IZ SOLE JE PRIŠLA NOVA GENERACIJA
V poklicni kovinarski in elektro šoli našega izobraževalnega centra je ob koncu junija končala šolanje nova generacija učencev. Doslej je najštevilnejša, saj je obiskovalo tretji razred 206 učencev. Največ, 144 se jih je šolalo za Litostroj, 59 za temeljne oziroma delovne organizacije Iskre, 3 pa za nekatere druge delovne organizacije.
Od vseh 206 učencev je opravljalo za,ključne izpite v prvem tedinem junijskem roku 172 učencev, preostali bodo morali ob koncu avgusta najprej opraviti še popravne izpite iz predmetov tretjega razreda, nato pa še zaMjuč-he izpite.
Z uspehom učencev, ki so upravljali zaključne izpite, smo lahko zadovoljni, saj je bilo Uspešnih 156 učencev ali 90,7 odstotka. Odličen uspeh jie doseglo 17 učencev, prav dobrih je bilo ®3, dobrih 69, zadostnih 7 in ne-^dostnih 16, od katerih pa ima 14 učencev popravni izpit zaključnega izpita iz enega predmeta in le dva učenca morata ponavljati celotni zaključni izpit.
Predvidevamo,, da bo večina se-cluj neuspešnih učencev ob koncu avgusta in v začetku septem-bra prav tako uspešno zaključila šolanje.
Po poklicih je uspešno opravi-jo zaključni iapit v junijskem ro-^U 35 strojnih mehanikov (strojnih ključavničarjev), 18 strugarjev, 12 orodjarjev, 10 rezkalcev, ul tehničnih strojnih risarjev, 17 livarjev, 6 modelnih mizarjev, 24 elektromehandlkov in 13 mehanikov TK naprav. (Podatki se na-hašajo na vse učence, ne glede na t°, za katere deloivne organizacije s° se šolali.)
Prva generacija tehničnih strojnih risarjev
Med navedenimi učenci je upravljalo zaključne izpite tudi 21 učencev, ki so se izobraževali za Mrlič tehnični strojni risar — ra-
zen dveh vsi za Litostroj. Na pobudo TOZD IRRP in v skladu z odločitvijo kadrovsko splošnega sektorja tovarne smo pred tremi leti razširili izobraževanje učencev v poklicni šoli še za ta poklic. Medtem ko so imeli nekdanji polletni in celoletni tečaji za risarje značaj priučeivanja za risarska dela, pa je triletno šolanje v poklicni šoli 'enakovredno vsem drugim poklicem širokega profila, za katere izobražujemo učence na naši šoli. Seveda smo morali najprej ustvariti pogoje za izobraževanje za ta poklic. Skupaj s tovarno smo nabavili risalne deske in drugo opremo ter zagotovili prostor za rilsalnieo. Pouk tehničnega risanja je prevzel izkušeni učitelj Rafko Pečirer, piri ožjem poklicnem predmetu poklicna tehnologija pa smo se povezali tudi s strokovnjaki tovarne.
Pri metodah pouka smo upoštevali naše izkušnje v prejšnjih tečajih, pri pouku drugih poklicev v poklicni šoli in pri pouku tehničnega ribanja s strojnimi elementi v oddelkih kovinarskih razredov. Venda smo iskali tudi nove poti, da bi čimbolj prisluhnili zahtevam uporabnika oziroma potrebam tovarne. Stalno smo bili v stikih s strokovnjaki oddelkov, v katerih se bodo tehnični strojni risarji zaposlili, in prilagajali učne načrte dejanskim potrebam. Na tem mestu bi posebej omenili uspešno, a za učitelja zelo odgovorno vključevanje izdelave de-lavnilških risb V pouk. V času, ko so se učenci takega dela v šoli šele učili, so na podlagi konstrukcijskih risb že risali detajle, ki
so potem predstavljali tehnično dokumentacijo za proizvodnjo.
Naslednji pomembni korak je predstavljal praktični pouk teh učencev v oddelkih v tovarni, k teoretičnemu pouku pa so učenci še vedno hodili v šolo. Privajali so se svojemu konkretnemu bodočemu delu in si dopolnjeivali znanje.
Sodelovanje v pedagoškem procesu med šolo in tovarno je rodilo dobre sadove, saj so vsi učenci — tehnični strojni risarji delali zaključni izpit v prvem, junijskem roku im vsi so bili pri praktičnem delu izpita v tovarni ocenjen z odlično oceno.
Po mnogih letih nova generacija livarjev in modelnih mizarjev
Druga pomembna novica v zvezi z letošnjimi absolventi poklicne šole pa je, da je zaključilo šolanje 17 livarjev in 6 modelnih mizarjev. To so učenci, ki smo jih pred tremi leti vpisali v šolo skupaj z drugimi učenci iz čakovske-ga območja in sosednje republike Hrvatske. Pod vodstvom izkušenega učitelja Bojama Strneta in Gregorca so ti učenci prav tako zelo uspešno v treh letih obvladali poklicni program. Tudi tukaj sta oba učitelja tesno sodelovala s strokovnjaki v tovarni, taiko pri zagotavljanju materialnih pogojev za praktični pouk, kot tudi po strokovni plati. Učendi so dosegli v času šolanja precej visoko raven svoje strokovne poklicne usposobljenosti. Delavci v livarnah in v modelni mizami so te učence že v času šolanja sprejeli za svoje, jih vključevali v obravnavo strokovne problematike in jim posredovali svoje izkušnje. Učenci so se dejansko že vraščali v svoj bodoči kolektiv.
Tako je izobraževalni center v tem letu okrepili prihod mladih delavcev v tovarno ter se tako vključil v prizadevanja za povečanje litostrojiske proizvodnje.
H. Premelč
Dela se bližajo koncu
^ .9radbenr, in obrtniška dela na novi proizvodni jevl ?^N gredo h koncu. Pretežni del domačih stro-Uv > dobavljenih in jih že razmeščajo, pri dveh llv z<nih pa so tudi nas ujeli predpisi o omejitvi str ^a" phamo, da nam bo uspelo uvoziti še preostale kom6 *n t>omo d° konca leta s kolikor toliko h'..Metno strojno opremo začeli s prizvodnjo v novi
‘	I. Gantar
Zadnje dni naši delavci pospešeno izdelujejo žerjavne proge, izvajalec del Slovenija ceste s svojimi kooperanti polaga zadnje instalacije v kinete zunaj objekta, izdeluje energetske priključke, urejujejo pa tudi že okolico.
PRAZNOVALI SMO
4.	julij, dan borca, praznik vstaje jugoslovanskih narodov, dan, ko jo politični biro CK KPJ sklenil, da osvobodilno gibanje preide v oboroženi odpor.
Julija 1941 je slovenski narod skupno z drugimi narodi sramotno premagane in okupirane buržoazne kapitalistične Jugoslavije vstal v upor in pričel novo odločilno in najbolj svetlo poglavje naše zgodovine.
Začelo se je s posamezniki, najzavednejšimi pripadniki delavskega razreda, nastalo je iz majhne partizanske čete, preraslo v odrede, brigade in divizije.
Od posameznih strelov proti okupatorju in njegovim hlapcem je vzplamtela splošna ljudska vojna, ki je zajela vsa področja razkosane domovine, z žico obdana mesta in vasi, slvobodne gozdove in osvobojena ozemlja, kjer se je rodila nova oblast.
Delavci in kmetje so zamenjali svoje orodje s puškami, uradniki, učitelji, študentje, pa pisatelji, pesniki, glasbeniki, očetje in matere, fantje in dekleta, skratka vsi svobodoljubni in politično prebujeni ljudje so se zbrali v gozdovih, zibelki partizanstva, zatočišču preganjanih.
To je bila generacija, ki je začela narodnoosvobodilno vojno, nosila glavno breme ljudske revolucije in jo zmagerito končala. Generacija, ki nam zapušča svoje dragocene izkušnje partizanskega bojevanja — model najučinkovitejšega splošnega odpora, model ljudske vojne, kjer je vsak prebivalec vojak in sovražnik okupatorja.
Ohranjevanje in nadaljevanje tradicij narodnoosvobodilnega boja pomeni organiziranje priprav za splošni ljudski odpor, usposabljanje delovnih ljudi in občanov v mestu in na deželi, v delovnih organizacijah, družbenih ustanovah in šolah za oborožen odpor proti okupatorju ter za delo in življenje v pogojih splošne ljudske vojne.
S strategijo splošnega ljudskega odpora, ki jo gojimo in razvijamo za obrambo pridobitev socialistične revolucije in samoupravne organizirane družbe delovnih ljudi, se vračamo k partizanski taktiki narodnoosvobodilne borbe. Izkušnje partizanskega bojevanja nas opozarjajo na neusahljiv izvor, neprecenljiv pomen ohranjanja in usposabljanja gorskih domačij in oddaljenih hribovskih vasi za delovanje ljudske oblasti in za zaledne baze teritorialnih partizanskih enot.
Vloga borcev NOV je prav zaradi dragocenih izkušenj partizanskega bojevanja nadvse pomembna tudi pri organiziranju splošnega ljudskega odpora. S svojim revolucionarnim žarom in borbenim duhom so nekdanji borci najuspešnejši mentorji obrambnih priprav, izobraževalnih krožkov, mladinskih pohodnih brigad, orientacijsko taktičnih pohodov in odpora. Organizacije zveze borcev in zveze rezervnih vojaških starešin v združenem delu in krajevnih skupnostih so nosilci obrambne vzgoje, zato naj ne sodelujejo samo na tradicionalnih srečanjih, proslavah in obujanjih spominov na slavne revolucionarne čase, temveč naj bodo tvorno udeleženi in borbeno aktivni tudi v današnjih obrambnih pripravah, prenašajo naj partizanske izkušnje na mladi rod, seznanjajo naj nas s strategijo in taktiko partizanskega bojevanja pod vodstvom našega dragega voditelja tcfvariša Tita.
M. Špolar
14. seja občinske konference ZK
NA 14. CELODNEVNI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-ŠIŠKA, KI JE BILA 20. JUNIJA, STA BILI OSREDNJI TOČKI DNEVNEGA REDA VARNOSTNA OCENA V OBČINI IN URESNIČEVANJE KADROVSKE POLITIKE NA VSEH PODROČJIH NAŠE DRUŽBE.
Za varnostno oceno lahko ugotovimo, da je dobra, razmere trdne, da se aktivnosti pri uveljavljanju in utrjevanju delavčevega položaja vsak dan izboljšujejo in utrjujejo, kar zelo ugodno vpliva na politično trdnost. Kljub temu moramo posvetiti nekaterim pojavom posebno pozornost. Tudi ugotovitve, ki smo jih na seji sprejeli člani konference o aktualnih vprašanjih oblikovanja in uresničevanja kadrovske politike na vseh nivojih družbe, so ugodno ocenjene. Storjen je bil korak naprej, kažejo se kvalitetni rezultati v nekaterih sredinah, kljub temu pa so se Sani kritično dotaknili nekaterih pojavov in neskladij na tem področju.
Razprava na podlagi uvodnih referatov je bila ob obeh osrednjih točkah dnevnega reda kon-struktivna in konkretna.
Tako je bilo posebej poudarjeno, da moramo pri oceni političnih varnostnih razmer vedno iskati vzroke negativnih žarišč, ki lahko dobivajo tudi širše dimenzije v različnih okoljih. Neizvrševanje nalog, ki izhaja iz stabilizacijskih programov, neizvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, nepravilnosti pri delitvi dohodka in osebnega dohodka, neobveščenosti delavcev, slaba kadrovska politika, premalo izostrena odgoivomost, razsipavanje z družbenimi sredstvi, pojavi kriminala in drugo, vse to so možne pojavne oblike, ki predstavljajo spodkopavanje ustavnega položaja delavca, njegove varnosti in družbenega premoženja. Ce analiziramo in prenesemo vse te pojave v politično oceno v naših sredinah, potem lahko ugotovimo, da je kljub prizadevanjem tako Zveze komunistov kot ostalih političnih sil še vedno preveč možnosti za delovanje sovražnih sil, ki na različne načine poskušajo ta vprašanja podtikati skozi vidik samoupravne nesposobnosti in učinkovitosti. Tu radi pristavijo svoj lonček predvsem tisti, katerih glavna politična aktivnost je kritizarstvo pri ocenje-VVZ Litostroj).
Na konferenci je bilo tudi jasno opredeljeno stališče do posameznih prekrškov, tako družbenih kot tudi samoupravnih. Posebej smo se seznanili s problematiko Megrada, kjer je socialna varnost delavcev z ozirom na njihov gospodarski položaj slaba.
Poseben primer je prav gotovo vprašanje AVR Inženiringa (sedaj Lesing), ki je tik pred likvidacijo, saj ne ustvarja nobenega dohodka, sprožen pa je tudi postopek družbenega varstva. Zapleten je tudi položaj v nekaterih drugih sredinah (TIKI, VVZ Litostroj).
Člani konference so na podlagi obravnave sprejeli sklepe, s katerim se bodo seznanili vsi komunisti v občini, da si bodo lahko v vsakem trenutku zastavili vprašanje — ah so v sredinah, kjer delajo, upoštevani vsi konkretni problemi.
Pri pripravi varnostnih ocen naj služijo posamezne opredelitve, ki so aktualne oziroma specifične za posamezna področja.
V nadaljevanju seje se je razvila obširna razprava o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v Zvezi komunistov, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, v združenem delu in o problemih njenega uresničevanja. Ugotovitve članov konference so bile, da pri praktičnem delovanju ih uresničevanju socialistične kadrovske politike še vedno obstajajo pomanjkljivosti, da je velikokrat premalo poguma in doslednosti pri praktičnem ures-
ničevanju tehtno zapisanih resolucij in družbenih dogovorov. Pri kadrovanju se še vedno pojavlja ozkost in togost pri usmerjanju ljudi za upravljanje nekaterih vodstvenih del in nalog. V nekaterih sredinah mislijo, da je dovolj objaviti razpis in so kad-rovslko politiko že razrešili, S posebnimi pooblastili in odgovornostmi krožijo eni in isti ljudje, kadrovanje se vrši v ozkem krogu ljudi, tako v političnih oziroma vodstvenih strukturah, kadrovanje se vrti med ljudmi v zaprtem krogu in težko je razbiti tako skupino ter kot dodaten člen sodelovati pri uresničevanju kadrovanja.
Tudi merila pri vrednotenju družbenopolitičnih vrlin so pre-splošno uporabljena (pavšalne ocene kot dobro, slabo delovanje, zelo malo aktiven), zato moramo zahtevati navajanje konkretnih dejstev o ravnanju in obnašanju posameznika.
Tudi sprejemanje v Zvezo komunistov poteka večkrat kampanjsko, kriterijem se pogleda skozi prste, veliko pa je osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki tudi po nekaj let niso sprejele nobenega novega komunista.
Izvajanje družbenega dogovora d ikadrovski politiki sloni v nekaterih sredinah na majavih nogah. Komunisti so zato dolžni in odgovorni, da se družbeni dogovor sprejme v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih.
Pri neuspešnem izvajanju posameznih nalog naj posamezniki spoznajo slabosti in prevzamejo odgovornost za slabo delo ter odstopijo mesto drugim, ki bodo vlogo in delo uspešno opravljali. Posebej velja opozoriti tudi na nalogo komunistov, da uveljavijo v samoupravnih organih stalno prakso, da vsaj enkrat letno ocenjujejo uspešnost vseh vodilnih in vodstvenih delavcev. V teh ocenah je potrebno učinkovito uveljaviti idejnopolitično diferenciacijo in kritiko ter samokritiko.
Ob koncu razprave je bilo po-sdbej poudarjeno, da sedaj, ko imamo izhodišča d oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike, ki skupaj z družbenim dogovorom o kadrovski politiki predstavlja celovit dokument, se moramo bolj odločno in smelo lotiti uresničevanja socialistične samoupravne kadrovske politike. Drugo leto ob tem času bomo pregledali, kaj je bilo na tem področju uresničeno in morebiti dopolnili dokument. Torej dokument imamo, treba ga je samo uresničevati, če pa kdo misli, da ga ne bo mogel, naj odstopi mesto drugim, ki bodo sposobni politiko kadrovanja uspešno izvajati.
Občinska konferenca je na podlagi razprave sprejela sklepe, ki jih morajo obravnavati v vseh osnovnih organizacijah ZK in sprejeti konkretna stališča za svojo sredino.
1.	Osnovne organizacije ZK naj jasno opredelijo svoj položaj, vlogo in način idejnopolitičnega delovanja, kakor tudi drugih subjektov v sistemu samoupravne kadrovske politike.
2.	Vsi člani ZK, osnovne organizacije in organi se morajo neprestano boriti in prevzemati odgovornost skupaj z drugimi socialističnimi silami za neposreden vpliv na kadrovsko politiko.
3.	Člani ZK morajo zagotoviti, da se v vseh sredinah sprejme družbeni dogovor o kadrovski politiki.
4.	Celovitost strokovnih in družbenopolitičnih ter moralno-etičnih meril je potrebno še bolj dosledno upoštevati. Stalna prak-
sa v vseh sredinah mora biti ocenjevanje delavcev na odgovornih mestih.
5.	Planiranje kadrov in izvajanje kadrovske politike mora postati sestavni del planov, saj so kadri temelj nadaljnjega družbeno ekonomskega razvoja.
6.	V Zvezi komunistov moramo sprejeti načela, da so komunisti dolžni sprejemati odgovorne dolžnosti in delovna opravila.
7.	Uspešno uresničevanje dogovorjene kadrovske politike zahteva dobro vodenje evidence kadrov v sleherni samoupravni skupnosti, zato moramo urediti evidenco.
8.	Osnovne organizacije morajo do jeseni celovito obravnavati kadrovsko politiko in pripraviti ustrezne kadre za vodilne funkcije. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti uveljavljanju kolektivnega vodenja, odločanja in odgovornosti.
Aktivnosti pri uresničevanju Titove pobude morajo biti celovite, dobro pripravljene in usklajene, obravnava mora biti končana do konca novembra.
V nadaljevanju seje smo obravnavali še predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981—1985. Osnovne organizacije ZK in komunisti, ki delujejo po samoupravnih organih in delegacijah, se morajo ustvarjalno Vključiti v te razprave. Ker bo še ena seja občinske konference o tej problematiki, svoje pripombe posredujte članom občinskih konferenc! Smernice morajo biti tudi predmet razprav na vseh osnovnih organizacijah ZK, sindikatu in Zvezi socialistične mladine. Gradiva je dovolj, zato se je potrebno na tem področju kljub dopustom celovito angažirati, da bi v jeseni imeli že dokončno oblikovan predlog za sprejem, predlog, ki pa je v obravnavi, bi obravnavali kot osnutek, s tem da delegati tako stališče sprejmejo na zasedanju skupščine občine. Iz vseh razprav v zadnjem obdobju lahko ugotovimo, da je dela še veliko in da kljub poletju in dopustom letos skoraj ne bo mrtvila, aktivnosti se bodo stopnjevale do konca leta, saj moramo v zadnjem mesecu sprejeti nov srednjeročni plan.
M. Sigulin
USKLAJEVANJE IN PLANIRANJE
Koordinacijska komisija je imela že tretjo sejo, na kateri so delegati temeljnih organizacij razpravljali o razgovorih, ki jih je vodil sektor POAE s posameznimi individualnimi poslovodnimi organi glede tržnih možnosti v prihodnjem obdobju in naših zmogljivosti, upoštevajoč že noVe investicije.
Delegati so veliko razpravljali o tem, koliko naj bi imela vsaka temeljna organizacija zaposlenih. Odločujoč naj bo ustvarjeni dohodek na delavca, s tem da se vgradi primerna rast v naslednjem obdobju.
