^ ir ■: > ' --.j • • ' • : Edini slovenski dnenrik ▼ Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. G1 Kinr _nr- -o The only Slovenian Daily in the United States. :« k. ■ ■ ■ Issued erery day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :- TELEFON PISA&NE: 4687 CO&TLANDT. Entered as Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. NO. 27. — ŠTEV. 27. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 2, 1916. — SREDA, 2. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Nemški letalci nad Solunom. Turška posadka obkoljena. o- NEKO NEMŠKO POROČILO PRAVI, DA SO ČRNOGORCI UMORILI SVOJEGA GENERALA BEČIRA. IS K BOLJETINAC JE PADEL V BOJIH PRI SKA-DRU. — ČRNOGORSKI PRINC MIRKO JE NA SVO JEM POSESTVU V PODGORICI. — STRAŽIJO GA AVSTRIJSKI VOJAKI. — NEMŠKI LETALCI SO VR GLI NA ZAVEZNIŠKI TABOR V SOLUNU VELIKO BOMB. —VELIKA ŠKODA. Pariz, Francija, t. februarja. — Neki rimski časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da so Črnogorci u-iriorili generala Bečira; umorili so ga zategadelj, ker jili svaril pred kapitulacijo in spodbujal k ustrajnosti. Rojaki s<« mu nekaj rasa dokazovali, da je neumono ustavljati se, ker je pa le ust rajal na svojem stališču, so ga <1r-noffoivi umorili. Boje je bilo umorjenih tudi nekaj drugih višjih f-rao-uwskih častnikov. Toulun, Francija, 1. februarja. — Oblasti so danas izpustile iz zapora tui-skega generalnega konzula in dva turška i^hkIkonzula, katere so bili svoj čas vjeli Francozi v Solunu in njih prepeljali na bojni ladiji sem. Od tukaj sta odpotovala v Švico- Na prostem je tudi bolgarski konzul. Berlin, Nemčija, 1- februarja. — Časopisje poroča, da dosedaj skoraj vsi Črnogorci odložili orožje. Večina prebivalstva jolnoma mirno. Berlin, Nemčija, 1. februarja- — Črnogorsko prebivalstvo je odločno proti Italjanom, kljub temu, da je bilo zadnji čas v Crnigori vse polno italjanskih agentov, ka-terim se je bilo posrečilo pridobiti nekaj uglednih Črnogorcev na svojo stran. Prebivalstvo je sedaj izprevidelo, dn nima od Italije ničesar pričakovati, ker so Avstrijci zasedli vso črnogorsko obal- Francija je bila svoj čas poslala Črnogorcem miljon kilogramov moke. ki pa ni nikdar prišla na svoj cilj, ker so jo zaplenili Italjani. Berlin, N emeija, 1. febniarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja: Nad Solunom se j<* ]x»javilo nekaj naših zrakoplov-e« v k so uspešno obstreljevali zavezniški tabor. Veliko skladi >č je j>opol noma uničenih. Zrakoplovei so se umaknili. ko so stopile zavezniške baterije v akeijo. Povzročena škoda j<* ogromna. V splošnem je ]mloxaj na Baikal* i neizpremenjen. Rim, Italija, 1. februarja. — "Giornale d'Italia" je d«.bil iz Petrograda poroeilo, da poveljuje turškim četam 4 Krzrrumu nemški maršal (roltz. V mestu je 80,000 mož, katere so Rusi popolnoma obkolili. Posadka ima samo še za dva tedna hrane. Rusko hrodovje podpira operacije ruske armade v Kavkazu. I/ istega vira se tudi j>oro<"a. da prodira desno rusko krilo proti Trapezuntu- Parii, F rancija, 3. februarja. — Carska še se dozdaj ni odločila, kaj naj napravi- Vesti, da se bo pridružila Avstriji in Nemčiji, so neresnične. V zadnjih sejah poslanske zl>orniee se je o tem veliko razpravljalo iii se je sledil jič sklenilo, da mora na vsak način ostati vlada nevtralna. Ako ji zavezniki res plačajo obljubljeno odškodnino in ako l>odo po vojni res zapustili Solun, bo Grška na velikem dobičkti. London, Anglija, 1. februarja. — iz zanesljivega vira se je doznalo, da so izbruhnili v Carigradu resni nemiri. Prebivalstvo demonstrira po ulicah in zahteva od vlade, da naj .takoj sklene mir. Wilson na potovanju. Predsednik je v štirih govorih po-v dar j al, da ni pod uplivom kapitalistov. — Zagovarja državne naprave. Newton, Iowa. 1. februarja. — Danes jo potoval predsednik Wilson po Iow*i, kjer je ljudstvo na strani bivšega državnega tajnika pod Wilsonovo upravo, Bryana. Wilson je napravil štiri kratko govore v raznih mestih pred približno 30.000 poslušalci, ki so se zbrali na železniških postajah, da bi ga slišali. Vsi so ga prisrčno pozdravljali. V svojih govorih se je mnogo trudil dokazati, da niso imeli nanj nikakega upliva izdelovalci muni-eije in da je odločen zagovornik načrta, da bi država sama vzela v svoje roke izdelovanje muineije in drugih vojnih potrebščin, ki bi bile vsled tega tudi mnogo cenejše. Rekel je tudi, da je v srcu ravno tak zagovornik miru, k^kor so drupi. da pa jo prepričan, da se morajo Združene države zavarovati proti vsem možnostim v bodočnosti. Aretacija skrivnostnega napadalca. Albany, N. Y., 1. februarja. — Danes popoldne so aretirali v She-noetadv nekega 25-letnega llarol-da S. So very, ki jo po svoji zunanjosti čisto nedolžen človek, ki pa je ustrelil s posebno brezslišno pištolo štiri osebe v Albany, N. V., od katerih je ena že umrla. V Sheneetady, kjer je stanoval v neki hiši, se je zdel sumljiv neki ženski, ker je videla pri njem neko posebno pištolo, nakar ga je P.UStjlit-aretirati. Njegova pištola je bila posebne vrste patent ter se njenega poka prav nič ne sliši. Napadalec pravi, <1a j«1 po poklicu igralee. Banditi umorili stražnika. Chicago, 111., 1. februarja. — Nocoj so umorili roparji nekega stražnika, ki jih j«' presenetil, ko so hoteli ulomiti v neko trgovino. Morilei so ubežali v avtomobilu. Stavka v Carnegijevih jeklarnah. Youngstown, O., 1. februarja. Danes je izgubilo delo osemsto dela voev in od dvanajstih jeklarn jih jo bilo zaprtih pet kot posledi-ea stavke za povišanje plače. Višje cene. Washington, D. C.. 1. februarja. Kakor kaže. bodo letos poljski pridelki veliko dražji kakor so bili zadnje leto. Že prvega januarja so bili vsi pridelki za dva centa dražji kot 1. januarja lanskega leta. Strelni jarki. Strelni jarki igrajo ▼ sedanji vojni selo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti. Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo^vee tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peei, skladišča itd. Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju. Slovensko-Ameriski Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kup šale. — Opremljen je s krasnimi slikami. Rojaki, naročite si ga, dokler zaloga ne poide. Stane samo 35 centov. Naročite ga pri: 8L0VZNIC PUBLISHING 00«, Si, V«w Ysffc, m. Y. jrfSBPf--"' m■• ■■■ ♦ Avstrija in Italija. Vroči spopadi pri Soči. — Poročila si zelo nasprotujejo. — Zasedanje italijanskega parlamenta. Rim, Italija, 1. februarja. — V gorenjem delu doline Cordevo-1h je prišlo do vročih spopadov med našo in sovražniško artileri-jo. Bitka še dozdaj ni končana. Pri Bovcu smo zavzeli nekaj avstrijskih strelnih jarkov in več so-vražniških postojank, ki so za nas zelo velike važnosti. Avstrijska artilerija je obstreljevala kolodvor v Korminu. Skoda. ki jo je povzročila, ni velika. Avstrijska in italijanska poročila o položaju pri Soči si zelo nasprotujejo. V italijanskem parlamentu se razpravlja skoraj izključno o vojaških zadevah. Ministri zavzemajo stališče, da Italija ne sme odnehali in da ne sm^ prej sklepati miru. dokler ne bo dosegla svojega cilja. Situacija v Mehiki. Villa je dal umoriti svojega bivšega generala. — V Juarez še ni dospelo nobenih poročil. El Paso, Tex.. 1. februarja. — Sem je dospelo poročilo, da je dal Villa ustreliti svojega bivšega generala Tomasa Ornelasa. Villovi vojaki so ga dobili v nekem železniškem vlaku in ga usmrtili. Napad na generala se je izvršil samo nekaj milj od Cliihuahue, kjer ima baje general Carranza 3000 mož. Villovi vojaki so nadalje vjeli nekaj potnikov in zaplenili vso poštne pakete. Villa ima po vsej deželi vse polno špionov. Čeravno ni dospelo v Juarez noht nih natančnih poročil, se je vseeno doznalo. da prodira v 1'uena Ventura dolino močna Carranzova armada, ki ima nalogo vjeti trene-rala Villo. Torreon, Mehika, 1. februarja. V severnem delu Mehike vlada skoraj popoleu mir. — Če bo šlo tako naprej, bo imel Carranza razen Villo vse mehiško generale in poveljnike na svoji strani. Zahteva, naj bogataši plačajo za stroške vojaške pripravljenosti. Washington, D. C., 1. februarja. Danes je uložil demokratični zastopnik v zbornici Bailey, ki se tiče dohodninskega obdačenja bogatih. Predloga zahteva, da se obdači premoženje od 10 do 20 tisoč dolarjev po pet odstotkov, premoženja, ki znašajo pol iniljona dolarjev pa po petdeset odstotkov. »Svojo predlogo je utemeljeval Bailey s tem, da naj plačajo /a vojaško pripravljenost oni, ki imajo in ki jo zagovarjajo in ki je edini rabijo, ker imajo prevelika premoženja. Bailey je rekel, da se bo potem videlo, kje je patriotizem ilorga-nov, Rockefellerjev in drugih denarnih mogotcev, če bodo morali plačevati tako visoke davke. $4.50 dnevno. ^ Organizirani tesarji v Orange, N. J., zahtevajo od svojih delodajalcev, da jim morajo plačati po sH.oO dan dan. Če se delodajalci ne bodo nklonili. bodo tesarji za-stavkali. Mongolski ustaši. London, Anglija, 1. februarja. Iz Mnkdena prihaja preko Petrograda poročilo, da so prekoračili mongolski ustaši veliki kitajski zid ter oblegajo baje mesto Datum-la na Kitajskem. Papežev odposlanec. Tokio, Japonsko, 1. februarja. Sem je dospel Giuseppe Petrelli, papežev odposlanec. V avdienei ga je sprejel cesar Jošihito. i Železniški in brzojavni promet pre-kin j en. 36 človeških žrte v. Povzro-cena škoda je velika. R KO JAKI P O SO KI Ker nun letos nikakor ni mogoče dobiti PRATOL ta ja, opozarjamo va in rojakinje, da naj St. Louis, Mo.. 1. februarja. — ^ka Moramee je prestopila bregove in preplavila železniško progo Missouri-Pacific železn?ee. V tem okraju je železniški promet popolnoma ustavljen, poškodovana tudi tolofoiiska in h*v.«»jjivna zveza. Newport, Ark., 1. februarja. — V tukajšnji bližini jo prodrla iv-ka nasip in poplavila okolico. Več delov mesta jo pod vodo. Voda še vedno narašča. Po cestah ne vozijo vozovi in avtomobili, pač pa čolni in splavi. Little Rock, Ark.. 1. februarja. 1'radniki North Arkansas železnice so sporočili, da je voda protrga-la nasip pri MeOlellaiidu. San Diego, Cal.. 1. februarja. — .Severni nasipi v dolini reke Otav so nepoškodovani. V preplavlje-uem ozemlju so našli -iti Trupelj. Takega viharja in takih nalivov, kot so bili tukaj zadnje dni, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ujet Anglež hvali avstrijske častnike podmorskih čolnov.^ London, Anglija, 1. februarja. Stotnik Artur Stanley Wilson, ki ga jo vzel z nekega grškega parni-ka v Sredozemskem morju nek avstrijski podmorski čoln, je rekel, da so jo nahajal 48 ur na avstrijskem podmorskem čolnu, tekom katerega časa so jo moral podmorski čoln skrivati prod zavezniškimi patrolnimi čolni. Rekel jo, da so se mešali občutki ujetnikov med željo za uspeh zavezniških čolnov in strahom za lastno varnost. Stotnik Wilson se je pohvalil z ravnanjem avstrijskih častnikov ter jih tudi pohvalil, da so bili pogumni in pripravljeni, hojevati so s komurkoli. Stališče Rumunije. Milan, Italija. 