Primorski
P°?££na P^eana v gotovini r^ nA i. 4bb- postale I gruppo Lena VU llT
nevmk
Leto XXVII. St. 273 (8061)
TRST, nedelja, 21. novembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «l>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._i
JUTRI SE SESTANE DEMOKRISTJANSKO VODSTVO
ID SE MORA IZJASNITI 0 POBUDI IAIČNIH STRANK GLEDE RAZPOROKE
Nadaljujejo se intenzivni »tiki med predstavniki vseh strank - Srečanje Forlani - Berlinguer?
ilr	— Vprašanje referenduma o razporoki je še vedno v
. - italijanskega političnega življenja ter je nekako potisnilo v Ura 16 kl'ufno vprašanje volitev novega predsednika republike. Z vseh C. Zagotavljajo, da sta ta dva problema ostro ločena, kar pa po js nlu nekaterih opazovalcev dokazuje prav nasprotno — namreč, p “Majajo tesne vezi med referendumom in bojem za Kvirinal. ®°žaj okrog referenduma
i°ra' n®l<oliko razjasniti v po-j|>06l®k> ko se bo sestalo vodij^. Kb, ki bo moralo razpravic 0 kompromisnem predlogu, lot ° 'z^elale laične stranke. SjkSe ie zvedelo, bodo ob koncu L, ““Javili poročilo, s katerim Ujjttorala končno KD zavzeti jjfJ)0 stališče do pobude laičnih f0IX,lnoma jasno je, da ‘stiani ne bodo mogli pod-^..Ptedloga, saj ne morejo spre-bg negativnega stališča do uved-jjjji^Pnroke, laične stranke pa Kd Vaj0 določena jamstva, da bo i^^ngočila sprejem kompromis-
pre£* Parlamentom 'r se pogajanja nadalju-
opustila referendum.
j^kakor
stjv ^“ssiga, ki nekako vzdržuje tes J®*1 RO in laiki, se je dali i/rflal z liberalcem Bozzijem, !taVnj?rcb,1lra delo odbora pred-jo , aov strank, ki se zavzemanj razPoroko. Še prej se je kretI)8a “deleži sestanka, na ka-
Mita, Andreotti, Gullotti in Spa-gnolli. Po srečanju z Bozzijem je demokrščanski poslanec izjavil, da je dobil «poizvedovalni mandat* ter da je potrdil stališča, ki jih je obrazložil organ KD «11 Popolo». Zanimivo je, da je Cossiga prvič govoril o neki «uradni misiji*, medtem ko se je doslej govorilo le o «stikih» in «srečanjih», ki pa so jih nekateri celo demantirali. Zanimivo je tudi pisanje nekega rimskega dnevnika, ki poroča o sestanku med namestnikom tajnika KPI Berlinguerjem in demokrščanskim sekretarjem Forlanijem, kajpak o razporoki in referendumu. Seveda ni znano, kaj sta si Berlinguer in Forlani povedala. Vest o srečanju ni bila uradno potrjena, doslej pa niti demantirana.
V intervjuju rimskemu popol-dnevniku «Paese sera* je bivši pravosodni minister Reale ocenil Cossigovo izjavo po srečanju z Bozzijem kot «začetek poti, ki jo mislimo prehoditi v pogajanjih s
"miiiimiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiirnimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAČELA SE JE SINOČI OB 21. URI
Vsedržavna stavka železničarjev
žerai so stavkali vodilni funkcionarji državnih železnic
t/^5' 20. — Danes ob 21. uri iC^ačcla vsedržavna stavka sile ^5?v'ev* W so jo progla-Ct$TSlrKi)kalne organizacije CGIL,
Ut j,10 UIL in ki bo trajala 24 stavki je pristopila tudi W.;, avi°nomnih sindikatov dr-CV1 železnic (FISAFS), mediti se nista pridružili Cisnal
3
Utve
predsednik vlade .	'®°. tajnik KD Forlani, De
''"'im,,
J® Prvič, da je do prekipela železničarjev prišlo v Sindikati so izbrali ta ,v okviru nove strategije bo-c?y . naj bi ne prizadel delavci n vseh tistih, ki se poslu-železnice, da gredo na
. luvna
mesta.
da
Isti kriterij
bUdi za bodoče morebitne dj ™ železničarjev v primeru, že ne prišlo do rešitve
.Ki '
la znano, se železničarji po-fcjj J° za to, da bi vlada spre-tof^^otno rivendikacijsko plat-h^l',,ki so jo pretekli mesec Pslmstru za prevoze Vi-kiitkSl u' Odgovor vlade na te so sindikati negativno
^ln,strstvo za prevoze je med-bj Pripravilo nadomestno služ-avtobusi; pozvalo je tudi S ^.Ual skušajo čim bolj omeji-^ro'Ovanja v času stavke.
It j)? “Polnoči pa se je zače-CSd- “rna stavka vodilnih funk-te državnih železnic, ki jo VŽN sindikat SINDIFER. kd i,IOnarji želijo s svojo stavit "javiti solidarnost delavcem le ffR°čiti uspeh njihove stav-It5li bočili so se, da bodo stav: bili	dan prej, tako da ne ba
sil)eni flrganizirati službe
*°kazov.
■ l*lw
f.; 6 stavke pristaniščnikov pa ti<!d j®fher za trgovinsko moma-Attagulle predlagal sin-Htj	. pristaniških delavcev,
Rtu* kneli v torek novo sre-^(dli s Katerim naj bi znova Prekinjena pogajanja.
njem ranjencev In mrtvih, število žrtev bo verjetno še narastlo, ker bo odkopavanje trajalo še precej ur. Cementni bloki so uničili in hudo poškodovali tudi nekaj vozil.
Nadaljujejo se aretacije v Severni Irski
BELFAST, 20. — Hudi spopadi v belfaški katoliški četrti FaRls Road so se danes zaključili z aretacijo 23 oseb in z obširnimi preiskavami ter zaplembami orožja. Skupno je bilo od julija, ko je stopil v veljavo zakon o preventivni internaciji, do sedaj a-retiranih in zaprtih preko tisoč oseb.
KD. Sedaj je potrebno — je dodal — da laiki vztrajajo na svojem stališču ter prisilijo KD, da nadaljuje na tej poti.*
Reale se ni hotel spustiti v predvidevanja o izidu pogajanj. Gre za delikaten položaj, ki se zelo počasi razvija in v katerem bi tudi najmanjša napaka utegnila kompromitirati vse dosedanje delo. «KD — je še dejal republikanski predstavnik — se mora jasno izreči, mora pojasniti svojo oceno o tem, kakšno naj bo besedilo novega zakona o razporoki.*
Podobno se izraža tudi član vodstva PSI Vittorelli v uvodniku, ki ga bo jutri objavil genovski list «Lavoro nuovo*. Vittorelli poudarja, da so laične skupine pokazale veliko razumevanje za zaskrbljenost demokristjanov, ki bi hoteli preprečiti obnovitev »zgodovinskih pregrad* med laiki in katoličani, istočasno pa opozarja, da je laičnim skupinam popolnoma ustrezal zakon o u-vedbi razporoke, ki so ga izglasovale v parlamentu/ Zaradi tega je treba pojasniti, če je KD za to, da se zakon spremeni, ali ne. Socialisti se ne bodo pridružili predložitvi novega zakona o razporoki, če ne bo KD jasno izrazila svojo pripravljenost, da se ne upre njegovi odobritvi. Laiki so pripravljeni — pravi socialistični predstavnik — izvesti to operacijo brez KD, ne pa proti KD.
Seveda pa se čujejo tudi glasovi prdti sedanjim pogajanjem. Na eni strani so to poslanci, kot so socialist Fortuna in liberalec Ba-slini, ki so v prvi osebi vodili bitko za uvedbo razporoke, na drugi pa katoliški integralisti, ki hočejo na vsak način, da pride do referenduma. Tako se je na primer danes sestal predsedniški odbor «centrov Sturzo* pod predsedstvom poslanca Caronia, ki je nato izdal poročilo, v katerem trdi, da je edini način, da bi preprečili referendum, enostavna razveljavitev zakona o razporoki, ter da nikakor ne zadošča delna sprememba zakona.
Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o univerzitetni reformi ter se ukvarjala s členom 19 zakonskega osnutka.
V torek 23. novembra se bo sestalo vodstvo KPI.
NEAPELJ. 20. — Predstavnik letalskega poveljstva NATO v Neaplju je sporočil, da je sedaj v Sredozemlju 31 sovjetskih vojnih ladij in od 10 do 12 podmornic. Povedal je, da sta odplula iz Sredozemlja nosilec helikopterjev «Moskova» in križarka »Leningrad*.
VEDNO VEČJE TEŽAVE ZA KAMBOŠKE KOLABORACIONISTE
Srditi boji okrog Pnom Penha Partizanske čete oblegajo mesto
Iz Sajgona bodo poslal! tri bataljone na pomoč oblega-SevernoVietnamski premier na obisku v Pekingu
Okrog kamboškega glavnega mesta Pnom Penha trajajo že dva tedna hudi boji med partizanskimi enotami in vladnimi četami. Na sliki: vladna vojaka nosita tovariša, ki je bil ranjen v spopadu z osvobodilnimi silami kakih 15 kilometrov jugozahodno od mesta.
(Telefoto ANSA - UPI)
BANGKOK, 20. - Novi tajski režim, ki je pred dnevi izvedel
niiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimtiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii
mm
PNOM PENH, 20. — Okrog kamboškega glavnega mesta se nadaljujejo srditi boji med prodirajočimi partizanskimi oddelki in kolaboracionističnimi četami proameriškega režima. Osvobodilne sile so dospele praktično že na periferijo Pnom Penha, medtem ko so vsi izpadi vladnih čet želi neuspeh. Najhujši boji so bili okrog vasi Toul Leap, ki so jo partizani zavzeli pretekli torek. Tu so imele vladne čete o-krog sedemdeset mrtvih. Zvečer so osvobodilne enote vas evakuirale ter se razpršile po okolici, da bi se izognile ameriškemu bombardiranju. V bo; so namreč posegli tudi Američani, čeprav je dogovor med generalnima š.a-boma ZDA in kamboške vlade predvideval, da bodo kolaboracionisti z lastnimi silami branili Pnom Penh.
Tega pa Lon Natova vlada očitno ne zmore, zaradi česar je poklicala na pomoč tudi Sajgonce. Iz južnevietnamskega mesta Tay Ninh na meji s Kambodžo je danes r.< spelo v Pnoir, Penh sedem v:sokih južnovietnamskib častnikov, da bi se dogovorili o p' moči obleganim. Kaže, da so se zmenili. da bodo iz Sajgona poslali proti Pnom Penhu tri bataljone
in predvsem topništvo, da bi skušali zmanjšati partizanski pritisk na mesto. Po neuradnih informacijah naj bi kamboška vlada zahtevala še bolj masovno intervencijo. ki so jo pa v Sajgonu odrekli, saj imajo tamkajšnji kolaboracionisti dovolj težav na lastnem ozemlju.
Iz Pekinga medtem poročajo, da je ministrski predsednik Severnega Vietnama Pham Van Dong dospel na uradni obisk na Kitajsko. kjer ga je sprejel Čuenlaj. Hanojskega gosta spremlja vladna in partijska delegacija. Zahodni opazovalci poudarjajo, da je to prvi obisk nekega sevemo-vietnamskega voditelja na Kitajskem po napovedi, da bo ameriški predsednik Nixon obiskal Peking. Pekinški «Ljudski dnevnik* poudarja, v uvodniku, posvečenem obisku, da je kitajsld narod venomer podpiral bratske narode Vietnama, Laosa in Kambodže ter da se bo boril na njihovi strani do končne zmage.
Razpuščene na Tajskem politične stranke
AMERIŠKI MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO STANS V MOSKVI
ZDA SO PRIPRAVLJENE NORMALIZIRATI TRGO VINSKE ODNOSE S SO VJETSKO ZVEZO
Nixonova poslanica Kosiginu - Kmalu prihod v Sovjetsko predstavnikov največjih ameriških industrij
zvezo
MOSKVA, 20. — Minister za zunanjo trgovino ZDA Maurice Stans je danes prispel v Moskvo na povabilo sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Nikolaja Potoličeva. Ameriški minister bo ostal v Sovjetski zvezi 10 dni. Takoj po prihodu na moskovsko letališče so ameriškega gosta odpeljali v Kremelj, kjer ga je sprejel predsednik sovjetske vlade Kosigin. Stans je Kosiginu izročil poslanico predsednika Nixona, v kateri ameriški predsednik izraža pripravljenost za normalizacijo in razvoj trgovinskih in gospodarskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. Kot poroča sovjetska tiskovna agencija «TASS», je Kosigin z zadovoljstvom sprejel Nixonovo poslanico.
Da je ameriškega ministra ta-
koj po prihodu v Moskvo sprejel Kosigin potrjuje ugotovitve političnih opazovalcev v Moskvi, da tako Sovjetska zveza kot ZDA hočejo čimprej urediti medsebojne gospodarske odnose. Ob prihodu Stansa v Kremelj je Kosigin, preden se je umaknil na pogovor z ameriškim ministrom, prečital časnikarjem izjavo, v ka-
H
V RIO DE JANEIRU
l^šen nadvoz >1 45 mrtvih
e$etine ranjencev
lito	*
VJANI.iRO, 2». - Nad-V w k danes porušil v »re-tolbl, «1° *k Janelra, Je terjal Pt5|~0 45 smrtnih žrtev, nekaj Na 1 Pa Je ranjencev.
J* iw?Sc,>. ki so se sprehajali W Muh, ulicah v opoldanskih k zrušilo skoraj ato , hadvoza, z. vsemi posledl-7?V	so v takih primerih lo-
ii	hvalne skupine, ki so
K ^ avljall gasilci in bolnlčar-•akoj začele z odkopava-
............mil.i.m..................................
Snežna odeja je prekrila Evropo Vozila in vlaki povsod v težavah
Neurje na morju je prisililo ladje, da so se zatekle v pristanišča ■ Danes so zaprli prelaz čez Moncenisio
BEOGRAD, 20. — Mraz, ki je kar nenadoma vklenil v ledene klešče dober del Evrope, je ostro pritisnil tudi na Jugoslavijo. Sneg, dež in močan veter so zelo ovirali, in ponekod tudi onemogočili, cestni in morski promet.
V Sloveniji se jedež spremenil v sneg, ki je pobelil vse kraje na Gorenjskem in na Štajerskem. V Ljubljani so meščani našli na ulicah sedem centimetrov debelo snežno odejo, na Planici pa je zapadlo kar 25 cm snega.
Na področju gornjega Jadrana in v zaledju Kvarnerskega zaliva je neurje deloma paraliziralo morski in cestni promet. Vozniki so si na cesti Otočac - Senj morali utirati pot med pol metra visokim snegom in številnimi zameti.
Neurje je pa prekinilo morski promet na progi Reka - Dalmacija in onemogočilo zvezo z otoki. Dve ladji, ki sta z Reke odpluli proti Splitu sta se morali vrniti v pristanišče zaradi velikanskih valov.
Tudi vlaki so imeli velike težave zaradi snega posebno na področju Like.
Prvo snežno neurje je povzročilo velike težave tudi v Bosni. Promet se na mnogih cestah in železniških progah vrši z veliko težavo. V Bihaču je zapadlo približno 30 cm snega, v Sarajevu in Zenici 20 ter v Livnem 15. Sneg je na gorskih prehodih Kobilja
glava - Ivan sedlo. Komar in Ko-njuh presenetil ter ustavil številne avtomobiliste. O stanju na bosanskih cestah pa ni točnejših podatkov, ker je sneg ponekod poškodoval električno in telefonsko napeljavo, kar je popolnoma paraliziralo obratovanje mnogih tovarn na področju Tuzle.
Tudi v Vojvodini, posebno pa v okolici Novega Sada, imajo velike težave zaradi slabega vremena.
Močno neurje, ki je zajelo skoraj celo Evropo ni prizaneslo tudi Italiji. Po vsem polotoku so se vozniki znašli v težavah, ponekod pa so morali celo zapreti letališča, ker je močan veter onemogočal letalom odlet in pristanek.
V Nadiških dolinah je sneg zahteval prvo žrtev, starejšega kmeta, katerega je neurje presenetilo na odprtem. Zaradi hudega mraza je zmrznil, njegovo truplo pa je odkrila danes zjutraj neka kmetica.
Gorski prehodi so ponekod zaprti, po večini cest, v krajih z več kot 1.000 metrov nadmorske višine, pa je prevoz dovoljen le z verigami ali s pnevmatikami za sneg.
Silovit veter je povzročil hude preglavice ladjam. Ponekod so se morale ribiške ladje zateči v najbližja pristanišča, a tudi večje večtisačtonske ladje so dane ponoči pošteno »plesale*.
Danes so dokončno zaprli do prihodnje pomladi cestni prelaz čez Moncenisio, kjer je sneg presegel že meter višine. Nekaj šoferjev je moralo prebiti noč v svojih kamionih, ker jim sneg ni dovoljeval, da bi nadaljevali pot. Danes so jim priskočili na pomoč uslužbenci električnega podjetja. V najkrajšem času jih bodo skušali prepeljati na italijansko stran, toda za ta prevoz se bodo morali poslužiti helikopterjev.
Tudi v ostalih evropskih državah so si ljubitelji zimskega športa nadeli smuči in so se preizkusili v prvih letošnjih spustih. Sneg in mraz povzročata povsod hude preglavice prometu. Posebno hudo pa je bilo na Bavarskem, kjer je v raznih prometnih nesrečah, ki so se pripetile zaradi slabega vremena, že izgubilo življenje 16 oseb.
Slabo vreme je prizaneslo le Portugalski, kjer je temperatura še vedno spomladanska in sonce še vedno precej močno pripeka.
WASHINGTON, 20. - Konferenca ameriških katoliških škofov je naslovila na washingtonsko vlado poziv za čimprejšnji konec vojne v Vietnamu. Kot poročajo iz Washing-tona so katoliški škofje črtali iz prvotne vsebine resolucije poziv, naj ZDA enostransko prekinejo vojno.
teri izraža upanje, da bo Stansov obisk omogočil, da bodo v najkrajšem času vzpostavljeni najtesnejši gospodarski odnosi med obema državama. Potem ko je pozdravil gosta, je Kosigin poudaril: »Temu obisku dajemo veliko važnost, ker bo lahko odprl vrata širšim gospodarskim odnosom. Čeprav ne pričakujemo takojšnjih rezultatov, vendar smo prepričani, da se bomo ob tej priložnosti lahko sporazumeli, kako postaviti temelje za prihodnje odločujoče sklepe. Upajmo, da ta prvi obisk, ne bo zadnji*.
Kot smo že omenili, bo minister za zunanjo trgovino ZDA Stans ostal v Sovjetski zvezi 10 dni. Značilno je, da 28. novembra, tik pred zaključkom njegovega obiska, bo prispela v Sovjetsko zvezo močna delegacija ameriških poslovnih osebnosti, ki bodo zastopale najvažnejša ameriška industrijska podjetja. Ameriški gostje se bodo udeležili skupno s sovjetskimi poslovnimi osebnostmi seminarja, ki ga bo priredilo sovjetsko ministrstvo za zunanjo trgovino o temi »Gospodarsko sodelovanje med ZDA in Sovjetsko zvezo*.
Sedanja trgovinska izmenjava med obema super silama je sorazmerno na njuno gospodarsko moč zelo skromna. Leta 1970 je njuna medsebojna izmenjava blaga znašala 190 milijonov dolarjev vrednosti, letos pa bo dosegla 215 milijonov dolarjev. Ob odhodu ministra Stansa iz Washingtona so uradno sporočili, da se bo Stans pogajal s Sovjeti o možnosti povečanja medsebojne blagovne izmenjave in tehničnega sodelovanja. V Washingtonu poudarjajo, da sedaj ni več nobenih resnih ovir za okrepitev gospodarskih odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. V sovjetski reviji »ZDA*, ki obravnava zgolj ameriška vprašanja, je sovjetski strokovnjak Georgij Arbatov med drugim napisal; »Sedanja nizka raven trgovinske izmenjave med Sovjetsko zvezo in ZDA ni normalna. V ugodnih pogojih bi lahko dosegla vrednost milijarde dolarjev letno.
Politični opazovalci v Moskvi poudarjajo, da je namen sedanjega obiska Stansa v Sovjetski zvezi ugladiti pot Nixonovemu o
bisku prihodnje spomladi. O tem kar bo Stans govoril v Moskvi, ugotavljajo ti krogi, bo Nixon med obiskom v Moskvi v glavnem potrdil. Po diplomatski ofenzivi Sovjetske zveze in ZDA se zdaj obe največji svetovni sili zbližujeta tudi na gospodarskem področju. V preteklih dneh je ameriško ministrstvo za zunanje, trgovino po navodilih Nixona izdalo izvozna dovoljenja za izvoz v Sovjetsko zvezo 54 vrst ameriških proizvodov, ki jih bodo v Sovjetski zvezi uporabljali za gradnjo orjaške tovarne tovornjakov na reki Tami. Sovjetska zveza je naročila na zahodu za skupno 528 milijonov dolarjev raznih naprav za to tovarno. De! teh naprav bodo dobavila tudi ameriška podjetja, ki se bodo tako pridružila nekaterim evrop-
skim podjetjem pri gradnji tovarne, ki bo proizvajala 150.000 tovornjakov letno.
Poleg tega so pred dvema tednoma sporočili, da so nekatere ameriške družbe sklenile pogodbo s Sovjetsko zvezo za nrodajo močnih krmil v vrednosti 136 milijonov dolarjev.
Pozno ponoči je tiskovna agencija «TASS» sporočila, da sta se Stans in Kosigin pogovarjala 3 ure. Po pogovora je Stans izjavil; »Pogovarjala sva se zelo resno in sva podrobno proučila vrsto gospodarskih in trgovinskih vprašanj. Govorila sva o nekaterih stvarnih predlogih, ki bodo trdna osnova za nadaljnje pogovore s predstavniki sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino in drugimi ministri*.
državni udar in razpustil parlament in vlado ter razveljavil ustavo, si na vse načine prizadeva, da bi udušil vsako opozicijo. Danes so razpustili vse politične stranke na Tajskem ter prepovedali njihovo ponovno organiziranje. Prepovedali so tudi vse shode in celo ravne debate, tudi pa šolah in v drugih ustanovah. Študente je novi režim opozoril, naj ohranijo mirno kri ter naj »ne nasedajo agitatorjem*. «Izvršni svet*, ki je nadomestil vlado, je še enkrat zagrozil, da se bo posluži! sile proti vsem, ki bi sodelovali pri demonstracijah ali neredih Univerzitetni študentje iz Bangkoka pa so danes pozvali vse kolege, naj «prosijo za obnovo demokratičnih pravic naroda*. Pet študentov, ki so položili venec pred »spomenik demokraciji* v središču glavnega mesta z gesli proti razpustitvi parlamenta, je policija aretirala.
Konferenca zunanjih ministrov zahodne Evrope
Scheel o odnosih med Vzhodom in Zahodom
PARIZ, 20. — Zunanji ministri zveze zahodne Evrope so se sestali v Parizu in obravnavali odnose med Vzhodom in Zahcdom, evropsko varnost, vprašanje Berlina, položaj na Bližnjem vzhodu, spor med Indijo in Pakistanom ter položaj na Sredozemlju. Sestanku predseduje francoski zunanji minister Schumann. O odnosih med Vzhodom in Zahcdom je na začetku zasedanja govoril zahodnonemški zunanji minister Scheel, ki je poudaril, da je sedanji sestanek v Parizu pripravljalni za sklicanje važne konference o evropski varnosti. Schell je sporočil, da bo v okviru teh priprav prihodnji teden odpotoval v Moskvo, kjer bo imel pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Poudaril je, da je zelo koristno, da so zunanji ministri zahodne Evrope sproti obveščeni o vseh diplomatskih pobudah svojih kolegov.
Scheel je izrazil zadovoljstvo, da so se tudi drugi zunanji ministri zahodne Evrope že sestali s kolegi držav varšavskega pakta. Vsa ta srečanja, je pojasnil zahodnonemški zunanji minister, služijo za pripravo konference o evropski varnosti. Poleg tega je Scheel govoril tudi o izboljšanju odnosov med Zahodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo in Poljsko ter o sedanjih pogovorih za ureditev odnosov s Češkoslovaško. Po njegovem poročilu je sledila obširna razprava, v katero je posegel tudi italijanski ministrski podtajnik Salizzoni, ki je omenil nedavni obisk italijanskega podpredsednika vlade De Martina v Romuniji. Francoski zunanji minister Schumann pa je poročal o srečanju, ki ga je pred nekaj dnevi imel z romunskim zunanjim ministrom Manescujem.
Zatem je italijanski predstavnik govoril o položaju v Sredozemlju. Med dragim je naglasi, da Italija gleda z zadovoljstvom na vse pobude, ki prihajajo iz katerega koli kraja za mirno rešitev spopada, med Arabci in Izraelci.
Richard Nixon
Aleksej Kosigin
DUNAJ, 20. — Madžarska tiskovna agencija sporoča, da je madžarski zunanji minister Janos Petar odpotoval v Bukarešto na uradni »prijateljski obisk*.
Kdaj pa pri nas?
Dopisnik tiskovne agencije AN SA je 19. t.m. sporočil — kot smo že poročali — iz Bočna sledečo novico:
«Pri bodenski preturi se je •vršila danes sodna razprava v celoti v nemškem jeziku. Pred pre-torja dr. Pellegrinija — ki popolnoma obvlada ne samo jezik, temveč tudi južnotirolska narečja — sta prišla dva kmeta iz San Valentina di Castelrotondo (Kastel-ruth) Peter Woerndle, star 42 let in Richard Punger, star 37 let, zaradi nekega prepira.»
Take pravice — ponavljamo — uživajo torej nemški kmetje na sodišču v glavnem mestu pokrajine v kateri prebivajo. Pri nas pa je
tako — kljub določilom državne ustave in deželnega posebnega statuta ter mednarodnim obveznostim — da čisto navadna upravna oblast lahko zagrozi demokratično izvoljenim županom s prijavo sodišču, ker so pristali, da Slovenci oddamo podatke za štetje napisane na slovenski popisnici.
Kdaj bomo šele doživeli, da bodo tudi na naših sodiščih taki sodniki, ki bodo sposobni voditi sodne razprave tudi v slovenščini?
Goriška podružnica našega uredništva pa je včeraj prejela — seveda samo v italijanščini — od goriške prefekture tiskovno spo-
ročilo,, da je republiški Uradni list (Gazzetta Ufficiale) objavi natečaj za izpite za 58 mest poskusnih svetovalcev civilne uprave za notranje zadeve, od katerih sta dve mesti rezervirani za kandidate, ki bodo opravili izpit iz nemščine.
Sedaj pričakujemo podobno tiskovno obvestilo tudi od tržaške in videmske prefekture. Medtem pa pripominjamo, da je zelo malo verjetno, da bi civilna uprava za notranje zadeve že razpolagala z enim ali dvema uradnikoma, fcl sta že opravila izpit iz slovenščine.
Kdaj se bo torej v Uradnem listu pojavil tovrstni oglas?
TRŽAŠKI DNEVNIK
VLADA MORA URESNIČITI SPREJETE OBVEZE!
V četrtek stavka in zborovanje za rešitev tržaškega gospodarstva
Po navodilih CGIL, CISL In CCdL bodo stavkali vsi kovinarji, pristaniščniki in uslužbenci pomorskih podjetij — Istočasno bodo sklicane skupščine v samostojnih podjetjih — Minister Attaguile bo tržaško odposlanstvo sprejel 30. novembra — Poseg KPI
v senatu In zbornici
Prejšnje dru so sindikati ugotovili. da se pripravlja hud udarec proti tržaškemu gospodarstvu, ki ga itak pretresa globoka strukturna kriza. Rimska vlada pripravlja namreč ukrepe, ki so v popolnem nasprotju z obvezami in smernicami CIPE iz letošnjega julija. Predlagali so tudi krajevnim oblastem in predvsem občinski ter deželni upravi skupno akcijo, da se preprečijo nakane rimskih vodstev državnih gospodarskih sektorjev in spremeni smer vladne politike do Trsta.
pripravlja se torej skupen nastop predstavništva tržaških krajevnih političnih, sindikaln h in gospodarskih organizacij. Minister za trgovinsko mornarico Attakuile je že sporočil, da jih bo sprejel 30. novembra. Tedaj bosta tržaško odposlanstvo sprejela tudi ministra za državne soudeležbe Piccoli in minister za gospodarsko načrtovanje Giolitti.
Prejšnje dni so se na sedežu pokrajine sestali predstavniki sindikatov in krajevnih ustanov in razpravljali o skupni platformi za pogajanja v Rimu.
Sestanka so se udeležili Zanetti (pokrajina), Spačeni (občina), Fran-zil in Colautti (pristaniška ustano va), Caidassi in Hlini (trgovinska zbornica), sindikalisti Saranz (CG n, (Gosdan (CISL), Eh Turo in Cia-ni (CCdL).
CGIL. CISL in CCdL pa so oklicale. kot prvi korak, stavko vseh zaposlenih v mornariškem, pristaniškem in kovinarskem sektoriu, ki bo v četrtek 25. novembra. Pričela se bo ob 8.30, ko bodo delavci in uradniki zapustili svo.ja delovna mesta in v sprevodih krenili po mestnih ulicah na Goldonijev trg. Tu bo ob 10.30 enotno sindikalno zborovanje.
Medtem ko bodo delavca teh sek torjev stavkali, pa bodo sindikalne organizacije organizirale v ostalih samostojnih podjetjih delavske skupščine, na katerih bodo spregovorili o možnosti novih oblik sindikalnega in političnega pritiska. Že sedaj pozivajo CGIL, CISL in CCdL vse samostojne delavce, naj izkažejo na vse načine svojo solidarnost s stavkajočimi tovariši.
Prav o predlogih za rešitev tržaškega gospodarstva so v parlamentu posegli poslanci in senatorji KPI.
Predstavniki poslanske skupine KPI, Albin Škerk. Pietro Ingrao, D’Alema, Mario Lizzero, Ceravolo Sergio, Nelusco Giacchini so v vprašanju ministrom za proračun, gospodarsko načrtovanje, trgovinsko mornarico, delo in državne soudeležbe zahtevali pojasnila, zakaj vlada dopušča uresničevanje načrta, ki je v popolnem nasprotju s smernicami, za katere se je sama obvezala pred nekaj meseci.
Gre za »upokojitev* ene izmed ladij tržaškega «Lloyda», torej za ukrep, ki je v nasprotju s smernicami in vladnimi obvezami. Poleti je namreč CIPE določil, da bo reorganizacija pomorstva šla vzporedno z okrepitvijo trgovskega bro-dovja z državno udeležbo. »Upokojitvi* neke ladje mora torej sledila, v najkrajšem roku. če že ne istol časno, najem ali gradnja novih trgovskih ladij in vzpostavitev novih pomorskih prog. Samo tako lahko CIPE prepreči brezposelnost v tem tako občutljivem, a tudi važnem sektorju italijanskega gospodarstva.
In vse to še ni dovolj. Govori se, da bo »upokojitvi* ladje »Risano* sledila ukinitev še drugih prog tržaškega «Lloyda», ki že sedaj ne zmore resnega načrtovanja svojih bodočih dejavnosti.
Poslanci KPI zahtevajo, naj vlada uresniči načrt za »sanacijo* tržaškega gospodarstva, kar pomeni niz ukrepov, za katere se je v različnih obdobjih obvezala, ne da b! H h nato uresničila.
V prvi vrsti naj pride v poštev ustanovitev velike državne kovinarske industrije »vodilnega* značaja, katere sedež naj bo Trst. Take industrija naj zapos'1 nekaj tisoč delavcev, istočasno pa nudi delo, izven podjetja, manjšim in srednjim industrijskim ali obrtniškim podjetjem.	.	.
Sledi niz ukrepov v prid ladjedelnici »Sv. Marka*. Vlada se je z drugim načrtom CIPE že obvezala, da bo zajamčila ladjedelnici in arzenalu zadostna naročila tudi na področju ladijskih gradenj, preure janja nesodobnih parnikov in gradnje specializiranih plovil, kot »o naprave za podvodno vrtanje nafte (»Scarabeo*). V tem okviru mora vlada zagotoviti, da ne bo dovolili. da se podere tovarna strojev »S. Andreja*. Res je sicer, da bo del delavcev našlo v »Grandi Motori*. je pa tudi res. da se proizvodnja pogonskih strojev in turbin v stari tovarni znatno razlikuje od proizvodnje v boHunškem »kolosu*. Zato bi bilo pametno, da bi vlada In IRI uredili v stari tovarni strojev vsaj obrate »a proizvodnjo turbin.
Nadalje mora vlada zagotoviti razve; tržaškega pristanišča, dopolnitev začetih del za plavajoči dok — ki ga po zadnjih vesteh ne grade več - in pimola VIL. ki danes neizkoriščen sameva na
" vlada ln »Finmare* morata končno zagotoviti odprtje novih pomor-
skih prog in v tem smislu zagotoviti tudi tržaški ladjedelnici dovolj dela. Pomisliti je samo tre ba, kakšne so njene zmožnosti danes na svetovnem tržišču
V	tem smislu je v svojem vpra-šan.m še jasnejši senator Paolo Šema, ki v podobnem vprašanju zahteva, naj se vlada sooči s svetovnim povpraševanjem po lad>ah in spozna, da je v trenutku, ko so vse ladjedelnice polne naročil, pravi nesmisel, če so v »Sv. Marku* splavišča prazna.
Šema zahteva, naj se vlada obveže, nato pa tudi uresniči stvarne ukrepe finančnega značaja, da se ladjedelnici »Sv. Marka* zagotovijo ustrezna naročila.
V	svojem vprašanju Šema Poudarja tudi misel, da se je vlada pred časom obvezala v tem smislu in vzbudila v tržaških krogih upanje, ki ne sme zbledeti.
«Primorec* in cMirumar* sta nastopila v Pulju
Mešani pevski zbor tPrimorec» iz Trebč pri Trstu in harmonikarski ansambel *Miramar» iz Trsta,
v Pulju uspešen glasbeni večer. Gostovanje tržaških pevcev in harmonikarjev je rezultat intenzivnega kulturnega sodelovanja, za katerega sta dala pobudo Slovenska prosvetna zveza iz Trsta in Kulturno - prosvetna skupnost iz Pulja. V okviru tega sodelovanja bodo puljski pevci in harmonikarji 11. decembra vrnili obisk pevcem in harmonikarjem iz Trsta.
Uradi jen. konzulata SFRJ zaprti zaradi državnega praznika
Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v soboto, 27. in v nedeljo. 28. novembra t. I. zaprti kot običajno, ter tudi dne 29. in 30. nov. t.l. zaradi državnega praznika.
DEŽELNI ODBOR ZA URBANISTIKO:	I
Zelena luč za nove gradnje v tržaški in miljski občini
V Trstu nameravajo zgraditi v prihodnjih 10 letih 6.750, v Miljah pa 550 ljudskih stanovanj
bivališča v prihodnjih 10 letih re šeno v razmerju približno 60 odst. za preostalih 40 odst. pa bo morala poskrbeti zasebna pobuda. Področje, ki je bilo določeno za gradnjo ljudskih hiš, se razteza med pokrajinsko cesto za v Korošce in pokrajinsko cesto iz Trsta. Gre za gričevnat svet nedaleč (d ladjedelnice Navalgiuliano. Novo naselja bodo povezali s < tami, ki bodo obšle središče Milj.
Včeraj je na sociološki fakulteti univerze v Trentu diplomiral z odliko (110)
SERGIJ PREMRU Novemu doktorju iskreno čestitajo prijatelji in uredništvo Primorskega dnevnika.
Deželni urbanistični odbor je te dni izrazil pozitivno mnenje o conskih načrtih za gradnjo ljudskih stanovanj po državnem zakonu št. 167 v tržaški in miljski občini.
Načrt za tržaško občino predvideva sedem novih zazidljivih področij, nadaljnja tri področja pa nameravajo pripraviti i amesto tistih, ki jih je leta 1964 odobrili ministrstvo za javna dela. Nova področja (Campanelle, Kjadin, Cumano, Trg Odporništva, Rocol Melara II/A, Sv Sergij in Valmaura) zavzemajo skupaj 22 ha; na njih je prostora za nad 1.400 stanovanj s skupno 5.300 prebivalci. Omenjena področja pridejo v poštev najprej za gradnjo ljudskih stanovanj, za katera so bila že nakazana potrebna finančna sredstva.
Tržaška občinska uprava sodi, da bo treba v prihodnjih 10 'etih zgraditi okoli 6.750 ljudskih stanovanj in namerava v ta namen pripraviti ustrezne načrte.
Tri področja, ki jih je že odobrilo ministrtvo za javna dela, «a ki bodo zdaj na novo definirana, in bolje urejena, so Rocol Melara I/A, Piani SamfAnna in Sv. Manja Magdalena spodnja.
V skladu z zakonom št. 167 bodo v Miljah zgradili 550 novih stanovanj za skupno 2.300 prebivalcev. V ta namen je bilo določeno področje 13 ha. Z novimi stanovanji bo v občini vprašanje dostojnega
sta priredila sinoči pod vodstvom Cesarja Možine in Oskarja Kjudra
..............>■»...........................mm.■■■lili......m...
KRONANA DOLGOLETNA ŽELJA DOMAČINOV
Prihodnjo nedeljo na Opčinah odkritje spomenika padlim v NOB
Na predvečer odkritja bo p. d. <Tabor» priredilo v Prosvetnem domu slavnostno akademijo - Izdali bodo tudi spominsko brošuro
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Jovan Sterija Popovič
SKOPUH ALI KIR JANJA
komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini
DANES, 21. t. m. ob 16. uri (Abonma red F — okoliški)
Vozni red avtobusa:
Veliki Repen 14.20, Mali Repen 14.25, Zgonik 14.30, Koludrovca 14.30, Salež 14.35, Trnovca 14.40. Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vitovlje 15.00 (železniška postaja). Sesljan 15.05 (križišče Ses-ljan - Vižovlje), Nabrežina 15.10, Križ 15.15, Prosek 15.20, Kon-tovel 15.20.
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
DANES, 21. t. m. ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI
Jaka Štoka
TRIJE TIČKI
burka v dveh dejanjih
Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesem: Miroslav Košuta Godbo vodi: Svetko Grgič Režija: ADRIJAN RUSTJA
polnila davna želja spomenik padlim partizanom z Opčin, od Banov, Piščancev in Ferlu-gov, skupno 53 borcem, ki so ir-tvovali svoja življenja za zmago nad fašizmom in za svobodo, številnim znamenjem mučeniške poti našega naroda v boju za svobodo, ki stoje na Opčinah, se bo tako pridružilo še eno, ki bo ob glavni magistrali zahod - vzhod opozarjajo mimoidoče, da živi na teh tleh rod, ki »1 je pravico do svobodnega življenja, do svobode svojega jezika in narodnih pravic izbojeval z dragoceno krvjo svojih sinov in hčera in ki je pripravljen to svobodo in te svoje pravice braniti z vsemi svojimi močmi.
Akcijo za postavitev spomenika padlim domačinom so Openci začeli že pred leti, pravzaprav neposredno po osvoboditvi. Marsikaj je preprečevalo njeno uresničitev, toda odločno hotenje je nazadnje rodilo uspeh. Sedanja akcija, ki jo je vodil odbor openske Zveze partizanov, se je začela pred približno 5 leti in v tem času je pobudnikom uspelo zbrati sredstva in pripraviti vse potrebno, od zemljišča do načrtov, za postavitev dostojnega spominskega obeležja. V svojih prizadevanjih so naleteli na splošno sodelovanje in pomoč vaščanov, saj ga skoraj n{ človeka z Opčin, od Banov, Ferlugov in Piščancev pa tudi iz mesta, ki bi ne dal svojega večjega ali manjšega prispevka. Še prav posebno spontano pa so se odzvali poslednjemu pozivu pred kakimi desetimi dnevi, ko je bilo treba zbrati še manjkajoča sredstva. Seveda pa ne smemo prezreti tudi mnogih prireditev, katerih namen je bil posvečen zbiranju denarja za spomenik.
Načrte za spomenik je izdelal mladi arhitekt Mitja Race, ki je pri svojih osnutkih upošteval tudi predloge in želje domačinov, saj so bili njegovi osnutki na ogled jav-1
memb, tako da bo spomenik končno tak, kakršnega vidite na posnetku makete. V resnici ne gre za goli spomenik, temveč za spomeniški kompleks, vraščen v dano okolje. Učinkoval bo kot nekak spominski park, v katerem bodo vklesana imena padlih stalno prisotna v zavesti živih.
Izdelavo spomenika samega je prevzelo podjetje «Mamior» iz Sežane, gradbena dela na kompleksu pa domače gradbeno podjetje Šker la vaj. Sodelovalo je tudi neko podjetje iz Ljubljane.
Kot že rečeno, bo slavnostno odkritje spomenika v nedeljo, 28. t.m.
dilo v Prosvetnem domu slavnostno akademijo s partizansko enodejanko »Mati*, recitacijami in nastopom pevskega zbora. Nedeljskemu odkritju spomenika bodo prisostvovala tudi predstavništva združenj bivših partizanov ANPI iz Gorice, Tržiča in Vidma ter Zveze borcev iz Sežane, Kopra, Nove Gorice in Ljubljane. Za to priložnost bodo izdali posebno brošuro s slikami in kratkimi življenjepisi vseh padlih borcev - domačinov ter s številnimi sestavki, ki bodo obravnavali antifašistično in narodnoosvobodilno zgodovino Opčin in o-koliških krajev.
V torek,
23. novembra ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
prof. Samo Pahor o temi
ZAČETKI ILEGALE NA PRIMORSKEM
Na zanimivo predavanje zlasti za primorske Slovence vljudno vabljeni !
r		
l		
S
'	./w
S*# J;
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
prireja
VEČER
JUGOSLOVANSKE
POEZIJE
Nastopili bodo vidnejši ustvarjalci poezije jugoslovanskih narodov: Matej Bor in Peter Levec — Slovenija: Slavko Mihalič — Hrvaška: Izet Sarajlič in Rajko Nogo — Bosna in Hercegovina; Karoly Acs — Vojvodina; Sta-van Raičkovič — Srbija; Rahman Dedaj — Kosovo; Ljubislav Miličevič in Sretan Perovič — Črna gora; Bogomil Djuzel in Atanas Vangelov — Makedonija.
V TRSTU, v četrtek, 25. nov. ob 20.30 v Kulturnem domu.
OB 65. OBLETNICI GREGORČIČEVE SMRTI
Vstop prost!
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira ob božičnih počitnicah
ZIMOVAN JE
v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu. Ul. Geppa 9/H, od 9. do 12. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA* V KRIŽU
vljudno vabi na predvajanje H. dela barvnega slovenskega filma
»BRATOVŠČINA
SINJEGA GALEBA*
ki bo v torek, 23. t.m. ob 10.30 v dvorani «Albert Sirk*.
Vstop prost.
SLOVENSKI VISOKOŠOLCI organizirajo
v soboto. 27. XI., ob 20.30 v baru Kulturnega doma
PRAZNIK AKADEMIKOV
Vabljeni bivši, sedanji In bodoči akademiki
VERDI
Danes ob 18. uri za dnevni red v vseh prostorih, druga predstava Vioz-zijeve opere »Elizabeta*. Dirigent Manno Wolf-Ferrari. Režija Marta Lantieri. Protagonistka Navia Maria Goltara, v ostalih vlogah Sergio Te-desco, Federico Daviš, Dario Zerial, Franco Castellana, Silvana Martinel-li, Otello Borgonovo, Giovanna Di Rocco, Enrico Čampi, Laura Zanini, Piero Filippi, Raimondo Botteghelli, Enzo Viaro.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 23988).
Od jutri so v prodaji vstopnice za prvi baletni večer na programu v četrtek ob 21. uri. Pod naslovom »Plesni koncert* se bodo v plesni suiti na glasbo Čajkovskega, Adama, Liszta in Debussyja predstavili plesalci svetovnega slovesa: Uliana Cosi, Belinda Wright, Galina Samsova, Andre Pro-kowsky, Milorad Miškovič, Rudy Bryans. Izvirne koreografije M. Peti-pa, P. Darrell in O. Bryansky.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes dve predstavi »Čepice s kra-guljčki*, popoldanska ob 16.30 in večerna ob 21. uri. Gledališče iz Ca-tanie se bo poslovilo jutri.
Za četrtek, 25. t.m. je na sporedu enkratna uprizoritev De Mussetove komedije »Les caprices de Marianne* v francoščini z igralci Comedie de 1’Ouest. V petek. 26. t.m. prva predstava Pirandellovega »Henrika IV.» s Tinom Carrarom.
Nazionale 14.30 »H barone rosso*. John Phillip Law, Don Stroud. Bar-ry Primus, Karen Huston. Barvni film.
Fenice 14.30 »...Continuavano a chia-marlo Trinita*. Terence Hill, Bud Spencer. Jessica Dublin, Harry Ca rey jr. Barvni film.
Eden 15.00 «11 Decamerone*. Barvni film Strogo prepovedan mladi nj pod 18. letom.
Grattaclelo 14.30 »Una stagione all’in-femo*. Terence Stamp, Florinda Bolkan. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Exceisior 14.30 »E dopo le uccido*. Rock Hudson, Angie Dickinson, Telly Savalas.
Ritz 14.30 «Rapporto sul comporta-mento sessuale delle studentesse*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
GLASBENA MATICA - 1881
V sredo, 24. novembra l®71 20.30 v Kulturnem domu
3. abonmajski koncert
SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE Ljubljana
Solist ACI BERTONCELJ -klavir
Dirigent SAMO HUBAD
Spored:
K. Pahor: Istrijanka E. Grieg:	Klavirski koncert
P.& L ° Čajkovski: V. SimfooUa
Rezervacija in prodaja vstop v pisarni Glasbene matice ^
R. Manna 29 - tel. 29-779)
10. do 12. ure in od 16-ure ter eno uro pred kon pri blagajni Kulturnega a«1™'
Razstave
Maketa spomenika padlim v NOB na Opčinah (arh. Mitja Race)
..................................................................................................................................
Dana«, nedelja, 21. novembra MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30. — Dolžina dneva 9.18. — Luna vzide ob 10.34 ln zatone ob 18.55.
Jutri, ponedeljek, ZZ. novembra CECILIJA
Vrema vieraj: najvUja temperatu-ra 8 stopinj, najnižja 3,4, ob 19. uri 5 stopinj, zračni tlak 1019,1 narašča, veter 16 km severovzhodnik, vlaga 16 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. novembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle pa so tri osebe.
Umrli so: 14 dni stara Monica Zorn, 21 letni Franco Bodigoi in 85-letni Ugo Cauto.
Oklici: mehanik Marino Battaglia in delavka Liviana Vinci, trgovec Paolo Bolčič in babica Ave Ros si, trgovec Libero Petronio in urad-
Včeraj-danes
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
URARNA IN ZLATARNA
LAURENTI
Trst - Trieete, Largo Santorin 4
Za alehemo priložnost ob vaših praznikih. — Fantastična izbira Ure »SEIKO* — poeebni popusti
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
1 K S 1	1 EL. Utt-301
Vlaje XX Settembre 18/111
niča Nora Unich, hidravlik Silvano Bergamasco in frizerka Gabriella Zaftarana, industrijski izvedenec Francesco Carazzato in uradnica Andrea Trampi, živinozdravnik dr. Silvio Corazzola in uradnica dr. Mirtam Zambet, uradnik (Valter Vatla in Luciana Malusš, uradnik Franco Fermo in gospodinja Nadia Vi-dunis, znanstveni pomočnik dr. Paolo Pellizzari in farmacevtka dr. Daniela Modestini, trgovski zastopnik Franco Rocco in trgovska pomočnica Paola Mattia, upokojenec Bruno Presot in gospodinja Lia Prevedel, električni mehanik Roberto Germani in uradnica Iris Rossman, pom. častnik Franco Brusatin in gospodinja Elettra Rocco, uradnik Giacomo Sonina in uradnica Penelope Ano Evans, bolničar Desio
Brutti in uradnica Elvira Franchi, električni mehanik Bruno Barbarini in trg. pomočnica Onchna Glbema, šofer Alberto Pison in trgovka Maria Zlobez, pomorski častnik Clau-dio Premoli in gospodinja Marghe-rita Verusio, vzgojitelj Alessandro Catellani in študentka Eriča Forlin, šofer Angelo Baldassi in opremlje-valka Tatiana Zecchini, uradnik Sergio Rapisarda in gospodinja Dubravka Sivak, natakar Giorgio Gio-ghi in trg. pomočnica Fulvia Apol-lonio, restaurater Bruno Mastacchi in uradnica Daria Crivellari, električar Ludano Ruzzier in gospodinja Maria Gisella Skorepa, upokojenec Dona to Antonelli in upokojenka Luria Soranzio, natakar Boris Peros in gospodinja Rita Bo-nifacio, častnik Giancarlo Gay
in univerzitetna študentka Giuliana Frandoli, carinik Filippo Le Fosse in gospodinja Luciana Turco, električni mehanik Renato Fois in trg. pomočnica Nella Ritossa, uradnik Bruno Tomlrich in gospodinja Maria Frank, šofer Bruno Pelos in delavka Hilda Breznik.
NATURA VIVA - EXOTARIUM Dl 1RIESTE - Drevored XX. septembra št. 31. Velika razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V dveh nadstropjih. Živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih.
V	galeriji »La Laatema* razstavljajo do 3. dec. slovenski likovni u-metniki Reko Debenjak, Adrijana Maraž, Janez Bernik in Andrej Jemc.
V	razstavni dvorani palače Costan-zl je razstava z naslovom »Comp 3». ki jo prireja mestni muzej Revoltel-la. Razstavljena so dela, ki jih je po zamislih Edvarda Zajca ter po programu programerja Hmeljaka napravil elektronski stroj tržaškega vseučilišča.
V	tržaški galeriji »Russo* v Pasaži Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar Robert Faganel.
V	galeriji »Cartesius* v Ulici Giu-lia št. 10 razstavlja znani bosanski umetnik Mersed Berber, ki je pred dvema letoma doživel tolikšen uspeh s svojo razstavo v galeriji «11 Tribbio*. Razstava Berberjevih ksi lografij bo trajala do 24. L m
V	Italijanskem umetnostnem centru v Ul. S. Nicolč 8 razastavlja tržaški slikar Ugo Vicic »Viugo*. Razstava je odprta do 30. t. m.
V	galeriji »Cesare Sofianopulo* na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 je odprta kolektivna slikarska in kiparska razstava »Jesen* 1971». Razstavlja 31 umetnikov — članov deželnega sindikata lepih umetnosti CCdL-UIL. Razstava Je odprta do 31. t.m. Sindikat pripravlja tudi kolektivno božično razstavo, ki se bo začela 18. dec. in zaključila 4. jan. 1972.
V	galeriji Mlgnon, Korzo Italija 9/E (Pasaža Rossoni) razstavlja do 30. nov. tržaški slikar Ottone Griselli.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 10. dec. Enrico Baj.
Darovi in prispevki
V	spomin pok. Otona Ntočija ^ na daruje družina Pia UU .polip za ŠD »Polet*, 5.000 Ur f^jnah. menik padlim partizanom na
5.000 lir za Marijanišče na
5.000	Ur za Dijaško matico,
za nagrobni spomenik pok. • cef. bu Ukmarju in 5.000 Ur za fa kev na Opčinah.
V	spomin pokojnega s°Pro8®. 2.000 je Josipina Žgavc vd. Givi u y lir za spomenik padlim v S ’ jpofl isti namen darujeta Anica Ze J
lir in Branko Sulčič 1000 l>r- ^ Marija Ivančič vd. Sancin gnj_
2.000	lir za spomenik padlim
Sv. Ana - Kolonkovec.	^
V	počastitev spomina P°k- gQoo Žerjal darujejo žene iz Zabrežca
Ur za PD »Slovenec*.	^
Namesto cvetja na grob P0^'^ $ Žerjal daruje Milka Racman za PD »Slovenec*.	^
Ob prvi obletnici smrti nev°^jir
ga Marina Luxe, pokopanega gpoO ljani, darujejo žena in sinova lir za Dijaško matico in 5- ^^pv-Slovensko prosvetno društvo Ije-	k lis
T	.	. Namesto cvetja na grob l>0 .jjna
Alabarda 15.00 »Le	mogli degli aman-	rjje	Magdalene Kralj daruje	dr®
ti di mia moglie	sono mie amanti*.	Jogan 2.000 Ur za	Dijaško
Norman Alten, Gloria Mahon. Pre-	.	.. . . . „mt.„ brata
povedano mladini pod 18. letom.	^rug! ob etmcl	frso^
Aurora 15.00 «11	merlo maschio*.	**	,Punča darU)e.	* !	n. »
technicolor, prepovedano mladini	1000	br 23 sP°menl	p
pod 14. letom. Zadnji dan.
Impero 15.00 «Rio Lobo*. John Way-ne. Barvni fUm.
Cristallo 15.00 zadnja predstava 21.30 «GU ammutinati del Bounty». Mar-lon Brando. Barvni film.
Capitol 14.00 «11 provinciale*. Gianni Morandi. Barvni film.
Moderno 14.30 »Cose di cosa nostra*.
Carlo Giuffrč, Parnela Tiffin, Jean Claude Brialy. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Morte a Vene-zia*. Dirk Bogard, Silvana Man-gano. Barvni film.
Ideale 14.30 »La notte brava del sol-dato Jonathan*. Clint Eastwood,
Geraldine Page. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 15.00 «11 corsaro nero*. Terence Hill. Bud Spencer. Barvni film.
Abbazia 14.30 »Io non spezzo*... rom-po». Enrico Montesano, Alighiero Noschese. Barvni film.
KINO «|R1S> PROSEK
predvaja danes ob 16. uri dramatični kinemaskopski barvni film
GLI SCIACALLI
DEL COMANDANTE STRASSER
Igra Stuart Witman.
cinah.
Ob 15. obletnici smrti nepoz . ja-moža in očeta Silvestra Prega. varuje družina 2.000 Ur za D'JaS gjjjk tico in 2.000 Ur za nagrobni spo" tmgr., Ukmarju.	_.bne«»
Ob 5. obletnici smrti neP°‘TrUjejo očeta Friderika Žnidarčiča ° hčerke 5.000 lir za Dijaško m* ^ Za spomenik padlim v Križu ^ jejo Josip Bogateč 5.000 “r’^j Bogateč 2.000 lir, Sergio Maz Sil' 1000 lir, Josip Sedmak 1000 m. vio Berin 5.000 Ur. _ Če-
parja daruje družina Čepar
Mali oglasi
tCITKOENi — mehaulCua demvui ca Samarittam tu Mlceo 10 prodaja nadomestnih delov lil Hittmeyer */a
SLOVENSKA KNJIGARNA V TRSTU nudi takojšnjo zaposlitev 18- do 22-let nemu vojaščine prostemu fantu s srednješolsko Izobrazbo za notranje in zunanje delo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: Knjigarna.
Ob prvi obletnici smrti	jjr
za Slovensko amatersko glad80
Trstu-	irontov«1'1
Za spomenik padlim na jgu-daruje inž. Milko Starc iz Cei re) 20.000 din.	j^rli
Ob 11. obletnici smrti ^vice. tre1 por. Jelušič daruiejo sestre 1
3.000	lir za Dijaško matico- ^ V počastitev spomina vseh P.^jjiie
iz Štancerjeve in Faigljeve darujeta Ines in Marino ^
20.000	lir za Bazoviško pogrcBn štvo.
ZAHVALA
,..stVOv'sl
Vsem, ki so z nami socu ob izgubi naše drage žene. in none
Ivane Petaros por. Žerjal #
se toplo zahvaljujemo. ^°serfgi, ^ hvala darovalcem cvetja in so jo spremili na zadnji P° Družine Žerjal I®
Boršt. 21. novembra
SKBOFUiX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
I rst. UL Manini 53. Tel. 733-38)
Pri JatdiJe 1 n snioot naprošamo da naa obiščejo
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-Ion, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Son-cini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LOTERIJA
BARI	75	55	82	70	13
CAGLIARI	34	2	71	54	29
FIRENCE	51	3	35	87	49
GENOVA	51	74	70	18	35
MILAN	74	77	88	44	38
NEAPELJ	20	75	49	15	60
PALERMO	80	29	13	33	66
RIM	29	87	64	39	74
TURIN	22	«6	9	75	58
BENETKE	56	80	69	52	54
ENALOTTO					
2 X X X 2 I	2	1 1	X	2	2
Kvote: 12 točk	- 10.075.000			Ur,	11
točk - 319.200 Ur, 10 točk - 24.000 Ur.
Ljudska prosveta
Obveščamo vse novoizvoljene odbornike SPD Barkovlje, da bo prva
odborova seja danes, 21. t. m. ob 9. uri v društvenih prostorih.
Ker se bo na seji kostituiral novi odbor so vsi izvoljeni odborniki na-prošenl, da se seje gotovo udeleže.
Predsednik
SPDT priredi od 26. decembra do 2. januarja ZIMOVANJE v KRANJSKI GORI v domu Zrenjanln. Število mest omejeno. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, Cene bodo objavili v kratkem.
SPDT priredi danes, 21. novembra izlet na Volnik. ZbiraUšče v Velikem Repnu na glavnem trgu ob 9. uri. Vabljeni posebno otroci.
SPDT priredi v nedeljo, 5. decembra avtobusni izlet v C mi vrh nad Idrijo. Vzpon na Javornik s križišča pri Cenču s povratkom čez Lome. Odhod ob 7.30 iz začetka Ul. F. Severa. Cene: otroci do 10. leta 800, člani 1.200, nečlani 1.500 Ur. Vpisovanje v Ul, Geppa 9/II.
ZAH VALA
Vsem, ki so sočustvovaU z nami ob izgubi našega
ANTONA BRATINE
dratf«*8
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. Stanku darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremiU k večnemu po®1
Družini Bratina ln Bral d* SUvno, Obloke, 21. novembra 1971
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovaU in spremiU na zadnji našo drago mamo in nono

