva za konec maja ali prve dni junija. Uradno bo Eisenhower stavljen na razpolago poveljnika glavnega stana vojske v Wa-shingtonu, dodeljen pa bo v New York in ne bo imel nobenega poveljstva. Danes je Eisenhorver prišel iz Pariza z letalom v London na poslovilni obisk. Anfuso in (Ali je kakšna razlika?) " Snoči smo videli v Trstu edu. čeja» v miniaturi, bivšega Mussolinijevega poslanika v Berlinu Filippa Anfusa: in ko smo ga poslušali, se nam je zdelo, da smo zopet v letu 1938,, ko se je sam Mussolini repenči! tod. Culi smo tudi besede o socean-skih* množicah, čuli besede o Dalmaciji, iste pesmi o D.alma-ceji, kakor tedaj in le množica je bila manjša, toda štela < je vendar okoli 3000 ljudi, osem. tisoč fanatikov, ki so za Trst «e-uarrai, kakor so bili nevarni v letih po prvi svetovni %x>jiri. Nevarni namreč za mirne, neoborožene meščane, kajti kako znajo teči pred odločnimi Ijvd-mi, so že mnogokrat pokazali, zlasti pa leta 1943. Da, včeraj je na Trgu Vlpia-no vladalo, pravo fašistično vzdušje, ki nas je prenesloi v čase pred 12 leti, isto vzdušje, ki je pomenilo nevihto in nesrečo za Evropo. Tako nesramnega poveličevanja fašizma nismo čuli še iz ust nobenega teh novih možici je v, ki so se doslej rčVenčiU po tržaških trgih v imenu MSI. Toda pri tem moramo omeniti, da je Anfuso eden izmed onih «della uecehia auardias in da je prišel, kakor je že v uvodu povedal ubranit čast onega, ki se ne more braniti iz gr oba*. Anfuso je takoj povedal, da je južnjak (terrone) in dejal, da vsi južnjak i zlogujejo z ljubeznijo u srcu ime Trst, to je oni jvžnjaki, ki so vedno dobavljali italijanski kvesturi, fmanci, karabinjerjem in milici svoje najbolj vnete organe, ki sc terorizirali italijansko delovno Ijud-strro. Nato je prešel na Molle oceaniches, imenoval sklepe londonske konference vvolilno omako», ter dejal, da mu sedanji sovražniki (Jugoslavija) vzbujajo samo pomilovalen posmeh. (Možicelj je pozabil, kako so fašistične hijene bežale poražene iz Jugoslavije in kako so se vsi fašisti 25. julija poskrili ter se ni našel niti eden. ki bi branil svojega «uodjo»). Govoril je o svojem oboževanju osebnosti iz preteklosti in deial množici: «Ni treba ploskati, vem. da jih obožujete tudi vi*. Potem je začel Reorganizacija uprave v jngoslov. coni STO 1. I*renos pristojnosti Okrožnega ljudskega odbora na okrajna Ijndska odbora Koper in Buje ter imenovanje po enega svetovalca za vsak okraj - 2. Odredba o kretanju prebivalstva med cono A B, FLRJ in ostalimi državami - 3. Otvoritev podružnic Narodne banke FLRJ v Kopru in Bujah in Komandant jugoslovanske cone STO je izdal tri odredbe o reorganizaciji u-prave v tej coni. Odredbe so bile objavljene v uradnem list* Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO od 15. maja in stopijo z istim dnem v veljavo. Besedilo odredb je sledeče: ODREDBA ST. 3 Ker se je pokazala potreba ter po predhodno doseženem sporazumu z Vlado Federativne Ljudske Republike Jugosla. vije in Vladama Ljudske Republike Hrvatske. in LjudsKe Republike Slovenije, izdajam ODREDBO O PRENOSU PRISTOJNOSTI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA NA OKRAJNA LJUDSKA ODBORA KOPER IN BUJE 1. člen. — Z dnem, ko stopi v veljavo ta Odredba, se ukinja Istrski okrožni ljudski odbor, a njegove pristojnosti se prenesejo na Okrajni ljudski odbor Koper za področje okraja Koper in na Okrajni ljudski odbor Buje za področje okraja Buje, ki izvajata svojo pristojnost kot predstavniška organa l.T^ske oblasti. .. člen. — Komandant Vojaške uprave JLA. postavi po enega svetovalca za vsaki okraj in to kot svetovalca za posle okraja Koper delegata Vlade Ljudske Republike Slovenije, a kot svetovalca za posle okraja Buje delegata Vlade Ljudske Republike Hrvatske. 3. člen. — Vojaška uprava JLA prenese svoje nadzorno =r= Izjava vzhodnonemške vlade nakazuje vsebino sovjetskega odgovora? Prihodnji leden sestanek v Strasshursja med tremi zahodnimi ministri in Adenauerjem - Proti kuncu meseca i/erjetno podpis ponudbenih dogovorov in pogodbe o evropski obrambni skupnosti “Pošlem,,,,„ . ‘ FARIZ, 1». - Verjotn ‘upoštevni? i' s* bodo trije zahodni z . n,J- tal-n .i.,. :. s0 fjnji ministri sestali v četrt I ft-ll i rv t/ <|0 ‘isto . ° 3hl**ili! — da se mTenit0 uživanje tfejp-fn jezik ‘i-ne oleda nn **ni Z*lk‘ k_i smo ga bili t> laJJrani tržaški sedmih Slo- letih, SieZohlenili v LondonuI Jatlrani- Se.b® torej narod• ?0(j„ . v že hujši meri! iM.0lstv„ Halla^ki del K °t jih ■ italijanskih \ “iarfo »■ ImeI’ ko je hil V Rima, fašističnega t,> 'n^Lutir,Jnlu tam, kjer Videna J /Upolo!:cn na-«a * Poo"a.tlSta d°ločba mi- tie>ar^ kl PtoMdeva, N ^eh n ,V’1 trije ieziki u>i m T,r:do:j STO cnak"- ‘-i 1 >« fcj * l,e tudi uradni nit* d,skriminacija kazni- ‘1, ko •loj Pra,?ZJJko.n].ena- O tem 0 uvedbi slo-, i A ... . uradneaa jezika H S , A in\nJadneaa e Prefekt iz- I . CO___________J N> »osmega0”,'ke°a Pred-Sh* »C alw in *ra-S*uVo,ne„aC‘na P°d‘api sloven*ui , ZYU ° a si^Po jezika v "okenskih občinah 0 «»»o izmed krivic, RARIZ. 15. — Verjetno je, zunanji ministri sestali v četrtek v Strasburgu, kjer bodo z Ade. t.auerjem govorili še o nekaterih podrobnostih pogodbenih dogovorov med Nemčijo in zahodnimi državami V francoskem zunanjem ministrstvu javljajo danes, da ni bil določen še dan za podpis splošnih dogovorov in, pogodbe o evropski vojski, domneva pa se da bodo prve podpisali 24. maja v Bonnu, pogodbo o ev-ropski vojski pa 27. maja v Parizu Se pred podpisom pogodbe o evropski vojski bodo za ponedeljek sklicali v Parizu konferenco. Na dnevnem redu so med drugim' sledeča vprašanja: trajanje pogedbe, izbira ki nam jih je dalo londonsko mešetarjenje. O drugih bomo pisali prihodnjič. Ob tej krivici, ki jo je protest vlade FLRJ še posebej poudaril v posebni točki smo dolžni vprašati vse tiste zapeljane slovenske pristaše kom-informovske partije, zakaj ne vprašajo svojih voditeljev, od katerih so nekateri tudi slovenske narodnosti, ali so vsaj eno črko zapisali v protest proti tej vnebovpijoči krivici? Ne, niso! Namesto tega je njihov poglavar Togliatti predvčerajšnjim objavil v «Unitdn članek, da De Gasperi v Londonu ni ničesar dosegel! A Vidali po volilnih zborovanjih kriči, da ne bi bil nihče smel v Londonu proti temu protestiratiI Iz tega sledi, da nosijo odgovornost za londonske krivice tudi kominformovski poglavarji. In ne samo oni, temveč tudi tisti, njihovi pristaši, ki kljub vsemu iredentistične in fašistične kominformovske politike noče. jo spregledati. sedežev za fazne organizme evropske vojske, izbira uradnih jezikov, položaj Posarja v odnosu do evropske obrambne skupnosti in. morebitna prepoved izdelovanja določenih vrst orežia v Nemčiji. Trije zuna-nji ministri in Adenauer pa bodo morali rešiti kočljivo vprašanje razdelitve nemikegd finančnega prispevka k zabod. ni obrambi med evropsko cr brambno skupnostjo in tremi zahodnimi državami. Hkrati s podpisom pogedbe o evropski vojski bedo ZDA in Velika Britanija javil.; sprejem jamstev v zvezi z morebitnim umikom, kake države članice iz obrambne skupnosti. V zvezi 7. zahodnim odgovo. rom. na sovjetsko noto je vzhodnonemška vlada objavila sedem strani dolgo poročilo, v katerem, obtožuje zahodne vlade, da uporabljajo zavlačevalno taktiko, da bi postavile Sovjetsko zvezo pred izvršeno dejstvo in prisilile Zahodno Nemčijo na podpis splošne pogodbe. Kakor trdi vlada Vzhodne Nemčije, pomeni tristranska nota «nov atentat na pravice nemškega ljudstva do neodvisnosti in, narodne vrhovno-sti». «Zahodne države skušajo izvesti diverzantsko akcijo, s tem da se kažejo pripravljene proučiti imenovanje preisko. valne komisije v zvezd s splošnimi volitvami v Nemčiji, ki bi imela enak značaj kakor nezakonita komisija OZN. Zahodne države hočejo preprečiti štiri-stranski dogovor trdeč, da se bodo lahko pogajale s Sovjet, sko zvezo šele tedaj, ko bodo gotove, da bodo pogajanja lan-ko privedla do sporazuma*. Poročilo trdi na koncu, da zahodna nota »pripravlja tla za dokončno razdelitev Nemčijo. zato da se Zahodna Nemčija vplete v napadalno koalicijo in v državljansko vojno med Nemci*. V krogih blizu sovjetske nadzorstvene komisije ,v linu napovedujejo nocoj, da bo Mozkva zavrnila zadnjo zahod- no noto o Nemčiji iu da bo hkrati izvedla «majhno bloka, do* Berlina. To sodijo po r.e. gativnem odgovoru vzhodnonemške vlade. Ti krogi pravijo, dji je la odgovor svetoval poslanik Semjonov, politični sve-tovalec sovjetske nadzorstvene komisije. Ton toga odgovora jasno odraža ton bodočega so. vjetskega odgovora. Vendar pa prevladuje mnenje, da Sovjetska zveza ne bo popolnoma zavrnila možnosti nadaljnjih razgovorov. Prav tako nekateri zatrjujejo. da bedo sovj>3tske oblasti postopoma povečale omejitve prometa z Berlinom, zato da bi prisilile zahodne države, da prekinejo vključevanje Zahod-ne Nemčije v zahodni obramb, ni sistem. Z druge strpni pa so v zahodnih krogih mnenja, da Rusi ne nameravajo izvesti prave blokade Berlina kakor leta 1948—1949. Figlov razgovor s Harrimanom tVASHlNGTON. 15. — Avstrijski kancler Figi in njego va žena sta bila sinoči gosta državnega tajnika Achesona. Danes se je Figi sestal z ravnateljem MSA Averellom Harri--manom, s katerim je razpravljal o avstrijskem gospodarskem položaju. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Figi izjavil, da pri svojem razgovoru s Trumanom in Achesonom ni ponovil vprašanja morebitne avstrijske pritožbe na OZN da bi Avstrija dosegla sklenitev državne pogodbe. To pa zaradi tega, ker je dunajski parlament 1. aprila uradno pooblastil avstrijsko vlado, naj se pritoži na OZN, v primeru, da bi sedanji napori za sklenitev pogodbe propadli. Dalje je Figi izjavil, da Avstrija na noben način ne misli na «Anschluss» z Nemčijo. pravo nad okrajnima ljudskima odboroma na svetovalce -delegate iz člena 2„ razen pri vprašanjih: a) varnosti, javnega reda in miru, državljanskega statusa in nadzorstva nad tujci: b) pri vprašanjih, ki spadajo po prenpišiL ^LRJ v pristojnost zveznih organov; c) pri vprašanjih, za katera nosi Vojaška uprava JLA odgovornost v Izvrševanju svojega mednarodnega mandata. Komandant Vojaške uprave JLA si pridržuje 'pravico prepovedati izvršitev vsakega u-pravnega dejanja na ozemlju Jugoslovanske cone STO. 4. člen. — Pri izdajanju sklepov v vseh poslih civilne uprave, ki spadajo v FLRJ v pristojnost zvezne vlade, se bo Vojaška uprava JLA posvetovala s uplitičnijp svetovalcem-predstavnikom vlade FLRJ pri Vojaški upravi JLA. .Komanden! Vojaške uprave JLA bo pooblastil političnega svetovalca, da izda odločbe v posameznih vprašanjih na področju gospodarstva (trgovine, industrije, financ, prometa In zvpz, gradenj, ribolova, kreditnega poslovanja itd.), komunalnih zadev, socialnega skrbstva, ljudskega zdravja. prosvete, zfibnosti in kulture, delovnih odnosov, evidence in statistike. Politični svetovalec bo koordiniral svoje delo s svetovalcem - delegatoma iz 2. člena te Odredbe. 5. člen. •— Okrajna ljudska odbora bosta izdala svoje statute. Statuti bodo stopili v veljavo, ko jih potrdi Komandant Vojaške uprave JLA na predlog svetovalcev-delegatov v posameznem okraju. 6. člen. — Likvidacijo poslov Istrskega Okrožnega ljudskega odbora in njegovega Izvršnega odbora bo izvedel sedanji Izvršni odbor najkasneje do 15. julija 1952. leta. Ta likvidacija se bo izvršila po navodilih, ki jih bo izdala Vojaška uprava JLA. V kolikor bo Vojaška uprava JLA smatrala za potrebno koordinirati posamezne posle okra jev Koper m Buje, bo ustanovila potrebne svete, sestavljene iz delegatov obeh okrajnih ljudskih odborov. Tem svetom predseduje zastopnik Vojaške uprave JLA. 7. člen. — Visi organi ljudske oblasti in uprave Cone so dolžni še nadalje spoštovati načelo narodne enakopravnosti vseh prebivalcev Jugoslovanske cone STO, njihovo pravico do uporabe materinskega jezika v javnem in zasebnem življenju, njihovo pravico do neoviranega narodnega In kulturnega razvoja in upoštevati pri dopolnjevanju vseh javnih služb narodnostni sestav prebivalstva na področju svoje pristojnosti. 8. člen. — S posebno Odredbo se bo uredilo vprašanje u-prave gospodarstva. 9. člen. — Ta odredba stopi v veljavo 1 dnem, ko bo objavljena v »Uradnem listu Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO*. ODREDBA ST. 4 Ker se je pokazala potreba in v sporazumu z Vlado Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, izdajam odredbo SKO CONO STO, FEDERATIVNO LJUDSKO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN OSTALIMI DRŽAVAMI 1. člen. — Točki 1. in 2. člena 5. Odredbe se spremenita tako, da se glasita: «1. Stalni prebivalci Jugoslovanske cone STO, ki so v posesti osebne izkaznice Jugoslovanske cone STO, smejo prekoračiti državno mejo s to izkaznico. 