1. febniarja. — Dunajski in budimpoštanski časopisi izražajo bojazen, da se bo pridružila Romunija zaveznikom. Rumunska vojska se pridno pripravlja za dolgo in teško vojno ter je v zadnjem času dobila veli kauske množino konj za vojno. — Odkar so zavezniki pokupili vse žito v Rumuiiiji. se je obrnilo javno mnenje v prid zaveznikom, kar napravlja Nemčiji in Avstriji veliko skrbi. Pozor, pošijatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRUO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te poiilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošilja, ti, ker jih vedno prestavljajo, lah-1 ko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Ujetje angleškega parnika. Združene države in Nemčija. —-o—— NEMŠKA POMOŽNA KRIŽARKA, KI JE UŠLA IZ KIELSKEGA KANALA, JE UJELA ANGLEŠKI PARNIK "APPAM", O KATEREM SO MISLILI, DA SE JE POTOPIL. — V AMERIŠKO PRISTANIŠČE HAMPTON ROADS GA JE PRIPELJALA NEMŠKA POSADKA DVAINDVAJSETIH MOŽ POD POVELJ STVOM REZERVNEGA POROČNIKA. — NEMČIJA BO BAJE UGODILA AMERIŠKIM ZAHTEVAM. Cene ; K. $ 1 K. 9 S____ .85 i 120____ 16.20 10.... 1.50 | 130____ 17.55 15____ 2.20 j 140____ 18.00 20____ 2.85 t 150____ 20.25 25.... 3.55 [ 160.... 21.60 30____ 4.20 j 170.... 22.03 85____ 4.1*) j 180.... 24.30 40.... 5.55 j 100____ 25.65 45.... 0.25 1 200.... 27.00 50____ «•90 t 250____ 33.75 5u---- 7.G0 | 300____ 40.50 60____ 8.25 j 350____ 47.25 G5.... 8.85 j 400.... 54.00 70____ 5i.60 j 450.... 60.75 75____ 10.:J0 J 500.... 67.50 80____ 10.05 I 600____ 81.00 85.... 11.65 j 700.... &L60 90..., 12.30 j 800.... 108.00 100____ 13.90 j 000.... 121.50 110.... 14.85 j 1000.... 132.00 Ker.se cene sedaj pogosto spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš ftglas TVRDKA FRAHK SAKSEB, 82 Oortbadt ftt* Hew York, V. T. Newport News, Va., 1. februarja- — Zgodaj danes zj utra i je priplul v Hampton Roads že precej easa pogrešani angleški parnik "Appam" kot vojni plen Nemcev v rokah nemško posadke. Ta vest se je raznesla po blisk o vo in jt* vse kroge presenetila, ker so bili v angleških in drugih mornarskih krogih prepričani, da se je parnik ponesrečil in potopil s potniki in moštvom na krovu ob zapadli i afriški obali. iS parnika je vihrala ee-sarka nemška zastava in na poveljniškem mostieu je stal nemški poveljujoči poročnik Hans Berge iz mornariško rezerve- Moštvo, ki šteje le 22 mož. je čuvalo nad 420imi ljudmi, ki so se nahajali na krovu parnika "Appam". Vsi so bili zelo začudeni, ko so slišali čudno zgodbo parni k o vi li potnikov, da jih je ustavila ob zapadni afriški obali mala nemška pomožna križarka *v Yorka. Na krovu parnika "Appam" nahaja mnogo odličnih potnikov. Kolikor se jo moglo dognati, se je splazila pomožna križarka "MoewoM iz Kiela na ta način, da si je nadela zunanjost trgovskega parnika ter plula pod švedsko zastavo. Poročnik. Berge jo obvestil pristaniške oblasti v Hampton Roads, da se nahaja na krovu Je Še za en dan živil, vsled česar je dobil dovoljenje, spraviti na krov parnika novih zalog živil. Norfolk, Va.. 1. februarja. — Vsled vesti, da je spremljal parnik "Appam" na poti čez Atlantiški ocean nek velik in hiter nemški podmorski čonl, so nekateri zavezniški parniki takoj preklicali svoj odhod iz ameriških pristanišč, boječ se napada- Mnogo parnikov je dobilo navodila. naj počakajo, dokler se vsa zadeva ne pojasni- Washington, D. C.. 1. februarja. — Mnogi mornariški častniki Združenih držav dvomijo, da bi mogli nemški podmorski čolni operirati tost ran Atlantiškega oceana ob ameriški obali, ker bi morali imeti v ta namen opirališča <>b ameriškem obrežju, ali pa bi morali dobivati potrebščine od nevtralnih parnikov. kar bodo ameriške oblasti začele takoj preiskava ti Washington, D. C'., 1. februarja. — Zvedelo se je, da se bo Nemčija sporazumela z Združenimi državami glede zadeve "Lusitanije" na sledeč način: Nemčija ne bo direktno preklicala in obžalovala potop "Lusitanijo". ker predsednik Wilson ni ravno za to vprašal. Nemčija se bo udala Združennn državam, ki morajo svoje zahteve nekoliko omiliti. Nemčija vstraja na stališču, da je bila opravičena po mednarodnem pravu do potopa "Lusitanije" kot v povračilo angleške blokade in prepovedi uvažanja živil v Nemčijo in ji te pravice nevtralno države tlidi niso odrekale- Edino, kar prizna Nemčija, je, da je bilo neposta-vno dejanje, ker je izgubilo pri tem dogodku toliko potnikov, še posebno nevtralnih, svoja življenja. Povsod z zanima-njem pričakujejo, kako se bo za vršila cela zadeva. Theokitis. Milan, Italija 1. februarja. — V Atenah so prišle oblasti na sled obširni zaroti. Zarotniki so si na- deli nalogo umoHti vsakega grškega vojnega ministra. Bivši grški vojni minister Theokitis je bil baje zastrupljen. 02730646 m JOTASNABODA, 2. FEBRUARJA* 191&. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by tM ■LOVENIC PUBLISHING 00. (a corporation.) FRANK SAKS EH, President. LOUIS BENEDIK. Treasurer. Place of Business of the corporation an J addressee of above officers: 12 Cortl&ndt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. &a «*vlo Leto velja Ust sa Ameriko In Canado. . J3.00 ^ pol leta 1.50 „ celo leto sa mesto New York.. 4.00 » pol leta sa mesto New York.. 2.00 m Erropo sa ese leto..........4.50 • m « pol leta............ 2.55 „ četrtleta..........1.70 "tiLAS NARODA" Izhaja vsak dan tzvzemSl nedelj ln praznikov. "O LAS NARODA" ("Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Doi*Ul bres podpisa ln osobnoetl m ne pri obsuje jo. IM- fiar naj se blagovoli pottljatl po t— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro t'.xno, ds se nam tudi prejinje U-?ali-te naznani, ds hitreje najdemo naslovnika. Do om In pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 12 Cortlandt St., New York City Telefon 4687 Cortlandt. jSpiilk Gibanje za svetovni mir. Naljivei »o smejejo Henry ju Fordu in njegovemu mirovnemu parnikn ''Oscar II.", s katerim m) • bili peljali on in njegova 411 mirovna družba" v Evropo, 7 namenom, da dosežejo mir med b< juj r-iini se evropskimi narodi. Politiki in drugi so se obrnili / ra/.ui ni pretvezami od njega in njegov- ga podjetja. Vlade nevtralnih držav, kakor so Združene drj.»v.-. Norveška in Švedska, so se pa tudi odtegnile vsake udeležb.- ter odrekle pomoč. V s vlade po celem svetu so predvsem za oboroževanje, za vo-ja> in<» in za vojno. V tem oziru - » -i p > lobne vse vlade, republikanske ia monarh istiene, samo-držue in ustavne. V »i vodilni in čuteči ljudje po «• a -vetu zagovarjajo mir ter mirno in sporazumno delo človeštva. Za take vrste ljudi je mir večje važnosti, kakor i»a vojna. T »i k i ljudje so raztreseni vsepovsod. niti v strelskih jarkih jih ne manjka. Mnogo jih je v Nem-> . : Angliji, Turčiji, Avstriji in Rusiji, toda oni molče. ker *'5ila kola lomi". Tepe jih splošno vojno nasilje, ki ga gojc vlade same in pa oni, ki imajo dobiček in korist od vojn. — Če hočete živeti v miru. bodite dobro pripravljeni na vojno... S takimi izrabljenimi in zastarelimi besedami vojnih privržencev strašijo vse in vsakega. Radi teh besed so vodile vse države, posebno pa še Nemčija, Anglija, Rusija in Francija, velikansko gonjo za oboroževanje. Ljudje teh obo-rožujočih držav so se slabo učili. Tnalo so bogateli ter se poniževali pr.-d vojnim molohom in zapravljali milijarde dolarjev samo za tu kri v potokih!. Kdorkoli se bije i s komurkoli, povečini glupei, a zdaj se bi jejo celo tudi razumni ljudje. Bijejo se sami kulturni", prosvitljeni" in bogati narodi. Dežela, kjer se je rodil veliki Dopis. Heilwocd, Pa. — Tukaj nas je mak) Slovencev, toliko več je pa Shakespeare, dežela Tolstoja, ona Hrvatov. Skoraj vsi smo zaposle-Rousseauja se bije z domovino ni v premogorovih. Zaslužek je Goetheja in z ono velike pisate- ljice in mirovne zagovornice Ber-te Suttnerjcve. Za njimi se še začenjajo pripravljati Združene države, kjer je dolgo branil demoliratizem, da se militarizem ni mogel razviti. Zganila se je tudi že Kitajska iz odvisen od prostora in od delavca. Sem ne svetujem nikomur hoditi. Ko se bo kaj izpremenilo. bom že sporočil. Pozdrav! — Nik. Karlovič. Greensburg, Pa. — Naša mala slovenska naselbina stoji približno eno miljo vstran od Greens- svojega spanja, dasi jo je njen burga prav na prijaznem gričku. pro rok Konfucij učil, da vojna ni lepa. Vojna je postala že v modi in mir je moral v izgnanstvo. Mir je 2a človeštvo najvažnejši, a najmanj mislijo zdaj o njem. Cim manj pa vlade mislijo na Tukaj nas jo nekoliko družin, ki imamo svoje domačije. Čeravno nas ni veliko, ^e vseeno prav dobro razumemo med seboj. Kratkočasimo se zdaj v zimskem času s časopisom "Glas Naroda"', ki ga mir, tembolj moramo mi sami mi-j skrbno prebiramo in smo vsi misliti nanj Semtertja se porajajo ročeni nanj. Delavske razmere so glasovi o miru. Čim več jih bo, tem boljše za človeštvo. Za vojno potrošijo narodi mi-ljone dolarjev, za mir pa nihče žrtvuje. Vse dežel tukaj kakor večinoma povsod. Dela se vsak dan. delo je pa odvisno od prostora. Zaslužek je srednji, pa vseeno nam še ostane za so kakšen sodček piva, da se pri Za Nekje v Belgiji. ''Glas Naroda*' priredil F. R. D. ničesar m ustanovile posebna vojna, muni-'njem zabavamo iu kakšno sloven-eijska in mornariška ministrstva.J sko zapojemo. Ne smem tudi po-Toda niti ena dežela še ni mislila zabiti, da imamo tudi nekaj sam-o mirovnem ministrstvu. J cev. kateri vabijo sem slovenska Pred kratkim so ustanovili v dekleta. Katero veseli svež zrak. mali zemeljski točki, v Albany.'naj le sem pride, posebno zdaj v N. Y.s nekateri ljudje podlago za predpustnem času. Pozdrav vsem mirovno sodišče. Poleg tega so se čitateljem in čitateljieam! — Flo-ustanovile še razne druge zveze.jrijan Ovsee. ki so-si stavile svetovni mir za i Barberton, Ohio. — I'pam, da svoj eilj. Govore, hrepene pa po ne boste prezrli sledečih vrstie; miru tudi ljudje v Avstriji, Nem-'gre se Iiamreč za inierese delav-čiji. Rusiji. Angliji... jstva v tukajšnji naselbini. Dne Ljudje >f| že utrujeni od straž- 27. januarja smo bili delavci v tone vojne, plačevanja velikanskih varni Pitlsburgh Velvet Fittings vojnih davkov ter si žele miru. Company primorani odlo/.iii de-Kakor poživljajoča rosa, kakor lavsko orodje ter oditi na stavko, solneni žarki, je mir potreben ker omenjena družba, katera la-zemlji. stuje ogromno tovarno v tukaj- šnjem mestu, nas je zadnje čase pričela izkoriščati tako. da take sužnosti nismo mogli več prenašati. Delavska masa je sicer potrpežljiva. kadar pa pride izkorisee-\anje do vrhunca, je nam nemogoče dalje prenašati ter se moramo poslužiti edinega sredstva, ki Obkolili so malo kmetsko kočo preostaja, in to je stavka, in privlekli iz nje dva vitka mlada Zahtova in želja naša je bila. da kmetiška fanta. V koči pa so našli poravnamo mirnim potom, da samo eno puško. Vsak zase se je družba ugodi našim skromnim rotil ter sveto zatrjeval, da je od- zahtevam, ali gospodje >o kratko-govoren za streljanje. Njuna sta- »»ah« odklonili naš.