JOŽEFO NABERGOJ
se iskreno zahvaljujemo.	^
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru in vsem valcem cvetja.	,.«1
Žalujoča hči z družino ln drugo sorod*
Prosek, 21. novembra 1971
20. t. m. je preminil
FRANC KRALJ
b««11**
Pogreb bo Jutri, 22. t.m. ob 15.45 iz mtrvašnice pri Sv. Ivanu naravnost k cerkvi v Trebčah.
žalostno vest sporočajo hčerka Severina ln svojci, ‘j1 Albert in Edvard s družinama (odsotni) In drogi sorodnik
Primaria Impresa Zimolo
OB ROBU SIMPOZIJA V OPATIJI
nH,lf - dopoldneva smo poslušali, isnji četrtek in petek, v prele-c. ™0(’crni kongresni dvorani no-obiir °Pat‘iskega hotela ^Adriatic* < >Tria in zanimiva poročila pra
DELO KOMISIJ KMEČKE ZVEZE
/esori<
in ekonomskih fakultet Trsta anrtff'0 Promeiu na področju Se0a Jadrana- Kot smo že pa či/ L,e ve^ka večina teh pora Ijjteravnavaki to našo najbolj 1'a	JMio v Evropi in na svetu.
Pa poteka - kot je mi-ških ed€ omenll eden izmed trža-slonpJV>^es</riev ~ v celoti po ^kem narodnostnem ozemlju. nJ tega pa leži ob obali gor-soBa ^a^ra,ia kar pet občin, ki fjL naseljene s Slovenci in kate-nosf uP?ni so. vsi slovenske narodih ‘c občine sp: Piran, Izola, tianLi .'"a *n Devin - Nabreži-. ■ odati pa jim moramo še tiste kat;0bcin Mil}e in Tnst, ki so — kta iovl^ Povedati že Mussolini Sim-* -	~ strnjeno naseljeni s
urufJ!01' težko da ni prav nič težko ven^1, znaša dolžina sla ** °bale v gornjem Jadranu <foa ™ Mnenja smo, da ta " i, P°^tatka zadostujeta, da smo taktih ,sm° °d tržaške ekonomske
UniozU Prej6“ VaM° ^.^tiiski
fb, ‘J ~ upravičeno pričakovali, benri° v ■ Opatiji imeli tudi Sla "ega Hlarsi.kai zanimivega in teht-
nip«, te°vedati o prometu na gor-
ZJadranu-
°da, žal, zelo smo se zmotili: sam l^9cziju se ni oglasil niti en njjj ^avenec. Kot časnikarji dnev-Sflin’ ” Se mu Pravi «primorski», nost;Se seveda za vzroke te odsot-in Armencev takoj pozanimali, % k- n^Prej Pri tajništvu simpa n l4,fr s° nam povedali, da so se Hipi jtek javili trije — od vseh ^tezencev, ki jih je bilo okrog t,' udeleženci iz Slovenije, in eden iz Ljubljane (kot pred-
hn2}\ tamkajšnje ekonomske fa freri? dva P° iz Kopra (kot Javnika Luke Koper) ki so • očUmri	i—4 opazovalci;
'nto
očitno le kot
brez sodelovanja za-naroda, ki mu pripada velik del obale gornjega
vprašali še predsednika tkeiu1 ^Profesorja reške ekonomij ,.,Jjttete), ki nam je povedal, feset ^ ■encem poslali okrog pet-iftim (v Prvi vrsti raznim vete npif!>0dietie7n)- ^°’ Pozneje nas t j 0 opozoril (že po povratku tkem - ’ aa je °Paz,i v tjubljan-"ekni--n tud' koprskem tisku kritično stališče, objavlje-te0„	manj opaznem mestu, do
bil ^teatijskega simpozija, ki je nja,e Pripravljen brez sodelova-Zofatevskih predstavnikov. j|eA>. se sama ob sebi postavljajo AljCa. vprašanja:
Vrisali res-’ ^ je bil simpozij
^na?^ ^ °^e 9°mi€Qa
tekatžL n* bd° na simpoziju poleg k	županov hrvaške Istre
kn2,e n'ti enega od petih žu-njf, . omenjenih slovenskih obal-Aiin gornjega Jadrana? bi-ajj,.9re morda za že preveč o Sein‘1^0 frazo o «kontinentalni mi-5lt» Slovencev? teljn 1rwyrda tokrat vendarle ne «0(1; Pregovor, ki pravi, da od-
n'koli nimajo prav? niajl je morda po sredi pre-teljei zavzetost in pomanjkanje ristu !€r smisio Slovencev da izko-ipri? VSe ugodnosti — saj so zato Prvi zemljepisnega položaja v kater ^te Poklicani — ugodnosti, bolj fv**™ jih nudi ta naša naj-^odu? ta neia kot odmorskemu
''tpra^a sledeče ~ zares obrobno
Prireditelji opatijskega simpo-bj Prav zares niso prepričani, da Tnn0n Primer naše uredništvo z nat«0. večjo smpatijo in večjim
'5®njcm prejelo vabilo na r,,%> J3, bi mu 0a Posili na-Reke. namesto preko trki Vtn.ek°nomske fakultete? Vendar •e a5an?e ni važno, zakaj važno ^Oov- zd‘' vsai Poskušati jaimo i^nti na zgoraj postavljena \«rna giede vzrokov odsotnosti ltit£ncev. na taki prireditvi, od brinje ^tetkor ne bi smeli biti
Zni.eri'
*loi «ili
7
■)V^ bomo zelo radi. kot edini -„i ”ffci primorski dnevnik, obja-<o »JPk odgovor, ki ga bomo na A^nie prejeli, kbko ze sedaj, tako se nam zdi %u0 rečemo, da se podobne od-®e<? J" v Prihodnosti ne bi smele ktjA^navljati ne samo spričo v klitjln letih vsespošne povojne ie sodelovanja med narodi in <ii, ( arr,i v Evropi in v vsem sve-l%a!!lVeč Predvsem zaradi vsega 'lih j • kar se je zgodilo ob vzhod-MšeJ1 tudi zahodnih obalah tega »to „,a gornjega Jadrana v zadnjih Prei dvesto letih.
^*e() ^ern P0 v prvih sedmih *e (j j?! j 'k tega stoletja, od katerih Si l' kt smo preživeli obe sve-SoJoini, spominjamo predvsem \ J01’ od leta 1918 do 1945 pa S igyfeta 1954 in končno še do
Nujna pomoč zadružni mlekarni in okrepitev vrtnarske zadruge
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva je dolžna pomagati živinorejcem Ni specializacije brez strokovne vzgoje v kmetijstvu in brez infrastruktur
pričala svojo nemoč in škodljivost I Prijave sprejemajo na županstvih:
to lrmoto ir« riAiivrA/iil o burlo Irri-jn I _l_ i: T\_ : 	XT_I »•______ s
za kmete in povzročila hudo krizo kmetijstva, beg mladine z zemlje in hude težave v trgovinski bilanci zaradi uvoza kmetijskih pridelkov. Kmečka zveza bo zato nadalje vztrajala, da se vendar izdela načrt, da javne ustanove prevzamejo skrb za kmetijske infrastrukture, da se uredi strokovno šolstvo za slovenske kmete, kar edino lahko ustvari pogoje za razvoj specializacije krajevnega kmetijstva in za njegov obstoj v korist vse krajevne skupnosti.
Komisiji sta ugodno ocenili še začetno delovanje lani ustanovljene cvetličarsko - vrtnarske zadruge, ki je omogočila svojim članom znatno cenejši nakup semen in drugih potrebščin. Zadrugo je zato treba še okrepiti in je mnenje komisij, da bi se vanjo morali vključiti vsi cvetličarji in vrtnarji našega področja.
Nadalje so se člani komisij dogovorili o dnevnem redu nadaljnjih sestankov, ki bodo v glavnem vsebovali vprašanje prodaje krajevnih pridelkov na trgu na debelo (pozdravili so pri tem akcijo Kmečke zveze, ki ji je uspelo doseči preklic pristojbine za parkiranje na tem trgu) in na splošnol
L. V.
Prijava novega vina
Trošarinski konzorcij med občinami Devin - Nabrežina - Zgonik in Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta predložiti krajevnemu trošarinskemu uradu najkasneje do 29. novembra 1971 prijavo količine med letom pridelanega vina.
občina Devin - Nabrežina: vsak dan ob 8. do 12. ure;
občina Zgonik: vsak torek in petek od 9. do 12. ure;
občina Repentabor: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure.
Konzorcij ne bo izdal spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabir lu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
ODBOR ZVEZE PARTIZANOV NA OPČINAH
vabi. vse bivše partizane, aktiviste in vse prebivalstvo na
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
V Sp društ,	or»
v sobou,, nov.
’lim partizanom z Opčin. Priredilo jo bo Prosvetno
ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
V petek zvečer se je na Šamiko- j vem dvorišču v Dolini oglasila fantovska pesem dolinskih pevcev. U-sekali so tisto staro «Lepšega na svet ga ni, kakor je ta ledik stani,! za vrati v hiši pa sta prisluhnila j mladoporočenca Karolina in Josip in srce jima je igralo ob spominu na petdeset let nazaj, ko sta si v dolinski cerkvi pred takratnim žup-1 nikom Piščancem obljubila zakonsko zvestobo. Potem sta stopila še sama na dvorišče v objem toliko mladih fantov in mož iz domačega zbora »Valentin Vodnika, ki so ju prišli počastit ob tem njunem lepem življenjskem jubileju tako, kot veleva stari vsega spoštovanja
Po trgatvi in opravljenih največjih kmečkih delih, se je v zadnjih tednih obnovilo delovanje komisij Kmečke zveze. Pred mesecem se je prva sestala komisija za živinorejo, ki ji načeluje Mirko Križmančič. Na dnevnem redu je bilo vprašanje zadružne mlekarne, škoda zaradi letošnje suše in težave krajevne živinoreje v zvezi z olajšanim uvozom govejega mesa.
Komisija je potrdila večkrat izraženo stališče Kmečke zveze, da je čimprejšnje obratovanje zadružne mlekarne, ki naj osvobodi živinorejce verig posredništva podjetij, ki monopolizirajo zbiranje in prodajo mleka v Trstu, odločilni pogoj za obstanek in razvoj krajevne živinoreje. Domače mleko je namreč po uradnih analizah veliko boljše kot mleko, ki ga razne družbe prodajajo v Trstu, in bi zato moralo imeti boljšo ceno. To morejo domači živinorejci doseči le s skupno neposredno prodajo. Dolžnost je zato zlasti deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki je bila prav za to ustanovljena, da nudi zadrugi, ki se je ustanovila lani in šteje okrog sto članov, vsestransko in nujno pomoč, vključno z garancijo na posojilo za zgraditev mlekarne repentabrski občini, da začne čimprej obratovati. Ravno v zadnjih dneh pa se slišijo vznemirljive vesti, češ da se vodstvo te u-stanove obotavlja in misli, da bi bilo dovolj, da bi si živinorejci postavili le zbirne centre za mleko.
To bi seveda pomenilo samo nadaljnje olajšave za posredniška podjetja, nikake rešitve pa za živinorejce, ki bi ostali še nadalje odvisni od njih. Ne bi hoteli, da bi take usmeritve morale spominjati naše živinorejce in na splošno javnost na vezi nekaterih vodilnih ljudi deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki je javna ustanova, s Federconsorzi in z bonomiansko organizacijo, ki se sklicuje v naših krajih, kjer je ogromna večina kmetov slovenske narodnosti, na njeno posebno «geopolitično» vlogo. Komisija je naložila Kmečki zvezi nalogo, da nastopi pri omenjeni u-stanovi za njen nastop za uresničitev pobude živinorejcev.
Glede pomoči, ki jo je dežela sklenila podeliti kmetom, ki jih je hudo prizadela letošnja suša, je komisija izrazila mnenje, naj se ta pomoč čimprej razdeli prek pokrajinskih uprav s sodelovanjem sindikalnih organizacij.
Olajšan uvoz govejega mesa je po mnenju živinorejske-' komisije Kmečke zveze, medtem ko ni občutno znižal cen mesa na drobno, samo nadalje prizadel domače rejce, ki so se znašli pred novimi težavami pri prodaji živine.
Prejšnji teden sta se sestali na skupni seji komisiji za cvetličarstvo in vrtnarstvo, ki jima nače-lujeta Srečko Orel in inž. Miloš Kodrič.
Obravnavali sta načrt deželne u-stanove za razvoj kmetijstva za namestitev steklenih cvetličnjakov finančno pomočjo Skupnega evropskega tržišča, delovanje prose-ške cvetličarsko - vrtnarske zadruge in načrt nadaljnjega dela.
Glede prvega sta potrdili pravilno stališče Kmečke zveze, ki so ga njeni predstavniki izrazili še pred nekaj meseci na posvetovanju z deželno ustanovo, kmetijskim nadzomištvom, opazovališčem za bolezni rastlin, omenjeno zadrugo in sindikalnimi organizacijami. Čeprav je treba pozdraviti vsako jav no naložbo v tržaško kmetijstvo, ki je bilo tako hudo prizadeto po vojni zaradi zatrjevane koristi drugih vej gospodarstva, bi bilo veliko bolje in bolj smotrno, da bi bile te naložbe po sektorjih uokvirjene v področni načrt za valorizacijo kmetijstva, ki ga je Kmečka zveza predlagala deželni ustanovi že leta 1968, in ki bi obsegal tudi kmetijske infrastrukture (kmečke poti, poceni voda) in strokovno vzgojo.
Taka, nenačrtovana, kmetijska politika, je pač dovolj zgovorno iz-
niiiiMiiiiiiHiiiilUJiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiii
Razgovor s kobariškim gostom
V nedeljo, 28. nov. ob 15. uri pa bo v Narodni ulici
odkritje spomenika padlim partizanom
Program odkritja:
pozdravni govor: Andrej Vremec, slavnostna govornika Arturo Ca-labria in Dušan Furlan. Sodelovali bodo pevska zbora »Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela in p. d. »Tabor* z Opčin ter godba na pihala s Proseka.
Odbor Zveze partizanov — Opčine
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiBiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiin
LEP DRUŽINSKI PRAZNIK V DOLINI
Slovenska pesem je pozdravila zlato poroko pri Šarnikovih
Karolina Božič s Socerba in Josip Sancin iz Doline sta si pred 50 leti obljubila zakonsko zvestobo
Zlata poroka v Ricmanjih
Pred 50 leti sta si izmenjala prstane Zofija Kuret in Anton Grdina
ni
»jSflr .
pfe 1ŠE ,W~ , »a
» IL IH r J
miimiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiirfiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
SKEDENJ. KOLONKOVEC ■ SV. ANA
ZA SPOMENIK ŽRTVAM NOB V JUŽNEM PREDMESTJU TRSTA
Postavitev spomenika naj bi dopolnjevala tudi knjiga o boju in žrtvah tega okraja za svobodo
Bralci Primorskega dnevnika so doslej le med vrsticami rubrike »Darovi in prispevki* zasledili, da so v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani začeli z akcijo za postavitev spomenika žrtvam v narodnoosvobodilni borbi. Ti kraji, ki so bili v težkih časih borbe organizacijsko povezani v IV. okraju, ki je
ROJAKI IN ROJAKINJE!
Odbor za postavitev spomenika žrtvam narodnoosvobodilne borbe iz Škednja, Kolonkovca in Sv. Ane je začel zbirati sredstva za izvedbo lepe zamisli. Pubuda bo uspela le ob najširšem sodelovanju rojakov.
Zato poziva odbor vse demokrate — Slovence in Italijane —, da prispevajo k tej akciji.
Posebej pa vabimo vse bivše partizane, aktiviste in sorodnike žrtev, da sodelujejo pri organizaciji vsega potrebnega dela. Ker bomo morali v kratkem sprejeti važne odločitve, pri katerih želimo, da bi soodločali sorodniki padlih ter vsi nekdanji borci in aktivisti, vabimo vse imenovane, da se prijavijo podpisanemu odboru, kar lahko storijo osebno ali z dopisnico na naslov: Odbor za spomenik žrtvam NOB (pri P. d. Ivan Grbec) 34146 — Trst, škedenjska ulica 124.
Na omenjenem sedežu bo na razpolago član odbora vsako sredo od 19. do 20.30.
Odbor za postavitev spomenika
žrtvam NOB
Škedenj • Kolonkovec - S. Ana
doprinesel pomemben delež k skupnim naporom in žrtvam za zmago nad nacifašizmom, so se odločili za skupen spomenik. Pobuda je prišla pred nekaj meseci iz vrst nekaterih sorodnikov padlih, nekaterih bivših aktivistov in partizanov. Še predno se je formiral odbor za postavitev spomenika, so bili darovani že prvi prispevki, kar kaže, da je bila zamisel med ljudmi dobro sprejeta.
Odbor .je opravil pripravljalna dela, poskrbel, da so v njem zastopani vsi predeli obširnega okraja in končno pripravil sistematično nabiralno akcijo, ki naj zbere ustrezna sredstva, za postavitev dostojnega spomenika. Odbor želi. da bi pri važnih odločitvah sodelovali vsi sorodniki žrtev in vsi bivši partizani in aktivisti. Zato poziva odbor, da se mu vsi ti javijo Gre pa tudi za nekatere druge važne zadeve. Odbor sicer razpolaga s seznamom žrtev iz vsega okraja, vendar utegne ta seznam biti nepopoln. Prav zato želi odbor izvršiti s Pomočjo sorodnikov padlih, revizijo, ki naj ugotovi eventualno pomanjkljivost Čim širše bo sodelovanje, tem bolj bomo izključili neljube napake in izpuste.
Odbor je mnenja, da bi morala javen, viden spomenik dopolnjevati tudi knjiga, v kateri bo opisan ves boj, vse trpljenje in krvavi delež, ki so ga ti naši kraji doprinesli za svobodo. Množičnost našega odpora pa bo lahko pokazala le taka zgodovina, ki bo napisana na osnovi spominov vseh, ki so karkoli Prispevali v tistih težkih dneh. Prav zato je potrebno, da se prijavijo vsi borci in aktivisti.