2. Državljani Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, ki so v posesti listin, ki so potrebne za kretanje v obmejnem pasu FLRJ, smejo prekoračiti državno mejo FLRJ s temi listinami*. 2. člen. — 6. člen Odredbe se spremeni in se glasi: »Potovanje »talnih prebivalcev Jugoslovanske cone STO v druge države je dovoljeno le redno potno listino, ki so jo izdali pristojni organi FLRJ. Tem osebarh se bodo izdajale redne potne listine' z opombo, da gre za stalne prebivalce Jugoslovanske cone STO*. 3. člen. — Upravni oddelek Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO bo izvršil potrebne spremembe v Pravilniku o potnih listinah stalnih prebivalcev Jugoslovanske cone STO, ki veljajo za potovanje v inozemstvo in bo izdal potrebna navodila za izvajanje te Odredbe. 4. člen. — Ta Odredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v «Uradnem listu Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO*. ODREDBA ST. 5 Ker se je pokazala potreba ter na temelju sporazuma z Narodno banko FLRJ, izdajam sledečo ODREDBO O OTVORITVI PODRUŽNIC NARODNE BANKE FLRJ V KOPRU IN BUJAH 1. člen. — Narodna banka FLRJ bo odprla svoji podruž nici v Kopru in Bujah in bo izključno pooblaščena vršiti na ozemlju dotičnega okraja Jugoslovanske cone STO sledeče posle: 1. posle v zvezi z emisijo, 2. kreditiranje gospodarstva pod javno upravo in javnih potreb, 3. devizne posle in , . 4. posle v zvezi z izvajanjem proračuna. Narodna banka bo lahko o-pravljala tudi druge bančne posle in odprla svoje poslovalnice tudi v drugih krajih na področju dotičnih okrajev po predhodnem sporazumu z Vojaško upravo JLA. 2. člen. — Istrska banka, oziroma njene podružnice bodo dokler ne bosta določena kandidata za predsedniško in podpredsedniško mesto in dokler ne bo sestavljen program demokratične stranke. Glede zasege jeklarn je Truman izjavil, da bo izrekel svoje mnenje potem, ko bo vrhovno sodišče izreklo svojo sodbo. Pripomnil je samo, da ameriška udeležba v korejski vojni opravičuje tozadevni vladni sklep. • O svojem razgovoru z avstrijskim kanclerjem Figlom je Truman izjavil, da sta podrobno proučila sedanji avstrijski položaj. Truman je včeraj izjavil, da bi ZDA lahko izgubile hladno vojno proti Sovjetski zvezi, če bo kongres še dalje znižal nakazila za obrambo in za pomoč tujini. Danes je proračunski odbor v spodnji zbornici izglasoval 1.413.820.000 dolarjev, ki so skoraj v celoti določeni za a-meriške oborožene sile. Ta znesek, ki je za 60 milijonov dolarjev manjši od onega, ki ga je zahtevala vlada, bo spopolnil nakazila v okviru proračuna za korejsko vojno. Od celotnega zneska je 12 milijonov in 820 tisoč dolarjev določenih departmanom za delo. trgovino, kmetijstvo in pravosodje, ki so zahtevali dodatna nakazila v proračunu. Zaradi sklepa urada za stabilizacijo mezd. ki priporoča zvišanje mezd za 15 cent na uro delavcem v ameriški petrolejski industriji, so sindikalni voditelji pozvali vse prizadete petrolejske družbe, naj takoj začnejo pogajanja s predstavniki krajevnih sindikatov, da pride čimprej do sporazuma. Medtem se je izvedelo, da sta zaradi stavke v petrolej- ski industriji tudi Švica in Avstralija sklenili omejiti promet na svojih državnih in mednarodnih letalskih progah. V Angliji zopet gibanje za zvišanje mazd LONDON, 15. — Finančni minister Butler je na zasebnem sestanku Sindikalnih voditeljev, predstavnikov delodajalcev in izvršilnih odborov podržavljene industrije izjavil, da, če bi bilo gibanju za zvišanje mezd dovoljeno, da se razvije brez vsakega nadzorstva. bi se Velika Britanija znašla neizbežno v (dnflacio-nistični spirali mezde — cene*, ki bi povzročila mnogo škode in mnogo trpljenja, preden bi jo mogli zopet nadzorovati. Butler ja zatrjeval, da s stališča življenjskih stroškov ni nobenega opravičila za sedanje zahteve po zvišanju mezd. Komaj dve uri pred tem govorom je izvršilni odbor rudarskih sindikatov, kl štejejo 700.000 članov, javil, da nameravajo postaviti take zahteve. Butler je danes predlagal, naj sindikati in delodajalci i-menujeto komisijo za proučitev položaja in naj stavijo predloge. Obljubil je, da bo vlada napravila vse mogoče, da zaustavi zvišanje, cen in določi potoje, da prepreči previsoke dooicKe. Doflar je, oa bi v., primeru ,sprejema ■ sedanjih zahtev p« zvišanju mezd propadli vsi napori, da se doseže stalnost v življenjskih stroških: če bi blago postalo predrago za prodajo v tujini, bi bila Velika Britanija v nevarnosti, da se razširi brezposelnost in da bi začelo primanjkovati živil. (Nadaljevanje na 4. strani) Trumanova tiskovna konferenca WASHINGTON, 15. — Predsednik Truman je na današnji tiskovni konferenci potrdil, da bo pred volitvami vodil aktivno kampanjo za onega kandidata za predsedniško mesto, ki ga bo imenovala de-I mokratična stranka. Zanikal „ I je. da bi imel namen aktivno O SPREMEMBI ODREDBE sodelovati na kongresu stran- “ \RCA 1952' ke. ki bo 21. julija v Chicagu ST. 2 Z DNE 19. MARCA 1952! O KRETANJU PREBIVALSTVA MED JUGOSLOVANSKO IN BRITANSKO-AMERI-1 Pripomnil je, da ni gotov, ali bo odšel v Chicago, vendar pa ne bo imel nobenega govora. Danes SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V TREBČAH ob 20.30 uri. Govorita Stanko Bole In Giordano Luxa. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: V ZGONIKU ob 20. uri. Govorita Boris Race in dr. Branko Agneletto. V SALEZU ob 20. uri. Govorita Drago Pahor in dr, Oton Berce. V KROGLJAH ob 20. url. Govorita Zorko Jelinčič in Drago Legiša. Jutri LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST : V HRVATINIH ob 18. uri. Govorita Vladimir Kenda in Mario Vatovec. SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V TRSTU - TRG G1ULIANI ob 20. uri. NA OPČINAH ob 21. uri. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: V MALEM REPNU ob 20. url, V BRISCKIH ob 20. uri. V BOLJUNCU ob 20. uri. LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST : PRI OREHU ob 19 30 url. V GABROVCU ob 20. uri. prati in zagovarjati svoje' delovanje v Nemčiji in dejal, da se spominja nanj s ponosom■ Bil je večkrat pri Hitlerju, ki je po njegovih besedah sovražil Italijane, ker so ga izdali sredi borbe. De Gasjreri obtožuje fašiste, da so prodali Trst Neniciii. Toda prav on, je prisegal Avstriji zvestobo, medtem ko se je Mussolini prostovoljno prijavil '1$. bersaljer-jem, da bi «pomagal osvobodili Trsts. In iussolini je telefoniral Anfusu leta 1943 v Ber lin, naj nikoli ne pozabi Trsti. Mussolini da je rešil, kar se je rešiti dalo skuptnp s prefektom Cooceanijem. Pavolinijem in drugimi, ki so se tisto; kar ni njihovo, oba hočeta nadaljevati imperialistično politiko v tej ali oni obliki. Prepirata se le zato, kdo bo to politiko izvajal m vodil. Med njima ni nobene razlike! Pred La Malfo je govoril fa-sistovski monarhist Del Croj, katerega stranka je tudi rta volitvah povezana s fašistov-sko MSI. Imel je trikrat toliko poslušalcev kot republikanec La Malfa in govoril tisto, kar govorijo pač vsi fa-šisti ■ največ proti Jugoslaviji. Tudi med tem monarhistom in republikanskim predstavnikom v rimski vladi ni bistvene razlike. Na Trg u Perugino Pa so imeli zborovanje kominformisti, kjer je njhov prvak S bog ar -Brccchi y cilju, da bi nahujskal svoje poslušalce preti Ju. goslaviji, čital nafnovejše odredbe o reorganizaciji uprave v coni B. Poslušalci so pazljivo poslušali in videlo se je. da so smatrali, da so odredbe popolnoma na mestu ter na hujska, njp Sbogar.Brocchia niso reagirali. (Zakaj le kominformisti ne čitajo na svojih zborovanjih sklepov londonskega mešetarjenja?» Tako je tudi včerajšnji dan volilne kampanje na glavnih trgih našega mesta potekal v še bolj ostrem protijugoslovanskem hujskaškem duhu. PARIZ. 15. — Francoski visoki komisar v Nemčiji Francois Poncet je bil danes imenovan za člana francoske akademije, ★ MOSKVA, 15. — Ameriški veleposlanik v Moskvi George Kennan, ki je včeraj izročil poverilnice Sverniku, ni , hotel povedati, ali je zahteval razgovor s Stalinom. V diplomatskih krogih pa so mnenja, da je to zahtevo postavil. ^iniormisti, zahtevajte jutri od Pajette, naj ponovi, kar je govoril v rimskem parlamentu 22. aprila 1950! 15. Blij* : Danes, petek 15. m*-'1 Janez, Mladen« Sonce vzide ob 5.33, zaton* ■ 1.9.30. Dolžina dneva 14.57. LUM vzide ob 1.01, zatone ob U.w Jetri, sobota 17. maja Bruno, Dušoje O civilizaciji in barbarstvu / Goriški šovinistični časnikarji so res najbolj sreč. ni ljudje na svetu; zanje ni nobena stvar ugan. ka. Ce jim v kateri koli stvari kaj ni. jasno, pokličejo na pomoč svoj leksikon c obrekovanju Jugoslavije in... domovina je rešena. Te dni smp objavili vest, da po sumom JiaošHopa mmmosija Sovodenjski kaplan nastopa proti slovenskemu tisku Mlademu raznašalcu »Primorskega dnevnika« in «Soče» je zapretil, da ne bo birman * Tudi v po* govoru z ljudmi je poln grdih besed o Jugoslaviji GORICA, 15. — Bliža se čas. ko bo po vaseh birma in matere bi rade poskrbele za svoje malčke vse potrebno ter da jih vpišejo za sprejem tega zakramenta. Tako je bilo tudi v So- '?*?**!• kjer> ma« po*iat» v vodi popolnoma golo meško truplo, ki je bilo po mnenju zdravnikov v vodi vsaj tri mesece. Nihče ni vedel, odkod je truplo. Samo včeraj, ko so ga pokopali, mu je klerc fašistični «G'Orn'jle di Trieste» dal svoj zadnji blagoslov z ugotovitvijo: e N a id e no truplo je truplo neznanca, ki je skušal pobegniti iz .Jvgosjavije in ga je na meji podrla graničarjeva brzostrelka. ., ». Kot Slovenci in pripadniki kulturnega naroda, ki smo znali v zadnji svetovni vojni pokazati naše zaničevanje de okupatorjev s fizičnim uničevanjem njihovih sil in ki bi ne znali pljuvati sovražniku v c-braz in ga zmerjati z najbolj prostaškimi besedami, pran nri b; stokrat rajši živeli rt ned jugoslovanskim barbarstvom, ki priznava vsem. narodnim, manjšinam, torej v celoti tudi italijanski. vse pravice do šolanja ~n izobraževanja v materinem jeziku. Take pa imamo to tisrcčo« da živimo v državi dvatisočletne kulture in civilizacije, ki kaznuje slovenske otroke z denarnimi globami, če v petuj-čevalmcah spregovorijo slaven-sko besedo, kot se le to zgodilo v ffeneški Sloveniji. Za nabornike vojne mornarice Prošnjo za odsluženi« vojaške-Sa roka v mornarici lahko napišejo mladeniči letnik?. 1933 GORICA. 15. — Goriško županstvo sporoča; Mladeniči letnika 1933. ki nameravajo odslužiti vojaški rok v vojni mornarici, naj vložijo prošnjo na prostem papirju na poveljstvo tržiškega pristanišča (Capitaneria di Porto di Monfalcone). Prošnji, v kateri morajo navesti točen naslov bivališča, je priložiti sledeče dokumente: rojstni list. potrdilo o stalnem bivanju. potrdilo o vpisu v naborne sezname ter izjavo o poklicu ali šolsko spričevalo. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na občinski naborni urad v 171. Garibaldi 20-1. m ihtmuUiki dnevniki otroka h gospodu kaplanu. Nastal je sledeč nadvse zanimiv pegovor: Kaplan: «Ti hočeš k birmi? Nevem, če bo kaj. ker raznašaš «Primorski dnevnik« in «Scčo». Vpišem te, ne vem pa, če bo kaj iz tega«. Otrok, ki je sin naše sovo-denjske kolporterke se je vrnil domov in sporoči] materi, kar mu je gospod kaplan povedal. Mati je hotela stvar razjasniti in je stopila h kaplanu. Gospod kaplan pa so vse ponovili, češ da kdor raznaša take liste ne more sprejeti zakramentov. Naj navedemo tudi. da so se gospod kaplan izrazili pred časom. da ne bo koloorferka imela cerkvenega pogreba. To je krščanska ljubezen, ki jo sovedeniski kaplan gospod Brecelj toliko oznanja v cerkvi in pri nauku, katere pa do ljudi ne uporablja, ima sicer vedno na razpolago dovolj argu-1 mentov. ko se gre za blatenie Jugoslavije, in tudi k0 ga prilika zanese v kako hišo ima vsa polna usta o terorju in lakoti, ki «vladata onstran meje«. V šeli nrepoveduje otrokom pitati C:cibana. ker je pohujsliiv list. in kdor ga čita si s tem išče prostor v peklu. Svoiega Pastirčka pa vsiljuje vsem. Res čuden je ta gospod ka-olan. ki ne dovoli nikomur, da bi se spuščal v diskusijo, kakor se je to n. pr. zgodilo pred kratkim, ko ga je nekdo vnra-šal. kai misli 0 vlogi belogardizma in vseh enih . duhovnikov. ki so za časa vojne bili krvniki in rablji. Ce gospod kaplan meni. da ((Primorski dnevnik« in «Snča» .ovirata nrejem zakramentov, naj pomisli, da jih otrok razna-1 ša po ukazu matere, ki za to nima dovolj časa. Ne vemo. če bo mali kolporter deležen *vete birme, toda neče mnenje je. da prevzvišeni1 ' škof. ki tako vnet v molitvi za vse one, ki so zatirali slovenski narod, ne bi mogel brez sramu položiti roke na lice slovenskega otroka. jim je bil razpisan natečaj za 184 mest za uradnike skupine B v pokrajinskih zakladnih uradih. Zadnji roje za predložitev prošenj je 16. junij. Omenjenega natečaja se lahko udeležijo absolventi klasične, realne gimnazije ali trgovske akademije. Prošnje je nasloviti na zakladno ministrstvo (Ministero del Tesoro, Direzione Generale del Tesoro), ali pa pristojnim finančnim intendancam. Vas Lese v Vzhodni Beneški Sloveniji. V DRŽAVI VATIKANSKE KRŠČANSKE LJUBEZNI ŽALOSTNA LSOIM ntkdai znamenitega zvonika e Let ' 1797, leta so vaščani s težavo prepričali Napoleonove vojake, da n® zvonov pobrali. Leta 1948. pa je barja odnesla streho ter spremeni zvonik v obžalovanja vredno podrtijo. Ublasti ga nočejo poprav® LESA, 13. — Vaška cerkev v Lesi je zaradi svoje lepe zgradbe in bc-.gate notranja opremljenost; inana daleč naokoli. Tudi njen Zvonik predstavlja posebnost, s katero se ne rr.o. rejo ponašati vse beneške vasi: lep- je in visek, da mu ga ni para v Reeanski dolini. Tudi njegovi zvonc-vi imajo svejo zgodovino. Starj so nad 200 let in jih je Napoleonova vojaka leta 1797 na prošnjo dedov pustila v zvoniku sicer- bi jih u-pcrabila za izdelovanje topev. Viri pravijo, da so predniki KRATKE VESTI iz beneških vasi BORBA PROTI KOLORADSKEMU HROŠČU V BENEČIJI Poljedelski inšpektorat na j ljudem da škropilo zastonj ST. LENART Začetna dela na cesh so prekinili Vgščjni pozdravljajo željo avtobusnega prevoznega podjetja, da bj dnevno vzpostavilo dve vožnji Gospod kanlan iz Sovodenj naj pa premišlja in, naj vzame v reke knjigo ((belogardizem« 'n našel bo v njej marsikateri odgovor. Natečaj Cesto, ki pelje od vasi Čemur proti St. Lenartu in. v Klo-dič. so pred dobrim tednom pričeli popravljati. V glavnem je bilo delo omejeno na zasipanje prometu škodljivih cestnih lukenj. Zamslili so veliko število brezposelnih,, ki so upali, da si bodo prislužili nekaj denarja; vendar so dela p0 nekaj dnevih ustavili. Cesta je sedaj v polovičnem stanju jo je bclj podobna izsušeni hudour-nikovi strug: krt pa prometni zvezi med številnimi beneškimi vasmi. Tudi avtobusno podjetje, ki vzdržuje avtomobilske zveze, želi, da bi -cesto čimprej in temeljito popravili, ker bi po njej napravilo dnevno od Klo-diča do Čedada dve vožnji, medtem ko jjipravlja sedaj samo enkratno 'pot,' k'; ne daje zaslužka za bencin in popravila avtobusa. Ljudje pozdravljajo to željo, ker bi dvakratna zveza na dan omogočila hitreiše opravljanje njihovih poslov v Čedadu. nagrobni kamen Ivana Podreke na pokopališču St. Petra Slovenov besede, ki žalijo verski čut. Oblasti so takoj pričele raziskovati in so ugotovile, da je nekulturno dejanje storil 17-letni dijak Luciano Jussig iz tukajšnje vasi. Prijavili so ga sodnim oblastem zaradi blatenja državne vere in skrunjenja grobov. Jussiga, ki je učenec štpeterskega učiteljišča so izključili iz šole. Rezija Pred sodiščem se je morala zagovarjati 37-letna Ana Di Leonardo por Colombo iz Rezije. Obtožena je bila kriva gozdnega požara, ki ;e nastal potem, ko je iz neprevidnosti in malomarnosti zažgala ločje na svojem zemljišču, ki je rastlo okoli sto metrov’ od bližnjega gozda. Plameni so brž zajeli tudi aebla. Tako je .bilo uničenih 16 dreves. Sodišče je Di Leonardijevo obsodi, lo na 1.500 lir denarno kazne in plačilo sodnih stroškov. prekršila Ponaredila sta nam-ilfmoH« •_ • ’ i TT- reč dovoljenje vojaškega ura-! . 50 revnl ln 31 ne morejo kupiH UniČeval- da. ki ga lahko dobijo prosilci nih sredstev Krompir je njihov glavni pridelek Fojda z? »rr.dnikc v pokrajinskih zakladnih uradih traja do 16. junija GORICA, 15. — Uradni list z dne 17. aprila 1952 je objavil ministrski odlok, s kate- DUGOPU/ŠClNI1 SLABEGA SPIRITISTIČNKGA MEU1JA Iz sodnijskih zaporov ponovno na zatožno klop Opeharjeni upokojenec Rihar Romano je Garlija žnova tožil zaradi protizakonitega odvzema lepe vsote denarja celo kolesa in zimskega plašča «s pomočjo duhov» GORICA, 15. — V spremstvu orožnikov, ki so ga privedli iz zapora, je včeraj popoldne zopet sedel na zatožni klopi kazenske sodnije znani spiritist Lucijan Carli. Njegov tožitelj je bil zopet stari upokojenec Rihar Romano, ker mu je Carli «s pomočjo duhov«, ki so se zbirali okrog trinožne mizice v Romanovem stanovanju, odnesel precej denarja. S tem denarjem, ki so ga «duhovi za. htevali za odrešitev Romanove duše« si je Carli privoščil marsikatero zabavo. Včeraj ;se je bistroumni Car. li moral zagovarjati, ker je Romana opeharil ne samo za denar, (za kar je bli že kaznoval, temveč tudi za razne dragocene predmete, ki jih je zastavil v mestni zastavljalnici. Romano mu je za «svet», ki so mu ga dajali duhovi, in ko ni imel več beliča pri sebi, izročil celo kolo in zimski plašč. Na predlog javnega tožilca odv. Tonklija je okrajni sodnik dr. Vizzini spoznal Carlia za krivega vseh obtožb in ga obsodil na 9 mesecev zapora in plačilo 3000 lir globe. Poleg tega bo moral Carli povrniti škodo prizadeti stranki in plačati tožiteljevega zastopnika. IZPRED SODISCA Obsojen šofer mestnega avtobusa Obsojen je bil pogojno na plačilo 17.000 lir GORICA, 15. - Na zadnji razpravi sta se morala zagovarjati 20-fetni Lucijan Mašini iz Ul. Eormica 17 ter šofer podjetja Ribi Chiapparin E-mil. Qba sta bila obtožena, da sta 26. maja lani zakrivila nesrečo na vogalu Ul. Caprin in Solkanske ceste. Na tem ovinku sta namreč Mašini, ki je vozil lambretto, na kateri je sedela 20-letna Angela Barile, in Chiapparin, ki je vozil mestni avtobus, iz neznanih vzrokov trčila. Na razpravi sta oba obtoženca dobila za krivdo drug drugega. V tem so ju vneto podpirali tudi njuni' zagovorniki. Toda sodnik je krivdo nesreče prisodil Chiapparinu in ga obsodil na plačilo 17 tisoč lir globe pogojno. Masinija je oprostil z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja. Pogumen kolesar Zaradi trebušnih bolečin je sredi noči pustil kolo sredi ceste in šel domov — Pošten najditelj ga je danes zjutraj izročil policiji, ta pa lastniku GORICA, 15. — V Ul. P. Dia-cono k delavec Ivan Bigarinl, ko je šel danes zjutraj na d&Io, našel sredi ceste moško kolo in ga odpeljal na policijo. Po nekaj urah so agenti ja,vme varnosti izsledili pozabljivega last. nika. Dvainštiridesetletni Ernest Kosovel iz Ul, Colombo 29 je na policiji izjavil, da so ga sinoči, ko se j* po Ul. p. Diacono vračal domov, napadle hude bolečine v želodcu, zaradi katerih ni mogel nadaljevati poti s kolesom. Ker ni imel niti toliko moči, da bi ga apra. vil domov, ga je puslil sredi cest.t, »a milost in nemiloft ta. tovom. ki so zamudili ugodno prdiko. V naši vasi so v prostorih Dopolavora ukradli 20.000 lir. Orožniki so aretirali Ceccona Enza in Topatigha Petra iz Ce. nebole. Ljudje dvomijo, da bi ta dva bila dejanska kradljivca, ampak gre verjetno samo za poizvedovanje. Ažla Ko je pred dnevi 55-letna Caterina Galanda, poročena Battaino šla po stopnicah v svoje stanovanje, jo je na zadnji stopnici obšla slabost. Nesrečna ženska se je zgrudila na stopnice in se po njih zavalila do spodnjega nadstropja. Domači so jo odnesli na posteljo in poklicali zdravnika, ki je ob svojem prihodu že ugotovil. da se je žena ubila. Pogreba se je udeležilo skoraj vse vaško prebivalstvo in dokazalo svojo veliko ljubezen do pokojnice. Mož pokojnice je učitelj in je več desetletij s pridom poučeval naše otroke. Sedaj je že nekaj let v pokoju, Grmek V neki vasi naše občine se je razširila na trtah nevarna bolezen. Dogodek je vzbudil med prebivalstvom veliko zaskrbljenost, ki se loteva tudi prebivalstva ostalih Nadiških dolin. Skoda je že v samem začetku ugotovitve precej veli. ka. Ako to nesrečo dodamo k naglemu širjenju raka na kostanjih. potem si lahko ustvarimo približno sliko, kakšno bo stanje beneških Slovencev čez nekaj let, ako oblasti pri pokrajinski upravi ne bodo ob pravem času priskočili na pomoč, da zaščitijo pred uničenjem že itak skromne vire do. hodkov. St. Peter Slovenov Orožniki so ugotovili, da je neznanec 28. aprila napisal na Skrb za delo v tujini dovede naše ljudi marsikdaj do grobih "kršitev zakona, Poleg nedovoljenih prehodov državne meje sta te dni skuiala dva Rezijanca iti legalno preko-meje, ki bi pa vendar zakon potnega lista. Oba, in sicer 23-l.etrii Livio Micelli in 41-Ietni Anton t alente sta se morala zagovarjati pred sodiščem v Tolmeeu in ju oprostili, ker dejanje ni bilo kaznivo. Okrajni sodnik je priznal, da je bilo nedovoljeno dejanje storjeno zgolj zaradi iskanja dela, Čedad Cedadska policija je v nedeljo aretirala 31-ietnega Alda Speccogno" in 20-letnega Lea Poianiza, ker sta na javnem prostoru počenjala nemoralna dejanja. Brdo Ko je podjetnik Peter Len-daro s svojo baliIIo z evidenčno številko UD 8785 vozil’ j)0 cesti proti Magnanu, je povozil mladega Maria Moschello. Sunek ga je vrgel po tleh. Zdravnik je ugotovil večje število manjših ran. zaradi katerih se bo moral zdraviti okoli dvajset dni. Ljudje vedo o 48-letnemu industrijcu povedati to, da je pri vožnji zelo previden; vendar se zdi. da nesreče ni mogel preprečiti, ker mu je kolesar naenkrat prekrižal pot. Pokrajinski poljedelski inšpektorat v Vidmu je pozval vse poljedelce, naj se borijo proti koloradskemu hrošču, ki neverjetno uničujejo krompirjeve nasade v Beneški Sloveniji. Ta mrčes je zeio škodljiv, ker zarodj letno po dva do tri zarode. Na lepakih pokrajinskega poljedelskega inšpektorata, ki so jih razposlali po beneških vaseh, piše. da je najboljši u-ničevalec mrčesa DDT in zato kmetom priporočajo, naj si ga kupijo pri pokrajinski poljedelski zadrugi ali pa v njenih podružnicah. Popolnoma pravilno je, da poljedelski inšpektorat opozarja kmete na koristnost uničevalnih sredstev, vendar se zdi, da imajo ti ljudje pre-maio razumevanja za poznavanje razmer v Benečiji, kajti doslej še niso nobenemu kmetu povedali, kje naj dobi denar za nabavo teh sredstev. Za uničevanje koloradskega hrošča je treba precej denarja. saj porabijo za krompiri šča. ki rasejo na približno e-nem hektaru zemlje, od 400 do 500 litrov raztopine. Poleg tega kmetje nimajo škropilni- kov. Zato pozivamo oblasti in zlasti pokrajinski poljedelski inpfektorat, naj preskrbi revnim beneškim kmetom potreb-I no orodje in jim omogoči brezplačno nabavo uničevalnih sredstev. To naj napravi v interesu beneških ljudi, da prepreči še večje gospodarske težkoče. Borba proti koloradskemu hrošču je v Benečiji velike važnosti, ker je krompir glavni pridelek in vsakdanja hra na: s prodajanjem krompirja dobijo denar za plačevanje davkov: z njim služijo denar, da si lahko kupijo najpotrebnejše. Ako oblasti pri uničevanju koloradskega hrošča r.asim ljudem ne bodo priskočile na pomoč, si bodo morali oprtati nahrbtnike in zapustiti domačo grudo. KINO VERDI. 16.30: ((Osvaialka«, s- VTTTORIA. 17: «Don Camillo«. Fernandel in G. Gervk CENTRALE. 17: «Tolpa», R, Mitchum in L. Scott. MODERNO. 17: «Jetnica nekih sanj«, K. Hepburn. prosilj Napoleonove poveljnike, naj jim pustijo zvonova, k a1 so najboljši branilci pred točo. Medtem ko so po drugih vaseh pobrali vse zvonove, jo Napoleonovi vojaki zvonove v Le-sah res pustili pri miru. Le-ški zvono.vi imajo lep in močan glas: njihova pesem odmeva čez hribe in doline in ob vsakem sejmu ali prazniku skličejo pred cerkev ljudi od bliz-u in daleč. Kot smo že zgeraj povedali, tudi v Benečiji proti toči zelo rad; zvonijo. To je pač stara navada, ki se je do današnjih dni ohranila iz časov, ko so ljudje slepo veroval; v vraže in čub.otvorno moč pritrkavanja. Zadnja leta pa je začela le. škemu zvoniku slaba presti. V noči od 24. na 25. julij 1948. leta je divjal velik vihar, ki je napravil kmetijam večmilijonsko škodo. Uničil je skoraj ves pridelek. Prav isti dar je tudi zvonik doletela nesreča, kakršne ne pomni, odkar sloji. Močan zračni sunek ntu jr r.smr :č odnesel streho. Po tej veliki škodi in nesreči so ljudje pri-čeli razmišljati, kaj bi napravili. da bi zopet olepšali svoj vaški kras. Gradbenik je ugotovil, da bi takoj po nesreči lah. ko zvonik popravili z 200.000 lirami, sedaj pa pravijo, da bi niti milijon ne zadostoval. Med tem časem je namreč deževnica prala zvonikove zidove, povzročila gnitje lesa ir. napravila škedo, ki jo bodo vaščan; v sedanjih okoliščinah le s težavo zmogli plačati. Ljudje obsojajo občinsko upravo, ker se ne tri-ga. da b; zvonik popravila. Pozimi pravi, da so dela nemogoča, poleti p.a se na popravilo ve spomnijo. Tako se stvar vleče že štiri leta in se bc prav gotovo še štiri, kar bo povzročilo na zvoniku novo škodo. Tak; stvari se dogajajo v D« Gasparijevi krščanski Italiji, kjer so na vseh ključnih položajih ljudje, k; v bistvu vodijo vatikansko klerikalno politiko. J. P. Pretegnjene kite GORICA. 