- zahteve. Rekli ra mati je stala poleg njiju. | so eelo, da b<» družba poprej usta-• Izberi si enega, ali pa bomo vila vse poslovanje v tovarni, m-ustre!i!i oba!" se je zopet obreg- pa da bi ugodila našim oprani! nemški častnik ob staro ženo. vičenim zahtevam. Takih izgovo-Z njenega zgubanega. trudnega rov se ne bojimo, ker vemo, da lica je odsevala smrtna muka. ima dražba ogromna naročila, ka-Krčevio je vila svoji udelani roki mora izvršiti. Mi ne zali te va-ter m trgala predpasntk. Strah, mo ničesar drugega, kakor to. kar sovraštvo, ljubezen, udanost —j nam po v>ej .pravici pripada. Kaj vse to ji je polnilo oči. hočemo? Današnji kapitalistični Alfonz, vitki, svetlolasi deček, sistem je že tako brezobziren, da je rotil manjšega in slabotnejšega delavce kmalu niti dihati ne bode Petra s kretnjami in prigovarja- siuel. medtem ko kapitalistični le-jočim, pritajenim glasom, naj mu nulii vlečejo mastne dividend.-, prepusti kazen. j katere so jim zaslužile trpeče de- Z istim ognjem je prosil mlajši lavske roke. Omenjena tovarna deček, naj brat prepusti kazen najbolj izkorišča delavsko maso. njemu, ker bi Alfonz laže skrb« ! Družba vedno pošilja naokrog za mater. I razne agente, da lovijo neizkuše- Illadnokrvni Nemec, ki ni za- »e delavce na limaniee; obljubu-hteval več kakor enega življenja,1 jejo po dnevne plače, plačajo je prepustil materi, naj ona sama pa v resnici le $1.75. V omenjeni odloči. Drugače bi moral ustreliti tovarni so zaposleni večinoma Slo-oba. | venci in Madjari. Slovensko jav- Vojaki so čakali mirno na svoj nost ter delavce sploh opozarjam, posel. j da ne hodijo sedaj sem v Barber- je okrenila na ton za delom. Rojaki, sotrpini de- Stara žena se stran. "Vzemite Alfonza", je za-ječala. Presenečeni, toda zadovoljni, so lavci, mi se tukaj borimo za pravično stvar in pravica mora zmagati. ;*Sloga in edinost!" naj bo odpeljali dečka za hišo ter ga naše geslo. — Valentin Ponikva r. 432 Bohir Road, Barberton. O Reliance, Wyo. — Kar se dela tiče. ni letošnja zima ravno pre-smo delali vsak ustrelili. Morda, ker je mislil na kakega drugega dečka, morda iz čuda, čemu je izbrala stara žena enega si _______________________ slaba. Dozdaj smo delali v jno pripravljenost. Skupaj s to^ia, morda težka vest je zakasnila j dan. toda s tem še ni rečeno, da * ' * " *'so delavske razmero sijajne. Ako blazno pripravljenostjo na vojno je korakala po svetu razrušujoča propaganda v korist vojne, nbij-stva. plemenskega sovraštva in verskih razporov. Vlade so hujskale svoje narode proti drugim deželam. Interesi onih, ki so iskali iz sebičnih namenov lastne koristi, so se umetno Spisal Rado Muriiik. solnce, živo in žarko je bilo Fran-[veliko veselje na Ankini svatbi;! cetu v oživeli duši. Vse je kakor v zatohli stanici ljubljanskega se-igralo v njem, vse ga je veselilo, minarja pa je sedel bled bogoslo- častnika, ko je korakal za svojimi vojaki z dvorišča "Hitro. Peter", mati. otrpnjen. ker mu je zašepetala premogar dobi malo vozov, mora gledati, da tiste, katere ima, bolj-in deček, ki je stal kakor, še naloži. Zdaj se je gospoda iz-bolesten mislila, da ne sme biti v enem vo- je strah radi nasilne bratove smrti razjedal srce, je zopet oživel. Kakor senca je izginil. Prihodnji tre-notek se je začul strel in mrtev se zu več kakor 42 stotov premoga. Ker tega niso vsi vedeli, jih je bilo veliko odslovljenih. Ker je brezposelnih delavcev še vedno dovolj, nikomur ne priporočam hoditi sem. Med 450 delavci nas je kakih 50 Slovencev. O kakem posebnem napredku ne morem poročati. Da raste tukaj namesto cvetlic divji pelin, je menda poročal že Terbovčev Tone. Rojak Josip Retelj je napravil pred svoj. vlade. Kuski car se smatraj "Saj sem rekla, 'vzemite Alfon- kratkim domačo zabavo, ki se je v Rusiji za prvega gospoda na'Za!' o. Bog", je jecala, "toda", prav dobro obnesla. Želeti bi bilo, svetu. Njemu verujejo, proslav-j je kriknila z besnim zadovolj- da bi se tudi v naši naselbini ro- provračali v narodne. Lokavi in je zgrudil nemški častnik na tla. premeteni diplomati so spletkarili( Drhal podivjanih zveri se je za-n rovali in za veza val i vozlje. radi letela proti hiši. Dva od njih sta se zvrnila. Nekje v hiši so ubili Petra, čuti ni bilo ne strela in ne krika. Staro kmetico so našli klečečo katerih se danes preliva kri na bojiščih. ker jih ne morejo razrezati. Vsi narodi so kakor otroci naučen da ubogajo in hvalijo le pri vratih, vlade. Ruski car se smatraj "Saj sem rekla, 'vzemite Alfon- Jjajo pra. molijo zanj in se bijejo stvom, ko so se prikazali njeni so-na življenje iu smrt. | vragi, "zato, ker je znal Peter Nemški cesar misli, da je pol- boljše streljati s svojo puško!" bog na zemlji. In vsak Nemec so| Trije grobovi na desni so spre-bo razjarjen vrgel na vsakega, ki jeli kmete, a trije na levi njihove bi odrekal svetost cesarju. žrtve. Tako je tudi s Francozi, ki so ^ ,,, m ponosni na svojo republiko. Vedno menjavajo svojo vlado, a ven- Brca principa, dar so žo vedno prepričani, da je Mladi Dudek se je hvalil nekoč: njihova najboljša na svetu. "Mene niti deset konj ne zvleče Zato tudi ni na svetu mira. In k poroki!" Čez dva meseca ga je fckoro vsako leto se preliva na sve-' pa zvlekla "stara gos"! jaki malo vzdramili in se začeli bolj zanimati za napredek. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike! — Mihael Ortar. POZOR ČZTATELJI! Želim kupiti čistokrvne velike belgijske kunce z navzdol visečimi ušesi. Ponudbe pošljite na: J. Kolar, Box 282, Middle vili e. N. T. (2-4—2) V tihi hosti se je izprehajal vi-sokovzrasel. krepak abiturijent po zasenčenem potu. posutem z orjavelini iglieevjem. V levici je nosil širokokrajen bel slamnik, z desnico si je zdajpazdaj gladil goste dolge lase s potnega čela. Nežni, majhni brki so se komaj poznali na mehkem, bledem obrazu. Mirne, pazljive oči so mu gledale brezskrbno, veselo, podjetno izza nanosnika. Bel, medu pijan metulj se je lovil v topli avgustovi sapi med dehtečimi cvetlicami, omoeenimi od rane rose. Koketno pisana, kosmata gosenica je leno lezla po kolesniei. Zlate niti, zlale lise so sijale po ma ho vitih tleh. Globoko spodaj je zapiskal. prišumel, od-hrumel vlak; visoko zgoraj sta se izpreletavala dva siva sokola, zažvižga vala žalobno in odletela čez strmo melo preko sijajnih gladin zelenosinje Save. "Kam pojdeš na počitnice V je premišljal mladenič. *" Obletal iu obredel si že vse te lepe domače kraje todi-le okrog. Kam bi torej.' K teti v Gorico ali k stricu na Ogrsko?" Postal je ob grmu in si odrezal dvoje neenakih vejic. "Kdor me sreča prvi. potegne šibieo. Krajša, pomeni Gorico, daljša Ogrsko!" Dolgo ni sr.M-al žive duše. Dva gozdna jereba sta preplašena zletela z močnim fofotom v nižavo, sicer je ostalo vse avečano mirno. Zdajci pa je zasijalo med zelenjem nekaj pisanega. Izza ovinka se je prikazala jako vitka, komaj sedemnajstletna deklica v temno-modrih kratkih krilih. Živordeča ruta ji je mahala okoli ramen. Na nedrih je Imela pripet šopek polt-uobarvne vresnice. Leva rama ji je visela malce nizdol, ker je dekle nosilo v levici težko košaro. Ko je prišla bliže, je dijak strme obstal pred njo. Tako krasnih jasnih oči. tako krotkih modrih oči ni bil še videl nikjer okoli. Nekaj nenavadnega, nekaj tožno«ila«lke-ga ji' zagorevalo in ugašalo v teh tajinstvenih zvezdah, pa zapet za-plaiiitevalo in zigravalo. To bajno. sijajno oko se je tako previdno milo s;d,.ja!o in jokalo v deviški divoli in čisioti. Povesila je dolge, temne trepalnice in hitro hotela mimo njega. "Počakaj malo, lej jo no!" jo je ustavil in se pokril. "Kako ti je pa ime?" "Anka. Potočnikova Anka", je odgovorila tiho m živo zažarela v polno lice. "Ali se me bojiš. Anka?" Anka! Ali sem tako grd in >tra-šan ?" Pogledala ga je od strani in se mu nasmehnila. Na cvetočih licih sta se pokazali dražestni jamici: zmajala je z glavico in se mu nasmejala iznova. "Pustite me", je zaprosila, "mudi se mi domov!" "Kj, kaj se ti bo neki mudilo tako hudo, saj se še meni ne. ki pojdem v Gorico ali med Ogre. kakor ti potegneš zdaj-le!" je d jal z globokim, zadovoljnim glasom. "Vleči. Anka. vleči!" Ponudil ji je vejici. Začudeno ga je pogledala in rahlo potegnila daljše stebelce. "Med Ogre!" se je namuzal. "Zdaj naj te pa še malo spremim, ne ? Pomeniva se kaj! Saj menda vendar nisi huda?** "Nisem. Zakaj tudi!" "Nisem ti še povedal, kje sem doma, Anka. Onkraj Save smo. saj ni tako daleč odtu, v Sent Jerneju." "Zdaj pa povejte še, kako vam je ime", ga je opomnila napol resno, napol nagajivo. "Mejanov France." Poeasoma sta stopala navkreber. Vedno ji jo gledal v mični obrazek, tako da se je nekateri-krnt grdo spotaknil ob kamene. In razdrl je marsikatero žoltavo, samo da bi se zasmejala Anka in pokazala ble^kotne bele zobe. Dospela sta konec gozda. '"Tam sem doma!" je dejala iu pokazala borno kočo za poljem. ''Anka! Daj mi no tisti šopek, daj!" Zardela je živo; počasi je snela z nedri skromne cvetke in mu jih podala. "Anka", je vzkliknil veselo in jo nežno prijel za roko, "zahvaljujem se ti prav lepo! Prideš jutri spet tja, kjer sva se srečala danes? Pridi no! Prideš?" "Pojutrišnjem morebiti", je izrekla počasi in odhitela, "Gotov<>, gotovo! Ne morebiti!" je klical za njo. Ves vesel je Stopal France nizdol. Živo in žarko je pripekalo minarja pa je ko se je vračal domov. Toliko da vee in ponavljal hebrejsko slov- ni poskakoval. Na dvorišču je po-'nieo, fundamentalko pa bridko grabil sestrico Barbico, ukal, vri- hermenevtiko. skal in plesal, da je zbežala vsa' * ± * miroljubna kuretina. Ušla mu je' tudi sestra. France pa je odklenil' psa sultana z verige, ga prijel za' sprednji nogi in zaplesal z njim' posebno hitro polko. j "Mati!" je dejala Barba. "Naš; _ France pa ni malo prismojen! S i ^ sniti.n.m • -v. Zurnalisticna afera. sultanom nori po dvonseu, pa »al v v- > - -. - poglejte'" I Nizozemskem so imeli te dni "France{ Pamet! Pamet! FraJveli^° afero. V Ani- ce!" je klicala mati iz kuhinje. "Bodi no vendar pameten!" (Pride še. > Raznoterosti. Prihopsal je v kuhinjo. di najsenzacijonalnejši dnevnik "Telegraf" — je od izbruha voj- .. \ • v ,, ' *. v I ne zastopal interese če t ver oz veze No. kaj bo ze , gaje vprašala , . ' . , . , : starka. "Kam pojdeš? V Gorico ali v deveto deželo ali kam?" "Nikamor ne!" "Kaj?" "Nikamor ne!" "Kako je to? Zakaj?" "Zčito, ker sem fant od fare!" se je zasmejal France, zaplesal še skoraj bolj vneto, kakor če bi bil izhajal v Parizu ali v Londonu in ne v Amsterdamu. Masikatera proti Nemčiji naperjena senzacija je zagledala tekom vojne v "Tele-graafu" beli dan in v nevtralnem inozemstvu so ji seveda tem bolj verjeli, ker je prihajala iz nev- II mlov. ™ r^ i 4. i tralne dežele. \ svojih člankih, za po knniiiji m skočil zopet na dvo- , , . . , , ''' ' . i katere si je vedel Telegraaf pri- dobiti sotrudništvo odličnih i>ri-stašev vseh straik, ne izvzemši so-cijalistienc. je sistematično huj-skal nizozemski narod na vojno proti Nemčiji, ki je naravna nasprotnica svobodne Holandske. — Pričel je očitati liolandski vla«li. risce "Lejte, saj je menda res malo prismojen!" je vzdihnila mati. "Oh, naka, saj pravim! Preveč se je učil. revež. Študirani ljudje so kolikortoliko prismuknjeni. Bog in sveta znamka božja nas vari nesreče! K sveti Katarini bom zanj , , - ... mfti;i„ t - *ta krst nevtralnost v prdog Nem- moiila vsak večer prav pobožno — . . . , , ,T, v« L , i t. i ... eiji. da trpi na holandskdi tleh /a zdravo, pravo pamet! Pa bo! . .. . ... n' . ■ „ • , . , . . nemške spijone. ln-tnasal ie raz- r ranee je komaj, komaj čakal , - , ... . 