Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 232.
V Ljubljani, v torek 9. oktobra 1888.
Letnilt XVI.
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja, dne 9. oktobra.)
Deželni glavar dr. Poklukar ob '/,11. uri prične sejo ter po prečitanji iu potrditvi zadnjega zapisnika zboru naznani, da so cesar z Najvišjim odlokom z dne 30. septembra t. 1. na znanje vzeli izkaz deželno-zborskih obravnav v lanskem zasedanji. Ko potem razdeli došle vloge in peticije, se poročilo deželnega odbora o zakupu deželne naklade ua žgane opojne tekočine za leto 1888, in poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogensperk izročita finančnemu odseku.
Poslanec Gutmannsthal poroča zatem o § 6. letnega poročila, ki obsega občila. Zadeve cestnih okrajev v Postojini, Škofjiloki, Bistrici in Kočevji je zbor brez ugovora na znanje vzel. Pri lašiškem okraji pa vpraša poslanec Pakiž, zakaj poročilo nič ne omenja ceste čez lužarski breg, za katero so že izdelani načrti, ter predlaga, naj se ogled na licu mesta vrši že letos ali vsaj na spomlad prihodnjega leta. Poslanec De tel a odgovarja, da deželni odbor te ceste ni pozabil, ali dozdaj se še ni moglo nič zgoditi, ker ima lašiški cestni odbor za to cesto samo onih 3000 gld. na razpolaganje, ki jih je obljubil deželni zbor, sam pa upa še-le letos v ta namen prihraniti 600 gld. Pri glasovanji o b-velja predlog Pakižev, poročilo deželnega odbora pa se jemlje na znanje. Ravno tako se zgodi s poročilom o cestnih zadevah v okraju krškem.
Glede ceste s Krškega v Ravno se deželnemu odboru naroča, naj to cesto tehnično preiskuje in skrbi, da bo mogoče po njej voziti. Grofu Auer-spergu pa se izreka zahvala, ker je dovolil, da se smč na njegovem svetu dobivati šuta za posipanje enega dela te ceste.
Pri poročilu cestnih zadev v idrijskem okraji se odobri znesek 400 gld., ki ga je izdal deželni odbor za popravo ceste v Ključih, ter se ob enem odboru naroča posebno skrb obračati na to
jako umetno izdelano in silno potrebno cesto. Pri ložkem okraji izreka zbor nado, da se bode jako slaba cesta med Loškim Potokom in Blokami skoraj popravila in odobri znesek 400 gld., ki ga je deželni odbor obljubil v ta namen.
Pri cestnem okraju logaškem predlaga poročevalec, naj zbor izreče obžalovanje, da je deželni odbor cestnemu odboru dovolil pobirati le 20 odstotno priklado, ne pa 25°/0, kakoršno je bil sklenil deželni zbor. Poslanec De tel a opravičuje ravnanje deželnega odbora ter povdarja, da se mora obžalovati logaški okraj, ki ima najhujša cestna bremena, deželni odbor pa je prav ravnal, da je uslišal prošnjo odborovo in mu ni naložil veče naklade, kakor ono, ki je sam za njo prosil.
Pri glasovanji je obveljal predlog poročevalčev. Dalje je bilo odobreno poročilo o cestnih zadevah v okraji metliškem, mokronoškem in vrhniškem.
Pri radeškem okraji omenja poročevalec žive potrebe mostu čez Savo in se čudi, da o tej stvari v poročilu deželnega odbora nič ne stoji in da se še dozdaj niso vršile tehnične preiskave, ki jih je deželni zbor lani naročal deželnemu odboru. Poslanec Hren govori v enakem smislu in predlaga, naj se naroči deželnemu odboru, da se nemudoma izvrše poizvedbe, ki so bile v lanskem zasedanji sklenene, in sicer po tedaj določenih načelih.
(Konec prih.)
Tržaško šolstvo.
(Izviren dopis.)
Začele so se že šole sedaj povsod tukaj, tako v mestu v sredi preteklega meseca, kakor v okolici sedaj s prvim oktobrom. Zanimajo nas ali bolje zanimati bi imele vse nas obojne, tako mestne, kakor zunanje, pa mnogokrat se ne zmenimo dosti niti za jedne, niti za druge, kar je pa še najbolj slabo, posebno za tržaške Slovence.
Vsakikrat, kedar je izšla »Edinost", smo najprej pogledali, ima li kako novico o šolah, pa razven o
jedni. o novo ustanovljeni privatni slovenski pri sv. Jakobu in dvakrat v nekem pozivu do odbornikov in odbornic delavskega podpornega društva tudi nekaj o okoličanskih šolah, ni nikoli nič omenila.
Čakali smo, da bodemo morebiti zvedeli, koliko se je slovenskih dijakov vpisalo v državno gimnazijo in realko, ali koliko v druge mestne šole, če so tudi skozi in skozi laške — pa nismo mogli zvedeti. — In tako vemo samo toliko, kar se privatnim potom izve v privatnih pogovorih.
Poglejmo tedaj sami, kako je naše stanje na teh žolah. Najviše, namreč nautiške in trgovinske akademije ne bom omenjal, ker tukaj ni ničesa, kar bi moglo zanimati nas Slovence, akoravno je mnogo akademikov Slovencev ali vsaj s slovenskimi in sploh s slovanskimi imeni.
Za tem najvažniši zavod za nas je pa gotovo nemška državna gimnazija. Kako je matura tukaj izpala, jaz ne vem povedati, toliko pa še pomnim, da so na tržaško gimnazijo v Trst, kjer stanujeta dva šolska nadzornika, poslali za nadzornika in komisarja gimnazijskega vodjo iz Pazina: — izmed vseh vodij primorskih srednjih šol — najmlajšega. Zakaj, tega jaz ne vem povedati; o tem se je mnogo govorilo tukaj po mestu.