15. — Danes je le-šHnj avla Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Briga, ta Pavia 15.letnega Filiputi- 65. lili- ja Daria iz Ul. Lurga putti si je pri igri Prev-kite na levi roki. Ozdravel v nekaj dneh. to SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA S VEL' : Sklepanje upravnega zn GORICA, 15. — V. torek čer se je na sedežu pokiSJ sestal odbor pokrajin**« sveta na svoji redni tede - seji. Pod predsedstvom ' Culota so proučili številu* ko dnevnega veda, ki s0 vsem upravnega značaja-borniki so po kratkem tovanju sklenili, da ne zahtevali nobenega jams!vT,f popravlja' inih IflC zakup raznih de! na razpotju PrI j(l stu v Zagraju: odobrili ^ popravljalna dela na ^ dežu tehničnega urada J* pr!' gledali so vprašanje prefekturi, ki sta last gradiščanske občine- prPPf;. kov glede kmečkih p ki pripadajo pokrajinski u ^ bolnici. Odobrili so tszne ^ pe o pokrajinskih uslu*b' prispevke za razstavo v •1 nu in za letalski miting ' .f kah, ki bo prihodnje P°’ Na predlog odv. Cu!°?„t odbor odobril L,t/ dot>a' zavo- ffO- pokrajinski umobolnic' du Duca d"Aosta. oskrbe ^ tornih vozil ter nekatei{ ■ tovalne doklade. fJHQ ZA TRŽAŠKO OZ0l‘„ Leto 1951-52 Setoiia V« Podaljšan rok za prijavo družinskega davka Zariti gneč« ljudi je zadnji dan nepreklicno 35. maj GORICA, 15. — Goriško županstvo sporoča, da so, upoštevajoč gnečo davkoplačevalcev, ki so danes čakali pred davčnim uradom za vložitev prijave družinskega davka, podaljšali rok za vlogo prijav do 25. maja. Obenem ponovno priporoča vsem davkoplačevalcem - za« mudnikom, naj ne čakajo zadnjega dne. Vsakdo izmed nas se mora jasno zavedati, da so te volitve politično zelo važne, kajti pri teh volitvah, ki naj bi dale. občinam upravne organe, zato da bi se ti bavili z občinskimi zadevami, prihajajo jasno do izraza politične težnje različnih strank. Mi volitvam seveda odrekamo plebiscitarni značaj, ker ne bodo prikazale jasne slike tukajšnjih potreb, prilik in mnenj. Volili bodo tisoči m tisoči takih ljudi ki niso Tržačani, ki nimajo tukaj ničesar iskati, katere je bila Italija preselila v te kraje, da spremeni umetno in nasilno narodnostni sestav tega ozemlja in kateri so se po vojni zopet naravno preselili v svoje kraje. Volili bodo taki, ki so od. drugod, prihrumeli in privršali semkaj. Mnogo naših ljudi pa. ne bo moglo dati izraza svojim zahtevam, kljub temu da so tu doma. da so njihovi predniki že stoletja tu živeli, Volilni zakon je bil proti duhu in črki mirovne pogodbe. do katere je prišlo, ker so tako zahtevale dejanske prilike, razširjen na to ozemlje iz Italije, prav gotovo v škodo Slovencem. Pred prvo svetovno vojno smo postali tržaški Slovenci iz lastnih moči gospodarsko in politično močni in smo se vedno bolj po pri-rodnih zakonih krepili. Toda vse to je začela rušiti že pred fašizmom Italija in do kraja nam je naše ustanove uničil in ugrabil fašizem. Tega, kar se ne dela pri domačih živalih, da bi se jim menjavala tista imena, s katerimi jih pri delu prijateljsko kličemo, so storili pri ljudeh, ko so jim spremenili že stoletja žive poštene priimke. Zaradi premnogih takih in podobnih dejstev in zaradi mnogih razlogov, ki se. ne tičejo samo tržaških Slovencev, nočemo več Italije. Londonsko mešetarjenje u-stvarja tu pri nas zopet ugodna tla za fašizem in pospešuje iz dneva v dan vedno večji pohlep italijanskega iredentizma. Naši ljudje, vedd. da državniki v svoji kratkovidnosti ustvarjajo na našem ozemlju nemir, ki prav kotovo ne more služiti miru in mirovnim prizadevanjem vseh ljudstev. Odgovorni za to so ti državniki. Zaradi odpora proti krivicam, ki jih vsi čutimo in nosimo v sebi in kateremu hočemo dati izraza, je položaj Slovansko-italijanske ljudske fronte danes prav gotovo veliko boljši, kot je bil 1949: leta, kar nam dokazujejo vsakodnevni dogodki v tej volilni borbi. Cilji in nameni Slovansko-italijanske ljudske fronte, katere bistveni sestavni del je Osvobddilna fronta slovenskega naroda, so jastu, čisti, pošteni in iskreni. Prvi zarodki prizadevanj Ljudske fronte segajo med našim narodom že Osvobodil Yt Z I I Z1V1 lil je nastala, iie v korist vseli Slov Voiilni govor tov. dr- Jožeta Kosovela, kandidata oiovansko-italijanske ljudske fronte na radiu Trst 11. daleč nazaj v preteklost in so prišli dejansko do izraza v naši narodnoosvobodilni vojni, ko je edino Osvobodilna fronta lahko povezala res vse Slovence, da se uprejo nasilju in in da se borijo za življenje svojega naroda. Na našem o-zemlju je našla ta borba naše ljudi duševno pripravljene. Ljudska fronta se dejansko bori za vzvišena človečanska načela, za socialne pravice, proti zatiranju, za enakopravnost ljudi in narodov, za medsebojno strpnost, spoštovanje in bratstvo med narodi. Bori se z vso neposrednostjo, doslednostjo, vztrajnostjo, borbenostjo in najbolj učinkovito za enakopravnost slovenskega naroda na tem ozemlju. Učinkovito uveljavlja vaše glasove. Najbolj učinkovito in najobsežneje pgstavlja narodnostna in politična vprašanja na vseh področjih življenja našega naroda in brezkompromisno ter žilavo in neustrašno se vedno in povsod bori za to, da bi bili zaščiteni slovenski socialni, narodnostni, gospodarski, kulturni in politični interesi. Njeno delo ni od danes, njena tradicija je povezana s krvavo borbo in žrtvami in z vso pravico vidi v bazoviških žrtvah, v openskih talcih, v talcih iz Ulice Ghega, v vseh žrtvah svoje vzornike, svoje duhovne voditelje in upravičena je verjeti, da bi se danes borili na njeni strani. Kdo je bolj kot naš dosedanji mestni svetovalec in nosi-lec liste Ljudske fronte dr. Jože Dekleva, kdo je z večjo vnemo, z večjo vztrajnostjo, brezkompromisnostjo zastavil svoje sile za uveljavljenje e-enakopravnosti Slovencev, za vse naše pravice, za vse pravice našega delavca, kmeta, ribiča, obrtniKa, uradnika, delovnega človeka ud., za vsakega Slovenca, torej za slovenstvo, za naše šolstvo, za našo kulturo, gospodarstvo, bodisi na sejah mestnega sveta bodisi z najrazličnejšimi intervencijami. Od vsega začetka si je Osvobodilna fronta prizadevala, da zopet postavi na noge naše kulturne ustanove. Slovensko narodno gledališče, prosvetne ustanove. Narodno in študijsko knjižnico, glasbene ustanove, stanovska in gospodarska združenja, znanstveni tisk m to se ji je posrečilo. Storilo je to, da poživi v slovenskem človeku vse one prvine slovenstva, ki jih mora vsak slovenski človek čutiti v sebi, da ga duhovno izoblikuje in o-krepi in da mu da materialne možnosti tega izoblikovanja. Storila je to v korist vseh Slovencev, torej v korist slovenstva, Osvobodilna fronta kot sestavni del Ljudske fronte je najtesneje povezana z matično domovino Jugoslavijo, katera. nas je vedno podpirala in katera je v času londonskega mešetarjenja podprla naše težnje in se jasno in ne-dvoumno izrazila, da se mora ustanoviti Svobodno tržaško ozemlje na podlagi mirovne pogodbe in da. morata pred- vsem obe. sosedni državi jamčiti obstoj tega ozemlja. Osvobodilna fronta si tudi prizadeva, in uspešno prizadeva, za duhovnokulturno povezavo z našim matičnim narodom, s katerim smo mi tukajšnji Slovenci isto. S pomočjo Osvobodilne fronte so se lahko vršila gostovanja naših, umetnikov in umetniških skupin, na-ših_ upodabljajočih umetnikov, naših znanstvenikov iz Jugoslavije in gostovanja naših, umetniških ustanov in skupin n Jugoslaviji, kar je naravno in samo ob sebi razumljivo, ker po našem narodnostnem, telesu se pretaka ista kri.. In vse to brez vsakega pridržka v korist vsakega Slovenca in zato slovenstva sploh. Jugoslavija je naša branilka in vsako sovražno razpoloženje proti naši matični državi slabi to pomoč in nam škoduje. Zaradi tega nam bo tudi jasno, da USPELO ZBOROVANJE LF V BAZOVICI Včeraj je bilo v Bazovici že ./V*?0 zborovanje Slovansko italijanske ljudske fronte, katerega so se udeležili številni vaščani, ki so pozorno in s če-, sum ploskanjem spremljali izčrpen govor tov. Draga Pahorja m kandidata LV tov. Cuccolija, ki je prinesel pozdrave tržaških delavcev. x- ^*>°r.ovlinie je otvoril domačin Miro Fertolja, ki je preda. besedo prvemu govorniku ^,P,ah0rju' Ta lz«rpno obdelal program Ljudske fronte. Poudaril je predvsem njegove pnncipielne osnove v odnosu do tržaškega vprašanja, do slovenskega narodnostnega vprašanja in do bratstva med narodi, Jci je osnova za vsakrs-no uspesno borbo na STO pro-ti italijanskemu imperializmu in kommiormizmu. Tov. Pa-hor je dalje prikazal težke in daljnosežne posledice protizakonitih londonskih sklepov ter zaslugo Jugoslavije, da niso ti tov. Cuccoli v imenu tržaških delavcev, ki se skupno s slovenskim življem borijo za to, da se Italija nikoli' več ne vrne v naje kraje. Po njegovem govoru je bila sprejeta resolucija, v kateri Bazovci najodločneje protestirajo proti sklepom londonsko konference, ki grobo kršijo določila mirovne pogodbe in izročajo vso civilno upravo v angloameriški coni STO tisti imperialistični Italiji, ki smo se je sami v NOB iznebili... Te sklepe smatrajo prebivalci Bazovice za odkrito podpiranje italijanskega imperialističnega pohlepa no naši zemlji in za neprijateljsko dejanje vlad V. Britanije in ZDA proti demokratičnemu prebivalstvu Trsta, ki se je v krvavi vojni proti fašizmu borilo na strani zaveznikov. Prebivalci Bazovice izjavljajo, da bodo zvesti svojim padlim sklepi za slovenski živelj na I vztrajali v borbi proti skle-STO še težji. | pom londonske konference ter Za burno pozdravljenim go- proti ponovnemu vstaianiu vorom tov. Pahorja je govoril | zločinskega fašizma, je zmotno, škodljivo in da u-tegne postati tudi nevarno ter da se ne ujema z resničnimi dejstvi, skušati vzbuditi videz, da bi le oni glasovi, ki bi bili oddani kaki listi, ki je samo slovenska, prišli v poštev za slovenstvo ali da bi samo ti služili izrecnim slovenskim koristim in slovenskemu narodnostnemu stanju in njegovi ugotovitvi. slovenski volivci, slovenske volivke, vedite pa, da bi vsak Slovenec, ki bi glasoval za ko-minformovsko listo, glasoval za Italijo, kajti senator Pasto-re je zapisal v kotninformov-sko revijo «Vie Nuove». da je rimsko zunanje ministrstvo prav storilo, če je leta 1949 prištelo glasove kominformov-ske liste v Trstu italijanskim glasovom in da je zasluga KPI če sc tržaško delavstvo bori za italijanstvo Trsta. Takih in podobnih izjav je nešteto. Delavci, ki hočejo glasovati za delavske interese, bodo glasovali za Ljudsko fronto, ker sta Vidali in njegovo vodstvo jasno dokazala s pristankom k šovinističnemu štrajku, ki je hotel prikazati pripadnost tega ozemlja k Italiji, in z mnogimi drugimi njihovimi izjavami, da hočeta spraviti Trst pod Italijo in da ga delavski interesi nič ne brigajo. Izjave jugoslovanskih državnikov, da je Jugoslavija za ustanovitev Tržaškega ozemlja. so jasne in nedvoumne, medtem ko igrajo kominfor-movci dvojno igro; eno govorijo za Italijo in drugo za Trst in v Trstu samem zopet eng za svoje italijanske pristaše in drugo za svoje slovenske pristaše, kateri vsi pa hočejo svobodni Trst. Indipendentistične skupine ne morejo in ne bodo mogle zaradi svojega sestava, svoje prekratke tradicije, svoje premalo dejavne, in množične borbenosti s tako intenzivnostjo kot Ljudska fronta uvel javiti slovenske zahteve in slo-venske glasove za Svobodno tržaško ozemlje, za slovenske, narodnostne, pravice in socialne pravice slovenskega delovnega ljudstva. Zato bi postali slovenski glasovi oddani tem skupinam za slovenstvo neučinkoviti. Zato bomo 25. maja volili za zvezdo s helebardo za tisti znak, ki je na glasovnici na levi strani, na tretjem mestu od zgoraj navzdol, ker se zavedamo, da bomo tako zaustavili fašizem, ki si utvarja pot, da bo ponovno prav v Trstu, kot že nekoč, dvignil svojo n-ničujočo bakijo, da si z lastno borbo ustvarjamo svojo bodočnost. da je od naše odločne borbe odvisno naše življenje, naša rast in razvoj resnično svobodnega Tržaškega ozemlja. Danes 16. maja ob 21. uri N-gi’ gostovanje v BOLJv' na prostem z Držičevo kom«1® - DII HIBO UARtf V soboto 17. mi)* cb 21. uri -,11) gostovanje v G®' jš 5 na dvorišču b'š« 5/ z Nušičevo koin®^ nedeljo 1*. ob 21. ur. NL' gostovanje v R $t. ! na dvorišču edijo s Schurekovo kom®' Pesem s ! GLASBENA MATICA priredi ^52 v ponedeljek 19. ob 21. uri v AVDITORIJ11 Koncil ZBOH* ^ D irigentU bXldV^^ Vabila so na , raW?0^\je od 16. maJ®ui- s^' v vež: tiskarne ' d0 J3-Frančiška 20 od • • y ^e' in od 17. do 19- u ur®1 deljo ie od 10- do 10 \DEX' tridnevnH^ m I- m 2. Ju"** ZAGRZ& Vptsovaoie Uj pri «Adria-EWelefm3 2 Severo 8 D — 17., iess«- g# junij* obte* Ml i*l*1 V Cerkno ^ Vpisovanje, do . u\ n «01«*' š. vse0’ ne®1!1 Zahvaljuje^,/* in znaV’; nikom, P^rganizac^jed^jj ter vsem 81 * Ki edstavnikoruj na-e?a ^ Zadnika soproga in Antona Težki Žalujoči M jo**" bili obu%, _ Nj„a Trst. osli*" , 15. maj® 1 Kolikor več pravic je Italija dobila, toliko nanj pravic je ostalo za jugoslovansko prebivalstvo in vse demokrate Trsta nje- sparozumom 7,7° vvraikn)t ni bilo po-Ujeno z dnevnega reda. Na-2,,, ®; se!e sedaI si ga jugo-ja,-'nost zastavlja o ffj opazuje z ostrim me-csiu ogorčenja vs e. „«-• e !es,a Problerna ■ nzjavam sodelavcev jonskih enostranskih raz-. ne nji- ilo n.ac^or,t>ln.e koristi, Jugovi so. prao zaradi zgodo-io V^0a izkustva, ki ga ima* • celo občutljivi za vse tisto. r -adeva njihove pravice. enkrat za vselej jas. . > 9a nihče, poudarjamo n i h. ikr,J>lma Pravioe, da na našo Jim ° <^e ?n obljublja dru-oh) 1°,' kar -^e noše, da daie in 3wblja nekaj, kar je del neto .!ntereSou. A dejstvo je, da jo feg n0S odl°oevali z Itali-. 