1 . , .. ' določenega dne-. .krit-ia ° kup-uali nizozemskih tr- -iti i goeev z nemškimi trgovci in je ta- JJoIgo je sedel ob gozdnem po- \ , .. .. .. , i • , , ko taKt icno povzročil tudi ostrejšo til. Naposbxl je le pnsla, vsa pla- . . , , ... . . . . u« u- u- * -i • .- kontrolo Anguje nad nizozemskim ha. boječa. Ko bi trenil, je bil pri . , • . . ,, ' prekomorskim importom. hone«-- • , - » i ..... !i0 s0 j<* bolan lska vlada odločila Pojdi z menoj, Anka! io je , . - , , . .. . i;„u i j lik ostrim korakom. Proti li-tu se pro«i! z ljubečim pogledom in io , , . , , ' i , . r - radi liberalnega tiskovnega zakona ranlo pot>*s?nil za selioi na straji- • 3 . -- * , . . sko 111 ničesar ukreniti, za to pa *\\ i ,* ... . > t . . , so nekega lepega dne redarji are--Vnka! je šepetal. Vilka, i- f , , . . J , j . , tirali glavnega urednika "Tele- ta ko te imam rad. da ti tega ne . , . . graaia ishroederja m državni pravdnik ga j.- obtožil pregreška proti ogrožanju nizozemske nev tralnosti T«.da vlada ni računala z javnim mnenjem, liolandci sieer nikakor niso v>i prijatelji entente, vendar pa jim lic gre v glavo zakaj je bil Si'hroeder aretiran. Dvignilo >(• je veliko protestno giba nje in vlada je morala kar najhitreje razpirati sodnijsko razpravo. Zg«.tlilo se je kakor je bilo pričakovati. Sodišče je Schroedeja. ki je spravil nevtralnost Holandske v nevarnost, oprostilo, in "Telegraaf" bo sedaj nadaljeval svoje delo. morem povedati! Zdaj ml pa povej tudi ti. če me Imaš kaj rada." Povesila je glavico. "Anka!" je hitel ves razgret. "Anka. moja moraš biti, moja! O, da bi te mogel dati v mesto!" Pod mogočnim dobo m je ležala siva skalina, tupatam ob rasti a z baršnnastim mehkim mahom. Sedla sta. France je jel zidati najlepše grad !ve v oblake In ji pripovedoval tako lepo, da se «ra ni mojrla naposlušati. Dan na dan sta se shajala po<"j hrastom: vselej mu je prinesla -opek hlastocvetne erike, ki jo je imel France tako rad. Bila sta srečna, kakor morejo biti srečni le mladi zaljubljenci. Obdavčenje imen. :ila je vedno iznajdljiva. To se Neko jutro jo je čakal posebno pokazalo sedaj tudi na Nizo-dolgo. Prestrašil se je. ko je pri- zemskem. Oboroževana nevtral-sla; njene lepe oči so bile vse ob- llost f(. države velja že nad 2000 J<,ka:1'*- milijonov kron in finančni mini- "Danes sem prišla zadnjikrat!" ster že dlje časa ni mogel sp;,ti je zaihtela. ! vsl0(I sainih skrl)i naj ,lohi ke. ki jih Nizozemci pritikajo našo mu dolžni. To je nasti-ašno!" vadnim imenom in krstnim ime-"Proilalt te hočejo!" je kriknil nora. Bogati ljudje so povsod ne-obupno. čimerni. Na Nizozemskem so izra- Privil jo je k sebi; poljubljal ža ta nečimemost s tem, da imajo jo je. poljubljal vedno nanovo na ljudje po šest in sedem krstnih lase, na čelo, na ustne, na lica. imen. Pri tej navadi je tudi malo orosena od solza. špekulacije. Kolikor je več krstnih "Mati so me videli, ko sem od- imen. toliko več je botrov in toliko šla", je rekla žalostno. "Vrniti se več je krstnih daril. Vrli tega pa moram naglo domov." .Nizozemce tudi veseli, če s kakim Illastno jo je prijel za roko. (priveskom dajo svojem« imenu "Pridi še. oh, pridi vendar /.o- aristokratični blesk, naj si je tudi pet jutri!" jo je prosil goreče, ponarejen. To delajo na jako pri-" Premišljal bom. kako si poma- prost način, ali tako, da pritakne-gava. Ne smem te izgubiti, An- j° svojemu imenu še materno rod-ka!" ; Ionsko ime. ali pa ime kraja, iz ka- <:Z Bogom, France!" je dejala terega izhaja rodbina. Na ta način liho. ga objela in poljubila: in že se čisto navaden gospod Kerhko-je izginila v gozdu. i ve spremeni v "Kerhkove van llar- Zastonj je hodil k skalini. An- derwyk tot Rozendacl." To se glasi kini stariši so morda kaj zvedeli seveda vse bolj imenitno iu aristo-o njunih sestankih; poslali so jo kratičuo. Zdaj pa hoče nizozemski na Koroško k žlahti. France je se- finančni minister za vsako nepo-deval po cele ure v svoji sobici in trebno ime na leto po dve kroni gledal tiho, topo predse. Goljufiva davka. Ker je mnogo ljudi, ki ima-sreča se mu razblinila kakor praz- jo po sedem krstnih imen in tri pri-na pena. Boječe sta ga pogledo- imke. bo to zneslo precej milijo-vali sestra in čudeča se mati. Oče nov na leto. In ta dohodek bo sta-so zmajevali z glavo in godrnjali: 1e rua oglasi, ker po- ročati ji imam nekaj važnega.-Anton K«'tiigsberger. 173 South "Water St.. Milwaukee. \Vi<. (1-3 -2 Želim izvedeti /;i naslov svojega botra JOSIPA MEZOEC. Pred enim letom je bival v Elkins, AV. Va. Prosi m da -f* mi javi. ali pa če kilo ve za njeera. da mi }>oš!jc njegov naslov. — Irma Katušič. liox 42. Widen. W. V a (1-3—2)__ NAZNANILO. Dništvo sv. Jožefa št. 20 J. S. K. J. v Gilbert. Minn., naznanja vsem r-lanoin, da -e zboruje od sedaj naprej vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani rojaka Antona Indihar. Frank Koehevar. tajnik. (1-3—2) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 27. decembra po 14dnevni mučni bolezni za vedno zaspal moj svak ANTON PROSEN. Ranjki je bil rojen v vasi Treb-čane pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča ženo in dva sina 4 oz. 7, let stara, mater in eno sestro, tu v Ameriki pa brata, bratrance in več svakov. Ranjki je bil dober gospodar in jako priljubljen med rojaki. V Ameriki je bival tri leta, in sicer v državi Minnesota. Iskrena hvala vsem, posebno pa njegovemu bratu za pomoč in tolažim. Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka naj mu hode tuja zemlja. John Prosen. Kast Emporium. Pa.. Box 12£. KDINI SLOVENSKI SALOOX t Dnlnth, Mfrnv Rojakom Slovencem naznanjam« da ie nahaja moj SALOON pd bloka od Union postaj« na dend strani W. Michigan St. iter. 41J, Za obilen poset ae priporočam« JOS SHHARABON HARMONIKE iao potem v vasi V.,1 seveda so tudi lepe vmes, a take 0 od por i jemo pred i'ron- kot pri nas pa ne. iu<» začeli takoj 4jb meji. A kje je sedaj sovražnik? Na 1 smo bili 1> dni. Nato J prvem hribu od mesta. Že zabren- povelje tudi za našo ba-jčijo šrapneli nad glavo in granate mora pomagati zmago-: zatulijo okrog nas. Torej topove z veseljem in petjem, je pripraviti, da mu odzdravimo, via naša druga bri- Pričel se je hud boj. trajajoč dve Pridemo Donave, plavati ni bilo mogoče, zato >mo se 9. oktobra lepo naložili na brod. da se odpeljemo v že padli Bel grad. Stali -mu eelo noč sredi široke Donave. Dne .... oktobra na nedeljo zjutraj ob nri pa se prične oomikati naš 11 rod v Belgrad. Na brodu vmo seveda živeli kot na morju *pali smo v spodnjih pro-vii rih, kjer je bilo že mrzlo. Zju-tr.ij ob solnčnem vzhodu pa je bilo čarobno. In v tem lepem krasnem danu ■ mu pripeljali pred mesto — katero smo pozdravili s hura. Eno uro pozneje smo že odkorakali v • m—to. Mesto sem ti že opisal — da je bilo preeej poškodovano — a krasno izgleda. Mi smo tisto noč prenočevali v lepih srbskih palačah. Drusro jutro pa dobimo povelje: /j;ipr*',j pred mesto! In šli smo. pre-l»e\;,je slovenske in hrvaške pe- i. ;ii prebivalstvo nas je že pozdravljalo. Torej prva postojanka gotova streljali nič — kar na-prej bo treba. In šli smo več kot M) km brez bojev. Proti večeru tiio poslali par granat. In sedaj naprej — kor ti hočem pihati, je vedno stara pesem — leteli -uio v Srbijo brez hudih bojev. 1 Jo ji bili a v primeri na I>o-herdoh ni misliti. lufanterijske tnjje so to euli vedno od blizu, kajti bili mho jim prvi, vedno za petami. Večkrat smo bili na 500 korakov. Dne lil. oktobra smo morali iti čez neki hrib. Bali smo se. da nas sovražnik opazi — in res nas f Začel nas je obstreljevati z granatami in dobro zadel v sredo naše vrste. Poglej čudež — nihče ranjen! Druga je padla na koneu ni zopet nihče! Nato smo jo bolj hitrih korakov odkurili v bližnjo vas. kamor je seveda sovražnik tudi streljal — a brez vsakega ivp«-ha. In ravno sedaj berem ■ .t-opisti >rbsko uradno poročilo, ki pravi, da je bila razbita baterija v naši fronti. Mi smo šli vedno veseli 111 zadovoljni naprej v Srbijo — čez hribe in planjave, prehodili veliko rek. po eestah blato .lo kolena, to je bila naša vsakdanja ceremonija. Dne lil*, oktobra je bila tudi neka večja srbska jeza nad nami. I'roti veeeru je bilo, ko so se naši malo pokazali na vrhu hriba pri nekem vodnjaku, sovražnik je bil pa na sosednjem hribu. Cez poT ure j«- tako močno obstreljeval po-sJojahko. da smo rekli : gotovo je dobil nove munieije. Padlo je v postojanko več sto granat. — No-tori vsi prežgani — konje smo pravi «-a% redili — nihče ranjen, r.lia težka •rranata je padla sredi med naše topove, pri katerih je t»ilo moštvo navzoče — nihče ranjen. Torej moraš misliti, da pošilja hlebe«» kruha, ne pa železa. I jetnikov smo povsod dosti dobili in vsak nam je vedel povedati o slabi moči svoje države. Propali smo. iu predali sami sebe, so govorili. Prišli smo večkrat v vasi in tam • stali tudi čez noč. Ljudje so se nas grozno bali, ker so jih plašili, da vse otroke in ženske pokoljemo. Torej so res po praviei bežale ženske, kamor smo prišli. A kmalu so izprevidele. da nismo roparji, ampak bolj pošteni ljudje, kot njihovi lastni. Ženske po vaseh so nam kazale male dečke in rekle: glejte /anaprej bodo pa tudi ti vaši vojaki — saj je vse vaše. Omenim ti t »it ii siromaštvo v Srbiji. Ne vem ali so ljudje tako revni, ali je to samo navada. Voda jim teče za hi-šo, a vse je tako umazano. Drugič pa tudi noša. I jetniki n. pr. so kot eivilisti. poznaš ga samo če ima suknjič in puško. Kape pa nosijo eivilisti tudi podobne. Torej pojdimo naprej, da pridemo v Krajjujevae. Sli smo po navadi naprej po Srbiji in če se vedno hodi iu hodi, se mora nekam priti. Na praznik Vseh svetnikov smo prišli ob 8. uri na neki hrib in smo tam malo počivali, O padcu mesta še nismo vedeli. Postavili smo topove in cilj naj bi bil mesto. Toda nasproti nam pri vedo več sto ujet- uri. potem pa je Srb zopet pobegnil nazaj čez drug hrib. Mi bi si bili seveda radi privoščili v mestu kaj dobrega, a to ni naš eilj, to rej naprej. Zvečer smo že mi postavili topove na prvi hrib od mesta. Od mesta naprej je šlo zopet drugače. Sedaj pridejo namreč bregovi in visoki hribi. Vidiš, to so pa težave: topove, konje in ves materijal spraviti vee sto metrov skoro navpično v hribe. A z božjo pomočjo smo .spravili vse na hrib. Dne 11. novembra smo prišli v mesto Trstenik. Tudi to mesto je majhno, a preeej prijetno. Šli smo skozi mesto po glavni