V nadaljevanju je tekla razprava o socialnih problemih — stanovanjih, prehrani, rekreaciji in prostorskih možnostih za zadovoljevanje navedenih problemov, kar je vse odvisno od naše ustvarjalnosti pri delu.
Za vse to je potrebno pripraviti smernice, ki so zasnova temeljnih atijev in interesov delavcev ter iistočaisno podlaga za sestavo planiov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti.
Za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov pa je potrebno pripraviti elemente, ki jih bomo sprejeli skupaj s smernicami za plan. Z elementi opredeljujemo interese, potrebe, naloge in okvire, predvsem za obveznosti proizvodnega, socialnega in prostorskega značaja, katere temeljna organizacija usklajuje z drugimi samoupravnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi.
Na ravni poslovne organizacije moramo uskladiti predvsem:
• ukrepe in navodila za doseganje skupnega dohodka in njegovo razporejanje;
® pravice in obveznosti skupnega poslovanja s sredstvi druge temeljne organizacije na domačem in tujem trgu;
® pravice in dolžnosti pri izvajanju skupnega proizvoda z dogovorjeno delitvijo dela ter razširjanjem materialne osnove dela, uvajanjem novih tehnologij, raziskovalnih dosežkov, izobraževanjem in podobno;
PRAZNIK OBČINE ŠIŠKA
Občani občine Ljubljana-Šiška praznujemo svoj praznik 22. junija. Tega dne leta 1941 je bilo namreč v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Šišenska občina se je po vojni izredno hitro razvijala, tako da ima danes že več kot 81 tisoč prebivalcev. Sestavljena je iz 23 krajevnih skupnosti, s preobrazbo krajevnih skupnosti v Ljubljani pa se bo ta številka še povečala. Hitra rast občine bo dolgoročno gledano terjala še drugačne spremembe, ki jih bo družbeni plan »Ljubljana 2000« moral predvideti.
V	šišenski občini je zaposlenih okoli 32.500 delavcev, od tega v gospodarstvu blizu 29.000. Lani je bilo registriranih 176 organizacij združenega dela, narodni dohodek na prebivalca pa je znašal 71.765 dinarjev. To so rezultati, na katere je lahko ponosen sleherni občan. Ob proizvodni sferi gospodarstva so močno prisotne tudi kulturne in telesnokulturne aktivnosti. Kulturno in telesnokulturno življenje je v šišenski občini^ izredno razgibano, saj krajani svoje interese na teh področjih lahko uresničujejo v številnih kulturnih in te-iesnokulturnih organizacijah.
Letošnji praznik smo Šiškarji nadvse slovesno proslavili. Na ploščadi pred stavbo občinske skupščine smo v tednu pred 22. junijem pripravili zdaj že tradicionalne kulturne večere, v gradu Goričane pa so se odvijali glumaški večeri. Osrednja proslava je bila 22. junija v dvorani kina Šiška. Na njej so najbolj prizadevnim Šiškarjem in organizacijam podelili vsakoletne občinske nagrade in priznanja. Najvišje priznanje v občini za letošnje leto, zlato plaketo občine, je prejel tovariš Miha Marinko, revolucionar in najožji Titov sodelavec, pobudnik za ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in njegov prvi komisar. Priznanje mu je bilo podeljeno tudi za prizadevnost in prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične skupnosti.
Tudi proslava v Tacnu ob jubilejih ZK, SKOJ in sindikatov je bila pravzaprav združena s praznikom občine Šiška.
V	sklop sodelovanja so sodili tudi »Tacenski kulturni dnevi«, krajevno skupnost Šmartno-Tacen pa so 9. junija poimenovali po velikem revolucionarju Edvardu Kardelju. Aktivnosti okoli praznovanja jubilejev so torej potekale od 9. do 22. junija, združevale so obujanje junaške zgodovine naših narodov, tovariške odnose, sklepanje prijateljstev in dokazovale predvsem enotnost naših delovnih ljudi in občanov.
M. S.
9 solidarnostne pravice in obveznosti;
•	obveznosti in naloge pri izvajanju programa raziskav;
•	obveznosti in naloge v zvezi z urejanjem prostora ter varstvom in izboljšanjem življenjskega okolja;
® skupne obveznosti pri Ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ;
•	druge skupne obveznosti pri zagotavljanju pogojev zadelo in življenje delavcev.
Planiranje ni enkratno dejanje, temveč proces, zato poteka sočasno na vseh nivojih družbenega planiranja. V mejah svojih pravic in dolžnosti pripravljajo plane vsak na svojem področju. Nihče ne more odločati v imenu drugega. Planiranje pa mora biti kontinuirano, kar pomeni, da moramo nenehno analizirati preteklo obdobje i predvidevati svoj razvoj v okviru srednjeročnega plana.
Nosilci planiranja, to so temeljne organizacije, morajo upoštevati celovitost odnosov in medsebojno soodvisnost proizvodnih, socialnih, prostorskih in drugih sestavin ter ustvarjati pogoje za njihovo usklajeno delovanje in razvoj.
Na seji so delegati obravnavali tudi odlok, objavljen v 27. številki Uradnega lista SFRJ z dne 15. 6. 1979, o obvezni enotni metodologiji in .minimum obveznih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov. Planski biro pripravlja za vse temeljne organizacije po navedeni metodologiji analizo preteklega stanja, ki bo podlaga za nadaljnje delo.
Zadnja očka obravnave je bil osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja. Delegati so gradivo že predhodno prejeli. V razlagi so bili poudarjeni predvsem tisti členi, ki se nanašajo na pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana. Na podlagi vseh do sedaj znanih podatkov temeljne organizacije s pomočjo strokovnih služb pripravljajo smernice in elemente razvoja, ki jih bodo morale medsebojno usklajevati. Rok za izdelavo in uskladitev je september letos, kar pomeni, da nimamo veliko časa, posebno če upoštevamo dopuste.
Pomembno je, da vsa naša hotenja uskladimo s tistimi* s katerimi združujemo delo in sredstva, to vgradimo v plan, ta ftian spoštujemo in ga uresničimo.
B. Tertnik
sozd zomZdii poBJtm shod ono«.n
moiTiš©])
Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi; Stanislav Bradeško, dipl-inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živkovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hra-broslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, inž. in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Habicht, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vesna Tomc-Lamut.
Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Stavka preprečila zagon naše turbine
Sredi maja je iz Nove Zelandije prispelo vabilo, naj prisostvujemo Pri zagonu prve turbine v OHAU-A, naše največje izvozne hidroelektrarne, z največjimi regulatorji tlaka te vrste, kar jih je izdelal Litostroj.
Konec maja sta dva naša predstavnika prispela na gradbišče hidroelektrarne in sodelovala pri pripravah na prvi zagon. Precej zapleten dovod vode iz dveh ledenih jezer so preizkusili
z našima dvema razbremendloma oziroma regulatorjema tlaka in preizkusi so bili uspešni v naše in kupčevo zadovoljstvo. Ta razbremenila so največja, kar jih je doslej izdelal Litostroj, in so de-
lo naše projektive oziroma patent našega projektanta. Razbremenila imajo trojno vlogo. Ščitijo kanale kakor tudi cevovode, posebno, pri morebitnih izpadih iz mreže turbine s stoodstotnim bremenom. V Ohau-A je še posebej važno spuščanje vode celotnega pretoka li35 kub. m/sek v spodaj hežeče centrale v primeru, da turbina stoji. Zadnji del razbremenila je reguliran s tako imenovano sekundarno regulacijo, za razliko od tastih razbremenil, ki jih bodo montirali v elektrarni Hamren Dam v Iraku.
Prva turbina (od skupno štirih) je bala v celoti pripravljena za zagon, druga je bila v zaključni faza montaže električnih d dl, tretja je bila sredi montaže, četrto pa so šele začeli montirati. Tik pred zagonom prve turbine pa smo izvedeli, da stavkajoči delavci, zaposleni v električni industriji, ne dovolijo zagona. Kljub nekajdnevnemu pogajanju sindikatov z vlado se niso sporazumeli, zato bo zagon prve turbine skupaj z drugo enkrat v jeseni oziroma konec septembra (kar pomeni spomladi v Novi Zelandiji).
Nova Zelandija je ena srečnih dežel, kjer imajo kar 30 odstotkov električne energije preveč, pa je kljub temu trenutno v gradnji kar šest elektrarn (samo na reki Ohau so tri, oddaljene ene od druge le nekaj kilometrov).
Nova Zelandija je še vedno usmerjena v proizvodnjo mesa in izvoz živil. V načrltu so velike tovarne za proizvodnjo nafte iz neprecenljivih kalilom naravnega plina, ki ga bodo tudi izvažali.
Te tovarne bodo potrebovale veliko električne energije in zanjo pravočasno skrbijo. Kmalu bomo torej slišali, da so se zavrtele naše turbine v hidroelektrarni Ohau-A, ki jih Novozeland-čani montirajo počasi, toda zelo natančno. Potrebovali so le nadzor nad prvio turbino, vse drugo bodo opravili sami (montažo, izdelavo cevovodov, zapornic, gradbena dela, del električnih, komp-jutemko vodenih nalprav, saj ibo elektrarna kornbjiutersko vodena iz več kilometrov oddaljene komandne zgradbe.
S.	Štokelj
I* spiralnega ohišja gre odcep do našega največjega reduktorja tlaka te vrste, ki je že preizkušen na terenu (Foto: Štokelj)
ystopni del gigantske Spirale Francisove turibne v Ohau-A, moči ‘6 MW (Foto: S. Štokelj)
Seja razširjenega kolegija
V soboto, 7. julija je bila seja razširjenega kolegija s pomembnim dnevnim redom. Uvodoma je bila obravnavana gospodarska situacija, v prvem polletju letošnjega leta, predvsem pa možnosti za izpolnjevanje plana v tretjem četrtletju.
V tretjem četrtletju je potreb-r1? Pripraviti natančen operativni PJatn izpolnjevanja dogovorjenih Marnskih zadolžitev.
Posebej je potrebno poudariti, je finančna realizacija v pr-eih polletju v okvirih planirane, Mančni rezultati so še kar ugod-Precej pa zaostajamo v planu Miške realizacije, saj smo v pr-errt polletju realizirali komaj 3000
ton. Vendar pa lahko ob upoštevan ju gospodarskih gibanj v drugem polletju, uspešne prodaje na tržišču in v skladu z našimi zmožnostmi' finaliziramo 7000 ton izdelkov. S tem bi finančno pokrili vse letošnje planske zadolžitve, uspešno zaključili poslovno leto in imeli dobro osnovo za Start v leto 1980.
Zato se moramo v vseh TOZD
ZADNJA NOVICA IZ NOVE ZELANDIJE
Tik predno so se zavrteli tiskarski stroji smo iz Nove Zelandije dobili sporočilo, da so srečno zavrteli prvo turbino na hidroelektrarni OHAU-A. Vse kaže, da so se sindikati v imenu delavcev sporazumeli z vlado in dovolili prvi zagon turbine.
Investitor pa nam v brzojavki sporoča, da so med drugim izvršili tudi nekatere druge preizkuse, kot je na primer obremenitev turbine do polne moči. Skoraj vedno se Pri prvih obremenitvah pojavljajo manjše ali večje težave, ki pa jih na OHAU-A skoraj ni bilo. Potrebno bo izvesti le nekaj obveznih nastavitev, ki največkrat begajo naročnike. Celotnemu delovnemu kolektivu Litostroja čestitamo za dosežen uspeh, oddaljeni deželi Novi Zelandiji pa želimo, da ni se tudi naslednje tri turbine zavrtele brez problemov ter dolgo dajale energijo že nekoliko razvajenemu človeštvu.
in deldvnih skupnostih zavzeto lotiti nalog za izvršitev zastavljenega plana.
V	nadaljevanju seje je bilo obravnavano tudi dolgoročno sodelovanje z delavno organizacijo Blanslko in ČSSR. Dogovor je, da se navežejo tesni stiki, saj lahko z njimi v prihodnosti tesno poslovno sodelujemo (delitev dela, kooperacija).
Priprave na tretjo investicijo so uspešne, tekoče investicije potekajo po začrtanem programu. V tem trenutku je potrebno glavno pozornost usmeriti k pripravi finančnih podlog soinvestitorjev za investicijo v TOZD PUM.
Do 29. novembra 1:979, ko bo slavnostna otvoritev novega objekta TOZD TVN pa bi bila druga investicija TOZD TVN že pod streho.
Na seji kolegija je bilo podanih še nekaj informacij, predvsem v zvezi z izdelalvo žerjavov v objektih novih investicij. Poudarjeno je bilo, da se ukrene vse, da bi zamudo vsaj deloma nadoknadili, in da ne bi prišlo do prvelikega zaostajanja pri dokončanju investicij.
V	obdobju rednih dopustov naj vsa vodstva TOZD in deldvnih skupnosti poskrbijo', da bo delo v proizvodnji potekalo po predvidenem dogovorjenem programu, da ne bo prihajalo do dodatnih zamud, vsi odgovorni delavci pa naj v času svoje odsotnosti poskrbijo za ustrezno zamenjavo in vodenje ter nemoten potek dela.
M. Sigulin
Visoko priznanje
27. junija — ob dnevu samoupravljalcev — je prejel naš izobraževalni center posebno priznanje zveze klubov samoupravljalcev Jugoslavije. Priznanje je bilo dodeljeno za uspešne rezultate pri izobraževanju mladine in delavcev, posebej tudi za samoupravljanje.
V več (kot tridesetletnem delu industrijske kovinarske šole oziroma iizdbraževalnega centra smo izšolali mnogo mladih poklicnih delavcev. Iz njihovih vrst ne izhajajo samo dobri strokovnjaki, ampak tudi 'samaupiravljalci in družbenopolitični delavci. Mnogi opravljajo pomembne naloge v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah Litostroja: v delavskih svetih TOZD in v delavskem svetu ddlovne organizacije ter v izvršilnih organih in komisijah, v organizacijah ZK, sindikalni in mladinski organizaciji. Izobraževalni center je za Litostroj vir novih delavcev-samoupravljalcev.
Precej v našem izobraževalnem centru izšolanih učencev oziroma delavcev se je uveljavilo tudi drugod. Tudi tam jih srečamo kot aktivne samoupravljalce in družbenopolitične delavce.
Pri vzgojnoizobraževalnem delu v izoforažefvalnem centru posvečamo učitelji in vzgojitelji enako skrb tabo strokovnemu izobraževanju, kot tudi vzgoji za samoupravljanje in družb enopolitično delo. Značilen pa je prav tako razvoj samoupravljanjia v samem izobraževalnem centru. Ob uveljavljanju ustave so delavci izobraževalnega centra zaradi posebnosti vzgojnoiztibraževalne dejavnosti iskali najustreznejše rešitve tako v zvezi z notranjo samoupravno organiziranostjo, kot tudi z delegatsko povezavo navzven. Danes je izobraževalni center s poklicno šolo ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Litostroja, v samem centru pa je razvita tudi samou-pravma dejavnost delavcev in učencev.
Vse to je plod prizadevanj delavcev izobraževalnega centra za razvoj samoupravljanja v tesni povezahti z Litostrojem, kar je pomenilo stalno vzpodbudo za razvoj samoupravnih odnosov v našem centru. Tako je imel razvoj samoupravljanja v izobraževalnem centru in njegov status temeljne organizacije Litostroja marsikatere svoje značilnosti.
Glede na preobrazbo usmerjenega izobraževanja in v odnosu do združenega dela je dosegel izobra-žetvaini center tako samoupravno organiziranost, ki zagotavlja uresničevanje nalog na osnovi kongresnih dokumentov in bodočega zakona o usmerjenem izobraževanju.
Srečanje delegatov klubov samoupravi j.alcev oziroma sindikatov Jugoslavije je bilo v Novem Sadu in je imelo delovno obeležje — glaivna tema je bilo družbeno planiranjie. Visoko priznanje je predsedniku OO sindikata Izobraževalnega centra Litostroj izročil Dušan Bogdanov, predsednik zveze klubov samoupravi jalcev Jugoslavije.
Nas, delavce v izobraževalnem centru, tako priznanje vzpodbuja, da bomo še z večjo prizadevnost-jb usposabljali in vzgajali mladino ne samo za dobre sitrokcfvnjake, ampak tudi za dobre samo-uipravljalce.
J. Strumbelj
Ulivanje pri zaključnem izpitu iz praktičnega dela
POGODBA ZA HE SOLKAN PODPISANA
Na posebno željo Soških elektrarn iz Nove Gorice kot investitorja so se 19. julija zbrali na Soriški planini hkrati predstavniki dobaviteljev in sicer Rade Končar, Metalna in Litostroj ter podpisali pogodbe za dobavo opreme za novi energetski objekt — HE SOLKAN na Soči. Končar bo dobavil generatorsko opremo, Metalna žerjtiv in zaporne naprave, Litostroj pa dve Kaplanovi turbini s pripadajočo opremo.
Načrtovano je, da bo nova elektrarna začela obratovati leta 1982.
30 LET SVETA ZA VZAJEMNO EKONOMSKO POMOČ
SEV
Svet za vzajemno ekonomsko pomoč — SEV (v ruščini Sovet eko-nomičeskoj vzaimopomošči, na zahodu pa ga imenujejo COMECON — Concil for Mutual Economic Assistance) je bil ustanovljen 25. januarja 1949 v MoskSvi s ciljem, da bi bil politična zunanja protiutež OEEC (Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje, ki so jo politično sprožile ZDA kot sredstvo hladne vojne), da bi pospeševal medsebojno trgovino, vzajemno odobraval ekonomsko pomoč in usklajeval skupne interese. Sporazum so podpisale tedaj Sovjetska zveza, Bolgarija, Romunija, Poljska, ČSSR in Madžarska, medtem ko sta Albanija in DR Nemčija pristopili kasneje.
Ob izbruhu druge sfvetovne vojne in med vojno so bile nekatere države vzhodne Evrope (Albanija, Poljska, Jugoslavija) praktično — materialdstično kot nastane s političnega zemljevida Evrope, v drugih državah pa so se ustanavljali marionetni režimi, katerih glavna naloga je bila zbirati čete za pomoč fašistični Nemčiji pri pohodu na vzhod (Bolgarija).
Že takoj po konferenci v Potsdamu avgusta 1945 so se pričela kazati globlja nesoglasja med zavezniki. Dani so bili vzroki za pričetek hladne vojne, ki je kmalu prerasla v železno zaveso in pripeljala do ustanovitve dveh blokov. V okviru Marshallovega plana so ZDA mudile porušeni Evropi ekonomsko pomoč, cena le-te pa naj bi bila politične narave.
Kjot protiutež OEEC in Marshallovemu planu, ki naj bi omogočil čimprejšnjo ponovno gospodarsko okrepitev zahoda, so vzhodne evropske socialistične države ustanovile regionalno gospodarsko organizacijo SEV. Akt o ustanovitvi Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč je bil podpisan leta 1949 v Moskvi, kjer ima SEV svoj sedež.
Namen in cilj ustanovitve SEV
Politika hladne vojne in železna zavesa med obema blokoma je imela zelo pomembne posledice na gospodarskem področju. Zahodne države so uvedle embargo na približno polovico obsega menjave s socialističnimi državami, ki so za svoj razvoj potrebovale uvožene surovine, reprodukcijski material in tehnologijo.
V takšnih razmerah so bile vzhodne države prisiljiene usmeriti se v poglobljeno medsebojno menjavo. Menjava s Sovjetsko zvezo je povzročila nemalo težav, saj je predvojna menjava teh dežel s Sovjetsko izvezo dosegla le
1 odst. celotne menjave, Madžarska in Albanija pa sploh nista imeli stikov z njo.