m

A m
d %
i m
S. R.
opozorilo Kmečke zveze v*nogradnikom
zveza opozarja svoje čla-
zve:
Mt: - .^adnike, da je treba prija . K&^lek vina.
ne bi izpolnil in oddal pri-rnfa more P°tem dobiti dovo-‘očl ’ da vino lahko proda, ali sam , C* 08mitri.
r*ni zaiWnu so predvidene stroge «Vijj *a tiste, ki bi vina ne pri-lf el, u 100 t's°č do 1 milijona
J*bwirv® je treba napisati na po-zar.°^raz.cih. Rok za njih oddaja. »P.ad<‘ neprekiično 27. novem-St ^ .torej moč računati na mož-ave Po tem roku.
^ ta; 11*1 se vinogradniki zglasilo V"tttvu KZ, da jim Izpolni in Pijavo.
Tajništvo KZ
V našem uredništvu se je te dni oglasil mlad gospod. Prišel se je zahvalit za naše poročilo o gostovanju kobariških prosvefarjev v Katoliškem domu v Gorici. Po civilni obleki mu tega ne bd pripisali, toda bil .je kobariški kaplan g. Avgust Ipavec. V kratkem razgovoru nas je seznanil s svojim prosvetnim prizadevanjem v domačem kraju, predvsem pa s svojim prepričanjem, da se mora naše obmejno sodelovanje razviti do skrajnih možnosti neglede na ideološke razločke, da si moramo pri tem pomagati in se medsebojno navduševati za narodno življenje, kar na.i v vseh nas krepi zavest pripadnosti slovenskemu rodu. nam zamejcem pa daje poguma za vztrajanje v našem bo.iu.
G. Ipavec govori z iskrenim navdušenjem in s širokimi pogledi mladega človeka, ki se je posvetil svo jemu stanu, katerega pa pojmuje kot širše poslanstvo ljudskega delavca. Kot ljubitelj glasbe (v Ljubljani obiskuje tretji letnik Akademije za glasbo — oddelek za kompozicijo). pa se seveda najbolj o-greva za to zvrst prosvetnega delovanja in zato ne more presenetiti, če je glavna teža Gregorčičeve proslave, ki jo je pripravil v Go rici, slonela na petju.
Sicer pa lahko najin razgovor v zvezi s to proslavo in z njegovimi občutki ob goriškem gostovanju. povzamemo v naslednjih vprašanjih in odgovorih:
—	Zakaj ste želeli obiskati Slovence za domačo mejo?
Pred desetimi leti sem vodil zbor moje domače vasi (Ročinj) na kmečkem dvorišču v beneški vasici Oborče. Peli smo narodne pesmi. Na pragu bližnje hiše sem videl staro mater, zamišljeno se je zazrla prek hribov in jokala. Ali ima slovensko življenje no tujem skrite bolečine? Ali se je utrni' spomin?
—	Ali ste pred kratkim še kaj videli pri nas?
Teden dni pred nastopom sem vstopil v vežo slovenske šole v Števerjanu. Ustavil sem se pred učilnico od koder je prihajalo petje. Učiteljica je učila pesem: Lipa zelenela je. Težko mi je bilo, da ni lepega prizora videlo oko kamere naše RTV postaje.
—	Kaj ste želeli z Gregorčičevo proslavo pri nas?
Pozdraviti vse zavedne sinove in hčere slovenskega rodu. ki botrujejo na poti velikemu zavednemu Slovencu Simonu Gregorčiču, i— Ali ste kaj pozabili povedati?
tDrage poslušalke, dragi poslušalci, na odru vas pozdravljajo rože iz naših oken.* Še lepše mi je, če jih je kdo nevsiljivo prepoznal, da so iz kobariškega kota.
—	Kaj vas je to naporno nedeljo veselilo?
Kobariška mladina se rada ponaša v narodnih nošah.
—	Vaše želje?
Da bi na vogalu slovenske hiše poleg komerciale razvijali in krepili narodni duh. Odprte trgovine ob nedeljah me spominjajo usode večnih sužnjev. Ko sem blagoslavljal grobove na Livškem pokopališču. je stopil k meni cerkveni pevec in vprašal: Al zapojmo kaka narodno? Ko so jo peli, sem želel, da bi se ob njej greli vsi umrli Primorci, ki so jo ljubili. In še želim, da bi Slovenci z Goriškega, Tržaškega in Koroškega našli v Kobaridu in drugod topel sprejem in pozdrav. Na koncu, da bi bil samo eden v skupini ljudi, ki bi se rada udejstvovala, da bi našo vsakdanjost poživljala lepa kulturna humana doživetja.
—	In prav na kraju: je bila Vaša želja gostovati tudi kje na Tržaškem?
To že. toda kdaj pozneje, ko bomo lahko pokazali kaj več.
vredni običaj. No, potem si lahko mislite, kako je potekal večer: za pogrnjeno in obloženo mizo s pristnim domačim pridelkom belega in črnega, s pršutom, ki ga dobra kapljica kliče, s slavnostnim nagovorom predsednika društva Vojka Kocjančiča, za začetek resnim in za nadaljevanje šaljivim, s predajo šegavih priložnostnih daril in seveda s slovensko pesmijo, ki je odmevala med sodi, da se je sam pevovodja Ignacij čudil od kod naenkrat tako mogočni basi. Povrhu je zapela še harmonika.
Tak je bil predvečer te zakonske petdesetletnice Karoline Božičeve in njenega druga Josipa Sancina, jubilejni dan pa je potekel v družinskem krogu te stare, trdožive in številne dolinske kmečke družine, ves med cvetjem in darili številnih znancev in prijateljev, ki jih Karolina in Josip lahko s ponosom preštevata v nedogled.
Karolina Božič je prišla v San-cinovo, sedaj že skoraj 100 let stoječo domačijo, s socerbskega vrha. Z Josipom sta se vzela 19. novembra leta 1921. Mlada, dela voljna, sta se zagrizla v trdo delo na kmetiji, kot je že kdove koliko let v tradiciji Sancinovega rodu. Rodile so se jima tri hčerke in sin. Vsi so živi, poročeni in poklonili so jima šest vnukov. Poslej jima je življenje teklo v vsakdanjem delu in v skrbi za družino. Josip pa je tudi po zakonski zvezi posvečal vse svoje proste urice petju, saj se je že leta 1918 po povratku iz vojske pridružil domačemu zboru «Valentin Vodnik* in mu ostal r-est čez 50 let kot aktivni pevec.
Rada se spominjata mladostnih časov, ki so bili, saj so jima naitro-sili poleg truda in znoja tudi mnogo lepih, radostnih dni.
Pa je prišla vojna. Sancdnove družine ni našla nepripravljene. Kot odločni, kremeniti Slovenci niso potrebovali svetovalcev. Njihova domačija je postala shajališče ilegalcev, aktivistov in partizanov, skozii njihove roke je odšlo po kurirskih poteh nič koliko blaga in hrane v gozdove. Okupator jim je ničkolikokrat grozil in potrebna je bila vsa Karolinina iznajdljivost in zgovornost, da ni prišlo do hujšega. Sin Pepi se je partizanom pridružil v južni Italiji in se potem s I. prekomorsko brigado prebil skozi pol Jugoslavije na domača tla, hčerki Darinka in Draga pa sta partfeamili po Brkinih. Darinka je bila pri partizanski tehniki blizu Ostrožnega Brda in po potrebi kurirka z odgovornimi nalogami, ki so jo vodile tudi v Trst, Draga (in nekaj časa tudi Darinka) pa je bila bolničarka v znani partizanski bolnišnici v Beki in pri Ostrožnem Brdu. Doma sta kmetovala in delala za gibanje le mama Karlina in oče Josip z najmlajšo hčerko Meri-,
Pa je minulo tudi to in ko sem ju te dni pobaral, kdaj jima je bilo v življenju najhuje in kdaj najlepše, sta mi raje odgovorila le na drugo vprašanje: tisti dan, ko smo se po končani vojni spet vsi zbrali živi in zdravi, ko so se nama vrnili vsi otroci___
Pa mogoče le še kdaj v teh povojnih letih?
Ja, takrat, ko sem kot prvi Slovenec prejel zlato Gallusovo značko za neprekinjeno 50-letno petje v našem vaškem zboru. To je vendar nekaj; zdaj žal ne morem več
peti, pa saj vidite, koliko mladih pevcev je prišlo za nami .
Pa seveda ob tej najini 59-letmci, sta pristavila soglasno vedno dobro razpoložena mama Karolina in bolj redkobesedni Josip: ko se je okrog naju zbrala vsa številna družina, ko naju je obdajala slovenska pesem in slovenska govorica in ko sva še enkrat zgovorno ■ spoznala, koliko imava dobrih iskrenih prijateljev. Vse to so res lepi občutki.
No, potem smo malo pokramljali tudi o kmetovanju. Pol orne zemlje, s trtami zasajene, so jim razlastili «v polju*, vinski pridelek, s katerim se Pend tako upravičeno ponaša, se je zmanjšal, konkurenca cenenih vin iz velikih kleti duši vinogradnika, čeprav poznavalci cenijo dober pridelek iz njegove kleti, z živinorejo je vedno težje ...
Toda Sancinov! vztrajajo, kot so vztrajali njihovi prejšnji rodovi. Vztrajajo uporno, ker so navezani na zemljo, ker še verujejo v kmetijstvo, ki pomeni, vsaj za nas r zamejstvu, tudi narodni obstoj.
^ Da bi vztrajali še dolgo, kljub težavam in da bi Karolina in Josip v krogu svojih številnih dragih zadovoljna in zdrava dočakala še mnogo drugih skupr:h <■’ 'etnic na svoji zemlji.
Jože Koren
Na včerajšnji dan pred petdesetimi leti sta si v ricmamjsldi cerkvi izmenjala poročna prstana in obljubila večno zvestobo Anton Grdina in Zofija Kuret. Vsa mlada — njemu je bilo 23, njej pa 20 let — in pdna načrtov sta stopila na novo pot in zaživela življenje ustrezno tedanjim razmeram našega malega vedno skromnega človeka. Obdelovala sta zemljo, on pa si je našel še drgo zaposlitev, in sicer v čistilnici nafte Esso Standard, kjer je ostal kot čuvaj vse do leta 1958, ko je stopil v zasluženi pokoj. Med tem se jima je bilo rodilo pet otrok, od katerih štirje so s svojimi družinami na svojih novih domovih, najstarejša Alma pa živi z njima na njihovem starem domu, kjer današnja slavljenca preživljata svojo življenjsko jesen še vedno zdrava in čila, kot bi ju ne težilo sedemdeset in več let dolgo življenje, saj se je on rodil leta 1898, ona pa prvo leto našega stoletja.
In danes si bosta slavljenca v isti domači cerkvi ponovno rekla «da», obnovila bosta ob svoji zlati poroki tisto vez, ki ju je vezala skozi desetletja. Z njima pa bodo ta lepi življenjski jubilej slavili njuni otroci s svojimi družinami, ko se bodo vsi skupaj odpravili na ponovno ohcet, ki jim jo pripravljajo v Postojni.
Ziatoporočencema Antonu in Zofiji Grdina k lepemu prazniku čestitajo njuni otroci, njihove družine ter drugi sorodniki. Pa tudi naš Primorski dnevnik, ki ga tako zvesto prebirata že toliko let. Pri tem jima voščimo še dolgo let zdravega, zadovoljnega in složnega življenja, kot sta ga živela doslej.
laiimniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiniM
OPČINE
Andirej Sosič
(Dreja Sukčev)
devetdesetletnik
uAed*U4imu
Spoštovani tovariš urednik!
V zvezi z odprtim pismom, objav-.ifcnta V..Vašem listu dne 11. t.m. Vas prosimo, da objavite sledeč odgovor:
Spoštovani tovariš Gašperšič,
z izrednim zanimanjem smo prebrali Vaše odprto pismo in se v celoti strinjamo, da bi moral ob naši obali stati tudi napis, ki bi spominjal na to, čigava je bila ta obala, preden so jo naši kmetje razprodali tujcem (menimo da zato, ker ni bilo domačih kupcev). Če pa bi naše društvo razpolagalo z milijoni, kolikor je vreden tak napis, bi nedvomno naredilo kaj koristnejšega za slovensko prebivalstvo naše občine in za ohranjanje slovenstva. Vsekakor pa bo naše društvo podprlo vsakogar, ki bi hotel izpeljati Vašo pobudo in bo ob otvoritveni slovesnosti gotovo nastopil naš pevski zbor, prav tisti, ki je pel na »vahtiču*.
S spoštovanjem Odbor SPD Igo Gruden
Nabrežina, 18. novembra 1971
Prav danes slavi Dreja Sukčev svoj 90. rojstni dan in je po dolgosti življenja drugi openski vaščan. Rodil se je leta 1881 na Sosičevem starem boriaču. V zgodnji mladosti je ostal z mlajšim bratom in sestro brez staršev. Odločil se je kot zelo mlad fant za kamnoseški poklic. Ko pa mu je pri delu počila kamnita stopnica, za kar ga je gospodar oklofutal, je vrgel gospodarju pod noge kladivo, oble«el «jaketo» in odšel. Začel .je zidariti. Postal .je odličen zidar in kot takega ga je vsa vas zelo spoštovala. Žena Vipavka mu je rodila 3 hčere, od katerih je ena žena Toneta Kal-ca, kulturnega delavca in odbornika društva »Tabor* na Opčinah.
25 let ie bil kot zidarski nameščenec pri ACEGAT. Sedaj pa je dolgo let upokojenec in živi z naj-mlajšo hčerko Skorčevo Natalijo na svojem rojstnem domu.
Sukčev Dreja je živel vse svoje življenje zelo skromno in solidno, bil je vselej zelo zaveden narodnjak in je bil prisoten vselej na vseh prireditvah in kulturnem življenju naše srenje na Opčinah. Kot ugleden mož in dober človek, ki ne gre h kosilu preden ne prebere vsega »Primorskega dnevnika*, je zelo spoštovan v vasi.
Vse Opčine mu želijo še dosti zdravih in lepih življenjskih let in veliko zadovoljstva v krogu sorodnikov.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
FinHAR
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
ELEGANCA
KVALITETA
TRST - TRIESTE Corso Italia 1
Tel. 29-043
OB PRAZNIKU ZA DAN REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BO NAŠA TRGOVINA IZJEMOMA ODPRTA TUDI V PONEDELJEK, 29. novembra ZJUTRAJ
Naša toplota je	vse vključeno»
Res, mi vam nudimo goriva vlije kakovosti (in v skladu z zakonskimi predpisi proti smogu). In hkrati vam poskrbimo finansiranje za preureditev in napeljavo novih gorilnih naprav ali za doba vo plinskega gorilnika; servis za redno vzdrževanje; za načrtovanje dobave. «Vse vključeno*: v tem je korist TERMO SHELL PLAN, PROGRAM, KI VAM PRINESE VSO TOPLOTO NA DOM.
termo
ANTONIO SFERCO
UL. VALERIO ŠT. 41 - TEL. 94590 - 93936
GORIŠKI DNEVNIK
	