ulici, ter se nismo več ustavili. Bolnišnice so precej velike in v njih tudi nad liOOO Srbov ranjenih. Cerkev je podobna ljubljanski cerkvi sv. »Jožefa. Plavali smo tako naprej in slednjič dne 14. novembra, na nedeljo zopet, vkorakali v mesto Brus. Most čez Moravo so seveda podrli, a prišli smo po novem na drugo stran. Sli smo za sovražnikom še kakih 20 km, a ga nismo več menda dohiteli. Ostali smo v neki vasi, kjer nas je zapadel snepr pod šotori in nato dobili povelje nazaj v rezervo. Torej v vojni črti smo bili od 10, oktobra do liO. novembra vedno sovražniku za petami Sedaj smo pa v neki revni vasi, da se od poči jemo. Zadnji vlak. Spisal Josip Vandot. Hodila se je pravljica visoko na proseških pečinah. Samevala je med nizkim grmič jem in je dihala, dihala. Njen dih je bila sladkost in mehkoba, ki je legla človeku jrlo-boko v hrepenečo dušo. A nihče ni čutil te sladkosti in mehkobe; zbal se je človek tistih pečin in je legel raje globoko doli ob morju pod dišečo oljko. Pravljica pa je samevala; le tu pa tam jo je začutil v svojem sreu starec, ki je sedel na pečino. Sključil se mu je hrbet in lice se mu je nagubalo še bolj. O či pa so obvibele na modrem morju, ki se je svetlikalo tam doli v pomladnih solučnih žarkih Te oči pa so bile polne gorja, in v srcu je kljuvalo nekaj pekočega iu bolestnega, A morje se je svetlikalo tam doli in pošumevalo. Pihljal je ve-tree /. neprezirne jjladine, in z vetreeem je prihajal sem z vinogradov in iz oljčnega gaja opojen vonj — vonj po sladkem, hrepenenja polnem življenju — »o I nenega juga ... A starec je strmel nemo na širno morje. Samo brezbarvne ust- niee so se mu premikale, in v očeh. u^asnelih in trpkih, je ležala silna bol. Čutil ni pravljiee. ki je dihala krog in okrog in ga hotela omamiti. Glavo je povesil na prsi iu je onemel gori na škrbastih proseških pečinah. A pravljica se je preselila tisti večer v širni oljčni gaj tik nad morjem. Samo zvezde so svetile in nekaj nemirnih luči doli s Starčevega vrta. Tedaj pa je leglo tiho koprnenje na ves soln-čni obronek nad modrim morjem. Od sladkih goric kontovelj-kih, preko spečih olj in borovcev barkovljanskih, do mirnih hrastov trsteniških — preko dehte-čih, sanjajočih vinogradov se je razlilo mehko koprnenje. Sredi oljk so se zbudili slavci in so začutili, da se je preselila k njim mehka pravljica v zlato pomlad. Oglasila se je pesem — glasneje so zašumeli valovi modre Adrije. Solnce, veliko in svečano, se je nagnilo in se je bližalo morju. Zlati kolobarji so vztrepetali na brezkončni plani, in ves zapad se je zakril v krvav, nemiren ogenj, ki je odseval tudi v dnu morja. Opojen vonj je legel na ves obronek, in pravljica je dihala, dihala ...... Visoko tam gori na Kontove-nikov in nam povedo, da je mesto'lju je zapel zvon, v molitev je zapel, ki leži globoko v duši človeku, zavzetemu nad dobroto Stvarnika. Takrat je zagrmelo votlo onkraj morja. Streslo se je nekaj nevidnega v ozračju — zlati kolobarji na morju so se zasukali Razblinili so se in so obledeli. — Krvavi ogenj je uga^aiil nenadoma. in solnce se je skrilo nad ita-jansko brezkončno ravnino. A grmenje ni utihnilo, ampak je. postajalo vedno razločnejse. Nekaj groznega, strašnega se je skrivalo v tistih oblakih, visečih nizko nad zemljo onkraj mirnega morja, llej, črni, zavratni demon je vstal tam in je razklenil svoje umazane roke. da bi ugrabi! zlato devo. ki je sanjala tam la solnenih goricah. Zlata deva — naša domovina. Lepa in brezmadežna. Pravljica je sanjata v svojem zaupa jočem srcu. Pa se je je zaželel črni demon v svoji umazani, od grehov zakrknjeni duši. Zlata deva — naša domovina. A stražil jo je vitez. Sveti srd in gnjev mu je razpalil srce. ko je zagledal ostu-dni pohlep in črne oči demona, ki je gorel v nesramnem poželenju po sanjajoči dvei. Dvignil je silni meč in se je vrgel na pošast, ki se je valila iz meglene ravnine. --Zlata deva — naša domovina ! .... Grom topov je buča! onkraj morja. Votlo je prihajalo grmenje do našega brega. Črni oblaki so viseli nad lagunami, da se Je človeku zdelo, da razsaja tam samo navadna nevihta. Morje je nostalo čudovito mirno — bilo ni tiiti sapice, da bi vznemirila brezkončno, modro gladino. Na naši strani je še sijalo solnce. in strehe in okna našega mesta so žarela. kakor da bi bila razsvetle-na nalašč za veliko slavnost. Svetlikalo se je vse mesto in je pozdravljalo svoje ljudi, ki so *a zapuščali drug za drugim. — Stroj je sopihal in se je premakni! trudoma — ej. toliko teže pač se ni vozil nikoli. Poizkušal je in poizkušal in je hropel; a ni /.majal. Ustavil se je — krog ovinka je še zapeljal in je obstal. Kakor na dlani smo imeli pred sabo naše mesto. Svetlilo se je v večerni zarji. Visoke hiše ob modrem morju, v ozadju pomladno zelenje, polno čistosti in hrepenenja. Oei so se zazrle in pouledi so se kar vsesali v ta prizor. In eutili smo, sedaj šele smo čutili, da resnično jemljemo slovo od krajev, ki so nam prirasti i tako globoko k sreu. Sto in sto robcev se je prikazalo ob oknih železniških voz in je mahalo, mahalo. Oei so pričele skeleti in ustnice so vztrepetale. — Zlata deva — naša domovina ! — — — Z barkovljanskih oljčnih gajev se je širil vonj. prijeten, o-mamljiv vonj južne pomladi. V temnih sencah so sedeli slavci in so droboleli, droboleli .... Tam za nami se je svetlikalo mesto, kjer smo zapustili vse — svojo srečo, svoje na de. svoje goreče nade. Kol borne begunce nas vleče vlak v noč. In ko sine jutro bomo že daleč gori na severu. Mraz in grenkoba nas bodeta pozdravila — nas in naša prazna srca. Saj smo zapustili vse tam doli na našem jugu — svoje goreče nade. svojo srečo iu svoje življenje. Vse tuje, vse nepoznano na severu. Samo nebo je modro tam na severu, in nad nebom isti naš Bog kakor na jugu. — Zlata deva — naša domovina !--— Oči so skelele in ustnice so drhtele. Nikomur ni bil mari zamolkli grom topov onkraj lagun. Vse oči so zrle na mesto, na naše sveto mesto. Sto src je molilo tisti trenutek za naše sveto mesto, ki j žarelo za nami v večerni zarji. Sto src je klicalo obupno k njemu. A mesto se je smehljalo kakor mati svojim otročieem ko se zboje črne teme v izbi. In mati — prižge luč. Plašne oči se zasmeje-jo in otroška srca so spet mirna in polna poguma. Stroj se je menda opočil. Kajti pričel je pihati in se upirati. Potegnil je z vso silo. in vlak se je pomikal počasi ob morju, ob vinogradih in oljčnih gajih. Sto grl je vzkriknilo in sto robcev je mahalo mestu, ki se je pričelo skrivati tam za ovinkom. Obupen krik strtih src. ki so pustila vse tam deli — svojo srečo in tisoč gorečih nad. Prišel je grozni trenutek, ko je presiti vaga bund udaril svojega gostitelja. — Hotel ga je vreči iz njegove hiše in se sam ugnezditi tam. Lepo se bo iztegnil tam. S potom svojega obraza je napravil gostitelj svojo domačijo ugodno in bogato. Treba je vagabundu samo iztegniti roke — in imel bo vsega zadosti, vsega, kar so si pridobile s trudom pridne roke poštenega gostitelja. — Zlata deva — naša domovina! --- In družina se je morala razkropiti. Uboga in nesrečna beži v tu- dve mladi deklici okrog vrata. S Živci so ji odpovedali in misli v čistim, drobnim glasom sta prepevale kdove zakaj tisto pesem: — Kjer ptički prepevajo, kra-/ek čas delajo — tamkaj bo moje veselje .... Noč je legla na kraški svet. Le ji. mrzli svet — brez nadeje. —|tam v bližini so se svetile bele brez ljubezni. Saj je pustila vse skale in na nebu je zasvetila tu-'in je potegnil vozove za tam doli na jugu. jpatam drobna zvezda. Tišina je Dečko na mojih kolenih Mimo vlaka so bežale oljke in j vladala nad zemljo. Samo črički zdrznil in je vprl vame svoje ve-lavorike. Vse gori do sivih pro- so prepevali. Zrli smo v temo. a like oči. seskih pečin se smeje pomlad. ...j v naših srcih je bilo toliko gor-j — O. kam? — je za jecljal iu Sladka, južna pomlad. Bela hiši |ja. Glej. čez toliko ur vzide soln-se je stresnil. A nisem mu vedel ca sredi zelenih vrtov in glasnih ee — a kje je naša domovina ? S odgovora. Naslonil sem sf k ok-vinogradov. Sami slavci prepe-: solnčnimi žarki in sladkimi —-; nu pa sem strmel v noč. Se so vajo tod okrog slovenske srčne pravljicami prepojena domovina? prepevali črički po kraških ko-pesmi. Nad tem svetom diha —J Naša sreča je istala v nji. naše tanjah. Sladek vonj je prihajal jo življenje je navezano nanjo — a glavi so se ji zmedle. — dust, moj Just! — je tarnala, in njene blazne oči so se ozirale nemirno po vozu. Ustnice so ji trepetale, in vse telo ji je drhtelo kakor v mrzlici. *troj je zapiskal presunljivo sabo. je pravljiea. lepa pravljica, ki iz noči — vonj ki je hotel leči na juna- v sreu spomine, a v duši pravlji eo. ki. drhti v lepih dneh nad našo domovino. Pač bomo hoteli pripovedovati to pravljico v tujini. A mrzle oči li grmeti topovi nad tihimi lagu- nas bodo gledale in tuja srca nas nami. Zakrohotal se je vagabund ne bodo razumela. Saj smo samo bol — bol, ki jo nesejo ti ljudje v široki svet .. Kdovekam. kdovekod . . . more roditi samo čarobna južna j mi moramo bežati od nje. daleč, dušo. da uteši veliko, skelečo bo! noč. Čutiš jo. če se vležeš pod ti-j daleč, kjer nas ne pozna nihče, ho oljko in strmiš tja doli na Revni in siromašni smo. pa nima-večno morje, ki pošumeva pod, mo drugega kakor solze v očeh. tabo silne pesmi o naših kih. In vse to moramo zapustiti — danes? Naložili so nas — borne; begunce — na vlak. ko so priče- in je udaril svojega gostitelja. . . Saj drugače ne zna verolomni Lah : saj mi je že pred tridesetimi leti pravil ded o vagabundu, begunci in nimamo ničesar .... A če ne bodo razumeli naše pravljice, nam ne bode mari tega. Kaj za to! Samim sebi bomo ki je hotel udariti svojega gosti- pripovedovali tisto krasno prav telja. Muzal se je ded in se je vz- ljieo. Ko bo zima in sneg in ko ravnal ponosno. Udaril se je s bomo trepetali mraza. In tedaj pestjo po junaških prsih, pa se je bo zašumelo krog nas naše nior-zasmejal. Pa sem vedel že takrat je! Solnce tihega juga bo vzšlo da je ušel vagabund. še predno in gorki žarki nas bodo objeli. Zadehteli bodo oljčni gaji in naši slavci bodo zapeli. O. zemlja našit na daljnem jugu! — Zlata deva — naša domovina ! V duši me je peklo in oči so me skelele. S pridnimi rokami, z vo-tiem zapadu, zagrmelo je še en- j jaški mi napori si je ustvaril člo-krat. — potem pa je nastala za vek svojo srečo. Ravno se je nas-trenutek tišina. mehljala prvokrat. Pa je prišlo Vlak je sopal težko, trudoma. nekaj strašnega iz črne tame. —-Iz sosednega, voza je prihajal j Zbala se je sreča, pa se je skrila jok. glasen in obupen. Četvero • kdovekam. In človek stoji spet otrok se je stiskalo k materi, su- sam — s praznim srcem in siro- se je mogel dotekniti svojega gostitelja. Samo v oči mu je pogledal, pa mu je omahnila roka. — Zaječal je in je ušel ...... Nad lagunami je grmelo, kot bi se smejala tam zlokobna pošast. Tuintam je šinil blisk na čr- hi in veliki ženski in je jokala v enomer. — Kje je oče? — so