Kaj nam letno poročilo pove, nekoliko poglejmo:
Vseh dijakov na tej gimnaziji koncem šolskega leta je bilo, kakor pove letno poročilo, 449 javnih in 10 privatnih. — Po narodnosti pa so se delili tako-Ie: Slovencev 92 (18 manj kakor 1. 1887, in 30 manj kakor 1. 1886). Srbo - hrvatov 22 (prejšnje leto 4 več). Italijanov 165 (katerih je priraslo od prejšnjega leta 9). Nemcev 147 (dva več od lani) in 33 dijakov druzih naroduostij, med temi največ Grkov, 24. Po veri jih je bilo 388 rimskih - katolikov, 28 grško-nezjedinjenih, 23 judov, in drugi raznih evangelijskih veroizpovedanj.
Šolnine se je vplačalo obe polletji 10770 gld., (1. 1887 pa 10930 gld.)
Nekaj druzega pa je, kar nas je, bi rekel lahko, vse najbolj zanimalo in kar sem najprej poiskal, ko
LISTEK.
Dva dni v Benetkah.
vi.
6. septembra.
Benetke imajo svojo važnost tudi v verskem pogledu. Pokristijanili so se Benečanje že precej s prvega začetka, ko je vsled ustnega poročila evangelist sv. Marka oznanoval sv. vero v veliki rimski naselbini oglejski. Morda so si ravno zato tega svetnika poleg sv. Teodorja izbrali za posebnega varuha, posvetili mu krasno veliko cerkev ter simbol njegov, leva, privzeli v svoj grb. Krilatega leva Markovega z razprtima porotnicama ugledaš povsod, kamorkoli kreneš po Benetkah: na cerkvah, palačah, mestnih trgih in vodnjakih. Še bolj so jeli častiti sv. Marka, odkar so dobili dragoceno svetinjo njegovo v mesto, stol namreč, na katerem je sedel ta svetnik sam kot prvi škof v Aleksandriji. Ko so se v 7. stoletji mohamedanci začeli usipati iz prvotnih svojih bivališč po sprednji Aiiji in Afriki, preneso kristijanje aleksandrijski Markov stol, da ne bi prišel v pest divjim osmanom, na otok Gradež (Grado) blizu Ogleja. Pričakovali so z vso pravico, da bode
ta častiljivi spomenik v teh krajih, kjer je nekdaj sv. Marka sam razširjal krščanstvo, najbolj v varnosti, ob enem pa tudi v velikem spoštovanji. 200 let je bival Markov stol v Gradežu, leta 828 pa ga Benečanje prepeljejo v Benetke in slovesno postavijo na veliki altar velečastne svoje bazilike. Stol je videti še zdaj v razkladnici Markove cerkve. Poleg sv. Marka časte Benečanje tudi sv. Teodorja kot svojega mestnega pomočnika. Obema na čast sta postavljena na koncu malega Markovega trga — »piazzetta", ki se drži velicega trga ter ga podaljšuje tje do morja, dva orjaška, silno debela stebra od granita. Vrh levega počiva krilati lev beneški, iz brona vlit, na desnem pa stoji krasen kip sv. mladeniča — vojaka Teodorja, mojsterski izklesan iz belega marmorja. Pravijo, da so bili predrzni mornarji beneški pripeljali tri enolike grani-tove stebre. Dva srečno, dasi po mnogem trudu, izbarkajo na suho, tretji pa jim spričo silne peze omahne in tik brega štrbunkne v globočino, kjer se namaka še dandanes.
Versko svojo vnemo so Benečanje očividno pokazali z velekrasnimi cerkvami, ki so je postavili in prebogato ozaljšali, 80 jih je menda vseh skupaj. V diibi svoje moči in slave so od vseh krajev sveta kot bujni plen vlačili domov starinske umotvore,
stebre, kipe, slike itd., največ iz orijenta, ter vse to porabili pri stavbah cerkev in palač.
L. 1177. pride v Benetke papež Aleksander III. Imel je ondi zgodovinsko pomenljivi shod z nemškim cesarjem Friderikom I., Barbarosso. Pred Markovo cerkvijo pričaka papež cesarja. Ta poklekne pred cerkvenega glavarja, hoteč poljubiti nogo, papež pa mu to zabrani in objemši ga poljubi. Da bi bil papež pri tej priliki nogo potisnil cesarju za tilnik, je laž in zlobno pačenje zgodovinske resnice. Po stoletnem krvavem boji, ki je trajal med Rimom in nemškimi cesarji, se v Benetkah sklene mir, ugoden za obedve stranki.
Za križarskih vojsk so se v beneških zalivih ibirale vojne ladije, ki so navdušene križarje peljale čez morje, iztrgat Palestino iz rok nevernikom. Četrta križarska vojska je čeloma iz Benetk odjadrala.
K slavni zmagi, katero je dosegel pri otoku Lepanto v korinškem zalivu leta 1571. nad Turčini junaški vojvoda Don Juan d' Austria, so največ pomogli Benečanje, ki so se z vseiu brodovjem svojim pridružili krščanski vojni.
Naj omenim še to, da so Benetke sedež pa-trijarha, kateri ima nadškolovo jurisdikcijo. Patri-jarhat beneški je nastal iz onega na otoku Grado,
sem dobil letno poročilo v roke, namreč lepo kopico slovenskih nalog štirih višjih gimnazijskih razredov, kar si v prejšnjih letih zastonj iskal. — Pač je bilo v nekem kotu tudi 11 slovenskih nalog naznanjenih, pa so bile za vse dijake skupaj, kateri so obiskovali četrti tečaj slovenščine, letos pa se je vendar že na bolje obrnilo, da vidimo za vsak razred posebej naloge, katere so dijaki imeli izdelovati.