	
NEDELJA, 21. NOVEMBRA PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA
TRST A
8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15,
20.15	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 11.15 Turi in njegovi godci, mladinska zgodba; 12.00 Nabožna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 15.45 Miniaturni koncert;
16.30	šport in glasba: 17.30 človek brez pravic, drama; 20.00 Šport; 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti; 21.20 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja: 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.30 Plošče.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15,
22.30	Poročna; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Glasbena matineja; 11.30 »Fumarama*, 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Poje Patty pra*,; 14.40 Soseonji kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.20 Pojeta pevska zbora »Jadran* iz Vrtojbe in »Jacobus Gallus* iz Trsta; 17.00 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Koncert lahke glasbe; 12.00 Plošče; 13.15 Supersonic; 16.30 Popoldan z Mino; 17.30 Glasbena oddaja; 18.15 Nedeljski koncert;
19.30	Francoske popevke; 20.25 Variete z Ginom Bramieri jerr!
22.15	F. Dostojevski: Besi.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki varietš; 11.00 Glasbe-
1 ni program; 12.00 športne novosti; 12.30 Spored s Pippom Bau-dosn; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Plošče; 15.00 Preiskušajo se diletanti;
16.30	Športna nedelja; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Ansambli;
20.10	Operni koncert; 21.30 Prvi prehod; 22.00 Popevke v Maigre-tovi hiši; 22.40 Stare popevke; 23.06 Lahko noč Evropa.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Koncert organista Asme; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 13.15 Beethovnova opera; 15.30 »Predstava* radijska igra; 18.45 Odprta stran; 19.15. Vsako večerni koncert; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Stoletnica Francesca Chiese.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.40 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe m dela; 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
13.30	Nedeljska reportaža; 16.00
Minute z majhnimi ansambli zabavne glasbe; 16.50 Z domačimi ansambli; 17.05 V svetu opernih melodij:	18.30 Slovenska lahka
orkestralna glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.30 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska odda ja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke — UFO, (17.35) Dodojeve pustolovščine; 17.45 Rezultati nogometnega prvenstva; 18.00 Varietš z Pišu jem; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Življenje Leonarda da Vincija,
22.10	Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.45	Koncert godbe na pihala rimskih redarjev; 21.00 Dnevnik;
21.15	Spored s Kvartetom Cetra;
22.15	Posvečeno G. Verdiju.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	Otroški kotiček — Lutkovna predstava in risanke; 20.30 Celovečerni film.
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Pbročila ;	7.30 Jutranja
glasba; 11.40 Radio za šole;
12.10	Pomenek s poslušalkami;
13.30	Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Radio za šole; 18.50 Slavni dirigenti; 19.25 Odvetnik za vsakogar; 20.00 Šport; 20.35 Pesmi naše dežele; 21.00 Z. Tavčarjeva; »Mati Zefa»; 21.45 I-gra čelist Edi Majaron; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasbena oddaja.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.300, 14.00,
14.30,	17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Strani iz albuma; 9.15 Makedonska poezija; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.30 Bachova glasba; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba;
15.30	Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Poje basist Dario Zlobec; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.35 Igra pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak; 23.06 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
20.00	Poročila; 7.10 Jutranja glas ba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Srečanje petih; 22.05 XX. stoletje; 22.20 Jazz.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30,	10.30,	12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 19.30, 22.30,
24.00	Poročila; 8.40 Odlomki iz oper; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*;
14.00	Plošče; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Popoldanski spored; 19.00 Spored s Carlom Giuffrejem ;
20.10	Supersonic; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Odlomki iz operet;
22.00	Wagnerjeva glasba; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lah. glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Schubertove simfonije; 11.45 I-talijanska sodobna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 17.45 Pogovor z vzgojiteljicami; 18.45 Mali planet; 19.15 Odlomki iz oper; 20.30 Rousselova baletna opera: «Pad-mavati*.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
13.00,	14.00.	17.00,	18.00,	19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10
Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Priljubljene melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 12.10 Baletni odlomki francoskih mojstrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam...	14.10	Iz zborovske
zakladnice H. Diestlerja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.00 »Vrtiljak*;	16.40	Z orkestrom	Gerd
Bauer; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Za ljubitelje jazza.
ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o zaposlitvah; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine;
17.00	TV za najmlajše:	Igra
stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Posnetki s sveta ;
18.10	Predmestni deček; 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Bill, ti si izvrsten*; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanje 1971; 22.15 Bachova glasba.
koprska barvna rv
20.00	Otroški kotiček, Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja; 21.20 Dokumentar
SPOROČILO OBČINSKEGA ODBORA
DRUGI POSVET ŽUPANA MARTINA Z NAČELNIKI SKUPIN V SVETU
Obravnavali so najbolj aktualne goriške probleme - Jutri seja občinskega sveta
Kot smo že pisali bo jutri, v ponedeljek, z začetkom ob 18.30 seja občinskega sveta v Gorici. Na njej bodo nadaljevali z obravnavo problemov, ki so bili na dnevnem redu že za prejšnje seje, pa še niso prišli na vrsto.
Za to sejo pa je bil dodan še nov dnevni red, ki obsega dodatnih 23 točk. Med drugim naj bi svetovalci odobrili, poleg sklepov občinskega odbora, še kanalizacijo in novo cesto med Ul. Garzarolli in Cipriani za 173 milijonov lir, dalje odkup zemljišča za potrebe proste cone od lastnikov Ana Brisco, Jožef Krašček ter Klelija Krašček v Štandrežu. Družba Edil - Julia pa je zaprosila za lotizacijo zemljišča na vogalu Ulic Fatebenefra-telli in Adige, kjer so predvidene nove gradnje.
Da bi dosegli v občinskem svetu in v občinski upravi tesnejše sodelovanje pri reševanju raznih problemov, so začeli v Gorici s periodičnimi posveti med županom in načelniki skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Ta teden je bil drugi tak sestanek na katerem je župan Martina poročal načelnikom posameznih strank o problemih, s katerimi se ubada občinski odbor in njegovi sodelavci.
Pri prvih dveh takih posvetih je bil govor o deželni palači v Gorici, o težavah na katere so naleteli prj načrtu za nov most čez Sočo pri štandrežu, o realizaciji socialnega središča, o gradnji priključkov na avtocesto in o pozitivnem razvoju spora z ENEL o tarifah za električni tok na osnovi sporazuma od leta 1939 za odstop pravic občine pri hidroelektričnih centralah v Gornjem Posočju, ki so potem pripadle Jugoslaviji. Na prihodnjih sestankih bodo obravnavali še druge važne občinske probleme in o načinu njihovega reševanja v korist občanov.
hotelu Transalpina.
Danes dopoldne ob 10. uri bo obiskal goriško sekcijo in pokrajinski sedež PSDI, kjer ga bodo sprejeli pokrajinski in mestni predstavniki stranke. Ob 11. uri pa bo imel Ferri v gledališču Verdi zborovanje, na katerem bo govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji.
Po zborovanju bo odpotoval v Tržič, kjer bo imel razgovore s krajevnimi predstavniki PSDI in bo ostal na kosilu. Nekaj pred 16. uro bo z letalom z letališča v Ronkah odpotoval nazaj v Rim.
V zvezi s Ferrijevo izjavo o co-
ni B in o priznanju državne meje z Jugoslavijo na sedanjem dejanskem stanju, vlada v Gorici precejšnje zanimanje za njegovo današnje zborovanje. Zlasti so zaskrbljeni istrski ezuli in seveda fašisti. Prvi so v uvodniku nekega krajevnega časopisa pozvali Ferri ja, naj v Gorici ne omenja cone B «ker da bi to bilo škodljivo za sedanje dobre sosedske odnose na tem področju*. Drugi pa so s posebnimi lepaki po goriških zidovih izrazili svoje negodovanje zaradi politike dobrega sosedstva in zdravega razuma, ki ga zastopa državni tajnik
POSREDOVANJE PSI
Za petletno slovensko trgovsko šolo v Gorici
Za stvar se je zavzel v Rimu socialistični tajnik Giacomo Mancini - Našim dijakom bi se odprle nove možnosti dela
Pred nekaj meseci sta v Rimu obiskala vsedržavnega tajnika socialistične stranke Giacoma Mancinija deželni tajnik PSI Gioacchino Trimgale in zastopnik deželne slovenske komisije PSI Filibert Bene-detič. Med drugimi stvarmi sta mu prikazala tudi zahtevo goriških Slovencev, da bi triletno trgovsko šolo s slovenskm učnim jezikom v Gorici spremenili v petletno. Znano je, da bo v nekaj primerih prosvetno ministrstvo dodalo že obstoječim triletnim šolam dvoletne poskusne tečaje. V praksi bi to pomenilo ustanovitev petletne trgovske šole.
Tajnik PSI Giacomo Mancini' je
PSDI.
..................................................................iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiniMiiiiim
GORIŠKA INDUSTRIJA V OKTOBRU
Stavke v kovinarski in jestvinski industriji so motile proizvodnjo
Nič novega na področju zasebne stanovanjske gradnje - Dober letalski promet v Ronkah
bodo v prihodnjih mesecih sezida-1 stičnemu preganjanju uspeli priti li 27 stanovanjskih hiš z 89 stano-1 do cilja, ki so si ga bili postavili.
Posl. Ferri danes v Gorici
Sinoči je prispel v Gorico državni tajnik socialdemokratov posl. Mario Ferri, ki je prenočil v goriškem
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
prireja
VEČER
. JUGOSLOVANSKE POEZIJE
•»•••••»•«•■••■••••••••
................
Nastopili bodo vidnejši ustvarjalci poezije jugoslovanskih narodov: Matej Bor in Peter Levec — Slovenija; Slavko Mihalič — Hrvaška; Izet Sarajlič in Rajko Nogo — Bosna in Hercegovina; Karoly Acs — Vojvodina; Sta-van Ralčkovič — Srbija; Rahman Deda j — Kosovo; Ljubislav Miličevič ln Sretan Perovič — črna gora; Bogomil Djuzel In Atanas Vangelov — Makedonija.
V GORICI, v sredo, 24. nov. ob 20.30 v dvorani Pokrajinskega sveta, Korzo Italija 55.
OB 65. OBLETNICI GREGORČIČEVE SMRTI
Vstop prost!
V industriji na Goriškem so zabeležili v preteklem oktobru podoben položaj kot v prejšnjem septembru, ki so ga karakterizirale zlasti stavke v kovinarski industriji. Tako ugotavlja zadnji vestnik trgovinske zbornice v svojem mesečnem poročilu. Proti koncu meseca so sicer dosegli v tovarni vijakov v Tržiču sporazum glede delavskih prejemkov ter glede splošne ureditve delovnih mest, s posebnim ozirom na zdravstvene naprave, po drugi strani pa so začeli stavkati po drugih tovarnah tega sektorja, zlasti v tovarni AS GEN, kjer stavkovno gibanje še vedno traja.
Stavkali so tudi delavci zasebnih podjetij, ki imajo kontraktualno delo v ladjedelnici. Tudi ti delavci so zahtevali aplikacijo vsedržavne delovne pogodbe za kovinarsko industrijo tudi za svoje delo. Še pred koncem meseca je več prizadetih podjetij pristalo na to zahtevo svojih delavcev.
Omenimo naj tudi stavkovno gibanje v tovarni mesnih izdelkov v Romansu v okviru vsedržavne stavke delavcev te kategorije in je-stvinske industrije na splosno, ki je pritegnilo tudi slaščičarska podjetja v Gorici, De Lida, La Giu-lia, Cohama, Favorita Imca, Ilcea in druge, ki delujejo v okviru olajšav goriške proste cone. Protestirali so tudi v livarni Prinzi, vendar so se kmalu sporazumeli za mimo rešitev spora.
V drugih industrijah na Goriškem ni bilo v oktobru kakšnih pomembnejših novosti. Na področju javnih del je treba omeniti končno odobritev načrta za izvedbo nadvoza pri Tržiču, s katerim bodo povezah industrijsko področje na Mo-ščenicah z državno cesto št. 14 in s priključkom za avtocesto.
Kar se tiče gradbene industrije, zlasti na zasebnem sektorju, ni bilo v zadnjem trimesečju kakšnih večjih sprememb. To je razvidno tudi iz podatkov o novih gradnjah in pripravljenih načrtih. Tako so v preteklem septembru dogradili 14 novih stanovanjskih poslopij s 40 stanovanji in 198 sobami; poleg tega so zgradili še dve gospodarski stavbi s 149 lokali. V istem mesecu so pripravili tudi načrte, po katerih
vanji in 353 sobami. Pripravili so tudi načrte za 9 zgradb v gospodarske in druge namene s 428 prostori.
Na deželnem letališču v Ronkah je bil tako osebni kot blagovni promet na precejšnji višini, ki jo je dosegel že v septembru; pač pa so zabeležili manjše nazadovanje v prihodu in izkrcanju blaga v pristanišču Portorosega, zlasti kar se tiče lesa in mineralnih olj.
V Ronkah so pokopali Alojza Urdiha
Pogreba so se udeležili številni znanci in sorodniki iz Ljubljane, Renč, Kopra, Ronk in tudi njegov 90-letni brat iz Hudega Loga.
Znanci in prijatelji izrekajo svojcem sožalje, ki se mu pridružuje tudi Primorski dnevnik.
pred nekaj dnevi deželnemu tajniku omenjene stranke pisal, da se je za stvar na prosvetnem ministrstvu pozanimal. Nima še dokončnega odgovora, vendar upa, da se bo stvar pozitivno iztekla.
Če bo to posredovanje rodilo u-speh, bodo dijaki sedanje triletne slovenske trgovske šole brez dvoma zadovljni, kajti tako bodo imeli možnost dobiti diplomo trgovske šole, ki bo enakovredna diplomam vseh višjih srednjih šol.
Zastopniki sindikatov so obvestili goriškega prefekta o razbitju pogajanj za obnovo delovne pogodbe v tekstilni tovarni v Zdravščini. Ker grozi vodstvo podjetja z zaporo tovarne, so sindikati zahtevali posredovanje deželne vlade.
Danes revija zborov Cecilijanka 1971
Danes popoldne { začetkom ob 16. uri bo o dvoran katoliškega doma v Gorici revija katoliških pevskih zborov, ki so včlanjeni v ZSKP. To je že 14. revija pevskih zborov te skupine. Na njej bodo nastopili zbori z Goriškega poleg njih pa tudi nekateri zbori s Tržaškega in drugih krajev. Med njimi tudi zbor rSrečko Kosoveh iz Ronk. zbor iz Beneške Slovenije, iz Kanalske doline ter celo z onstran meje.
Občinski svet v Števerjanu
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je sklical sejo občinskega sveta, ki bo v četrtek, 25. novembra ob 20.30. Poleg sporočil, ki jih po navadi poda župan na začetku seje, so na dnevnem redu tudi: 1. popravek občinskega obračuna za leto 1970 v nekaterih postavkah; 2. potrditev del urejenega parkirišča pri županstvu; 3. sprejem odpovedi občinskega uradnika;'
4. razpis natečaja za novega občinskega uradnika; 5. razno.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimuiiuiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PONOČI IN ČEZ DAN
TUDI SONČNO GORIŠKO JE OBISKALA ZIMA
Sneg in zmrzal sta pobelila goriške ulice Prvi sneg na Lokvah in v Črnem vrhu
V Ronkah smo pokopali najstarejšega čitatelja slovenskega časopisa, prej »Soče* li potem Primorskega dnevnika, Urdiha Alojza iz Ulice Staranzamo. Rodil se ie leta 1887 v Hudem Logu pri Kostanjevici. Poročil se je z Marijo Pahor iz Nove Vasi. Leta 1933 se je preselil v Ronke k nečakinji Mariji Špacapan, ki je ostala do konca z njim.
Bil je zaveden Slovenec in sodeloval je v NOB že od leta 1941 Skup«j s Petrom Poropatom sta organizirala vse »laške terence*. Pretrpeli so vsakovrstno poniževanje in gorje, toda upanje v svobodo jim je dalo moč, da so kljub faši-
n,,,,,,,,,,,............................■llllllliuumitnmtliuimmil.<11111111..
Prijateljsko srečanje Slovencev v Krminu
Včeraj smo poročali o martino-vanju Slovencev, ki živijo v krmin-ski občini. Danes posredujemo našim bralcem dve sliki s tega domačega praznika. Na prvi vidimo skupino mladih rojakov, ki živijo v mejah krminske občine, v glavnem na Pleživem. Drugi posnetek pa nam kaže improviziram pevski zbor domačinov, ki ga je ob tej priliki vodil vinogradnik Alojz Bužinel.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Jovan Sterija Popovič
SKOPUH ALI KIR JANJA
komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini V nedeljo, 28. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek, 29. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem domu v GORICI
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Bertolt Brecht
Bobni v noči
ŠTIRI NAGRADE NA »BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1971» 20. uri
V torek, 23. t. m. ob v AJDOVŠČINI v sredo. 24. t. m. ob v IDRIJI
v četrtek, 25. t. m. ob v NOVI GORICI	,
v petek, 26. t. m. ob 20.» v NOVI GORICI
20. uri
20.15
CORSO ob 15.00: «Rapina - . a New York», S. Connery ® Cannon; film je v barvah. MODERNISSIMO ob 15.15: il morto e ammazza il v'v0*'. o Kinsky in V. Jimmi; italijanski r nemaskopski film v barvan. VERDI ob 15.15:	«La classev^).
raia va in paradiso*. J. M. 0 te in M. A. Melato; film v “t. vah, mladim pod 14. letom P*™ vedan.	. h
CENTRALE ob 15.15 «1 corV1 j scaveranno la fossa*. G. Hill Sancho; kinemaskopski film v vah.	u.
VITTORIA 14.30 - 17.30 - 21.: wrence d'Arabia», P. 0’Toole A. Guinnes. Barvni film.
Tržič
dietro i
% m
JUG. TELEVIZIJA OD 21. DO 27. NOVEMBRA 1971
NEDELJA, 21. novembra 9.30 Po domače z ansamblom Maksa Kumra; 10 00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja:	Doktor Dolittle,
Svet, v katerem živimo; 11.40 Mestece Peyton; 15.30 Vaterpolo za pokal evropskih prvakov - prenos s Hvara; 16.30 Košarka Beograd: Zadar; 18.00 Boeing, boedng — ameriški barvni film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Stare bajte*; 21.25 Videofon; 21.40 Športni pregled; 22.10 Poročila.
PONEDELJEK, 22. Dovembra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Danko Oblak, Rastline in živali, Projekcija; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; Zrak v mestu; 16.10 Francoščina; 17.45 Kljukčeve dogodivščine — 8. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Ljudje v so seski; 19.05 Mladi za mlade; 20.00 TV dnevnik; 20.35 F Vidas: Kajnovo znam;nje — drama; 21.55 Kulturne diagonale; 22.35 Poročila.
TOREK, 23. novembra 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Jezikovni quiz, Otroški domovi in šole v NOB; 10.45 Ruščina; 11.00 Osnovo *>lošne izobrazbe: Spoznavanje
prirode in družbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.35 Tiktak: Narisana barka; 17.50 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Stare krčme: Na bregu; 19.06 Vzgoja za življenje v dvoje; Ljubezen in odgovornost: 19.30 Kuhinjsko orodje; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Atentat — češki film; 22.15 Glasbeni nokturno — V. Lovec; Sonata da camera in modo antico; 22.35 Poročila.
SREDA, 24. novembra 8.15 TV v šoli; Kitajska, Otro ški domovi in šole v NOB, Barok na Hrvatskem, Aluminij, Sodobna tema, Rastline in živali, Projekcija, Lepa naša domovina; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Po sledeh napredka; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Rezerviran čas; 20.00 TV dnevnik; 20.55 M. Uskokovič: Čedomir Ilič — 5. del; 21.45 Poročila.
ČETRTEK. 25. novembra 9.35 TV v šoti: Pionir sem, G. Bizet:	Carmen, Legure; 10.30
Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izob-azbe: Zrak v mestu; 17.45 I. Cankar: V gozdu; 18.00 Kovačič-Petrič: Rokec na drugem koncu sveta, glasbena pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Svet, v katerem
živimo; 19.06 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 F. Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško; 22.35 Poročila.
PETEK, 26. novembra 9.30 TV v Soli: TV vrtec, Kolesar v p "ometu, Umetniški tekst, Dinara, Elektromagnetni valovi: 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Spoznavanje prirode in družbe; 17.45 L. Suhodolčan; Naočnik in očalnik — II. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbeni dnevnik; 19.00 Mestece Pey-ton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena: Jean Gabin v filmu: Zidovi Malapage; 21 55 Gala UNI CEF - I. del; 22.45 Poročila.
SOBOTA, 27. novembra 9.35 TV v šoli: Sodobna tema, Vladimir Popovič, Aktualnosti; 16.30 Košarka Crvena zvezda :Ju-goplastika; 18.00 Ptujski festival narodno zabavne glasbe; 18.15 Obzornik; 18.30 Mali vitez — serijski film; 19.25 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik’; 20.35 Glasbena križanka; 21.20 Filmska burleska (Stan in Olio); 21.40 Oddelek S — serijski barvni film; 22.30 Poročila.
'	mm,
jSpr
(Ur13'
. ■ fe
itn ‘JFV


Prejšnji večer je tudi Gorico in okolico zajelo močno neurje. Dež je v prvih večernih urah lil kot iz škafa, da je voda zalila tudi kleti v nekaterih nižjih predelih. Pozneje, med 21. in 22. uro, se je dež spremenil v sneg in točo, ki sta pobelila goriške ulice. Po nekaterih predelih mesta so morali celo prekiniti dobavo električnega toka in tako je n. pr. predel južno od sedeža občinskih podjetij ostal dalj časa v temi.
Tudi včeraj smo imeli hladno vreme, čeprav suho. Ponoči je pokazal toplomer do 5 stopinj nad ničlo, pozneje pa se je dvignil do 14 stopinj. Vendar pa se ozračje ni stop-lilo, ker je ponoči pihala burja do 60 km na uro ter je trajala več ali manj ves dan, čeprav z zmanjšano hitrostjo. Meščani so zjutraj našli okoliške hribe odete v belo obleko, ki je sicer izginila že dopoldne v bližini mesta, na bolj oddaljeni Koradi in na Trnovem pa je ostala. Na Lokvah so imeli ponoči 6 stopinj pod ničlo z burjo in tudi snega je naneslo 5 cm in več. Čez dan so imeli temperaturo okrog ničle. Sneg je zapadel tudi med Ajdovščino in Črnim vrhom, vendar ni zaprl ceste in avtobus iz Idrije je redno prišel v Gorico.
Tudi v Beneški Sloveniji je brilo in več avtomobilov je zašlo s ceste zaradi mokrega in zamrzlega cestišča ter so bili tudi ranjeni. V Kanalski dolini so včeraj ponoči namerili 4 stopinje pod ničlo v Trbižu. tez dan pa se je živo srebro
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiusimiiimiiimuiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Na goriškem matičnem uradu so dne 20. L m. prijavil 8 rojstev, 5 smrti, 4 poroke in 5 okiioov.
Rojstva: Mauro Belotto, Luisa Cargnel, Roberto Tech, Luca Zut-tioni, Paolo Offizia, Paola Interbar-tolo, Marco Fioridia, Elizabeta Gorjan.
Umrli so: 81-letna gospodinja Ca-terina Venier vd. Novak, 49-letna gospodinja Alba Taglialegna, 84-letiia upokojenka Maria Montagnari vd. Bevilacqua, 84-letna gospodinja Maria Camuscig vd. Toros, 66-letna gospodinja Sofija Gorjup vd. Paulin.
Poroke: električar Romano Marketi in delavka Marta Žiberna, u-radnlk Ermes Maestrelli in gospodinja Albina Zotti, radijski tehnik En-zo Bergamasco in gospodinja Nata-lina Furlani, profesor Roberto Carini in frizerka Giuseppina Miklus.
Oklici: Antonio Gkrvarmi Chessa in Carmela Cutri, uradnik Giutio Valentini in študentka Lucilla Da Ros, industrijski kemik Vincenzo Krpan in gospodinja Bruna Capdta-nio, komercialist Ferruccio Mortera in gospodinja Rosa Trevisan, tekstilec Pietro Paolo De Matieo in gospodinja Viviana Bolčina.
dvignilo do največ 9 stopinj nad ničlo. Na Višarjah je nametalo za 30 cm snega, ki pa je seveda obstal.
Otvoritev upepeljevalnika za smeti v Sovodnjah
V prisotnosti goriškega župana Martine in predsednika družbe SASPI bodo v torek ob 11. uri u-radno otvorili nove naprave za n pepeljevanje in predelavo smeti in odpadkov, ki jih je dala zgraditi goriška občinska uprava. Kot smo že pisali, bodo naprave na razpolago tudi drugim občinam, ker bodo v ta namen ustanovili medobčin ski konzorcij, v katerem bo tudi I prodam; cena 900.000 lir ali P° sovodenjska občina.	| voru. Telefonirati 29-86.
AZZURRO 14.00: «Qualcuno »»-- , porta*. C. Bronson, A. Perkins. lreland. Barvni film.	^
EXCELSIOR ob 14.00: »Da pah' gli amici, firmato mafia*. " Berger. Barvni film.	^
PRINCIPE ob 14.00: »Rapina re^ a New York», Sean Connery.( SAN MICHELE 16.00: «H C0TL nero», T. Hill in M. Randall. maskop v barvah.
\uva Loncu	^
SOČA (N. Gorica): »Madam BoV^J italijansko-nemški barvni fil®
16., 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter pri N. Gon «Mrličem svoboden prehoda riški barvni film — ob 16..	^
PRVAČINA:	»Ljubezen in bol®
ke», angleški barvni film t 0
RENČE:	»štirje ključi*. ang»
nemški barvni film — ob 17-	*
DESKLE: »Drago bom prodal ^ ^ kožo*, italijanski barvni film f 17. in 19.30.	^
ŠEMPAS: »Labirint zločina*. fr ski film - ob 17. In 19.30. KANAL:	»Pustolovščine Ati “
italijanski barvni film 20. uri.
_ ob !?■1
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI	g.
Danes ves dan in ponoči je Ujjj
rici odprta lekarna ALESANI, -Carducci 12. tel. 2268.
V	TRŽIČU	^
Danes ves dan in ponoči je °e,. j},
lekarna dott. Rismondo, UL tel. 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA .^
Danes je v Gorici odprta cve na VOIGTLAENDER Vanda, Uk
avgusta 3.
Za izlet z letalom v Sovjets*10 ijo zo, ki ga bo prihodnje leto * prosvetno društvo »Oton Zupan ^ štandrežu, zbirajo vpisovanja n ^ dežu društva v Štandrežu m D,^j. dežu SPZ, v Utici Malta 2, tek ‘ j Izlet bo trajal pet dni, °gle<*®Jj0|-bodo Moskvo in Leningrad, v p .. t
niči Sovjetske zveze bo sre^flobe1'’ nekim moskovskim kulturnim K in ob tej priliki bo tudi konceh skega zbora »Oton Župančič*
Mali oglasi
ZELENJAVNO TRGOVINO v
*
(jl<*
do<f
PRIZNANO MEDNARODNO f,
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L\ GORIZIAN A
UOKICA - Ul Duca dAontu im, - tel ai-46 - U<>P
fKKVZBUMMu rti« V O/ VSAKUVKSI NEHA

TtSSS>
Prvproge, postelji1* pregrinjala, odeje Metrsko blago ** ženske In moške Zavese Dlolcn In »** rylen
Tkanine za notraOJ0 opremo stanovanj#
GORIC*
CORSO VERDI »A TEL. 31-33
Trgovin*
čevljev
JUREN
GORICA	,
Urgo XXVII MUtO 9 Palača INPS Via IX Agoeto 1
Velika Isblm čevljev tu torbic po konknrenčnlb cenah I
5
KULTURA
TERSKO
NAREČJE
1 abonmajski koncert liil Orkester lili Ljubljana
,^e Baudouin de Courtenay
ne Vidoni nista raziskala prvinskega po navodi-
Pellegrinija za ASLEF (Atlante storico friulano, v pripravi). Tako je bilo mogoče zanimive, redke ali celo enkratne slovenske
objavil v Jeziku in slovstvu (Pomenoslovni zgornje Terske doline, XV/2, 2/3; Sprehod skozi tersko 80, 259.), nekaj drugih naj navedem zdaj.
botanična imena
Pbj t,r ^er' Njivica) — božji trn, Chelidonia majus ■en drien (černjeja) — Cornus sanguigna
nul/'! (Ter, Njivica) — osšt (černjeja) — Dipsacus silvestris (•»Irlli ° ^'^orša) — Equisetum arvense j,. k* lN|ivica) — Evonymus europaeus (<-ernieja) — • Parietaria officinalis
(Ter, Njivica) — flanouranac (Bardo) — slanourat poleg fwir'!anskeSa iarbe di fuc (Černjeja) — Ranunculus acer
C, - rŽUia fČern'eia>
lihei” 'e®a Središča tako načrtno, kot sem mogel delati I Pr°f. Giovannija Battista Pellegrinija za ASLEF J.Ulsfico etnografico . 1 Številne pristne,
, fie' Nekatere sem že
•barki }Z
‘“'•diiče, XVI,
.‘klanskega iarbe di fuc r^uia (Černjej.,
Mn» ^koine) — Abies alba, proti
Carlina acaulis
•lilvi ^6l"' Njivica) — peč (Černjeja) — Abies excelsa «iajjCa' P6ukje (Bardo) — Crocus vernus
"oritave r6ze

(Njivica) — Lilium bulbiferum (Bardo) — Myosotis silvatica
(Ter, Njivica) — pomulice (Černjeja, vzhodni, slovensko govo-P' zaselki) — čarnlkule (Černjeja, zahodni, furlansko govoreči aselki) — Vaccinium myrtillus
*'v#l*ka imena
*** (Njivica) — senica zauoskna (Černjeja) zavoljo oblike gnezda Parus major
HčiJ"!" (Njivica) — Silvia atricapilla
'HirrU °'ne^ — generično metulj
Kuj 9n(’8c (černjeja) — Cimex rupifes
Prež Hiše (černjeja) samo za lazarja, medtem ko je polž povsod ^iui,u'anski lokaj, lokaesa L'-k4la (Ter, Njivica) -
buškalica (Černjeja) — Lampyris italica (Ter, Njivica) — brebarnica (Černjeja) — Sciurus vulgaris ščuranc (Subid) — ščurek
Strle,
»,
i^t^kratno presenečenje: k izrazu konj za samca rabijo Njivarji livji sedi za samico: kobila je samica za pleme, konji** je delovna l '	---2a p|eme. konjesa e ostrojena — konjesa je
h ,pl‘ (Bardo)
Wir °nesP°s°bljena
•lij, ,, .
4fs , 0lr>e) — klop; stoleč (Černjeja) — pručka
8 Piškava (Ter, Njivica) — Čača ta zbodšna (Černjeja) — luk-hčuijJ'j sta zajemavka
W rca (Njivica) — lesena posoda, v kateri nosiš moko ‘W(koine) — smrčati
te, "*• : skamponotanje (Černjeja) — zvonjenje : pritrkavanje k (Njivica) — breg, strmina Hij,y °' prinčalo (koine) — preča I) ii*c (Njivica) — ščirnjauce (Černjeja) — tur
*i j, (Njivica) — jeclja
isti Pr*rner za pomenske odtenke: poleg slino in otiva, ki imata t,»lnl ®n kakor v kniiinem jeziku, poznajo v Černjeji še izraze !ine	*a ,ravo, ki raste med dvema vrstama trt, steanje in steilo
P°košeno travo ter neteč za nepokošeno senožet.
L ^ B«rdu sem našel starko, ki je zamlada še pripravljala konopljo
orodje, vsakdanje življenje, kmečka opravila
p®
Postregla z zadevno nomenklaturo; konopji, parišče, omanlte, pač, skrekjate, »češite — počešite, konopje, kduke, k6kos »n prizlice, lObje.
nekaj primerov daje slutiti, kolikšno je bogastvo-terskega be-t) „ *■ Terski kmet lahko pozna in uporablja v zvezi s svojim delom j *vo izredno bogat besednjak. Njegovo besedišče mu dovoljuje, •Voji^s,r° določenimi izrazi poimenuje sorodne predmete, vsakega s ®Pecifičnim izrazom. Tako sem na primer za cokle zbral med kar sedem različnih izrazov.
50 v Brezjah menda generični izraz za cokle z usnjenim ^tirta rn*dtern ko rabijo za samo lesene cokle furlansko besedo
0 vsi Terski in Karnajskl dolini so euiklene z ždršbjl lesene h s)'^kovane s kakimi desetimi velikimi žeblji: služijo za hojo senožetih.
^kulj* (Njivica, Bardo, Sedlišča) so menda cokle iz enega kosa ■nsjhno peto in so tipično žensko obuvalo.
sSSr
i»d,
»o na Njivici tipično žensko obuvalo z nizko peto in oglavom; v Suoidu jim pravijo v edn. kliuk, v mn. kliuk*.
<0bn?a*n,c* sem našel v Viškorši, so za ta-na Udu hodite in so po-Cueklenam z ždrebji.
S r ^^korši sem našel tudi žllcarje s pravokotnim podplatom, ki Sni *e*nost 'ista papirja za v stroj; leseni so, iz enega kosa, v % j ■* izdolben prostor za ,T’an ali pleten pas.
za v
nogo v obliki roba, na katerega prifr-
k J^.^dmim imenom za cokle lahko dodam še Izraz kridvete,
j**iičza an so za ta-po Udu hodite
9o obuvalo.
(Njivica). Privežeš jih
ki
pač

0 ali podobno dejanje pri
“no
oeseanjaK mesmega iiomo«nvo jo Jersicega kmeta boren. Sam sem bil med Terjani večkrat
'nj,l Besednjak mestnega izobraženca je v primerjavi
t.j 0rr> '
različnih kmečkih opravilih ima z be-
»n,^8i- ko sem hotel njihovi besedi najti povsem ustrezen izraz °d jezikov, za katere menim, da jih znam.
sllifno"0 porT1enskega bogastva terskega besedišča naj omenim tudi Srr, > d®5^, ki jih v različnih krajih rabijo za isti predmet ali J«!*' glagol «peti, po|em» rabijo v terskem, karnajskem in čer-X g,u»?0Voru gUgol čanUti, »peti v cerkvi* je v karnajskem go-S | Čeneboci in Podreicl rabijo za posvetno In nabožno petje ! ^darif, tantarit, tarandit.
H,k? v*lia za bogastvo oblik:
V"
in^B9ov°ru glasi ja sl, v karnajskem
1,1 iUt son, v čeneboskem govoru jest sen.
sedanjik pomožnika «bltl» se v in černjejskem Ja san, v
Pavle Merkft (Se nadaljuje)
Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
nun...mi................................................
V SREDO V GORICI, V ČETRTEK V TRSTU
Današnje pesniško ustvarjanje pri jugoslovanskih narodih
Pesniški večer bo tudi primerna počastitev 65. obletnice Gregorčičeve smrti, ki je prav 24. novembra
V Gorici in Trstu se bo sredi tega tedna mudila skupina jugoslovanskih pesnikov in pisateljev ter imela v obeh krajih pesniška večera. Ob tem dogodku se človek nenadoma zave, kako pravzaprav nič ne pozna kulturnega snovanja naših vzhodnih m južnih sosedov, literature pa še celo ne. In vendar je nepoznanje neopravičljivo tudi glede na tradicijo: če le pomislimo, da so prihajali v Trst Vuk Karadžič, Svetozar Markovič, da je tu konzuloval Ivo Andrič. Prav tako je mnogo slovenskih u-stvarjalcev živelo v tesnem stiku s kulturo teh narodov — recimo Vraz, ki velja na Hrvaškem za odličnega pesnika, pa Trdina, ki i-ma nekaj svojih najboljših del v hrvaščini ali kar dvojezični tržaški časopis Slavljanski rodoljub.
Teh niti medsebojnega oplajanja, ki so s slovenske strani večkrat prešle mero primernega in koristnega, sedaj skorajda ni In treba jih bo obnoviti,' zakaj kulture jugoslovanskih narodov imajo danes v svetu svojo težo, ki jim zasluženo pripada. Obenem pa bomo zamejci na zahodnem robu slovanskega sveta tako obogateni še za eno dimenzijo, naša prisotnost tu bi lahko bila osmišljena še z vlogo posredovalca med dvema kulturnima območjema.
Kdo bodo torej naši gostje v sredo in četrtek?
S Hrvaškega pride Slavko Mihalič (1928), ki okrog svoje izrazite pesniške osebnosti že dolga leta zbira cele generacije. Izdal je med drugim zbirki Komorna muzika (1954) in Jezero (1967). V slovenskem svetu je razmeroma dobro poznan, saj so ga prevajali Ciril Zlobec, Veno Taufer in Edvard Kocbek. Sedaj je tudi tajnik Zveze jugoslovanskih pisateljev.
Iz Bosne in Hercegovine, dežele odličnih prozaistov Andriča in Se-limoviča prideta Izet Sarajlič (1930) ki je izdal že deset pesniških knjig, in ga tudi mnogo prevajajo: v ruščino, nemščino, italijanščino (Gia-
Izet
Sarajlič
Rajko Patrov Nogo
como Scotti), v slovenščino (Ivo Minatti) in pa Rajko Petrov Nogo (1945) predstavnik najmlajše pesniške generacije, ki je v B. in H. zelo zavzeta z »estradno* poezijo — pred kakim letom je Nogo bil član karavane pesnikov, ki so peš obhodili zakotne vasi in imeli tam pesniške mitinge. Tema dvema se bo po vsej verjetnosti pridružil še Hercegovec Nikola Martič (1938), prav tako predstavnik »cestne* poezije.
Karoly Acs (1928) je ugleden madžarski pesnik iz Vojvodine, objavil je zbirke Roka na kljuki, Pesem namesto tišine in Pohvala voznemu redu. Je tudi predsednik Društva pisateljev Vojvodine.
Stevan Raičkovič (1928) sodi v sam vrh sodobnega srbskega pesniškega ustvarjanja, ki je prav zadnje desetletje, morda več, v iz-
Karoly
Acs
Stevan
Raičkovič
redno plodnem zaletu in ki tudi na zapadu žanje vse več uspehov in zanimanja. Napisal je devet pesniških zbirk in več otroških knjig, dobil je tudi cel niz književnih nagrad, njegove pesmi pa so prevedene v večino evropskih jezikov.
Iz Kosovega prihaja Rahman De-daj (1939), albanski pesnik in o-troški pisatelj, ki bo predstavil plodno in izredno živo literarno snovanje albanske narodnosti v Jugoslaviji; kljub svoji mladosti je bil preveden v številne tuje jezike, med drugim tudi v italijanščino in slovenščino, v makedonščini pa mu je izšla celo zbirka — Simfonija besed. — Verjetno se mu bo iz te radožive sredine pridružil še En-ver Gjerqeku (Djerčeku) (1928), ki ima pet zbirk poezije, mnogo prevaja, v srbohrvaščini pa mu je izšel prevod zbirke Poimenuj te dni. V svoji pokrajini je tudi eden glavnih ustvarjalcev kulturne politike.
Sretan Perovič (1932) je iz Črne gore in v vsakem pogovoru rad govori o svoji kamniti deželi s ponosno zgodovino, tudi njegove pe-
""»MiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiHitiiniiiiimiimuiii
J^Riborsko ....................
URNO PISMO
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiimiiimi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiitiiiimiifiiiiiitiiaiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimi
(as
BALET in RAZSTAVE
-- dnevi Borštnikovega gagama tonejo v mestni £•%/ posamezni odmevi v atajgu*1 Pogovori med ljudmi je v oktobrskih dneh ob Dravi ob veli-t °dtjvj|,'kk'h dogodkih, ki se si-CvDrIr^k> spominu, vendar to-ikShi !^° p® bodo nikoli. Drugi (fasvi. T^odki, kot koncerti in '	80 kiR v toku sreča-
v k° Potisnjeni vstran, spet k** td j!° ha svoji teži, saj si brez Vivit^oče zamisliti kulturoe-> v Mariboru.
KS -iBJ^ališko sezono le Na-j%0KJ*iaHšče začelo tokrat z francoskega skia-‘ibe.ta Coppeiia. S pri-•oa “*'*> in fantastično vsebi-J kla??d najbolj priljubljena S leu Te baletne umetno Jji h*Ne predstave n| le
ivljenosti vsega an C^fc^ak tudi v predat:
(. • m. lrane(-a odličnega mla-a Ed
srj! Pl®
in dodal toliko pre-
in
% klaI2fd najbolj leh,- ne baletne umi JSi J*nje predstave ni OS »Hranjenosti vseg V^Bj^bak tudi v predstavitvi VS anega odličnega mla-Hth . K(R ja Dežmana. Vlo-^ v. , le plesal z velikim ples-
danega žara, da je njegov lik z vsakim plesom zadobival podobo estetske zaokroženosti, gibčne lahkotnosti in velike zanesljivosti tako v tehničnem kot umetniškem oblikovanju plesnih likov. Vsekakor je plesalec &dt Dežman, ki se je u spešno uveljavljal nekaj let tudi v ljubljanski Operi, obogatitev ba letnega ansambla v Mariboru. Pod izkušenim vodstvom koreografa Ika Otrina, ki ie v zadnjih sezonah že dokaj dvignil izvajalsko raven ma riborskega baleta, smemo ob premišljeni ansambelski sestavi spa janja že izkušenih plesalcev in ple salk, kot Erike Semec Safranove. Alberta Likavca. Ika Otrina in Se koga. ki v tem baletu trenutno ni imel pomembnejšega solističnega deleža in m'a.iš!h. poleg omenjenega Dežmana, Olivero Bičevo in gojencev baletnega studia, pri čakava« še večjih presenečenj v baletnih uprizoritvah, ld vse bolj postajajo sestavni del opernega re pertoarja, kar občinstvo potrjuje na predstavah z navdušenim ploskanjem. Orkestru je z znano pre-
ciznostjo dirigiral Vladimir Kobler, dočim je zunanji lični podobi prispevala svoj delež insoenator in kostumograf Vlasta Hegedušičeva.
Veliko zanimanje je vzbudila kulturno - zgodovinska razstava «Zla-tarstvo na slovenskem Štajerskem*, v pokrajinskem muzeju, ki se je je ogledalo izredno število obiskovalcev. Na razstavi je prikazanih okrog 170 izbranih dragocenih predmetov od 15. stoletja pa do današ njih dni V obsežnem katalogu zla tarskih umetnin opozarjajo razen anonimnih del zlasti še na dela ne katerih slovitih zlatarjev Francoza R. Augusta. Madžara J Szentoe teryja in ne nazadnje Mariborča na J Reimanna iz 18 stoletja Blišč zlatega okrasja verižic In prstanov in zlasti obilo cerkvenega posodja kelihov, ciboriiev, monštranc. ta bernakljev in drugih predmetov nudi zanimiv zgodovinski prerez ob dobi,), kjer sta žlahtna kovina in okras ie podčrtavala predvsem moč posvetne in cerkvene gosposke
(Op. ur.: Razstava gostuje od 17 t.m. do 12. dec. v ARKADAH - raz
stavišču Narodnega muzeia v Ljubljani (Trg revolucije 18). Odprta je vsak dan od 10. do 20. ure. ob nedeljah od 10. do 13. ure, na dan republike 29. nov. pa bo zaprta. Ogled te zanimive razstave, ki je posvečena 150 letnici muzejstva na Slovenskem, toplo priporočamo vsem našim čitateljem)
Pred kratkim se je bleščečim predmetom pridružila še razstava hladnih, sivih oklepov, sulic in dru gega orožja, ki jo je pripravila sosednja deželna orožarna v Grad cu. Razstava tGraški oklepi v bo jih zoper Turke*, prikazuje oklepe, šleme, ščite in suiice graških okle parjev iz 16. in 17. stoletja, katerih opremo so nosili vojaki na na šem ozemlju v bo.iu oroti Turkom Za lažje razumevanje predvajajo obiskovalcem tudi diapozitive voja kov in bojev v katerih so boievni ki uoorabljali razstavljene predme te Obe razstavi, posebej še zla tarska, pomenita brez dvoma osred n,ji vrh izvirnih dogodkov mariborskega kulturnega živliema
Emil Frelih
Rahman
Dedaj
Sretan
Perovič
srni, ki jih je izdal v sedmih zbirkah, so vezane na ta doživljajski svet. Poleg tega piše še drame in prevaja predvsem iz makedon-ščine. Je tajnik črnogorskega društva pisateljev. Črnogorec je tudi Ljubislav Miličevič (1930), ki ima pet zbirk poezije; mnogo ga prevajajo, letos pa je tudi prejel za svoje delo Tretjejanuarsko nagrado.
Bogomil Djuzel (1939) je predstavnik makedonske poezije, ki zadnje čase postaja vse bogatejša, pa saj so tudi njene tradicije zelo močne. Seveda ima pri Makedoncih poezija še narodno ustvarjalno in afirmativno vlogo. Djuzel je
avtor zelo uspešnih zbirk: Medica, Nebo, zemlja in sonce, «Mironos-nici» (poema, ki ji ne poznam primernega slovenskega naslova). Iz Skopja prihaja tudi Atanas Van-gelov (1946), od katerega naj opozorimo le na zbirko poezij Dežela cvetja. Oba je v slovenščino prevajal Ivo Mihatti.
še nekaj besed o slovenskih pesnikih, ki bodo na večeru jugoslovanske poezije sodelovali:	Matej
Bor (1913 v Grgarju pri Gorici) pač ne potrebuje podrobnejše pred-Marko Kravos
(Nadaljevanje na S. strani)
Dirigent Samo Hubad - solist pianist Aci Bertoncelj - skladbe: K. Pahor, Grieg, Čajkovski
Matej
Bor
Peter
Levec
Po uvodnem koncertu domačega orkestra in po kvalitetnem nastopu komornega vokalnega ansambla — Slovenskega okteta — se koncertna sezona Glasbene matice nadaljuje s simfoničnim koncertom, ki bo popestril letošnji repertoar z razkošjem barv velikega orkestra.
V goste v Kulturni dom pride simfonični orkester RTV Ljubljana s svojim dirigentom Samom Hubadom. Orkester je sestavljen povečini iz mladih izvajalcev in mladosten je v svojem interpretativnem zanosu. Prav v letošnjem letu je že žel odlična priznanja kritike v naši deželi, na pr. ob nastopu januarja meseca v Politeama Rossetti za tržaško koncertno društvo ali ob koncertu junija meseca v oglejski baziliki. čeprav je namreč naloga orkestra predvsem snemanje za radijski in televizijski program ljubljanske postaje, gostuje — sicer ne prepogosto — na koncertnih odrih v Jugoslaviji in zunaj nje, v Avstriji in v Italiji. Posebno odkar je njegov dirigent Samo Hubad, se njegova umetniška raven stalno vzdiguje, tako da je zdaj ta orkester eden najboljših v Jugoslaviji: na radijskih festivalih v Beogradu je na pr. skupaj s svojim dirigentom že trikrat prejel zlato plaketo Orfej, kar je najvišje priznanje jugoslovanske Radiotelevizije za odlične poustvarjalne dosežke.
Dirigenta Hubada kot umetnika pa ni treba v Trstu posebej predstavljati, saj smo ga v zadnjih letih večkrat videli na tem ali onem dirigentskem pultu: na že omenjenem koncertu v Rossettiju, v gledališču Verdi za opero »Deklica iz Pskova* Rimskega-Korsakova, z orkestrom Slovenske filharmonije v Kulturnem domu. Naj omenim o njem le nekaj podatkov: rodil se je v Ljubljani leta 1917, študiral pravo na liubljanski univerzi, nato pa komnozicijo in dirigiranje na ljubljanski akademiji za glasbo. Kot dirigent se je nato izpopolnjeval pri mojstrih Vaclavu Talichu v Pragi in Carlu Zecchiju v Salzburgu. Od leta 1943 dalje je bil dirigent ljubljanske Opere, simfoničnega orkestra Radia Ljubljana, Slovenske filharmonije, zagrebške Opere, od leta 1967 pa je glavni dirigent simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Medtem je tudi mnogo gostoval v tujini z domačimi ansambli in kot gost drugih simfoničnih orkestrov; bil je skoraj v vseh državah Evrope, v Turčiji in na Japonskem.
Spored koncerta je po značaju popularen s poudarkom po eni strani na skladbah, ki so pisane za simfonični orkester v polni zasedbi — in jih orkester Glasbene matice v svojem godalnem sestavu ne more
izvajati, po drugi na delu slovenskega skladatelja Karla Pahorja, tržaškega rojaka, ki je pa med našim širšim občinstvom — kar zadeva instrumentalno produkcijo — bolj malo znan.
Pahor se je rodil pri Sv. Ivanu leta 1896 in živi zdaj v Ljubljani; glasbe se je učil na glasbenem liceju Artura Vrama v Trstu in na šoli Glasbene matice v Gorici, iz violine je diplomiral na liceju «Gio-vanni Battista Martini* v Bologni leta 1923, pri Slavku Ostercu v Ljubljani pa je študiral kompozicijo. V letih 1921 in 1922 je bil eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi pevskega zbora Učiteljske zveze Julijske krajine, ki ga je vodil Srečko Kumar in v katerem je nato tudi sam pel. Kot glasbeni pedagog je Pahor poučeval v različnih krajih Slovenije in tudi v Banjaluki, po zadnji vojni pa je postal profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
V glasbenem izrazu je Pahor modernist, ki ne zataji Osterčevega vzora; v nekaterih skladbah se o-pira na prvine ljudske glasbe — kot v clstrijanki* — drugje pridejo bolj do izraza prijemi sodobnih glasbenih smeri. Na področju zborovskega petja večkrat izvajajo njegov »Oče naš hlapca Jerneja*, znan pa je Pahor tudi po številnih partizanskih pesmih.
Iz njegovega opusa bomo poslušali «Istrijanko», suito petnajstih plesnih miniatur, ki je pisana na osnovi značilne istrske lestvice.
Istra nam je zelo blizu, vendar lahko brez obotavljanja trdim, da malokdo od Tržačanov pozna razen njenih naravnih lepot in turističnih atrakcij tudi notranji utrip življenja njenih ljudi, posebno v krajih, kjer vzdušje week-end hišic in popevkarskih manij še ni izmaličilo pristnosti njene folklore. Istrska glasba — saj govorimo o njej — sloni na pr. na izredno zanimivi in izvirni istrski lestvici, ki je za ušesa na dur oziroma mol navajenega poslušalca kar se da nenavadna in prežeta z veličastnim arhaičnim prizvokom. Istrsko glasbo je natančno proučeval skladatelj I-van Matetič-Ronjgov, saj je kot u-čitelj dolgo živel v različnih kraiih Istre: kot prvi je on vnesel istrsko lestvico tudi v umetno glasbo — spomnimo se samo njegove žalostin-ke «<5ače moj* za soliste in derete-roglasen mešan zbor. Tudi Karol Pahor je več let študiral Istrsko glasbo in leta 1950 napisal »Istri-janko* za klavir; skladbo je nato inštrumentiral za pihalni orkester,
Janko Ban
(Nadaljevanje na 6. strani)
„„„„.„„„...,,,,........................m...........
DVA »KT.4SIKA* ISTOČASNO NA ODRU SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Jovan Sterija Popovič: «Kir Janja»
Tvegan poskus prevajanja žargonske govorice v slovenščino z očitnimi posledicami za delo samo - Dobre igralske kreacije
Bolj po naključju kot po hotenju sta na repertoar Slovenskega gledališča skoraj istočasno prišla dva avtorja, ki ju lahko imamo za »klasika*: Jaka Štoka, kot začetnik na tržaških tleh zrasle slovenske veseloigre ali bolje burke, in Jovan Sterija Popovič, kot začetnik komične zvrsti v srbski dramatiki. Seveda ju ne moremo postavljati na i-sto raven, kajti če je Štoka hotel s svojimi burkami edinole zabavati, je imel Sterija nedvomno precej zahtevnejše namene. Toda oba sta hotela služiti enemu in istemu namenu, ki je končno v osnovi vsake gledališke dejavnosti in oba sta tudi črpala snov za svoja dela iz svojega neposrednega okolja, le da se je Jaka Štoka zadovoljil z burkastimi odrskimi situacijami in se samo v »Moči uniforme* na primeru krojača Cvirna približal globljemu karakternemu oblikovanju ljudi, ki jim uniforma (ali družbeni položaj, to je navsezadnje vseeno) spremeni značaj. Jovan Sterija Popovič pa se je zavestno lotil šiba-nja splošnih, ali glede na svoj am-bient in čas tudi bolj specifičnih, moralnih odklonov pri ljudeh. To kar imata skupnega je predvsem ljudskost njunega ustvarjanja.
Toda to le mimogrede. O Sterije-vem skopuhu »Kir Janji* bi mimo tega, kar sem o njem že zapisal v neposrednih vtisih po predstavi, težko dodal še kaj bistvenega. O-staja namreč dejstvo, da ima Ste-rijev skopuh vse značilnosti povsem določenega ambientalnega humorja in kot tak, če odmislimo dejstvo, da gre pri njem kot pri celotnem Sterijevem opusu za začetke srbske dramatike in torej za spoštovanja vredno klasiko, tudi povsem am-bientalno vrednost. Ta njegov »Kir Janja* je res predvsem skopuh, ka kršnih poznamo v dramski in knji ževni literaturi nešteto, toda je tudi skopuh, ki živi v povsem določe nem krogu in ki ga povrhu še ka rakterizira povsem določena govori ca, v kateri se prepletajo srbščina cincarščina in grščina.
Lahko bi celo trdili, da ima prav zaradi tega poleg .jezikovnih tudi povsem specifične folklorne značil-
nosti in da je prav to tisto, kar mu daje odrsko popularnost, ki ima mod Srbi, Hrvati in zlasti v Vojvodina že precej več kot 100-letno tradicijo.
Problem nastane, ko .ie treba tega »Kir Janjo* prestaviti v slovenščino in s tem problemom si je mogoče tudi pojasniti, zakaj smo ga dobili prevedenega šele sedaj po zaslugi Slovenskega gledališča v Trstu. Pokazalo se je namreč, da je prevajanje žargo-ske govorice v drug jezik silno tvegana stvar, ki lahko v temeljih ogrozi tudi siceršnjo vrednost dela samega. To so v primeru odrske realizacije SG sicer ni zgodilo. res pa je vendarle, da ie našemu poslovenjenemu »Kir Janji* manjkala mimo splošne prav tista lokalistična dražest. v kateri lahko
■iifiiiiiiiiiiuiiiiiHiiitiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiuiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimimiiMiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiii
postane skopuh Janja v dobri krea ciji pravi odrski biserček.
Tega sta se očitno zavedala v prvi vrsti prevajalca besedila (Vasja Predan in Borut Trekman) in zato položila Kir Janji v usta neko popačeno slovenščino z zamenjavanjem spolov kot nadomestilo za srb-sko-cincarsko govorico in ohranila še precej grških besed (Kir Janja je namreč Grk), za vse ostale osebe pa sta se držala književne slovenščine. Poskus se je sicer ponujal sam od sebe, vendar ni uspel v celoti, kar gre pač na rovaš jezikovnih posebnosti slovenščine. Tveganosti poslovenjenja »Kir Janje* sta se v isti meri kot prevajalca zavedala tudi režiser Vladimir Vuk-mirovič in scenograf Dorian Soko-lič, ki sta po eni strani ostala zvesta tradiciji, po drugi pa sta ven-
NOVOGORIŠKO KULTURNO PISMO
MARIJ PREGELJ V MEBLOVEM SALONU
Zdaj .je že navada, da je z odprtjem razstave v Meblovem salonu združena še majhna kulturna prireditev. Zaigral je slovenski godalni kvartet, tenorist Mitja Gregorač je zapel tri skladbe, pisatelj Ciril Kosmač ie prebral svojo črtico Gaj, ki z miselno vsebino išče povezav s tisto moško grenkobo solz. »ki tečejo možem navznoter*, grenkobo slik Marija Preglja. Pisatej in prijatell pred nekaj leti urmlega slikarja ie razstavo tudi odprl.
Na razstavi je 25 oljnih slik, ki so nastale v zadnjih nekaj letih pred umetnikovo smrtjo, se Dravi prav na vrhu umetnikovega miselnega razvoja. To ie treba še po sebej poudariti, ker Pregelj je eden tistih umetnikov, ki so počasi in temeljito gradili svoj svet spoznanj in slikarske vere, ki so se vedno znova vračali k istemu motivu, ga čistili, ter s tem preverjali prehojeno pot. Tako delo pa daje rezultate nekoliko bolj pozno in na razstavi smo priče ob-
dobju najboljših sadov take razvojne poti. V njegovih slikah se izrazito ekspresivna simbolika veže z monumentalno kompozicij t. To so njegova Omizja, Razpete figure. Tetralogije, Rojstva itd. Taboriščni nokturno nosi še znamenja starejših monumentalnih kompozicij, potem je v njegovih delih vse mani razdrobljene ploskve; redukcija formalne zgovornosti, ie zdaj v korist vsebinski prepričljivosti in prizadetosti ob vsem tem bolečem in na križ pripetem: ob tesnobi našega bivanja. Platna so zamolklih in nečistih barv, struktura groba, kar vse doprinaša k spoznanju razbolele misli umetnikove. Razstava, ki jo prireja ZKPO Nova Gorica, nas znova prepričuje, da Preglja po pravici štejemo danes za enega naših velikih. Zato ni treba še posebej poudarjati, da je njegova razstava dogodek prvega razreda na Goriškem in daleč naokoli. Odprta bo do 4. decembra.
Pstsr Krečič
darle skušala igro bolj približati našemu okusu. V marsičem sta sicer uspela, vendar glavnega nista mogla doseči; režiji se ni posrečilo prignati predstave do tiste dinamičnosti, ki jo žargonska komedija narekuje in celo zahteva, scenografu pa, ki se je sicer z bogato fantazijo in izvirno domislico s skrinjo kot simbolom skopuštva v središču scene, spretno izognil konvencionalnosti, ni uspelo, da bi ohranil originalen okvir, Id bi verjetno omogočal lažje vživljanje v ambientalno danost komedije.
Tako je bil ta naš poslovenjeni »Kir Janja* v celoti nekoliko preveč izkoreninjen iz svojega točno opredeljenega prostora, česar niso mogli omilita niti, sicer lepo zasnovani kostumi Ružiče Nenadovjč-Sokolič.
Preostaja jo nam še igralci: Jožko Lukeš se je kot izkušen igralec tudi komičnih vlog znašel vse prej kot pred lahko nalogo, ki jo je reševal v prvi vrsti z veliko igralsko veščino. Kakšnega posebno novega lika skopuha sicer ni u-stvaril, toda njegov »Kir Janja* je bil vendarle tako v maski kot v govoru lepa igralska stvaritev. S kakšno igralsko domislico več in z večjo dinamiko (ponekod ga je artizem vodil v dolgoveznost), bi njegova stvaritev še pridobila. Za ostale vloge sodim, da bi njihovo govorico vendarle kazalo nekoliko žargonsko obarvati, saj je njihova suha knjižna slovenščina motila celotni ton predstave. Tako na primer Petjetov notar Mišič nd bil tisti tioični srbski nabrisa-nec, kakršen bi glede na Petjetove igralske sposobnosti lahko bil ob bolj sočni govorici. Bogdana Bra-tuževa in Miranda Caharijeva sta ustvarili prenekater zelo lep prizor in pokazali, zlasti druga, velik smisel za komedijsko igro. Kir Dima Staneta Raztresena je bil v kretnjah nekoliko pretirano živahen, vsekakor pa zanimiv v maski. Silvij Kobal je iz svojega hlapci Petra naredil kar posrečeno komično figuro, ki pa bi jo lahko še poplemenitil z domislicami, ki se pri tej vlogi razkošno ponujajo.
Jož* Koren
Pnmor7kI7ifnevniL*
6
21. novembra
Orkester RTV Ljubljana
(Nadaljevanje s 5. strani)
v katerem najbolj izstopajo piska la — saj so prav lesene piščali s trsnim jezičkom, na pr. sopele ali roženice, na tem področju najzna čilnejše. Prvotna inštrumentacija je bila napisana za dve flavti, pikolo, dve oboi, angleški rog, dva klarineta, basovski klarinet, dva fagota, kontrafagot, dve trobenti, tri rogove in tolkala: pavke, veliki in mali boben, tamburin, činele, triangel in zvončke: kasneje je to inštrumenta-cijo Pahor nekoliko predelal.
Koncert za klavir in orkester Edvarda Griega, ki bo nato na sporedu, je skladba, posebno po zaslugi katere je njen avtor zaslovel po vsem svetu. Grieg je namreč skladatelj, ki je morda bolj kot širokemu občinstvu, željnemu mogočnega orkestrskega razpleta in romantičnega zanosa, bližji tistim ljubiteljem glasbe, ki imajo radi kratke in lirične skladbe, ter muzikologom, ki mu pripisujejo posebno mesto tako v splošnem glasbenem razvoju druge polovice 19. stoletja kot tudi v nacionalni glasbeni usmerjenosti tistih let. Grieg je bil vzgojen v duhu nemške glasbene tradicije in kdo ve, ali bi ne hodil po Brahmsovih stopinjah, da bi ga ne usmerili drugam njegova nežna občutljivost in zavest pripadnosti aru-gemu narodu. Tako po eni strani ni ustvarjal v monumentalnih okvirih simfonije ali opere ali oratorija, ampak predvsem v mejah klavirskih skladbic, zasanjanih samospevov in krajših simfoničnih skladb, kot so na pr. Norveški plesi ali scenska glasba za Ibsenovo dramo «Peer Gynts>; pa drugi strani pa se je pod vplivom 'pesnika in Drija-telja Rikarda Nordraaka, s katerim sta razpravljala o ljudski glasbi skandinavskih dežel, razvil v njem čisto oseben slog, v katerem je sicer tu pa tam zaznati Schumannov (kot v prvem stavku Koncerta za klavir) in Mendelssohnov vpliv, ki pa se v glavnem opira na bogato zakladnico ljudskih motivov njegove domovine. Zaradi lega smatramo Griega za apostola norveške nacionalne glasbe, kot so mu pravili, čeprav si sam ni prizadeval biti izrecno norveški skladatelj; nasprotno, nacionalnih potez ni iskal — posebno v poznejših letih ne — ampak je želel pisati, kot mu narekuje notranjost. Prav ta angažiranost pa daje Griegovi glasbi večjo pristnost, saj se ne poteguje za učinke, ampak izpoveduje skladateljevo duševnost, ki pa je bila konec koncev le norveška: tako se v zdravi liriki njegove glasbe oglaša enakomerna in nekoliko otožna lepota severnjaških pokrajin z globokimi fjordi, večnim snegom, macesnovi mi gozdovi in značilnim polmrakom dni ali noči.
Solistično vlogo v Griegovem klavirskem Koncertu bo v sredo izvajal pianist Aci Bertoncelj, že znan slovenskemu tržaškemu občinstvu po nastopih z orkestrom Glasbene matice in kot član Slovenskega tria.
Bertoncelj je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Hildi Horak, obiskoval je tečaj Carla Zecchija na salzburškem Mozarteu-mu ter se po dve leti izpopolnjeval pri Pierru Sancanu na pariškem konservatoriju in pri Guidu Agosti-ju na Akademiji sv. Cecilije v Rimu. S svojo brezhibno tehniko in muzikalno doživetostjo se je že u-veljavil v vseh velikih jugoslovanskih glasbenih središčih, pa tudi na tujem.
Če preidemo zdaj od Griega k Čajkovskemu — iz njegovega opusa bomo poslušali Peto simfonijo — lahko celo ugotovimo med njima več podobnosti in tudi več kontrastov. Skladatelja sta si bila sodobnika (Čajkovski je le tri leta starejši od Griega) in oba sta imela do nacionalnih potez v glasbi drugačen odnos, kot so ga imeli izraziti nacionalno usmerjeni skladatelji, na pr. tisti iz ruske peterice.
Grieg se je rešil nemškega akademizma in romantičnega epigonstva s svojevrstno, izvirno, v občutju norveško obarvano govorico, Čajkovski se je ozrl na zahod in nanj so močno vplivali romantični skladatelji Schumann, Chopin, Bizet,
Massenet, Gounod in šele preko njih se je dokopal do lastnega izraza, prežetega tudi z rusko motiviko. Ne Grieg ne Čajkovski nista mojstra velikih form, toda medtem
jj; v"	. r'-
TOME SVETIMA
ko se je prvi zadovoljil z miniaturami, je Čajkovski želel po vsej sili doseči veličino, saj je čutil, da mora izpovedati nekaj velikega, a ni našel pravega izraza oziroma zadovoljivega razpleta za to. Toda čeprav se po tej strani Čajkovski ne more meriti z največjimi sim foničnimi mojstri, se njegove sim fonije odlikujejo po čudovitih melodijah in po briljantni orkestraciji ter uživajo največjo priljubljenost pri občinstvu. Grieg je lirik, Čajkovski patetik, skoraj bolesten v stalni razdvojenosti in nezadovoljstvu, zamorjen in vznemirjen. Grieg in Čajkovski sta se srečala v Leipzigu in takrat je Čajkovski začel skicirati peto Simfraijo; sam pravi, da j? v njej občutiti Griegov vpliv, da pa ne zna peti tako lepo kot Grieg. Medtem ko se njegova poslednja Simfonija konča v bolestnem razmišljanju, v brezupnosti čio-vekovega boja z usodo, pri čemer misli na tragiko svojega nesrečnega življenja, se pa četrta in peta Simfonija kljub mračnemu začetku končata v svetlem razpoloženju in v veri, da je človek lahko še vesel. Posebno ob peti Simfoniji bi lahko trdili, da se pod vzdušjem boja med človekom in usodo skriva avtobiografski program, k: daje — čeprav nepoznan — Simfonij: večjo dramatsko otipljivost.
JANKO BAN
PO POGOVORIH S PREDSTAVNIKI SOVODENJ IN DOBERDOBA ŠE OBISK PRI ŠTEVERJANCIH
Današnje pesniško ustvarjanje
(Nadaljevanje s 5. strani)
stavitve, saj sodi med najvidnejše slovenske ustvarjalce: pesnik, dramatik, pisatelj, odlični prevajalec Shakespeara, javni in kulturni delavec, je že obvezno « šolsko* gradivo. Njega in še Petra Levca smo povabili v Trst nalašč zato, da z vidnima partizanskima pesnikoma počastimo 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Peter Levec (1923), zdaj urednik pri Cankarjevi založbi, ima namreč v svojem pesniškem opusu več pesmi, ki sodijo v sam vrh slovenske partizanske lirike. Letos mu je izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Brezkončni marec.
Branko Hofman (1929) je morda pri nas malo znan, vendar imajo njegova dela na Slovenskem kar precej odmeva: izdal je pet dramskih del, troje knjig proze, od katerih je imela večji uspeh pri publiki Ljubezen (1965) in pa štiri pesniške zbirke, zadnja — Trapez — je izšla pred letom dni.
Za večer jugoslovanske poezije je bilo potrebno s strani organizatorja, Slovenske prosvetne zveze, mnogo naporov, posebno zaradi želje, da se vsak neslovenski pesnik predstavi tudi v prevodu: tako bo naše občinstvo lahko imelo z avtorji neposreden stik in obilico kulturnega užitka, toliko bolj, ker se našim ljudem nudi priložnost, da se spoznajo z novim in dragocenim umetniškim pričevanjem.
«Sedaj stojimo za en pike boljše kot nam je bilo pred nekaj leti»
v
Zupan Stanislav Klanjšček o pomembnih javnih delih in drugih vprašanjih
Oprostil se je, da prekinjava pogovor, ter uredil stvari še z eno stranko, ki je prišla v njegov u-rad. Po petih minutah se je vrnil.
»Poveljnik orožnikov iz vasi je prišel po dovoljenje za namestitev smernika, ki bi omogočil predvsem tujcem, da bi hitreje našli njihovo vojašnico. Seveda sem dovolil, če bo dvojezičen. Veste, pri nas hočemo uveljaviti pravico, da je slovenščina tudi v javnosti polnopravno prisotna.*
Stanislav Klanjšček, števerjanski župan, je vsak torek na županstvu. kjer podpisuje številna pisma, sprejema stranke, občane ter opravlja naporen in odgovoren posel prvega občana te briške občine. Občinski posli pa ga zaposlujejo tudi druge dneve v tednu; približno po tri ure dnevno mu vzame županovanje. Ob tem pa o-pravlja tudi svoj mlekarski poklic.
Prejšnji dan je nekdo potrkal že ob 6. uri zjutraj. Ob vseh urah me iščejo in vedno sem na voljo ljudem.* Ni se pritoževal nad o-bilico dela in tudi ne nad honorarjem, o katerem lahko povemo, da znaša 20.000 lir mesečno, ker so tako sklenili na občinski seji. Tam okoli se sučejo honorarji tudi za ostala dva slovenska župana na Goriškem.
Sedeli smo v začasnem sedežu županstva v župnijskem domu ter govorili o tem in onem. Potrebno bo vsaj še eno leto, preden bodo županstvo prenovili. S svojimi sredstvi bi se tega in tudi drugih po-
V števerjanu pa se že nekaj let sem ne ukvarjajo samo z mislijo, kako bi uredili osrednji sedež, ki zadeva tudi ponos občine, ampak so pošteno zavihali rokave ter hočejo odstraniti tudi druge težave, ki so se nagrmadile v tej tradicionalno zaostali občini, kjer se je na primer prav zaradi gospodarskih razlogov v zadnjih 50 letih izselila polovica prebivalstva (okoli 800).
«Ustvarjanje boljših razmer za življenje v rojstni vasi je konec koncev tudi edini in najboljši način, da zadržimo naše ljudi na svoji zemlji in da tudi med izseljenci domotožje koga pripelje domov,* je dejal župan Klanjšček ter pristavil, da je v ta namen občina že dogradila, da gradi ali da oddaja na dražbi javna dela v vrednosti nad 100 milijonov lir.
«Naša velika skrb je, da ob materialni pomoči dežele, ki je pokrajini zaupala to nalogo, čimprej dogradimo turistično cesto, ki bo našo občino povezala s krminsko. Ta odsek bi lahko bil pomemben člen v krožni turistični poti »briški transverzali*. Speljana bi bila po italijanskih in jugoslovanskih Brdih in bi zavoljo vina in sadja prav kmalu postala tako znana kot so druge poti vina in sadja v treh Benečijah, ki so uspešen pripomoček pri uvajanju povsem nove gospodarske dejavnosti, ki jo imenujejo agroturizem in bi ji mi po domače rekli kmečki turizem.*
Kakor hitro pa je omenil to
v teku v občini, ne bili mogli lotiti, saj ‘pride letno v občinsko blagajno samo 7'milijonov lir. Prebivalci te , izrazito kmečke občine, ki jih je 860, več kot toliko tudi ne morejo prispevati. Zato tega denarja ni dovolj niti za 6 uslužbencev. kolikor jih je sedaj v sta-ležu. Povsem naravno, da so z zadovoljstvom sprejeli od podtajnika Ceccherinija pet milijonov lir pomoči, od ministra Restiva, ki ni hotel biti do občine manj radodaren kot podtajnik, pa 10.
V ta obetaven razvoj je kot grenka kaplja padla odločitev deželnega nadzornega organa, ki je zavrnil sklep občinskega sveta v števerjanu, da je pri natečajih za občinske uslužbence potrebno znanje slovenščine in da imajo prednost poznavalci slovenščine. Na občini ne morejo razumeti, zakaj je nadzorni organ zavrnil takšen sklep, ko pa je bil sestavljen po vzorcu podobnega sklepa v Sovodnjah, katerega je nadzorni organ odobril.
Župan Stanislav Klanjšček ob delovni mizi, ob njem občinski fainik dr.
Emidij Sosič
membnih javnih del, ki so sedaj | skrb, je takole nadaljeval: »Dobre vesti imamo o urejevanju občinskih poti s Križišča v Ušje, v Klancu, k Aščevim, v škrjansko jamo in tudi Rovesea, ki še ni na dražbi, bo urejena. Gre za okoli 4 km poti, ki bo zanje potrošila dežela 50 milijonov lir na podlagi zakona za gorska področja. Toda tudi v ščednem bodo potrošili 31 milijonov za asfaltiranje ter 14 milijonov za oslavsko pot.* Ni pozabil omeniti, da bodo uredili tudi cesto, ki od Komjanca pelje na Kalvarijo, cesto mimo Podberšiča v Gradiškuto in tudi na Grdinco, kjer smo pred leti pri Humarjevih večkrat jedli prve briške češnje.
«Z deželno pomočjo — je pripomnil svetovalec Trpin, ki se je pridružil pogovoru — bomo povsem, odstranili težave s cestami, ki so se toliko let pojavljale v naši, s cestami in poljskimi potmi na gosto prepreženi občini. To pomoč dajemo odročnim kmetijam, da bi se z dobrimi zvezami ohranile in okrepile.*
Čeprav smo že marsikaj napisali o javnih delih, pa vsega, kar so nam povedali na občini, nismo znali. Za javno razsvetljavo bodo potrošili 10 milijonov, za pokopališče v števerjanu in na Jazbinah 14, za raznovrstne potrebe, ki nastajajo z uvajanjem celodnevnega pouka na osnovni šoli pa jih nameravajo porabiti 15. Na Sovenci, kjer je Formentinijeva teta poklonila deželi lep kos zemlje, bodo zgradili športno igrišče, da bi mogli gojiti nekatere športne panoge, ki ne potrebujejo tako velike površine kot nogomet.
Ko smo vprašali, kako je z zazidalnim načrtom, o katerem so razpravljali na občinskem svetu, je župan dejal, da so pri njegovi sestavi upoštevali specifičnost briškega področja.
»Težimo, seveda, tudi za tem, da omogočimo predvsem domačinom in našim izseljencem, da si v rojstnem kraju zgradijo nov dom. Naša in deželna pojmovanja se okoli zazidalnega načrta razhajajo in zato dokončnega sklepa še nismo sprejeli,* je menil. »Upam pa. da bo odbornik za urbanizem prišel čimprej k nam in se na lastne oči prepričal, kako nevzdržen je za našo, s cestami in gra-
212.
Ul AN A
ORUGA KNJIGA
«Tvoja mati sovraži vsako žensko, ki bi bila lahko tvoja žena. Nisem ti še povedala, kaj sem doživela, ko sem te nekoč prišla obiskat ln te ni bilo doma. Odslovila me Je pri vratih in ml hladno dejala, da ima njen sin mater in boga, in da ne potrebuje nobene cipe.»
«Zakaj mi tega nisi povedala?« je osuplo dejal.
«To ne bi ničesar spremenilo. Usoda nama ni bila naklonjena.«
«Toda kako sd se potem mogla spečati z Nemci? In še z gestapom ...»
«Kako, Bogdan?« mu je začudeno dejala. »Tako ko ti in vsi, ki pridejo Nemcem v roke. Ali vi niste z Nemci?«
«Mi? Kako se motiš! Lastne cilje imamo, ki nam Jih tudi Nemci priznavajo. To je igra, ki je ti ne razumeš.«
((Doumela sem jo prej ko ti, čeprav sem jo tudi jaz pozno... To je igra, pri kateri človek samo izgublja.«
Zaskrbljeno jo je pogledal v oči in rekel:
((Nesmiselno je izgubljati čas in igrati komedijo. Vem, da sl prevarala Wolfa. Po njegovem nalogu te iščem že od spomladi. Tvoji izgovori so jalovi.«
Zdrznila se je. Igra Je izgubljena...
« Potem napravi, kar ti veleVa vest. Do smrti me boš imel na duši...»
«Sama sebe imaš na vesti. Bog je dal človeku svobodo zato, da se sam odloči za pogubljenje ali zveličanje.«
((Bogdan, jaz ne verujem ne v boga ne v tako svobodo «
«Kar govoriš, Je bogokletno. Ni me mati zaman svarila, da prinašaš nesrečo vsakomur, M se sreča s tabo.«
«Oprosti,» mu je rekla mimo. «Jaz ne pripadam nikomur, odkar sem našla sama sebe.«
«Ali pa vsem, pri katerih si bila, in tebi vsak, ki se td ga zahoče. V srednjem veku bi končala na grmadi. Sicer pa tudi zdaj ne veš, če bo kaj bolje. Jaz sl umijem roke!«
Stisnila je ustnice. Njen pogled je bal poln prezira. Le še to ji je ostalo...
«Danes je najlaže biti Pilat,« je dejala.
«Jaz te ne sodim. Toda tvoja žrtev bo brez pomena. Za nikogar ne velja nič, pravzaprav velja manj kot nič. Ker nisi ne krop in ne voda.«
«Morda sem prav zato nekaj. Ostala sem človek, in če bom zato umrla, sem živela dovolj. Sovražim vsako nasilje.«
Nasmehnil se je in zmajal z glavo:
«Kako si zgrajena! Nam hočejo z nasiljem vzeti vero, Boga! To kar so naši očetje prigospodarili, hočejo razdeliti med potepine in lenuhe. Ali ni naša dolžnost upirata se in zbrati vse sile, da preslepimo sovražnika? Pravica je na naši strani.«
«Ni na vaši! Za denar prodajate kri. Ko ste iskali boga, ste izgubili ljudi. Proti vam so, ne boste zmagali!«
Valjhuna je stresla jeza. Kakšna trma! Ostro ji je zagrozil :
((Govoriš same bedarije! Morali bi te ubiti...»
«Saj me lahko. Zvezana sem in v vaših rokah. Pa ubij še svojo sestro in očeta. Sestra podpira Osvobodilno fronto — z denarjem tvojega očeta, ki ve, za kaj daje. Povezana je bila z Melito. Sramuje se, da si ji brat. Ne bi ti povedala, da ti ni tega že sama vrgla v obraz.«
((Umolkni, ženska! Toliko strupa si scedila, da ne zaslužiš usmiljenja. Nameraval sem te rešiti in te skriti pri nekih znancih. Pa ne morem. Sama si se obsodila. Bog bodi milostljiv tvoji duši!«
Ana si je pokrila obraz z dlanmi in zajokala. Izgubila
parni prekrito občino, med drugimi tudi tisti deželni predpis o gradnji hiše najmanj 20 metrov od ceste.* Občinski tajnik dr. Emidij Susič je napovedal gradnjo šest-stanovanjske hiše IACP za 44 milijonov lir in takole sklenil pogovor okoli javnih del: »Sedaj žanjemo sadove petletnega sistematičnega dela.*
V Brdih je stoletja vladal fevdalizem. Naši ljudje so se izčrpavali za tujo zemljiško gospodo in jim ni ostalo dovolj niti za hrano, kaj šele za drugo, ki je za življenje tudi potrebno. Polagoma so se v Brdih domačini osvobajali fevdalnih spon; z gospodarsko osamosvojitvijo so postali »svojci*, še pred 10 leti je za razne posestnike Tac-co, Formentini, Randich in druge delalo okoli 50 kolonov. Njihovo število se je skrčilo na komaj kakšnih 12-13 povečini starejših ljudi, ki niso več sposobni ujeti koraka s hitrim ritmom življenja. Pretežni del mlajših ljudi ne o-staja več na zemlji. Majhne od 5 do 7 ha velike kmetije, kakršnih je v vasi zelo veliko, niso donosne in služijo samo kot dopolnilo mezdnemu zaslužku. Mladina se oklepa kmečkega dela kvečjemu še na maloštevilnih močnih posestvih (20-30 ha), kjer se izplača uporaba sodobne mehanizacije.
Ce upoštevamo, da so pred 10 leti v Brdih, kjer je vino glavni pridelek, prodajali furlanskim trgovcem grozdje po 60-80 lir kg in da so v številnih družinah vrhu vsega delili ta izkupiček naspol z zemljiškim posestnikom, potem postane takoj umevno, da prinaša «svojcu» sedanja prodajna cena grozdja po 200 lir kg zadovoljiv zaslužek, ki mu izboljšuje tudi gmotno osnovo za življenje.
Zato tudi razumemo, zakaj pravi Klanjšček, da se «sedaj stoji za en pikč boljše kot pred leti*. Eno k drugemu pomaga, da se postopoma dviga	tudi	stopnja	iz-
obrazbe. Po dolgih letih je menda sploh prvič, da dva domačina študirata na univerzah v Trstu in Padovi; vedno več jih zaključuje višje srednje šole v Gorici in Trstu, prav vsi pa obvezno nižjo srednjo šolo v Gorici.
Seveda bi najbrž bilo briško gospodarstvo še bolj trdno, če bi	vinogradniki	uresničili zamisel	o zadružni	kleti,	ki se	je
o njei že večkrat govorilo v zadnjih 25 letih in ponovno v zadnjem razdobju, kadar so sestavljali zakon o določitvi področja, na katerem so zaščitili tipična briška vina. Toda pogovor o zadružništvu v Brdih je trd oreh. Neradi se	ga lotevajo	zlasti	ljudje,	ki
so takoj po prvi svetovni vojni stopili v razne obnovitvene zadruge s popolnim jamstvom. Ker so namreč te zadruge po večini prišle na boben, so mnogi njihovi člani izplačali težke tisočake.
Da bi bila miselnost briških ljudi bolj razumljiva, naj iz časnikarskih izkušenj povemo, s kolikšnimi težavami se je soočala po koncu druge svetovne vojne ljudska oblast v Brdih, ko je podrla kolonat in z agrarno reformo prisodila zemljo kmetom. Prav vsi takrat zemlje niso sprejeli. Nekateri so jo zavračali, češ, kaj bo z nami, če se vrne gospod, ki ste ga razlastili, in jo zahteva naizaj. Šlo je predvsem za osamljene primere zvečine starejših kolonov in spolovinarjev, ki jim je podrejenost gospodu vodilni razred skozi stoletja tako močno pognal v kri, da se strahu pred njim niso mogli iznebiti čez noč, in si niti predstavljati niso mogli, da bi sami postali gospodarji zemlje, ki so jo obdelovali.
Pogovor se je zasukal tudi na domače prosvetno delovanje, na medsebojno plemenito tekmovanje dveh prosvetnih društev, ki »spodbujajoče vpliva na vse prosvetno
življenje v naši vasi*, kot je dejal Ciril Terpin.
Prijazni župan nas je povabil še v Dvor, kjer smo posedli okoli iste mize, ob kateri smo se skupno s predstavniki obeh vaških prosvetnih društev že pogovarjali o domačih težavah.
Pogovor se je zasukal tudi na prosvetne odnose, da tako rečemo, ki so se letos popravili. Da bi se normalizirali, hočemo tudi z naše strani prispevati, da bi odstranili vse, kar je v teh odnosih preživelo in nima razloga za obstoj. Pri tem mislimo na naš spodrsljaj — tudi o tem smo se pri kozarcu vina pogovorili — ob letošnjem partizanskem pohodu, ki ga je prosvetno društvo «Briški grič* priredilo po Brdih v okviru letošnjih prvomajskih slavij, ki so bila posvečena tudi 30-letnici ustanovitve slavne Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Spomin na ta dogodek nam ostaja v tako svežem spominu kot lanski spominski tek osvoboditve, ki ga je priredila mladina v okviru SPZ.
«Ne gre za mojo osebo — pravi Klanjšček — gre za župana, ki predstavlja vse občane...*
Morda je resnično šlo ob tej priložnosti in ravno v Števerjanu še za kaj pomembnejšega kot je županova navzočnost, ki je v našem listu pomotoma nismo o-menili, ko je Stanislav Klanjšček prišel poklonit pokal števerjanske občine zmagovalcem partizanskega pohoda.
Gorazd Vesel
A	B C		D_	E F G			H	1	J	K	L M		ji
													
													
															
			um										
															
■■															
												BP	
															
													
													
													
	___			_____	_____	.		—		—j—--	_	gg		Si
VODORAVNO: 1. stopničast slap
—	mrlič, 2. kopališče pri Kopru — zvezna država v južni Mehiki. 3. izdelovalec stolov — vrsta afriške antilope — barva kože, polt, 4. težko orožje — ime slovenskega pesnika Zlobca — grška črka, 5. letopis, kronika — izrastek na glavi — strm padec reke, 6. ribiška mreža — eno od vodilnih ital. nogometnih moštev
—	kemični znak za telur, 7. avtomobilska oznaka Svetozareva — največji jug. polotok — tovarna zdravil v Ljubljani, 8. sijaj, blišč — eden od čutov — pozitivna elektroda, 9. makedonsko kolo — človek iz istega kraja — lomljenje, 10. domače govedo — dolga doba, razdobje — osmi del celote, 11. pritok Tibere v Italiji
—	spreten cirkuški telovadec, 12. skobec — francoski pisatelj romunskega rodu (Panait).
NAVPIČNO: A. vase zaprt družbeni stan — pripadnik naroda, ki živi v ČSSR, B. ime slov. pesnika Aškerca — mesto v severni Italiji, domovina Romea in Julije, C. starogrški kipar, ki je znatno vplival na helenistično kiparstvo — veliko antično mesto v Dalmaciji, D. klica, poganjek
—	nestrokovnjak — medmet, E. plačilo na račun, predujem — neznanka v matematiki — ime franc, misleca
Descartesa, F. popularna (ran!”©e!j ska igralka (Mireille) j- us Lnanii-česa, G. začetnici izumitelja . ta — kemična tovarna v. M8‘ k(J0J H. mesto v južni Španiji. ^ ^
glavno mesto mavrske države četnici sodobnega slov. P*.
(»Gimnazijka*), I. pristaš fu°zl ^ nauka, ki šteje za osnovo v javov eno samo počelo — 12 8 .. j, narejeno gorivo za visoke pe jegg ime bivšega kubanskega zu0 ministra Roe — ime slov- ^
pisateljice Peroci — ribja k®5*1
zrna*
naša in tuja črka — droban-	.jg
— ime madžarskega P1
sneg —	_________„	_
Jokaija, L. stara dolžinska „ bajta, koča, M. sol ocetne kis eden od zdravilnih vrelcev v -jj, ški Slatini, N. vrsta zofe — izdelovalcev gosli iz Cremone.
REŠITEV PREJŠNJE KRlŽAf®*
VODORAVNO: 1. oblast, 7- 0©J,' 13. krater, 14. udarnik, 15.	..j.
16. šlem, 17. ali, 18. Emil. ^ jon, 21. ep, 22. PEN, 23. le**^ Jama, 26. nagajka, 28. Rita.
30. kov, 31. kolo, 33. Alemaiu. Gide, 38. kvoka, 39. Egk, 41; 0 gola, boraks, 44. Akra, 45. sum, ’ •
48. trtar, 49. pratika. 51. P°8a agrumi, 53. amoret.
Veljaven od 21. do 27. novembra 1971
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na področju vaše dejavnosti ne bo problemov in vendar bi ne bilo napak, če bi bili nekoliko bolj previdni kot sicer. Le majhen zgrešen korak bi vam mogel prinesti večjo škodo. Oseba, ki vam je zelo pri srcu, bo zahtevala neko razčiščenje. Z zdravjem bodite zadovoljni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pred seboj Fimate resno vpra-C® šanje, ki ga ne morete rešiti kar tako. Potrudite sc torej in mirno proučite, kako boste svojo nalogo p.' vedli do konca. Morda bi ne bila napak niti pomoč s strani strokovno bolj podkovanih ljudi. V ljubezni vse po starem, torej dobro. Tudi z zdravjem vse v redu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. fi.) Sicer nimate nikoli večje sreče, ko gre za večje posle. Tokrat boste izjemoma zelo srečni in ne bi bilo napak, če bi to srečo izkoristili in prav bi bilo, da to pošteno storite. Ves teden bo vladalo v družini prijetno razpoloženje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na delu ali v službi ne bo vse teklo tako, kot si želite. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ker se bo vendarle vse dobro izteklo, tako da boste z rezultati lahko povsem zadovoljni. Nakazuje se vam neko prijateljsko srečanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj več kot prijateljstvo.
CH>
V y spi
rr»l
LEV (od 23. 7. do 8.) Težave na deva m re smejo odvzeti poguma. Nasprotno, zavihajte rokave in videli bo-
STRELEC «>d f, 11. do 20. 12.) bi ne imeli m,.
volj dela, vam
do naložili na . ča še nove
nalo«e'
go kot da se lotite dela z ^ vnemo. Ljubljena oseba vaznate zvesta, vprašanje je, ce e[)o to'pravilno ceniti. Zdrav*, ne boste povsem zadovoU . KOZOROG (od
*>.»• £>
račun se w ^
pa
imate
svoje
sp0-
ste, da bo naloga, ki ste jo pre- »Ja vendar vam ne preostaja^ vzeli, izpolnjena vam in tudi drugim v zadovoljstvo. Doživeli boste majhen čustven pretres,
'ki pa šč bo v kratkem 'ponehal in bo ostal le neprijeten spomin.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S taktom I in diplomacijo vam ' bo uspelo tam, kjer ni uspelo drugim.
Morda bi bilo pametno, uporabiti tudi tuje izkušnje. Nad rezultati boste navdušeni, čeprav materialnih zadoščenj ne bo. Prepustite se temu, kar vam narekuje srce in zadovoljni boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. t0.) Dela bo veliko, zato pustite ob strani nepotrebne ali manj nujne opravke. S svojo nervozo bi mogli povzročiti kak zapletljaj, kar bi vam prineslo težave, če hočete preisku-siti ljubljeno osebo, izkoristite priložnost, ki se vam ponuja.
Zdravje dobro, če se boste nekoliko varovali.
ŠKORPIJON (od 24.
10. do 22. 11.) Na delovnem področju boste imeli več moralnih kot materialnih zadoščenj, toda tudi to vam bo koristilo, ker se boste upeljali v delo in si utrli nove možnosti. V ljubezni pazite na sleherni svoj korak. Ne mislite, da vas nihče ne nadzira.
zaupanja vase in v sobnosti, vam ne bodo m0!1 ,ja-živega. V družini boste doz ^ li delikatne trenutke. K te ^ verjetno pripomoglo neko Čanje. Zdravje dobro,	^
VODNAR ("d ne do 19. 2.)	no-
marate PrevZjt: se vib odgovori10 ’ v0-strogo držite ^ dil za sleherni ^ stopek, za sleherno dele
©
ralno sicer ne boste PreV. „iir-dovoljni, zato pa boste vsjU ni. Materialni uspeh ne . vj-stal. Ljubljena oseba si z
še pomoči in
moralne
RIBI (od 20- z'pa-20. 3.) V vas p .	- vadi je, da,_g0 3,1
pravili. Včasih.^ to ne gre. Ta teden bos . ^ precej težav. Kljub vsf_ste 1 teden pozitiven in vi jju-rezultati zadovoljni. Tu. ^dobljena oseba bo z vami voljna.
je živce, šla je predaleč. Zakaj se pogublja, namesto da bi se reševala?
V daljavi so bobneli topovi. Tam nekje je Primož... Ob misli nanj se je zganila želja po življenju z nezadržno silo.
Valjhun jo je srepo gledal.
«Ne boš me ganila s solzami! Kar objokuj svojo neumnost. Kdor greši, zasluži kazen.«
Ni mu odgovorila. Ko pa se je malo umirila, Je dejala:
«Ne jokam zaradi sebe. Ubili boste življenje, ki ni nič krivo, ki se ni z ničimer pregrešilo zoper ta svet. Noseča sem,« je izdavila v solzah.
To ga je oplazilo bolj kot vsa njena izzivanja. Ni se obvladal.
«Kaj govoriš? S kom sl noseča? Najbrž sl se onegavila z vso četo ln ne veš, kdo je kriv za to...«
Zabolelo jo je, kot bi Jo udaril z bičem po obrazu.
«Surov si! Nase kličeš roko neba, v katero veruješ.#
Zaničljivo se je zarežal:
«Candre ste vse od kraja, kar vas je v hosti. Prav nobene izjeme ni. Ničvredno seme! Najslabše od najslabšega!«
To jo je še bolj zadelo. Vsa kri ji je planila v glavo. Otrla si je solze in ga pogledala	v	oči.
»Blagor ti, ki sl moralno tako čisti... Lahko se pretvarjaš pred drugimi, pred menoj se pa ne moreš. Zadlogarjeva, ki smo jo ujeli v črnem vrhu, je vedela marsikaj povedati o tebi. Družino si pogubil, pa te nič ne peče vest... Kje pa si bil, da nisi umrl mučeniške smrti?«
«Molči!» se je zadrl Valjhun. «Zdaj te Imam dovolj.«
Prijelo ga je, da bi vzel bič	in	Jo	pretepel	do krvi
Stežka se je obvladal. Odšel Je in	vrata	so se s	treskom
zaprla.
Na zraku med drevjem Je nekajkrat globoko zajel sapo Z drevesa Je utrgal Jabolko in zagrizel vanj, da bi pregnal grenkobo lz ust. Jezen je bil nase in na ves svet. Srečanje z njo se je zmeraj končalo drugače, kot sd je bil zamišljal. Ni strašnejšega čustva od ljubezni,	ki	se	sprevrže	v sovra
štvo. če bi Jo bil pretepel prvikrat, ko sta bila P*©, vzkriž, bi bila zdaj morda njegova. Vsaj žalila in P°. . j ga ne bd... Vedno in povsod ga je hotela premah ' jplP Dvignil je pogled proti hribom ob meji, kjer s ^ dy topovi, vmes pa so regljale strojnice. Megle so se ]0vi gnile in z neba je sijalo sonce. Napotil se je P° v, da hi poiskal majorja Vuka. Bitka je divjala kar Je pomenilo, da je bataljon vrgel brigado s
in jo goni v nastavljeno past. To mu je bilo v Nenadoma si je zaželel, da bi čimprej srečal kog&» f ur rega bi lahko izstrelil cel šaržer krogel. Kaj bo stori pa še ni vedel.
19	o f
Vojko in Primož sta v mitralješko gnezdo, sl?0!3©jo j! boko v zemljo, privlekla rjuho listja in legla. 2 p Karel brigado premaknil na druge položaje. Ostan>° tove čete so zasedli greben pobočja nad Razpotje«*’ f f se je cesta vzpenjala v dvajsetih serpentinah iz Id™ . pe na Ledinsko planoto.
Ves dan so se tolkli in porabili že skoraj vso 8 fjr Vojko in Primož sta bila utrujena. Kljub temu P ^ ? mogla zaspati. Izguba Ane, Jelena, Boruta in nje& m ‘j.
potrla vso četo, zlasti pa njiju. Pravzaprav nista Borci so vedno imeli občutek, da so mrtvi samo P^f11 ^
jeti, da Jih ni več, kaj šele, da jih ne bo nikoli
več V
u »CUI1U imen UIKUHIK, UK SO mrtvi 5BJUV P1 y t
v neko drugo enoto in da se bodo nekje spet sreC'Tj1j © ml. Najbolj Je trpel Primož — izguba Ane Je bila ^ l,( šen udarec. Vojka Je peklila krivda, zakaj ni P°® ' pi Jega svarilnega čuta. Kakšno neumno naključje ce G odšla pol ure prej, bi bila opozorila Jelena. Ce bl ^ t” nekaj kasneje, ne bi bila padla v past. Najbolje P8 j ča sploh ne bd bila zapustila položajev...	„
«ZdaJ Je, kar Je,» je dejal žalostno Primož ln s v koc. «Treba se Je sprijazniti s tem, da bom J1*1©. jaz, pojutrišnjem tl in tako naprej. Navadil sem ^j r ljati. V bolnici sem se dokopal do spoznanja, da
!?SBraE!r::
V PRETEKLIH DNEH NA SEDEŽU ZARJE V BAZOVICI
DRUŠTVA GAJA, POLET, PRIMOREC IN ZARJA OSNOVALA NOVO ŠPORTNO ZDRUŽENJE SLOGA
Trenutno so se sporazumeli za združitev odbojkarskih odsekov, ostale pa bodo postopoma pozneje
j^tornii tržaški okolici, kjer je Slovenc Zlvllen-i« med zamejskimi 8,	1 lzr«ino razgibano, je pri-
učite 2afn-i*h dneh do pomembne Mj ' * katero so naša društva od-ik»a ",Vn s^ran v razvoju zamej-
slovenskega športa.
sedežu' 'j' se namreč sestali na tiki	v Bazovici predstav-
en h!i d.ruštev- ki delujejo na Gaje ifn paškega ozemlja, t. j. tona j Poleta z Opčin, Pri-P0 , yebč in domače Zarje, k se*° ^črpni debati in pogovoru si^ij ^e^s^vniki društev spora-!. ,• da bi treba poiskati novo obliko za športno de-
l?3*6 rrdac^ne na tem P°" n 5, *• bi to dejavnost uvigniia ii so kakovostno raven. Prisot-sporazumeli, da bodo po-tje *Qruževali svoje organiza-le bn	telo.	Prvi korak pa
Lov v^u^2’t;ev odbojkarskih odse-I ^ " sdrih društev in dogovor ^fcalf0 Predsedniki društev že Na
jtie tanku so tudi že izbrali
L skupni športni organizaci-dvajsetih predlogov sj se & Srbeli za ime Športno združe-
ljv Izbira tega imena je bi-ilje u^501 ze‘Q posrečena, saj najine nazarja vsebino in program , “ganizacije.
•Idejen	sklepi, ki so jih
t Slapi I® bil tudi ta, da bo ime-isj vsako leto svoj uradni se-^dar etlem *zmcd štirih krajev, *ž 'zrnenično, obenem pa bo l%„r, zan tudi na kraj bivališča “bika združenja. Tudi pred-
sednik bo vsako leto iz drugega kraja.
Društvo bo imelo trenutno štiri uradne barve, rdečo, belo, rumeno in oranžno. Če bo potrebno poenotenje društvenih barv, oz. zmanjšanje na eno ali dve barvi, bo pokazala sama bodočnost.
Sprejet je bil tudi sklep, da bodo v prihodnjih sezonah postopoma pridruževali novemu združenju tudi o-stale panoge, ki jih goje sedanja štiri društva. To bodo skušali o-praviti čim prej.
Izvolili so tudi prvi odbor (ožji), ki je sestavljen tako:
predsednik: Karel Grgič podpredsednik: Egon Kraus, Marče-
lo Kraij in dr. Leo Kralj tajnik: Vojko Mijot blagajnik: Mario Kolerič
Rojstvo novega kraškega športnega »velikana* je bilo torej zastavljeno resno in predstavniki vseh sedanjih štirih društev so se naloge združevanja lotili z navdušenjem. Kakšen bo razvoj Športnega združenja Sloga je sicer trenutno še težko napovedati. Če pa bo vse potekalo tako, kot so si pobudniki te akcije zamislili, potem se nam bo do naši kraški športniki predstavili prav gotovo v povsem drugačnih kakovostnih dimenzijah, kot doslej.
Pobudo Gaje, Poleta, Primorca in Zarje moramo zato le pozdraviti.
Ostale športne vesti na 8. strani
KAREL GRGIČ predsednik Gaje
Naše društvo se je že več let potegovalo, da bi prišlo na našem podrrčiu do takega združevanja. Podobno akcijo smo sprožili že lani, a ni uspela. Verjetno je bila prezgodnja. Letos pa se je zamisel uresničila. Res, nesmiselno ie. da imamo na razdalji 4 km toliko društev. Združevanje v našem primeru bo zato vsekakor koristno. Pa še nekaj: vsa akcija je tudi dokaz, da je mogočo doseči marsikaj, če je le volja. Z združitvijo ne h-mo branili le vaških, ampak širše športne interese. Zato sem s tem razvojem zadovoljen.
EGON KRAUS predsednik Poleta
Podpiram vsako združevanje in centralizacijo med našimi društvi, seveda, upoštevajoč avtonomijo delovanja v krajevnem merilu. Prepričan sem, da bo to privedlo do večje kakovosti našega delovanja. Obenem bi se morali tudi znižati stroški za društveno delovanje, zanimanje občinstva pa povečati. To je šele prvi poskus, ki so ga štiri društva trenutno opravila na področju odbojke. Bodočnost sama pa bo pokazala, če je bila akcija štirih društev iz zgornje tržaške okolice zastavljena v tem primeru pravilno ali ne.
MARČELO KRALJ predsednik Primorca
K celotni akciji smo pristopili z zdravimi in poštenimi nameni in tako tudi vse poteka, odkrito. In tega sem najbolj vesel. Seveda pa je vse skupaj še v teku, saj smo sklenili trenutno dogovor le o združevanju odbojkarskih odsekov. Kasneje pa bodo morali priti na vrsto še ostali športi, ki jih goje vsa štiri športna društva. Škoda je ie, da se o vsem tem nismo dogovorili že pred dvema ali tremi meseci. Zadovoljen sem, da so vsa društva pokazala voljo do združitve, če bo poskus uspel, bo vsekakor to dobro za naš šport.
Dr. LEO KRALJ predsednik Zarje
Do akcije združevanja med štirimi društvi je prišlo iz potrebe. Premajhna društva ne morejo razvijati kakovostnega športa in so dejansko obsojena na to, da igrajo vedno na isti ravni. Ker se pa naš zamejski slovenski šport razvija tudi v smeri večje kakovosti, je moralo nujno priti do te pobude. Morda bomo zaradi tega koraka prejeli iz javnih sredstev nekaj manj podpor, toda aktivnost prav gotovo ne bo manjša. Nasprotno! Menim, da je taka združitev dobra stvar. To je pač razvoj in napredek.
NOGOMET DANES
PRED DANAŠNJIM ZAČETKOM MOŠKE D UGE
9. kolo
BARI — CESENA Barbaresco
CATANIA - SORRENTO Moretto
FOGGIA - AREZZO Reggiani
GENOA - NOV ARA Gaetano Mascali
LAZIO - MONZA Frasso
LIVORNO — PALERMO Toselli
MODENA — REGGIANA Menegali
PERUGIA - COMO Stagnoli
REGGINA - BRESCIA Campanini
TARANTO - TERNANA Lazzaroni
V Monterreyu so podpisali pogodbo za boksarsko srečanje peresne teže med Venezuelcem Antoniom Gomezom (svetovni prvak) in Kubancem Josejem Legro. Dvoboj, ki bo veljal za naslov svetovnega prvaka, bodo opravili 13. decembra v Caracasu.
NAMIZNI TENIS
V Gorici sta se v preteklih dneh pomerili med seboj namiznoteniški ekipi domače Ardite in NTK Nova Gorica. Nova Gorica, ki sicer nastopa v 2. slovenski ligi, je premagala Ardito z visokim izidom 9:0.
OBVESTILO
Zaradi velikega uspeha, ki ga je imel in na željo mnogih, ki se ga niso utegnili udeležiti, bo SPDT še enkrat organiziralo sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo 26. t.m. od 19. ure do 20.30 v Ulici Geppa 9.
Možnosti, kot še nikoli doslej
Tudi če bo Bor ob koncu prvenstva šele tretji, ne bo imel zaprtih vseh vrat za napredovanje
Borovi košarkarji bodo danes začeli svoje prvenstvo D lige Morda nikdar prej niso imeli takšne možnosti, da bi napredovali v višjo ligo, kot letos, ko bosta pristopili v C ligo kar dve ekipi, poleg tega pa se bo še tretjeuvrščeno moštvo borilo na kvalifikacijskem turnirju za šest razpoložljivih mest. Torej, dokaj ugodne možnosti. Žal, pa je tokrat bobovcem zmanjkal najboljši član moštva, Aleksander Sirk, ki je bil ekipi predvsem pri prestrezanju odbitih žog izredno koristen.
Letos bodo Borove barve v D ligi branili:
ADRIJAN ZAVADLAL, letnik 1943, visok 1,82 m. Režiser — krilo. Dober v protinapadu, napadalen v obrambi.
ANDREJ RUDES, 1949, 1,87 m. Režiser — krilo. Dobro meče iz skoka, a se žal večkrat prenagli pri metanju na koš.
BORIS FABJAN, 1947, 1,86 m. Krilo. Dobro meče iz srednje razdalje. Moral bo še »piliti* tehniko. BRANKO LAKOVIČ, 1947, 1,85 m.
Režiser. Kapetan ekipe.
PETER STARC, 1952, 1,93 m. Krilo. Najboljši Borov strelec in dober pri prestrezanju odbitih žog. SILVAN AMBROŽIČ, 1949 , 2,00 m. Center. V Sirkovi odsotnosti bo moral nositi sam treme pri oa-bitih žogah. »Piliti* bo moral tehniko.
MARTIN KRALJ, 1952, 1,85 m. Krilo. Edini mladinec, ki je letos prestopil v članske vrste. Dobro meče iz kota. Tehnično še pomanjkljiv.
RAJMUND KRALJ, 1945, 2,02 m. Center. Dobro meče. Nekoliko prepočasen.
ALEKSANDER PERTOT, 1952, 1,85 m. Krilo. Napadalen, tehnično pomanjkljiv.
MLADEN ŠKERLJ, 1952, 1,86 m. Krilo. Dober odriv, tehnično prav tako pomanjkljiv.

..........................................IHIIIIIII............'•'<llillilimiimilllllllllllllllllll<lllllliuiMiiiiimiiiiiii.........................................................................imunimi...................mimmilll
ODBOJKA
DANES ZJUTRAJ IN POPOLDNE V TRSTU
Ženski odbojkarski turnir ob 25-letnici Slovenskega gospodarskega združenja
Sodelovale bodo štiri najboljše slovenske šesterke s Tržaškega
!<*> t* poročali bo danes na maj* dokaj zanimiv ^Po^~“°jkarski turnir. Slovensko Novr?, združenje proslavlja ■?4 Dri„i ?co tudi z organizacijo **	športnega dogodka.
Sili , ie šesterke, ki letos na-^1) bov ® ligi (Breg, Bor in So-tetj 14 turnir zadnji preskusni , pričetkom prvenstva t .*“■ Prav tako pa bo ta
Stv^1 tUdi Zarji’ čeprav se
Vja lige prične komaj ja-P3 si oglejmo predam110 Pot posameznih šesterk
V- postave-
hi*tip Klabjan, Sedmak F oran s,
Wt Hmeljak’ Kofo1- Zobec
^8 j
pr*oel letos s treningi razplet t?0?!10’ v začetku oktobra. iSo	je imel na treningu
kipo samo petkrat. Torej ,-M! ri^onialo za šesterko iz do-k* poleg tega ni od-k Pred je Prodprvenstvene tek-H V* današnjim nastopom. Ta
im nastopom. t Breg
t-kipa se odlikuje po iz-
,;‘*r l '-mm.-irijim nastopom, la J^l	Bregu izredno do-
« in
'i udarni moči nekaterih dol, ’ ki skupaj z ostalimi tvo-i u*8rano šesterko, ki ob
sir
i 8rano sesterko, ki ob X -nutku lahko nudi svoj daiifU'. Gotovo nas Brežanke
k°t vedno doslej, ne bo-
C?ra,e.
C Savam’B?mllak’ Ar‘ač’ Hr°'
U^.dial, Kalan, Barcj, Ku-
UMi n'',Llna, ftvagclj in Jevnikar.
Vti j.r°Va. šesterka jo pričela 12 objektivnih razlogov ne-
koliko kasneje kot običajno. Letos pa je pri »plavih* nekaj novosti, saj bodo, glede na lansko leto, izdatno okrepljene. Po štirih letih odsotnosti bo spet zaigrala za matični klub Zavadlalova. K tržaškemu dru-goligašu je pristopila tudi Kufersi-nova od Zarje. Po enoletni odsotnosti bo spet zaigrala v prvi ekipi še Barejeva in te tri odbojkarice so izdatna pridobitev za Bor. Iračanke so odigrale do sedaj največ predprvenstvenih tekem. Konec preteklega meseca so zmagale na mednarodnem turnirju, ki ga je orga-
	SPORED TURNIRJA
Zjutraj	
9.30	Breg —■ Zarja
10.15	Bor — Sokol
11.00	Bor — Zarja
11.45	Brag — Sokol
Popoldne	
15.30	Zarja — Sokol
16.15	Bor — Brag
niziral Bor. V začetku tega meseca so nastopile na drugem turnirju v Gorici, med tednom pa so odigrale šesto še predprvenstveno prijateljsko tekmo proti Sokolu.
Sokol: Škrk, Colja, Petelin, Ban, Zidarič, Furlan, Rebula, Pertot, Ukmar in Batagelj.
Nabrežinke so pričele s treningi precej pred ostalimi šestericami. Tudi pri Sokolu je prišlo letos do ne katerih sprememb. Trenerja prof. Veljaka je zamenjal Damjan Pertot. Nabrežinska ekipa je letos ob-
čutno pomlajena. Njene vrste je letos zapustila dolgoletna standardna igralka Jadrana Gabrovec. Sokol se odlikuje po izredni zagrizenosti in mladostnem poletu, kar dokazuje zadnja zmaga nad Borom. Nabrežinke so odigrale štiri pred-prvenstvene tekme in sicer s Partizanom z Reke, OK Ljubljana, OMA in z Borom.
Zarja: S., M., D. in V. Križman-člč, Grgič, Čufar, žagar, Busletta, Čuk, Brass, Dragoni In Padovan.
Bazovke bodo po vsej verjetnosti zadnjič nastopile pod lastnim imenom Zarja. Vsekakor pa (poleg te najbolj presenetljive novice) nam Zarja za sedaj prinaša še nekaj novosti. Dolgoletnega trenerja Franka Viteza je letos zamenjal Vojko Mijot. Zarjo sta zapustili Nevija Vitez in Kufersinova. K bazoviški šester-ki pa so za sedaj pristopile štiri igralke Primorca iz Trebč. Tudi Zarja, kot Breg, ni odigrala nobene prijateljske tekme. Ta turnir ji bo služil za uigravanje nove ekipe za bližnje prvenstvo C lige.
Organizator turnirja bo nagradil vse sodelujoče šesterke s pokali Slovenskega gospodarskega Združenja, tvrdke Coloniale, gradbenega podjetja Petra ter gostilne Ostrouška. Najbolj borbena ekipa pa bo dobila plaketo, ki jo je darovala deželna odbojkarska zveza FIPAV. Najboljša igralka turnirja bo dobila dve knjigi o Prešernu, kateri je poklonila slovenska tržaška knjigarna.
G. F.
Ali bi bilo mogoče zmanjšati število nesreč na dirkah?
V današnji potrošniški miselnosti so prav nesreče najprivlačnejši element dirk
Kaj najbolj zanima gledalce avtomobilskih dirk? To vprašanje m slučajno, ker se je prav pred kratkim pripetila nova nesreča na dirkališču, ki je terjala letošnjo 17. smrtno žrtev. Švicarski dirkač Jo Slffert je sedaj mrtev in zelo lahko je naprtiti krivdo tovarnarjem, organizaciji dirke, reševalni službi in drugim ter vlagati proteste pri oblasteh (za prepoved dirk) in interpelacije v parlamentu. Na neki dirki, po Siffertovi smrti, je vodja organizacije celo diskvalificiral nekega dirkača zaradi nevarnega u-pravljanja z vozilom in to dejstvo je imelo velik odmev v tisku ter po radiu. Dirka je itak že mimo, komisija je že «ugotovila», zakaj se je zgodila nesreča in vse je ostalo le na papirju.
Vendar, ali ne živimo v družbi, ki je že izredno skomercializrana in še bolj sili v potrošništvo? Če mu prirejajo avtomobilske dirke? Za reklamo vendar!
Včasih so nosili dirkalni avtomobili le številke in so bili večinoma le rdeče barve. Danes imajo pestre barve in vidne reklamne napise za bencin, olje, gume, likerje in d-ugo. Znamka avtomobila je celo v drugi vrsti, ker pride itak v javnost avtomatično, z imenom dirkača. Cilj vsakega prireditelja dirk je, da pride na dirkališče čimveč gledalcev. Ne morda zato, da bi z vstopnicami zaslužil. S temi poravna morda le gole organizacijske stroške Gledalci morajo videti ves cirkus in si zato za svojo »rabo* nabaviti čelade, usnjene (sedaj že sintetične) jopiče s pisanimi črtami na rokavih, široke gume in vse vrste nepotrebnih «ropotij», ki jih za av-
tomobile dnevno bruha lahka industrija. (Mnogo takih »pilotov* vidimo tudi na domačih avto-rally-jih). Od tu pride torej denar, s katerim plačujejo gradnjo zapletenih vozil in nagrade pilotov.
Kaj ko bi tovarnarji zgradili močnejša in varnejša vozila? Bila bi seveda počasnejša in nesreče bi se zelo zmanjšale. Dirka bi istočasno postala manj zanimiva Mi celo nezanimiva in — kot logična posledica — bi se zmanjšala trgovina oz. zaslužki pri prodaji avtomobilskih potrebščin.
Gledalec avtomobilske dirke ne gre na progo, da bi videl avtomobil, ki drvi po 300 kilometrov na uro. G-e, ker pričakuje (tudi podzavestno), da se bo kaj zgodilo. Domač primer: kje je med dirko Trst — Opčine največ ljudi? Na Obelisku in na drugih nevarnih ovinkih. Za kaj? Ker upajo, da bo kdo zape ljal s proge.
Jasno je, da se pri današnjih brzinah zgodi lahko le nekaj hudega, saj so na primer avtomobili formule 1 prave «bombe» na štirih kolasih. Gradnja bolj varnih vozil bi bila torej za tovarnarje polom in nanjo, kljub lepim besedam in solzam, nihče niti ne misli. Na dirkah mora tu pa tam kak avtomobil zgoreti in tudi do smrti mora priti. To je za gledalce tki često nikoli niso bili aktivni športniki) izredno privlačno in zato gredo ob progo.
Koliko pa velja življenje pilota? Računa se lahko v denarju, torej v slabi valuti, ko gre za življenje. Vsak pilot sede v nevarno vozilo zavedajoč se, kaj tvega. Soditi, da so piloti nedolžne žrtve, je smešno. Vsak enostavno upa, da bo tudi
tistega dne zdrav prišel do cilja in zaslužil lep denar.
To mnenje o avtomobilskih dir-1 kah je seveda cinično, je pa zelo blizu resnici.
B. K.
Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUCARSKE TELOVADBE SV. JAKOB:
Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od
18.00	- 19.00 BARKOVIJE:
Ul. Cerreto (društ. prostori) Vsako SREDO od 17.30 - 19 00 SV. IVAN:
ODRASLI (Stadion «1. maj» -oder). Vsako SREDO od 19 30 do 21. u.e Začetek 20 t.m. SV. IVAN:
NARAŠČAJNIKI (osnovno tolci) Vsak PONEDELJEK od 16 30 do 17 30 za 1. in 2 razred ter od 17.30 do 18 30 za 3.,
4.	in 5 razred. (V šolski telovadnici).
PROSEK:
V	društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK cd 18.00 - 19.30.
KRIŽ:
V	prostorih ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16 00 - 17.30.
DOLINA:
V	telovadnici nižje srednje šole
5.	Gregorčič. Vsako SREDO od
15.00	do 16.00 za otroke do 9 let, od 16.00 do 17.00 za otroke od 9 do 11 let. od
17.00	do 18.00 za mladine« od 11 leta starosti alje.
NABREŽINA:
V	prostorih PD Igo Gruden. Vsak TOREK od 16.00 do 17.00.
Hannibal — Pro Pace Cianocolori — Lido Casteijranco — Bor (17.00) Počitek: CUS Padova
8.	kolo (23. 1.)
Bor — Hannibal (15.30)
Tiger — CUS Padova Pro Pace — Friuiana Virtus Padova — Lido Castelfranco — Treviso Počitek: Cianocolori
9.	kolo (30. 1.)
Cianocolori — Tiger Friuiana — Bor (1100)
Lido — Castelfranco CUS Padova — Treviso Virtus Padova — Pro Pace Počitek: Hannibal
10.	kolo (6. 2.)
CUS Padova — Castelfranco Lido — Pro Pace Bor — Virtus Padova (15.30) Tiger — Hannibal Treviso — Cianocolori Počitek: Friuiana
11.	kolo (13. 2.)
Cianocolori — CUS Padova Pro Pace — Bor (1100)
Virtus Padova — Tiger Friuiana — Treviso Hannibal — Lido
Počitek: Casteitranco
b. L
GOSTILNA
«PRI TINETU*
Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 75037
ob glavni cesti proti Pulju
— ^ - ,Z
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIAL1 TETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
K A
____	T.
10
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO
Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Teiex:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBU ANA
■i

		
J5 človek v položaj, ko izgubi y sJ^ejo porazi in navsezadnje iz
vse. Celo njegove zma-navsezadnje izgubi tudi poraze. Pre-l kjj‘ ^ veselil, prevelika je bila moja sreča... Na vse P°zabll. Videl sem le svetlo prihodnost, polno upov c Najhuje Je. če te nesreča zadene nepripravljenega.«
s.	bij °nil je čelo na Šarca. Začutil je hlad kovine. Najraje j. arl1 roke v prst. Vojko mu ni znal pomagati, ko Je
.	kot M mu črna noč drobila kosti...
? ižjj^u ?a Je obsedlo težko ubijalsko razpoloženje kakor 'v flor, 0<!et’a' Vojko se Je bal zanj, da se ne bi spet pre-^Postavljal. Poznal Je borce, ki so se tolkli s so-ir> obupom in kmalu j>adli. Vojko pa se Je hotel StilrT. s trezno glavo in dočakati svobodo. Vsako srečanje bh Ra je izostrilo bolj, kot če bi prebral nekaj de-f V^J^klh učbenikov. Nekakšno takšen je postajal ka-i !jj b ki je izvlekel taco iz Jeklene pasti.
^iljoj^riietasti temini noči so se utrinjale rakete belega Iz idrijske grape, kjer bi bili spomladi skoraj po-Jim odgovarjali Nemci. V nemimi noči so se pre-*IcW0 111 pripravljale za nov spopad.
in obronki nad njo — kraj nesrečnega spomina,« v linvr^Jai Primož in tonil v bolestne sanje.
zRodaJ je pritekel Travnikarjev, ki Je bil dežurni; •nU6 Vojka in zaivplo viknil:
J sta bila oba pokonci. Z rokami sta si pomela za. J"1 *n se spustila nekoliko niže, na položaj prvih straž. CCgledom J® Vojko zagledal na vijugasti cesti kolono.
1* u 1 mo4- za n J'm! kolona mul in spet vojaki... Ko-uVj j 11 kot udav, ki leže iz skrivališča. Vojko Je sčdel, 2 bloka dva lista in napisal poročilo za Orlova in za štab brigade. Napad iz te smeri Je pomenil
t,	bok obrambe.
u z Rodnico so spustili mimo proti križišču, kjer Je pre-
)!fTtla strojnicama Keča. Pod njimi je bilo že okoli N Or ?? na serpentinah, ko Je Vojko ukazal udariti z ^Jem. Na robu skale Je bila vkopana tudi težka b re-
da, ki je zabobnela hkrati s Primoževim Šarcem in Milanovim hrenom.
Primož in Vojko sta si izbrala za cilj mule z minometi in municijo. Medtem ko so vojaki poskakali s ceste v zavetje dreves, so tisti z mulami morali naprej, ker je bila na eni strani strmina, na drugi prepad. 2ivali so zbezljale in z vodniki vred padale pokošene na cesto ali čez škarpo v globačo. Kolona pa je kljub temu lezla naprej. Njena predhodnica Je napadla Kečo in Pajka. Sovražniku je uspelo sestaviti nekaj minometov. V Idriji so se oglasili topovi. Kmalu potem Je udaril beli bataljon po desnem krilu. Ledinska planota se Je spreminjala v bojišče, kjer so se preganjale skupine vojske, kot bi Jih kdo prestavljal po šahovnici.
Nemcem se je sunek v bok posrečil. Zasedo na robu so zaobšli in začeli mimo nje prodirati v globino. Brigada se je umikala na grebene nad planoto, Vojka in njegovih pa ni nihče obvestil. Zato so se sami dvignili — ko je začelo pokati za hrbtom — in se začeli umikati med skupinami sovražnikov.
Dober kilometer za položaji so zagledali v kotlini pri hišah nekaj konj z gručo borcev, ki so sloneli nad specialkami. «To Je štab napada,« Je ugotovil Vojko. Borci so tekli naprej, Vojko in Primož pa nista mogla zdržati, da ne bi udarila. Vojko Je pomeril v oficirja s svetlimi epoletami, Primož pa Je spustil dolg rafal. Gruča se Je takoj razbežala. Nato sta stekla do kotlinice, kjer ju je čakal Travnikarjev in povedal, kam Jo je mahnil vod. Pred seboj so imeli najmanj petsto metrov senožeti, porasle z grmičevjem. Sovražnik jih Je zagledal in obsul z ognjem. Prst Jim Je škropila v obraz, krogle so žvižgale okoli ušes. Zasopli so tekli mimo dveh mrtvih proti gozdu, ki se je začenjal na pobočju. Hotelo jim Je raztrgati pljuča Gozd — rešitelj... Na robu so brez mod popadali po tleh in se nekaj časa valjali, kot M bili zadeti. Sele ko so se nadihali, Je Primož z rafalom zaustavil bližajoče se Nemce.
Pri prvi samotni hiši so se ustavili.
«Križ božji, bežite, Nemci so pred vami,« Jih Je opozo-
rila ženica
«Mama, tudi za nami so. Toda mi ne gremo nikamor, če nam ne daste sklede mleka.«
ženica jim jo je takoj prinesla. Za hišo so popili mleko in smuknili v gozd tik pred novo skupino belih.
Mrzli vrh Je tisoč metrov visok, gol, s travo poraščen hrib, kjer je stala kasarna s požgano streho, obdana z bodečo žico in zemeljskimi utrdbami. Od nje se je vleklo nekaj grebenov, ki so jih obdajale rahlo porasle čistine — senožeti, segajoče do malo nižjega Praprotnega brda, pod katerim je svet strmo padal proti soteski reke.
Z divizijskega štaba je prihajal Svarun in se pri kasarni sešel s Karlom. Z roko je pokazal na grmovje pod kopastim vrhom in dejal:
«Do tamle bodo prišli in niti koraka dalje.«
Bataljoni so brž zasedli položaje, ki sta jih svoj čas utrdili Vojkova in Gradnikova brigada. Borci so vedeli, da imajo tik za hrbtom mejne žične ovire in da bi pomenil umik z grebena pred nočjo gotovo smrt.
Orlov je zasedel položaje vzhodno od kasarne in tik ob njej. Brisal si je prepoteno čelo. Bal se je, da je izgubil Vojka ln Primoža s Šarcem in težko strojnico. Ani pa je kar privoščil, da so jo ujeli — bo vsaj manj komedij v bataljonu! Tik ob kasarni je naletel na kuharja Nandeta, ki Je žalostno strmel predse.
«KaJ se držiš, kot bi ti kura snedla kruh?« ga Je nahrulil. «Semkaj, v tole luknjo se spravita z Janezom. Ti, Janez, pripravi harmoniko, ti, Nande, pa puško. Ko bo zabobnel prvi rafal, zasviraj, če nočeš, da te ustrelim!«
Kuhar in pomočnik sta se spravila v prazno strojnično gnezdo.
«Orkamadona, komora je v nevarnosti... Kdo bo pa kuhal?« je godrnjal Nande.
Orlov je zavpil kot obseden:
«Zdaj ni čas za kuho! Zdaj ni komore! Ce ne boš streljal, zvečer ne boš imel komu kuhati... in nikogar ne bo,
MARIO MARI: trener.
To je torej letošnja Borova po stava. Trenerju Mariju smo zastavili nekaj vprašanj.
«Cilj ekipe?*
«Naš cilj je v letošnjem prvenstvu izključno dobra uvrstitev. Seveda, če bi imeli možnost napredovanja, bi jo tudi pošteno izkoristili. Vsako p"edvidevanje pa je nemogoče, kajti ne poznamo nasprotnikov. Glede naše ekipe, pa lahko mimo trdim, da smo se tudi letos vestno pripravili.*
»V okviru priprav za prvenstvo ste odigrali več tekem...*
«Kot lani, smo tudi letos odigrali več prijateljskih in trening tekem. Prepričan sem namreč, da je najboljša priprava prav igranje takih srečanj, kajti šele v tekmi igralci dajo vse od sebe. Posebno še, če je nasprotnik močan. Mislim tudi, da nam bo turneja. Ki smo jo opravili na Poljskem, koristila, kajti tam smo igrali proti res močnim nasp-otnikom.*
«Ste uvedli v moštvo nove sisteme?*
»V ekipo smo uvedli več napadalnih sistemov, kajti že lani smo uvideli, da je treba tudi v D ligi igrati organizirano in je vsaka improvizacija neuspešna. Žal, pa še nismo tako «izpilili» obrambe, Kot bi želel.*
»Mislite, da bo Sirkova odsotnost odločilna?*
»Sirk je bil ekipi v veliko korist. Z njim v obrambi je celotno moštvo igralo bolj sproščeno. Z njim smo tudi imeli dosti možnosti za razvoj p-otinapada. Trenutno pa je za lovljenje odbitih žog od visokih igralcev ostal le Ambrožič.*
Najboljšega strelca Borove peterke, Petra Starca, pa smo vprašali, če misli ponoviti svoje lanske podvige, ko je bil večkrat za nasprotnike nedosegljiv.
Starc: «Želja vseh nas je seveda, da bi se čimbolje izkazali. Upam, da bom ekipi pomagal toliko, da bomo zmagali. Če pa oi pri tem še sam dosegel uspeh, bi bilo seveda zame še večje zadoščenje.*
Danes bodo «plavi» igrali v Padovi proti ekipi CUS, in sicer ob 11. uri.
SPORED D LIGE
1.	kolo (21. 11.)
Cianocolori — Pro Pace CVS Padova — Bor Tiger — Castelfranco Lido — Friuiana Hannibal — Virtus Padova Počitek: Treviso
2.	kolo (28. 11.)
Fiulana — Hannibal Castelfranco — Cianocolori Bor — Lido (15.30)
Virtus Padova — Treviso Pro Pace — CUS Padova Počitek: Tiger GO
3.	kolo (5. 12.)
Cianocolori — Bor (9.30)
Tiger — Friuiana CUS Padova — Lido Cas.c-ifranco — P-o Pace Treviso — Hannibal Počitek: Virtus Padova
4.	kolo (12. 12.)
Pro Pace — Tiger Hannibal — Casleif’anco Virtus Padova — Cianocolori Bor — Treviso (15.30)
Friuiana — CUS Padova Počitek: Lido
5.	kolo (19. 12.)
Cianocolori — Friuiana CUS Padova — Hannibal Tiger — Bor (11.00)
Trevišo — Lido Castelfranco — Virtus Padova Počitek: Pro Pace
6.	kolo (9. 1. 1972)
Lido — Tiger Friuiana — Castelfranco Hannibal — Cianocolori Pro Pace — Treviso Virtus Padova — CUS Padova Počitek: Bor
7.	kolo (16. 1.)
Treviso — Tiger Friuiana — Virtus Padova
kd bi mu Janez zaigral.«
Komaj so polegli, že je začelo v gozdu pod njimi silo« vito pokati. Vojko in Primož sta došla svoje; našla sta tudi Pajka in Kečo. Med bored je bil ujetnik — belogardistič |i narednik. Ujeli so ga — seveda ^ zvijačo — beli dezerterji, ki so bili še vedno v domobranskih uniformah Privabil ga Je bil Maks, omamljenega od pijače.
Pri kasarni so zgostili obrambo. Jetnika pa so oddali Karlu in Svarunu. Bil je štabni narednik Krže. že med potjo je skušal pobegniti. Keča ga Je nekajkrat oplazil s svojo medvedjo šapo in mu poslal v zadnjico mero svojega čevlja. Pred Svarunovimi ostrimi pogledi in Karlovimi rezkimi vprašanji pa Je narednik postal krotek kot ovca Povedal Je, da sodelujejo v napadu nemške in domobranske enote — dva tisoč petsto mož, ki jim pomagajo tudi četniki. Dišal je po rumu ko prazen sod, saj Je delil enotam pijačo, preden so šle v napad.
Rupnikov bataljon, okrepljen z idrijskimi Nemci, Je tako naglo prodirati za zaščitnicami brigade, kot bi ga vodili sledni psi. Kratki, rezki rafali s kopastega vrha pa so zaustavili napredovanje njegovih prednjih oddelkov. V razgretem zraku je visela napetost, kot bi se bližala nevihta. Na golih grebenih, poraslih z ostro, rumenkasto travo, Je bilo vse tiho. Zidovje kasarne pa Je z očmelimi okni in linami bunkerjev zrlo na napadajoče kot prikazen iz sanj.
Ko so po položaju udarile prve mine, Je Orlov zarjul:
»Igraj, harmonikar! Streljaj, vojska. Bog, hudič, Elija udarite!«
Divje razigrani zvoki harmonike so se razlegali nad koto, kamor so vse gosteje treskale mine in granate. Višnjevo žolti prebliski so dvigali stebre prsti in železni drobci so žvenketali po zidovih.
Primož j« slonel na kopitu strojnice in pošiljal rafale med napadalce. Pratežnik Janez in Nande sta vsakokrat, ka-dar je usekala mina in Ju oškropila s prstjo, stisnila glavi med ramena in harmonika Je za nekaj časa utihnila.
(Nadaljevanje sledi)
SPLOŠNA PLOVB« Piran-Jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp I Telefon <0661 73 681 (10 liniji Telegram. Plovna Piran
Mednarodni pomorsio prevozi z modernimi lad.iami nosilno St) 8.000 - iHOUO ton
-	UNIJA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN 2AHOD NA AFRIKA JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMKX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino is za stopanje tu.1lb firm
Za vse informacije se prosimo, obrnile na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
NaroCnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči raCun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
ZOFRJ
LiuDiiam 501-3-2®} telefon
Stran &
21. novembra 1971
Tekoč račun pri Narodni Danki «ADIT» DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpce trgovski 200,
upravni 300, !egalni 400 osmrtr ice m sožalje 200 lir «Ma1	.
50 lir beseda Oglasi za tržaške in gor iško pokrajino se ^r^jO , upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ£ Pubblicita
Glavni urednik Stanislav Renko	vff.frrf
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaia In t s 8
TRŽAŠKI DNEVNIK
SPORAZUM O KANDIDATIH
Trije «veliki volivci» predsednika republike
Deželnemu svetu predlagajo imena: Berzanti (KD), Dal Mas (PSDI) in Moschioni (KPI)
Po vesteh iz neuradnih virov so bile včeraj določene kandidature predstavnikov deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki bodo decembra odšli v Rim na skupno sejo senata, zbornice in predstavnikov dežel za izvolitev predsednika republike.
Dva »volivca predsednika republike« odpadeta na večino, enega pa ima opozicija. Ti pa naj bi bili: dr. Alfi edo Berzanti (KD), Gioacchino Dal Mas (PSDI) in Antonio Moschioni (KPI).
Sporazum o kandidaturah »velikih volivcev* je bil dosežen v krajšem času tudi zato, ker je medtem prišlo do okvirnega dogovora na vsedržavni ravni o splošni porazdelitvi predstavnikov v vseh deželah.
Razumljivo je, da so na to vest prvi reagirali socialdemokrati, tudi zato, ker pred tem ni bilo dvomov o tem, da morata biti ostala dva iz vrst dveh najmočnejših sgrank — KD in KPI. Odprto je torej bilo le vprašanje drugega levosredinskega predstavnika, ki je sporazumno pripadel socialdemokratom.
Deželni tajnik PSDI Lonza nam je poslal izjavo, v kateri ugotavlja, da gre za »priznanje prvenstveni vlogi PSDI v Furlaniji - Julijski krajini*. Lonza je še dodal, da «PSDI brez dvoma zasluži to priznanje, ker je po številu volivcev druga najmočnejša demokratična stranka v deželi* ter da so «ta objektivni podatek razumeli tudi na vsedržavni ravni, kar pa ne zmanjšuje, temveč povečuje vlogo socialdemokratov na skrajnem vzhodnem robu Italije*. To vlogo, je poudaril Lonza, »uresničujejo socialdemokrati dosledno in stalno na osnovi zvestobe demokratičnim idejam in spoštovanja reoubliške zakonitosti in reda v notranjem življenju.* V zunanji politiki pa sloni politika PSDI na «pristopu k atlantskemu zavezništvu, ki ga spremlja široka odprtost do vzhodnih držav v okviru evronske zavzetosti, miru, sodelovanja in razumevanja. ki so sestavine italijanske in evropske socialdentDkracije*.
»To priznanje PSDI*, je zaključil svojo izjavo Lucio Lonza, «sočasno z obiskom tajnika stranke Ferrija v Pordenonu, Gorici in Tržiču predstavlja tudi politično projekcijo organskega levega centra, ki ga uresničujemo v deželi na osnovi ciljev socialdemokratske stranke, ki se po kongresnem mandatu v naši deželi zavzema za vame in odprte meje v prepričanju, da mimo trenutnih ne-soorazumov in klevetniških kampanj, služi stalnim koristim varnosti države, koristim italijanske manjšine v Jugoslaviji in, v perspektivi, velikim evropeističnim idealom*.
podelil trem univerzitetnim študentom Adriani Abrami, Claudiu Otti-ju in Luciu Ranieru štipendije «G Foschiatti* za leto 1971. Kot prejšnja leto je tudi letos Cassa di Ri-sparmio dala na razpolago občinski upravi 200.000 lir za štipendije. Namen te iniciative je počastitev spomina Gabriela Foschiattija, junaka iz prve svetovne vojne in mučenika v nacističnih taboriščih. Bil je namreč med ustanovitelji gibanja Giustizia e liberta, nato pa so ga nacisti ujeli in deportirali v Dachau, od koder se ni več vrnil
VESTI S KOPRSKEGA
Sneg povzročiI prometne zastoje
Na Postojnskem ga je zapadlo 25 cm - Piranska ladjedelnica se bo selila v Izolo
Nagla ohladitev s snegom je povzročila precejšnje zastoje v prometu na koprskih cestah. Na planinskih serpentinah se je nabralo toliko snega, da je bil promet ukinjen za vsa vozila od 23. do treh zjutraj. Na Postojnskem je zapadlo povprečno okrog 25 centimetrov snega. Cestna služba je takoj stopila v akcijo ter začela odstranjevati sneg in posipati ceste s soljo. Včeraj ob 11. dopoldne je bil na vseh glavnih cestah odprt promet za vsa vozila. Kljub temu pa še naprej priporočajo voznikom previdno vožnjo, ker burja povzroča na posameznih odsekih zamete.
Na slovenski obali so v poznih večernih urah doživeli redek pojav za zimski čas. Med deveto in deseto uro je namreč nenadoma začelo blis-
kati in usula se je toča. Včeraj je
................................................
VBOJU ZA OBRAMBO KUPNE MOČI
V četrtek seja pokrajinskega sveta
Potrošniki za krepkejši nastop Delavskih zadrug
Odposlanstvo potrošnic in članic pri predsedniku Coop Tudi občinska uprava bi morala nastopati odločneje
Preteklo sredo je obiskalo predsednika Delavskih redrug odposlanstvo potrošnic in članic, ki so po stavile zahtevo, naj bi razne pobude Delavskih zadrug v obrambo kupne moči odjemalcev (teden potrošnika, teden zadrugarja in podobno) trajale dalj časa in obsegale širši spisek blaga (zlasti testenine, riž, maslo, sir, meso itd.). Delavske zadruge naj bi tudi poskrbele za nabavo večjih količin kmetijskih pridelkov, ki naj bi jih dali v promet same zadruge, občinska konsumna ustanova in morda tudi zasebni jestvinčarji, in to po strogo nadzorovanih cenah.
V četrtek zvečer se sestane na redni seji tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu sto najprej dve zamenjavi svetovalcev v skupinah KPI in KD, nato pa bo predsednik Zanetti po vsej verjetnosti sporočil svetovalcem o pokrajinskih pobudah za sestavo odposlanstva, ki bo 30. t.m. odpotovalo v Rim na razgovore s pristojnimi ministri o problemih tržaškega gospodarstva.
Župan podelil tri štipendije «G. Foschiatti»
Tržaiški župan ing. Spacckii je med svečanostjo v občinski palači
Predsednik je glede mesa dejal, da prodajajo Delavske zadruge že danes prvovrstno meso po znižanih cenah. Poleg tega se prodaja vrši po čisti teži, torej brez ovojnega papirja. Predsednik je nadalje zagotovil, da bodo maloprodajne cene v prodajalnah Delavskih zadrug o-stale nespremenjene vse do konca božičnih praznikov, strokovna odbor organizacije pa se mimo tega u-kvarja z načrtom, da bi nekaterim vrstam blaga celo znižali ceno. Delavske zadruge ugodno vplivajo na domače tržišče in lahko se je prepričati, da v mestnih četrtih, kjer ima.Jo Delavske zadruge svoje prodajalne, veljajo tudi pri zasebnih jestvinčarjih nižje cene kakor v četrtih, ker so prodajalne Coop odsotne. Glede morebitnih nabav kmetijskih pridelkov je predsednik dejal, da je že v teku akcija za nakup večje količine agrumov, tovrstne pobude pa se bodo lahko še razširile v prihodnje. Odposlanstvo je na koncu obžalovalo, da ni tržaška občina, kljub ustreznim zagotovilom odbornikov Verze in Romana, doslej zavzela dovolj trdnega stališča v boju za ohranitev kupne moči tržaških potrošnikov.
Prometna nesreča pleskarja iz Krogelj
Včeraj so okoli poldneva pripeljali z zasebnim vozilom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, 57-letnega pleskarja Viktorja Oto iz Krogelj 14. Oto so zaradi rane na nosu s precejšnjim krvavenjem in zloma nosnih kosti sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Kot je ranjenec sam povedal, se je malo prej peljal proti domu s furgončinom ape, ko .ie na križišču Ul. Flavia z Ul. Brigata Ca-sale trčil v zadnji del avta jugoslovanske registracije.
Že mesec dni odsotna z doma
Točno pred mesecem dni je 50-letna Emilija Crevatin vd. Furlan z Videmske ceste 42 odšla zvečer z doma, kamor se ni več vrnila.
Kvestura naproša osebe. Id bi zna-je kaj povedati o Crevatinovi, ki se je rodila 17.2.1921. leta v Šmarjah nad Koprom, da se zglasijo na letečem oddelku (telefon 29794-int. 18) ali pa javijo morebitne vesti sorodnikom.
bilo na obali oblačno vreme brez I vanja umetnikov na obeh straneh me-
dežja, vendar je začela pihati močna burja.
Kljub nenadni spremembi na cestah so na Koprskem zabeležili le nekaj manjših nesreč.
Vse kaže, da bo v kratkem prišlo do pripojitve lucijske kmetijske zadruge h koprski Agrarii. Ustrezno gradivo je temeljito proučil centralni svet koprske Agrarie in ugotovil, da bi lahko združena kmetijska organizacija uspešneje reševala vrsto perečih vprašanj na področju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva, hkrati pa tudi razvijala predelovalne obrate. V prihodnjih dneh bodo razpravljali o predlogu po delovnih enotah ob sodelovanju kooperantov, referendum o spojitvi pa bo 4. decembra.
Kolektiv piranske ladjedelnice se je z referendumom odločil za preselitev v Izolo. Tako so se končale dolgotrajne razprave, kam se bo u-maknila ladjedelnica, ker bo na tem prostoru zraslo eno izmed največjih turističnih naselij na jadranski obali Bernardin. Novo lokacijo ladjedelnice med Delamarisom in avtokampom Jadranka je potrdila tudi izolska občinska skupščina.
Združeno podjetje Slavnik je proslavilo včeraj 25-letnico ustanovitve m 20-letnico delavskega samoupravljanja. Ob tej priložnosti je bila svečana seja delavskega sveta s kulturnim programom. Podjetje Slavnik je eno izmed največjih prevozniških podjetij v Jugoslaviji, bavi pa se tudi s turistično dejavnostjo. V okviru podjetja deluje 10 samostojnih organizacij.
je in je njen cilj pospeševanje kulture in umetnosti brez nacionalnih predsodkov.
Opozorilo ACEGAT
Zavarujte vodne števce in napeljavo!
Val mraza je precej ostro pritisnil na našo deželo. Ravnateljstvo podjetja ACEGAT zato poziva vse naročnike, naj upoštevajo sledeče nasvete, da preprečijo okvare na vodovodni napeljavi:
Lastniki hiš in javnih lokalov morajo zaviti s cunjami ventil in glavni števec ter napolniti prostor z žaganjem. Poskrbeti morajo, da ventil prepreči dotok vode v glavno cev vodne napeljave. V posebno mrzlih dneh pa morajo izprazniti vse hišno omrežje s pomočjo posebne pipe, ki je postavljena na najnižji točki o-mrežja. Ko ponovno spustijo vodo v omrežje morajo zelo počasi odpreti glavni ventil tako, da bo zrak, ki se je nabral v ceveh, lahko uhajal skozi vodne pipe. ki morajo biti odprte.
V hišah, kjer obstaja sistem prodajanja vode z odstotnimi števci. ACEGAT pooblašča lastnika hiše, da v primeru hudega mraza prelomi
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V ZADNJI TEKMI 6. IZLOČILNE SKUPINE EP
Italija remizirala z Avstrijo z golom v zadnjih minutah igfe
Avstrijci so prešli v vodstvo z avtogolom Santarinija - «Azzurri» zaključili prvi del tekmovanja brez poraza ■ Ekipa še ni uigrana
ITALIJA — AVSTRIJA 2:2 (1:1)
ITALIJA: Zoff, Roversi, Facchetti, Bertini, Bet, Santarini, Prati, Benetti, Boninsegna, De Sisti, Riva.
AVSTRIJA: Antrich, Sara, Pumra, Eingenstiller, Hof, Koeglberger, Horvath, Pirkner, Ettmayer, Jara, Schmidradner.
STRELCI: Prati 10. min. p. p., Jara 35. min. p. p. (Santarini avtogol) 14. min. d. p., De Sisti 31. min. d. p.
SODNIK: Emsberger (Madžarska).
V računih italijanskega moštva
bi moralo biti zaključno srečanje veljavno za 6. izločilno skupino evropskega prvenstva, zgolj trening tekma. V resnici pa se je izkazalo, da je Italija nekoliko podcenjevala Avstrijo, kar bi jo lahko drago stalo, ker je deset minut pred koncem tekme bila enajsterica z Dunaja v vodstvu 2:1. Italiji sicer morebitni poraz ne bi mogel škoditi, saj je osvojila pravico do nastopa v četrtfinalu že po predzadnji tekmi. Prav zaradi tega, ker namreč igralci niso bili pod težkim Psihološkim pritiskom, je večina pričakovala, da bodo «azzurri» za-
V koprski galeriji Loža z uspehom razstavljajo člani skupine 2 x GO. Skupina je nastala na osnovi sodelo-
..............m.......................
IZZA OKROGLE MIZE V FERRARI
V Furlaniji—Julijski krajini je nič manj kot 124 gradov
V številu niso všteta gradišča - Prizadevanja deželne uprave za ohranitev teh kulturnih spomenikov
V palači «Estense* v Ferrari je bila včeraj okrogla miza o italijanskih gradovih, ki so last javnih uprav. Zasedan.*;, fci ga je organiziral Italijanska inštitut za gradove, se je za našo deželo udeležil odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust. Okrogli mizi je med drugimi osebnostmi prisostvoval tudi finančni minister greti. Odbornik Giust je ob tej priliki dejal, da deželna uprava nima izvirne pristojnosti glede vzdrževanja gradov, ampak da mora le izpopolnjevati in opravljati dela, ki jih določa država s posebnimi zakoni. Deželna uprava pa kljub temu ni zanemarila kulturnega bogastva, ki ga predstavljajo gradovi v Furlaniji - Julijski krajini, in .je svoj čas naročila Italijanskemu inštitutu za gradove, naj popiše vse gradove na našem področju in naj opiše njihove značilnosti in stanje.
Inštitut je naštel na našem področju 124 gradov, razvalin in utrdb, pri tem pa ni upošteval številnih zazidanih grobnic in gradišč. Večina gradov pa pripada zasebnikom, medtem ko jih posedujejo država, občine in druge .javne ustanove le 32.
Za vsak grad, utrdbo in razvalino so strokovnjaki inštituta pripravili posebno Holo s tehničnim popisom in drugimi podatki. Za vsak objekt so nadalje navedb morebitne popravke in namen. Doslej je dežela lahko storila le malo na tem področju, je dejal Giust. več pa namerava narediti v prihodnosti. Predvsem namerava pripraviti potrebne zakone in finančna sredstva. Čim več gradov bo namreč treba restavrirati in izročiti javnosti. Pri teh prizadevanjih pa bo morala dežela nujno sodelovati z državo, ki je kakor omenjeno pristojna za tovrstne posege v zaščito obstoječih kulturnih spomenikov.
VEL	IKI
ATI SVE ( £ jv	.AS TA Uiatka khjigatota TRSI - Ul. av. Frančiška 20. tel. 61-792	j
Opčine so se včeraj obogatile z novo specializirano trgovino gramofonskih plošč. Odprli sta jo Jelka Daneu in Saška čok. čeprav Je prostor majhen, Je zelo okusno in moderno opremljen. Leseno opremo je izdelal Atilij Kralj iz Trebč, stensko tapiserijo podjetje Umberta Fonza-rija iz Tržiča, poseben gramofoni Grttnding za preizkušanje plošč pa je pripravil domači vlsokošolec Igor Simonič. Kupcem nudi trgovina bogato izbiro slovenskih plošč pa seveda italijanskih in v dragih jezikih. Pobudnicama te pomembne pridobitve za Opčine čestitamo in želimo mnogo poslovnega uspeha.
Filmi
na ljubljanski TV
Danes, v nedeljo 21. novembra ob 18. uri je na sporedu ameriški film Johna Richa «Boeing-Boeing», z neverjetnimi zapleti, katerih vir je mlad pariški dopisnik, ki si je uredil svojevrstno življenje s tremi dekleti - stevardesami. Vse stanujejo pri njem, ne da bi vedele druga za drugo. Vse se sesuje, ko letalske družbe dobijo hitrejša letala, katerim novinarjeve zmogljivosti niso kos. Zabava temelji na zunanjem mehanizmu. Nastopajo slabo uporabljeni Jerry Leivis in Tony Curtis, Dany Suval, Christi-ne Schmidtmer.
V torek 23. t. m. ob 20.35 se nadaljuje ciklus o odporniških gibanjih v filmski upodobitvi s češkim filmom »Atentat* Jirija Sekvensa. Film nam predstavlja ena velikih dejanj čeških borcev za svobodo, ki so v času najhujšega terorja pri-pravili in izvršili atentat na nacista Heydricha. Atentat je bil izvršen na ukaz vlade v izgnanstvu, ki I ni računala na posledice. Film po
skuša biti verna reprodukcija dogodkov in se zato poslužuje dokumentarnega stila.
V	petek 26. t. m. ob 20.35 predvajajo italijansko - francoski film Reneja elementa »Zidovi Malapage* (Le mura di Malapaga — Au-dela des grilles 1946) po scenarju Cesa-ra Zavattinija in z interpretacijo Jeana Gabina, Ise Mirande, An-drea Checchija. Zgodba nam predstavlja usodo francoskega delavca, ki je ubil svojo ljubico in ki na begu spozna drugo dekle. Film, sneman v Italiji v obdobju cvetočega neorealizma, občuti vpliv te smeri italijanske kinematografije.
V	soboto 27. t. m. ob 21.20 je na sporedu kratka »Filmska burleska* s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem (Stan in Olio).
S. G.
pal, kot predvidevajo pogodbena določila.
Ostalim potrošnikom podjetje pripo roča naj zavarujejo števec in ventile pred mrazom ter naj izpraznijo stanovanjske cevi.
Podjetje opominja vse naročnike, da bodo morali sami plačati morebitne okvare na vodni napeljavi, ki jih bo povzročil mraz.
Končna	lestvica 6.	skupine
Italija	6 4 2 0	12 4 10
Avstrija	6 3 12	14 6	7
Švedska	6 2 2 2	3 4	6
S. Irska	6 0 15	2 17	1
Urugvaj‘ec hotel prodati
v Rimu izposoj'eni avto
V četrtek proti večeru so agenti letečega oddelka kvesture izvedeli da neki tujec skuša prodati lep mercedes 230 dunajske registracije. Nenavaden način prodaje luksuznega vozila ni mogel mimo poizve dovanja preiskovalnih organov, ki so hoteli od tujca vedeti kaj več. Tega so zaradi preverjenja dokumentov povabili na kvesturo, a že tu se je tujcu zataknilo. Preiskovalci so predvsem ugotovili, da je bila letnica rojstva na potnem listu urugvajskega državljana Ramo-sa .Torge Peralta, gradbenega inženirja po poklicu s stalnim bivališčem v Montevideu, a začasno stanujočega v Beogradu, grobo potvorjena Dan in mesec sta bdla točna, pod letnico — 1938 — pa so ugotovili sumljive znake. Po natančnejšem pregledu so spoznali, da so prvotno na potnem listu vpisali letnico 1932.
Peralta je priznal potvorbo, a je moral tudi priznati, da je skušal prodati avto, ki si ga je 12. t.m izposodil pri družbi Hertz Italiana v Rimu, Ul. Barberini 47.
Moža so trenutno spravili v zapor pod obtožbo potvorbe javnega dokumenta in poskusa prevare, o njem, pa še poizvedu.je.jo, ker menijo, da nima preveč čiste vesti.
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
p vse kraje tudi t inozemstvo
Autoradio: BECKER
BLAUPUNKT
PHILIPS
ter v^i gosponinjski stroji pri:
BRESCim BRUNO
OPČINE, Narodna 47 - Tel. 211711
igrali sproščeno. Predvidevanja so bila vsa v prid Italiji. V resnici je v prvih 15 minutah kazalo, da bo Italija kar zmlela svoje nasprotnike, saj je že v 10. min. Pierino Prati dosegel zelo lep gol, na še lepšo podajo Boninsegne, ki pa je danes ostal brez gola. Brez gola je ostal tudi Riva, ki je prav tako imel levji delež pri dosegi prvega gola. Akcija se je razvijala na desni strani igrišča, nekoliko zunaj kazenskega prostora Avstrije. Riva je preigral dva branilca, podal Bo-ninsegni, ki je zelo lepo podaljšal na sredino kazenskega prostora, kjer je Prati v visokem skoku poslal žogo v mrežo. Občinstvo na tribunah je dobesedno eksplodiralo (petard namreč ni bilo mogoče šteti, tako da je sodnik moral po-
čakati nekaj časa preden je žvižgal nadaljevanje igre).
Po tem golu pa prevzame vajeti igre v svoje roke gostujoča ekipa. Nadmoč Avstrije je sicer omejena na sredino igrišča, le od časa do časa uspe avstrijskim napadalcem ogrožati Zoffa. Tako na primer v 22. min. gre zelo močan 2ttmayer-jev strel le za las mimo prečke. Tempo, ki ga sedaj vsiljujejo Avstrijci je spravil Italijane v dokajšnjo zagato. To traja do 35. min. ko Ettma.ver poda Jari, ki z udarcem z glavo preusmeri žogo v mrežo. Zoff je bil pri tem popolnoma nemočen. Italija reagira dokaj šib-bo in do konca polčasa ni zabeležiti več nič zanimivega. Prvi del igre se tako zaključi pri stanju 1:1.
V nadaljevanju je Bedin zamenjal Bertinija. Italijanska obramba je na sredini lepo urejena in s te strani ni nevarnih napadov, peša pa ob straneh, od koder se porajajo vse avstrijske akcije. Po prvih desetih minutah postane igra bolj hitra in zanimiva. V 14. min. preide Avstrija v vodstvo, čeprav z nekoliko sreče. Sara pošlje z leve strani močan strel pred vrata, žoga zadene Santarinija, ki je danes igral prvič v italijanski reprezentanci, in prevara Zoffa ter konča v mreži. 2:1 za Avstrijo.
Drugi avstrijski gol je močno potrl Italijane, ki ne najdejo dovolj moči, da bi takoj reagirali. V 29. min. smo priče lepi akciji Bet -De Sisti - Sala (nadomestil je Be-nettija v 18. min. d. p.): končni strel gre le za nekaj centimetrov ven. Dve minuti kasneje pa Italijani izenačijo: Sala poda na sredo do De Sistija, ki je v sredini kazenskega prostora — oster strel
in žoga v mreži. Tako se Pr ^
zelo te*
no zaključi ta krat dokazala, da je Italijane tradicionalno nasprotnik.
Italija je zaključila ta ^ turnir za evropsko prvenstv % poraza. Ob koncu so lta J g
igralci izrazili mnenje, da e.Jrgl> manjka o'
izločilni
ni uigrana in da ji manjka -. ^ go skupnega dela, če bo ho ^
trditi svoje prvo mesto
v EvT#
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 21. NOVEMBRA 1’
nogomet
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici
Zarja — Muggesana
14.30 v Križu
Vesna — CMM Saoro
14 30 v Dolini
Breg — Flaminio
tiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiimiiitiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
VATEN POLO
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Mladost vodi v Hvaru
V Hvaru je v teku polfinalni turnir tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Dosegli so te izide: Mladost (Zagreb) — Den Robben (Nizozemska)	2:1
Olimpiakcs (Grčija) — Polytech-nic (Anglija)	6:5
Mladost — Polytechnic 14:3 Den Robben — Olimpaakos 2:1
V drugem polfinsUnem turnirju v Genovi pa je Pro Recco premagal Košiče (ČSSR) s 4:1.
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Bor (brez Plesničarja) podlegel po izenačeni tekmi ekipi Alessandrie
ALESSANDRIA — BOR	3:2
(4:15, 15:10, 15:12, 11:15, 15:10) Borovci so doživeli v Aiessandrli poraz. Igrali so sicer dokaj dobro in tudi srečanje samo je bilo precej izenačeno (kar kaže tudi rezultat) in napeto. Toda »plavi* so morali nastopiti brez Edija Plesničarja, ki ni mogel dopotovati v Alessandrio, ker je bil službeno zadržan. Prav njegova odsotnost pa
je bila ekipi usodna, kajti Tržačanom je manjkalo do zmage prav toliko, kolikor bi lahko v tej tekmi doprinesel Plesničar.
V 6. kolu italijanskega moškega prvoligaškega odbojkarskega prvenstva je tržaška ARC-Linea premagala na domačem igrišču Petrarco iz Padove s 3:1 (15:8, 9:15, 15:5, 15:6).
M. Škerkova v Covercianu
Od 2. do 6. januarja 1972 se bo udeležila skupnih priprav kandidatinj za sestavo italijanske mladinske ženske odbojkarske reprezentance tudi članica Sokola, Mariza Škerk. Mlada, komaj šestnajstletna slovenska odbojkarica, ki se s tem športom ukvarja le tri leta, je edina igralka s Tržaškega, ki so jo povabili na ta trening.
Njena vključitev med kandidatinje za reprezentanco je vsekakor priznanje zanjo, pa tudi za društvo, katerega barve brani.
OBČNI ZBOR
športno društvo Kontovel vabi na občni zbor, ki bo v sredo, 24. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku.
14.30 v
Aurisina
Nabrežini
— Juventina
3. AMATERSKA
LIGA
10.30 v Križu
Roianese — Primorec
9.00 na Proseku
India — Primorje
14.30 v Trstu, Sv.
Esperia — Union
Alojzij
13.30 v
ČUDA -
MLADINCI
Trstu, Sv. Alojzij
- Primorje
10.30	v Padričah
Gaja — Fortitudo * * *
9.30	v Trstu, stadion «!•
Triestina — Breg
PRIJATELJSKI
nogomet
14.30 v Mirnu
Adria — Olimpija
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00 v Padovi
CUS Padova — Bor * * »
MLADINCI
15.30 v Trstu
Italsider — Bor * * *
PRVENSTVO «POMLAD’
11.00 na Opčinah
Polet — POM
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURI41*
8.30 v Luganu (Švica) ^
Nastopata tudi Kras i*1
ODBOJKA
ŽENSKI TURNIR
•adi*1
9.00 in 15.30 v Trstu, st'
«L maj* So|(tf| »
Nastopajo Bor, Breg, Zarja
Borovci sinoči v Alessuudrii niso imeli sreče, čeprav so Igrali prav tako dobro, kot v preteklem
proti moštvu La Torre (na sliki)