ponavljale neprestano blede ustnice. A mati jih je gledala z velikimi. s solzami obrobljenimi očmi. — Čaka nas — na prvi postaji nas čaka. — je odgovarjala. A v duši jo je stiskala groza. Saj je vedela, da ni očeta, da ni moža več blizu. Izgubil je kdovjekje svojo družino in jo išče bogve-kje. Kam zdaj ? Kdo bo skrbel za izgubljene? Matere se je polastil strah. O-zirala se je vun med oljke iu vinograde kakor da bi bila prepričana. da stoji tam nekje njen mož. S krepkimi rokami bo ustavil vlak, stopil bo v voz in se peljal z družino daleč v mrzlo tujino .... A oljke so bežale, in mali otroci so ponavljali vedno glasneje: — Kje je oče? O. mati. kje je oče ? A mati je molčala. Se vedno je zrla na vinograde in gladila najmlajšega sinka po mehkih kodrih. A sama ni vedela, ne kam. ne kod. Samo to je vedela, da se spusti na zemljo kmalu noč in da izgine modro morje v nekaj trenutkih za skalnatim ovinkom. A kaj potem ? .... Vlak se je bližal po ozki zarezi med mol jem in strmini pobočjem. Na vinograde in oljčne gaje je legel mrak. Ležali so že za nami in so bili kakor mrtvi. Zdelo se je, da je šla pravljica daleč od njih, ker jo je vznemirilo grmenje topov. Mogoče je videla ljudi, ki so jo zapuščali in je niso marali več občudovati. Umaknila se je nazaj na proseške pečine in se je skrila med kamenjem. Po vozovih je utihnilo vse. Culo se je samo še pritajeno jokanje otrok. A vse drugo je zamrlo. Tope oči so strmele na morje in vinograde. Tuintam pridušen vž klik .... Vlak je puhal močnejše in glasneje. Zabobnelo je pod kolesjem — vlak je zapeljal med ozko zarezo. Izginilo je modro morje, izginili vinogradi in oljčni gaji. Hipoma se je razgrnil pred nami kraški svet s svojimi dehteč i-mi evetovi, ki omamljajo človeka v lepih pomladnih dneh. Nizko grmič je in skale kakor bi bile s srebrom pokrite. Rahla ploha je bila ravnokar ponehala. Črički so prepevali glasneje, in opojen, sladek vonj se je širil širomokrog. Večerilo se je vedno bolj, in tam.na zapadu, sredi oblakov se je prikazala tupatam velika zvezda ____ Vlak je obstal sredi grmičja Tišiua je vladala po vozovih, kakor da bi spalo vse. A nihče ni spal. Podpirali so si z rokami glavo, in oči so strmele v tla. Oči so bile vlažne in obrvi namršene. masen in uboren. Kam greš zdaj. slabotni popotnik. s svojo revščino? — A glej! Sem iz nasprotnega kota je pri-stopical mal dečko kodrastih las. Svoje objokane oči je uprl za trenutek vame in se je oprijel mojih kolen. Nasmehnil se je trudoma in je sklonil glavo. In tedaj sem ga dvignil in ga posadil na svoja kolena. Ničesar ni izpregovoril; samo glavico je -naslonil tesno na moje prsi in je dihal naglo. — Ali si zaspan, dečko? — A dečko me je pogledal s svojimi velikimi, temnimi očmi in ni izpregovoril. Saino tesneje se je stisnil k meni iu je nagnil spet kodrasto glavico. In tako je sedel dolgo na mojih kolenih. „ Le tupatam je vztrepetal kakor preplašena ptička. Gotovo je sanjari! o naši pravljici, ki diha tako mehko nad naših solčnim jugom. Molk. ki je vladal že nekaj časa v našem vozu, je prekinil hipoma preplašen krik. Tam v ozadju je vstala mlada, lepa ženska. Stiskala je k srcu majhnega. v povoje zavitega otročiča. in njene oči so se svetile tako čudno. — Pravijo, da so ga ustrelili! — je govorila in se tresla mrzlično. — A temu ni tako. Moj mož je pogumen in močan ____ Tisoč Lahov bo poda vil in bo prišel 0, Življenja trnjeva pot —.50 $2.00 $1,20 —.60 —.75 —.40 r—.50 —.50 $2.00 —/jr, —.40 —.60 —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visu Bodi svoje sreče k ova 5 Božični darovi Cerkvica na skali Ciganova os veta Orni bratje Deteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Doma in na Ptujem Erazem Pred jamski Fabiola George Stephenson, oče železnic Gočevski katekizem Hedvika Hildegarda Hirlanda Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil' Jeruzalemski romar Kaj se je Makaru sanjalo T Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Miklova Zala Mirko Poštenjakovifi Mlinarjev Janez Mrtvi gostač Muzolino, ropar Kalabrije —.30 r—.30 —.15 —.15 —.25 —.25 —.25 —.20 —.25 —.20 —.35 —.20 —.25 —.25 —.25 —.25 —.20 —.20 —.r,o —M —.40 —.30 —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) r—.78 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček - 1—.29 4. zv. Praski judek :—.20 6. z v. Arnmugaa, sin indijskega kneza ;—.25 9. zv. Kraljičin neč&k s—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica ?—.30 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj ftižnjev r—.30 T AT J.T A. Zbirka gledaliških iger Pri puačavniku .—.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE : Newyorske 1 cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorktf po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držar —.20, Evrope, vezan !—.03 —.25 .-.25 —.10 r—.23 I—.15 —.50 $1.50 —.20 Zemljevidi: New York, Co- .—.45 lorado, Illinois, Kansas, —.50 Montana, Ohi*, Pennsyl- —.25 vania, Minnesota, Wis- —.20 consin, Wyoming in West —.20 Virginia in vbeh diugih —.25 držav po 1—.25 -.80 Avstro-Ogrske riali —JO —.35 veliki vezan —.50 —.20 Celi svet t—.25 —.45, Velika stenska isapa U. S. —.25 na drogi stra ni pa celi —.35 svet «LM OPOMBA: Naročilom je prflt žiti denarno vrednost, bodisi ▼ gtx tovini, ^očt^Miaksznici, ali poitaih Wfc y^fiini«* r*i GLŽ3 MABt>DA,-2i PEBBPABJŽ.1916. BP Jugoslovanska nt s Katol. AM* B Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA-GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM. 507 Cherry Way or box 37, Brad-dork. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT. 112 Sterling Ave., Barbcrton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZKTf. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOFŽE. Box 10'», Ely, Minn. Zaupnik: LGI'IS fOSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 X. Chicago St., .Toliet. III. NADZORNIKI: MIKE zrxicil. 421—7th St.. Calumet, Mich. PETER KPEHAR, 422 X. 4th St.. Kansas City, Kans. JOHN YOGRICH. 444—6th St., La Salle. 111. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave.. X. E. Cleveland, O. JOHN KKZISXIK. Box 133, Burdine. Pa. POROTNIKI: FRAX JT'STIN. 170* E. 28th St.. Lorain. O. JOSEPH PISHLAR. 30»—6tli Sr.. Roek Springs. WYo. G. J. PORENTA. Box 701. Black Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn. LOriS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely. Minn. JOHN GRAIIEK, st.. od društva Slovenec, štev. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika -Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani elanov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." !B Ko je šel po ulici, je pogledal sem; legel bom k tebi in bom za-na oglu v mesarjevo okno in je spal. Tudi ti zaspi! videl strahoma, da kaže ura na Meglilo se mu je pred oemi, dr-steni že blizu poldne. i žal se je z levico za postelja jak,' nes svojega tovariša Josipa Devi- — Kje sem.se mudil, za Boga desnica je ležala na odeji. j na. Oba sta bila zaposljena v mor- svetega, kod sem se potepal? Kdo, — Glej. jedel nisem! — je po-jnariškem arzenalu. Nekemu eu-meni v zas- mislil. — Že od v ceraj zjutraj ni-j vaju se je posrečilo morilcu vjeti Umor. Philadelphia, Pa., 31. januarja. Klerk James Scott je ustrelil da- Krona, Ivan Cankar X jutra odprl' »pn .i;* I ri! — je pomislil Pavliček zelo prestrašen. — Saj veste, gospod, tako in' tako, že od zime____ bolen sem in tako .... Ampak bo še vse v /c ~ - - redu, vse boni poplaeal. (Kojiec). — Kdaj? — Poskušal bom. vse bom po-ko je 1 Ion/i! š<- spal, okusil .... ne zamerite, gospod. Pavli«'-.-k narahlo duri ogibijejo se bolnega človeka .... Poeasi je šel po ozkih ampak vse bom poskusil, še je i, poeasi »>reso d\ori- nekaj malega moči v teh rokah! Iztegnil je roke. dolge, suhe, koščene roke, ki so se mu tresle kakor starcu. K;ij to ste mi prišli povedat — Gospodarje. • braz je bil nena- Jieali, i pod drugimi, širokimi in ,ji«-umi je postal ter si od-I. Cpognjen j.- stal iu tru-cjikor da mu je hrbet težko orjen. Monla se bo razsrdil! — je nislil. vie a Xo, naj se razsrdi:'doma ves resen. Pa v ličku se je M je na »nt po m stil in r. njegovi strani! ..zdel še bolj tolst in rdeč nego i nobene b«*sr-! prej. •ii. c: . . . tiho se bon* mu bom polji:- hrh o u — N«" tako. gospod, nisem vam prišel tega povedat .... Jutri je >o gledal za mano iu boj nedelja, praznik svetega Ivana Ni bilo prav, da sem .ej Evangelista .... in moj Janjek, .1 :ijim. siti nak j. !..'moj mali Honza .... tako in ta-o pot iieal iinzuj : Nate.s ko! .... lieek, še eno l rr.no za ..! Gospodar j«.- molčal. — Snoči je rekel moj Honza : ;io«*aši p • svetlih Tatiuek, kaj mi boš kupil za god? lažji ni i»il tovor Sree mi j«- presunilo. o gospod. I oz i široko odprto jaz nimam, da bi mu kupil kru-j orju je videl Pav- ha.... Eno samo krono, da bi -in vrt: duh cveto-] imel, prav nič več kakor eno sa-j omoti! slavo, z uio krono! A je iti mu V v pr- »7,1 I* tistim IfM'itn d»tsv-l igra4 i .lanjek in i bi bila rd( Z t ij mu gosp i? Mnogo i < »ospodar je odprl usta, ko je Pavlieek še govoril; nato pa je nenadoma vstal, ves obraz mu je bil zabrekel. sopel je težko in je a njewa H-i kričal sunkoma, s hripavim gla-i dar l.e bi od- som. ' sv.-žt ga y*a-j — Kaj. kanalja? Beračit si pri-' za w ga j.' dovolj, ''o- šel? V gnezdil se je v moji hiši, au .... tako ni tako---- vgnezdil se je vbogajme, in zdaj ie bolan. Naj pride na vrt, j pride še beračit! Ne pride kruha gospodar. Vsak dan naj prosit — o, še žoge jim bom ku-i "♦■s dan naj ostane tam..|paval za pankrte, lesene konje.! punčke iz cunj — o. še pestoval jih bom nazadnje ....Stran! Pavlieek se je tresel, izba se je zibala pred njim. — Eno samo krono! — je zaše-pisano spalno suknjo, pi-| petal tako tiho, da mu je na ust-pieo j»* imel na glavi: iz nicah ostala beseda, tolstega, rdečega obraza so gle- Gospodar jc odprl duri naste dale drobne, zalite, Tene oči. jžaj. Kaj je, j>an Pavliček? Dol- — Stran! S tega praga stran! go vas ni bilo k meni. pan Pavli-J ly te hiše stran! Kakor v omotici je šel Pavli tako Poz Vi it AI i or «a u pr »tn< nil je; noge so se mu tre-lica mn je bilo mraz. Du-odprle, gospodar sam je d njim. Ogrnjen je bil v Stopila sta v izbo, .»ospodar je sedel v naslonjač, Pavliček je stal ob durih. — Kaj je torej, pan Pavliček? Kaj ste prinesli lepega? Tiščalo ga je v grlu, govoril je z jecljajočim, komaj razumljivim glasom i« se je priklanjal sunkoma £ vsem životom. — Tako in tako, Janjek. moj mali Honza .... njegov god je jutri ---- Nasmehniti se je hotel, toda smehljaj je bil joku podoben. Gospodar, ki si je prižigal dolgo turško pipo, je vzdignil visoko obrvi in je odstavil pipo ves osu-P* — Ali se vam ne blede, pan Pavliček? ček; hripav, utrujen, težko so-peč glas je kričal za njim nad stopnjieami. Ko se je vrnil domov, je Ja-ujek že sedel na postelji. — Kod si hodil, tatinck? Sedi zdaj k meni, da se bova pogovarjala o mojem godu! — Xe moreni zdaj. Janjek. moram stran! Lezi, zatisni oči in misli na svoj god! — Tatinek. premislil sem se! Xe kupi medene potice, kupi raj- ši rozmovo — Drugače bi bil moral zače-fme!