0 Trstu, dejstvo, ki vsiljiv to ™'nPP° .razrnišljanj in mno-kte ^ou> n' ed‘no, proti in re”lu. glasno, odločno rtin naiglokljih narod- nm občutkov protestiramo. lo p°®° krivice se je nabra-I!p,C ,L0strdnski sodniki so priti 1 nePra.vične odločbe pro- Pri,,.11?1. 'n vam sa hrbtom. rfgj- *so Italijo v Trst in it odrpf.;ste Pravice, ki ji jih je ,a tudi mirovna pogodba in to celo Usta pogodbei, ki ni računala z jugoslovanskimi narodnimi težnjami in pravicami, o jugoslovanskem živ. lju, o jugoslovanski krvi, ki ■je bila. prelita zu osvoboditev proti tlačiteljem. Med drugimi tudi rimskim! To pa šc m vse. Kolikor več pravic je Italija dobila, toliko manj pravic je ostalo za ■ jugoslovansko prebivalstvo in vse demokrate Trsta, Škorenj. { v ih apetitov tudi po Albaniji, tudi po Grški, tudi po drugih ozemljih, po katerih je hrepenel ttimperijs na steklenih nogah. Ta navdihnjenja niso mrtva. Ona zastrta čakajo, da se raz-iive v vetru diplomatske igre ocen in popuščanja ocen, pogodb na tuj račun za zaprtimi vrati in naraščanja starih črnosrajčnik tradicij. Ne strašimo se teh teženj, GLAS JUGOSLAVIJE po londonski konferenci lei je med dvema vojnama gg. zil to mesto, so rehabilitirali. Prav nič čudno ni, da mu je to dalo povod, da še enkrat izrazi svoje prepričanje, da je Trst samo izhodna točka, bun. ker, iz katerega bo nadaljeval svojo ekspanzijo dalje k novim (pravzaprav starim) ciljem: Dejstvo je, da niti. gospod De Gasperi, niti njegov tisk vseh iredentističnih barv ne bi londonskega sporazuma tolmačili prav na tak način — če bi jim značaj tega sporazuma, ki so ga v okviru londonskega razgovora dobili, ne dajal pravice, da upajo. Prav to, da niso demantirali te rimske verzije o londonskem spo. razumu ni nič drugega, kot potrdilo takega našega zaključka. V Londonu so ohrabrili zgodovinsko rimsko osvajalno linijo do Balkana! Rim je ponovno začel odkrito upati na cono B, Istro, Dalmacijo. In to toda one obstajajo in s tem gro. zijo mednarodnemu sodelovanju, v katerem živi vsa moč fronte napadalnosti, vsa moč miru in njegove obrambe. «Dobili smo torej — vzklika rimski «Tempo» skupaj s svojim predsednikom vlade — ključne položaje v Trstu, s katerih lahko napredujemo. Treba je čakati, da se spremene odnosi med dvema deželama, pa se lahko dosežejo še širši cilji. Ce se ne spametujejo na jugoslovanski strani, imamo pravico, da pričakujemo spre. membo političnih direktiv Londona in Washingtcna. Italija ima pravico na to, ker je zavezniška sila in zato je potrebno, da pride prej na vrsto kot Beograd v proučevanju in računih zapadnih sil. Naj so to grožnje, ocene, po. skusi imperialističnega pritiska ali kar koli od tega — Jugoslavija, takšna kakršno so spoznali, mirno odgovarja, da nja» in da se ne splača brusili zob na nečem, na čemer si jih bodo gotovo zlomili. Treba je, pravijo, da pridejo prej na vrsto kot Beograd. Zakaj niso tekmovali, da bi pred Beogradom, pred Jugosla. vijo vstali proti fašizmu, da v vojni pred Beogradom, pred Jugoslavijo pokažejo, kako so na strani zaveznikov? Toda to je postransko vprašanje in o tem naj razmišljajo tisti, ki sedaj žele koketirati z anemično in bankrotirano rimsko megalomanijo in ji darovati tisto, kar jim ne pripada, a vse na škodo Jugoslavije, svojega zaveznika iz vojne. Jugoslovanska javnost, in to pomeni mnogo milijonov odločnih, močnih, nacionalno in socialistično zavestnih borcev, je odgovorila in odgovarja. Toda, če bo treba, bo odgovorila na isti način, vsem ki so segali, ki segajo in ki mislijo posegati po jugoslovanskih pravicah in jugoslovanskem o-zemlju! Naj se rimski predsednik vlade in vsi njegovi zastavonoše od inf ormbiro jenskih do ultrafašištičnih, zavedajo, da ni dovoljeno razgovarjati se z Jugoslavijo z jezikom, s katerim je govoril Mussolini in ki je bil končno usoden za vse tiste, ki so sledili njegovim zahtevam. Tisti pa, ki namigujejo italijanskim osvajalnim zahtevam na Balkanu in jih postopoma podpirajo, kot je to najnovejše o Trstu, naj vedo, da je Jugoslavija prijatelj svojih prijateljev, toda tudi jekle. ni borec, odločen da do kraja je šele začetek obnove njego- utrnimo tudi mi dirkalnega ko. \ brani in ubrani svoje pravice. 'X, ueiiitid demO-Mtiacii u "9Cojtiu ftUtfi dkUftAm. IthdOHdUe ittoufeUmi ..LsiKina hvala« cena mala- Pred volitvami' smo, pa si je dolinski župan Lovriha izmislil, kako lepo. .bi bilo, ce bi mu naredili ob zaključku njegovega županovanja lep slavospev v kakšnem kominformisticnem glasilu. Mišljeno — storjeno. Ta slavospev se je pojavil v zadnji številki «Dela» ter nosi naslov ((Občinska uprava v Dolini je lahko ponosna na svoje delo». Boljšega si Lovri-ha sploh misliti ni mogel, saj pravi članek, da je dolinska občina «ns pravila več, kot vse njene predhodnice skupaj«. Odveč bi bilo poudarjati ((zasluge«, ki jih imajo dolinski župan in z njim vred njegova večina za dolinsko občino — prebivalci te občine jih najbolje poznajo ter bodo svoje mnenje o delovanju sedanje občinske uprave izrazili tudi pri sedanjih upravnih volitvah. Našteti ali odgovor na slavospev „Dela“ o „zaslugahu vidalijevskega župana Lovrihe v dolinski občini Kakšna bo nova italijansko-anglo-ameriška uprava Wtdonslu sporazumi predstavljajo grobo kršitev mirovne pogodbe iu ne upoštevajo interesov tor želja tržaškega prebivalstva Iti jj Jena tabela o funkcijah, tih ■ "Odo po londonskih skle-i( , ‘taeli italijanski uradniki n„ Q°volj zgovorna in skoraj L Potrebuje več pojasnil, tiji ^ radi posebej pouda-v. nekatere bistvene razlike ^ dosedanjo anglo-ameriško Jjmiško in novo praktično Sjo italijansko in malo zapeko upravo. V^ed londonskim sporazu-< .,e upravljalo razne ura-ofij . oddelke: I5 britanskih lij,'Dev. 13 ameriških in 4 ita-b« v" Po londonskem sporazu-5 . “° upravljalo- 6 Britancev. Hov^rikancev in 21 Itali j a-l()t' j^menj^s^^spremeni- proti 4 na 11 proti 21 ,orist Italije. s>nd ar to še ni najvaž- "narii Pa t ri it,,i. "dgovorni v enaki mesa ‘Jtanski vladi. Italijanska barji Iaz''ka. Vsi ti funkcio-Ijtni ^ *5di do sedaj postav-uPrav-d Zavezniške vojaške Prst,, ’ ne da bi imela svoje On) so*"®5 'tal>.ianska vlada. ZVo i. bili odgovorni edino bi * Tržaškega o- tionarji dslej pa bodo t.i funk- funkcij Predlagala vse te cij« vn!larie m se bo funk-Jila v ^andanta cone spreme-, anih vra?alno potrditev iz-laki- Italijanska vlada P°kljCa1° ^di ((neposlušne« od-°do 'beri: One, ki jim 3 D 'nteresi Trsta 1. * v srmb° mera krivic polna bo; ?°razumu odločno napi-"iirjj 86 'ahko ti funkcio-Jditrfaiv jTALIJANI. Torej ?? bi S1 e’em«nti ne. kje pa . bilo Slovenci. Sicer pa šovi . uzorno misliti, da ?redlacJi'st'dna rimska vlada . di. ki 'točneje postavila) b Rinu^ *** delali v inte- >beUPi0A7a™0 - vse te pri-da v zlasti, če upošteva-!redno ° 1tal>.ianska vlada po-■'Važn»7Pravljala nekatere , oddelke javne u-,ta«ie 30 PPtova za ve in ce,otno "o. a. fVo. nam DOSEDANJI SESTAV ANGL0-AMER1ŠKE VOJAŠKE UPRAVE KOMANDANT CONE pri njem sta: britanski politični svetovalec ameriški politični svetovalec geo. direktor za civilne zadeve Qeneralni direktor (am.) Namestnik generalnega direktorja (brit.) Izvršni direktor (am.) Departman za pravne zadeve (am.) Urad za obveščanje javnosti (am.) Departman za javna dela (it.) ITALIJANSKO ANGLO AMERIŠKA UPRAVA Direkcija za notranje zadeve Direktorat za notranje zadeve (am.) Departman za notranje zadeve (brit.) Departman za socialno pomoč (am.) Departman za javno varnost (brit.) Urad za zdravstvo (it.) Urad za vojaška dovoljenja (am.) Uradf za vzgojo (it.) Direk. za finance in gospodarstvo Direktorat za finance in gospodarstvo (am.) Departman za finance (brit.) Departman za pošto in telet, zveze (brit.) Departman za proizvodnjo (brit.) Departman za javna dela (am.) Departman za trgovino (brit.) Departman za promet (brit.) Departman pristaniške javnosti (brit.) Urad za kmetijstvo in ribolov (it.) Urad za industrijska posojila (am.) Urad ra železniške prevoze (brit.) Urad za ceste in avtomobilske prevoze (brit.) Urad za civilne prevoze (brit.) Oddelek finančne straže (ahv.) BRITANSKI IN AMERIŠKI FUNKCIONARJI: KOMANDANT CONE pri ujem so: britanski politični svetovalec ameriški politični svetovalec italijanski politični svetovalec neposredno od poveljnika cone so odvisni: Urad za pristanišče Urad za ' obveščanje javnosti Departman za javno varnost Departman za pošte in ielef. zveze Departman za pravne zadeve . Urad za vojaška dovoljenja ITALIJANSKI FUNKCIONARJI: Vrhovni direktor od njega je neposredno odvisen Departman za delo Departman za finance Direkcija za notranje zadeve Direktorat za notranje zadeve Departman za notranje zadeve Departman za socialno pomoč Departippn za zdravstvo Departman za vzgojo Direk. za finance in gospodarstvo Direktorat za finance in gospodarstvo Departman za proizvodnjo Departman za javna dela Departman za trgovino Departman za promet Urad za kmetijstvo in ribolov Urad za industrijska posojila Urad za železniške prevoze Urad za ceste in avtomobilske prevoze Urad za civilne prevoze Finančne straže bi jih pa hoteli le nekaj, da osvežimo spomin vsem tistim kominformistom v dolinski občini, ki so pri zadnjih volitvah oddali svoj glas za kominferm:-stično stranko trdno prepričani, da so besede in obljube komin-formističnih voditeljev gola resnica. Predvsem se hočemo ustaviti pri trditvi, ki jo omenjeni članek navaja in sicer, da so vse predl9ge za »velika dela izdelali ih predložili svetovalci sku-, pine SIAU, ter da gre tudi njim iskrena zahvala«, «Zalpst-no pa je dejstvo«, nadaljuje članek, »da ne moremo zabeležiti niti enega konkretnega predloga s strani svetovalcev opozicijskih skupin. Ti so kvečjemu rovarili proti koristnim in pametnim predlogom in sklepom večine«. Res je, da kominformisti že toliko časa lažejo, da že sami sebi verujejo: toda menda si vendar ne mislijo, da so vsi občan, slepi in gluhi ter da se za delovanje občinskega sveta prav nihče ni zanimal. Komu pa danes še ni jasno, v kakšnem vzdušju so se vršile seje občinskega sveta, na kateri je imel glavno besedo le župan Lovriha (niti svetovalci njegove stranke ne) ki je Po mili voli; ukazoval, psoval jn grozil vsakomur, ki se z njegovo umazano politiko ni strinjal? Kdo ne ve, kako se je župan Lovriha obnašal do svetovalcev manjšine, katere ie po cele ure psovaj s «titofašisti» itd. ter striktno odbijal vse njihove predloge, pa čeprav so bili še tako potrebni in za občino zelo koristni? Danes si upa Lovriha (oziroma članek, ki ga je Lovriha naročil) trditi, da niso svetovalci opozicije postavili prav nobenega konkretnega predloga ter da je bilo v5e- har so naredili v dolinski občini, storjeno Po zaslugi kominformistev; Lovriha dobro ve, da laže ter da je bil prav on vedno tisti, ki je vse predloge opozicije odbil, jih ožigosal za «pclitične špekulacije« ter svetovalce ob vsaki taki priliki «nagradil» z njemu la-tnimi izrazi. Članek pravi, da «titovci» niso dali nobenega konkretnega predloga ter da so ((kvečjemu rovarili proti koristnim in pametnim predlogom večine«. Kako pa je bilo potem s predlogom, ki so ga predložili prav svetovalci Ljudske fronte v zvezi z ustanovitvijo^slovenske kako ie takrat napadel naše svetovalce ter imenoval njihov predlog »politično špekulacio?