V takšnih razmerah je prišel do izraza namen organizacije za medsebojno pomoč, ki naj bi preprečila osamitev im ekonomsko izčrpavanje socialističnih držav, kar je bil cilj bojkota zahodnoevropskih držav in ZDA. Razvojno pot SEV moramo pojmovati dialektično — materialistično kot nastajanje nečesa novega z notvimi vrednotami ob istočasnem upoštevanju pozitivnega dela starega.
Za obdobje do leta 1953 je značilna intenzivna obnova porušenega gospodarstva in uresničevanje zelo ambicioznih gospodarskih načrtov, katerih geslo je bilo dohiteti in prehiteti kapitalistični zahod. Glavna značilnost take ekonomske politike je visoka stopnja akumulacije ter primat težke industrije. Druga značilnost te razvojne etape je preusmeritev zunanjetrgovinske menjave od tradicionalnih zahodnih partnerjev na medsebojno menjavo in menjavo s SZ. SZ predstavlja veliko tržišče, ki zagotavlja plasmam izdelkov na eni strani, na drugi strani pa razpolaga s surovinami, brez katerih ne bi bilo mogoče uresničiti planiranega razvoja. V tem obdobju so se uveljavljali količinsko centralno določeni plani. Glede naše formalne vloge v SEV omenjamo samo obrdbno nekatere pomembnejše dogodke iz povojnega razdobja. Ob ustanovitvi SEV v letu 1949 zaradi resolucije Informbiroja nismo imeli pogojev, da postanemo član te skupnosti. Pred to prelomnico se je več kot polovica naše celotne zunanjetrgovinske menjave odvijala: s tem območjem, v letih 1949—1953 pa je bila vrednost naše zunanjetrgovinske menjave s SEV praktično enaka ničli.
(Se nadaljuje)
R. Potočki
Naša skupna in družbena naloga
Krepitev obrambno-varnostnega sistema z geslom »Nič nas ne sme presenetiti« prihaja v zadnjo fazo intenzivnih preverjanj posameznih dejavnikov, ki so neposredno odgovorni za uspešno izpeljavo akcije.
V organizaciji združenega dela imajo posebne naloge na tem področju osnovne organizacije sindikata. To sicer niso nove naloge, ampak le bolj poglobljene na področju uresničevanja krepitve obrambno-var-nostnih priprav in družbene samozaščite v naši skupnosti. (Podrobno so opredeljene tudi v kongresnih dokumentih sindikatov.)
V delovnih organizacijah je potrebno akcijo usmeriti predvsem v osveščanje, obveščanje in usposabljanje vseh članov, še posebej pa članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Iz tega sledi, da je potrebno vso skrb posvetiti nadaljnjemu raz-vdjanju samozaščite in obrambne aktivnosti, saj lahko delavci le tako uresničujemo in varujemo samoupravne odnose, interese in pravice. Delavci dobro vemo, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita poroštvo za nemoten razvoj slehernega posameznika in družbe kot celote, kljub temu pa je naloga sindikata, da še naprej osvešča delavce, da ne bo omahljivcev, niti takih, ki bi dvomili v moč enotnosti, usposobljenosti in zavesti. Prav zato je tako pomembno, da se v sistem obveščanja tesno vključijo vsi sindikalni aktivisti.
Sindikat je nosilec različnih oblik usposabljanja delavcev. Zato mora prav letos priti še bolj do veljave usposabljanje delavcev na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kakor tudi tematike, ki je v tesni povezanosti s tem področjem. Le z izpeljavo takih akcij se bo politima odgovornost za obrambne priprave, varstva samoupravnih,	d ružben o eko.no m -
skih odnosov in varnostne razmere v temeljnih organizacijah močno povečala.
Posebna pozornost sindikata, še posebej osnovnih organizacij, mora biti namenjena razvijanju
družbene samozaščite. Zato moramo vso pozornost posvečati varstvu pri delu, varstvu samoupravnih in medsebojnih delovnih odnosov, pravic in svoboščin delavcev, ustavnosti in zakonitosti samouipraMih norm in sklepov, varovanja družbenega premoženja in delovnih sredstev. K temu sodi tudi preprečevanje in odkirivanje vseh družbeno škodljivih pojavov, predvsem kriminala, zlorab položaja, sovražne propagande in diverzij ter malomarnega poslovanja in neupravičenega odtujevanja rezultatov dela. Vse to seveda ni dolžnost in hkrati pravica samo sindikalnih aktivnosti in drugih organiziranih socialističnih sil, amoak slehernega člana sindikata. Zato si moramo tudi na tem področju prizadevati, da bomo še bolje seznanjeni in osveščeni in da bodo pravice in dolžnosti dejansko postale močno orožje v skupnem boju za naš boljši jutri. Pri tem je zlasti pomembno upoštevati in uresničevati določila družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, katerega podpisnik je tudi sindikat.
Med stalne naloge sindikata, ki pa jiih mara letos toliko bolj poglobljeno uresničevati, sodi tudi sprotno preverjanje uresničevanja vseh omenjenih nalog in pripravljenosti. Vse naloge, ki so naštete, pa niso le naloge sindikata, ampak vseh samoupravnih organov in komisij. Pri vsej dejavnosti mora priti do veljave povezanost delovanja za skupni cilj. To pomeni, da moramo naloge soodgovorno dopolnjevati,
se zanje dogovarjati in na koncu tudi konkretno izvajati. Zveza komunistov je tako svojo konkretno nalogo z ustanovitvijo komitejev v glavnem uspešno izpeljala in pripravljena čaka na aktivnosti, ki jih bo prevzela, ko bodo podani ustrezni pogoji. V Ljubljani je sttikia tudi dobro načrtovana akcija razvijanja obrambno varnostnega sistema v vseh občinah, ki jo vodi SZDL in Zveza komunistov, v krajevnih skupnostih pa se s posebnimi zadolžitvami množično in uspešno vključuje tudi Zveza socialistične mladine. Akcija se odvija vsak teden v eni krajevni skupnosti in eni organizaciji združenega dela. Takih načinov aktivnih preverjanj v konkretnih sredinah bo še veliko do konca septembra, ko bo letošnji zaključni del akcije.
Tudi varnostne ocene po temeljnih organizacijah, ki jih pripravljamo dvakrat na leto, so prispevek h krepitvi obrambno varnostnih razmer. Le stalno preverjanje varnostnih razmer in celovita varnostna ocena je pogoj za usmerjeno, načrtno in or-ganizirano izvajanje samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov. Prav zato predvsem Zveza komunistov daje temu precejšen poudarek.
Iz vsega, kar je napisano, lahko zaključimo, da smo in da moramo biti stalno pripravljeni. Potrebno bo uresničiti sicer še nekaj nalog, ki jih ima sindikat, pa tudi Zveza socialistične mladine se mora bolj smelo vključiti v aktivnosti. Pripravljen biti pa pomeni biti seznanjen s celotno splošno ljudsko obrambo, biti izurjen in idejnopolitično ter obrambno vzgojen. Takšne akcije bodo postale sestavni del urjenja večine delavcev in občanov za obrambne naloge našega splošnega ljudskega odpora.
M. Sigulin
Sesalna cev za HE GRABOVICO (Foto: Jolanda Jereb)
Oh, Grabovica...
V prejšnji številki našega časopisa smo objavili sestavek, ki govori o izrednem uspehu delavcev pločevinarne pri sestavi spiralnega ohišja za Hemren-Dam. Uspeh so pločevinarci ponovili še na drugem objektu in to v istem mesecu!
Malodane ista ekipa je v rekordnem času izdelala sesalne cevi za HE »GRABOVICA«, ki po dimenzijah in težavnosti dela prekaša vse dosedanje.
KAKO SO SE ODVIJALI DOGODKI?
ZAČETEK DELA? Maja oziroma kmalu po tistem, ko je vodja planske operative izstrelil: »Začeti bo treba z Grabovico«, in pokazal na skladovnice rjave pločevine.
KJE? O tem ni kaj razmišljati. Pod streho že ne, ker bi morali izprazniti polovico pločevinarskega prostora. Zato zunaj na ploščadi.
KDO BO PA DELAL? Seveda: Rudi, Janez, Rade in Ljubo, pa še nekaj zanesenjakov, ki se smejijo v brk ob soncu in dežju in Vsem tegobam takega dela.
Obstoječi žerjav je skoraj neuporaben, zato pri tem delu dvigalo »Kirov« in zunanja avtodvigala pridejo še kako prav.
DELOVNA SREDSTVA? Klasična pločevinarska in parola »Znajdi
se!«
DELOVNI POGOJI? Čist, toda ogret zrak in ploščad, na kateri je več kot 30 °C. Nevarnost opeklin in neznosna žeja. Radensko si kupujejo in dobavljajo delavci sami.
NAGRAJEVANJE? Po obstoječem pralvilniku. Komentar ni potreben.
ROK IZGOTOVITVE? Prvi objekt v juniju, drugi v juliju.
Čestitamo!
J. Virag
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Janez Gregori, Ivan Krečič: NAŠI PTIČI
Našo vedno večje zanimanje za naravo gotovo velja tudi pticam, njihovemu petju, obnašanju, življenju. Zaradi pomanjkanja ustrezne literature pri nas sta pripravila Janez Gregori in Ivan Krečič knjigo NAŠI PTICI in z njo uspešno zapolnila vrzel na tem področju.
Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem so ptiči predstavljeni (anatomija, biologija, ekologija, varstvo in opazovanje v naravi). Drugi del je sistematski. Pri vsaki vrsti so podani opis, značilnosti za razpoznavanje in njihova biologija. Razširjenost je podana z ustreznimi majhnimi arealnimi kartami, pri večini vrst je označeno, kakšno je njihovo stanje v Sloveniji.
Avtorja sta posvetila tudi posebno pozornost slofvenskemu poimenovanju posameznih vrst ptičev. Knjiga bo gotovo našla veliko odmeva med pedagogi, med lovci, planinci in gozdarji, med ljubitelji narave. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi fotografijami ptic, z risbami in skicami.
328 strani, br. 550 din.
R. Messner: EVEREST
Šele pred dobrim četrtstoletjem je človeška noga prvič stopila ua najvišjo goro sveta. Zgodovinski datum: 29. maj 1953. Prva sta se n» listo zmagovalcev zapisala Anglež Hillary in šerpa Tensing. Za njima je še več kot 25 ekspedicij poskušalo srečo, a med njimi so bile redke« ki so z uspehi kronale svoje napore in tveganja. Zadnji uspeh je dosegla letos naša himalajska odprava, ki je z dvema navezama utrla izredno težko prvenstveno smer na vrh Mount Everesta. Ta uspeh naših pl®' zalcev je vklesan z zlatimi črkami v kroniko svetovnega alpinizma-
V tej kroniki dramatičnih in nenavadnih prizadevanj pa imata š® posebno mesto dva odlična avstrijska plezalca: Reinhold Messner i® Peter Habeler. Bila sta p^va in doslej tudi edina v zgodovini alpinizma« ki sta se povzpela na vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta brež uporabe umetnega kisika. Knjiga EVEREST opisuje ta izjemni podvig« ki jima je uspel 8. maja 1978.
Avtor je v knjigo zajel ne le stvarne opise svoje poti čez skraj®0 nevarni Khumbijski ledenik, čez težavni Llocejev bok, skozi samot® in snežne zamete, temveč tudi dramatična doživetja dveh zimskih noči na višini 8.000 metrov, tesnobo svojega doživljanja, premagovanj® skrajnih naporov in borbe s samim seboj. Knjiga je napisana živo« pričevalsko neposredno, polna napetih doživetij, je, skratka, dramatič®® in aktualna podoba junakov najvišje gore na svetu.
Tekst dopolnjujejo številne dokumentarne fotografije in zemljevid' v barvni in črno-beli tehniki. Knjiga ima 232 strani in prinaša tudi 32 strani barvnih prilog.
Pl. 450 din.
BENEFICIRANA DELOVNA DOBA
Le izhod v sili
V Litostroju pa tudi drugje vse prevečkrat ugotavljamo, da se pogosto pojavljajo zahteve za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, veliko manjkrat pa slišimo, kaj je bilo že storjeno in kaj bi lahko še storili, da bi odpravili težke delovne pogoje in delavcem omogočili delo v normalnem, zdravju neškodljivem okolju.
Ob zadnjem usklajevanju razširjenega seznama beneficiranih delovnih mest smo sprejeli stališče, da se bo v bodoče vsa naša skrb usmerila prvenstveno v odstranjevanje škodljivih vplivov in fizično težkih opravil povsod tam, kjer bo to možno. Zmanjševanje delovne dobe naj bi bil le izhod v sili, le za tista opravila, ki so zdravju škodljiva in kjer se zdravju škodljivi vplivi resnično ne dajo odpraviti. Prav vsi bi si morali prizadevati, da ustvarimo take delovne pogoje, s katerimi bomo najprej zaščitili delavčevo zdravje. Ne smemo pozabiti, da problema delavcev, ki delajo na takih delih s priznanjem povečane zavarovalne dobe nismo rešili, pač pa je potrebno ukrepati predvsem v zagotovitev takšnih delovnih po-ne dobe ne bo potrebno.
Sojev, kjer beneficiran j e delov-Z družbenim dogovorom so se delovne organizacije, sindikati in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavezali, da bodo redno spremljali prizadevanja za zboljšanje delovnih pogojev tam, kjer je v sedanjih razmerah še potrebno beneficirati delovno dobo: Pristojne institucije so ta dogovor izvajale ob-
časno, tokrat pa je strokovna komisija za beneficirano zavarovalno dobo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS sprejela sklep, da v skladu z določili zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. 1. SFRJ št. 17 z dne 29. 4. 1968), pristopi k režiji v vseh delovnih organizacijah, kjer imajo delovna mesta z benefi-kacijo.
Iz poslanega poročila povzemamo, da je v delovni organizaciji (v TOZD PUM) šestintrideset delovnih mest s priznano beneficirano delovno dobo, na teh] delovnih mestih pa je zaposlenih 525 delavcev. Da smo v obdobju po letu 1968, ko smo imeli prvič v obravnavi predloge za benefi-
ciranje delovnih mest, že opravili v livarnah vrsto tehnoloških in organizacijskih sprememb ter s tem zmanjšali težko fizično delo in tudi škodljive vplive na zdravje delavcev. Vendar vse te spremembe niso v taki meri vplivale oz. izboljšale pogojev dela v livarnah, da se ti pogoji ne bi dali še izboljšati, kar v poročilu tudi navajamo. Mnenja pa smo, da se kljub vsem prizadevanjem za izboljšanje delovnih razmer v livarnah in čistilnicah ne bo mogoče izogniti vsem škodljivostim. Isto bo lahko ugotovila tudi strokovna komisija v revizijskem postopku in menimo, da število delovnih mest, ki jim je beneficirana delovna doba že priznana, ne bo zreducirano, še predvsem, ker je iz podanih poročil razvidna težnja k še večjim organizacijskim in tehničnim spremembam, ki naj bi vplivale na boljše in lažje detovne pogoje v metalurških obratih.
M. Kreft
Sanacija
Draveljske
gmajne
DVE POMEMBNI PRIZNANJI
27. junija, ob dnevu sa-moupravljalcev, je Jože Marolt, predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane na svečanosti v Festivalni dvorani podelil nagrade in priznanja samoup-ravljalcem za leto 1979. Med petnajstimi nagrajenci je prejel nagrado Litostrojčan Ivo Sabol, eden najpomembnejših nosilcev samoupravne transformacije pri nas; priznanje pa je prejel tudi dolgoletni član naše delovne organizacije, eden prvih Lito-strojčanov tovariš Karel Korošec. Obema iskreno čestitamo!
Čeprav so govorice o nepravilnostih pri gradnji stanovanj v Draveljski gmajni v zadnjem času nekoliko utihnile, pa se prizadeti delavci, ki tam prebivajo, večkrat obračajo na nas z različnimi vprašanji o problemih, ki jih tarejo, vendar jim žal nismo mogli posredovati ustreznega odgovora. Zato je bilo toliko bolj dobrodošlo obvestilo, ki smo ga prejeli od delegatov v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška, da je zbor uporabnikov skupščine SSS Ljubljana-Šiška na svoji seji v mesecu marcu obravnaval poročilo o poteku sanacije Draveljske gmajne ter v zVezi s stanjem sprejel tudi dejanske sklepe.
Vse delegacije in konference delegacij so enotno podprle prizadevanja za čim hitrejšo sanacijo navedenih objektov, predvsem Moka C-2. Pač pa so bila mnenja delegatov glede vprašanja, kdo naj poravna stroške sanacije, deljena. Ponovno je bilo izpostavljeno vprašanje odgovornosti za nastalo stanje. Ne glede na potek, postopka za ugotavljanje krivde pa zaradi nevzdržnega stanja v bloku C-2 s sanacijskimi deli ne gre zavlačevati. Zato bo šišenska samoupravna stanovanjska skupnost v le-
RAZPIS
tošnjem letu najela posojilo za pokritje stroškov sanacije, potreben lasten delež pa bo zagotovila iz sredstev amortizacije stanovanj v Draveljski gmajni. Tudi odplačevanje najetega posojila bo zagotavljala stanovanjska skupnost deloma iz sredstev amortizacije stanovanjskih hiš v Draveljski gmajni, deloma pa iz sredstev amortizadije ostalega stanovanjskega fonda, s katerim upravlja. Najeto stanovanjsko posojilo bo uporabila za investicijska dela, ki so potrebna za toplotno izolacijo fasade in strehe. Potek sanacijskih del bo spremljala komisija za novogradnje SSS Ljubljana-Šiška, izvršilni odbor pa bo o tem občasno poročal zboru uporabnikov.
Izobraževalni center razpisuje za delavce delovne organizacije Litostroj naslednje oblike izobraževanja:
1.	Poklicna kovinarska in elektro šola —
—	izobraževanje za poklice:
strojni mehanik, strugar, rezkalec, orodjar. Pogoj za vpis: dokončana osemletna osnovna šola, najmanj 2 leti proizvodnega dela v bodočem poklicu, odslužen vojaški rok.
Šolanje z zaključnim izpitom traja do dve šolski leti.
2.	Šola za kovinarske in metalurške delavce
(ozki poklicni profil)
—	za poklice:
talilec, jedrar, kalupar, obločni ročni varilec. Pogoji za vpis: dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole, najmanj 2 leti proizvodnega dela v bodočem poklicu, odsluženi vojaški rok. Šolanje z zaključnim izpitom traja do 15 mesecev. Oddelke v obeh vrstah šol bomo odprli, če bo prijavljenih dovolj kandidatov.
3.	Jezikovni tečaji za nemški in angleški jezik
—- začetni in nadaljevalni — informacije po telefonu int. 474.
Prjavite se v tajništvu izobraževalnega centra do 25. avgusta 1979.
Hkratio bveščamo, da so v poklicni kovinarski in elektro šoli za mladino še prosta mesta za poklice strugar in
rezkalec.
Oddelek za izobraževanje ob delu
Na četrti seji zbora uporabnikov, 19. julija pa bo v obravnavi tudi predlog izvršilnega odbora SSS Ljubljana-Šiška za znižanje stanarin v stanovanjskih Mišah, grajenih v sklopu Draveljske gmajne. Stanarine se bodo znižale začasno, in sicer do dokončne sanacije posamezne stanovanjske hiše. Znižanje stanarine se nanaša na vsa povečanja stanarine, in sicer: povečanje stanarine, ki je v veljavi od 1. 6. 1977, povečanje stanarine, ki je v veljavi od 1. 8. 1978, ter vsa nadaljnja povišanja stanarine za 50 % povišanja. Stanovalci — imetniki stanovanjske pravice, ki zaradi neurejenega stanja stanarine niso v redu plačevali, so dolžni svoj dolg do začasno znižane stanarine poravnati v treh obrokih najkasneje do 15. novembra 1979. Tisti imetniki stanovanjske pravice, ki so plačevali redno stanarino, pa bodo do istega datuma dobili vrnjeno razliko.
Kot kaže se bodo razmere stanovalcev Draveljske gmajne vendarle uredile. Vsekhkor pa je skrb in naloga vseh pristojnih organov in služb, kakor tudi delegatov v samoupravni stanovanjski skupnosti, da se primer Draveljske gmajne ne bi več ponovil.
ZA POVEZAVO
Nova hala za proizvodnjo transportnih vozil in naprav je že krepko vsidrana v Htostrojskem prostoru. Čas izgotovitve se zelo hitro bliža. Manjkajo še energetski priključki ter ostale nujne povezave z Litostrojem in ostalim svetom, kot so: telefonski priključki, požarno varnostne napeljave, povezava z razglasno postajo itd.
Slika prikazuje izkop jaška za kabelsko povezavo s trafo-postajo, ki bo napajala proizvodne hale TVN, PPO in predvideno težko obde-lovainico. Kljub temu, da se je z izkopom zelo mudilo (kopali so v so-bodo in nedeljo), zdaj že lep čas skačemo preko jaškdv, ker nekdo ni opravil vsega, kar bi moral. Tudi iz tega bi se morali nekateri kaj naučiti.
I. Gantar
TUDI TAKO VELIK KOLOS SE LAHKO PREVRNE
Pri preskušnji novega avto-dvigala, ki ga je kupil izvajalec del na naših gradbiščih — Slovenija ceste, je prišlo do nesreče, kar se vidi na sliki. Tudi tu lahko rečemo, da je bila sreča v nesreči. Sreča, da pri tej nesreči razen povzročitelja ni bil udeležen oziroma poškodovan noben človek in da škoda ni bila še večja, kar je zelo malo manjkalo.
Tudi iz te nesreče se lahko kaj naučimo.
Pri delu z dvigali pre/vidnosti ni nikdar preveč. Vedno je potrebno upoštevati vse varnostne predpise. Pri vsakem primeru posebej, zlasti pri dviganju na meji dopustne obremenitve in pri delni še dopustni preobremenitvi, ni odveč še enkrat preveriti, če je vse v redu, in vnaprej predvideti ukrepe v primeru nezgode.
I. Gantar
Ob podelitvi spričeval so najboljši učenci prejeli tudi nagrade (Foto: D. Androjna)
ZAHVALA
Od občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice smo prejeli naslednjo zahvalo:
V	času od 14 do 17. junija 1979 se je mudila pri nas delegacija sindikalnih delavcev energetike KELAG iz Beljaka v Avstriji.
Ob tej priliki ste omogočili ogled vaše delovne organizacije in razgovor, s katerega so tovariši iz sosednje Avstrije odnesli izredno dobre vtise.
V	našem imenu in v imenu delegacije iz Avstrije se vam za vso izkazano pozornost zahvaljujemo.
Predsednik: Teodor Kreuzer
H. Colja
IZ STROKOVNE ENCIKLOPEDIJE
Ionizirajoča sevanja
MARSIKDO JE VERJETNO ŽE VEČKRAT SLIŠAL IZRAZ »IONIZIRAJOČA SEVANJA« (MORDA CELO OBČUTIL NA LASTNI KOŽI), PA SI TEGA NI ZNAL OBRAZLOŽITI. V TEM POLJUDNEM SESTAVKU BOMO SKUŠALI ODGRNITI SKRIVNOSTNO TANČICO, KI PREKRIVA TA »IZUM 20. STOLETJA«
V večini primerov uporabe sevanj je naša predstava takšna, da si predstavljamo snop sevanja, ki obseva ali preseva neko gmoto snovi. Snop sevanj sestavlja veliko množico kvantov sevanj, obsevana ali presevana gmota snovi pa je sestavljena iz velike množice atomov in molekul. Interakcija t. j. verjetnost trčenja med sevanji in snovjo je vedno interakcija med enim kvantom sevanja in enim atomom ali molekulo. Za dimenzije vsakdanjega življenja imata atom ali molekula nepredstavljivo majhne dimenzije (premeri atomov se gibljejo med 1 do 5 A (1 A aingstrom = 10-10 m), prav tako je tudi energija posameznega kvanta sevanja nepredstavljivo majhna.
Ker se vsa zadeva neprestano vrti okrog atoma, še nekaj o njem. Nekaj o atomski fiziki
Atom je naijmanjši delec nekega elementa, iki ohranjia vse karakteristične lastnosti tega elementa. V naravi najdemo 92 različnih atomov, poleg njih pa poznamo še 12 vrst umetnih atomov.
Molekula je najmanjši delec neke snovi, ki ohranja vse karakteristične lastnosti te sndvi. Molekula je sestavljena iz dveh ah več atomov, sestavljajo jo atomi istega ali razili čnih elementov.
Atom je sestavljen iz pozitivno nabitega atomskega jedra, okoli katerega krožijo po elektronskih lupinah negativno nabiti elektroni. V normalnem stanju ima atom enako število pozitivnih ih negativnih nabojev in je na zunaj električno nevtralen. Če elektronski lupini dodamo ali odvzamemo elektron, postane atom na zunaj električno negativen ali pozitiven. Takemu atomu pravimo ion.
-Poleg poziltivno nabitih delcev — protonov se v atomskem jedru nahajajo .tudi električno ne-nabiti delci — nevtroni. Protoni in nevtroni sestavljajo atomsko jedro in v njih je Skoncentrirana tudi v-sa masa nekega atoma. Najlažji naravni element je Vodik, kj ima v jediru -en proton, najtežji pa uran, IM ima v jedru 92 protonov.
Atom nekega elementa ima v jedru različno število nevtronov in zato tudi različno maso. Takim atomom pravimo izotopi nekega elementa. Atoma istega izotopa nekega elementa sta v nevzburlji-vem stanju med seboj popolnoma enaka. Visi kemijski elementi, ki jih najdemo v naravi, imajo po dva ali več izotopov. Talko ima npr. samo vodik dva izotopa in sicer devterij, M je naraven, in triitij, M pa je umetni izotop in je radioaktiven.
Kaj so ionizirajoča sevanja?
To so sevanja, ki zaradi svoje velike energije na svoji poti pretvorijo stabilne atome v nestabilne ione, se pravi, da jih ionizirajo. Ionizacija poteka na ta način, da se kvant sevanja dobesedno zaleti v elektron na zunanji ali notranji elektronski lupini in ga zbije z njegovega mesta. To lastnost imajo žarki, ki nastajajo pri atomskem razpadu
Pozor! Ionizirajoča sevanja — smrtno nevarno!
ali fisiji: alfa, beta in gama žar-M -ter X ali rentgenski žarki in nevtroni.
V naši delovni organizaciji imamo dve vrsti virov ionizira-joičih sevanj, Ih sicer radioizotope (Co60, Cs137) in rentgenske aparate. Obe vrsti virov uporabljamo za preiskavo materialov brez porušitve. Z njimi pregledujemo notranjost ulitkov, odkovkov in zvarjencev razpoke, izceje, lun-kerje, vključke ipd. Zaradi svoje velike prodornosti so za to delo najprimernejši rentgenski aparati, ki oddajajo X-žarke, in izotopi, -ki oddajajo gama žarke (npr. Co60).
Omenjeni žarki s-o tako prodorni, da dobesedno presv-elijo material in ekspo-nirajo film, ki je pritrjen na drugi strani. Tu je potrebno posebej omeniti gama žarke, ki so od vseh najbolj prodorni, seveda pa je njihova pro-domost odvisna od aktivnosti izotopa kdt vira teh žarkov.
Alfa in beta sevalci za taka oprav,i-la niso primerni, ker imajo majhno prodornost, poleg tega pa povzročajo neprimerno večjo ionizacijo, čeprav so energije takih kvantov veliko manjše kot pri gama žarkih.
Delovanje ionizirajočih
sevanj na človeka
-Človek uporablja ionizirajoča sevanja v določene namene, najpogosteje tehnološke ali medicin-s-ke, in se pri tem pogosto sevanjem izpastajvlja. Že dolgo časa vemo, da ionizirajoča sevanja uničujejo žive organizme, posebno je v nevarnosti človek, ker jih uporablja in z njimi upravlja.
Človeški organizem je skupek nekaj milijard celic, ki sestavljajo različne organe. Kvanti ionizirajočih sevanj v biološkem materi,alu povzročajo dva glavna pojava, in sicer ionizacijo in efasltadijo (preskok elektrona iz zunanje lupine na mesto izbitega elektrona in sprostitev fotona). Vs-e to se dogaja v celicah, ki so sestavljene iz membrane, citoplazme in jedra celice. Najbolj občuljivi del celice je vsekakor jedro, ki ga sestavlja DNK — dezokslidinutoldin-ska kislina. Ta ima obliko dolge vijačne molekule, ki se neprestano deli v dve vijačni molekuli. Ta delitev v bistvu predstavlja razmnoževanje celic. Če ionizirajoče sevanje npr. kvanti X ali gama žarkov ionizirajo posamezne atome in s tem molekule v tej dolgi vijač-
lonizacija atoma — Kvant sevanja (iks ali gama) je oddal svojo energijo izbitemu elektronu. Atom je postal ion
niči, se le-te na posameznih mestih poškodujejo ali celo prelomijo. Narava je tudi proti takim poškodbam pripravila obrambni mehanizem, saj smo ljudje na zemlji izpostaviijeni naravnemu sevanju iz zemlje in iz vesolja. V citoplazmi se nahajajo posebni obnovitveni encimi, ki popravljajo poškodovane molekule DNK in jih dobesedno krpajo. Ce pa je sprejeta doza sevanja le prevelika, se poškoduje tudi ta »popravljalni aparat« in začnejo se razvijati celice, ki nimajo enakih lastnosti, kot prvotne celice. Pojavi -s-e tkivo, ki ga imenujemo novotvorba.
Na sevanje je najbolj občutljivo tkivo, ki se hitro deli (kostni mozeg, črevesna povrhnjica, spolne celice).
Kakšno dozo sevanja lahko sprejme človeški organizem?
Stališče strokovnjakov s tega področja je jasno: čim manj oziroma nič. V praksi pa se delavci, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, skoraj ne morejo izogniti določeni dozi izpostav’.jeno-Posebno to velja za delo z odprtimi viri sevanj npr. radioizo-topi, ker sevajo v obliki krogle. Po veljavnih jugoslovanskih predpisih s tega področja sme celotno človeško telo letno sprejeti 5 remov (rem — roenitgen eqmvalerit men). Za X in gama žarke so remi in radi skoraj enaki. PraVi-mo, da je njihova relativna biološka učinkovitost (RBU) približno -ena. Alfa in beta kvanti cel-o 5—20-krat bolj ionizirajo tkivo kot X in gama kvanti. Kot pa sem že omenil, imajo ti kvanti manjšo prodornost in v večji razdalji od vira niso več nevarni. V radiofiiziiki tudi ločimo dozo izpostavl-jenois-ti (ekspozicije) -X in vsrkano (absorbirano) dozo — D. Enota za dozo izpostavljenosti rentgenskega ali gama sevanja je 1 rentgen (Ir.). S temi enotami merimo stopnjo ionizacije. Vsrkano dozo pa merimo v radih (iradiation afasor-bdd d-ose). S to enoto merimo energijo, ki jo snop sevanja pri presevanju odda enoti mase (1 rad = 100 erg/g = 10~2j/kg). Rentgen in rad sta si v naslednji odvisnosti: D/rad/ = g. X Zr/, kjer g predstavlja vrednost, odvisno od gostote ionizacij in specifične gostote snovi. Doza ekspozicije 1 r pri presevanju 1 g zraka pomeni, da je ta gram zraka prejel energijo 88 ergov, to je 0,88 radov. Faktor g za zrak je torej 0,88, za vodo pa je nekoliko manjši od 1. Ta faktor je za energije rentgenskih in gama kvantov od lOKeV do 5 MeV konstanten.
Ker. je človeško mišično tkivo sestavljeno v glavnem iz vode, uporabljamo kar falktor g, ki velja za vodo, za kosti pa je ta faktor, sorazmerno višji. To je posebno, važno pri terapevtskih obsevanjih, kjer prejme človeško telo velike absorbirane doze. Obsevani organ more prejeti odrejeno absorbirano dozo, vsi ostali deli telesa pa cim manjšo. Pri delu z ionizirajočimi -sevanji pa je važno,da delavci prejmejo čim manjšo absorbirano dozo. Kot sem že omenil, je dovoljena letna doza 5 re-mov oziroma 3 reme trimesečno. 600 rem-ov (ali po starem rentgenov) pa je že smrtna doza!
Principi varstva pred sevanji
Nedvomno sta glavna principa varstva pred sevanji či-mveč-ja razdalja o-d vira in čSmkrajši čas izpostavi j enosti ionizirajočemu sevanju. Razdalja od vira je zato pomembna, ker energije kvantov sevanj upadajo s kvadratom razdalje. K temu pa veliko prispeva tudi upad zaradi abso-rbciije kvantov v zraku. Na svoji poti kvanti sevanj intenzivno ionizirajo zrak, zato njihova energija upada.
Drugi princip varstva pred sevanji ima -svoj smisel v tem, da s skrajševanjem izpostavljenosti kvantom sevanj zmanjšamo število interakcij npr. ionizacij v telesu.
Kontejner za radioizotope s pripadajočo opremo
Rentgenski aparat. V sredini je odprtina, skozi katero katodna cev seva rentgenske žarke (Foto: E. L.)
s posebnim pravilnikom predpisano zdravstveno sposobnost in morajo biti starejši -od 18 let. Poleg tega morajo hoditi na predpisane zdravstvene preglede, katere obravnava poseben pravilnik.
Neokusne šale
Nekateri naši sodelavci se bodo ob branju tega članka šele zavedli, kakšne neokusne šale si privoščijo, ko s-e samovoljno sprehajajo v bližini virov sevanj, ko so le-ti odprti.
Zaradi varnosti drugih delavcev so prostori, kjer se uporablja-j-o rentgenski aparati ati izotopti ograjeni s trdno -mrežasto ograjo ali pa opozorilno ograjo ter rotacijsko rdečo lučjo. Poleg tega bi moral vsakdo poznati znak »Nevarnost ionizirajoča seivanja«.
Nekateri posamezniki se verjetno premalo zavedajo nevarnosti, ko mirno splezajo pod opozorilno vrvico in s sprehodijo med okencem rentgenske cevi in obsevanim predmetom ali pa preplezajo žično ograjo in veselo nabirajo češnje z drevesa, ne -meneč se za rdečo luč, majhnih naprav na tleh pred bunkerjem pa še opa' zijo ne.
Če bi ti delavci vedeli, kakšni nevarnosti se s tem izpostavljajo, bi se temu raje odpdvedali in naredili ikilometrsM krog okrog teh nevidnih, a zelo nevarnih žarkov-M. J-urjavčiČ
Če do-zo 5 remov na leto delimo z 12, dobimo 400 miliremov na -mesec oziroma 2 milirema na uro. To je pomembno vedeti zato, ker se -doze v telesu kopičijo. To sta dva glavna p-rincipa, M s-ta na splošno veljavna.
Poleg teh imamo -tudi druge ukrepe, npr. vmesne stene, M zadržijo sevanje. V te namene je zelo uporaben svinec. Poldebelina svinca (debelina, ki zadrži polovico sevanja) zn-aša 1,2 cm (za Co60) in služi kot nekakšna enota. Od gradbenih materialov naj-uspesnejše zadržuje X in gama žarke baritni beton.
Piri idbiri aktivnosti izotopov imamo nekako zjvezane roke. Bolj kot je izotop aktiven, več kvantov odda, pri tem pa se skrajša čas presevanja določenega materiala. Zaradi samega varstva pred sevanji bi bil vsekakor bolj primeren izotop z aktivnostjo 1 Ci (Curie) kot 10 Ci (1 Ci = 3,7 . 1010 d/s — razpadov na sdkundo), vendar bi s tem čas pres-evanja podaljšali za nekajkrat:	Delavci, ki imajo
opravka z ionizirajočimi sevanji, morajo obvezno nositi osebne do-zimetie, s katerimi kontroliramo absorbirano dozo. Naši delavci nosijo filmske dozimetire na delovnem oblačilu, s katerimi ugotavljamo sprejeto dozo v enem mesecu.
Tl delavci morajo poleg strokovnih usposobljenosti imeti tudi
OBVESTILO VOJAKOM
V zadnjem času prihaja vse več pisem, v katerih nas vojaki sprašujejo, kako je z regresom za leto 1979. Ker v glavnem vsi vojaki prejemajo naš časopis, je najboljša pot, da vsem odgovorimo na vprašanja preko našega glasila.
Pravico do regresa imajo tisti naši delavci, ki so v JLA od 1. 1. 1979 dalje in so pred odhodom v vojsko imeli najmanj 6 mesecev neprekinjene delovne dobe, oziroma so že imeli pravico do letnega dopusta. Vojakom, ki v času izplačila regresa (v maju) niso bili prisotni, bo regres izplačan v decembra, ko bo izdelan ponovni spisek upravičencev do regresa. Takrat bodo dobili regres tudi tisti, ki se bodo vrnili iz JLA že po izplačilu (majskega) regresa in bodo do kon-
ca leta šele pridobili 6 mesecev skupne delovne dobe (čas služenja vojaškega roka se ne šteje v delovno dobo).
Spiske za izplačila regresa sestavljajo po tajništvih tozdov, izplačani pa bodo predvidoma konec decembra ali v začetku januarja prihodnjega leta.
Vsem tistim, ki ste v JLA in imate pravico do regresa, vam bomo takrat nakazali denar na vaše naslove, ki ste jih poslali. Če pa regresa ne boste prejeli, se lahko obrnete na vojaškega referenta v Litostroju.
Vsem vojakom pošiljamo lepe pozdrave z željo, da bi se tudi v bodoče tako številno oglašali ter sporočali svoje želje, težave in vprašanja.
Vojaški referent Štefan Trop
Od kamna do cementa
Piše J. Stražišar
Pucolanski cement lahko vsebuje tudi preko 30 odst. tufa, ostalo pa je kliniker in sadra. Njegova oznaka je Pmpk. Pri tem pomeni »P« oznako za pucolanski cement, ostale črke pa imajo zopet enak pomen kot zgoraj.
Za proizvodnjo belega cementa uporabljajo čisti apnenec in belo glino ali kaolin. V gotovem cementu sme biti manj kot en odstotek železovega oksida, barva tega cementa pa je bela, kot to pove že tudi samo ime. Lastnosti trdnosti so enake kot pri portlandskem cementu. Mlini za mletje belega cementa so obloženi s keramičnimi ploščami in polnjeni s kamenimi krolami. Pri kovinskih oblogah in kroglah bi namreč zaradi obrabe prišlo v cement železo, ki bi kvarilo cementu belo barvo.
Glavni surovini za taljeni ali boksitni cement sta boksit in apnenec. Pri nas ga proizvaja tovarna v Puli, ki proizvaja tudi beli cement. Proces proizvodnje tega cementa je precej drugačen od proizvodnje cementa portland.
Boksit in apnenec segrevamo v Posebnih električnih pečeh do taljenja. Raztaljeno maso prelijemo v železne lonce, kjer se ohladi in strdi v bloke.
Te bloke zatem drobimo in meljemo v cevnih mlinih za cement. Barva tega cementa je rjava, podobna barvi kakava in ima več odličnih lastnosti. Betonska mešanica s tem cementom doseže v 24 urah isto trdnost kot običajen portlandski cement v 28 dneh, Poleg tega pa je še zelo odporen na delovanje škodljivih voda.
Boiksitni cement je začela prva redno proizvajati po letu 1913 francoska tvrdka Lafarge. Francozi so ga v prvi svetovni vojni uporabljali pri gradnji utrdb in zaklonišč. Velika prednost gradnje s tem cementom je bila v tem, da so se v te utrdbe in zaklonišča lahko vselili ljudje že po 24 urah. Nemci tedaj še niso poznali tega cementa.
Se bi lahko naštevali vrste cementa, kot na primer cement za ceste, cement za letalske pristajalne steze itd.
Opisali smo le glavne vrste cementov, ki jih proizvajamo v Jugoslaviji. S tem smo želeli vsem, ki mislijo, da je cement pač cement, pojasniti, da obstaja cela vrsta cementov, ki se med seboj Precej razlikujejo. Če hočemo varno, ceneno in kvalitetno graditi, Potem moramo dobro poznati lastnosti posameznih cementov.
Shranjevanje cementa
V praksi je zelo pogosto slišati vprašanje, koliko časa smemo shranjevati cemrit in koliko izgubi na kvaliteti po določenem času.
S sistematičnimi raziskavami so ugotovili, da cement v vrečah s časom izgublja na trdnosti. Koliko izgubi na trdnosti v določenem času, je zelo težko reči, saj ie to odvisno od vrste cementa in zlasti od izvedbe skladišča. Pri skladiščenju v suhih skladiščih, Zaščitenih od dežja in prepiha, ie bilo po številnih meritvah ugotovljeno :
Čas sklad. v mesecih	zmanjšanje trdnosti trdnosti v % trdnosti svežega cementa
3	15 do 20
6	20 do 30
12	30 do 40
24	40 do 50
54	50 do 60
Iz tega sledi priporočilo, da sveži cement čimpreje porabite, *ai v dveh mesecih.
. Popolnoma nekaj drugega pa v® shranjevanje oziroma skladi-C6nje cementa v cementarnah.
Tam je cement v velikih betonskih silosih, ki jih je možno popolnoma zapreti, tako da cement sploh ne pride v stik z vlago iz zraka. V takih silosih je možno shranjevati cement dalj časa brez strahu za trdnost cementa.
Glede skladiščenja cementa v vrečah pa le nekaj osnovnih podatkov :
— Vreče se ne smejo dotikati zidov in in ne smejo ležati neposredno na zemlji, zato jih polagajte na leseni pod, ki je od tal dvignjen za 15 do 20 cm.
— Po možnosti ne nalagajte več kot 10 vreč eno na drugo, pač pa naj bodo naložene stikoma in naj bo kup čim širši. Cement iz obrobnih vreč je potem uporaben za manj pomembna, cement iz notranjih vreč pa za bolj zahtevna gradbena dela.
strojev. Do zastojev pride zaradi preobremenitev transportnih na-naprav, zamašitve drobilnikov in mlinov, prenapolnjenosti bunkerjev ali silosov, napačnega kurjenja sušilnikov, peči in podobno.
Celotno delovanje moderne cementarne upravljamo iz centralne stikalne omare, ki ima običajno vgrajene tudi televizijske zaslone za vidno kontrolo kritičnih mest. Z uvedbo avtomatskih analizatorjev sestava surovinske moke, merilnikov finosti ter vgradnjo procesnega računalnika se je slika predvojne cementarne bistveno spremenila. Danes je število zaposlenih na tono proizvedenega cementa bistveno manjše, prav tako pa je precej padla poraba toplote, potrebne za proizvodnjo ene tone cementa.
Priporočljivo je, da zložene vreče prekrijete s papirjem, po možnosti v več slojih.
Avtomatizacija
Namen uvedbe avtomatizacije v cementarnah je zmanjšanje števila zaposlenih in zlasti zmanjšanje zastojev v proizvodnji zaradi nepazljivega ravnanja in preobremenitve posameznih
Zaključek
V članku smo na kratko opisali potek proivzodnje cementa in opremo, ki je za to prozvod-njo potrebna. Ker smo Litostroj-čani tako proizvajalci opreme za cementarne kot tudi porabniki končnega proizvoda cementarne — cementa, smo s tem zapolnili vrzel v našem obveščanju s tega področja.
NIC NAS NE SME PRESENETITI
Pod tem geslom se vrstijo in se bodo še vrstile akcije iz splošnega ljudskega odpora, ki je zajelo celotno prebivalstvo.
Na osnovni šoli Hinka Smrekarja se učenci pod vodstvom učiteljev in mentorjev resno pripravljajo na to, da jih nobena nepredvidena katastrofa ali agresija ne bi mogla presenetiti.
To so pokazali na vaji v juniju, bo je bili na šoli imprcjnizi ran potres rušilne stopnje.
Mnogo priprav je bilo potrebno izvesti pred samo vajo in v te priprave je bil vključen ce-krtni učiteljski zbor, učenci in predstavniki krajevne skupnosti ter civilne zaščite iz Litostroja.
Kmalu po začetku pouka je šibkejši potres zatresel poslopje šole.
Učitelji so s svojim nastopom pomirjevalno učinkovali na učence, da ne bi nastala panika. Učenci so se umaknili pod podboje vrat, pod klopi in nosilne stene, da bi se zavarovali pred najhujšim.
Na šoli sta se takoj mobilizirali enoti civilne in narodne zaščite.
Kmalu po šibkejšem potresu pa je sledil močan rušilni, ki je krepko poškodoval zgradbo šole. Posledica te nesreče so bile zelo hude, saj je bil skupini učencev zaradi zasutja izhoda onemogočen umik iz kletnih prostorov, zaradi porušenih stopnic so v zgornjih razredih ostali učenci treh razredov, poleg tega pa je v telovadnici nastal požar. Štab
civilne zaščite na šoli je poklical na pomoč pripadnike civilne zaščite in gasilce iz Litostroja.
Že čez nekaj minut so prispeli k šoli reševalci, enote prve pomoči, pripadniki narodne zaščite in gasilci ter takoj začeli reševalno akcijo.
Najprej so iz zgornjega nadstropja po gasilski lestvi in s pomočjo ponjave reševali učence. Med prvimi so rešili ranjence in jim nudili prvo pomoč. Učence iz spodnjih prostorov so rešili skozi kletna okna.
Tudi gasilci niso držali rok križem, temveč so imeli dosti dela z gašenjem požara v telovadnici.
Seveda so se vsi učenci, ki niso bili zasuti ali ranjeni, takoj zbrali na igrišču, od koder so nato v spremstvu učiteljev in miličnikov-kadetov odšli v gozd v Klečah, kjer so nadaljevali pouk in se učili nudenja prve pomoči.
Pri izvedbi vaje so se vsi od učiteljev, učencev, litostrojskih poklicnih gasilcev, posebno pa mladih pripadnikov civilne zaščite iz našega izobraževalnega centra, ki so prvič sodelovali pri taki akciji, odlično izkazali.
OBISK S ČEŠKE
Med podjetjema Z VVZ — MileVsko in TZ Litostroj obstaja plodno sodelovanje na področju rekreacije.
Glavni direktor tovariš Lipa in predsednik sindikata tovariš Tvrdy iz ZVVZ Milevsko sta ob svojem dopustu v Jugoslaviji obiskala tudi našo delovno organizacijo. Z glavnim direktorjem tovarišem Kržišnikom in predstavniki sindikata sta se pogovarjala o dosedanjem uspešnem sodelovanju obeh kolektivov na področju rekreacije.
(Na sliki od leve na desno — Tvrdy, Kržišnik, Lipa)
PRIČAKALI SMO PRVE LETOŠNJE GOSTE IZ MILEVSKA
V okviru izmenjave počitniških kapacitet med Litostrojem in ZVVZ Milevsko je 20. junija prispela na desetdnevno bivanje v Fieso prva skupina petdesetih Cehoslovakov. Kot vedno so tudi tokrat vsi nestrpno pričakovali prvo srečanje z Jadranom, kajti kopanje v topli morski vodi je zanje gotovo poseben doživljaj.
Bivanje pri nas jim (po njihovih izjavah) vedno popestri izredno gostoljubje naših ljudi. Zelo zadovoljni so bili nad sprejemom v Litostroju, kjer so jih v jutranjih urah pričakali predstavniki našega sindikata in osebje delavske restavracije. Po ogledu tovarne in dopoldanskem izletu na Bled so po kosilu v naši restavraciji nadaljevali pot v Fieso.
Čeprav je naše goste v Ljubljani pričakalo deževno vreme, se je slika po prihodu v Fieso popolnoma obrnila. Sonca je bilo na pretek, voda je bila topla in tako so imeli vsi možnost zares izkoristiti svoj dopust pri nas. Domdv so se vračali zadovoljni in polni lepih vtisov bivanja v Jugoslaviji, kar je le nova potrditev, da sodelovanje na področju rekreacije resnično koristi delovnim ljudem obeh kolektivov.
F. Dvorak
Zasedanje štaba civilne zaščite (Foto: Janko Babič)
Da se ne bi zgodilo (Foto: Janko Babič)
Resnično je bila to samo vaja, vendar jim lahko znanje, ki so ga ob tem pridobili, pomaga ob morebitnih nepredvidenih katastrofah.
Vajo so si ogledali občinski predstavniki civilne zaščite in
predstavniki ZRVS iz naše krajevne organizacije in so vsem sodelujočim izrekli vse priznanje za dovršeno in brezhibno'akcijo.
H. Bratkovič
Pismo iz Argentine
Vlažno poletje je minilo, vendar je sonce še vedno neusmiljeno pripekalo. Suh zrak nam je sušil grla in povsod, kjer koli smo se ustavili, smo iskali senco. Domačimi so nosili široke senčnike, ki so jim segali preko ramen. Tako vroče je bilo tudi to nedeljio, ko nas je domačin iz RoMesa, ki je delil pri montaži, povabil na očetovo »FINKO«.
Ustavili smo se na prostornem dvorišču pred hišo, ki je bila zgrajena iz zidakov, izdelanih Izdelanih ilz zemlje ih sena. Hiša je bila razdeljena na dva dela. Polovico hiše so sestavljale sobe, drugi del pa je bila samo na stebrih oprta streha. Prav tako kot vse bližnje hiše tudi ta ni bila podkletena in ni bila zidana v nadstropje. Zunanje stene niso bile pobeljene in opaziti je bilo, kako je dež spral zemljo z zidov. Okoli hiše je bilo zasajenih več dreves »belega ke-hrača« in palm. Gostitelji so nas lepo sprejeli in nas peljali k velikemu kanalu-ogradi, kjer so imeli Zbrano vso živino. Gauči so pričeli poditi živino, skozi majhna vrata, kjer je lahko izstopilo samo eno govedo. Od vrat je vodila ograja do betoniranega bazena, najpolnjenega z razkuženo tekočino. Živali so se potapljale do vratu v tekočino in nadaljevale pot v drogo ogrado. Ob vhodu v drugo ogrado so gauči ločevali še nekasltriirana in nežigo-sana teleta tako, da so jih zadrževali zunaj ograde. Ločena te-
ma, kjer sta bila lastnika konj najlboigatejša živinorejca, sicer pa se je zvrstilo še več tekem. Po tihem sem stavil na lepega rjavca, vendar je zmagala bela kobila. Lepo smo se zahvalili in poslovili od našega gostitelja, pa ne zato, ker sem stavo izgubil, pač pa zaradi vročine.
TOBAKARJI
Lastniki večjih posestev imajo na posestvu posebno hišo s pripadajočimi zgradbami za sušenje in sortiranje tobačnih listov. Nekoliko oddaljene od glavnih zgradb ali raztresene po posestvu stojijo hiše iz zemlje, v katerih žive družine tobakarjev. V teh predelih province Salte goje rumeni tobak vrste »VIRGINIJA«, ki zraste visoko in ima ogromne liste. Ta tobak se ne more primerjati z našim hercegov-skim-orienitalskim tobakom, ki je aromatičen. Tobak tu sicer nima tako močne arome, zato pa je proizvodnja toliko večja. Pravijo, da nastane prava mešanica tobaka šele v tovarnah, kjer dodajo tej vrsti tobaka našo vrsto orientalskega tobaka.
Poleg te vrste tobaka goje še domači tobak »CRIOYO« ali črni tobak, ki zahteva zelo preprost postopek sušenja in je zato cenejši.
Na vsakem posestvu je zgrajeno umetno jezero, ki ga poleti napolnijo z vodo. V avgustu zasadijo seme tobaka in zemljo zalivajo z vodo iz umetnega je-
Obiralci tobaka v provinci Salta
leta so nato lovili z lasom. Laso so metali pod noge živali in jo spodnesli. V ognju so ogreli vec žigov za žigosanje. Teleta so najprej zvezali, nato pa telice žigosali in jih spustili, bikce pa najprej kastrirali in nato žigosali. Povem naj, da je bila za nas to edina priložnost, da smo lahko jedli v Argentini telečji »asa-do«. Tele je dovoljeno zaklati le na dan žigosanja in ga speči na ražnju.
Po počitku »siesti« smo popoldne vsi odšli na »finko« San Vinsente. Gostitelji so nam želeli pokazati konjske tekme »Kva-demo«.
Navadno tekmujejo med seboj živinorejci. Naenkrat tekmujeta samo dva jezdeca, ki se najprej predstavita s konjem občinstvu. Vse priprave trajajo več kot dve uri. Gledalci prično stavljati na enega ali drugega konja, ko so stave zaključene se postavita na startni prostor. Proga je dolga približno 100 m. Zemlja je steptana, tako da konja ne moreta nagajati drug drugemu. Na sredini proge je izdelan 50 cm širok in 20 cm visok nasip in proga izgleda kot velik kolovoz z nesteptano in dvignjeno zemljo v sredini. Tik pred startom posebna komisija gaučev-sodnikov pregleda tekmovalno stezo od začetka do konca in nato da znak, da se lahko tekma začne.
Konja sta tekla v galopu. Vsi, ki so stavili na zmagovalnega konja, ,so se objemali, tisti, ki so izgubili stavo pa so metali klobuke na tla.
Ob tej priložnosti so postavili stojnice s pijačo in sadjem, vse pa se je na soncu tako ogrelo, da se ni bilo mogoče odžejati. Najzanimivejša je bila prva tek-
zera. Sadike zrastejo do dolžine 12 cm, v oktobra pa jih presadijo na preorana polja. Seme za sadike sadijo v presledkih enega tedna, tako da nato lahko za-
sadijo velike površine z enako velikimi sadikami. Delavci, ki žive na posestvu, opravijo vsa zemeljska dela. Ko sadijo sadike, pomaga delati tudi delavčeva družina. V tem času traja še vedno sušno obdobje, zato presajene sadike zalivajo z vodo iz jezera. Vse sadike, ki se ne primejo, nato' nadomestijo. Seme za sadike črnega tobaka pa zasadijo, kasneje, ko že začne deževati. Prav tako tudi te sadike presadijo na njivo, ko zrastejo do 12 cm.
Vsi delavci so plačani po minimalni umi osnovi. Delo in hiša se podedujeta od očeta na sina, če ta želi ostati pri lastniku. Po dolgoletnem delu na Finki delavec ne prejme pokojnine. Delavci, ki živijo na posestvu, s traktorji okopavajo mladi tobak do dveh mesecev. Nato pa pokličejo zopet delavčevo družino in sezonske delavce za obiranje že zrelih listov tobaka.
Že nekoliko porumenele lište nato nabadajo na posebne grablje, da jih lahko nato vložijo v sušilne peči. Sušilne peči ogrevajo z nafto ali z drvmi. Tobačni listi se zelo počasi pražijo v lastni pari do temperature 70 °C. Ko v peči dosežejo to temperaturo, izpuste paro in nato liste sušijo še toliko časa, dokler se ne lomijo. Čas sušenja enega vložka v peči traja neprekinjeno 30 ur. Suhe liste preložijo iz peči v klet, ki je vlažena z vodo. Listi tobaka vsesajo vlago in se nato ne lomijo. Navlažene liste nato prebirajo v tri skupine V posebnem prostoru. Tu liste zvežejo v snope, ki jih nato prodajo v zbiralnici. Delo teče neprekinjeno, saj ko oberejo ene liste, še zorijo drugi, ker so sadike posadili v presledkih.
Tobak obirajo od januarja do aprila. Na koncu ostanejo na njivah samo še gole rastline s cvetočimi vrhovi. Ta gola stebla v sušnem obdobju posekajo in se-žgo na njivi. Pri obiranju in sortiranju tobaka pomagajo otroci. Črni tobak sadijo kasneje in ga prav tako pripravijo za sušenje, ko preneha deževati. Pri tem tobaku ne obirajo listov. Ko rastlina dozori, jo posekajo in položijo na tla. Po tednu dni stebla z listi, ki so že oddali del vode, zložijo v kope. Po približno mesecu dni se listi dovolj osušijo in take kope na njivi podrejo in oberejo liste. Ta tobak nato z njive odpeljejo v zbiralnico.
A. Trebše
Priznanje za dolgoletno sodelovanje
Tovarna umetnih brusov SWATY — Maribor slavi letos pomemben jubilej — 100-letnico obstoja. Iz majhne obrtne delavnice za izdelavo brusov in ostrilnih kamnov za potrebe obrti je zraslo današnje sodobno podjetje.
Delovna organizacija zaposluje danes 700 ljudi, ime pa je obdržala po ustanovitelju podjetja, ki je na osnovi lastnega patenta začel proizvodnjo umetnih brusov. Lastni razvoj se je vseskozi nadaljeval in je dosegel v zadnjem dvajsetletju tehnologijo svetovnega nivoja.
Litostroj aktivno sodeluje z dobavo opreme neprekinjeno 11 let. Dobava strojev za oblikovanje umetnih brusov s stiskanjem je potekala po letih takole:
Tin stroja	Kosov	Leto dobave
HS-16C-S	2	1968
HS-100-S	5 (hidravlika) 1968	
HS-800-S	1	1979
HS-800-S	1	1969
HSS-2-630/63- ...	1	1977
HSS-2-630/63-...	1	1978
HSS-1-2500- ...	1	1979
Poslednji stroj v preglednici je eden izmed največjih strojev, do s daj izdelanih v Litostroju.
Dobava opreme po letih kaže primer nezavezanosti odjemalca na dobavitelja, ki je zasnovana na plodnem sodelovanju strokovnjakov obeh delovnih organizacij. Za tako dobro sodelovanje je velikega pomena tudi zagnanost strokolvnjakov, ki v svojem okolju iščejo najboljše poti k začrtanim ciljem.
TOZD PPO
5 LET SOZD ZPS
25. junija je bila v Trbovljah slavnostna seja delavskega sveta-SOZD ZPS, ki jo je otvoril direktor STT tovariš Janez Srobot. Seja je bila na pol delovnega na pol slavnostnega značaja.
Kot prvi je spregovoril dosedanji predsednik kolegijskega poslovodnega organa tovariš Marko Kržišnik, ki je orisal dosedanji razvoj SOZD ZPS, njegovo mesto v slovenski in jugoslovanski strojegradnji ter uspehe, ki so jih članice dosegle v tem času. Za njim je spregovoril tovariš Ljubo Brodnik, ki je poudaril, da se je v petih letih obstoja SOZD ZPS tudi samoupravno organiziral, saj je sprejel nekaj zelo pomembnih samoupravnih aktov, čeprav delo na tem področju še ni zaključeno. Ugotovil je, da je za realizacijo vseh samoupravno dogovorjenih in sprejetih odločitev potrebno večletno delo, katerega začetek pa mora izhajati iz organiziranja ZPS kot sistema strojegradnje ter uveljavitve ZPS kot subjekta v poslovnem svetu ob upoštevanju komplementarne dejavnosti v posameznih delovnih organizacijah.
V delovnem delu seje so se člani delavskega sveta ZPS seznanili z rezultati dela razpisne komisije, ki je 3. maja razpisala prosta dela in naloge za funkcijo predsednika kolegijskega poslovodnega organa ter dva podpredsednika. Po krajši obrazložitvi razpisne komisije so člani soglasno potrdili za novega predsednika kolegijskega poslovodnega organa tovariša Boštjana Barboriča, za prvega podpredsednika tovariša Franca Pentka, za drugega podpredsednika pa so razpis podaljšali.
Tovarišu Kržišniku se je v imenu vseh zahvalil za dosedanje delo predsednik delavskega sveta STT tovariš Milan Rems, ki mu je izročil simbolično darilo — svetilko revirskih rudarjev.
M. H.
Tovariš Marko Kržišnik v pogovoru z novim predsednikom tovarišem Boštjanom Barboričem (Foto J. Žlebnik)
AKTIVNOST
DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ
V letošnjem poletju imajo družbenopolitične organizacije dosti delovnega gradiva, zato morajo povečati svojo aktivnost, kljub dopustom, ki vsako leto precej zmanjšajo zavzetost posameznikov, odborov pa tudi komisij. Obravnavati moramo dvoje pomembnih izhodiščnih gradiv za pripravo novih dokumentov:
1.	Smernice za pripravljanje družbenega plana občine in delovne organizacije
2.	Izhodišča o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti
Kot prvo moramo preko vseh mehanizmov uresničevati interese in cilje družbenega razvoja in vseh subjektov v občini s poudarkom na naši nadaljnji orientaciji in ciljih. Ker pa je postopek planiramjia in sočasnosti pripravljanja planov velikega pomena, se moramo prav v tem
obdobju intenzivno vključiti v obravnavo.
Ker je za mesec november 197S. leta sklicana 1. konferenca zveze sindikatov Slovenije in mora biti razpirava sklenjena do konca septembra, moramo obravnavati gradivo o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZS Slovenije. Le tako se bodo delegati, ki bodo sodelovali na konferenci, na podlagi razprav in izkušenj pri uresničevanju demokratizacije političnega in kolektivnega dela ter odgovornosti v naši dražbi lahko tvorno vključili v razpravo.
Material za obravnavo smernic je v temeljni organizaciji pri vodji delegacije ZZD, izhodišča o demokratizaciji odnosov in kolektivnega dela ter odgovornosti pa so objavljena v Delavski enotnosti 7. 7. 1979 v prilogi (Sindikalni poročevalec).
Želimo vam predstaviti
15. junija je prišel v našo delovno organizacijo Ciril VREČAR in prevzel funkcijo vodje zavarovanja. Zamenjal je dosedanjega vodjo zavarovanja tovariša Karla Klenovška, ki je bil v Litostroju zaposlen od 1. januarja 1977 do 38. maja 1979. Tovariš Vrečar je bil prej 13 let zaposlen pri organih za notranje zadeve, zdaj pa bo nadaljeval delo, ki sta ga zastavila že tovariš Venika in tovariš Klenovšek. Njegovo področje dela zajema stražarsko-čuvajsko službo ter receptorsko in kurirsko službo in vse oblike kršenja delovne discipline. V svoje delo se je deloma že vživel, čeprav meni, da je delo, ki ga je začel opravljati, dokaj zahtevno in odgovorno.
Tovarišu Vrečarju želimo pri delu veliko uspehov, ki naj mu bodo spodbuda, da bo dolgo ostal Pri nas.	M. H.
POŠKODBE V JUNIJU 1
tozd/ds	Število poškodb	Število izgubljenih delovnih dni
TOZD PUM	— livarna sive litine	4	65
	— livarna jeklene litine	9	136
TOZD pzo	9	88
tozd OB	15	108
tozd MONT	6	64
TOZD PPO	—	2
tozd ivet	3	48
tozd irrp	1	7
tozd prod	1	4
tozd nab	1	20
DS SSP	—	14
Junija smo imeli v naši delovni organizaciji 49 poškodb, od tega se jih je 6 pripetilo na poti na delo oziroma z dela.
Zaradi poškodb smo izgubili 556 delovnih dni, ali povprenčo 11,3 dneva na eno poškodbo.
V	TOZD PPO in DS SSP v juniju niso imeli nobene poškodbe, pač Pa so zaradi poškodb v prejšnjem mesecu izgubili v TOZD PPO 2 delovna dneva, v DS SSP pa 14.
Glavo so si poškodovali 4 delavci, oči 13, telo 1, prste rok 16, ostali del roke 5, noge pa si je poškodovalo 10 delavcev.
Posebej moramo omeniti, da je vse preveč poškodb na očeh in da bi prav te z uporabo osebnih varnostnih sredstev (očal) lahko zmanjšali na minimum. Prav gotovo se še premalo zavedamo, kaj nam pomenijo oči, oziroma se zavemo posledic, ko je velikokrat žal že prepozno.
V	četrek in petek se je pripetilo največ poškodb in to po 12. Sledi sreda z 9 poškodbami, torek s 7, ponedeljek s 5 ter sobota s 4 poškodbami.
V	juniju smo imeli kar 18 poškodb več kot v istem mesecu lani, česar si prav gotovo ne moremo šteti v dobro.
Lani smo zaradi poškodb izgubili 469 delovnih dni ali povprečno 15,1 delovnega dne na eno poškodbo, kar je za skoraj štiri dni več kot v letošnjem letu.
Služba varstva pri delu
®hi so na morju, drugi v planinah, tretji pa še vedno v Litostroju, 'sako poletje, ko ugasnejo peči v livarnah in utihne hrumenje, na-stopi ekipa vzdrževalcev, da pripravijo obrate za nov pogon.
Iveta (Foto E. Lamič)
KAKO OMEJITI KAJENJE V ZAPRTIH PROSTORIH
Vsaj enkrat na leto je več kot potrebno dvigniti glas proti kajenju. Sama po sebi je stvar videti čisto nedolžna, a žal, pre-nekaterikrat so posledice za marsikoga usodne. Že tako nam je naraščajoča industrializacija navrgla veliko onesnaženost zraka, v katerem se vse bolj dušimo. Posledice so povečanje obolenj dihal, živčevja in drugih bolezni, kot so irak, bolezni srca in ožilja, kar posredno razjeda tudi našo družbo. Počasi napredujejo prizadevanja za izboljšanje vseh teh razmer, zato je prav nerazumljivo, da kljub vsemu temu sami sebe hote zastrupljamo s cigaretnim dimom. 2912 Litostroj-čanov je iskalo zdravniško pomoč zaradi obolelosti dihal v preteklem 1978. letu, pravi poročilo, objavljeno v našem časopisu. Nerealno bi bilo sklepati, da je zato kriva cigareta, vendarle pa si upam trditi, da je marsikateri bolezni botrovala prav ta. Nenehno dolgoletno intenzivno vdihavanje nikotina pušča neizbrisne posledice, ki so v mnogih primerih usodne za kadilca. Ob tem pač samo zamahnemo z roko, češ, kaj hi to. Največkrat pa pride do streznitve šele takrat, ko je že prepozno. Ne gane nas tudi to, če kdo med nami omahne zaradi zahrbtne bolezni na pljučih. Kaže, da so od tega problema dvignili roke tudi zdravniki. Omejili so se zgolj na prepoved, ko pride do bolezni. Prav oni pa bi morali dati prvi zgled in bi ne smeli kaditi, vsaj vpričo pacienta ne!
Toda, če že ne moremo preprečiti kajenja, potem bi veljalo vsaj zaščititi tiste, ki ne kade. Pasivni kadilec je glede na to, da sedi zaprt skupaj v istem prostoru s kadilcem, primoran vdihavati dim, ki mu škodi ravno tako kot kadilcu samemu. Tu naj bi seveda zmagal razum znotraj skupine in lepo je, kjer so kadilci razumevajoči in kade izved zaprtih delovnih prostorov. Toda to ni povsod, vendar je tam, kjer nekadilec sedi skupaj z brezvestnim in nevzgojenim sodelavcem, nemočen. Nihče ga ne podpre in ne brani pred vsiljevanjem cigaretnega dima. Slišali smo nekaj o zakonskem določilu, da naj bi se prepoved kajenja nanašala na zaprte prostore in prostore, kjer se zbira več ljudi, vendar je vse ostalo na isti točki. ZaemJkrat nam preostane le medsebojno dogo-varjamje in razumevanje.
Alojz Novak
PRIZNANJE
KRVODAJALCEM
V prejšnji številki časopisa smo objavili seznam Litostroj čanov, ki so ob tednu krvodajalcejv prejeli priznanja. Pomotoma so iz seznama izpadli naslednji tovariši :
—	za 5-kratno darovanje krvi
1.	C A VIC Ruža
2.	UHAN Viktor
— za 10-kratno darovanje krvi
1.	UHAN Viktor
2.	GRUM Ignac
—	za 15-kratno darovanje krvi
1. UHAN Viktor
—	za 20-kratno darovanje krvi
1.	ŠUŠTARŠIČ Branko
2.	Kovačič Prane
3.	MARlClC Ivan
Prišlo pa je tudi do dveh strojepisnih napak:
—	za 5 krat darovano kri
KRADEL Pavel — pravilno
FRADEL Pavel
PRINC Zvone — pravilno PRIMC Zvone
Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo in se zaradi neljubih napak opravičujemo.
M. Kreft
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža in očeta Silva LUKAN O Vič A se iskreno zahvaljujeva sodelavcem priprave sredstev in konstrukcije orodja za podarjeni venec, pa tudi vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi poti.
Zena Zinka in Silvo
Tako se je začelo (Foto: ETO)
PRED PRAZNIKOM NAŠIH PLANINCEV
Letos praznujejo litostrojski planinci 30-letnico svojega društva.
Ta pomemben jubilej bodo slovesno proslavili 25. avgusta na Soriški planini, na kraju, kjer se je pred leti začela njihova dejavnost.
Planinsko društvo Litostroj — prvo tovrstno društvo ustanovljeno v delovnem kolektivu, je v treh desetletjih svojega dela brez dvoma izvajalo več kot samo formalno kulturno poslanstvo. S prirejanjem izletov v najrazličnejše kraje naše domovine, s spoznavanjem njenih znamenitosti, z ogledi zgodovinskih in kulturnih spomenikov je vzbujalo zanimanje za njene lepote in budilo narodno zavest. S sodelovanjem na tradicionalnih taborih, manifestativnih pohodih in drugih akcijah se je vseskozi živo in aktivno vključevalo v družbeno dogajanje.
Bogata je bera delovnih, propagandnih in drugih akcij, ki so jih pripravili in vzorno izvedli zagnani planinski organizatorji — amaterji.
Že gradnja lastne postojanke v prvih letih društvene rasti je zahtevala zvrhano mero požrtvovalnosti in ljubezni do dela — ta se kaže tudi vsa leta naprej, zdaj v močnejšem, zdaj v šibkejšem zagonu.
25. avgusta se bodo na slavju na Soriški planini srečali stari in mladi. Sicer pa starih planincev sploh ni — so le taki, ki že dolgo hodijo v hribe, srce pa jim še vedno mladostno razbija v prsih.
Društveni odbor je za slavje pripravil zanimiv program, razvili bodo nov društveni prapor, sledil bo kulturni del in skupinski pohod na Lajnar.
Tako obeta biti 25. avgusta res pravi praznik planincev in njihovih prijateljev, in to je tudi prav.
ETO
OBISK KOROŠKIH GASILCEV
20. junija so našo poklicno gasilsko enoto obiskali poklicni gasilci iz železarne Ravne na Koroškem. Obiskali so nas v dveh skupinah, ker jim delo ne dopušča, da bi bili odsotni vsi naenkrat.
V železarni Ravne je zaposlenih skupaj 13 poklicnih gasilcev, ki skrbijo za požarno varnost v železarni, kjer je zaposlenih 5100 delavcev. V primerjavi z našimi gasilci jih je nekoliko manj, saj je pri nas zaposlenh 17 poklicnih gasilcev, skupaj s prostovoljci pa je v našem Industrijskem gasilskem društvu 60 članov.
Stiki med našimi in ravenskimi gasilci so se začeli lansko leto, ko je bila v Ravnah na obisku gasilska skupina. Na obeh obiskih so se že pogovarjali tudi o pobratenju obeh enot, do katerega naj bi prišlo letos ob 30. obletnici litostrojske poklicne gasilske enote.
Naši gasilci so svoje goste ob obisku tudi pogostili, v prijetnem pogovoru pa so izmenjavali izkušnje ter se pogovarjali o svojem delu. Prav gotovo so tovrstni obiski in izmenjave manj koristni, saj pogosto pomagajo razreševati prej navidezno skoraj nerešljive težave, marsikaj pa se lahko gostje med svojimi obiski tudi naučijo.
M. H.
USPEH PROSTOVOLJCEV IGD
Aktivno pa je tudi naše Industrijsko gasilsko društvo, ki je 23. junija poslalo svojo ekipo na občinsko tekmovanje, kjer so si mladi prostovoljci priborili pokal za odlično 3. mesto. Skupno se je tekmovanja udeležilo 9 ekip.
Uspeh seveda ni bil dosežen sam po sebi. Če je kdo hodil pred mesecem dni za modelno mizarno, je lahko videl naše fante, ki so se vadili v gašenju in ostalih gasilskih veščinah. Za udeležbo na tekmovanju, (ki je bilo na delovno soboto) so dobili prostovoljni gasilci izredno plačan dopust, ki pa so ga z doseženim rezultatom tudi opravičili.
Našo ekipo ko sestavljali: Zlatko Pašalič, Mladen Horvat, Fikret Bjulovič, Ilija Katilolvič, Mehmed Hujdurovič, Josip Hajdarovič in Luka Avdič.
M. H.
Septembra se dobimo v Ribnici
V Ribnici na Dolenjskem bodo 7. in 8. septembra že pete letne športne igre ZPS. Prvega dne se bodo začela tekmovanja v kegljanju in balinanju, drugega dne pa bo uraden začetek športnih iger in zaključna tekmovanja v vseh panogah.
Tekmovanje bo tudi letos ekipno. Vsako delovno organizacijo bo lahko zastopala le ena ekipa v vsaki panogi, pravico do nastopa pa imajo vsi delavci organizacij združenih v ZPS, ki so v rednem delovnem razmerju in učenci v gospodarstvu.
Tekmovanja bodo v naslednjih športnih panogah: mali nogomet, balinanje, šah, namizni tenis, kegljanje na plastiki in streljanje z zračno puško. Seveda bodo na tekmovanju podeljene tudi nagrade. Prvouvrščena delovna organizacija v skupni uvrstitvi bo prejela prehodni pokal, ekipe uvrščene do tretjega mesta v skupni uvrstitvi bodo dobile pokale v trajno last, tudi ekipe uvrščene do tretjega mesta v posameznih panogah bodo dobile pokale, vse ekipe udeleženk pa bodo dobile plakete.
Prepričani smo, da se bodo tudi organizatorji iz delovne organizacije »RIKO« v Ribnici izkazali tako kot so se Trboveljčani iz STT lansko leto, zato na svidenje septembra v Ribnici!
M. H.
Strokovna ekskurzija gasilcev
Strokovne gasilske ekskurzije od 21.—26. maja 1979, se je iz gasilske službe naše delovne organizacije udeležil tovariš Ivan Kos, ki je bil obenem tudi uradni delegat Gasilske zveze Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. O tem je zapisal nekaj vtisov:
»Iz Ljubljane smo potovali preko Italije in Francije najprej v Švico, kjer smo bili sprejeti na mednarodnem centru za civilno zaščito v Ženevi. Sprejel nas je dr. Milan Bodi, generalni sekretar centra, sicer po rodu Jugoslovan, in nas na kratko seznanil z delovanjem te organizacije.
Se istega dne smo obiskali poklicno gasilsko enoto v Ženevi in se seznanil z načinom njihovega dela.
V Švici podjetja nimajo svoje gasilne enote, kakor je pri nas v Sloveniji, temveč so vsa podjetja vezana na poklicno gasilsko enoto. Ta ima načrt in ključ podjetja, da intervenira v primeru potrebe. V Švici in Avstriji imajo gasilci tako imenovani zeleni val, ki se vključi po 20 sekundah, in imajo gasilni avtomobili popol-
noma prosto pot do mesta požara.
V	Zurichu, ki ima 500.000 prebivalcev, ima 9 podjetij svojo gasilsko enoto, če pa je požar, pride na pomoč še mestna gasilska enota. Tu smo se seznanili še z opremljenostjo teh gasilskih enot, njihovih zvez, gasilskih central, od koder lahko spremljajo potek akcije na televizijskih zaslonih in takoj dodatno ukrepajo. Podobno kot v Zurichu imajo to urejeno tudi v Innsbrucku v Avstriji.
V	Zurichu so nas sprejeli tudi na jezerski policiji, ki pomaga pri reševanju iz vode in nadzira vožnjo s čolni po jezeru. S posebnim zanimanjem smo si ogledali praktični prikaz čiščenja jezera — s posebno črpalko so z jezera izčrpali izlito nafto v cisterno in jo odpeljali stran.-«
Novosti v gasilstvu, s katerimi se je na ekskurziji seznanil predstavnik naše delovne organizacije bodo gotovo prispevale tudi k boljši organiziranosti naše gasilske službe. Še nekaj zanimivosti pa bomo objavili v nadaljevanjih v naslednjih številkah našega glasila.
Gasilska služba
POZDRAVI VOJAKOV
čas dopustov je že tu, na žalost pa ne za vse nas. Tudi v tem času je vse polno Lito-strojčanov širom po Jugoslaviji, kjer v raznih krajih služijo vojaški rok. V zadnjem času so se nam s pozdravi oglasili: Stane Slikan iz Delnic, Rasim Hrustanovič iz Vršca, Borut Sturm iz Zadra, Muha-rem Suljanovič iz Raške, Radovan Jovanovič iz Prištine, Marjan Veršnik iz Koprivnice, Ladislav Strniša iz Pule, Dže-vad Šabič iz Ustikoline, Zdravko Rožman iz Postojne, Ilija Sušnja iz Skopja, Branko Jereb iz Sombora, Cedo Ožegovič iz Zemuna in Peter Trček iz Niša.
Vsem se zahvaljujemo za pozdrave, ki v prvi vrsti veljajo sodelavcem in prijateljem in jim želimo, da bi čim hitreje prestali vroče dneve v vojski. Kmalu pa na svidenje v Litostroju!
Uredništvo
Odšli v pokoj
6.	aprila je odšla iv pokoj Rozalija ROGRLJ, snažilka v modelni mizami, TOZD PUM. V Litostroju je bila od 5. oktobra 1962.
m|3l)	FOTO-FILflVKO DRU/tVO	
WWJ	LITOSTROJ	Bjj
Piše Peter Poženel	| 9 |
— Zrcalnorefleksno iskalo imajo vse refleksne kamere in to enooke in dvooke, malega in srednjega formata. Slika predmeta se prenaša preko objektiva na premično ogledalo, od tu pa na medlico, kjer sliko izostrimo in ji določimo izrez. Medlica je ravno tako velika, kot je format filma, ki ga imamo v kameri.
Enooke zrcalnorefleksne kamere malega formata (24 X 36 milimetrov) imajo nad medlico oMoajno vgrajeno še peterokotno prizmo (penita), s pomočjo katere vidimo sliko normalno, t. j. tako, kot je v resnici. Nekatere take kamere imajo zamenljivo prizmo in zamenljivo medlico (n. pr. Canon F-l, nikon F-2, minolta XM ter practica VLC2).
Enooke in dvooke zrcalnorefleksne kamere srednjega formata (6X6); 4,5 X 6; 4X4) so opremljene z jaškom za gledanje od zgoraj navzdol (npr. hassel-blad 500 c, rollei>flex 6X6, fle-xaret, jasMca 635). Pri dvookih kamerah, kjer imamo dva objektiva, se slika prenaša na medlico preko zgornjega objektiva in fiksnega ogledala, medtem ko služi spodnji objektiv za prenos slike direktno na film.
Medlica je »matirano« steklo, ki ima pri kamerah malega for-
Kroaec z mikroprizmami
Daljinomer s__prerezano sliko'
nepravilna razdalja pravilna razdalja
Daljinomer s .prerezano sliko' kombiniran z mikroprizmami
Krogec z nitnim krifem
Fresnelovi krogi
151.151 Razne vrste medile
mata običajno v sredini polja prirejen krogec z mikroprizmami,
ki služijo za hitro in natančno nastavitev ostrine oziroma predmetne razdalje (slika 16a).
Ko je razdalja predmeta točno nastavljena, raster v krogu izgine in slika postane čista in jasna. Medlica je običajno fiksno vgrajena pod fiksno prizmo. Nekaj izjem med kamerami (con-tax RTS, olympus OM-1 in OM-2 ter nikon FE) pa ima možnost, da pri fiksni prizmi zamenjamo
15. junija je odšel v pokoj monter Franc ROKOVNIK TOZD Montaža. K nam je prišel 4. novembra 1963. leta.
medlico skozi odprtino na sprednji strani kamere in to s posebno pinceto (sl. 16). Medliice so zelo natančno izdelane in se jih ne smemo dotikati s prsti. Na razpolago_ je več medlic, ki se uporabljajo v različne namene snemanja in pni uporabi različnih objektov. Poleg mikro-prizem se za določitev predmetne razdalje zelo veliko uporablja daljinomer s »prerezano sliko« (sl. 15 b). Pri tem daljinomeru je razdalja točno nastavljena, ko se deli motiva na zgornjem in spodnjem delu posameznega kroga popolnoma skladajo — ko niso premaknjeni.
Zelo pogosto imajo kamere kot normalno medlico vgrajeno takšno medlico, ki ima kombinacijo obeh navedenih daljinome-rov (sl. 15 c). V sredini je krogec s »prerezano sliko«, okoli njega pa je obroč z mikroprizmami.
ISI.16I Vlaganje medlice s pinceto
1. junija je odšel v pokoj Izidor BREZOVŠČEK, ključavničar pri vzdrževanju livarskih strojev TOZD IVET. V Litostroj je prišel že 14. oktobra 1948
Pri snemanju s teleobjektivom (z goriščno razdaljo preko 200 milimetrov) in pri snemanju skozi mikroskop pa takšna medlica ni več uporabna. Tedaj uporabljamo čisto medlico ali medlico s _krogom, v katerem je nitni križ (sl. 15 d). Pri snemanju arhitekture pride zelo prav medlica z mrežo (sl. 15 e). Črte omogočajo kontrolo potekanja linij ter dobro montažo slike, zlasti v
Pravilnost osvetlitve
Ic| i7|ZrcalnoTefleksno iskalo ujv vJtoto-kamere nikon F M
primerih, ko snemamo dvakrat ali večkrat na isti negativ. Z mrežo lahko natančno določimo položaj vsakega motiva.
Velik napredek pri izdelavi medlic je bila uporaba Fresnelo-ve leče (sl. 15 e). Ta omogoča, da je celotna površina medlice enakomerno svetla. Medlico s Fre-snelovo lečo poznamo po tem, da po njeni celotni površini poteka nešteto koncentričnih krogov.
MARIJANU V SLOVO
V 49. letu starosti je ugasnilo življenje našemu dragemu sodelavcu in prijatelju Marijanu HUČU.
Poznali smo ga dolga leta. Bil je naših let, toda do njega smo vedno čutili spoštovanje. Bil je možat, hkrati pa prijazen do vsakogar in vedno dobre volje.
Njegova bolezen je bila kratka, toda tako kruta, da ga je iztrgala družini, ki jo je zelo ljubil.
Z njegovo smrtjo je med nami ostala velika vrzel.
Hudo nam je, da našega prijatelja ne bo več med nami!
Sodelavci!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta MARIJANA HUCA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Zahvaljujeva se osebju ambulante Litostroj, sindikatu, še posebej pa njegovim sodelavcem za moralno in materialno pomoč ter za cvetje in sožalje.
Zena in sin
Vsem upokojencem želimo, da bi preživeli še veliko lepih in prijetnih dni v zasluženem pokoju in da bi nas še kdaj obiskali.
Jurc BARIČ, skupinovodja v modelni mizami TOZD PUM je 30-junija odšel v pokoj. V Litostroju je bil zaposlen 31 let in 3 mesece
5. januarja 1979 je odšel v invalidski pokoj Štefan BARBEB' ključavničar v TOZD IVET. / Litostroju se je zaposlil 17. junija 1954.
OB 35-LETNICi GORENJSKEGA ODREDA
Spomini živijo z menoj
DVA BATALJONA GORENJSKEGA ODREDA STA JUNIJA 1944 TEDEN DNI IZVAJALA LE NEKAJ KILOMETROV OD LJUBLJANE
VOJAŠKO-POLITlCNE akcije in osvobodila vasi selo pri vodicah, sinkov turn, koseze, dobeno in rašico.
Dne 7. junija je bil zbor II. in IV. bataljona Gorenjskega odreda na Šenturši gori v Karavankah. Popoldne tega dne je padlo povelje za daljši pohod S pesmijo stno krenili po pobočjih proti vasi Komanda. Kmalu potem, ko se je zmračilo, je šla vdlilka kolona partizank in partizanov skozi vasi Podboršt, Mlaka, Križ preko Drnovskega polja in gozdov skozi Bukovico in Utifc v vas Selo pri Vodicah. Vas leži ob vznožju rasi šk ega hriba. Tja smo prišli proti jutru in posamezne skupine so se razdelile po hišah. Takoj smo postavili dobre straže in poslali obveščevalne patrulje na vse strani.
Nemške postojanke so bile v neposredni bližini in na gosto' posejane. Ravnina in dobre ceste bi jim omogočile hitro obkolitev. Morali smo biti zelo budni. Obveščevalna služba je bila noč in dan ha delu. Izredno veliko pomoč pa so nam nudili vaščani, posebno htladina. Naša vojska je štela 400 tovarišic in tovarišev. V bližini so bili tudi domači terenci in skupina članov VDV, skupno približno 50 mož, s katerimi smo bili povezani. Zanašali smo se na njihovo Pomoč v primeru vojaškega spo-Pada. V vasi Selo smo bili osmega, devetega in desetega junija 1944.
Akcia Gorenjskega odreda je bila velikega političnega in vojaškega pomena. Z njo smo hoteli Pokazati moč NOV. Organizirali smo razne sestanke z vaščani, izvedli več mobilizacij in prehrambenih akcij v bližnjih vaseh.
„ Zamislili smo si poseben načrt miniranja cerkvenega zvonika, kjer so imele nemške enote mi-ttolješka gnezda. Skozi line zvonika so ogrožale premike naših enot, predvsem obveščevalne in kurirske Skupine. Zaradi ogroženosti civilnega prebivalstva in cerkvenega poslopja smo načrt opustili.
Vaščani so nas obveščali o Vseh pomembnih dogodkih. S po-•hočjo vaščanov smo našli v Bu-kovškem hribu več paketov sovražne literature; odvrgla so jo zavezniška letala, poslala pa jo je nekdanja jugoslovanska vlada iz Londona. Zaplenjeno literaturo smo uničili. Bivanje v vasi Selo Pa nam ni prizaneslo tudi z ža-jOstnim dogodkom. Pri čiščenju brzostrelke se je smrtno ponesre-Cll kulturni referent IV. bataljo-Pav Dušan Otoničar, doma iz Vi-j č- To se je zgodilo v hiši pri Vanu na Selu. Nesreča nas je ze-V Pretresla, saj je bil Dušan hra-6r borec in dober komandir. Or-ff-hiziTali smo pogrebno svečanost, roti večeru je krenil žalni spre-bd proti pokopališču na Skaruč-Spremljala ga je skupina nje-sbvih soborcev, ob odprtem gro-jb mu je govoril četni komisar, asa želja je bila, da ga pokoplje Uhovnik Janez Dežman iz Ska-^ucne, ki je bil na naši strani, to-i a žal je bil odsoten. Pogreb je d drzno dejanje za tisti čas. Bi-, apje naših enot v teh krajih je n la res velika vojaška in politič-a manifestacija NOV. S prapa-v^bdo nam je uspelo zavesti oku-
doh ^e’ nas ie več k>ot 2.000
m bro oboroženih borcev in da bo-0 v tem kraju vsaj mesec dni.
pir ^ Gorenjskem odredu je bilo jjj.eccj borcev iz teh krajev in je okolice. Spominjam se, ka-pi sya s Francem Kimovcem za-p0btia tovornjak, ki je peljal la ,Cesti Vojsko—Koseze—Mengeš, iz ».manjšega nemškega podjetja pat-engša, šofer pa je bil naš sim-za„}?®r> zato smo ga po krajšem astisevanju izpustili.
tridnevnem bivanju v vasi čer° k010 v soboto, 10. junija zve-Binh tinenili iz vasi na hrib pri noči6nern: se bližje Ljubljani. Po-Sl0 bile nekatere skupine bor-
cev v raznih alkcijah,1 ostali pa smo prespali v topli poletni noči na hribu pred vasjo Dobeno. Zarana smo krenili v vas Srednje in Gornje Dobeno. Veseli smo bili, posebno tisti borci, ki smo pred vojno delali ali živeli v Ljubljani, ob pogledu na mračno, okupirano, a junaško Ljubljano. Kljub vojni vihri smo imeli veliko upanja, da bomo kmalu napravili še nekaj kilometrov in stopili v osvobojeno Ljubljano.
Toda drzno dejanje naše vojske nemškemu okupatorju ni šlo v račun. Zato so sklicali nujni sestanek vojaških predstavnikov in Gestapa na Bledu, kjer so napravili načrt za uničenje Gorenjskega odreda. Prvi dan našega bivanja na Dobenem je bil kar miren. Lepa sončna nedelja je omogočila, da so nekatere borce obiskali svojci diz vasi Črnuče in ostalih bližnjih krajev. Ostali borci so opravljali svoje vojaško in politično delo:
nekateri so čistili orožje in opremo, drugi so bili v patruljah, na stražah in v zasedah. Tudi poOiitični delavci so imeli polne roke dela. Njihova najpomembnejša naloga je bila na vsakem koraku in v prostem času vzgajati borce. Posebna skrb je bila namenjena ravnokar mobiliziranim'borcem. V ponedeljek, 12. junija, so nemške vojaške enote stopile v akcijo po načrtu, izdelanem na Bledu. Prvi spopadi so se začeli v smlednišlkih in skaručen-slkdh gozdovih, in sicer s terenci-burirji in obveščevalci, na katere so naleteli. Pri spopadih so ob robu gozda v Skaručni padli trije naši tovariši.
Tudi naši odredni obveščevalci, ki so šli iz Dob ena proti Mengšu, so padli v nemško zasedo. K sreči so pravočasno opazili sovražnika in se umaknili. Vrnili so se na Dobeno in poročali o dogodkih. Takšna poročila so se vrstila z vseh strani celo dopoldne. Odred se je premaknil iz vasi že pred poldnevom. S pripravljenim kosilom za naše borce se je gostila živima na Dobenu. Odred je bil na položaju med Dob enim in Rašico, razporejen po najvišjih gričih in pripravljen za boj.
Kot obveščevalec sem šel s tovarišem v patruljo proti Črnučam. Držala sva se preveč desno in zašla na Dobravo pri Črnučah. Ko sva hotela stopiti iz gozda proti kmetiji pri Brinjevcu v Dobravi, je bila gospodinja prav tedaj za hišo in naju opazila. Z mahanjem naju je obvestila, naj me hodiva do hiše. Počakala sva malo ob robu gozda. Kmalu se je vrnila z velikim kosom kruha in klobaso v predpasniku. Na hitro nama je povedala, da je na dvorišču polno Nemcev, prišli da so že ponoči, jim pobrali vso slamo in da kopljeo zaklonišča proti Tr-zanu-Mengšu. Vedela je povedati, da bodo obkolili hribe Dobeno in Rašico ter uničili vse partizane. Brinovčeva mama je bila velika prijateljica partizanov. Poznala me je osebno, saj sem se učil obrti pri njenem sosedu, komaj leto dni pred tem srečanjem.
S tovarišem sva urno krenila nazaj proti Dobenem, k sreči sva zopet zašla in prišla iz gozda v skrajnem levem kotu vasi Dobeno, kjer je bila nekdaj gostilna »Vila«. Ko sva pogledala proti vasi Gornje Dobeno, sva zagledala polno nemške vojske. Brž sva nadaljevala pot v gozd proti Rašici in kmalu dospela do našega bataljona. Poročala sva komandantu, kaj sva zvedela v vasi Dobrava. Popoldne se je odred ponovno premaknil na nove položaje še bliže nad vasi Rašica in Povodje. Z vseh položajev smo videli premike dobro oborožene
nemške vojske z lahkim orožjem, s seboj pa so vlekli tudi poljske topove. Sam sem opazoval premike iz Skaručne proti Polju, Vešči in Selu. Bili smo v zelo nejasnem in negotovem položaju, z nestrpnostjo smo pričakovali vojni spopad. Toda tudi Nemci so spremenili svojo taktiko. Vse okoliške gozdove so izredno dobro prehajkali in prečistili. Krog hriba Rašica in Dobeno so sklenili dva obroča, in sicer z veliko vo-jašsko natančnostjo. Zasede so postavili na vsakih 100 metrov, da ne bi niti en partizan mogel pobegniti živ z obkoljenega hriba.
Popoldne 12. junija je bilo zelo dolgo, najdaljše v mojem življenju. Vsak borec je imel svojo skrb, kako priti skozi tako močno obkoljen hrib. Bili smo slabo oboroženi, imeli smo malo municije. Prav v teh dneh smo pričakovali pošiljko orožja in municije s Primorske, zaradi ofenzive v Poljanski dolini pa se je dobava orožja zavlekla. Vodstvo našega odreda je celo popoldne načrtovalo, kako napraviti preboj iz obročev. Naša zaveznica — noč se je zelo počasi bližala, dočakali smo jo brez bojev. Med 9. in 10. uro ponoči smo krenili v pohod, toda ta pohod je bil vrtenje v začaranem krogu. Več ur smo hodili s hriba na hrib, nihče ni vedel, kdaj bomo začeli preboj. Po večurnem tavanju in premikanju v popolni tišini smo imeli kratek počitek. Zadnji posvet štaba je odločil, da se prebijemo iz obročev preko travnikov in polja med vasjo Vesca in Polje. Odločitev je bila zelo dobra. Nemci so namreč predvidevali naš preboj iz gozda v gozd. Tako so postavili najmočnejše zasede ob cesti Koseze—Mengeš in Skaručna—Šmartno. Med 2. in 3. uro zjutraj se je Gorenjski odred skupaj s terenci in vodom VDV masovno prebil preko dvojnega nemškega obroča pri vasi Vesca. V predhodnici je bilo šest mitraljezcev. Z močnim ognjem naših
mitraljezcev je bila odprta pot odredu, nemške zasede so se razbežale, naše enote pa so s hitrim maršem krenile proti Bukovici v zabrežje mimo Vodic v Voglan-ske gozdove. Manjša skupina se je odcepila pred vasjo Utik in krenila v Repenjski hrib. S tem je bil prvi del naše akcije končan, s popolno zmago naših partizanskih enot. Če se ne bi umaknili taiko načrtno in skupinsko s partizansko taktiko, bi bilo gotovo usodno za vse nas. Sodelovalo je kakih 5.000 zelo dobro oboroženih nemških vojakov, ki pa so imeli eno' napako: večina te vojske je le nekaj dni pred tem dogodkom prišla z ruske fronte, kjer je doživela velike poraze. Med njimi je vladala zelo nizka morala. Naš Gorenjski odred pa je bil zelo slabo oborožen, vendar je imel sleherni borec visoko moralno zavest, da se bori za svobodo in zmago svojega naroda.
Po preboju iz nemškega obroča 13 junija 1944 je glavnina od-
reda taborila v Voglanskih gozdovih. Tudi tu smo imeli krajši spopad z nemškimi vojnimi enotami. Nepričakovano je nemška enota naletela na naše zasede. Imeli smo ravno kosilo, ko je zaropotalo, V začetku smo bili malo zmedeni, toda takoj je bil vsak na svojem položaju. Boj je bil kratek in bliskovit. Nemci so imeli več ranjenih in so se umaknili, mi pa smo imeli le enega ranjenca — to je bil mlad študent iz Šentvida pri Ljubljani. Ranjen je bil v nogo, tako da smo ga morali nositi. S to akcijo pa se je tudi končal 13. junij s popolno zmago naše partizanske vojske.
Šele danes se zavedamo, kako junaška in tvegana je bila akcija Gorenjskega odreda na pragu Ljubljane.
Ta dan sta krajevni skupnosti Vodice in Bukovica-Šinkov turn proglasili za svoj krajevni praznik.
Obveščevalec Gorenjskega odreda Maks Žnidar
Od zamisli do novinarskega prispevka
Piše Marijana Habicht
Poročilo
Novinarska zvrst, ki je najbližja vesti, je poročilo. Tudi poročilo sloni na dejstvih, vendar pokaže tudi njihovo medsebojno povezanost. Običajno je bolj barvito in pestro kot vest in v poročilu avtorja čutimo. Pisec ne stoji v ospredju, ne komentira neposredno, vendar lahko razberemo njegovo stališče iz njegovega odnosa do dogajanj. Iz njegovega pisanja je razvidno, kaj mu je všeč in kaj ne, kaj hvali in kaj graja (čeprav največkrat tega direktno ne pove). Nekateri avtorji navajajo med vestjo in poročilom le eno razliko: dolžino oziroma podrobnejše opisovanje določenega dogodka, sicer pa ga teoretično enačijo z vestjo. Vendar ta razlaga ni pravilna, saj vest obravnava predvsem določeno dejstvo (dogodek, pojav), pri čemer dolžina pripovedovanja ni tako pomembna (dolga je lahko 3 ali pa tudi 13 vrstic, vendar čim krajša je, tem bolje). Bilo bi popolnoma nelogično, ko bi samo dolžina sestavka predstavljala odločujoči kriterij določanja vrste novinarskega izražanja, ne pa vsebina in način podajanja neke tematike.
Osnovna razlika med vestjo in poročilom je v tem, da vest v najkrajših črtah seznanja javnost O' nekem dogodku, poročilo pa podaja potek določenega dogodka.
Na primer:
Vest:	»Predsednik Tito in
Ceausescu sta danes dopoldne spustila v pogon hidroenergetski in plovni sistem Derdap na Donavi. Instalirana moč hidroelektrarne dosega 2,05 megavatov in je po velikosti peta na svetu. Ta mogočen objekt so skupaj gradili strokovnjaki iz Romunije in Jugoslavije ...«
Poročilo: »Najpomembnejše delo večletnega romunsko-jugoslo-vanskega sodelovanja — hidroenergetski in plovni sistem Derdap je danes spuščen v pogon. Ta, po mnogočem zgodovinski do-
godek, sta na simboličen način opravila predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik državnega sveta SR Romunije Nikolae Ceaucescu...
Oba predsednika sta se srečala točno ob 11. uri na sredini zapornice, prav na tistem mestu, kjer nevidna mejna linija med dvema državama, zdaj označena z marmornim trakom, seka zapornico in za vedno ukročene vode Donave...«
Temu sledi opis prisrčnega srečanja obeh predsednikov, pozdravi vidnih predstavnikov obeh držav, odkrivanje spominske plošče, branje teksta na plošči, in-toniranje obeh himen, čestitke, prehod na romunsko stran, kjer je bil miting, pozdravni govori, v katerih so bili navedeni osnovni podatki o velikosti in pomenu objekta, pa odhod na kosilo, zdravice in za konec:
»... Ob svečanem zagonu hidroenergetskega in plovnega sistema Derdap sta predsednik ZIS Bemal Bijedič in predsednik ministrskega sveta Georgi Georgi ju priredila svečan sprejem v hotelu »Derdap« v Kladovu.
To poročilo bi bilo lahko seveda tudi živahnejše in zanimivejše, ne kronološko, brez dvoma pa je govorilo o poteku svečanosti in ni svečanosti samo zabeležilo.
Razlika je močno razvidna tudi iz naslednjega primera:
Vest:	Na stadionu JNA v
Beogradu je Crvena zvezda premagala ekipo Partizana s 3:1. Pred 50 tisoč gledalci so gole dosegli: Ačimovič, Bajič in Karasi za Orveno zvezdo, Živaijevič (iz enajstmetrovke) pa je doseoel zadetek za Partizan. Dobro je sodil GUGULOVIC iz Niša.«
Poročilo: »Bil je prijeten večer ne samo zaradi svežega vetrca, ki je pihljal na Brdu, temveč še bolj zaradi lepe in zanimive igre, ki so jo prikazali igralci obeh moštev. Zmagala je Crvena zvezda s 3 :1, vendar pa
bi tudi Partizan, čeprav je slišati čudno, premagal svojega večnega tekmeca, z istim rezultatom.
Prvi gol je dosegel Ačimovič. Napad, ki se je zaključil z mojstrskim zadetkom tega reprezentanta, je začel vratar Dukovič ...«
Temu je sledil opis cele akcije, enako velja tudi za ostale zadetke, kjer so opisane vse podrobnosti, omenjeni vsi pomembnejši dogodki, zgrešene priložnosti, podana je ocena kvalitete igre in sodnika itd.
Poročilo torej govori predvsem o poteku dogodka, vsebuje pa tudi pomembne elemente vesti, kot so novost, aktualnost, pomembnost in zanimivost. Odgovoriti mora na vseh pet K, poročilo naj bo kratko, oziroma tako dolgo kot je potrebno (in ne več) in končno naj bo jezikovno čisto in naj spoštuje osnovne zahteve novinarskega pisanja. Nasploh pa za vse novinarske zvrsti velja: vsak sestavek mora biti predivom informativen.
Po obliki oziroma po načinu obdelave ločimo tri vrste poročil To so:
—	navadno poročilo
—	reportersko poročilo
—	komentatorsko poročilo
Pri navadnem poročilu lahko
dogodkom sledimo kronološko (kar je lažje) ali pa dajemo prednost pomembnejšim stvarem (avtorjeva odločitev). Tako reportersko kot komentarsko poročilo pa lahko predstavljata najvišjo novinarsko stopnjo, ki jo obvladajo le zelo sposobni in izkušeni novinarji.
Kljub vsemu pa novinarske oblike izražanja niso strogo določene in popolnoma razmejene. Med seboj se prepletajo, pogosto prehajao ena v drugo, se med seboj mešajo ali dopolnjujejo (pred poročilom lahko na primer kot napoved dogodka podamo celotno vest. So tudi primeri, da v enem samem sestavku najdemo tudi po ndkaj oblik (vest, poročilo, intervju in reportažo), pa vendar je prispevek tak kot mora biti. Vse je odvisno od dogodka in še več od sposobnosti novinarskega peresa. Prav to dejistvo pa tudi otežkoča teoretično obdelavo novinarskih žanrov.
VE/TI IZ PROIZVODNE
TOZD
MONTAŽA
Turbine
Za HE Čakovec smo v pločevinami izdelali zvarjenec za prvi vbetonirani del sesalne cevi. Trenutno se sesalna cev nahaja na peskanju pred površinsko zaščito in mehansko obdelavo. Predvidoma bo prva sesalna cev pripravljena za odpremo do 31. julija. Zvarjenec za drugo cev bo gotov do 25. julija, celotna druga sesalna cev pa bo pripravljena za odpremo v prvi polovici letošnjega avgusta.
— Obloga sesalne cevi za HE Grahovi ca je gotova in predana odpremi. Zvarjenec za drugo oblogo še izdelujemo, izgotovili ga bomo predvidoma do 25. julija. Ker se nam mudi, bomo morali sesalno cev takoj speskaiti, površinsko zaščititi in pripraviti za odpremo.
— Za HE Ožbolt za odpremo pripravljamo gonilnik, turbinsko gred in cevi v turbinski gredi.
— Zaradi pomanjkanja dela je montaža črpalk prevzela v delo gonilnik za HE Sokolovica. Predvidoma bo gonilnik gotov in pripravljen za odpremo v drugi polovici avgusta 1979.
— V fazi ipoitikusne montaže so štiri lopute 0 2900 s pripadajočo opremo za HE Hemren Dam. Izvršiti bomo morali še tlačni in funkcijski preizkus ter lopute površinsko zaščititi in od-premiti.
— V zaključni fazi mehanske obdelave se nahaja oprema za prvo loputo premera 0 5000. Še vedno pa so problematične obloge čepa, katere se še vedno kot nadomestilo izmeta izdelujejo v pločevinami. Oprema za drugo loputo 0 5000 pa se nahaja še v faza mehanske obdelave.
V zaključni fazi mehanske obdelave je tudi oprema za prva dva Howel Bungerja. Temu bo sledila poizkusna montaža, tlačni preizkus in funkcijski preizkus. Na tretjem okrovu je varjenje tesnilnih pasov izvršeno in temu bo sledila preostala mehanska obdelava.
Za četrti okrov Howel Bungerja so še vedno problematične nedobavljene elektrode, zaradi katerih pločevinama ne more nadaljevati z varjenjem tesnilnih pasov.
Posamezne pozicije vodilnih a se pripravljajo za poizkusno mtontažo skupno s predvodilni-kom, na katerem pravkar končujejo mehansko obdelavo.
Opremo vodilnika za drugi agregat še vedno mehansko obdelujejo, za drugo spiralo pa trenutno prilagajajo plašče na tra-verzni obroč.
— Za HE Tikveš je za prevzem pripravljena spirala z vo-dilnikom, gonilnikom z gredjo, ležajem in tesnilko. Prevzemu bo sledila demonltaža, površinska zaščita in nato priprava za odpremo.
Oprema drugega agregata je še v fazi mehanske obdelave pred poizkusno montažo. V začetni fazi poizkusne montaže se za isto naročilo nahajata še dve pripadajoči loputi.
— Za izvozno naročilo HE Ruahihi je odpremi j ena vsa oprema, razen regulacije, katera bo gotova in pripravljena za odpremo v drugi polovici julija.
Dieselski motorji
Naročena motorja tipa 723 LH za črpalno postajo Dvor se nahajajta v fazi funkcionalnega poizkusa. Predvidoma bosta motorja pripravljena za odpremo do 31. julija letos.
Za nartočeni motor tipa DM 620 MTBH-30 za Rade Končar še vedno nismo prejeli pripada-
jočega generatorja, ki ga bo dobavil naročnik sam, kot obljublja do 31. julija 1979. Zaradi ka-sniiitve generatorja bomo motor odpremili predvidoma v drugi polovici avgusta.
Zaradi pomanjkanja dela montaža dieselskdh motorjev nadaljuje z izvajanjem montažnih uslug za druge tozde.
Žerjavi
Za OLT Osijek so za četrti maček zvarjene! že izdelani, poslali smo jih na mehansko obdelavo, do pričetka montaže pa moramo dobiti iz Rade Končarja manjkajoče elektromotorje.
Prvi most striper dvigala za železarno Nifcšič smo 10. julija odpremili naročniku.
Drugi most z mačkom za istega naročnika pa je tudi gotov in trenutno v fazi demontaže pred površinsko zaščito in odpremo. Za Metalno Maribor je v fazi preizkusne montaže nosilka in mehanizem spreaderja.
Oprema za tri mehanizme je mehansko obdelana im pripravljena za poizkusno montažo. Pospešeno potoka mehanska obdelava tretjega polarnega žerjava za ZSSR. Glavne nosilce v pločevinami razvezujemo, nato pa jih bomo peskali in površinsko zaščitili. Predvidoma se bo poizkusna montaža pričela v začetku avgusta 1979.
Reduktorji
Za naročnika iz Sovjetske zveze imamo 12 podajnih mehanizmov v fazi funkcijskega preizkusa, odpremili jih bomo predvidoma do 24. julija 1979. Za istega naročnika je v fazi mehanske obdelave še osem podajnih mehanizmov, kateri bodo predvidoma gotovi in pripravljeni za odpremo v oktobru letos.
Črpalke
V	montaži so gotove in pripravljene za odpremo še zadnje štiri črpalke za naročnika Ormož in Virovitica.
— Za naročnika PS Litostroj so gotove in predane v skladiščenje črpalke tipa 3CV2-XIV.
— V fazi funkcijskega preizkusa se za Klkimdo nahaja eva-kuaeijski agregat z dvema črpalkama.
V	fazi funkcijskega preizkusa so še tri črpalke tipa 5CN7 za Elektrobosno, Jajce.
Zaradi pomanjkanja dela je montaža črpalk prevzela v izdelavo štiri hidravlične preoblikovalne stroje HPC-1-63. Dva preoblikovalna stroja sta gotova in pripravljena za površinsko zaščito, dva pa sta pripravljena za določeno predelavo.
TOZD MONTAŽA je imela v mesecu juniju 1979 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 570 ton.
Uspelo nam je doseči 422 ton oziroma 7 4-odstotno izpolniti plan.
B. Seme
TOZD PPO
Prvo polletje je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila dokaj uspešno. Dosežena kumulativna proizvodna realizacija je 826 ton, to je 85 odst. polletnega gospodarskega plana, ki znaša 975 ton. Kumulativna blagovna realizacija za isto obdobje pa je 878 ton oziroma 90 odstotkov. Glede na gospodarski plan za leto 1979, ki predvideva 1800 ton realizacije, smo dosegli v prvem polletju 46 odst. proizvodne in 49 odst. blagovne realizacije.
V	primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodna realizacija večja za 90 odstotkov. Po gospodarskem načrtu
—	200 ton realizacije — smo v juniju dosegli 223 ton proizvodne realizacije oziroma 111 odst., blagovne proizvodnje pa smo odpravili 251 ton oziroma 125 odst. Vsa pohvala gre tudi sodelavcem — monterjem TOZD MONT
—	dieselski motorji in črpalke, ki so svoje zadolžitve opravili uspešno in kvalitetno ter v dogovorjenem roku. Delavci tozda Proizvodnja preoblikovalne opreme si še v naprej želimo takega sodelovanja s tozdom MONTAŽA.
V	juniju smo iz dogovorjene realizacije 12 preoblikovalnih strojev vse odpravili naročnikom. Naše stroje so prejeli: Iskra — Nova Gorica hidravlični stebmi stroj HSG-1-25 (P-62299), Ikarus
—	Zemun hidravlični vlečni
stroj HVO-3-400	(P-62220-01),
Swaty — Maribor vrtljivo mizo z izipahovalno napravo (P-62178), Soko — Mostar hidravlični vlečni stroj HVO-2-,250	(P-62235),
Prva Petoletka — Trstenik hi-dravOičnli vlečni stroj HVO-2-250 (P-62241), Magnohrom — Kraljevo hidravlični vlečni stroj HVO-2-250 (P-62325), Konstruktor — Split hidravlični preoblikovalni stroj HPC-1-25 z ravnalno napravo (P-62239). Metalurški inštitut — Ljubljana hidravlični uti-skovalnik HUO-2-250	(P-62244),
IMT — Beograd hidravlični kri-vilni stroj HKOC-1-250-5000 (P-62247), Agrovojvodina — Novi Sad hidravlični preoblikovalni stroj za duroplaste HDS-2-160 (P-62257) in hidravlično opremo za Rade Končar — Sombor. Skupna teža je dosegla 251 ton.
V juliju bomo predvidoma zmontirali, funkcionalno preizkusili in odpravili našim naročnikom 11 preoblikovalnih strojev: Jugtidentu — Novi Sad hidravlični vlečni stroj HVC-2-25, Unisu
—	Gorazde hidravlični s tiskov al-nik stebrni HSS-1-25, Porcelanu ■— Izlake hidravlični preoblikovalni stroj HPC-1-25, Standardu
—	Osijek hidravlični vlečni stroj HVO-2-160, Titanu — Kamnik hidravlični vlečni stroj HVO-2-160, Uniorju Zreče hidravlični vlečni stroj HVO-2-160 in hidravlični vlečni stroj HVO-2-250 ter naročniku iz Kaira — Egipt hidravlični krivilni stroj HKS-630, vse v skupni teži 140 ton.
L. Gorjanc
TOZD OB
Pol leta napornega dela je za nami. Veliko volje, prizadevanja, truda in umskih sposobnosti je vloženih v boju za dosego končnega cilja — za dosego plana tako količinskega kot finančnega. In kakšne sadove so rodila naša prizadevanja?
Polletni rezultati kažejo dobro, vsaj kar zadeva doseganje normativnih ur — NU. (Polletnega obračuna namreč še ni).
V	juniju smo planirali 99380 NU, naredili pa smo 90953 NU ali 100,6 odst. To je vsekakor zelo soliden doseg. V šestih mesecih pa smo naredili 593.033 NU ali 87 odst. kumulatifvnega načrta oziroma 46 odstotkov letnega plana.
Ponovno poudarjamo-, da ni pomembno število opravljenih NU, temveč to, da se te NU opravijo na tistih komisijah, ki so najbolj nujne in od Jtaterih pri-čakiujiemo tudi ustrezen finančni rezultat, da ne povečujemo samo nedovršene proizvodnje. To pa je odvisno tudi od pravočasne založenosti z materialom in od razpoložljivih zmogljivosti.
V	mesecu juliju smo začeli z obdelavo čeških -ulitkov. Težajve nastajajo zaradi teže odlitkov oziroma zaradi premajhne zmogljivosti žerjavov.
#	Pri 'turbinah potekajo dela na HE Hemren Dam,
® črpalke izdelujemo za CP Dvor, ® reduktorji — dela potekajo na reduktorjih za ZSSR,
#	stiskalnice — začeli smo z izdelavo tako imenovanega ruskega programa,
® viličarji — končujemo z deli na pettonskiih viličarjih, dela pa potekajo tudi na nakladalnikih.
P. Hajdinjak
NOVI STROJI —NOVA TEHNOLOGIJA
Obdelava turbinskih lopatic
Prav gotovo je ena najzahtevnejših operacij obdelave obdelava hidravličnih oblik. Poseben problem predstavljajo lopate gonilnika Kaplanove turbine.
Lopatice obdelujemo v celoti ročno z ročnim pnevmatičnim orodjem (torej je ročno tudi ko-smačenje in končna obdelava).
Sicer v svetu poznajo več različnih načinov obdelave. Pri tem velja, da komplicirano prostorsko obliko obdelajo v največji možni meri strojno.
Nekaj proizvajalcev turbin obdeluje s 5-osnimi CNC rezkai-nimi stroji. To so izredno dragi stroji, za katere je zahtevna že sama priprava programa. Program za obdelavo v petih oseh se mora izdelati na velikem računalniku.
Vse ostale metode so poizkusi s cenejšo opremo, na primer: kopiranje na namenskem rezkal-nem stroju, vrtanje surovca na potrebno globino po koordinatah, ki jih poda konstruktor, nato pa ročno odvzemanje materiala med izvrtinami itd.
Pred kratkim smo zasledili še eno metodo obdelave, ki je zelo privlačna. V TOZD PPO se namreč odločajo o nakupu velikega portalnega obdelovalnega centra, ki ima krmiljene tri osi. Ta krmilna CNC naprava ima poleg lastnosti običajnega CNC, ki ga v Litostroju že poznamo, še lastnost odčitavanja koordinat. Krmilna naprava FIDIA lahko v
povezavo s posebnim elektronskim tipalom »posname« obliko modela, ki je lahko lesen ali iz umetne mase. Koordinate se avtomatsko zapisujejo na disketo, ki ima zmogljivost 256.000 znakov. Disketa ima torej vlogo luk-
njanega traku, ki pa pri taki obdelavi ni primeren zaradi velikega števila informacij.
S to metodo se je mogoče izogniti zahtevni izdelavi programa za obdelavo lopatic oziroma vseh kompliciranih oblik (npr. vseh vrst orodij za stiskalnice). Za obdelavo »normalnih« obdelo-vancev, kot so npr. mize in pehala za hidravlične stiskalnice pa
Krmilna naprava FIDIA CNC COPTMILL ob portalnem obdelovalnen* centru CASER
PRIZNANJE OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Skupščina občine Ljubljana-Šiška — Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in Občinski štab za civilno zaščito sta ob dnevu civilne zaščite — 20. juniju podelila priznanja in značke za dosežene uspehe pri razvoju civilne zaščite in krepitve obrambnih sposobnosti. Slovesna podelitev priznanj je bila 22. junija v sejni sobi TOZD OB, priznanja pa je nagrajencem izročil poveljnik štaba civilne zaščite v Litostroju tovariš Darinko Kolbl.
Nagrajenci so se s svojim delom odlikovali na raznih področjih civilne zaščite, sodelovali so na tekmovanjih civilne zaščite in prve pomoči, poleg vaj in usposabljanja pa so nudili tudi ustrezno pomoč enotam civilne zaščite (v krajevnih skupnostih, ki so v neposredni bližini Litostroja. Naše enote so sodelovale tudi na večjih manifestacijah ob praznikih mesta in občine, udeleževale so se raznih tekmovanj v nudenju prve pomoči in podobno. Ob letošnjem prazniku je prejelo priznanja 27 Litostrojčanov, in sicer: Darinko Kolbi, Sonja Mravlja, Mihael Premk, Avgust Klemenc, Ivan Maričič, Matej Ge-lemanovič, Ivan Cernoša, Rajko Sabec, Ifcranka Lukane, Dominik Selan, Anton Papež, Jožica Snoj, Kristina Jančar, Štefan Vogrinčič, Maks Štrukelj, Ilija Katilovič, Ivan Šavor, Prane Kovačič, Prane Mihelič, Angelca Ažman, Hrabroslav Premelč, Vinko Kabaj, Vladimir Mlinar, Ankica Pintar, Vu-kosav Živkovič, Martin Fine in Janez Gal. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!	M. H.
je mogoče krmilno napravo programirati tudi na običajen način.
Ce bomo podpisali pogodbo 0 nakupu omenjene opreme, si lahko obetamo še nove racionalizacije na področju mehanske obdelave.
S. Gl ampak
MODROST MED PRIJATELJI
Stric Matic ima prijatelja, k* je že dokaj v letih.
Ljubezensko je vezan na dekle in ta ljubezen se vleče že cel° desetletje. Pred kratkim pa je dekle postavila resno vpraša' nje: »Kaj pa ti pravzaprav rt-1' sliš o najini poroki in bodočnO' sti?«	■
»Le kaj naj bi mislil! To 5 mislim, da sva se že postarala je že skrajni čas, da bi se poro' čila. Samo bojim se, da naju 11 bo nihče več maral!-»