% — Rozinovo bora kupil! — In žogo rdečo! — Rdečo žogo bom kupil! Vzel je iz miznice kos kruha in ga je položil na posteljo. — Na, jej, Janjek, in čakaj na- I vrti kazalce danes, meh in nesrečo? Postal je neuauoma. spreletela ga je nova, vesela misel. — Preeej bi se bil moral tja napraviti! Kako da že včeraj nisem mislil nanj? Kramar jc kramar, ampak živina ni! Radovolj-no čaka, nikoli še ni terjal, nikoli še ni rekel zle besede. Se sinoči mi je dal kave in eukra. tudi krono mi bo dal. Morda bo za godrnjal, pogledal postrani — naj godrnja, naj pogleda postrani — glavica jo ova. Krono mi bo dal in še bonbonov za Honzo — ) alašč bom skril bonbone, šele jutri inu jih bom mokra-tov je dobilo oficirsko šaržo. zdaj eelo urednik preeej radikalnega lista "Chemnitzer Volksstiunne**. Uporaba bombaža. Washington, D. C., 31. jan. — Danes je izjavil J. A. Stewart, izvedenec za bombaž v Statističnem uradu Združenih držav, da se je uporabilo v preteč enem letu tri milijone bal bombaža za izdelovanje munieije. Ameriški izdelovalci munieije so porabili v te svrhe en miljon bal bombaža, oni v Evropi pa dva milijona bal. Pogrešan podmorski čoln Združenih držav na varnem. Washington, D. C., 31. jan. — O podmorskem čolnu Združenih držav, ki se je na potu proti jugu v megli izgubil od svojih spremljevalcev in o katerem so mislili, da se je ponesrečil, poročajo, da so jra videli ob floridski obali. Kapitan Finn je sporočil mornariškemu department!!, da je podmorski čoln na varnem in da se mn ni pripetila nobena nezgoda. Sedaj je na potu proti jugu, kjer se bo z drugimi podmorskimi čolni in bojnimi ladjami udeležil poskusnih vaj. Oropan nadškof. V Tresani na Siciliji so neznani roparji vdrli v hišo tamkajšnjega nad-škota. razbili blagajno in odnesli :'„jO tisoč Jir denarja. i in ga izročiti oblastim. — Scottu se je baje omračil um. •Japonska in Angleška. Tokio, .Taiionska. 31. januarja. — Zunanje ministrstvo odločno demen-tira berlinsko poročilo, da sta sklenila Japonska in Angleška, pogodbo, na IKHllagi katere so dobili Japonci na Vzhodu \eliko novih koncesij. ----- Nemiri v Berlinu. (kateri BO pooblaščeni pobirati naro«- London, Anglija, 31. januarja.j nino za "Gla* Naroda" ln knjige, ka-Xeka amsterdamska brzojavna t™11 M T8e druge v nafio stroko agentura naznanja, da so se vršili »P*^0^P°"Ie- L „ zadnje dni v Berlinu zopet veliki! ^ 111 ^^ ^^ nemiri. Šest oseb je bilo ranjenih.1 San Frandseo, Ca1.: Jakob Lov««. sedem mrtvih, veliko so jih pa za-1 Denver, Colo.: Frank Skrabec. prli. Demonstrante ie pro«naTo Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. vojaštvo. Ljudje so hodili po ce- „ Puebl°- CoIo-: Peter Cullg- J- M ctali r\ i ..i i i 1 - "Ojta, Frank Janesh In John Germ, stali m zahtev ah od vlade, da naj g^^ C4)1 •*haltz In M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: rrank Kotzlan. So. Range, Mich, la okolica: M C (jtkovleb Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K Zgonc, Jakob Petrich. Dul J*. Minn.: Joseph Sharabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Couže. M L. Kapsh, Jos J Peshel In Loul» M. Perušek Eveleth. Minn.: Jurlj Rotze Gilbert, Minn. In okolica: L Veaal Hibbing. Minn.: Ivan PonSe Kltxville, Mian, la «kallcai M ■ich. Nashwank, Minn.: Geo. Manila. Virginia, Minn.: Frank HrovatlaM* St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. Uriaft Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont: Tomaž Paulln. Gowanda, N. ¥.: Karl Sternlfia. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, Marinč-ič, Chas. Karlinger, Jakob nik tn John Prostor. Barberton, O. In okolica: Alois Ba-Iant Bridgeport, O.: Frank HoCeva*) Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. In okolica: J. KumJa. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justia, Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank J&kfla, Bessemer, Fa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterieS, Burdine, Pa. In okolica: John Ke» tUnlk. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk ln John Znjuinčlč. Claridge, Pa.: Anton Jertna. Brunghton, Pa. in okolica: A. Demšar. Darrs^tt, Pa.: Dragu tin Slavil. Dnnlo, Pa. in okolica: Josip Šahov Export, Pa. In okolica: Frank Tra- bee. Forest City. Pa.: K. Zalar la Fraal Leben. Farell, Pa.: Anton ValentlnCH. Fitz Henry, Pa.: F. Gottllcher. Greenshurg, Pa. In okolica: Joaepk Novak Irwin, Pa. In obo!!ra: Fr. Demšar Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-solnlk. Meadow Land?, Pa.: Georg Scbolta Monessen, Pa.: Math K.lkelj. v Mouo Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okGiica: Z. Jakiha I Poflvašnlk, I. Magister tn U. R. Ja fcobtch Steelton, Pa.: Anton Hren Cnity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ Wpst Newton. Pa.: Joalp Jovan Willoek. Ta.: Fr. Seme ln J. Pet*> cel. T«M>ele, Ctah: Anton Phlčte Wiriterqnarters, Ctah: L Blaslch. Blarl* Diamond Wash.: G J. P> renta llavts, W Va. in okolica: J. Broslrh Thomas, W. Va in okolica: Frank Kocijan In A Korenehan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josly Tratnik ta Frank Meh. Cheboygan, Wis.: Heronlm Svetila U>st \lll3. Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A Jawrin, v« !n vn!entlb Marclna Kemmer^r. Wyo : Jn* Muti.t SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLED Tragična smrt. Loudon, Anglija, 31. januarja. Sir Clements Sfarkhaiu, predsed- — Krčmar bi-mi dal kruha in | nik kraljeve Geografične Družbe vina! — je pomislil. j se je danes pri nekem požaru smrt- —- Zakaj si jezen, tatinek? — je no ponesrečil. Prepeljali so ga v prašal Honza. . bolnišnico, kjer je podlegel po- — Nisem jezen, Janjek, truden škodbam. za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke -— Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. —-Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. —• Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije *4Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Ita lijanska gorska baterija pripravljen?* za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti— Učinek avstrijskih granat v Za gradu. — Ameriški podmorski čoln — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Av strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Ru — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija ua Poljskem .Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov — Bnvff « Prp«tre)i- nikom. ■— Triglavsko pogorje« SLOVENIC PUBLISHING CO., «2 CORTLANDT STREET, HEW YORK, M. 1 H GLAS NABOiDA, 2. FEBRUARJA, 1916. Slovens ko katoliško Ig gl ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. lak*rp«rumB« da« 21. januarja 1902 v državi Paansylvaaia. GLAVNI URADNIKI: ProtUvlnlk: JOŽEF PETERXEL. Iiox Ki, Willoek, Pn. J i»»lpreeavson Ave.. R. F. I>. 1. Greenfield. Detroit, Mich. ITRAVXI ODBOR: Predsf-dnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No Box ll*i, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box KIT,, Broucliton. Pa. II upravnik: PAYF.L OBREtJAR, Box 402, Witt, III. Dopisi naj se |k.;iljajo I. tajniku Iran Telban. P. O Box 707. Forest City, Penua. Društveno glasilo: "C. T. A S NAROD A." NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Nesreča v gozdu. 371etnega delavca Petra Kneza iz celjske okolice je v gozdu pri sekanju zadelo padajoče drevo tako nesrečno, da je na poškodbi umrl. Moka pred sodiščem. "Marbur-ger Zeitung"' piše: Kakor se poroča iz Celja, so v parnem mlinu Petra Majdiea uradno zaplenili velike množine krušne moke, ki je bila skoraj popolnoma neužitna, ker ji je bilo primešanili otrobov. Ta mlinski izdelek, ki je bil videti skoraj kakor pepel, je cenil neki strokovnjak na največ 20 vin. za kilogram. Mlin je za zu- j nanji promet zaprt. Obravnava pred vojnim sodiščem se vrši v bližnjih dneh. — Kaj je resnice na tej vesti, se bo izvedelo pač sele pri sodnijski obravnavi. Krompir na mariborskem trgu. Kmetje, ki pripeljejo krompir na mariborski trg. ae pritožujejo, da jim ga mesto kratkomalo odvzame in plača po določeni eeni. Oj tej zadevi se je izvedelo, da je si-; eer dovoljeno voziti krompir na j mariborski trg in ga prodajati po določeni ceni, za sedaj 12 K ">0 v 100 kg. Mesto pa ima glasom names! niškega odloka pravico, da krompir na trgu pokupi. Prisilno se pa sme krompir le tedaj od- j vzeti, ako zahteva prodajalec zanj višjo ceno. kot je uradno določe-: na. Ako kdo želi krompir kakemu sorodniku ali pa znancu poslati izveii mariborskega okraju, mora prositi za potrebno izvozno dovoljenje na okrajnem glavarstvu, ki ima odslej edino pravico, dajati taka dovoljenja. Mestni magistrat, kateri je dosedaj dovoljenje, mora sedaj samo potrditi izvozno dovoljenje. Ta tobak ne more grizti vašega jezika ali pa ščegetati vašega grla. Napravljen je na poseben način, ki odstrani take neprijetne ne d os ta tke. Radi boste kadili tobak Prince Albert tudi radi tega, ker ima dober okus, ker je lepo dišeč ter polagoma in dolgo gori ter daje vaši pipi nek poseben dober okus. the nutional joy smoke ljubijo možje po celem svetu. Četudi pokadite še toliko množino tega tobaka, ne bo vas grizlo v jezik. Tudi vas nikdar ne utrudi. Če si radi sami zvijete cigarete iz tobaka, vas bo Prince iClbert zadovoljil. Dobili boste čisto novo mnenje o pravem užitku cigaret. Kupite Prince Albert povsod v rdečih vrečicah po 5e; rdečih ška.1 ljab po 10c; ali pa v posodah po en ali pol funta, hi imajo na vrhu vlažilec z gobico. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N.C. fl/nFrtri Vojn NA PRODAJ KRANJSKO. j na z moko, le Gradec je ima men- Padli na bojišču. Dne 19. dei.K11 konca zaimarja. Nekaj mest , , - ... , i n:;i'n:si tudi ze pomaga z rumunsko j.- nadel na italijanskem bojiseu - B , ,- n- )1„|„11. moko. ' Zitm prometni zavod pa e. In-, protean* na ljubljanske!«; { . . r ....... , - ! naročil za moko iz zadnjega i-asa •itel iiscu m nad poročnik v re-! , , . " .. ... .. , v , , ; sploh vee ne sprejema. Dolžnost y-rvi l/.idor Modu*. Zadela ga je t >> t /itno-prometnega zavoda pa In granata ter jo kljub takojšnji po-, ' „ « .^ .... \ ti ■ ■ i bila. pravočasno preskrbeti, da mo.-i izkrvavel. Zaea^no >■» mu iz- , , „ .. v, .. i to velja kratek odgovor: Koder odšli njegovi trije Kmečke pritožbe. V seji osred- 6 . . " * tZ -j. ' i r/ Sl poprej m moglo izvršiti, je (Muel m ntega odbora štajerske Kmetijske '? r.'. * , J . 1 "le 1 1-1- decembra se je u sec*aJ dobro. Pisee teh vrst ujetnika) leti bel in se Zgodaj utrudil do smrti.