Že program za 1. 1887. ima med določbami šolskih oblastnij tudi ono ministerstva od 20. marca 1887, št. 19136, s katero se določuje, da se ima pouk slovenskega jezika za učence te narodnosti učiti v vsakem razredu posebej dve uri na teden, ako stariši ali njih zastopniki naznanijo, da so slovenske narodnosti. S tem se je precej storilo. Prej so bili samo štirje oddeki, in v te oddelke so bili učenci prav na čuden način skupaj zmešani; sedaj je pač imelo to ponehati. — Ob jednem se je otvoril tudi prosti tečaj za Ne-Slovence, kateri se hočejo slovenščini priučiti — pa samo za višje-gimnazije. Tej poslednji določbi je pa c. kr. nainestništvo z odlokom od 18. junija tistega leta štev. 7645, dodalo nekak komentar, rekši, da morejo učenci obiskovati ali italijanski ali samo slovenski tečaj, ne pa obeh ob jednem. Bila je pa to nekaka kljuka, ob katero se je marsikdo zadel in tudi na njej obvisel. — Marsikateri oče ali mati sta se tukaj zbala, da bi se njujin sin ne naučil dobro italijanski; on izdal se je za Italijana in kot materini jezik učencev naznanil italijanski — in tako je sin šel se učit italijanščine, mesto slovenščine. In tako je mnogo takih učencev na gimnaziji, katerih stariši so slovenski, ki pa vsled prej navedenega vzroka obiskujejo italijanščino. Če bi ne bilo že mogoče, da bi se, kdor bi hotel, učil obeh jezikov, naj bi pa uapravili vsaj tudi za spodnje razrede nekake proste tečaje — tako slovenske kakor laške. Mnogo je sedaj tudi tacih, kateri bi radi obiskovali slovenščino, katero za silo tudi lomijo, pa vendar premalo, da bi mogli napredovati z drugimi učenci skupaj v slovenskem tečaju, in morajo se tii zavrniti.
Slovenski poslanci naj to stvar preudarijo in naj ministru potem razlože tukajšnje razmere.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 9. oktobra. JSotranje dežele.
Nemško liberalno časopisje je s posebno zado-voljnostjo nagla,šalo, da je nemški cesar očitno preziral grofa Taaffeja, kojega stališče je vsled dunajskega sestanka popolnoma omajano. Samo ob sebi je umevno, da je to le zlobna židovska „raca". Z Dunaja se poroča, da je grol Taaffe še vedno zastopnik onih idej, ki veljajo na merodajnem mestu.
Poskusi, da bi se ločilo češko konservativno plemstvo od narodne stranke, so se popolnoma ponesrečili. Nada, da bo obisk nemškega cesarja predrugačil notranjo politiko cislitvansko, je liberalcem konečno splavala po vodi.
Gališkega deželnega zbora poljska večina se je dne 5. t. m. posvetovala o predlogu ruskega poslanca Romanczuka, ki zahteva, da se razširijo pravice ruskega jezika v poslovnem redu deželnega
ki ga je papež Nikolaj V. leta 1451. preložil v Benetke, kakor je Benedikt XIV. na željo Avstrije pozneje (1751) zatrl stari patrijarhat oglejski in namesto njega ustanovil nadškofiji v Gorici in Vidmu. Na zahodu ima samo še portugalska prestolnica, Lisabon, svojega patrijarha, katerih je v katoliški cerkvi skupno 11, in sicer 6 latinskega, 5 pa raznih vshodnih obredov.
Imajo li Benetke kak pomen tudi za nas Slovence? Da, tudi v tem oziru so dokaj zanimive.
Učeni naš starinoslovec Trstenjak se je mnogo prizadeval dokazati, da so bili stari Veneti, že v prazgodovinski dobi iz Azije sem priseljeni na bregove Adrije, slovansko plem;e. V dokaz temu navaja mnogo zgodovinskih drobtin in prerešetava staroslovenske besede, ki so se ohranile v beneškem narečji do sedanjih časov. (Letopis „Mat. Slov." 1875, 1877.) Ž njim vred trdijo mnogi preiskovalci zgodovine, da so že pred Kelti stanovali Slovenci ob Adriji. Vsaj poje prvi naš pesnik Vodnik: ,.Ze močen na morju iliroe je bil, Ko ladje so tesat' Rimljan je učil."
Naj to med sabo doženo učenjaki, gotovo je to, da so sedanji Benečanje Lahi in Benetke čisto italijansko mesto. Živelo pa je ondi tudi mnogo
zbora. Akoravno so poljski poslauci zelo razburjeni vsled ostro pisanega vabila k ruskemu shodu, sklenili so vendar, da se bo moral v bodoče deželni maršal posluževati poljščine in ruščine v svojih otvornih in zaključnih govorih.
Tnanje države.
Srbski ministerski predsednik Kristič se je menda veudar zbal posledic, koje bi provzročilo obsedno stanje. Iz Belgrada se sedaj poroča, da vlada ni nikedar nameravala proglasiti obsednega stanja. Poslanik v Oarjigradu, Novakovic, je prišel v Belgrad, da se vdeleži Karadžičeve slavnosti. A ker je znan nasprotnik Krističev, pregovoril je slednji kralja, da je dobil Novakovic strogi ukaz, naj se nemudoma povrne na svoje mesto, inače bo izgubil službo. Kristič ima sploh jako razburjene živce. Celo Garašanin mu ni več zadostno zanesljiv. Kralj je temu svojemu prijatelju ponudil vsled Krističevega nasveta službo poslanika v Rimu, kar je pa Garašanin odločno odklonil, ker je vedel, da ga želi imeti le Kristič daleč preko srbskih mej. — Tudi stališče finančnega ministra Rakiča je jako omajano. Opo-zicijonalni listi prinašajo dan za dnevom nove dokaze o njegovi „temni manipulaciji" z državnim premoženjem in posebno s tabačno samoprodajo, pri vsem tem pa iu pri znanih srbskih tiskovnih razmerah si Rakič niti ne upa sodnijski postopati zoper te liste.
Ruskim listom se poluuradno brzojavi z Dunaja, da so se vršila posvetovanja o vshodnem vprašanji tako mej obema vladarjema, kakor tudi mej grofom Bismarckom in K;iinokyjem. — Skupna črnomorska mornarica jo zbrana v pristanišči se-bastopolskem, kamor bo v kratkem prišel car.
V „Kreutzztg." se poroča iz Londona: Neka ameriška brzojavka opominja italijansko redarstvo, naj se mej cesarjevim obiskom posebno čuva, ker mejnarodni anarhisti v Novem Torku ravno sedaj delujejo s posebno živahnostjo in odločnostjo.
Iz Hamburga se preklicuje trditev nemških listov, da bodo Gelickena v kratkem prepeljali v Bo-rolin, pač pa se od tam poroča v „N. F. P.", da ga bodo izpustili iz preiskovalnega zapora. Ta vest je jako neverojetna.
Francoski konservativni poslanci departe-menta Orne-a so imeli nedavno slavnosten obed v Alen^onu, pri kojem so govorniki jako jasno opisali program združene desnice. Posebnega pomena je govor poslanca Dugue de la Fauconnerie, s kojim je opravičil skupno postopanje desnice z boulan-gizmom. »Predstavljam si", je rekel, „da sem padel v močvirje in da mi v njem preti smrt. Tu vidim na obrežji voz, ki se pelje v istem smeru, kamor sem jaz hotel iti. Gospod v vozu me zagleda ter reče: ,Menim, da ste v zadregi, ali se nočete z menoj peljati?1 Prašam, ali ga bom v tem svojem žalostnem stanji še le povpraševal, kdo da je, kam se pelje itd., predno bom zgrabil njegovo roko, ki me bo potegnila iz močvirja? Pameten bi tudi ne bil, ko bi se ne vsedel na njegov voz ter ne ostal na njem toliko časa, dokler ne zavozi v stran, ki bi me oddaljila od mojega cilja".
Sivi Gladstone dobiva zaupnice z vseh strani Irske. Toda tudi nasprotniki zemljiške postave ne počivajo. Po vzgledu Ohamberleinovem se je lord Hartington, vodja desnice liberalnih unijoncev, izjavil na shodu v Invernessu nastopno: Gladstonova zveza s parneilovci je popolnoma zaprla pot zopet-nemu združenju obeh liberalnih strank. Ako bi dobila Irska samoupravo, dati bi se morala ta tudi Škotski in Walesu, vse to pa na kvar splošnjim državnim koristim. Dokier se drži liberalna stranka načel, izraženih v predlogah iz leta 1886, zabraniti se jej mora, da ne dobi v roke vladnega krmila; to
Slovencev in doseglo slavno ime. Ne kažejo mar imena nekaterih slavnih vojvod beneških, kakor Mocenigo, Gradenigo itd., da so bili njih dedje slovenske krvi?
Znamenito je nadalje to, da so se najstarejše obredne ktjige glagolske tiskale v Benetkah. Ondi je mnogo let tičala v prahu velevažna naša slovstvena svetinja, „Glagolita Clozianus", ki jo je pod tem imenom leta 1836. izdal naš veleučeni rojak, Kopitar. Ta glagolski rokopis, obsegajoč štiri cerkvene govore iz 11. stoletja, je duhovnik z otoka krškega, Luka de Reynaldis, leta 1487. podaril v Benetkah avstrijskemu generalu Marquardu Breisacherju, pozneje pa je prešel v last grofa Oloza v Tridentu, po katerem nosi svoje ime. Ta dražestni spis je trižinskih spomenikov najstarejši, kar jih imamo sploh Slovenci. Oznanja nam, kako so nekdaj govorili naši očaki, kajti sedanji slovenski jezik je izmed vseh slovanskih najpodobnejši staroslovenščini, v kateri so pisani ti neprecenljivi ostanki. Naših pradedov govorica tedaj — slovenščina — je imela čast biti cerkveni jezik slovenski, v njem je sv. Metod leta 870. v okolici blatskega jezera najpoprej začel božjo službo. Ponosni smemo biti Slovenci na to, da imamo ravno mi najstarejše slovstvene spise, dočim jih imajo Cehi še-le iz 13., Poljaki iz 14.,
pa se mora le s tem doseči, da se podpira sedanja vlada.
Trije višji rumunski uradniki bukareške re-darstvene prefekture so bili zaradi trpinčenja vjet-nikov obsojeni v globo po 1000 lejev in 100 lejev za bolečine vsakemu vjetniku, kojega so torturovali.
Izvirni dopisi.
Z Dobrne, 4. okt. (Cesarje vanje.) Pri neke j seji občinskega zastopništva je odbornik veleč. g. dekan Gajšek sprožil nasvet, naj bi naš kraj štiridesetletnih vladarstva svetlega cesarja slavil dne 4. oktobra, ko bodemo obhajali godovno Njih vele-čanstva. Predlog bil je seveda z odbravanjem vsprejet soglasno.
Predlagalec je ob enem naznanil, da je znana dobrotnica šolskej mladeži, gospa M. pl. Heider, njemu že dala besedo, da hoče otroke pogostiti in jim prirediti zabavo v svojem perivoju. V zboroval-nici omislila se je tudi pola za pobiranje prostovoljnih darov za nameravano svečanost. V ta namen je občina zasvetila z lepim vzgledom, odločivši 10 gld. Podpisali so gg.: Gajšek, C. pl. Heider, Heidl, dr. Paltauf, vsaki po 5 gld., Dopisnik 4 gld., N. N. 3 gld., J. Kok, Korenak-Osetač, Prangner, Weszther po 2 gld., Korenak-Blažič, Okrožnik, Zidar po 1 gl., vsi skupaj 48 gld., Brauner mlajši in Orosel obečala sta zajutrek, Brauner starejši oblekel je vbožnega učenca, a Božnik in Tratnik kupila sta smodnik.
Daues ob osmej uri zbrali smo se k sv. meši. Popeval jo je veleč. gosp. duhovni sovetovalec in dekan Gajšek. Pri službi Božji videl si občinski odbor, ude krajnošolskemu sovetu, učitelje z mladežjo in mnogo drugega občinstva.
Iz cerkve podali smo so proti šolskemu poslopju. Isto je gdč. učiteljica Jonke lično z venci okinčala zvunaj in znotraj. Raz občinske hiše, oziroma učilnice, vihrala je velika črno-rumena zastava. Tu na trgu se je mladež ločila: učenci šli so pod bližnjo streho, kjer jim je postregla gospa Braunerjeva, učenke pa je vzprejela gospa Orosel.
Med tem so se v učilišču zbirali prijatelji šolske mladeži. Sčasoma so od zajutreka prišli tudi otroci. Sedaj je po molitvi veleč. gosp. dekan kot načelnik krajnošolskemu sovetu navzoče ogovoril, rekši, da danes slavimo dvojno slavnost: god presvetlega cesarja in pa spomen, da bode letos dne 2. decembra poteklo 40 let, odkar je Njih veličanstvo zasedlo cesarski prestol. Govornik je pokazal na dolžnosti, ki jih mi kakor udje ene družine v širnej in lepej Avstriji imamo do skupnega očeta našega, do ljubeznivega in slavno vladajočega Frančiška Josipa. Za njim je gosp. nadučitelj Voglar svetlega cesarja slikal kakor blagega, dobrosrčnega, skrbnega vladarja. Saj je med ostalim tudi naša občina še ne predavno dvakrat dobila zdatno podporo iz radodarne roke cesarjeve, namreč za olepšavanjo farne cerkve in pa za šolski vrt. Ko je bil svoj govor sklenil, smo z učenci vred trikrat zaklicali: „živio" I Nato se je zapela avstrijska himna. Sledile so raznovrstne deklamacije, potem delitev obleke, ki jo je krajnošolski načelnik oskrbel z nabranim denarjem. Gospod ravnatelj topliški je pa dobrotno obljubil, da bode dva
Rusi iz 18. veka. Slovenci so postali najprej kristi-janje med Slovani in imeli najprvi svojo pisano glagolico.
Sedanj; „Glagolita" pa ni cel, ampak le odlomek velike knjige. Ravno zato, da bi zasledil še kak drugi kos te dragocenosti, je potoval 1. 1837. kopitar sam v Benetke.
Pa tudi mnogo druzih naših deželanov je poprej romalo v Benetke. V srednjem veku so imeli uaši dedje prav živo kupčijsko zvezo z Benečani. Ljubljana je bila nekako središče in je posredovala trgovino med Benetkami in severnimi kraji Avstrije. V Benetke je šlo železo, idrijsko živo srebro, žito in živina, nazaj pa svila in pisana tkanina, biseri in dišave, pa muogovrstne morske sladčice.
L. 1418. habsburški vojvoda Ernest doseže v Benetkah kranjskim trgovcem dovoljenje, da smejo svoje blago voziti v posebno skladišče — „fondaco dei Tedeschi" — kjer so nemški trgovci iz Ulma, Norimberka, Dunaja imeli svoja skladišča. Cesta je tekla iz Ljubljane do Logatca, tii se je odkrojila od tržaške in peljala čez Hrušico mimo Cola na Gorico in nižje doli skozi Furlanijo v Benetke. Mnogi trgovci ljubljanski so takrat silno zabogatčli in doma napravljali razkošne veselice in bogate gostije, pri
učenca oblekel 011 sam. Konečno so se otroci oglasili s pesmijo: Dom moj je moja Avstrija.
Iz šole so se učenci napotili na vrt gospč pl. Heider. Tu nam je naproti prišla milodušna mati, počastila nas je njena hči, gospa dr. Drascheva, in sin, gospod profesor dr. vitez Heider, in gdč. Drasch.
Tik košatega drevja so za male goste razpeli šator, pod katerim je lastnica s svojo družino bivala, ko je o svojem času obiskovala Egipet in pa sveto deželo, le s tem razločkom, da je potovalce streha tam varovala pred pekočimi žarki solnčnimi, a.sedaj nas je branila pred dežjem, ki je veselico deloma motil. Tukaj se je danes mladi svetkrepčal z okusnimi jedili, tu so so sedaj vrstile deklamacije in petje. Kakor je podoba kazala, so se vrli deklamatorji osebito prikupili. Oglasila se je tudi blaga dobrotnica in čašico vzevši nazdravila presvetlemu godovnjaku. Da so se vsled tega razlegali živio-klici iz malone 200 šolarskih grl in da je zaodmevala cesarska pesem, zakaj li bi to človek še le posebič pravil.
V darežljive) hiši se je za danešnjo slavnost pripravilo obilo obleke iu drugih učencem potrebnih reči. Ker pa slabo vreme danes ni dopuščalo posebne zabave pod prostim nebom, zavoljo tega je dobra gospa otroke povabila, naj bi se v nedeljo po ve-černicah zopet zbrali. In da se bo to tem bolj gotovo zgodilo, je iz tega obzira razdeljevanje pripravljenih daril odložila za omenjeni dan. Za sedaj so pa na zabavišču dečica pred razhodom pač dobila še slavnostne knjižice in dotične spomenice.
Sklepoma bodi dostavljeno, da je povodom ovo-krajne svečanosti slavno vodstvo topliško blagovoljno poklonilo 50 gld. občini kot prinesek za poravnanje stroškov pri nakupu šolskega vrta. In da se danes ustanovi tudi kaj stalnega, je nekdo 40 gld. daro-vavši in veleč. gosp. dekanu izročivši osnoval podlago za nameravano zidanje cerkvice na grobišču dobrnskem.
Dnevne novice.
(Deželnega zbora) prihodnja seja bo v četrtek.
(Cesarjevič Rudolf) je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo (protektorat) čez društvo za zgradbo sirotišnice v Kočevji s sedežem v Ljubljani. Pisanje, v katerem se ta izvanredna čast naznanja društvu, izraža veliko veselje prestolonaslednika, da se v Kočevji povodom štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva zida taka dobrodelna naprava.
(Deželna sadna razstava v Ljubljani.) V četrtek dne IS. t. m. ob 11. uri dopoludne bode slovesno otvorjenje deželne sadne razstave in vinske pokušnje. K otvorjenju imeli bodo pristop samo razstavniki iu povabljeni gosti. Od opoludne naprej bo razstava odprta za splošnji pohod. Razstava bode velikanska, ker je toliko oglasil, da bodo napolnjeni vsi prostori starega strelišča z vrtom vred, na katerem bode postavljena posebna lopa za razstavljeno orodje in stroje. Za sadje se je oglasilo nad 200 razstavnikov, blizu 4000 vrst. V vinsko pokušnjo pošljejo svoje pridelke najboljši vinščaki Dolenjske in Vipave. Natančni program objavimo ob kratkem.
katerih ni manjkalo okusnih morskih rib in rakov, izvrstnih vin italijanskih in druzih oblizkov izpod južnega neba. Takrat so menda Benetke tako zaslovele po naših krajih, da se je vsak, čuvši ime „Benetke", mislil pod njim vse, karkoli je dobrega in lepega na svetu.
Z južnim blagom se je sčasoma pa tudi dosti Lahov priteplo v deželo ter jelo puliti trgovino domačinom iz rok. Zavezavši polno mošnjico petič so jo namreč zopet pobrisali v Italijo, mnogo teh rodbin laških je izmrlo, nekatere so pa še tu in tam raz-potaknene po deželi.
Takrat je bil pri nas najbolj v navadi beneški denar. — Pozneje se je še-le začel naš Trst kot trgovsko mesto razvijati bolj in bolj. Podpirali so ga kranjski deželni poglavarji in delili razne svoboščine, da bi ložje tekmoval z Benetkami, ki takrat niso bile naše.
Iz Benetk je prišlo tudi mnogo umetnikov na Kranjsko. Eni so se zopet povrnili nazaj dovršivši delo, za katero so bili poklicani, drugi so se udomačili v našem zraku in si pri nas pridobili slavno ime. Gotovo je spomina vredno, da je slavni slikar beneški, Ticijan, v teku 16. stoletja obiskal našo deželo in naslikal knežji rodovini Porcijevi v gradu senožeškem galerijo pradedov, o kateri sedaj —
(Razstavljalcein sadja.) Naprošeni smo objaviti, naj vsi oni, kateri so oglasili sadje za razstavo, pošljejo vpisovalne pole in sadje prav kmalu kmetijski družbi v Ljubljano. Kdor sadje osebno prinese, odda naj je na starem strelišči. Od sadja, ki je namenjeno za razstavo, ni plačati užitninskega davka.
(Slovensko gledališče.) Obče znana je ruskega pisatelja N. V. Gogola komedija „Revizor", v kateri slika podkupljivost in pokvarjenost ruskega urad-ništva. O postanku te komedije se pripoveduje: Pred več nego petdesetimi leti živel je v Orenburgu generalni gubernator, do kojega je imel car Nikolaj toliko zaupanje, da mu je izročil celo smrtne raz-rodbe. Zaradi njegovega samovoljnega in krivičnega postopanja dohajale so carju razne pritožbe. Odločil se je car vsled pritožeb poslati v Orenburg višjega uradnika — revizorja —, da poizve o gubernator-jevem poslovanji in poroča ua najvišje mesto. Gubernator je imel prijatelje v Peterburgu, ki so ga obvestili, da bo prišel revizor. Slučajno je prišel isti čas v Orenburg Puškin , nastanil se v nekem hotelu, pil in jedel, a brez denarja. V tej zadregi mu je prišla na pomoč gubernatorjeva pomota, ki je menil, da je Puškin carski revizor in se je navlašč nastanii v gostilni, da bi od gostov zvedel popolno resnico. Prišel je in sprejel Puškina z vso častjo, ki pristuje cesarskemu odposlancu. To priliko je porabil ruski pesnik, da se je rešil iz zadrege. Puškin je od gubernatorja vzel denar, plačal dolgove, -ogledal si mesto in razne zavode, katere so mu razkazovali gubernator in njegovi višji uradniki, konečno se je še odpeljal v izposojenem vozu. To dogodbico je Puškin pismeno sporočil prijatelju Gogolu, ki jo je predelal v komedijo. — Predstava te komedije zadnjo nedeljo bila je vrlo dobra. V prvi vrsti moremo pohvaliti gg. Borštnika (revizor), Sršena, ki je drastično predstavljal poštarja Špekina, Kocelj a in Danila ter gdč. Zvonar jevo. Tudi vse ostalo osobje sodelovalo je dobro. Gdč. Kajzelova je iz posebne prijaznosti jako pridno s sviranjem na klavirji nadomeščala orkester. Vsled slabega vremena menda bilo je gledališče slabo obiskano.
(Dnevni red seji ljubljanskega občinskega sveta) v sredo dne 10. oktobra 18S8. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o veleslavnega deželnega odbora rešitvi M. Terpoty-čeve pritožbe proti odloku občinskega sveta z dne 28. marca t. 1.; b) o J. V. "\Vithalmovi ponudbi glede odkupa služnosti vknjižene na kolizeji za mestno občino; c) ob oddaji ustanove za dekliško balo; č) ob oddaji jedne ustanove za kranjske in-nalide. — III. Finančnega odseka poročilo a) o mestnih računskih zaključkih za 1887. leto; b) o skontrovanji mestne blagajnice in zakladov nahajočih se v mestni upravi.
(Pri občinski volitvi) v Velikih Lašičah izvoljen je županom g. Martin Hočevar.
(Iz Celja) se nam poroča: Tukaj v Celji smo skoraj poplavljeni. Savinja grozno narašča; mestni park, skoraj vse ceste, izvzemši ono, ki pelje z Laškega v Celje, so pod vodo, edino železnični tir je še nad vodo. Ako ne preneha deževje, je mesto v nevarnosti.
škoda! — ni več sledu. Njegov učenec, Tintoretto, je naslikal za kolegijatno cerkev v Novem Mestu podobo sv. Nikolaja. Sloveči kiparski mojster Robba, ki je izklesal krasni vodnjak pred ljubljansko mestno hišo, je bil rojen Benečan. Isto tako stavbarski mojster Bombasius, ki je zidal (1. 1700) ljubljansko stolno cerkev, iu Dominik Rossi, po katerega načrtu se je zidala (1. 1714) križanska cerkev. Lepi altarji iz raznovrstnega marmorja, ki so videti po mnogih cerkvah Notranjske, so največ beneško delo.
V Benetkah, na viru umetnosti, so se izobraževali tudi naši slikarji, kot Val. Mencinger, Langus, Stroj, Wolf, oba Šubica in Š. Ogrin. Neumrljivi glasbenik Gallus se je ondi učil, mnogi kiparji in kamnoseki so tamkej v šolo hodili.
Ko so bile Benetke še pod Avstrijo, je tudi marsikateri naš rojak v vojaški suknji šetal se po Markovem trgu ali stražil kako trdnjavico na oto-čičih okoli mesta. Zgodovina ima zaznamovana zlasti dva Slovenca, ki sta se 1. 1848., ko so se Benetke uprle zoper Avstrijo in piemonškega kralja Karola Alberta oklicale za svojega gospodarja, vrlo obnesla in dobila zlato svetinjo za svojo srčnost in zvestobo. France Gornik, Štajerec, in Matija Črni iz Kranjske, sta njuni imeni. Prvi je čuval smod-nišnico na malem otoku. Ko hočejo ltalijanje vzeti
Kleti so itak polne vode in sodje že plavajo. Ljudje so zelo prestrašeni.
(Vreme.) Po dolgem deževji se je danes nekoliko nebo zjasnilo. Ljubljansko barje je večinoma pod vodo in barjani so v veliki nadlogi. Na Koroškem je več krajev v nevarnosti, posebno pa Žab-nica. Včeraj opoludne je v Celovci pričelo snežiti.
(Ilustrovau „Narodni Koledar za leto 1889.") bode, kakor se na nam poroča, skoro dotiskan. Vsebina : popoln kalendarij, koledar, kateremu so pri-dejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Splošnje določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolkov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Štiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer. Smešnice. — Naznanila. — »Narodni Koledar" obsezal bode nad 8 pol. „Narodni Koledar" naroča se v Narodni Tiskarni, Gospodske ulice št. 12, ali pa v Katoliški bukvami v Ljubljani. Cena 40 kr., s pošto 45 kr.
(Predzgodovinske najdbe.) Pri sv. Luciji blizu Tolmina na Goriškem, kjer se Idrijca izliva v Sočo, je tržaški muzejski vodja dr. pl. Marchesetti našel 1270 predzgodovinskih grobov in veliko starinskih stvari.
Telegrami.
Št. Rupert, 9. oktobra. Povodom štiri -desetletnice cesarjeve razsvetljava krasna, kresovi mnogi, petje izborno med gromenjem topičev. Vdeležba župljanov pri rožnivenškem obhodu ogromna vzlic neugodnemu vremenu. — (Slučajno zakasnilo. Op. poš.)
Dunaj, 8. oktobra. Kralj Milan bo prišel v sredo semkaj za dlje časa.
Peterburg, 9. oktobra. »Journal de St. Pet." imenuje trditev, da jo cesar Viljem na Dunaji izpolnil dolžnosti, koje je prevzel v Peterburgu glede bolgarskega vprašanja, jako neverojetno. Meni, cla se je Viljem gotovo potrudil na dunajskem dvoru naznaniti svoje v Petrovem dvoru dobljeno prepričanje o mirovnih namerah Rusije in bo to, če treba, storil tudi v Rimu, vendar pa s tem ne bo izpolnil nikakoršnih zaveznostij.
Berolin, 8. oktobra. Včeraj se je osnovala mejnarodna banka v Berolinu s temeljno glavnico 20 milijonov mark.
Pariz, 9. oktobra. Govori se, da se bodo vršile premembe v ministerstvu zaradi raznih nazorov o revizijskem vprašanji. Goblet bo neki prevzel Floipietovo mesto.
UiurJi so:
6. oktobra. Janez Dolnifar, hišni oskrbnik, 35 let, Gospodske ulice št. 3, jetika. — Marjeta Pezdire, gostija, 78 let, Karlovska cesta št. 7, jetika.
V bolnišnici: 4. oktobra. Marija Rape, gostija, 74 let, tumor abdom.
6.	oktobra. Jakob Žurbi, gostač, 65 let, ostarelost.
7.	oktobra. Martin Pregel, gostač, 68 let, ostarelost.
otok, jim pravi: „Ne bote ga dobili, rajši zapalim smodnik, da vsi vkup v zrak zletimo." Še-le na povelje stotnika, naj odide, zapusti otok s svojimi tovariši. Drugi je branil s svojo četo trdnjavico Rocco d' Anfo in upornike, ki so jo napadli, s krvavimi buticami zapodil.
Slovencev je sedaj seve jako malo v Benetkah. Oziral sem se povsod okoli, da bi morebiti ugledal vsaj kakega Ribničana, ki prodaja luknje (rešeta) Benečanom ali lepo pocinjeno lončeno posodo. Nikjer nisem videl nobenega. Kam bi pa tudi konja privezal, ko v celem mestu ni nobenega plotu in nobene vrnile. — Do Pulja še prilezejo Ribničanje z lonci-piskerci, v Benetke se jim pa že menda „ci-renga" vidi predraga.
Naleteli smo vendar na rojaka v Benetkah — v veliko radost svojo. Prvi natakar je v hotelu Bauer-Griimvald-ovem. Domil je iz Kranja na Gorenjskem. Šel je po svetu s trebuhom za kruhom, obiskal Pariz in London ter si priučil raznih jezikov. Govori razun slovenščine prav gladko nemški, italijanski, francoski in angleški. Pride mu na dan čez 50 frankov čistega zaslužka. Moška je ta! Vrli mladenič hrepeni po domu in bi rad prej ali slej na Kranjskem prevzel kako večjo gostilno.
Tuj c i.
7. oktobra.
Pri ilali&u: Eurich, -Mavcv, Heinricli Ileinhard, slikar j s soprogo, z Dunaja. — F. Gorup, vseučiliščnik, iz Gradca. — j F. Fleischner iz Prago. — M. Rom, trgovec, iz Kočevja. I Pri Slonu: B. Haeker, trgovec, iz Budimpešte. — Fr. , Žagar, Julij Rozina, Franc Žnidaršič, Permuth in Ivan Kan-dare iz Starega Trga. — Jurij Schuller, trgovec, z Dunaja. — A. Hertz iz Št. Ožbalda. — G. Jakob, tovarnar, iz Crefelda. — Feliks Bisckof iz Nemčije. — Ig. Manula iz Trbiža. — T. Nanci iz Gradca.
Pri Avstrijskem čaru: B. Trager iz Beljaka.
Vremensko »porodilo.
® čas □	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakoraera t mm	toplomera po Celziju			
i7. u. zjut. 8. 2. u. pop. |9. u. zveč.	729-1 729-4 729-2	78 6-8 7 0	sl. svzh. sl. zap. »	deš » oblačno	3410 dež
Srednja temperatura 7-2° 0., za 5 4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
9. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	81	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	11'J	n
Papirna renta, davka prosta......97	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	879	„
Kreditne akcije ..........304	„
London.............„
Srebro .............~~	*
Francoski napoleond....................9	n
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........59	„
05	kr.
90	„
95	„
15	„
40 l 20 „
641;," 76 „ 62*/.„:
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Q C(
Qx
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Ve
c>ooooococxxxxxxxy
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Bratu JEbcrl, x
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	iu napisov.	J
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
M	X
2 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot X y znano reelno fino delo in najnižje cene.	^^
Posebno priporočilne za prektipce so oljnate barve TY v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah.
^ {jf Cenilce na zahtevanje.	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
H 3, t OI 3, ^ X sk 3. XXX3.
priporoča raznovrstne
vi^itnice
po nizki ceni.
iHSsasHsrasasBSHSHSHSHsasHi
Mil
jo v Toplicah na Dolenjskem z zemljiščem ali brez zemljišča. Stoji na glavnem trgu ter ima 7 sob, hleve za živino in lep vrt s kegljiščem. Več pove po-sestnica Marija Kalinger.	(l)
»nnfSiSnfS^SSKtSttntSKfS?;:
s?
(J. C. Gerfcer)
priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo
I! slovenskih mM MU
različno vezanih, in po jako nizkih cenah na primer v papirju, v pol usnji pozlačene, ©• popolnoma v usnji z zlato obrezo, v rujavera SS usnji okovane, dalje vezane v slonovi kosti, SS v ponarejenem kristalu, v žametu in plišu, ♦♦ z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Iz-♦♦ deluje pa jih tudi, kakorkoli zahtevajo častiti naročniki.
•• Kdor vzame večje število knjižic, do- JJ
E
H
IJ11U111111111
Slovenski
Žepni koledar
«5» ■«*««» iMHtl
izšel jo ter se dobiva v jako lični obliki v
Katoliški Bukvami
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
■ Illlll IIII lllll I
Čvrst 13—14 let star deček se sprejme v prodajalniti z mešanim blagom Avguština Dolenc a v Ajdovščini na Goriškem. (i)
Kdor vzame večje število knjižic, do-volim mu primerno znižanje cene (rabat). ^ S* Častite naročnike prosim, naj se kar ♦f naravnost na-me obračajo. ♦S Cenilnik pošljem ua zahtevanje brez- JJ plačno in frank-o. Vse knjige moje založbe dobivajo se tudi po vseh knjigarnah.
Dalje opozarjam svoje p. n. narod- ST S" nike in' kupovalce, (la sc že nekoliko S5 časa prodajajo in širijo med ljudstvom
slovenski molitreniki, ki niso na Kranj- JJ ♦S skem prišli na svetlo, katerih ni spi-$S s«l kak sospod duhovnik in ki tudi 2?
nimajo knezoškofijskega potrjen,ia. Na 55 SS teh knjigah se dalje nahajajo tudi taki ti napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v ♦© moji zalogi in še celo trije različni na- 55 "S pisi, med tem, ko je vsebina pri vseh tS knjigah enaka.	(7)
žls?s:s:s:sn?sn??s?s:sn?s?s?s:s«
! Igrici. 3!^ a.v.: !
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moder- -no in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in. solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorat6r
■v Ljnl>ljaiit, Selenbnrgovo uliee št. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO tri. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
PT" zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smerno^ nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker so vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
starosti
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(54)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.)
Srečke obrtne razstave, prirejene v proslavo cesarske svečanosti, sama 50 kr.
Glavni dobitek 25.000 goldinarjev.
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse, 4.
(Lotterie-Bureau der Commission fiir die Jubilaums-Gewerbe-Ausstellung, Wien, Bartensteingasse 4.)	(5)