« In ko so predstavniki Ljudske fronte poslali svojo delegacijo na šolske odgovorne oblasti, da bi golo vendarle odprli ali niso dobili odgovor, da bi bila šola že lahko otvorjena, če bi dolinska občina poslala proračun glede stroškov v zvezi z delovanjem te šole? Kdo je torej oviral uresničitev zahteve, ki so jo postavili predstavniki Ljudske fronte in -o jo celo šolske oblasti, ki sicer tako nerade ugodijo zahtevam slovenskih prebivalcev, tudi ugodile? Po naše pomeni to — delovanje v škodo interesov dolinskih občanov — če ga kominformisti imenujejo drugače, potem jim seveda ni pomoči. Tudi na resolucijo v zvezi s slovenskimi, oziroma dvojezičnimi napisi za naše vasi naj se Lovriha in njegovj pristaši spomnijo. Na občinski seji so takrat razpravljali o preimenovanju nekaterih ulic v Dolini, ki nosijo imena, kot «Via Roma« jtd.; predstavnik Ljudske fronte je s tem v zvezi postavil predlog, naj bi uvedli v naše vasi tudi slovenska imena naših krajev. Takrat je Lovriha ta predlog odločno odbil ter izjavil, da bo o tem že odločal ožji odbor sam. In potem še predlog v zvezi z vaško hišo v Mačkovljah, ki So ga prav tako postavili predstavniki Ljudske fronte in ki so zahtevali, da se omenjena hiša vrne zopet 52 kmetom omenjene vasi, ki so nieni lastniki. Takrat je Lovriha predlog odbij m izjavil, da je hiša zapisana na občino, ki tudi plačuje vse davke ter s tem pokazal, da odobrava fašistične zakone. Tako bi lahko našteli nič koliko predlogov ter s tem pobili nesramno trdite« omenjenega članka v »Delu«. Toda kaj bi našteval; Lovrihi in njegovim pristašem, ko pa vemo. da so tudi njim vsi omenjeni predloga poznani ter da lažejo samo Pred novim koncertom Komornega zbora . Letos poteka osmo leto od ustanovitve tržaškega Komornega zbora. Od skromnega kvinteta, ki se je v poletju 1. 1945 oglašal V slovenskih odda. jah tržaške radijske postaje, se je komorni zbor s časom razvil v naš najboljši pevski ansambel, sicer komornega značaja, zato pa toliko kvalitetnejši. Predolgo bi bilo naštevanje nastopov v radijskih postajah Trsta in Kopra, javnih koncertov in gostovanj v Jugoslaviji. Toda enoglasno lahko trdimo, da je ansambel opravil na tem, še dane3 tako ogroženem slovenskem ozemlju, silno važno nalogo. Ne bo. mo podcenjevali pomena ostalih pevskih zborov Trsta in okolice, kajti tudi oni vrše važno kulturno poslanstvo v svojem kraju, prepričani pa smo, da bi razen Komornega __ zbora prav gotovo nihče ne industrijske šole v Dolini? Ali i m°Sol opraviti toliko dela. se župan Lovriha ne spomni,! V teh letih je prišlo tudi postane ItaIija Praktično so. no* go* jas« To an- tev, upravi Trsta. ;(abt)i >Vr: ker 1,0 pri kom fSffiKPvasa? *V L* Kka'np i?amo od sedaj SKO ’ AN-,.t0 ,TeRISK° upravo. 1 !hirovnl.'Zrecnem uasprot- a“,r°vno pogodbo in sicer 1- Priloge VII,, ki tH? . nastopa Sv 2isko ■ V" Pa j« S^nom guvernerja njj>r, vol» !.T Je 0Stal° pod J^ih Conah«. P°Vellstcv v ^"0nodkrrte°raZUm pa n' fe* 'n duh nasprotju s lbLtaO)Vea U -mirovne pogod-tfj°lju . lc s.e v večjem na- Je ?k*ga °3"ovnimi interesi dobt ■ Nekdn Cr1' se 0 Pupomnil. da ia la beseda ««1 Po b-c *"lrd> P« odpustih v', h ,s«m Tokrat j. dbuSjft Porazum predvidenih b)U'd?,!i11ki dirigira sifcSrtSS ■ lri (Krii?* a,n8irani i** h^j^ske vUhI10 odvism od 4o meri I * bodo še v *" VOH,V30 ileSalno že 1Wsbodar,w, TSO upravnj v. Pdaree llfno P°mc' i^#aJ?dustrrt- iškemu pro. ?k« t»ceIo,nen,u r°- *u *SnjuemU ln po' Naše časopisje je prines.o že marsikateri zanimiv članek o naših kraških jamah. Vendar v glavnem le kot o kraških zanimivostih. iz zemljepisnega vidika. Ni dvoma, da je to zelo važno, celo najvažnejše. Saj je t0 tako obsežen in v vsakem pogledu zanimiv svet. ki ima tudi svoje gospodarske vrednote, kot na pr. podzemsko vodovje. Nekoč se je celo govorilo o možnosti, da bi jame izkoristili za podzemska prometna pota. Na splošno se naša javnost komaj zaveda, da nam je ta svet. tako rekoč na pragu naših domov, skoro — neznan. V ta svet še ni stopila človeška noga. Jamarske plezalne naveze. ki se spuščajo v še neraziskane jame so kot alpinistične odprave na še nedosežene vrhove Himalaje ali zemljepisne odprave v osrednjo Afriko. in tega neznanega sveta je po našem Krasu še mnogo. Saj že znane jame niso do konca raziskane, da ne govorimo o onih, ki zanje vedo našj domačini. a se zanje ne zanimajo. Raziskovanje kraških jam je torej tudi čisto zemljepisno znanstvena naloga, ki obstoji v tem, nele da jamo odkrije in razišče, marveč predvsem, da jo kartografsko, zemljemersko nariše in tudi katastrsko registrira, opiše in po možnosti slika — fotografira. S tem v zvezi so še mnoge znanstvene naloge s področja raznih naravoslovnih ved. Geologija na pr. tu raziskuje ustroj zemeljskih plasti. Mineralogija proučuje kemični sestav kamenja, rudnin, na katere se naleti. Prirodopis rastlinstva ima pred seboj pre-zanimivo raziskovanje podzemskega rastlinja, prirodopis živalstva pa vsekakor obširnejše ta važnejše področje podzemskega živalskega sveta. Je to prečudno življenje, ki ima čl sto svojevrstne posebnostj kot na pr., polarno. Le da pod zemsko živi y večni temi, kjer J»0 KRAŠKEM PODKEiniKDN SVETU 'Societd Alpina delle Giulie' Slovenskega planinskega društva izzvala razpust v Trstu leta 1923 je večni mir in tišina. Tu sem prinaša spremembe le od vseh strani pronicajoča voda, ki v tisoč in desettisočletjih gloda skalo, jo votli v prečudnih podzemskih meandrih, razpokah. Po drugi strani pa tu voda spet ustvarja nove čudovi- te oblike kamnitega — kapniškega sveta, ki se zdi, da ima nekaj živega v sebi. Poleg tega tisočletnega nevidnega in neslišnega vodnega iziizavanja skale, pa včasih, od tisočletij do tisočletij, potresajo ta tajin-stveni svet podzemske geološke Jama v Hrastovcu. katastrofe z udori kamnitih sten in stropov, ko jim je zavratno delo vode in zob časa izpodkopal stalnost in težnost-no ravnovesje. Ob tej priliki treba nekaj prilbiti, česar je tudi treba, da «e jasno zavedamo. Tržaška italijanska šovinistična javnost, posebno vodilna, gleda, kakor vsako vprašanje pri nas, tudi na naš kraški podzemni svet z očmi šovinizma in imperializma z nikdar preveč hvaljenimi nameni osvajanja in prinašanja 2 do 3000-letne kulture po prusaških kulturtraegerskih vzorih. Morda poreče kdo, da je ta trditev pretirana ali celo plod politične zagrenjenosti.. Sicer pa poglejmo! CAI (Club alpino Italiano), odsek za Trst (vodlrtvo .ie dejansko in formalno v Italiji, v Milanu), je tista vrhovna planinska organizacija, ki vključuje v sebi, vodi in koordinira vse posamezne italijanske planinske skupnosti (izjemo tvori kakšna redka indipendenti-stična organizacija). — enako kot Lega Nazionale povezuje in vodi vse italijanske politične šovinistične skupnosti, z izjemo kominformističnih. Isti ljudje, ki so bi-lj v teh planinskih organizacijah pred fašizmom, jih v dobi fašizma vodili — in po tej vojni se niso prav nič izpremenile! — jih vodijo tudi danes. Da so to bili premnogi fašisti, marsikateri tudi škvadriisti, je komaj treba omenjati. — obratno, kdor pozna to italijansko planinsko dru- štveno življenje, opaža nekaj časa sem, da prihajajo vedno bolj v ospredje spet oni zloglasni fašisti «della prima ora». po nekih čudnih nagibih. Da je bil CAI na čelu takih šovinističnih osvajalnih stremljenj, je komaj treba omenjati: planinske koče po naših Julijcih. gori pod vrhom Triglava, poimenovane po padlih iredentistih iz I. svetovne vojne, markacije steza, ki so pravzaprav stara znamenja Slovenskega planinskega društva, nova italijanska spakedralna imena naših vrhov jn krajev, ki so jih ((raziskovali« in ((odkrivali« italijanskemu svetu kot novo Ameriko, seveda vse to s prečistim namenom prikazati te naše kraje kot italianissimo zemljo, ki jo sedaj uvajajo v kulturni svet kot nekdaj Li-vingston centralno Afriko. Naj navedemo v dokaz duha, ki preveva te tržaške organizacije, le en primer. Eden teh italijanskih planinskih klubov (točno SAG, Societa Alpina delle Giulie) je protestiral v 1. 1923. v tržaškem fašističnem tisku proti »škandalu in sramoti, da so slovenski kmetje last-■ niki najbolj slovečih prirod-nih lepot odTešene Italije.« Govora je bilo takrat o kraški jami Dimnici pri Slivju pri Materiji (v italijanskem jeziku so jo imenovali Grotta del fumo), ki jo je raziskalo in napravilo dostopno tudi turistični javnosti tržaško Slovensko planinsko društvo. Svoj napad so zaključili takole: «Vlada ve (fa- šistična takrat!) da nismo navajeni moledovati in stokat5. Ne, Alpina je bila ustanovljena, da se bori in borila se bo do zmage.« Poglejmo, kako se je to planinsko društvo »borilo« Ha zmago, za kakšno zmago. Dne 16. sept. 1923. se je nekaj članov Alpine spustilo skrivoma i» vrveh v jamo, čigar vhod je bil zaprt. Kljub previdnosti so bili zapaženi. Malo zatem so se vrnili v spremstvu karabinjerjev in fašistov ter šli iskat čuvaja, da jih spremi v jamo. Komaj prispejo na dno, se «sluča)no» fašist približa stalagmitu in najde zadaj skrito avstrijsko puško, ki je bila, zelo čudna zadeva, popolnoma čista, z bleščečo cevjo, kljub vlagi v jami. Čuvaj je (bil seveda aretiran in je prišel pred sodišče v Podgradu. Bil je o-proščen, toda ((izredno odkritje puške« v jami je bilo za tržaškega prefekta dobra pretveza, da je ukazal razpust Slovenskega planinskega društva v Trstu. In Societa Alpina delle Giulie je zmagoslavno prejela svojo «zasluženo» dediščino. To je bil primer fašističnega čisto «zakonitega» ropa slovenske lastnine. In prepričan sem, da če bi tega kraja ne bila o-svobodila partizanska vojaka, bi Alpina še vedno uživala plod svojega junaškega podviga. Ako anglo-ameriška ZVU ni odvzela tržaškemu šovinističnemu Ralijanatvu našega Narodnega doma, ki so si ga pridobili s kvalificiranim požigom in umori, kako bi se neki dotikali neke čisto ((legalne« dediščine! Eno kot drugo je čisto normalen način imperialističnega pridobivanja. Vse to je bito čiato lepo in v redu za vse večne čate kakor daleč je segalo območje večnega Rima — saj je imelo zato vedno tudi Santinov blagoslov. (Nattotjts&m* Mmk) med člani Komornega zbora do sprememb, cesto je obstajala tudi nevarnost, da bi se zbor razšel (kakor se je to zgodilo tolikim drugim ansamblom), toda čut odgovornosti do visokega poslanstva, ki ga zbor vrši, je prevladoval in vplival na nadaljnji obstoj. Da ima pri tem veliko zaslugo njegov dirigent Ubald Vrabec, je nedvomno, kajti njegova umetniška osebnost je najboljše jamstvo, da . ansambel ne razpade. Komorni zbor si je nabral silno obsežen repertoar, v kate-rem so zastopane predvsem slovenske narodne, ponarodele in umetne pesmi ter zborovska dela ostalih jugoslovanskih skladateljev. Iz tuje literature pa uvršča zbor v svoje sporede predvsem dela dru. gili slovanskih skladateljev ter zastopnikov zborovske polifonije XV in XVI stoletja. Prav Komorni zbor nam je lani na javnem koncertu izvajal vrsto skladb znamenitega slovenske, ga skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa — skladb, k.i so pokazale visoko zmogljivost tega ansambla, ki je uspe! tržaškim Slovencem prikazati prerez del slovenskega mojstra preteklosti. Ko smo pred nedavnim prisostvovali v gledališču Verdi koncertu komornega zbora du. najske Akademije, se nam je nehote vsilila misel, da bi tudi naš Komorni zbor zmogel izvedbo del, lji smo jih slišali na tem koncertu. Obenem nas je dunajski komorni ansambel utrdil v prepričanju, da je komorni način petja vsekakor primeren za vrsto skladb in to še posebno, ker se maloštevilč. ni toda dobro izšolani pevski zbor lažje in hitreje priuči delom, ki zahtevajo večjo tehnič. no zmogljivost. Seveda pa je predpogoj, da je zbor zelo dobro uglašen in povsem zlit. Na prihodnjem koncertu v ponedeljek 19, maja bo Komor, ni zbor izvajal najprej nekaj madrigalov predklasičnih mojstrov Orazia Vecchi, Claudia Monteverdi in Orlanda Lassu-sa. Zastopani bodo trije ruski skladatelji: Grečaninov, Soko-lovski in Tanjejev z umetnimi in narodnimi pesmimi, ki so zanimive zlasti po svoji harmonski obdelavi. V tretjem de. lu pa bo zbor izvajal skladbe slovenskih avtorjev: Petra Jereba, Antona Lajovica, Emila Adamiča in Ubalda Vrabca. Koncert Komornega zbora bo v toliko zanimivejši, ker bodo tokrat sporedi opremljeni s teksti vseh pesmi, ki jih bo zbor pel, s čemer bo občin, stvu olajšano slediti posamez-nim izvedbam. Koncert Komornega zbora bo ponoven dokaz, da Slovenci v Trstu ne bomo odstopili niti za korak od poti, ki smo si jo začrtali pri oranju slovenske kulturne ledine ter nas ne bo preplašilo še tako kričanje in šovinistični izbruhi itali jan-skih iredentistov. zato, ker je to še edino sredstvo, ki jim je v sedanji volilni kampanji, k0 se jam tla jz-mikajo pod nogami, ostalo. Ko se že hoče Lovriha hvaliti) kaj vse je za dolinsko občino storil ter da je sedanja občinska uprava naredila več kot vse njene predhodnice skupaj, bj hoteli omeniti še to: ali je občina to storila s svojimi denarnim; sredstvi, ali pa jih je naredila le zato, ker je dobila na razpolago vsote in tudi posojila, s katerimi je vsa »velika« dela lahko uresničila? če bj morala pokazati, kaj je naredila iz svojih sredstev, bi bila , tako «velika» dela bol j majhna. To smo hoteli le v toliko omeniti, ker so namreč tržaški kominformisti očitalj tržaškemu županu, da se hvali za dela, ki Jih jc naredil s sredstvi, ki mu jih je dala na razpolago ZVU. Ce torej tukaj taksno hvalisanje kritizirajo, zakaj dopuščajo, da se njihov župan hvalj s tem, kar je lahko naredi) z denarjem, ki ga je Prav tako prejel? Kominformisti so. Pač mnenja, da je njim dovoljeno vse in da lahko v predvolilni kampanji lažejo in se hvalijo, kolikor pač morejo. Ker omenja članek ,da je bi-la elektrika napeljana v v.;e okoliške vasi, bi hoteli komin-foi-miste vprašati: kaj pa Botač ne spada v dolinsko občino? Tam namreč do sedaj še n j bilo elektrike. Ce govorijo že o vseh vaseh, potem naj bodo kominformisti v saj bolj previdni. Članek tudi pohvali, da so bile zgrajene v Domju, Boljun-cu in Dolini občinske hiše, ne pove pa. da v njih stanuje le manjše število dr.užin iz te občine ter da so vse ostale družine. esulov ali pa italijanske družine (to slovenski občini). Tudi vodovodna napeljava, trdi članek, je bila že povsod' napeljana — sedaj jo bodo napeljali samo še v Gročano, Drago in ha Pesek. Kaj pa na prebivalce Prebenega so kominformisti pozabili? Ali se ne spominjajo, kako so morali preteklo poletje s kamionom voziti vodo na Prebeneg, ker je niso imeli v omenjeni vas; niti toliko, da bi jo dali živini? O športnem igrišču v Boljun-cu ve članek tud: dosti lepega povedati: ne pave pa, da ga je občinska uprava popravila in uredila samo zato. ker je vedela, da bo s svojim glasovalnim strojem zagotovila to igrišče edinole svojim športnim društvom ter da bo s tepi vsem ostalim športnim društvom delovanje na tem igrišču prepovedano. Moramo priznati, da je bil Lovriha zelo aktiven, kadar je šlo za politična vprašanja, ki z delovanjem občine niso imela nobene zveze. Govoril in kričal je o «borhi za mir« o ((Ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja« p «spcštovanju dolcčb mirovne pogodbe«, pf) teni pa pozabljal, da občanom ni nepoznano, kaj je govoril Vidali v Italiji o Trstu, kakšno je resnično stališče kominformistov do tržaškega vprašanja in kakšna je «borba» kominformistov za mir. Lovrih?, se je rad pohvalil, kaj vse je storil za dolinsko občino in to poudarja tudi članek, ki smo ga v začetku omenili. Toda naj vpraša Lovriha celo svetovalce svoje stranke, če so o resničnosti teh hval tudi prepričani— morda bo pa dobil odgovor, ki ga je dal eden izmed njegovih svetovalcev. ko je izjavil, da glasuje za predloge večine samo zato, ker jih pač glasuje večina svetovalcev, čeprav ni prepričan, da Ro v korist dolinskega prebivalstva. aLastna hvala, cena mala* pravi star slovenski pregovor in tega se bo prav gotovo spomnil tudi Lovriha, ko bo Prejel na bodočih upravnih volitvah «zahvalo», ki si jo je za svoje delovanje res zaslužil. Razstave jugoslovanslie umetnosti v Parizu V Parizu so te dni slovesno odprli i-azstavo jugoslovanske ljudske umetnosti. Razstavljeni predmeti so ročna dela kmetov in vaških obrtnikov, ki so jih zlbrali v 19. in 20. stoletju na celotnem ozemlju Jugoslavije. Razstavljenih je skupno 1400 narodnih noš, preprog, najrazno-vrstnejših vezenin, lesenih in steklenih izdelkov, gosli itd. Razstavo je organiziral Svet za znanost in kulturo vlade FLRJ. odprta pa je bila pod pokroviteljstvom francoske in jugoslovanske vlade. Otvoritve so se udeležile vae vidnejše osebnosti iz francoskega političnega in kulturnega življenja. Ta razstava je bila doslej v Zuerichu, Londonu, Edin-buvghu, Oslu, Kopenhagnu, Stockholmu, Brusl ju m Haagu. izjavil. da Anglija ne bo več rudar- ju preno' nam itd, itd. Letošnji «Giro» staria v Milanu, gre potem mimo Bologne, \/Dfki T Vremenska napoved za danes: V f \ l A/l I nestalno, pretežno oblačno vre- f IVLlVlL me. — Temperatura brez posebnih sprememb. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 20.7; najnižja 13.1 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 16. MAJA 1952 tjiijjij ml! ! jj;, .. |U I ISIB • li “• liiiii Reorganizacija uprave |M1BOVWA poomamia v pan muk iomm v Jogoslov. coni STO (Nadaljevanje s 1. strani) prenesle na podružnice Narodne banke, čim bodo te ustanovljene, posle iz člena 1. Prenos se bo izvršil na način in v rokih, ki se bodo določili sporazumno med obema bankama. 'J. čien. — Narodna banka ■ i.aw uu lanito sporazumno s 1 omandantom Vojaške uprave -JLA pooblastila druge banke in podjetja s sedežem na ozemlju Jugoslovanske cone STO, da vrše devizne posle poleg csta-1 .'Ji poslov, ki ne spadajo v izključno pristojnost Narodne banke FLRJ po členu 1. te Odredbe. 4. čien. — Ta Odredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v »Uradnem listu Voiaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO». Na osnovi 3. člena Odredbe štev. 4. Komandanta Vojaške uprave JLA Jugoslovanske c o. ve STO od 15, maja 1952 pred pisujem sledeči Clarh je ovrgel Colsonovo noto vojnim ujetnikom na otoku Kojedo Severnokorejci dolžijo zaveznike* da so proti ujetnikom med drugim uporabili tudi atomsko bombo PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O POTNIH LISTINAH STALNIH PREBIVALCEV JUGOSL. CONE STO, KI VELJAJO ZA POTOVANJE V INOZEMSTVO 1. člen. — Drugi odstavek 3. člena Pravilnika se menja in glasi: «Pod pravilno potno listino v smislu gornjega odstavka se razume listina, ki jo je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ določenemu prebivalcu ali skupini prebivalcev tukajšnje cone na predpisanem obrazcu in ki vsebuje dovoljenje za potovanje v inozemstvo«. 2. člen. — 2. člen Pravilnika se menja in glasi: «Potne listine, ki služijo prebivalcem tukajšnje cone za potovanje v inozemstvo in za povratek na tukajšnje ozemlje so: 1. potni list (passeport), 2. službeni potni list (passeport de service), 3. pomorska knjižica (roatri-kula), 4. potni list za repatriacijo tpasse-avant), 3. potni list za tujce (laisser-passer pour etrangers). Potne listine izdaja Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ na predpisanem obrazcu in služijo lastniku kot dovoljenje za potovanje v inozemstvo, v inozemstvu pa kot dokaz njegove istovetnosti«. 3. člen. — 3. člen Pravilnika sz črta. 4. člen. — 6. člen Pravilnika se menja in glasi: «Obliko potnih listin za prebivalce Jugoslovanske cone STO odreja Ministrstvo za notranje žadeve FLRJ«. 5. člen. — 10. člen Pravilnika Se menja in glasi: «Stalni prebivalec Jugoslovanske cone STO, ki želi potovati v inozemstvo, vloži prošnjo na Poverjeništvo za notranje zadeve onega okraja, kjer stalno biva«. 6. člen. — Točka 2. 11. člena Pravilnika se črta. 7. člen. — 12. člen Pravilnika se menja in glasi: «Ko prejme okrajno Poverjeništvo Za notranje zadeve tako prošnjo, pregleda, ali je pravilna ter jo vzame v postopek. Ce prošnja ni popolna, jo vrne prosilcu s tem, da odstrani pomanjkljivosti«. 8. člen. — Prvi odstavek 14. člena Pravilnika se menja in glasi: ((Podaljšanje veljavnosti potnih list In vrši Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ«, 9. člen. — Drugi in tretji odstavek 16. člena Pravilnika se črtata. Doda se novi odstavek, ki se glasi: »Odločba o zavrnitvi prošnje za potno listino za potovanje v inozemstvo je dokončna in proti njej ni pritožbe«. 10. člen. — 19. člen Pravilnika se menja in glasi: ((Vize na potne listine izdaja Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ, v inozemstvu pa lahko predstavništva FLRJ podaljšujejo že izdane vize Za toliko časa, kolikor je potrebno lastniku za povratek na tukajšnje ozemlje«. 11. člen. — 20, člen Pravilnika se menja in glasi: «Poleg vsake vize se izida Se izstopni in vstopni kontrolni listek, ki sta sestavni del izdane vize in se izročita ob izhodu oziroma vhodu obmejnim organom«. 12. člen. Prvi odstavek 23. čle-na Pravilnika se menja in glasi: «Izgubo potne listine, ki se pripeti lastniku na ozemlju tukajšnje cone, je lastnik dolžan takoj prijaviti pristojnemu o-krajnemu Poverjeništvu za notranje zadeve in potno listino proglasiti za neveljavno«. 13. člen. — 25, člen Pravilnika se črta. 14. člen. — Ta Pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO. St 116/62. # * *K Komandant Vojaške uprave je izdal tudi pooblastilo Istrski bandi d.d. Koper in njenim podružnicam, da smejo vršiti vse devizmrvalutne posle na področju Jugoslovanske cone STO. Navedeno poslovanje se mora izvajati v smislu obstoječih deviznih predpisov in na način, predpisan po Narodni banki FLRJ, bodisi v splošnih bodi3i v posebnih navodilih. Istrska banka in njene podružnice so dolžne o poslih, ki so bili izvršeni na temelju tega pooblastila, voditi v smislu 16. člena Deviznega pravilnika predpisane knjige in evidence. PAN MUN JOM, 15. — Današnja plenarna seja je trajala 48. minut. Zavezniški delegati so predlagali odložitev sej, dokler bi Severnokorejci ne prišli s konkretnimi predlogi, toda severnokorejski delegati so zavrnili ta namig in tako se bodo ponovno sestali jutri. Med današnjo sejo je vcdja severnokorejske delegacije general Nam It naštel ((kriminalne akcije« zavezniških sil na škodo kitajskih in severnokorejskih ujetnikov«, to s?; stto (Omerjanja. grožnje, muke, iz- tu siljevanje, masakriranje ujetnikov s strojnicami, eksperimenti s plini, bakteriološkim orožjem ter atomskim bombardiranjem«. V zvezi s temi obtežbami- je glasnik OZN dejal, da ni jasno, na kajtnaj bi se nanašal namig o atomskem bombardiranju. Funkcionar OZN v Tokiu je dejal, da se te severnokorejske obtožbe bržkone nanašajo na vojašjce vežbe ameriških čet na Koreji pred nekaj tedni, ko se je dajalo navodila vojakom, kako naj se vedejo v primeru atomske vojne. «Kaj-pada se pri tem ni uporabilo atomske bombe«, je zaključil fhnkcionar OZN. Agencija «Npva Kitajska« trdi v nekem svojem poročilu, da predstavlja edino oviro z« sklenitev premirja na Koreji ameriška zahteva, da si s silo pridržijo sto tisoč korejskih in kitajskih vojnih ujetnikov. Obsojajoč »nelegalen način« izbire ujetnikov pred repratriacijo pravi poročilo: «Američani vztrajajo na tako imenovani prostovoljni repratriaciji in to kljub številnim koncesijam s strani Severnokorejcev. Zaradi tega ne bodo mogli odvrniti od sebe odgovornosti pri kršenju mednarodnih dogovorov glede ujetnikov in se tudi ne bodo mogli ogniti pravični kazni. Poveljnik zavezniških sil na Koreji je danes ovrgel predloge, ki jih je general Colson sprejel za ovoboditev generala 1 sko, da pa komunistične drža- Dodda. Clark pravi, da general Colson ni bil pooblaščen pristati na lažnive in zlobne obtožbe, na podlagi katerih sp bile sestavljene zahteve komunističnih ujetnikov. Pogajanja so tekla od vsega početka v prisilnih okoliščinah, pri čemer se je šlo za življenje enega Izmed častnikov Združenih narodov. Dosedanja preiskava dokazuje, da je bilo vse do podrobnosti pripravljena na način, da bi do-pdke lahlap kasneje izrabljala Udi severnokorejska delegacija na mirovnih pogajanjih v Pan Mun Jcmu v propagandne namene. Spričo vsega tega nima po Clarkovem mnenju Col-sonova nota, poslana ujetnikom, nikakršne vrednosti. General Clark jt nadalje demantiral govorice, čet da je v včerajšnjem razgovoru grajal generala Dodda in Colsona. V tej zvezi izdano uradno poročilo trdi, da -ta bila generala poklicana v Tokio zaradi nadaljnjih podrobnih informacij glede incidentov na otoku Kojedo in da sta takoi za tem odpotovala zopet na Korejo. Ameriški republikanski senator Styles Bridges je danes zahteval, naj senat uvede preiskavo v zvezi z incidenti v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo. Poveljnstvo zavezniških zračnih sil javlja, da so ameriška letala v pretekli noči uničila 86 nasprotnikovih oklepnih avtomobilov. Radio Peking pa poroča, da je severnokorejsko protiletalsko tepništvo 20. aprila sestrelilo 15 ameriških letal. ve v tem pogledu še niso pokazale dobre volje. Japonski ministrski predsednik Jošida je izjavil pred parlamentom, da sovjetska uradna misija na Japonskem uradno ne bo več priznana. V zunanjem ministrstvu menijo, da bi Japonska, ki je uradno še vedno v vojnem stanju s SZ. poučila Rusijo, da okupacijska misija nima več pravice ostati na japonskem teritoriju. Neposredno tega japonska vlada ne bi mogla storiti, pač pa s po- sredovanjem Švedske. Rusija namreč ni podpisala mirovne pogodbe z Japonsko, vendar je njena misija ostala v Tokiu, Čeprav tam nima več uradnega opravka. Maršal Tito je 12. t. m, sprejrel čilskega senatorja jugoslovanskega porekla Radomira Tomiča Sovjetska misija v Tokiu TOKIO, 15. — V japonski po. slanski zbornici je ministrski predsednik Jošida danes izjavil. da skuša Japonska vzpostaviti č>m bolj prijateljske odnoge s komunistično Kitaj- NADALJNJI BOMBNI ATENTATI V TUNISU Bej grozi s (M in Oozio Kaznijo LETOŠNJI JE V VSEH POGLEDIH ZANIMIV Jutri bo 112 dirkačev začelo naporno borbo Nastopajo dirkači osmih narodnosti, zastopniki šestnajstih kolesarskih hiš Manjka samo Bobet • Kdo bo zmagal: Koblet, Bartali. Coppi, Kuebler ali še kdo drugi? MILAN, 15. — Dva dni pred začetkom največje italijanske kolesarske dirke «Giro dTtalia« vlada, v Milanu mir. Ni mrzličnega pričakovanja koti druga leta, vsaj opazi se to ng na prvi pogled. Vozačev povečini še ni v lombardski prestolnici, le redki iščejo miru v hotelih, kjer jih ljudska radovednost ne moti. Coppj. se je umaknil Od sobote do danes so bombne eksplozije povzročile šest mrtvih in trideset ranjenih TUNIS, 15. — Francoska čete so se utaborile v bližini letne rezidence tuniškega beya v Kartagini, medtem ko se širijo vesti, da bodo francoske oblasti podvzele izredne ukrepe proti terorističnim akcijam ekstremistov. Po mnenju dobro obveščenih krogov, bi se bey lahko vsak čas znašel pred ultimatom francoskega generalnega rezidenta De Hau. teclocquea, da naj namreč okliče preki sod, ker bi se le na ta način dalo ukrotiti teroristično dejavnost, ki je od sobote do danes zahtevala šest smrtnih žrtev. Izvedelo se je, da so Francozi zabranili sinu in hčeri be-ya da bi obiskala očeta v letni rezidenci. V palačo sploh ne bosta smela stopiti brez posebnega francoskega dovoljenja, Francoske oblasti so po-tavile včeraj pod nadzorstvo tudi bivšega ministrskega predsednika in voditelja nacionali. stov Chenika ter tri njegove ministre, tako da bi jih ločili od pristašev. Pridržali so jih na njihovih domovih in jim porezali telefonske žice v stanovanjih. Nekateri menijo, da Je ukazal premik francoskih čet v bližino beyeve palače generalni rezident, potem ko bey ni hotel podpisati dekreta o uveljavljenju prekega soda. Bey je baje zahteval, naj mu pustijo nekaj časa in obljubil, da bo po radiu govoril svojemu narodu, da bo obsodil teroristične akcije in naprosil za podporo francosko-tuniško komisijo, ki naj bi na miren način rešila pereč francosko-tu-niški spor. De IIauteclocque je snoči izjavil novinarjem, da se skuša z zoprnimi načini na hitro uveljaviti majhna skupina, da bi dosegla neke posebno namene. «Ta skupina«, je dejal generalni rezident, »skuša pritegniti mednarodno javno mne-Teroristična kampanja je dalo jasno razumeti, da bodo Francozi uvedli nove stroge u-krepe proti narodu protektorata, ako ekstremisti ne bodo prenehali z nasilnimi akcijami. «Cloveška in božja kazen bo prišla brez usmiljenja«, je dejal bey. Obe zadnji bombi sta eksplodirali prav medtem, ko je bey govoril po radiu. Bey je naslovil svoj poziv na tuniški narod sporazumno s francoskim generalnim rezidentom ki je z užaljenostjo zavrnil govori, ce, da bi bil zahteval ob beya, naj proglasi preki sod. nje, bila bržkone organizirana zato, da bi preprečila mirno uredi tev tuniškega vprašanja«. Po včerajšnjih atentatih poročajo, da je ponoči eksplodirala še ena bomba v arabskem delu mesta. Nadaljujejo se tudi sabotaže. Vlak, ki je vozil ob obali proti Jugu, se je moral nenadno ustaviti zaradi eksplozivne naprave, položene na progo. Bolj proti jugu je bila proga pretrgana na dveh mestih. Se ena bomba je danes eksplodirala v neki tuniški kinematografski dvorani vendar ni povzročila žrtev To je četrti atentat v zadnjih 24 urah. Danes zvečer je bey obsodil vse te teroristične akcije in pozval narod, naj sodeluje pri vzpostavitvi reda in zakona. »Od sobote do danes«, je dejal bev, «so ti atentati povzročili šest mrtvih in 30 ranjenih Poleg tega sta eksplodirali' dve bombi ponoči in ena danes zjutraj. Ta zoprna dejanja so nasprotna našemu mišljenju in posebej naši veroizpovedi«. Po beyevlh besedah se je Položaj italijanskih rudarjev v Angliji LONDON, 13. Minister za delo Waiter Monckton je na današnji tiskovni konferenci sprejemala jev. Skupina petdesetih rudarjev. ki je bila namenjena v Anglijo in je trenutno še v Italiji, ne bo odpotovala. Glede ostalih italijanskih rudarjev. ki v Angliji niso našli zaposlenja v rudnikih, je minister izrazil upanje, da bodo morda zaposleni v tej ali oni industriji, zlasti v tovarnah opeke. Monckton Je potem dejal, da ni bilo pričakovati tako močnega nasprotja proti Italijanom s strani angleških rudarjev, ko je bil izdelan načrt za nabiranje in zaposlitev italijanskih rudarjev. Minister je ugotovil, da angleški rudarji nimajo nič proti Italijanom kot takim, marveč da se boje rastoče nezaposlenosti. Sudanske uslavne reforme KAIRO, 15. — Generalni guverner Sudana je odložil u-stavno reformo, ki jo je pretekli teden sprejel sudanski parlament. Parlamentarno zasedanje bo podaljšano, da bi omogočilo Veliki Britaniji in Egiptu proučitev avtonomnega režima, ki ga predvideva u-stavna reforma. Volitve za novi parlament so bile odložene za nedoločen čas. Po uradnem poročilu so bile volitve odložene zaradi težav, ki so se pokazale pri sestavljanju volilnih list. Petrolejska ladja v plamenih VVILINGTON, 15. — V prelivu med Chesapeake in Dela. ware južno od Wilingtona je prišlo v pretekli noči do eksplozije na ameriški petrO' lejski ladji, pri čemer je izginilo pet mož posad' juat članov posadke so rešili. mesto nesreče so bile poslane skupine reševalcev, da pogasijo gorečo ladjo Ladja je prenašala 3.150.000 1 oktana. Bo COPPI končno samega sebe? MINARDI, «homo novus» italijanskega kolesarstva ima, i-se pogoje, da postane vozač mednarodnega kova. v Novi Liguri. kjer j.j ob prisotnosti prijateljev otvoril svojo novo vilo. Pri njem so Car-rea, Milano, Petrucci (včeraj.-!- nji padec na tekmovanju v Parizu ni pustil posledic), Piazza. Prvi adjutant Geminlani je o-»tai v Milanu, ker mora preizkusiti novo kolo. Zeznam udeležencev je do. polnjen. Na letošnjem tekmovanju bo nastopilo 112 vozačev v zastopstvu 8 narodnosti. Vc-r.ijo vsi -najboljši kolesarji sveta z izjemo francoskega prva. ka Bobeta. Na startu bosta oba Švicarska «K» Koblet In- Kuebler, belgijska asa Van- Steen-bergen in Ockers, Spanec Bernardo Ruiz im še mnogi drugi, cd katerih bo vsakdo lahko u. žival svojo urico slave. Njim se bedo pridružili, neuničljivi Barta-ii (letos za razliko od lanskega leta zcpH med- velikimi lavoriti), Coppi, Magni, im mladi rod: Minardi, Soktami, Petrucci, Astma in, še toliko dru-gih, ki vsi ileejo le afirmacijo. Tujcev bo 32, najštevilnejši so Švicarji (10), Belgijci (8) ter Spanc; (7). Novost predstavljajo tudi štirje Avstralci, ki vo. zijo za hišo Nilux. Oglejmo si še ozadje. «Giro dTtalia« priredi športni dnevnik «La Gazzetta dello Šport«, ki je ugotovil, da stane dirka približno eno milijardo lir. Dirkačem, bo sledilo 50 reklam-riih vozov. Drugih avtomobilov bo okoli 150, na njih bo našlo prostor tudi 100 športnih novinarjev. Karavana bo porabila na svoji poti 80.000 litrov bencina. Da n.j govorimo še posebej o naravnost kolosalni or-ganizaciji. Mislite si sami: dobiti vsak večer v drugem- kira. za 112 tekmovalcev in trikrat toliko spremstva hrana. Nadalje mnoge malenkosti: skrb, da na prelazih ne bo ob prihodu karavane motil vlak, telefonske linije za vse novinarje in druge, ki bi zaradi govorili z domom ali prijatelji, staria v Mi- Mantecatinija, Sitne, Rima (s;, deži etap) do Neaplja, najjužnejše točke. Ob povratku na jadupnski strani polotoka potu-je karavana mimo Pescare, in Ancone do Benetk, zavije tu v. Dolomite, kjer bo trojni napor, prela-z Falzarego (2105), ki ga bo obdržala verjetno do predzadnje etap« (St. Bernardi 2473 m in Simploni 2008 m), če m celo do konca. Po vsej progi je razsejanih še nekaj vzpetin-, od katerih vsaka lahko odloča. Vendar ne moremo reči, da bi letošnja prega bila ugodna zgolj za «plezalc>3», ne nasprotno, tudi aprin-terji bodo lahko dobro izkoristili svoje sposobnosti. Nekaj eta krsiJ, Murphy in Bill Mauldin. Filodrammatico. 16.30: *A1‘ da maki...« VValter Chiari, A« Maria Ferrero, C. Campa»W' Arcobaleno. 16.30: maščevanje«, M. Vitale. Astra Rojan. 16.30: (d**^ Marka Pola«, Gary CcW’ Sigrid Curie in Lana Tu«n» Alabarda. 16.00: »Ana«. Sim #Ana». Mangano. i.j. Armonia. 15.30: «Skrivn(*tn^ |# ja«, D. Andrevvs, C. C. Rains. ... Av» Artston. 16.00: «Korupran^ Nad milijon črncev brez volilne pravice CAPETOWN, 15. — Južnoafriški ministrski predsednik Malan je opozoril Veliko Britanijo, da Južna Afrika ne bo troela nadaljnjih odlašanj prt odločanju glede bodočnosti treh protektoratov, t. j. Be-nhuanalanda, Baautolanda in Swazilanda. Malan je dejal pred senatom, da bodo obravnavali protektorate kot tuja ozemlja, ako Anglija ne bo sprejela južnoafriške zahteve po vključitvi protektoratov k Južni Afriki. Bivši državni pravdnik Fran. ce Waala je včeraj izjavil, da bodo črnci Južne Afrike z lahkoto prešli v komunistične vrate. ako bodo belci kršili ustavne obljube, ki »o jih njihovi predniki dali črncem. Kakor znano, namerava vlada črtati iz volilnih seznamov skoraj milijon črncev in osporava kompetenco vrhovnemu sodišču, ki Je proglasilo ta ukrep za protipostaven TEHERAN, 15. — Glasnik perzijake vlade je danes izjavil, da bo Iran prodajal petrolej vsem povpraševalcem. tudi Sovjetski vzezi. Tisk je že pisal o tem, da namerava SZ kupovati petrolej v Perziji, uradno pa tega je niso potrdili. taoije. 22.00 Koncert s ^ ^ Ode Ondine. 22.26 O, nleSi Jljj oue oname. ples. A;; Igr«. 22.30 VečerP Nočni motivi. 23.15 F Polnočna glasba TitesT i- 7.45 Jutranja g1*5®®' gleščina. 11.60 11.30 Orkester. 0 *§s. 12.06 Tir. glasba. 1 £ m" Poročila ° ^ zborovanjih. 13.10 v ^ nja. 13.40 Koncert 1^ocCHy oktet. 14.50 Borzi jj,,*. j pregled britansk« Konceft K Program BBC- 'hpr 18.36 r t. nistke Anny /‘“^ias na glasba. !*•'c .. ^0.1° gia5' 19.50 Športne vesm ionlWa -‘iJ* ha* 202,1 m, 21- ftft 32(,1 —■ rtK>rovS>t“ .V<0 12.00 Slovenske poročila K„v? mi (ploKe). 19-» 1300 C» .J Zabavna Ajjj (prih. of pot na severni SP° »isi®* < kestralne 'IL1ovanske8*,liublK 14.00 Iz ,4.10 F^poro?' nega žflvUeni,kni)e "Sv* & la. 15.16 prleštleV' ^ni <«*£ 1545 J'1®3? kna 19.30 Egon Pret u3, Ante Doklč: osla. 21.20 ‘el*«® urednik STANISLAV KLNKO. — uredništvo. ULICA MONTECCH1 št 6, III nad, — telefon štev. S3-8U0 ... . . . Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v iirlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. 8. Pellico t-11., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I. Tel. 70 Glavni urednik BRANKO BABIC. — Odg. __________ In 94-638. — poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA tt. 20. SSJ——7_,esečno 2l° lisk* : i**? možema«*. ^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 8200 lir. Ped. ljud. repub. Jugoslavija: - |n0Ze. poštni tekoči račun ta STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ Ljubljana Tyrieva 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 —> Izdaja Založništvo tri. '-ega —1