| stan s štirimi.sobami in poleg te- zeti k vojakom] gp ruska vojna' trgovina s premogom in je še za njih hiše skr- j 175 stalnih odjemalcev. R. edom,1 n t za sprejel sledeči predlog di stovška: C. kr. Kmetijska družba naj v posebni vlogi opozori cesarsko namestnijo na kmečke pritožbe glede rekvirirnnega žita in razlike v cenah med prodanim žitom in kupljeno moko ter otrobarai. Tako n. pr. morajo poljedelci v Pogreb je bil veličan z dvema dn-|ga ^e dva hleva stane samo $18 je bilo tako ugodno hovnoma. i Imam dva voza in enega konja.1 StOWJl, Penna. rž posejal na kvatrno sredo v ad ventu. " ker vreme, kakor sc-daj, a je bilo prav Tatvina. V noči od 14. na 15. rodilo. Imamo posestnika v naši deeembra so pokradli tatovi v St. občini, ki je pred nekaj leti na pa- Petini pri Grab^tanju pri podoma- metovo ali na dan nedolžnih otro- če Švareu in v Malečapah pri po- či<"ev pšenico sejal in je bila prav domače Čančeju več mesa in dru- , . , j. 1 t lepa. Pisec teh vrst je letos žita- irih jestvin. Poklicani znani pes krajih, ki so od prometa bolj orob v Rencah pri ItOI'jci. ^ . <' 1 . ~ . .. ... ' . Častno svetinjo za 401etno zve- 1'ritesor M muc, ki je bil si' ne .»i1 . J. . . ... , sto službovanje je dobila Iva t ari-Jet >»tar. ziipusi-a zeno m Miri male - . , . . , , . na ( enovin, uslužbenka pri nad- u'w'-nTi n : v Matiji Rantu „a za krtth. 0,1,lati mnog« ceneje voj- U'"J n« 11.11 lja 1>K« m OOJ1.V U 1.1 Dobrovi » no-žitno^nrometnemu zavodu. deiMilneniii oiladenuu Maksu Ma- __ ' , ... « „ . i ii \i t Nevaren tat pod ključem. Dne n, bratu mu/, adj. dr. . os. Mala r J En voz za selitev, drugi pa za pre-1 važanje premoga in ledu. Cena vsemu .^4dO. Vprašajte: Frank Wuehte. j 272 -Jefferson sr., Brooklyn, N. T, {-11-1—8-2) Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis, Wis. 28 K za 100 k«?, medtem ko mo-__. h tuj-L jjnzni set vi, da krokarji mnogo zrnja poberejo in je potem redko. rajo ječmen, ki se da rabiti Pobegli ruski ujetniki. V Trnji vasi pri Celovcu so orožniki dne iu svaku šel, voditelja -J. N. Jegli-»'•a \ Ljubljani. Pokopan je v Kubi j ah pri »ioriri. — l*ade| ji* na italijanskem bojiš,'u desetnik -Mihael Hiu i/. Dolenje va^i pri IJ i I >-niči. K»»t spreten vojak si je v vojni pridobil širžu desetnika in kmalu hrabrost no svetinjo na ruskem bojišču. Par dni potem, ko je prišel na italijansko bojišee. je padel zadet od sovražne krogle. Pogreša se že nad 14 meseccv ITIetni prostovoljec, pešec doma-eej»a 17. pe>jM»lka. Ljudevit Sitar i* Ljubljane. I Umil j«>. kakor smo ž«1 na kratko poročali, dne H>. decenibni v boliiišniei Csmiljenih bratov v Kandiji Mihael Hulovec, uršuUu- C<. decembra je bilo posestniku Francu Tomšiču iz Podstrma, občina Kostanjevica, ukradenih čez 1400 kron iz zaklenjene omare v času, ko so bili domači vsi z doma. Isti dan okoli 2. ure popoldne, ko pride TomAie domov, zapazi, da je imel nepovabljenega gosta v liiši, nakar takoj pogleda v razbilo omaro po denarju. Toda žila mu je zaostala, ko vidi. da je ves njegov trud par let. odnesen. O storilcu ni imel nobenega pojma,J ker ga nihče ni videl, kajti hiša stoji samotno pod Gorjanci. Hitro pošlje Tomšič svojo ženo na orož-niško postajo v Kostanjevico tatvino naznanit. Nato se podasta strazmojster Valant in č.rnovojni-ški narednik -fare na lice mesta,1 po storilcu. Te ni bilo mogoče tam dobiti. Ker je že mrak nastopal.1 bilo je treba hitro gledati, da bij se storilexu prišlo na sled. Po dol-( geni in trudapolnem iskanju po gozdu in bližnjih vaseh se je ko- ški spiritual v pokoju. Pokojnik b- ^ m0g0*.e dobila kaka sled je bil rojen 28. se[>teinbra 1^2 v Trstu, kjer je bil njegov oče. ki je kmalu potem preselil v Ra-• lovljieo. trgov« e. V mašnika je bil posvečen leta 1S85, Kot kaplan j«' služil dober mesec v Predo- Sljih. potem sedem let v Semiču. ^^ posre<-ilo tatu y ^^ Vin- Skoro pet let pri Sv. Petru v ^^ Zpmp Zabukovja na &ta_ Ljubljani, e;,o leto kot podvodja jersk. izsl^iiti pri njom ni in (MfKMfad Od d»e 1. januarja <1()i)ili At. skom vt.s uUradoil do. lsun k<,t u!*šnlmski spiritual v nar Zome je bU ^ opetovano Ljubljani. Med govorom ga je predka/nf)van radi hudode]stva pre,I tremi let« zadela kap na m o- tatvino Razen navedenega ima /ffan.. da mu je spomin zlasti za ^^ ^ ^ ^ ^^ tatvin i■„.-na zelo opešal. Ker je ^ ^ /;mj ^^ ^ ^ plačajo samo okrog 2 K kot pla čilo za to, da se zmelje 100 k? žita. Na ta način znaša razlika med žitom in moko, ki jo mora sedaj kmet kupiti, skoro 100rr. Cesarska namestilija se poziva, da potrebno ukrene, da se ta velika razlika med žitnimi vrstami in mlinskimi izdelki odpravi. Nadzorovanje skladišč. Od več strani se je izražala bojazen, da se bo moka in žito, ki je nakopičeno po skladiščih, radi vlažnosti pokvarila in splesnilo. Da se prepreči ogromna škoda, je slovenski deželni odbornik dr. Verstov-šek v seji osrednjega odbora štajerske Kmetijske družbe dne 14. decembra stavil predlog, v katerem se cesarska namestnija nujno sneg 14 decembra prijeli tabora ru-; škili ujetnikov v Muravi pobegle-j ga ruskega ujetnika. Dan poprej so orožniki ob Vrbskem jezeru, prijeli dva s Tanzenberga pobeg-' ~,la ruska vojna ujetnika. smisel. Lan in konoplja se imata s jati.1 namestnija razglaša: PRIMORSKO. fronti kadeti i Padel je na soški bos.-hereeg. polka IMer Jlolonic. sin nadučitelja Petra IJoloniča v Sv. Petru v Šumi. Štajerska Ker je vsled vojne odrezana naša država od dovoza bombaževine iz inozemstva, zlasti iz Amerike, je nastala nujna potreba, da se po možnosti nadomešča bombaževimi' Umrl v celovški bolnišnici i s snovi, ki jih je možno pridelo- P'.inilii- Karol Colja. star 28 let.' vati v lastni domovini. Te snovi doma iz tolminske okoliee. — V. so v prvi vrsti lan in konoplja. Pnntu je umrl nadu.'itelj Nikolaji Da se v prihodnjem letu zasigura -^Liracic. j po možnosti posejan je polja z la-1 Ranjeni Goričani. Z vojaškim ; nora in konopljami. je vojno mi- transportom ranjencev je dosjjela ' nistrstvo odredilo, da se bo v to v ljubljansko deželno bolnišnico J sviho oddajalo službe prosto mo- 18 lot stara bivša lekarniška po-j štvo. invalidi, vojni ujetniki ter močnica Rozalija Valentinčič iz vojaški delavski oddelki na pomoč poljedelcem, ki bodo sjali lan vest- in kon®Py°' Ooiice. Na ulici jo je v glavo, v ; desno roko in v levo nogo težko j zadel italijanski šrapnel; vsled j težkih ranitev revica silno trpi. vendar je upanje, da okreva. V j deželni bolnišnici se med drugimi! beti se 1 ra£erskoin' poroča, da je uezeini bolnišnici se med Uruginu: zaloge ""i^i' vsa gospodarska po- tudi okrbujejo sledeči civilni, go-; silopja Greit'a. Bezjaka, Marčiča. tiški prebivalci, ki so bili ranjeni; bil vajen dela. ga je bolezen zelo mučila in je močno hrepenel, da bil ozdravel iu bi bil zopet sposo- darmerija v Celju radi nekega vloma. Da je Tomšič tako hitro prišel zopet do svojega denarja. ben za delo, pa mu ni bilo dano. ^ ima zajiva,iti le ^Hdnosti ter Bil je več let urednik "KrHcan- nagU ^ .. komMnaciji mo_ KOROŠKO. Hvalic, brat prejšnjega, star 8 let. V morje je padel v Trstu med pomolom Sartorio in skladišči sKe(t;i Detoljuba"' in je rad podpiral učečo se mladino. Umrli so v Ljubljani: Silva Bizjak, sirota, leta. — Leon mentov pri zasledovanju omenje nima orožnikoma. Ukraden koleselj. V Spod. Hru ici je nekdo ponoči ukradel ko- grof Auersperg. grajščakimajo- ^^ 1>nS^1nici VrknVl Babmk. ratni gospodi na Turjaku. .. I. — Tat je v,ekel kolwwilj „a bližnjo Kma Slatner, šolska učenka 1b tj|m Mpregvl in hC (Mlpo!jai. let. — Fran S«-dej. mestni dela- —— vee. 4.~> let. — Ivan l J rod ar. t ob. i ŠTAJERSKO, tov. hlepar, 4."» let. — Ivan1 Padel je na soški fronti pod-Draksler, biv-r tesar-hiralec, 6o častnik Karo! I ved wart, gostilni-let. I čar iz Celja. Teiave z dovozom moke. 4 Slo-| Zanimiv slučaj. Anton Cucek, \euer** piše: Ljubljana je nave- posestnik v Gor. Košani, ima pri ana večinoma na dovoz ogrske vojakih tri sine. Kden je v ujet-inoke. Zadnji čas je ta skoraj do- nmtvu v Itusiji, eden na bojnem eela izostal. Vlada pomaga mestni polju v Galiciji, eden pa v Srbiji, aprov izaeiji za >ilo na ta način. Od vsakega treh sinov dobi en in da ji nakazuje po nekaj vagonov j^i dan pismo dne 2. decembra, moke iz domačih mlinov in iz ta- Od veselja je jokala cela družina, kozvane "železne zaloge". l'pa- Ni čudno. nja je malo, da bi skoraj prišlo Umrl je v Mariboru hišni pokaj več moke z Ogrskega. Izvršil- sestnik in kamnoseški mojster jejo se le ona naročila, ki so bila Karol Kocijančič, star šele 40 let. podana že zgodaj in pravočaisno. Umrla j oAl son ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC' Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po nn5n brezplačno knjižico. V tej knjižici laliko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduho., neprebavnost, zapeka ali kenstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter me h urne bolezni, vspešno ze sem izprevidel. — Moja dolž-,ioi»t j.- poiskat i |M»t. po kateri bi lahko dobil vas soprog omenjeno svoto. V Klal je in «.e /a <-el poslavljati. Milosfljivii p*»spa. vi ne v«'s!h. kak«» uie boli. ker ste tako kri-t.-ni / menoj. Mislil sem, da l>»>ste držali svojo obljubo. Obljubo boni i/polnila tedaj, ko bom imela potrebno varščino. Ali mi morete jauieiti. da pn moji poroki Raoul ne bo več nad-bp'tval moje tetev Vi mu boste dali uiojo «» nama na sl*»du. V-<- bo še dobro, če ne zasnubiš Magde. — Še je čas. < 'lameran ni hotel o tern ničesar slišati. Magda mora biti moja. 21. Verdure! j.* zaprl rokopis in smeje pogledal Prosperja. — No, kaj pravite k temu? Prosper pa je začuden poslušal. Kje. /a božjo voljo, ste vse to izvedeli? Verdiiret se je nasmehnil: ( V s, človek malo potrudi. marsikaj napravi, kar se zdi dru-^•uii nemogoče. Zdaj pa. drapi prijatelj, na delo. — Takoj na delo. Moj Bog, gospod, kako naj se vam zahvalim? •laz delam po naročilu vašega očeta. — Rajše mi povejte, kaj >te vi delali ta čas.' Prosper je bil v veliki zadregi. Kakšen noree sem jaz. kakšen nor«*! V časopisu sem bral. «!a se bo Mapda poročila. - No? In! Pisal seui gro*|M*lu Kauvellu pismo brez podpisa... . Vcrdiiret je udaril s pestjo po mizi. Nesrečnež, zdaj ste vse pokvarili. - Ali se ne spominjate več, kaj sem vam bil zapovedal? - Toda ? — Molčite 1 - Ali >e boste zdaj še opravičevali? Saj sem hotel, pa nisem mogel. Povejte, kaj se je zgodilo. kakšno vsebino je imelo pismo? — strela božja, saj pravim, to >o ljudje! (rlava me j»- bolela, pa sem šel proti večeru malo na izprehod. Stopil sem v kavarno in bral dotični oglas.... Ali vam nisem rek<'l. «la mi morate popolnoma zaupati? Seveda, pa vas ni bilo tukaj. Saj še sam ne vem. kaj sem delal. Samo nore i ne vedo. kaj delajo. — Kdaj ste pa oddali pismo? Včeraj zvečer. Takoj mi je bilo žal. Prej vam bi moralo biti žal. — Po toči zvpniti je prepozno. — Bankir je torej dobil danes zjutraj pismo. — Kje je ponavadi v tem času ? V svoji delavni sobi. Potemtakem je bil sam. — Ali se še spominjate, kai .ste pisali? — — Da. popolnoma. — Pisal sem: — Svojega blagajnika ste izrodili sodišču, ker ste mislili, da je nepošten. Če mislite, da je on oropal blagajno, ali tudi mislite, da je on zapravil diamante vaše žeue? oli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, tla sta ta «lva dneva nekaj ]>osebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike.