KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XI. letnik Ljubljana 1963 2. zvezek Vsebina drugega zvezka: J. M a 1 : Slika koroškega ustoličenja v londonskem rokopisu — Stran 65 F. G e s t r i n : Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od XIII. do konca XVI. stoletja — Stran 73 B. Grafenauer: Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev — Stran 86 I. Z e 1 k o : Ime Tótsag in sedež belmurskega arhidiakonata — Stran 93 B. Marušič: Ob stoletnici »Goriškega oglednika« — Stran 101 S. Goreč : Je-li ljubljanski zrak škodljiv? — Stran 107 B. R e i s p : Leta 1499 omenjena krajevna imena v Kamniških Alpah — Stran 111 R. O grin : O Petkovškovi sliki »Beneška kuhinja« — Stran 114 Lj. Plesničar-Gec: Bronasta statueta Venere iz emomskc insule XXIX - Stran 115 I. Slokar : Prvo otroško zavetišče v Ljubljani — Stran 118 T. Kurent: Modularne mere zaplaškega zvonika po Levstiku — Stran 121 S. Vilfan : Blaznik in ikrajevna zgodovina — Stran 122 MUZEJSKE NOVICE: SI. Pavlic: Slovenski šolski muzej — Stran 123 ZGODOVINSKO BRANJE: Ocene in poročila — Stran 124 Na ovitku Repač, vodno kladivo z Mute, sedaj v parku na Ravnah (Lado Pitnat, perorisba) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in- zalaga Zgodovinska društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik dr. Jože Sorn. Tiska tiskarna^ >Toneta Tomšičac v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/111. Tekoči račun pri Narodni banki št. 600-14-608-85 (Ljubljana, Miklošičeva 8). Letna naročnina 800 din, posamezna številka 500 din. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK XI. LJUBLJANA 1963 ZVEZEK 2 SLIKA KOROŠKEGA USTOLIČEN JA V LONDONSKEM ROKOPISU JOSIP MAL V svoji razpravi o osnovah ustoličenja karantaiiskega kneza sem pod zaglavjein »Upodobitve« zbral in v prilogah priobčil tudi vse dosegljivo slikovno gradivo. Kot prva in najstarejša upodobitev za našo državnopolitično zgodovino tako pomemb- nega dejanja vojvodskega umeščenja po slo- venskem kmetu je tam objavljen ustolitveni prizor, posnet po miniaturi iz rokopisa Av- strijske kronike o 95 oblasteh (vladavinah) v Mestni in univerzitetni knjižnici v Bernu. Temu bernskemu po opremi in nastanku so- roden rokopis iste Avstrijske kronike se hrani v Britanskem muzeju v Londonu (The British Museum, London, Department of Manuscripts, Add. Ms. 16579). Ta ima na listu i05^ (stara paginacija lO^) upodobljen zopet tudi ustolitveni obred, vendar pa mi je bila ta slika v času, ko je omenjeni moj spis izšel, za reprodukcijo nedosegljiva.^ Po končani vojni šele mi je bilo mogoče priti do podrobnejših podatkov o tem londonskem rokopisu in do fotografske kopije kronisto- vega opisa ustoHtvenega obreda s pripada- jočo podobo, ki jo z dovoljenjem ravnatelj- stva Britanskega muzeja sedaj tudi objav- ljam. Preden si ogledamo sliko in popis obreda po tej kroniki, pa ne bo odveč, če skušamo v zgodovinskem okolju najti nagibe, ki so nagnili avtorja kronike, dvornega kaplana Albrehta III. avguštinca Leopolda Stainreu- terja, da je iz mnogih uporabljenih virov prevzel prav tudi podrobnosti koroškega vojvodskega ustoličenja, ki sta ga dva roko- pisa želela tudi v sliki približati razumeva- nju svojih čitateljev. V ta namen je treba razjasniti celo zasnovo kronike, ki sestoji iz dveh delov: iz prave kronike in pa iz vrste vladarjev, ki so kdaj načelovali Av- striji. Sestavljavec plete v tem delu zgodbe, ki v njih sicer prevladuje fabulistika, ven- dar ne tako, da bi bilo vse pripovedovanje gola izmišljotina brez vsake zgodovinske podlage, brez resnejšega stvarnega ozadja in zlasti ne brez kakih državnopolitičnih ciljev in pretenzii za bodočnost. Povsod in v vsem prihaja na dan očitna težnja, da se z zgodovinskimi in umišljeni- mi sporočili postavi Avstrija na tako mesto, da se bo mogla častno pomeriti s katerokoli sosednjih dežel. Prvikrat je naš avtor orisal zgodovino dežele s širokim ozadjem, ki so v njem prvenstveno zastopane Avstrija, Če- ška in Ogrska, ter načel s tem prvič problem podonavske monarhije, ki je stal v ospredju evropske politike več ali manj vse do raz- pada habsburške vladavine. Zenitne zveze avstrijskih vojvod naravnava naš avtor za- vestno proti Rimu, še večkrat pa jih veže s Češko in Ogrsko, le izjemoma dvakrat tudi z Bavarsko. Po namerah kronike stiki z Bavarsko skoraj popolnoma prenehajo, zato pa stopata na plan dva druga naroda, češki in madžarski. Ta za določene namene preračunana usmerjenost je bila avtorju verjetno inspiri- rana po samem vojvodu Albrehtu III., ki je svoje zamisli pletel in predel dalje po zgle- du svojega starejšega brata Rudolfa Usta- novitelja; ta se za dosego svojih visokoletečih načrtov ni ustrašil niti očitnih zlaganosti in ponaredkov. Opozorim naj le na njegov po- zimi 1358/59 skovani Privilegium majus ali interpolacijo o časti državnega arhivenator- ja v Schwabenspieglovem rokopisu, ki naj bi ga v povezavi s Koroško izenačila s po- ložajem nemških volilnih knezov.V naši kro- niki naletimo v intencijah Albrehta III. na prvo paralelo k Valvasorju, ki mu je tudi večkrat skvaril resno in dokumentarno vred- nost knjige njegov sodelavec in tako imeno- vani »glavni avtor« Erasmus Francisci, pod katerim imenom se skriva pl. Finx iz Lü- becka (1627—1694), ki je eden prvih s pri- dobitnim pisateljevanjem obrtno se ukvar- jajočih duševnih delavcev. Na drugi strani pa moramo upoštevati, da so na avstrijskem vojvodskem dvoru sku- šali dohiteti in posnemati svoje sosede, ki so se vprav v XIV. sitoletju v drznem zaletu povzpeli do zavidljive politične, kulturne in gospodarske višine. Takrat je pod velikim Anžuvincem Ludovikom dosegla Ogrska 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trdno stališče v notranji in zunanji politiki, z visoko šolo v Pečuhu (1367) pa se je uve- ljavila tudi na kulturnem področju. Podoben vzpon je takrat doživljala tudi Poljska pod Kazimirom Velikim, ki je 1. 1364 ustanovil vseučilišče v Krakovu in tako v tem za eno leto prehitel Rudolfa »Ustanovitelja« na Dunaju. Severna soseda Češka si je pod vodstvom Luksemburžana Karla IV. pribo- rila celo prvenstvo med nemškimi držav- nimi knezi. V istem stoletju je nastala češka rimana kronika z opisom dogodkov od pri- hoda Ceha pa do leta 1310, ki so jo pripiso- vali sto let pozneje živečemu Dalimilu. S to kroniko, pa tudi sicer se je v XIV. stoletju češka narodna zavednost prebudila do po- nosne samozavesti, ki je povzročila exodus nemških dijakov s češkega, po Karlu IV. leta 1348 v Pragi ustanovljenega vseučilišča. Pač tudi pod vplivom veljavnosti češkega živi ja je bila v Zlati buli 1. 1356 uzakonjena dolžnost, da so nemški volilni knezi (in s tem tudi cesar sam) poleg nemščine in ita- lijanščine obvladali tudi kak slovanski je- zik. S privoljenjem svojega polbrata cesarja Karla IV. je oglejski patriarh Nikolaj na- meraval ustanoviti vseučilišče v Čedadu za nemško, ogrsko, slovensko in italijansko mla- dino, za kar je prejel njegov prednik Ber- trand de St. Ginnes 1. 1339 tudi že papeževo privolitev.2 Karel je ustanovil v Pragi tudi poseben samostan, kjer so gojili slovansko liturgijo. V tej zvezi je zanimivo, kar trdi avtor Avstrijske kronike, Dunajčan Leopold Stainreuter, v svojem s 6. aprilom 1384 da- tiranem prologu k nemškemu prevodu zna- menitega dela francoskega liturgista in kano- nista škofa Viljema Durantija (ok. 1237— 1296), ki je zbral vse tisto, kar je bilo v zahodni cerkvi izza IX. stoletja v liturgični navadi. Ta njegov Rationale divinorum of- ficiorum je bil silno cenjen in zelo razširjen. Zato se ne smemo čuditi, da ga najdemo med prvimi spisi, ki si jih je dal Habsburžan Albreht III. zase prevesti na nemški jezik. V tem prologu razlaga Albrehtov kaplan in historiograf Stainreuter, kako je s pri- voljenjem rimske stolice prišlo do tega, da se v prispodobi sv. Trojice mašuje v treh jezikih: An dem ersten ist erwelet Chrie- chische zunge durch fuetreffunge der mai- sterschefte vnd weishait, die pey den Chrie- clien völlichleichen ist gewesen, zu dem andern mal Lateinische zu erczaigunge des adels vnd der wirdichait, wan diser werlt zeitleich adel ist von den Romern chumen, so habent auch der erste pabste Petrus vnd der erst vnd höchst lerer sanctus Paulus dise stat mit irm blut gewirdigt vnd gecziret; darumb auch die selb chirich ein mueter aller chirichen ist. Zu dem dritten mal di mess wirt begangen in Windischer spräche durch Sache der braittunge vnd gemain- liait, wann chain ainige sprach an ir sel- ber ist so getailet als di man Windische nennet. Darumb ist si auch genumen an der Ebraischen spräche stat, wann do di Juden gotes wort versmachten vnd sich dem vnwir- dig machten, do wart ez den haiden haim- gesendet, alz in der aposteln puch geschribn stet. Vnd also wurden si darnach auch gephendet, daz der heiligen messe amp t irer sprach entfrumdet wurde vnd wurde der sprach verliehen, die der haiden ain michel tail begriffen hat, daz also in disen zungen würd erchennet vnd veriehen, daz Christus vnser herre ist in der ere gocz des vaters.' Ze prej označena, nemškemu zahodu od- maknjena in novim narodom se prilagodu- joča politika prihaja do izraza tudi v tem, da je Albrehtov dvorni kaplan v svojo kro- niko iz virov prevzel tudi opis ustoličenja koroškega vojvode. Na dunajskem habsbur- škem dvoru je bila še ob koncu XIV. stol. živa zavest, ki nam jo je v XI. stoletju spo- ročil prvi zapisovavec predloge za schwa- benspieglovo interpolacijo o posebnih držav- nopravnih in jezikovnih pravicah koro- škega vojvode kot predstavnika slovenske plemenske kneževine. St. gallenski rokopis poudarja takoj v začetku vrinka o pravicah koroškega vojvode, »wie ain Hertzoug von Kaerndern hett sine Rechtt von dem lande vnd ouch dem Rieh«. Veljavnost in mero- dajnost dežele postavlja torej na prvo mesto, na drugem ima svoj pomen »tudi država«. To stopnjevanje in pravno razlikovanje je dalje poudarjeno zlasti v tem, da si je novi vojvoda moral najprej zagotoviti pristanek ljudstva in dežele. Sele ko je to dosegel, so mu pripadle vse časti in pravice, die ain hertzog vnd ain herre des landes billich vnd von recht haben vnd niessen sol. Kadar je bilo vse urejeno v zadovoljnost prebivav- stva in dežele, je šele mogel vojvoda stopiti pred cesarja oziroma kralja, da je prejel od njega fevd. Habsburžan Albreht III. je (ver- jetno že po zamisli svojega brata Rudolfa Ustanovitelja) poudarjal izredni in izjemni položaj koroške Vojvodine, ki naj bi mu dala v sklopu srednjeveške nemške države tako ugledno mesto, kakor je bilo priznano kolegiju nemških volilnih knezov.* S tem je hotel tudi pokazati, da habsburška posest koroške Vojvodine ni toliko odvisna od po- delitve fevda po nemškem cesarju, marveč od volje naroda, ki po svojem zastopniku šele poizveduje, če ima pretendent (ob der, der Herczog wil werden) potrebne lastnosti. Zato ima vojvoda tudi pravico, da se na 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA samem cesarskem dvoru zagovarja v sloven- skem jeziku, kar je zopet v skladu s kro- nistovim stališčem v prologu Rationala of- ficiorum: durch Sache der braittunge vnd gemainhait, wann chain ainige sprach an ir selber ist so getailet als di man Windische nennet. Da bi še bolj poudaril samobitnost slo- venske Koroške, naglasa vojvodov politični zaupnik še prav pasebej, da se za dan usto- ličenja odlagajo in tedaj rešujejo mnoge važ- ne stvari in graja tiste, ki ne razumejo glo- bokega pomena običajev ali pa se navadam še posmehujejo.' Teh stvari avtor Avstrij- ske kronike o 95 vladaVinah nikakor ni lahkomiselno zapisal po nekih splošnih go- voricah ali neodgovornih čenčah. Trditve je gotovo preveril po zanesljivih osebah. Na to kaže uvodni stavek: ich han gehört, das vil gross sach werdent geschoben vff den tag, so der Herczog sitzet vff dem stuol ze Kern- den. Prav z istim uvodom dokumentira v svojem prevodu Von der rais des pergs Synai sporočilo, da se vidi Mrtvo morje iz samo- stanske spalnice na Si jonski gori: ich han gehört, man müg es wol gesehen auz dem slaffhaus der minner prüder ze Monte Syon. K. J. Heilig« domneva, da je bil vir za ta slednji podatek Stainreuterjev znanec in pa- lestinski romar Hertel von Liechtenstein. Z izjemo omenjenega samostojnega pri- stavka o nespametnem preziranju starih običajev in reševanju važnih odločitev na sam dan ustoličenja sledi naš kronist pri opisu gosposvetskega obreda poteku, kakor ga je našel v Otokarjevi Avstrijski rimani kroniki, seveda v močno skrajšanem obsegu in v nevezani besedi. Pri tem sta se mu pri- petila dva spodrsljaja. Otokar pravi v verzu 20051, da sta vojvodo spremljala dva ple- miča na vsaki strani (torej skupaj štirje), Stainreuter pa govori le o dveh deželnih gospodih, ker je v predlogi prezrl verz »zuo ietweder siten«. Nepravilen je dalje tudi končni dostavek, da je ustolitveni obred in pravico slovenskega zagovora potrdil kralj Rudolf. Neobičajno bi že bilo, da bi kak vladar v nerazumljivem in odvečnem časti- hlepju z listino zajamčeval in potrjeval stare običaje in zakoreninjene pravne na- vade. Deželni knez lahko upošteva mores terrae ali consuetudinem a priscis tempo- ribus observatam, ker je obred po drugem viru naravnost priscarum consuetudinum lex, lahko pa se običajem tudi odreče in se jim ne podvrže, potrdil o tem pa ne izdaja; v splošnem so tudi raje čakali, da so razne pravne šege polagoma same zapadle v po- zabo. Tudi Rudolf ni izdal kakega podob- nega privilegija. Verz 20158 pri Otokar ju se namreč nanaša že na fevde Rudolfovega sina in vojvode Majnharda: kunic Ruodolf lie sich niht bevillen, — durch sines suneš willen — herzog Meinharten er erzeigt, — daz sin herze was geneigt — gegen im zallem guote.^ Leopold Stainreuter je svojo kroniko do- končal ok. 1. 1394, ko ji je bila po nasvetu vojvode Albrehta III. priključena še bajev- Jia vrsta knezov in vladavin. Kot nekaka aprobirana poluradna deželna zgodovina je bila zelo razširjena, saj se je ohranilo nič manj kot 52 prepisov kronike, med njimi le 9 močno fragmentarnih. Izvod s prvotnim tekstom se je izgubil, najbliže mu je roko- pis, ki je na gradu grofov Attemsov v Pod- gori pri Gorici. Vendar pa prof. Seemüller, ki je vse različne variante razdelil v sku- pine, pri svoji izdaji^ ni vzel za podlago teksta podgorskega rokopisa, ker je šele iz 1. 1456, marveč nekoliko starejšega berlin- skega. Seemüller je delu, ki so ga poprej pripisovali nekemu Mateju oziroma Gregor- ju Hagenu in je po svojem dialektu avstrij- sko-štajerskega izvora, dal ime österreichi- sche Chronik von den 95 Herrschaften, ker se (1. 1909) še ni mogel z gotovostjo odločiti za avtorstvo dunajskega avguštinca in voj- vodovega kaplana Leopolda Stainreuterja, kar je potem (1. 1933) dokazal K. J. Heilig v zgoraj (pri opombi št. 3) citirani razpravi. Od ohranjenih rokopisov Stainreuter je ve kronike imata dva — kakor sem že zgoraj omenil — med drugim tudi najstarejšo do- slej znano upodobitev ustoličenja koroškega vojvode. To sta rokopis v Mestni in univer- zitetni knjižnici v Bernu (s sign. A 45) ter rokopis Britanskega muzeja v Londonu (Add. Ms. 16579). V navadni avtotipiji je bernsko miniaturo 1. 1936 prvi objavil prof. ¦ Hans Fehr v svoji knjigi Die Dichtung im Recht (med tekstom in na ovoju knjige). V barvah in v izvirni velikosti je to podobo objavil 1. 1941 prof. K. Rauch;' po tej pred- logi je bil napravljen kliše za moje Osnove ustoličenja karantanskega kneza. Bemski rokopis (na papirju) ima rubri- cirano besedilo, ob robu risbe, arabeske ter več navodil za iluminatorja; kronika ima razen tega 2 večji inicialki, 25 celostranskih podob ter 82 slik grbov. Na listu 66'' je upo- dobljeno koroško ustoličen je: v sredini sedi na kamnitem sedežu moški, gologlav in z žezlom v desnici, rumeni vzorčasti plašč se- ga do tal; za njim na stolu z naslonjalom mož v rdeče-belo-zeleno progasti (kmetski) obleki z belo-rdečo čepico; pred obema v levem delu slike jezdec na črno-belo maroga- stem konju, v čmobelordeči progasti noši in s čepico v istih barvah, zadaj glava bika ter 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dva moška v čepicah, okrašenih s peresi, eden od obeh plemičev kaže na sedečega kmeta v ozadju. Zraven pridejano navodilo za ilustratorja naroča: dä mach wie ein pur uff dem veld in einem stein in stuol siezt vnd ein hertzög öch in purenkleid für inn kump mit einem stier vnd mit einem feld- ross vnd mit zwei lantzheren. Vendar je šel miniaturist preko teh pred- pisov: vojvodo je posadil kar na konja, na- mesto da bi ga pustil pešačiti med obema živalima, kmetu je ob stran obesil še meč, tudi ga ni oblekel v običajno sivo raševino, marveč v pisano blago, ki je po predpisih tiste dobe bilo pridržano le za višje stanove. Med sedečega kmeta in prihajajočega voj- vodo z njegovima spremljevavcema (tu se se je slikar držal besedila kronike, ki v pri- meri z Otokarjevo rimano kroniko pomoto- ma prisoja vojvodu le dva spremljevavca) in živalima je postavil še vojvodo na pre- stolu z vsem ornatom. Na eni in isti podobi je slikar v tako imenovanem pripovednem, kontinuirajočem načinu slikanja, ki je bilo v navadi še ob koncu srednjega veka in je živo še danes med preprostim ljudstvom, upodobil dvoje [v drugih primerih tudi tro- je ali še več] zaporedno potekajočih dejanj.'" Londonski rokopis Avstrijske kronike o 95 vladavinah je v opremi in nastanku po sodbi K. Ranella brat bernskemu, ki naj bi bil prepisan v frančiškanskem samostanu Königsfelden. Ta v švicarskem kantonu Aar- gau ležeči samostan je ustanovila 1. 1310 kraljica Elizabeta na kraju, kjer je bil umor- jen njen mož Albreht L Elizabeta je bila hči Majnharda IL, prvega koroškega voj- vode iz hiše goriško-tirolskih grofov. Ven- Slika ustoličenja po bernskem rokopisu 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODO'VINO KRONIKA' dar je umrla (1. 1313) kmalu po dozidavi samostana, pa mu je enako naklonjenost iz- kazovala njena hči Neža, vdovela kraljica ogrska, ki je umrla 1. 1364 v Königsfeldnu, kjer sta tudi obe z nekaterimi člani svoje družine pokopani. Kot nekaka habsburška zadužbina je ostal samostan tudi v poznej- ših stoletjih v tesnih zvezah z avstrijskimi deželami in z njihovo vladarsko rodovino, pa je zato razumljivo, da so bili menihi že po tradiciji dobro poučeni o vseh stvareh in zadevah, ki so se tikale rodovine njihovih dobrotnikov in ustanoviteljev. V teh okoli- ščinah je zato tudi razumljivo, da so v umetniški opremi obeh svojih prepisov ofi- ciozne Avstrijske kronike predstavili v sliki vprav tudi državnopravno ipomembni pri- zor koroškega vojvodskega ustoličenja. Mojo 1. 1938 izraženo domnevo, da sta oba rokopisa Schwabenspiegla z interpolacijo koroškega ustoličenja nastala v kakih bliž- jih odnosih do prvotnih dednih posestev na zadevnih vprašanjih interesiranih Habsbur- žanov kje na ozemlju alemanskega narečja," je K. Rauch konkretiziral tako, da je tako giessenški rokopis Schwabenspiegla kot tudi rokopis Kronike o 95 vladavinah nastal v švicarskem Königsfeldnu.^^ Na moje vpra- šanje glede bernskega rokopisa mi je tudi vodja Mestne in univerzitetne knjižnice (Burgerbibliothek Bern) Dr. Chr. v. Steiger ljubeznivo pojasnil, da je bernski izvod kro- nike pisal 1. 1479/80 frater Klemens Speker v samostanu Königsfelden, kakor je to z ne- dvomno jasnostjo razvidno iz vpisa na str. 29/30 papirnega rokopisa.*' Slika ustoličenja po londonskem rokopisu 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVI.NO Naš londonski rokopis ni napisan niti z isto roko niti pod vplivom iste šole kakor bemski. Oba pa izdajata nekatere poseb- nosti alemanskega narečja (medtem ko je izvirnik kronike pisan v bavarsko-avstrij- skem narečju), oba rokopisa imata dalje kolorirane inicialke, oba v tekstu po dve veliki začetnici ter vsak po 25 celostranskih slik in skoraj enako število grbov (london- ski 83, bernski 82). Iz navodil za ilumina- torja pri bernskem rokopisu (ki so pri po- znejšem londonskem postala nepotrebna), bi mogli sklepati, da je ta kmalu po svojem nastanku služil za predlogo londonskemu, ki je glede na pravkar omenjene podrob- nosti in okoliščine izvršitve ter glede na prej očrtane težnje kronike in habsburške od- nošaje do samostana v Königsfeldnu najbrž prav tako tudi tukaj nastal. Kar se tiče pisave same, so črke london- skega rokopisa tesneje stisnjene in povezane kot pri bernskem ter delajo vtis lahkotne, a vendar skrbne in lične gotske knjižne (ne poslovne) polkurzive. Oba pisca uporabljata malo okrajšav, v prvi vrsti za en, er, r, ra, vendar ima londonski izvod kronike morda nekaj več takih krajšav, ki pa se jih pisca promiscue poslužujeta. V londonskem roko- pisu prevladuje okrogli r, medtem ko je ta pri bernskem skoraj pokončen. Iz starejše dobe sta oba obdržala tudi nadpisani o pri dvoglasniškem u. Ostri »v« na začetku be- sede uporablja londonski rokopis skoraj do- sledneje. Novejšega (za XVI. stoletje tako značilnega) kopičenja konzonantov pa v na- ših rokopisih domala ne najdemo. Med omenjenimi 25 celostranskimi slikami srečamo m. dr. podobo Boga očeta s soncem, luno in zvezdami, angela, ki podi prva člo- veka iz raja, Adama, kako orje, Evo, ki prede, Noetovo barko, kronanje Davida, Rudolfa, ki podeljuje Otokarju Češko v fevd, dalje je nekaj bojnih in vojaških pri- zorov in kot 14. celostranska slika sledi na listu 1051^ (nove paginacije) koroško vojvod- sko umeščenje, ki je v bistvu bernskemu zelo podobna, le da so barve druge in da je bernska miniatura v podrobnostih bogatejša. Barve londonske miniature so naslednje: okvirni rob slike je rdeč; oblačila oseb od leve proti desni: 1. kapa in ovratnik rume- na, pas na kapi in jopič sta modra, hlače zelene; 2. ovratnik rumen, obleka rdeča; 3. kapa in hlače rdeče, jopa in škornji modri; 4. sedlo, prestol in stol so rumeni; 5. nebo je na vrhu zasenčeno s sivim; konj je siv; cvetlice rumene. Rokopis na papirju ima 189 listov v veli- kosti 190 X 277 mm ter obsega 1. Die Coro- nick der erwirdigisten herrschaft Osterrich do leta 1398 (objavil prvič Hier. Pez: Ma- thaei cuiusdam vel Gregorii Hageni germa- nicum Austriae chronicon in Scriptores re- rum Austriacarum I, Lipsiae 1721, 1045), 2. Etiliche stuck wirdig ze scliriben, gezogen uf anderen Historien und Coronicken der edlen herschaft Osterich od lista 182 dalje; zadnji vpis v tem oddelku je iz leta 1408. Kar zadeva usodo rokopisa, je bil 1. 1594 lastnina Krištofa barona Wolckhenstain & Rodenegg etc., kakor popisuje to on sam na svojem z grbom opremljenem bakrorezu, prilepljenem k listu 2. Njegov vpis v nem- ščini na listu 1 pravi, da si je nabavil roko- pis zadnji dan meseca julija 1588. Britanski muzej je kupil rokopis 9. januarja 1847 od g. Asher v Berlinu, kakor to na kratko ome- nja R. Priebsch (Deutsche Handschriften in England, vol. II, 1901, str. 146).i* Ce si sedaj ogledamo tega lastnika roko- pisa, moramo ugotoviti, da sodi rodovina Wolkensteinov v vrsto tirolskega praplem- stva. Omenjeni Krištof pl. Wolkenstein- Rodenegg je bil rojen 1. 1530 in je umrl v Rodeneggu 1. 1600, pokopan je v briksenški stolnici, 1. 1564 je bil povzdignjen v baron- ski stan, 1. 1568 ga srečamo na odličnem upravnem položaju (Tiroler Erbstabelmei- ster- und Vorschneidamt), 1. 1572 je postal tajni svetnik nadvojvode Ferdinanda Tirol- skega, bil je lastnik posestev Rodenegg in Lienz. Poročen je bil z Uršulo pl. Spaur, roj. 1. 1532, umrlo 1. 1575 na gradu Bruck pri Lienzu. Na tem gradu so se med 1. 1553— 1561 rodili tudi nekateri njegovih sedmero otrok.*' Navedeni podatki o življenjski poti Kri- štofa Wolkensteinskega nam upravičljivo pojasnjujejo, da si je nadvojvodov tajni svetnik v svojem dinastičnem patriotizmu omislil za svojo knjižnico poluradni priroč- nik zgodovine in rodoslovja svojih vladar- skih prednikov. Prav tako je tudi naravno, da mu je kot Tirolcu pri nakupu izvoda Avstrijske kronike bila jezikovno-dialektič- no in krajevno pač najbližja švicarska so- seščina. Ako primerjamo obe sliki, bomo takoj ugotovili, da je predstava ustoličenja v bern- skem rokopisu mnogo točnejša in se verneje naslanja tako na priloženo navodilo kakor tudi na samo besedilo kronike o načinu umeščanja. Slika ustoličenja po bernskem rokopisu je bila že večkrat reproducirana, vendar še nikoli s pridejanim navodilom za iluminatorja. Priobčujemo zato bernsko po- dobo v celoti, ker je zanimivo videti, kako je pisec kronike pustil prazen prostor za pozneje vrisano podobo. Ta je bila namreč za spoznanje večja, tako da je prekrila ne- 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kaj črk navodila; tudi rep konja moli preko tekstne širine v prazen rob lista. Londonski rokopis je brez navodil, je pa očitno, da je ilustrator v glavnem prevzel osnovno razporeditev prikaza umeščanja iz Spekerjevega rokopisa. Ker je bil brez dvo- ma bolj neokreten in manj spreten risar, si je delo poenostavil tako, da je črtal oba deželana, ki sta spremljala vojvodo, tudi bika je izpustil, marogastega konja je po- barval v enotni sivi barvi, vojvoda na pre- stolu (v sredi) je brez vzorčastega plašča, prestol je brez pregrinjala, tudi kmetov stol je kaj primitiven. Na bernski sliki plava na modrem in osončenem nebu jata ptic, londonsko pa shematično zaključuje gora s cerkvijo na vrhu, nebo samo pa je zasenčeno v sivino, v zemljo so zasajene tri rumene cve- tlice, v tem ko je hotel bernski prikazati cvetočo tratino. Mogoče bi tudi bilo, da je sliko v londonskem rokopisu izdelal pisec rokopisa sam po vzorcu podobe bernskega rokopisa, ki pa jo je opravil poseben ilu- minator-strokovnjak. Vojvodov prestol v sredini je v svojih ob- risih točen posnetek bernskega, enako tudi kmetov, dasi zelo poenostavljeni stol, tudi oba konja naznačujeta v koraku iste gibe nog, pri obeh je enak tudi v vozel povit rep, podobni so tudi kodri las vseh treh oseb, ista je drža nog pri jezdecu, oba kmeta se- dita prekrižanih nog in s podobno gesto rok, ki je ista celo pri vojvodi na prestolu, če- prav je v londonskem rokopisu popolnoma neutemeljena, ker slikar vojvodi ni položil žezla v roke. Medtem pa, ko sedi na bern- ski sliki vojvoda (pravilno) na neosedlanem konju (Feldpferd),** mu je slikar londonske podobe podložil rumeno sedalo. Po vsej tej primerjavi sledi z vso goto- vostjo, da je služila bernska miniatura za predlogo iluminatorju (piscu?) londonskega rokopisa, ki jo je le prilagodil svojim ne- dvomno skromnejšim sposobnostim. Vsak je po svoje pobarval oblačila nastopajočih oseb. V težnji po pestrosti in učinkovitosti pa sta oba prezrla, da bi morala po trdno uveljav- ljenem običaju obleči svojega kmeta v pre- prosto enobarvno, sivo raševino. Ob koncu naj sledi še celotno besedilo od- stavka Avstrijske kronike 95 vladavin o ob- redu ustoličevanja koroškega vojvode. Za osnovo je vzet tekst po londonskem rokopisu. Zaradi primerjave so v oklepaju dodane iz- razitejše posebnosti iz bernskega rokopisa, pri čemer pa zgolj ortografske razlike niso upoštevane; kadar ima bernski rokopis ka- ko dodatno besedilo, opozarja na to znak »-|-«. Von hertzog Albrechten (Aulbrechten) kung Ruodolfs sun, die zwoundnu(n)czigest herschaft von Österrich. Kvng Ruodolf ließ darnach ainen hof rüf- fen gen Ougstburg (Ögspurg), darzuo er allen fiirsten gebot vnnd herren zuo im ze komen. Die kamend (köment) dahin (däw hin) mit grosser gezierd (zierdt), darnach machet er sinen (dar nachet er sinen) sun graf Albrecliten herzogen zuo (ze) österrich vnnd ze Styr, vnnd grafe Meinharten von Tyrol macht (macheti) er hertzog zuo Kern- den. In der zyt {+ do) fuort kung Wencz- lauß (Wentzläß) sin wib frow Guoten, kung Ruodolfs tochter gar erlichen haym gen Bechern. Doch (Do doch) bevalch kung Ruodolf sinem aidem (+ das ist siner | siner tochter man dem kung von Bechem), daß er absatzte den Zabischen von dem gewalt, das ( + sy) im auch (öch) gelobtend (gelöptend) ze tuond alle herren (tuond die herren) von Bechem. Hertzog Albrecht (Aulbrecht) von österrich vnd grafe Mainhart von Tyrol, hertzog in Kernden sich ze Ougstburg (ögs- purg) lieblich (liepplichen) schiedent von kung Ruodolfen vnd rittens (rittend) von dannan (dannen). Hertzog Albrecht (Aul- brecht) sich darnach vnderwand österrich vnnd auch (öch) Styren, grafe Mainhart zuo Tyrol fuor (Mainhart der fuor) gen Kernden vnnd saß da ze Zoll nach den alten gewon- haiten vff dem stuol. Die selb gewonhait ist also, das ain puerrisch geschlecht, das da erbt, vnnd der eilest puer (elltesch purr) des geschlechts {+ der) setzt sich vf den staynin stuol, der in dem Zollveldt stät. Darnach kompt (so kumpt) der herczog für in puerrischen gewand, mit ainem stier vnd mit ainem veldpferitt. Den herczogen euch zwein (öch zwen) lanczherren also wysent, der puerr (+ der) fragt ob der, der herczog wil w^erden, rechtens Cristens glouben syg (glöbens syge) vnnd ain rechter richter vnnd beschirmer der priesterschaft vnnd (+ öch) witwen vnd ouch weisen (vnd weyssen). Darum die zwen lanczherren sweren (schwe- ren) müssend (muossent) die in wysend. Darnach (-|- so) rümbt (rumpt) der pur den stuol dem herczogen, der ouch (öch) also muoss sweren (schweren) vnnd der pur (+ der) nimpt den stier vnnd das veldpferit. Aber der herczog (+ der) licht miltiklich vff dem stuol sitzend sine lehen. Ettlich vnver- nunftig zellend die gewonhait für ain tho- renspil, die der gewonhait haimlikait (heim- lichheitt) nit betrachtend. Ich han (hon) gehört (-1- sagen), das vil gross sach (grosser Sachen) werdent geschoben vff den tag, so der herczog sitzet vff dem stuol ze Kernden, die sust nit mögend werden betrogen (nitt 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO werden mugent betragen). Das recht hat der herczog von Kernden, war (wer) inn (im) vor dem kaiser hefilich anspricht, so sol er vor dem rieh in windescher sprach ver- antwurten. Das hat ouch (öch) also kung Ruodolf verbriefet. i OPOMBE 1. J. Mal, Osnove ustoličenja karantanskega kneza. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, XXIII, 1942, str.59. — 2. Czörnig, Das Land Görz und Gradisca, I (1873), 327. — 5. Konrad Josef Heilig, Leopold Stainreuter von Wien, der Ver- fasser der sogenannten Oesterreichischen Chro- nik von den 95 Herrschaften. Mitteilungen des Instituts für österr. Geschichtsforschung. Bd. 47, 1933, p. 275, 274. — 4. Jos. Mal, Die Eigenart des karantanischen Herzogtums (Südost-For- schungen, XX 1961), p. 33 SS., 40, 65—75. — J. Mal, Schwabenspiegel in koroško ustoličenje. Glasnik Muzej, društva za Slovenijo, XIX, 1958, p. 114 ss. — 5. Sto let zatem pravi Jakob Unrest, da je treba gledati bolj na dobro stvar ko na kako nespametnost in toži, da je postalo v de- želi slabše, ko so opustili stare in dobre uredbe. Jacobi Unresti Chronicon Carinthiacum: Hahn, Collectio monumentorum, I. 485. — 6. Heilig, Leopold Stainreuter von Wien, o. c, 265, 286. — 7. Monumenta Germaniae historica. Deutsche Chroniken, t. V/l. Ed. Jos. Seemüller: Ottokars österreichische Reimchronik, p. 262 ss., v. 19990 ss., 20158 ss., — J. Mal, Osnove ustoličenja ka- rantanskega kneza, GDMS, XXIII, 1942, 7, 45. — Fr. Beyerle, Sinnbild und Bildgewalt im älte- ren deutschen Recht (Festschrift Ulrich Stutz, Savigny- Stiftung für Rechstgeschichte, Germa- nistische Abt., 1938, 788—807). — 8. Monum. Germ. hist. Deutsche Chroniken, t. VI: öster- reichische Chronik von den 95 Herrschaften, p. 140. — 9. K. Rauch, Die Kärntner Herzogseinsetzung nach alemannischen Handschriften. Abhandlun- gen zur Rechts- und Wirtschaftsgeschichte. Fest- schrift Adolf Zycha. Weimar, 1941, str. 173—232;^ slika ustoličenja pri str. 222. — 10. Ad. Gold- schmidt, Die deutsche Buchmalerei, II. Bd., tab. 28, 62. — St. Yurnik, Slovenske panjske končni- ce. Etnolog, III, 1929, tab. II pri str. 168. — 11. J. Mal, Schwabenspiegel in koroško ustoličenje. Glasnik Muz. društva za Slovenijo, XIX, 1938, str. 110. — 12. K. Rauch, o. c. (Festschrift Adolf Zycha), p. 225 s., 229 s. — IJ. O tem glej po- drobnejše razpravljanje pri izdajatelju Kronike Seemüllerju, M G, Deutsche Chroniken, VI, uvod, str. 57. Prim, tudi K. Rauch, o. c. 218 ss. — 14. Za te podatke o rokopisu, o barvah miniature in za fotokopijo slike in opisa vojv. obreda se za- hvaljujem g. T. J. Brownu, kustosu Britanskega muzeja. — 15. Po podatkih, ki jih je ljubeznivo oskrbela Heraldisch-genealogische Gesellschaft »Adler« in Wien po rokopisnem rodovniku dru- žine grofov Wolkenstein v Innsbrucku. — Na dvoru in pri visokem plemstvu je prišla pone- kod v navado posebna častna služba Vorschnei- derja z nalogo, da je pri slavnostni mizi razre- zal perutnino in manjšo divjačino; tudi je v tej spretnosti poučeval plemiške dečke (Edelknaben). —16. Pomen izraza Feldpferd nam pomaga raz- jasniti Sachsenspiegel, ki določa, da spadajo k ženini doti-jutrnji konji, govedo, koze in prašiči, »ki gredo pred pastirjem« : dar hort to alle veltper- de unde rindere unde czegen unde svin, die vor den hirde gat. Ko govori o odškodnini za pobite do- mače živali, ocenjuje mulo z 8 šilingi, prav tako vprežnega vola (tochochsen, v lat. prevodu bos aratrum trahens) in kobilo (den veltstriken, equa, konj, ki se še pase v ogradi; stricken, strizen, pohajati, potepati se) ter nadaljuje, da je treba nasprotno šteti 12 šilingov za polno de- lo sposobnega konja: andere veltperde, die to vulleme arbeide dogen, mit tvelf schilingen. Za nedorasle (konje) se določi odškodnina po nji- hovi starosti. Jezdnega konja, ki na njem služi jezdec (rideman) svojemu gospodu, je treba od- plačati z 20 šilingi (= 1 funt). Prim. Dr. H. Chr. Hirsch, Eike von Repgow, Der Sachsenspiegel, Landrecht, I. knj., čl. 24, § 1; III. knj., čl. 51, § 1. — Homeyer, Des Sachsenspiegels erster Teil, Landrecht, p. 346, 491, 182. — J. Mal, Osnove ustoličenja, str. 58. 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TRGOVINA SLOVENSKEGA ZALEDJA S PRIMORSKIMI MESTI OD XIII. DO KONCA XVI. STOLETJA FERDO GESTRIN Naraoni pogoji trgovine in vloga politič- nih sil. — Trgovinske vezi med zaledjem in primorskim območjem, ki segajo nazaj v zgodnji srednji vek, so bile že od začetka XIII. stoletja dalje precej živahne. Nastanek mest ob morju že pred tem časom, razvoj meščanskih naselbin v notranjosti, dvig agrarne proizvodnje kot posledica razkroja pridvornega gospodarstva in utrjevanje no- vih družbenih odnosov na podeželju, kar je vse vodilo k hitrejšemu uveljavljanju denar- nega gospodarstva, dalje povečan trg, ki ga predstavljajo samostani, nastali v XII. in XIII. stoletju, številno nižje plemstvo, ki se je v istem obdobju vse bolj osamosvajalo izpod fevdne odvisnosti svojih gospodov in hkrati gospodarsko krepilo, in novi meščan- ski družbeni razred, čeprav šele na začetku razvoja, so dajali dovolj osnov za poživitev trgovine med obema področjema. Živahne trgovinske vezi med zaledjem in primorskimi mesti, Trstom, Koprom, Mi- ljami, Izolo, Piranom in drugimi kraji v Tržaškem zalivu ter Reko v Kvarnem, so nastajale in se krepile sprva predvsem na podlagi različnih proizvodov, ki sta jih da- jali obe po naravnih pogojih (geoloških, geo- morfoloških, klimatskih, hidroloških in geografsko-prometnih) različni gospodarski enoti. Prvo je namreč že zgodaj iskalo pro- izvode primorja, nasprotno pa je drugemu primanjkovalo žita, ni imelo dovolj pogojev za živinorejo, niti gozda in je bilo povsem brez rudnega bogastva in še mnogih drugih proizvodov, ki jih je imela v tistem obdobju notranjost. Na medsebojno zamenjavo obeh področij in zlasti na prehodno trgovino pa je močno vplivala tudi lega teh mest ob obeh najsevernejših zalivih Jadranskega morja, ki na slovenskem ozemlju oziroma blizu nje- ga globoko segata v evropsko celino. Ta geo- grafska prometna lega je dobivala vedno večji pomen že tedaj zaradi povezovanja sredozemske z obdonavsko prometno smerjo tudi preko slovenskega ozemlja in ker so ta mesta predstavljala vrata v obširne trge ob Jadranu in Italiji, povezane z njimi. Vse te v naravi pogojene razlike so vpli- vale na vlogo, ki so jo imela posamezna omenjena pristanišča v trgovini z zaledjem bodisi kot središča neposredne medsebojne zamenjave blaga, bodisi kot posredniki v prehodni trgovini in končno kot kraji po- morske dejavnosti. Še važnejši pa so bili pri vsem tem medsebojni odnosi teh prista- nišč, npr. do neposredne trgovine z zaled- jem in deloma tudi glede na prehodno trgo- vino, in pa politične sile, ki so stale za nji- mi in odločilno usmerjale neposredno in pre- hodno trgovino, a odločale tudi v pomorski dejavnosti in vlogi teh mest. Po dolgih poli- tičnih bojih se je namreč konec XIV., ozi- roma bolje, do 1.1420, izoblikovala politična pripadnost mest in krajev, ki nas tu zani- majo.* Trst, Reka, Devin ter Štivan so bili politično vezani na zaledje. Milje, Koper, Izola in Piran pa so bili s širokim ozemelj- skim pasom pod oblastjo Republike. Kot posledica te politične situacije sta se v trgovini zaledja s primorskimi mesti kljub posameznim spremembam in nihanjem uve- ljavili dve temeljni, medsebojno povsem na- sprotni trgovinski politiki. Benečani so v pomorski trgovini in pomor- stvu na Jadranu uveljavili popoln monopol, s čimer so povsem ohromili pomorsko de- javnost severnojadranskih luk, kar velja še v nekoliko večji meri za mesta pod njihovo oblastjo kakor za Trst in Reko.^ Zaradi tega se v njih, zlasti v tistih pod beneško oblast- jo, ni mogla razviti večja trgovska flota, čeprav še tja do razpada Republike lahko sledimo poskusom teh mest, da bi se uvelja- vila tudi v pomorski dejavnosti.' Prav tako niso mogla priti do večjega izraza v vsem tem obdobju tudi prizadevanja zaledja, da bi se v večjem obsegu vključilo v pomor- stvo in pomorsko trgovino, čeprav jih lahko zaznamujemo že od konca XIV. stoletja, ko v gradivu zasledimo prve lastnike ladij iz zaledja." So pa Benečani s svojo kopensko trgovinsko politiko dvignili pomen istrskih pristanišč pod svojo oblastjo kot središč ne- posredne in prehodne trgovine z zaledjem in s tem vsaj deloma nadoknadili njihovo omejeno pomorsko dejavnost. Ob podpori Benečanov je postal Koper za daljši čas naj- važnejše pristanišče za trgovino s sloven- skim in še širšim zaledjem. Prav s to poli- tiko, ki so jo seveda narekovale tudi koristi samih Benetk, so Benečani pravzaprav zmanjšali odpor Kopra in drugih podrejenih mest proti svojemu pomorskemu monopolu.^ Politične sile v slovenskem zaledju, ki so stale za svojimi primorskimi mesti in kraji, so imele Benečanom povsem nasprotno trgo- vinsko politiko. Na kopnem so hotele promet usmerjati v svoja mesta in pristanišča, a glede pomorske trgovine in pomorstva so si prizadevale, da bi zrušile beneški monopol. 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pozneje, ko so Habsburžan! prevladali v širšem zaledju Tržaškega zaliva, so bili no- sivci te politike Habsburžani sami. Morali pa so lomiti odpor proti svoji politiki tudi doma pri vseli tistih, ki so jih beneške luke bolj vabile. Stoletja so se nato na tej osnovi borili Benečani in politične sile v zaledju. Bene- čani, ki so v pomorski trgovini in pomorstvu trdovratno branili svoj monopol, so v zaledju, ki ga politično niso obvladali in se zato niso mogli posluževati sredstev, običajnih v sred- njeveškem vezanem gospodarstvu, skušali reševati svoje in svojih mest koristi v tej trgovini z uveljavljanjem načela »svobode« poti in trgovine, zlasti vedno v odnosu do trenutno najmočnejše politične sile v zaledju. Z njim so namreč zaradi boljših pogojev za. trgovino v svojih istrskih mestih in ob večji gospodarski ter politični moči na Jadranu velik del obravnavanega obdobja dosegali isto, kar bi kot eventualni gospodarji zaledja uresničevali s prisilnimi potmi. Nasprotno pa so se politične sile zaledja in mesta, ve- zana nanje, odločno potegovali za prisilne poti v svoje kraje in za svobodo morja. Toda ta boj je bil za obe strani boj za isto stvar: za pritegnitev trgovine iz zaledja v svoja mesta. V vseh sporih so zato Benečani za- htevali svobodo poti v zaledju, a sile v za- ledju, in od druge polovice XV. stol. dalje zlasti Habsburžani, svobodo trgovine in plov- be po morju. V ta boj so na strani svojih političnih go- spodarjev ali samostojno posegala tudi sama primorska mesta. V okvirih mestnega gospo- darstva in silnega separatizma, ki se je razvil v tamkajšnjih pogojih,* so se mesta namreč z vso srditostjo potegovala za čim večji delež neposredne ali prehodne trgovine z zaledjem. Ker jim je beneški monopol po- morsko dejavnost in trgovino zelo omejil, je bil boj za trgovino z zaledjem še hujši in so se pri tem mesta posluževala istih sred- stev. Skrbela so za čim boljše pogoje za trgovino, se dogovarjala z mesti v zaledju in pošiljala tja svoje odposlance ter zmanj- ševala drugo drugemu gospodarske osnove za razvoj trgovine z uničevanjem polj, vino- gradov in solin. Zelo pogosti so bili med nji- mi tudi oboroženi obračuni in prave vojne. Seveda so se vsa trudila, da bi pri svojih mestnih gospodih dobila čimveč pravic v okviru mestnega vezanega gospodarstva. Vendar so bile razlike med beneškimi istr- .skimi mesti in tistimi, ki so politično pripa- dala zaledju. Beneška mesta, zlasti Koper, so imela npr. v času, ko so Trst, Reka in drugi kraji ob morju šele prišli pod Habs- buržane, že vso podporo v Benetkah. Trst, Reka, Devin in Štivan, ki se dolgo časa niso mogli nasloniti na večjo in močnejšo poli- tično tvorbo v zaledju, so se mogli v večji meri uspešno spustiti v boj za trgovino z be- neškimi istrskimi mesti in beneško prevlado šele potem, ko je bila taka tvorba ustvarjena s habsburškim dinastičnim teritorijem. Šele tedaj, ko so ta pristanišča dobila politično širše strnjeno zaledje, so začela trgovino ob določenih pogojih in ukrepih vse bolj pri- vlačevati k sebi. A vendar, medtem ko so bili Reka, Devin in Stivan pod neposredno upravo Devinskih in Walseejcev glede tega sprva deloma na boljšem, je Trst še vse do zadnje četrtine XV. stol. čakal na odločnejšo pomoč deležnega kneza. Zato tudi toliko časa ni mogel uspevati v boju proti premočni Re- publiki, oziroma istrskim mestom, in prite- gniti trgovino iz zaledja na svoj trg in pri- stanišče v tolikšni meri, kakor si je priza- deval. Obseg trgovine zaledja s primorskimi me- sti in njen pomen. — Trgovina s primorskimi mesti — neposredna in prehodna — je bila v vsem obravnavanem obdobju zelo pomemb- na za slovensko ozemlje. Že od začetka XIII. stol. je zajemala vsa mesta in kraje ob Trža- škem zalivu od Štivana do Pirana in Reko v Kvarnem. Ob koncu XVL stol. pa se je mimo Reke močneje usmerjala deloma še v druga kvarnerska pristanišča: Bakar, Ba- karac in celo Senj, kamor so trgovino iz dela slovenskega zaledja za krajše obdobje pri- vabili Benečani. V zvezi s to trgovino se od drugega desetletja XHI. stol. dalje pojavijo med prvimi mitninskimi postajami na pode- želju tudi mitnice ob poteh v omenjena me- sta in kraje ob obalah Jadranskega morja, kot npr. Planina, Senožeče, Cerknica, Lokve, Rupa in dr., a pod vplivom teh zvez so začeli v nekaterih kovnicah v notranjosti kovati novce po oglejskem kovu, v Trstu pa so že v 30. letih uporabljali breške novce.' Od začetka XIV. stol. dalje se je začela trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti hitro razvijati. Dokazuje nam to ne le razširitev poslovanja italijanskih bankirjev, ki so v drugi polovici XIII. stol. že delovali tudi v primorskih mestih, v notranjost slo- venskega ozemlja (Ljubljana, Kamnik, Slo- venj Gradec),^ temveč tudi prihod ter široka dejavnost trgovske in bankirske hiše Por- gerjev v Ljubljani, ki so imeli med drugim v zakupu tudi mitnice na vseh najvažnejših poteh proti Tržaškemu in Kvarnerskemu za- livu (Rupa, Lokve, Peč),' pa tudi mnoge številnejše vesti o tej trgovini povsod tam, kjer so se viri ohranili (Trst, Piran). Na ta razvoj So dalje neposredno vplivale važne spremembe v zaledju. Tu je treba navesti 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zlasti porast gospodarske in družbene vloge meščanstva in naraščajočo proizvodnjo v ce- hovski obrti in zlasti v fužinarstvu, ki je dajalo enega najvažnejših predmetov pre- hodne trgovine proti Italiji.*" Prav tako se je začel na zemljiškem gospostvu proces, ki je s spreminjanjem naturalne v denarno rento kmeta im široko pripeljal v blagovno-denar- ne odnose in na obširnem območju zlasti v trgovino s primorskimi mesti. Cim lx)lj se je proizvodnja v notranjosti krepila, tem bolj so se primorska mesta uveljavljala kot po- sredovalna središča trgovine med zaledjem in kraji onstran Jadrana. Popolna politična združitev zaledja pod Habsburžani je dala nato z načrtno deželnoknežjo fiskalno po- litiko v smeri proti morju, začeto že ob koncu XV. stol., novih vzpodbud za trgovino s pri- morskimi mesti, ki je, kakor se zdi, prav ob koncu XV. stol. in v XVI. stoletju dosegla višek. Vzporedno z naraščanjem trgovine s pri- morskimi mesti in še dalje v Italijo je raslo tudi neposredno zaledje, ki ga je obsegala. V prvi četrtini XVI. stol. se Trst označuje kot emporij Krasa, Kranjske, Štajerske in Avstrije; vanj so tedaj prihajali trgovci z Dunaja in iz Prage.** Na Reki pa približno ob istem času trgujejo trgovci npr. iz Salz- burga in Budima.*^ Prehodna trgovina z bla- gom iz zaledja, ki je šlo skozi obravnavana pristanišča, pa je zajela ozemlje daleč na jug na obeh straneh Jadranskega morja in v notranjosti Italije. Ob naši obali ji sledimo zlasti v kraje do Kotora, a na italijanskem ozemlju do Barija in Brindisija, oziroma do Firenc, Verone in Milana. Trgovina s primorskimi mesti ni zajela sa- mo večjega dela slovenskega zaledja, marveč je hkrati s tem usmerjala sem tudi velik del njegovih viškov proizvodnje. Lahko rečemo, da je bila ta smer trgovine ena najvažnejših smeri tedanje trgovine slovenskega ozemlja. Skoraj vsa kmečka trgovina z ozemlja ne- kdanje Goriške, Krasa, Kranjske in tudi pre- cejšnjega dela Štajerske se je stekala tja, a v notranjost sta s kmečko trgovino prihajala v velikih množinah zlasti sol in vino. S po- seganjem plemstva v trgovino z viški agrarne proizvodnje zlasti od konca XV. stol. se je podeželska trgovina še povečala. Prav tako pa se je tudi velik del poklicne meščanske trgovine iz slovenskega zaledja usmerjal v primorska mesta. Zajela je zlasti predmete prehodne trgovine. Toda v primorska mesta je šel tudi precejšen delež prehodne trgovine z Ogrske, Hrvatske in Slavonije (zlasti z živino, kožami in krznom), ki so jo imeli v rokah meščani pa tudi podložniki. Saj soj kranjska mesta izrecno zatrjevala, da jih je povzdignila kupčija z Ogrsko, Slavonijo in Hrvatsko, ki je ponehavala po 1. 1530 za- radi turških osvojitev v Podonavju.*' O samem obsegu trgovine zaledja s pri- morskimi mesti pa moremo na podlagi vrste podatkov, posebno o višini proizvodnje po- sameznih vrst blaga, navedb tovorov trgov- skega blaga in mitninskih dohodkov, soditi, da je verjetno že v drugi polovici XV. stol. in dalje ob viških dosegala in celo presegala število 200.000 tovorov letnega prometa v obeh smereh skupaj. Za to blago bi potrebo- vali 85 vlakov s po 40 desettonskih vagonov. Samo v Koper je šlo tedaj letno po 30.000 do 40.000 in celo 50.000 tovorov blaga iz no- tranjosti.*" Same soli so iz vseh obravnava- nih primorskih mest ob koncu XVI. stoletja izvozili v notranjost blizu 50.000 tovorov na leto. L. 1620 je po nekem podatku šlo samo beneške soli v avstrijske dežele 42.000 tovorov, z domačo soljo pa je število tovorov naraslo na 49.300.*'' Kot dokaz za pravilno oceno višine prometa naj omenim samo še dvoje podatkov. V letih 1570—1572 je mitnica v Žavljah pri Trstu zaznamovala samo pri pro- metu z vinom in soljo 27.114 tovorov.*« Po neki oceni pa naj bi ob približno istem času promet z železom in železnimi izdelki samo iz Kranjske znašal okoli 57.000 tovorov. Čeprav je ocena pretirana, je vendar dej- stvo, da so 1. 1569 fužine na Kranjskem iz- delale okoli 2000 ton kovnega in litega železa in da so poleg tega predelale še približno enako množino železa, ki so ga uvozili s Ko- roškega.*' Ogromna večina vsega tega železa je našla trg v Italiji, v veliki meri tudi po posredovanju primorskih mest. Poleg tega pa moramo pri ocenjevanju obsega trgovine upoštevati tudi dejstvo, da je precejšen delež trgovine odpadel na tihotapstvo, s čimer je razumeti to, da so se trgovci in tovorniki iz- mikali mitnicam in obveznim potem, ter zato ta del trgovine ni v glavnem nikjer količin- sko zabeležen. Tihotapska trgovina je rasla zlasti z razvojem kmečke trgovine, a tudi za- radi poostrene fiskalne politike deželnega kneza, ki je od konca XV. stoletja začel fa- vorizirati Trst in uvajati tudi z njo v zvezi nove mitnice in mitnine. Seveda je trgovina iz leta v leto zelo ni- hala in so bili vzroki za nihanje lahko zelo različni. V prvi vrsti nastopajo politični vzroki, zlasti vojne in turški vpadi, ki so neposredno ali posredno vplivali na razvoj trgovine. Zaradi njih se je tudi prenašal — vsaj začasno — trgovinski promet iz ene smeri v drugo, oziroma iz enega primorskega mesta v drugo. Tako se je npr. z boji in na- stopi cesarja Sigmunda v smeri proti Trža- škemu zalivu in Furlaniji povsem zaprl pro- 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO met Z življenjskimi potrebščinami med za- ledjem in primorskimi, predvsem beneškimi mesti in se je prenesel deloma na Reko.'* Šele ko se je leta 1413 sklenilo premirje za pet let, se je trgovina preusmerila zopet na stare poti. Trgovino s primorskimi mesti so dalje periodično omejevale elementarne ne- sreče (slabe letine zaradi suše ali zmrzali, kužne bolezni, potres, kobilice in podobno), zlasti kadar so zajele širša področja ali so si naglo sledile. Vendar pri vseli teh nesrečah ne smemo pretiravati, saj so lahko trgovino celo pospeševale. Zelo je mogla vplivati na absolutno nihanje trgovine tudi vladarjeva finančna politika. Tako je na primer promet močno padel v 1. 1447/8 in 1456—1460 zaradi razvrednotenja denarja za cesarja Fride- rika III. Hkrati z ugotovitvijo o obsegu trgovine slovenskega zaledja s primorskimi mesti je treba odgovoriti še na vprašanje, zakaj ta trgovina ni imela večjega vpliva na razvoj mest in meščanstva in sploh slovenskega za- ledja v smeri kapitalizma, zlasti proti koncu XV. in v XVI. stol., ko je dosegla enega svo- jih viškov. Med vzroki za ta negativni pojav je potrebno naglasiti zlasti dvoje. Na eni strani je — absolutno vzeto — vzrok za tako stanje zelo razvita kmečka trgovina, ki se je zlasti v XVI. stol. še povečala tudi v škodo poklicne meščanske trgovine. Toda še bolj je vplivala na razvoj, ki nas tu zanima, kon- kurenca tujih trgovcev in njihovega premoč- nega kapitala, ti so se od srede XV. stol. naglo in močno uveljavljali na slovenskih tleh. Trgovci iz primorskih mest in v vedno več- jem obsegu tudi beneški in drugi italijanski trgovci so si pridobivali v tej trgovini z za- ledjem razne pravice, so sklepali pogodbe, oziroma se dogovarjali z deželnimi-stanovi, ustvarjali trgovske družbe z izrecnim name- nom, da bi trgovali v slovenskem zaledju, se naseljevali v slovenskih mestih, imeli tam svoje podružnice, faktorje ali zastopnike, posegali so v trgovino z najdonosnejšimi vTstami blaga in v trgovino na podeželju in celo v trgovino na drobno po mestih in po podeželju. Posamezne italijanske družbe, ki so posegale k nam, so skoraj monopolno ob- vladale trg s posameznimi predmeti.'*^ Med drugimi je npr. družba Terzeria močno po- segla v trgovino s koroškim in tudi kranj- skim železom. Vladarji dajejo že od srede XVI. stol. dalje tujim trgovcem v apalto tudi trgovino s posameznimi vrstami blaga. Me- ščani in mesta na slovenskih tleh, a zlasti na Kranjskem, kjer so ta pritisk najhuje ob- čutili, so se vedno znova in zaman pritože- vali proti tujcem, njihovemu prekupčevanju in trgovini na drobno. Zaradi vsega tega je v tej vsekakor zelo važni smeri trgovine iz zaledja zbrani trgov- ski kapital vedno bolj odtekal v tujino. Ker se je to začelo v času, ko' je tudi na sloven- skih tleh dobival proces prvotne akumula- cije kapitala viden odsev v nastajanju za- ložništva, redkih manufaktur in sploh v uveljavljanju kapitalističnih odnosov, je to dejstvo pomenilo slabitev že začetega raz- voja v smeri kapitalizma. Boj primorskih mest za trgovino z zaled- jem. — Trgovina zaledja s primorskimi me- sti je nihala tudi glede na usmerjenost v po- samezna mesta. Pri tem ločimo v obravna- vanem času tri dobe. V prvi, ki je trajala do druge polovice XIV. stol., o kaki izraziti prevladi enega mesta nad drugim v trgovini z zaledjem še ne moremo govoriti. Vsekakor Koper še več desetletij po podreditvi Bene- čanom v tej trgovini ni imel tiste vloge, ki jo je imel v naslednji dobi, ko je dobil vodilno vlogo. Benečani v tem času Kopra namreč še niso podpirali kot svojega poglavitnega središča, kamor naj bi se stekala trgovina iz slovenskega zaledja, čeprav so nasploh bra- nili koristi svojih istrskih mest proti vsem, ki bi hoteli preusmeriti trgovino drugam, torej zapreti poti vanje. Primorska mesta pod Benečani so sprva težko prenašala beneško oblast in monopol v pomorstvu, oziroma omejitve v pomorski trgovini, kajti njihova trgovina je bila sprva bolj usmerjena na področja ob morju kakor pa v lastno zaledje. Prizadet je bil zlasti Koper, ki se je že dolgo trudil, da bi si pri- dobil vodilno vlogo nad sosednjimi mesti in v pomorski trgovini in ki ni imel za trgovino tolikšne osnove kakor Piran s svojo proiz- vodnjo' soli." Zato se je Koper v prvem ob- dobju beneške oblasti ponovno upiral in je njegova upornost dosegla višek sredi XIV. stol., ko se je, potem ko je precej vplival na upor Izole, uprl leta 1348 in nato zopet 1354.^" Po neuspešnih uporih so Benečani za kazen v Kopru uveljavili celo ukrepe, ki njegovi trgovini niso bili v korist, in so tudi omejili njegove municipialne pravice.^' Približno enako vlogo kakor Koper in Pi- ran je imel tudi Trst, ki pa se je že v tem obdobju prizadeval, da bi trgovino iz za- ledja čimbolj pritegnil na svoj trg.^^ Pri tem je pokazal že vse tiste črte svojih prizade- vanj, ki so bile značilne za ves čas beneškega gospostva na Jadranu in na istrski obali. Ena teh je bila, da bi obvladal neposredne poti, ki so vodili proti Trstu, oziroma mimo njega. Hotel pa je že tudi zapirati poti proti beneškim mestom, oziroma Kopru, kar se je prvič resneje zgodilo 1. 1334.^' Vendar sta se obe strani tržaške trgovske politike uvelja- 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vili hoVj na široko in la širšem ozemlju šele v naslednjem obdobju. V drugi dobi, ki je trajala tja do zadnje četrtine XV. stoletja, je postal Koper ob podpori Benetk za daljšo dobo ne le naj- važnejše središče za trgovino z zaledjem, marveč največje središče trgovine sploh med obravnavanimi mesti. Benečani so nam- reč v drugi polovici XIV. stoletja začeli spreminjati odnos do istrskih mest in zlasti do Kopra. Republiki tedaj, ko je izgu- bila Dalmacijo in doživela še druge udarce^" ter so se v Tržaškem zalivu utrdili novi tekmeci Habsburžani, ni moglo biti vse- eno, kam bo šla povečana trgovina iz zaledja, kjer je bila rast agrarne in neagrarne pro- izvodnje, a tudi denarnega gospodarstva v novem zamahu. Zato se je začela že od 60 let dalje v beneški politiki vrsta sočasnih akcij, katerih namen je bil dvigniti vlogo Kopra v trgovini z zaledjem, omejiti pomen Pirana, ki naj bi kot poglavitno središče solne proizvodnje v Istri služil predvsem monopolnim stremljenjem lagunskega me- sta,^^ in končno, spraviti Trst pod svojo ob- last, oziroma, ko se je poskus ponesrečil, dušiti njegovo trgovino. Cilj teh prizadevanj je bil: trgovino iz zaledja, sedaj pomembno tudi za Benetke same, usmeriti v Koper, ki je postal za daljši čas najvažnejša posto- janka za trgovino s slovenskim in še širšim zaledjem, postal za Benečane vpadna točka najkrajše poti iz njihove posesti v to za- ledje.^« Hkrati pa so hoteli Benečani s to politiko pridobiti vdanost dotlej upornega mesta. Prav tako je 1. 1405 Republika vrnila Kopru tudi municipialne pravice, ki jih je izgubil zaradi uporov sredi prejšnjega sto- letja.^' Toda Koper, kakor se zdi, kljub svoji vlogi vendar ni imel absolutne premoči v trgovini z zaledjem in so v njej imeli pre- cejšen delež tudi druga mesta in kraji, zlasti Piran, Trst in Reka. Trgovski stiki zaledja s Piranom so se za- radi beneških ukrepov sprva nekoliko oma- jali,'* a na splošno trgovina z njim, sodeč po podatkih, ni bila majhna. Piransko ne- posredno zaledje je segalo vse do Zagreba in Krapine,^' a v Piran so hodili tudi trgovci z Ogrske. Promet iz zaledja v Piran in nazaj je dosegel, tako sodimo, v tem času na leto vsaj do 20.000 tovorov. Trst, ki je bil od 1. 1382 politično povezan s svojim naravnim zaledjem, je tedaj tudi začel v vedno večji meri privabljati prehod- no in zlasti neposredno trgovino iz zaledja. Hotel se je povzpeli v edino pristanišče, skozi katero naj bi šlo blago iz notranjosti na beneško ozemlje in v Italijo sploh. V ta- kih pogojih so se stara nasprotja z bene- škimi istrskimi mesti še poglobila in se je zaostril boj za trgovino z zaledjem, ki so jo želeli Benečani in mesta pod njihovo oblastjo pod geslom »svobodnih« poti pritegniti prvenstveno na svoje trge. Trst pa pri svojih prizadevanjih še do konca te dobe ni dobil podpore niti pri deželnih knezih, a še manj pri neposrednem zaledju. V boju za svoje življenjske koristi so se Tržačani posluževali ukrepov v dveh smereh: zboljševali so po- goje za trgovino v svojem mestu in poskušali dosledneje in na širšem ozemlju preprečevati trgovanje iz zaledja v istrska mesta. Posebno po 1. 1420, ko so Benečani zasedli še Milje, so Tržačani napenjali vse sile, da bi trgo- vino, še posebej z življenjskimi potrebšči- nami, usmerili v svoje mesto. Prvi važnejši korak v tej smeri je bil, da so kupili od go- riških grofov Novi grad (1427).'" Nekoliko pozneje so si na poteh proti morju pridobili še druge važne postojanke: Postojno, Mokovo (že ponovno) in z njim še Ricmanje in Kla- nec; poskušali so se polast;iti tudi Švarce- neka in Lokev.'* Slednja dva kraja in Ka- čice na ozemlju goriških grofov so si polastili šele v času, ko je že grozil oborožen spopad z Benečani. Z vsemi temi postojankami je Trst zelo povečal območje, ki ga je nadziral. Poleg neposrednih dohodov v Dolino je ob- vladal še poti čez Brkine in čez Cičarijo na beneško ozemlje. Na njih so Tržačani nato z vsemi sredstvi, tudi z orožjem, ovirali trgo- vino v beneška mesta. To še toliko bolj, ko jim je dal cesar Friderik III. prvi privilegij glede trgovine z zaledjem (1461) in jim je v denarni stiski podelil tudi mitnico v Moko- vem in na Klancu za pet let v zakup.'^ Beneška mesta v slovenski Istri in sami Benečani so tem tržaškim nastopom odgo- varjali po svoje (pritožbe, prepovedi trgo- vine s Trstom, zaostrevanje pomorske blo- kade, graditev utrjenih postojank, zaprtje poti),^^ a končno so se nasprotja leta 1463 sprevrgla v vojno. Osamljen in poražen — cesar je poslal le neznatno pomoč — je po posredovanju Pija 11. Trst sklenil poniževalni mir. Izročiti je moral Beneča- nom Novi grad, Socerb in Mokovo, odpove- dati se izvozu soli po morju in pravici, pro- dajati sol beneškim podložnikom; obvezali pa so se Tržačani tudi, da ne bodo ovirali trgovine na beneško ozemlje. S težavo pri- borjeni uspehi v boju za trgovino z zaledjem so bili torej po vojni uničeni. Vendar ta neuspeh ni preprečil tržaških prizadevanj, niti ni zaustavil trgovine iz zaledja v Trst, ki je kljub vsemu dobival vedno večji pomen v prehodni trgovini proti Italiji, zlasti z železom. To je bil namreč čas, ko se v Trstu omenjajo trgovci iz mnogih 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenskih mest in krajev, a tudi Zagreba, ko se vanj naseljujejo trgovci iz zaledja in ko narašča kreditno poslovanje v trgovini z zaledjem.'" Vsekakor ne bo pretirana ceni- tev, da je dosegel promet iz zaledja v Trst in v obratni smeri ob koncu te dobe (okoli 1475) poprečno vsaj 15.000—20.000 tovorov letno. V istem obdobju je imela precejšen delež v trgovini z zaledjem tudi Reka, ki je postala med kvarnerskimi pristanišči nedvomno naj- važnejša. Ze od konca XIV. stol. se je začelo namreč zaledje vedno bolj obračati v to smer, posebno še v časih, kadar je trgovina proti Tržaškemu zalivu iz katerihkoli vzro- kov naletela na ovire.'^ V tem času se je trgovina na Reki na široko razmahnila in je povezovala slovensko in hrvatsko zaledje z mesti onstran Jadrana, a tudi z Dalmacijo in istrskimi mesti. Reka je tedaj privabljala večji del slovenskega ozemlja in tja ni tedaj vodila več samo pot čez Pivko, ampak tudi skozi Gerovo in iz kočevskega območja čez po vir je Kolpe. Proti koncu Walsee jcev, ki so znali v korist svojega mesta izkoristiti dobre odnose z Benečani in razmere v zaledju,'« in v prvih desetletjih neposredne habsburške oblasti je trgovina na Reki dosegla višek v obravnavanem času. Rečani so si prav v tem času prisvajali tudi pravico prisilne plovbe v Kvarnem in s tem pravico zapleniti blago na vsaki ladji, ki je plula mimo Reke, ne da bi plačala mitnino." Kolikšen je bil delež slovenskega zaledja v trgovini z Reko, je seveda nemogoče točneje ugotoviti, vendar bi mogli soditi iz vsote reških mitninskih pri- stojbin, da je šlo ob višku trgovine na Reki s slovenskega ozemlja na Reko in nazaj vsaj okoli 25.000 tovorov. V tretji dobi boja med primorskimi mesti za trgovina slovenskega zaledja pa se je za- čel razvoj počasi spreobračati Trstu v korist. Njegova prizadevanja za pritegnitev trgo- vine naravnega zaledja, ki jo je hotel speljati na svoj trg s sredstvi mestnega vezanega go- spodarstva, so našla tedaj v spremenjenih političnih razmerah vedno večjo oporo pri deželnem knezu. Ze zgodaj, 1. 1478, je cesar Friderik III. obnovil v nekem smislu privi- legij, ki ga je dal Trstu 1461. leta. Prepove- dal je poti čez Novi grad in Mokovo za trgo- vino z žitom, ki naj bi šla samo čez Trst.^'^ Tej pravici so sledile še druge (nižja cena žita kakor v Kopm, ukrepi proti tujim trgov- cem v Trstu, prepoved uvoza tujega vina in olja čez Trst v zaledje itd.), a zlasti pravica prisilne poti za trgovino iz zaledja, ki se je dotlej večinoma usmerjala v beneška istrska mesta in v Italijo.'^ Za njim sta izdajala Trstu enake pravice ali pa potrjevala stare tudi Maksimilijan I. (1496, 1510, 1517) in Ferdinand I. (1520, 1521, 1550 in 1552).'» Neposredni cilj teh privilegijev je bil za- gotoviti dotok žita in drugih živil v Trst ter mestu omogočiti neposredno trgovino, po- sebno 'prodajo viškov lastne proizvodnje vina, olja in soli. Hkrati s tem pa so vla- darji uveljavljali za trgovino s beneškimi kraji v Istri in Italijo prisilne poti čez Trst. Zato so izdajali ukrepe, s katerimi so uredili način plačevanja mitnin v smeri proti Trža- škemu zalivu in nadzirali režim prisilnih poti. Bistvo teh ukrepov je bilo v tem, da so se na vseh mitninskih postajah zahodno in južno od Loža, Planine, Postojne in Podkraja izvajali mitninski predpisi, ki so služili trža- ški prisilni poti in deželnoknežjemu fisku. Njihova vsebina se da strniti v dvoje: prvič, da so morali vsi, ki so hoteli z blagom na beneško istrsko ozemlje, iti le skozi Trst, in drugič, da so morali tudi z nenatovorjenimi konji iti po določenih poteh, čeprav ne čez Trst, ter pri tem plačevati vse mitnine, ki so bile sicer na obvezni poti, tudi tržaško. To je veljalo tudi za kmečko trgovino in so zaradi nje izšli posebni predpisi. Da bi zagotovil izvajanje prisilne poti, je deželni knez uveljavil sistem bolet, to je potrdil o plačanih mitninah, in vključeval v sistem vedno nove mitnice. Prav tako je v zvezi s prisilnimi potmi uredil tudi vprašanje mit- ninskih pristojbin v samem Trstu (ureditev štiridesetnine, nekoliko pozneje njeno zni- žanje)."« Hkrati s tem razvojem so se Tržačani vztrajno potegovali tudi za enakopraven po- ložaj v trgovini v notranjosti (dobivali so od vladarja pravico neoviranega prehoda v za- ledje, ureditev plačevanja mitnin v Ljub- ljani in pravico do lastništva hiš v njej, ure- ditev arestnega postopka za Tržačane na Kranjskem in v Ljubljani posebej, pravica trgovanja na Štajerskem), pogajali so se in sklenili pogodbo (1505) s kranjskimi dežel- nimi stanovi glede trgovine z življenjskimi potrebščinami, ponovna so se pritoževali proti kršenju prisilnih poti in hoteli v trgo- vini z zaledjem pridobiti monopolni položaj. Vsekakor je s tem povezana tudi težnja, da si Trst zopet pridobi stare, v vojni 1463 iz- gubljene postojanke."" Poleg tega so Tržačani ljubosumno nastopali v ožjem zaledju proti vsem sejmom, ki so jih v korist svoje trgo- vine izkoriščali ali celo podpirali Benečani, in jih vedno znova rušili. Ukrepi deželnega kneza in nastopi Trža- čanov so že od vsega začetka prizadela be- neška istrska mesta in Benečane. Naleteli pa so tudi na negodovanje v zaledju tako pri mestih kakor tudi pri plemstvu, a še posebej 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pri kranjskih deželnih stanovih, ki so na- stopali tudi v obrambo podložnih kmetov. Brez trgovine, so trdili, se namreč podložniki ne bi mogli obdržati na kmetijah in ne bi zmogli dajatev."^ Pritoževali pa so se proti l)risilnim potem tudi kmetje sami, predvsem tisti s Krasa.*^ Toda vsa nasprotovanja zaledja in prito- ževanja beneških istrskih mest ter Benetk niso mogla preprečiti, da se trgovina vendar ne bi počasi preusmerjala v Trst, še posebej po Maksimilijanovi beneški vojni. Sredi XVI. stol. se je vsekakor že v večjem obsegu obr- nila po prisilnih poteh skozi Trst in je bilo s tem v precejšnji meri povezano sočasno upadanje trgovine v Kopru. Po poročilu ko- prskega podestaja Donata Maripetra (1545) naj bi padlo (vsaj začasno) število »Kranj- cev«, ki so v tistem času trgovali v mestu, na manj kakor polovico. Zaradi tega meščani niso mogli prodati svojih pridelkov vina, soli in olja, ki so jih sicer prodali v »gornje kraje« (partes superiores)." Trgovina v Ko- pru pa ni upadala samo zaradi povečanega prometa v Trstu, marveč tudi zaradi nara- ščanja trgovine v Miljah. Kajti z uveljavlja- njem poti v beneško Istro čez Trst je postalo Milje med beneškimi mesti najbližje zaledju in je v njem naraščala trgovina tudi na škodo Kopra.'" Zaradi tržaške prisilne poti in ve- dno strožjega sistema nadzorstva ob njej pa je bila najhuje prizadeta trgovina v Piranu. Ze od srede XV. stol. dalje je začela upadati v njem trgovina z lesom iz zaledja. Po letu 1500 pa se iz piranskih vicedomskih knjig skoraj povsem izgube vesti o poklicni trgo- vini s širšim slovenskim zaledjem. Se vedno je morala biti živahna le kmečka, tudi tiho- tapska trgovina, s katero je v Piran še vedno prihajalo žito in druga živila ter predmeti kmečke trgovine, a v notranjost je šla zlasti sol.« Proces preusmerjanja trgovine iz zaledja od beneških mest v Trst in druga habsbur- ška pristanišča (Štivan in Devin, kjer je bila trgovina vendar manjša kakor v Štivanu), seveda ni bil enakomeren, niti ni zadel, ka- kor smo že videli, vseh mest v enaki meri. Vsekakor se je preusmerjanje trgovine v Trst še močneje uveljavljalo za vlade nadvojvode Karla, ki je bil kot gospod notranjeavstrij- skih dežel po delitvi habsburških dežel še posebej zainteresiran za promet iz zaledja v svoja pristanišča. Zaradi tega se je tudi iz mest slovenske Istre preusmerjala trgovina (npr. s soljo) proti Trstu (oziroma so ta mesta iskala zvezo s furlanskimi pristanišči, kamor so prihajali nemški trgovci). Zlasti velja to za dovoz tihotapske soli v Trst. Leta 1586 so beneške oblasti ugotovile, kako zaradi tiho- tapstva soli v Trst, Devin in druge vojvo- dove kraje propada trgovina zlasti v Ko- pru." Leta 1577 imamo namreč še zadnjo vest o velikem obsegu trgovine v Kopru,** nato pa slede vedno bolj pogoste pritožbe in se je mesto v tem času večkrat označevalo kot ubogo mesto oziroma občina (... povera citta, questa povera Communita) ali se je govorilo o bedi njegovega ljudstva (... po- uerta di questo fidelissLmo popolo).*' Na pre- hodu v XVII. stol. se je trgovina iz zaledja v velikem obsegu prenesla iz beneških mest na Trst in druge habsburške luke, kar nam še v drugi četrtini XVII. stol. in dalje potr- jujejo mnoge vesti beneškega izvora.'* Tudi to je bil eden izmed vzrokov za novo beneško vojno (1615—1617). Ob takem stanju so za- čela v istrskih beneških mestih, kjer je poleg drugih vzrokov tudi zaradi tega upadalo prebivalstvo, zopet po več stoletjih naraščati nezadovoljstvo proti beneškim oblastem, ki so se nato v 20 letih XVII. stol. sprevrgla v upore (Koper, Milje, Strunjan)." Na prehodu iz XVI. v XVII. stol. se je to- rej v boju med Trstom in istrskimi beneški- mi mesti ustvarilo stanje, ki se nato do pro- glasitve Trsta in Reke za svobodni luki ni bistveno spremenilo. Do tedaj se je kot po- sledica deželnoknežjega favoriziranja Trsta in njegovih prizadevanj uveljavila tržaška prisilna pot tako v trgovini z mestom samim kakor tudi v prometu z obravnavanimi istr- skimi mesti. Z njo se je meščanska poklicna trgovina iz zaledja v glavnem osredotočila v Trst (in druge habsburške luke), a prav tako tudi del podeželske trgovine, zlasti ti- ste, ki je prehajala v roke zemljiških gospo- dov. Še vedno velik delež kmečke trgovine pa se je tudi poslej neposredno usmerjal v beneška mesta, kamor jo je privabljala zla- sti sol. Tedaj se je začela celo kmečka trgo- vina iz dela hrvatskega ozemlja v večji meri preusmerjati po tihotapskih poteh v Koper.'^ Kakor beneška istrska mesta je v tem ob- dobju do prve četrtine XVI. stol. tudi Reka, čeprav iz drugih vzrokov, počasi izgubljala prej tako živahne trgovske zveze z zaledjem in se nato stoletje in več ni mogla dvigniti iz te depresije. Politične razmere, ki so bile za Walseejcev reški trgovini zelo ugodne, so se začele spreminjati mestu v škodo. Favori- ziranje Trsta in turški vpadi, ki so ogrožali varen promet zlasti proti Reki, so sorazmer- no zgodaj vplivali na razvoj trgovine na Reki. Svoje je prispevala tudi vojna med Friderikom III. in Matijo Korvinom (1480 do 1490), v kateri so se pretrgale vezi z mesti na Štajerskem, dalje še posebej Maksimilija- nova vojna z Benečani (1508—1516) in končno dekret deželnega kneza 1. 1520, s katerim je 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zapovedal, naj bi se promet od Reke zaradi turških vpadov prenesel na Trst, kjer se bodo pobirale enake mitnine kakor na Reki.^' Vendar je Reka okoli 1523 doživela svoj zad- nji višek v XVI. stol. l'oda Sulejmanove vojne in osvojitev velikih delov ogrskih in hrvat- skih dežel, državljanska vojna in ureditev tržaške štiridesetnine, s katero se je parali- ziral ugodnejši položaj Reke v mitninskih pristojbinah, dalje še piratstvo in uskoki so opravili svoje. Že leta 1527 je trgovina na Reki padla za 5—6-krat v primerjavi z le- tom 1523. A najnižjo stopnjo je dosegla okoli srede stoletja. Toda trgovina na Reki ni pro- padla v tolikšni meri, da bi se prehodni trgo- vini med zaledjem in Reko ter njo in ja- dranskimi italijanskimi pristanišči izgubili vsi sledovi, kakor trdi S. Gigante.^" Omeniti je treba s tem v zvezi vsekakor dejstvo, da so Fuggerji še 1. 1559 čez Reko in Dubrov- nik organizirali povezavo z Aleksandrijo, kamor so poslali tudi svojega faktorja. Ob koncu XVI. stol. in začetku XVII. stol. je torej Trst ob podpori deželnega kneza pri- tegnil v svojo luko velik del trgovine, ki se je prej usmerjala v istrska beneška mesta in na Reko. To velja predvsem za poklicno meščansko trgovino, ki so jo obvladali fev- dalci. Kmečka trgovina pa je še vedno v pre- cejšnji meri skušala ubirati svoja pota mimo habsburških luk. S tem se je za daljšo dobo zapečatila usoda beneških istrskih luk. Le-te se namreč v času, ko so Benečani izgubljali in končno izgubili monopol na Jadranu, niso mogle — odrezane od trgovine z zaledjem — več dvigniti kot pomorska središča, ker za- nje ob Trstu ni bilo več pogojev. Vendar ta sprememba v razvoju trgovine zaledja s primorskimi mesti ni mogla takoj priti do večjega izraza. To je zavrla, kriza, ki je zajela trgovino že konec XVI. stol. in se je nato vlekla še več desetletij XVII. stoletja. Tedaj so ob veliki devalvaciji denarja trgovci izgubili do 7/8 premoženja ter je trgovina v mestih na Slovenskem močno zastala. Oblike in tehnika trgovskega poslovanja. — Trgovski posli so se v vsem tem obdobju opravljali večinoma tako, da se je kupčija neposredno sklenila in opravila. Toda z raz- vojem trgovine med zaledjem in primorski- mi mesti so se začele ustvarjati stalne po- slovne zveze med trgovci obeh območij, ozi- roma s tujci, ki so redno prihajali v ta pristanišča. Na tej osnovi se začno s kre- pitvijo denarnega gospodarstva vedno bolj uveljavljati trgovsko poslovanje na kredit in kapitalistične oblike trgovskega poslova- nja: trgovske pogodbe, ki so rok izvršitve postavljale tudi na celo leto, trgovske družbe od komend in kolegancij do trajnejših družb z enakimi deleži vseh udeležencev. Posamez- ne teh oblik zasledimo tudi v plemiški in deloma (npr. družbe) celo v kmečki trgo- vini. Uveljavljajo se tudi povsod v bistvu zelo podobne norme trgovinskega prava, ki jih pozna trgovina te dobe nasploh. Kreditno trgovsko poslovanje, ki je od za- četka XIV. stol., ko se število ohranjenih virov zelo pomnoži, že splošno uveljavljeno, je bilo sprva omejeno le na eno kupčijo. Dolgoročno kreditno poslovanje pa se je raz- vilo vsaj že v XV. stol. med trgovci, ki so bili v stalnih trgovskih zvezali. Prodajavec (creditor) si je zagotovil varnost povračila z zadolžnico, ki jo je izdal kupec (debitor) ill ki so jo v primorskih mestih pogosto vpi- sali v notarske knjige zaradi popolne pravne veljave in dokazilne moči. Zadolžnice so se že v XV. stol. zelo pogosto prenašale na drugo osebo tako, da je dal upnik zadolžnico izdati na ime tistega svojega upnika, ki naj bi mu tokratni njegov dolžnik poravnal dolžno vsoto.^« Prav tako so se v tem času svobodno darovale, delile, zastavile, prodale, torej od- tujile z edino izjemo, da ni bila izdana od someščana. Zadolžnice so imele v glavnem stalne oblike in so vsebovale priznanje dolga za prodano blago (nomine mercimonii, pro mercimoniis emptis et receptis, nomine vini etc.) dolžno vsoto, rok (dies termini, termi- nus) in obliko plačila (v blagu, denarju, v obeh), penale v primeru, da se je rok preko- račil, dalje tudi določitev jamstva (pignus, obligatio) z vsem premoženjem ali z vred- nostjo, ki se je dala v zastavo, in končno kraj plačila, kolikor ni bil to sam kraj na- stanka trgovskega akta. Zadolžnica je v vseh teh mestih zastarala po desetih letih, če dolž- nika vmes niso terjali, niti ni upnik dobil ničesar na račun dolga; za vdove in otroke je čas zastaranja na Reki trajal celo 20 do 30 let. Po smrti upnika je prešla pravica do dolga sama po sebi na zakonite dediče in ga je bil dolžnik dolžan njim poravnati. S porastom kreditnega poslovanja v trgo- vini in s povečanimi količinami blaga, ki so bile predmet enega trgovskega posla, a zlasti zaradi prehodne trgovine s tujci ter dvigom posredniške vloge primorskih mest sploh, so se že v XIV. stol. začeli trgovski posli skle- pati vnaprej in se torej uveljavljati trgovski dogovori in pogodbe v trgovini med zaled- jem in primorskimi mesti. V pogodbo (pa- ctum, conventum) so vnesli pogoje sklenje- nega posla, blago, količino in ceno ter kako- vost, način plačila, rok dobave in kraj do- stave, če to ni bilo mesto sklenjene pogodbe, dalje vsoto eventualne are in penale (sub po- ena quarti, sub poena tercii, sub poena dupli) ter druge klavzule v zvezi z neizpolnitvijo 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pogodbe ali prekoračenega roka. Najbolj po- gosta oblika trgovskega posla, ki ga zasle^ dimo v pogodbah, je bila obojestranska za- menjava blaga. Prav tako zelo pogosta ob- lika je bila pogodba, v kateri se je prodaja- vec zavezal, da bo pri svojem kupcu kupil blago, večinoma v višini vrednosti proda- nega. Višja oblika trgovskega poslovanja po- meni pogodba, v kateri se uveljavlja plačilo v denarju, oziroma deloma v blagu in delo- ma v denarju. Redkejše od omenjenih oblik pogodbenih trgovskih poslov so bile eno- stranske kupčije, pri čemer je kupec porav- nal obveznosti praviloma v denarju. V trgov- skem poslovanju se je potem, ko se je uve- ljavila pogodba, moral upoštevati tudi vrstni red sklenjenih pogodb. V istem času, a segajo nazaj vsekakor v XIII. stoletje, se v trgovini med zaledjem in primorskimi mesti uveljavljajo tudi trgov- ske družbe (consortium, societas, compania, Gesellschaft). Najstarejše družbe, čeprav pod oznako »societas«, so bile pravzaprav komende;'' bile so omejene na en sarii trgov- ski posel in zelo kratek rok (od 15 dni do 1 meseca) ; vendar sta se v XV. stol. družab- nika vedno bolj pogosto pogodila za poslo- vanje na daljšo dobo. Te družbe se v istr- skih primorskih mestih verjetno že zgodaj uveljavljajo tudi v trgovini z zaledjem. Po poteku roka in predloženem obračunu (ra- tio) traktorja sta si družabnika po odbitku stroškov razdelila dobiček in izgubo na pol. Na Reki in v Trstu so se uveljavljale — a ob njih tudi kolegancije — še do druge polo- vice XV. stol.'* V istem času pa je vendar že na splošno prevladovala družba z ena- kimi deleži družabnikov, ki so predstavljali glavnico družbe. Vendar pri tej obliki druž- be še ni mogoče zaslediti jamstva izven pla- čanega vložka. Trajale so praviloma 2—5 let, čeprav seveda tudi časovno neomejeno dobo. Po končani dobi so družabniki take družbe, ki jim v XVI. stoletju v večjem številu sle- dimo tudi v notranjosti, naredili obračun, odšteli deleže in si nato razdelili dobiček ali izgubo, zaloge preostalega blaga in eventu- alno premoženje družbe. Posamezne vesti govore tudi o trgovskih družbah med podložniki in fevdalci in celo med samimi podložniki. Vendar o njih ne vemo, kakšno notranjo strukturo so imele. Plemiči so seveda že od druge polovice XV. stol. stopali z meščani v nam že znane višje oblike družb. Trgovske družbe, ki so nastajale v pri- morskih mestih zaradi trgovine z zaledjem, so bile od vsega začetka tudi sredstvo, s ka- terim so skušali trgovci teh mest, oziroma tujci pritegniti čim več trgovine iz notra- njosti in poseči čim globlje v zaledje. Po- glavitni in številnejši partnerji v teh druž- bah so bili z redkimi izjemami tujci, ki so prihajali v obravnavana pristanišča, tj. sre- dišča prehodne trgovine za blago iz notra- njosti. Trgovci iz mest slovenskega zaledja so v njih le deloma sodelovali in so imeli v mnogih primerih podrejeno vlogo. V primeru spora v trgovinskih zadevah, plačila zadolžnice, kršitve in neizpolnitve pogodb itd. je sprva na splošno veljalo, ka- kor za vse druge civilne in kazenske zadeve, načelo osebne podsodnosti. Vendar se je s kreditnim poslovanjem (trgovinskim in de- narnim) v vseh teh zadevah v primorskih mestih in v notranjosti uveljavila pravica arestnega postopka (v notranjosti npr. vsaj že od začetka 14. stol. dalje). To je bilo sred- stvo, s katerim so hoteli domači trgovci za- varovati svoje terjatve proti tujcem zaradi načela osebne podsodnosti. Izvajanje tega načela je seveda zelo oteževalo trgovino. Za- to so se proti koncu XV. stol. in dalje začela mesta med seboj dogovarjati o sodni pri- stojnosti za tovrsne spore v kraju sklenitve trgovskega akta." Dokazilno moč pri sod- nem postopku so imele že od vsega začetka lastnoročne pisane listine dolžnika, vse v notarske knjige vpisane listine in seveda tudi trgovske knjige. Ze zgodaj se je uvelja- vila tudi funkcija zastopnikov (procurator) pri sodnih postopkih, ki so se praviloma za vse trgovske zadeve opravili pri rednem so- dišču. Le na Reki so* tovrstne spore reševali pred posebej izbranim sodiščem.'" Trgovsko blago. — Blago, ki je bilo pred- met neposredne in posredne trgovine med zaledjem in primorskimi mesti, je bilo zlasti v zadnjem obdobju zelo raznovrstno. Bla- govni promet je zajel v glavnem vse tiste vrste blaga, ki ga je zaznamovala tedaj trgo- vina v deželah ob Sredozemlju. A tudi raz- merje med posameznimi vrstami blaga je bilo na splošno podobno. Namreč, največji del tovorov je odpadel pri prometu v obeh smereh na blago z nižjimi cenami, a ki so ga tovorih v velikih množinah, medtem ko je dragoceno blago po množini za njim daleč zaostajalo. Slednje je bilo skoraj izključno v rokah poklicnih meščanskih trgovcev (na pr. začimbe in dišave, špecerija, svila, flo- rentinsko, bergamsko in angleško sukno, krzno, kramarsko blago, južno sadje, ki je prihajalo celo iz Apulije, steklo, deloma olje, železo itd.). Podeželska trgovina pa je vedno bolj obvladala trgovino z agrarnimi proizvodi, a sama kmečka trgovina je zlasti od začetka XVI. stoletja posegala tudi na področje poklicne trgovine, na pr. z železom, kožami itd. 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med blagom neposredne in prehodne trgo- vine, ki je šlo v velikih množinah v zaledje ali iz njega v primorska mesta, je bila po množini na prvem mestu sol, ki je bila še posebej predmet kmečke trgovine. Sol so v vseh obravnavanih mestih z izjemo na Reki proizvajali sami in so se solarne zlasti v Piranu, Kopru, Miljah in Trstu v obrav- navanem času neprestano širile. Leta 1594 so imela prva tri imenovana mesta 7469 V2 kavedinov solin, ki so mogli dati okoli 25.000 mernikov soli (moggio — ok. 900 kg).*' V Trstu pa je ceniti višino solne produkcije na okoli 3000 mernikov. Vendar si je Trst v vsem tem obdobju prizadeval, da bi pri- tegnil na svoj trg sol (tudi tihotapsko) tudi od drugje.*^ Reka ni imela svojih solarn in se je kot tržišče za sol uveljavljala z uvoženo soljo; v XVI. stol. je prihajala sem zlasti sol s Paga. Večji del vse te soli je šel s trgovino v zaledje. Promet s soljo v notranjost je, kakor smo že videli, dosegel okoli 50.000 to- vorov letno. Velike so bile množine vina (re- bula, muškatelec, malvazija, teran, črni- kalec, prošek), ki jih je konzumiralo zaledje, predvsem Kranjska in Koroška; beneška ali sladka vina pa so zajela tudi druge avstrij- ske dežele do Donave. Mnogo je šlo v za- ledja tudi olja, ne samo z ozemlja primor- skih mest, marveč tudi iz Italije vse do Apu- lije. Pogosto se omenjajo tudi ribe, suhe in soljene. Iz zaledja pa je v prehodni in neposredni trgovini s primorskimi mesti glede na mno- žino imelo važno vlogo žito. Obravnavana mesta so po približnem izračunu potrebo- vala za najnujnejšo potrebo okoli 30.000 starov žita,«' a čim bolj gremo proti koncu XVI. stol., tem bolj se je povečal tudi delež zaledja v oskrbi teh mest z žitom in celo v prehodni trgovini z žitom v Italijo. Leta 1571 naj bi promet z žitom v Trstu samo od kranjskih stanov dosegel višino 16.000 starov (3 Vs stara = 1 tovor.^* Seveda je v tem času žitna trgovina s primorskimi mesti zajela ne le slovenske, marveč tudi hrvatske in ogrske dežele, iz katerih je šlo žito zlasti od druge polovice XV. stoletja dalje. Žitni trgo- vini se po množini v veliki meri pridružuje trgovina z živino vse od ogrskih dežel proti morju. Cela krdela, tudi do 1000 glav ži- vine (goved, svinj in drobnice, manj konj), so se usmerjala proti beneškemu ozemlju in primorskim mestom. Pri prodaji so raz- likovali živino za zakol in vprežno, oziroma delovno živino (zlasti pri konjih) in so se zaradi tega pobirali na mitnicah tudi različ- ne pristojbine. Precejšen del te živine je bil seveda iz ogrskih in hrvatskih dežel. Isto velja tudi za raznovrstne kože (goveje, konj- ske, ovčje in kozje), ki so jih prodajali su- rove in strojene tudi po več sto hkrati. Zelo pomembno trgovsko blago je bilo tudi krzno (ovčje, jančje, kozličje, polšje, kunje, vidri- no in lisičje) in krzneni izdelki. Veliko so, zlasti v XVl. stol., izvozili iz slovenskih de- žel v primorska mesta medu in voska, ki sta bila pomembna tudi kot blago prehodne trgovine. Med izdelki neagrarne proizvodnje so v prehodni trgovini s primorskimi mesti imeli najvažnejše mesto železo in železni proiz- vodi (žeblji, katerih produkcija je dosegla 2000 tovorov na leto, lopate, krampi, inotike, sekire, plugi, noži, srpi, kose, narbe, nasa- dila, podkve, šila, vzmeti, kopja, topovske krogle, mreže, pločevina itd.). Po približni oceni je v XVI. stoletju šlo čez primorska mesta v Italijo na leto do 25.000 tovorov te- ga blaga, saj je poleg kranjskega in primor- skega železa šel v to smer tudi precej velik delež koroškega železa, ki so ga predelali v fužinah na Kranjskem. Posebej pa je tre- ba za XVI. stol. omeniti živo srebro in cino- ber, ki sta šla vsaj konec obravnavanega ob- dobja večinoma skozi Trst (v letih 1575— 1599 je promet z obema dosegel v Trstu 19.365 oziroma 4232 funtnih centov, a v vse druge kraje je šlo okoli 9000 oziroma 2300 funtnih centov), manjši promet pa je bil tudi s svincem, za katerega sta bili izhodiščni pri- stanišči za Italijo Reka in Trst. Na sejmih v Lancianu južno od Orione je bil svinec z našega ozemlja zelo cenjeno blago.«' Poleg teh maloštevilnih vrst blaga, ki so po množini predstavljali daleč največji del trgovine s primorskimi mesti, pa se zlasti v XV. in XVI. stol. v neposredni in prehodni trgovini javljajo še številni drugi trgovski predmeti. Vseh je bilo, kolikor nam podatki dajo dovolj točno podobo, blizu dve sto in nam v mnogočem pojasnjujejo takratno živ- ljenje (proizvodnjo, potrošnjo, prehrano, oblačila itd.) na slovenskih tleh. Zelo razno- vrstne so bile življenjske potrebščine, ki so s posredništvom primorskih mest (deloma seveda tudi neposredno iz Italije) prihajale v notranjost. Med začimbami in dišavami se v tem času omenjajo poper, ki ga upo- rabljajo v sorazmerno velikih množinah, prav tako žafran — služil je tudi kot zdra- vilo in barvilo —, dalje muškatni orešek in cvet, nageljnove žbice, ingver, cimet, citver (tudi zdravilo), kaprli, kimel, lorber in če- šenj, — oba zopet v večjih količinah, — in čebula. V XVI. stol. se poleg nekaterih vrst južnega sadja, ki se že prej trosijo v večji meri (fige, suhe in sveže, olive, rožiči, orehi, itd.), uveljavljajo mandeljni, rozine vseh vrst — prihajale so celo iz Grčije — gra- 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO K R O N I ..K A natna jabolka, limone in zlasti pomaranče, ki jih je posamezen trgovec hkrati nakupil po več desetin tovorov. V istem času se po- javljajo tudi posamezne vrste špecerijskega blaga, kakor običajni in kandirani sladkor ter riž, ki sta prihajala iz južne Italije, da- lje kis, milo, kadilo in droži. Raznovrstne so bile tedaj tudi že tkanine iz svile (surova svila, taft, atlas, damasi, z zlatom predena svila, milanski svileni trakovi) do sukna (be- neško, florentinsko, bergamsko in celo an- gleško), posebej se navajajo žamet, boljši loden, blago iz kamelje dlake, dalje bom- bažne tkanine, preproge in drugo, kar je trgovina posredovala zaledju. A od tod je šlo v primorska mesta zelo cenjeno domače plat- no (hodnično, dvonitnik, mezlan) in domači loden (raševina). Raznovrstni so bili tudi drugi potrošni predmeti, ki prihajajo v za- ledje: papir vseh vrst, steklenina, kramar- sko blago, dragocenosti, usnje (fino kordo- vansko), razna oprema in drugo. Ne smemo pa pozabiti na razne surovine, ki jih zaled- je tedaj uvaža: razna barvila (žafran, zele- nika, modra galica, barvno zemljo [terra rossa, terragetha], galun) dalje soliter, žve- plo, a v izvoz gre pepelika. Na drugi strani pa so iz zaledja v primorska mesta šli mnogo predmeti poklicne in domače obrti, kakor npr. krzneni izdelki in zlasti lesni proiz- vodi (velike in male doge, škodi je, kolje, ojesa za vozove, vretena, tovorna sedla, sita, obroči, vinski sodi, kadi, golide, putrihi, škafi, vedra, sklede, nečke, krožniki, kopja, cokle, čevljarske deske itd.), dalje razne potrebščine in les za pomorstvo (tramovi, jambori, late, deske, žagane in klane ter ve- like in majhne, vesla, platno za jadra, vrvi, smola) pa tudi živilski proizvodi, zlasti suho meso, gnjati, sir, mast in loj. Pota in oblike prometa, mitnice in mitnin- ske pristojbine. — V zvezi z razvojem in prenašanjem težišča trgovskega prometa se je spreminjala tudi važnost posameznih poti proti morju in Italiji, na katerih je še ves ta čas odločno prevladovala tovorniška ob- lika prometa. Z njim se v veliki meri ukvar- jajo podložniki zlasti tisti bliže morju in na Krasu. Sprva, to je nekako do XIV. stol., so bile najvažnejše poti tiste, ki so v zahod- ni smeri vodile proti Italiji. Nato pa so ved- no bolj pridobivale na pomenu smeri, ki so šle proti primorskim zlasti istrskim bene- škim mestom Slovenskega Primorja. Poti čez kraške prehode med Planino in Postojno in dalje proti Tržaškemu zalivu ter Kvarnem, predvsem tiste, ki so- čez Mokovo in Dolino oziroma čez Klanec po dolini Reke in Rižane ter zlasti v XV. stol. tudi čez Brkine vodile v beneška istrska mesta Milje, Koper, Izola in Piran, so postajale vedno važnejše. S spre- menjenim odnosom Habsburžanov do Trsta in uvajanjem prisilne poti proti Trstu pa je postajala in do konca XVI. stol. tudi postala najpomembnejša pot, ki je čez Senožeče in Lokve pripeljala v Trst. Šele od tod je smel iti promet čez Zavije v omenjena beneška istrska mesta. Tudi iz Kanalske doline se je v tem obdobju promet s podporo deželnega kneza vedno bolj usmerjal po dolini Soče proti hrabsburškim lukam v Tržaškem za- livu. Pota so bila v vsem tem času slaba in tudi skrb zanje je bila v notranjosti majhna. Bolje so oskrbovale poti na svojem ozemlju beneške oblasti. Ob teh poteh, za katere se vsaj za nadvojvode Karla opaža večja skrb, so zrasle mnoge mitnice. Številne se javljajo zlasti od konca XV. stoletja dalje, kar je nedvomno povezovati z deželnoknežjo fi- skalno politiko in uveljavljanjem tržaške prisilne poti. V tem času so bile povečini v lasti deželnega kneza in vladar oziroma njegova komora sta z novimi mitninskimi redi in tarifami, z ustanavljanjem raznih mitninskih uradov, ki jih moremo označiti kot prve nižje urade deželnoknežje uprave sploh, tudi točneje določila čestokrat dovolj zamotan način poslovanja na mitninskih postajah in pobiranja mitninskih pristojbin (mitnina, štiridesetnina, naklade, carine, po- višice teh pristojbin in drugo). Vse te pri- stojbine so v XVL stol. neprestano rasle. V obravnavanem obdobju je bila torej poglavitna smer trgovskega prometa na Slo- venskem tista, ki je povezovala poglavitne mestne naselbine na naših tleh s primorski- mi mesti v Tržaškem zalivu in Kvarneru, oziroma z Italijo. Po njej ni šla iz slovenskih dežel samo večina viškov agrarne in neagrar- ne proizvodnje, marveč tudi velik del pre- hodne trgovine iz ogrskih dežel. Zaledje teh mest je v XVI. stoletju seglo do Budima ozi- roma do turške meje, do Prage in Dunaja ter do južnonemških mest. Na drugi strani pa je trgovina z blagom iz zaledja zajela na obeh straneh Jadranskega morja ozemlje do Dubrovnika in Kotora oziroma do Barija in Brindisija, čeprav se je seveda večinoma usmerjala v Benetke. V trgovino v tej smeri so poleg meščanov že zelo* zgodaj, a zlasti od uveljavljanja de- narnih dajatev, posegali tudi kmetje. Bližina morja in tesna medsebojna povezanost dveh različnih gospodarskih območij sta še po- sebej pospeševali kmečko trgovino proti primorskim mestom. Od okoli srede XV. sto- i 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letja, ko je začenjala druga doba prodiranja blagovno-denarnih odnosov v okvire zemlji- škega gospostva, pa so postajali vedno važ- nejši činitelj v trgovini z agrarnimi proiz- vodi tudi fevdalci. Kmečka trgovina zaradi tega nikakor ni upadala. Z vedno večjim poseganjem v prehodno trgovino z agrarni- mi proizvodi in v poklicno meščansko trgo- vino je kmečka trgovina ob podpori plem- stva proti vsem poskusom mest in deželnega kneza, ki je podpiral meščane v boju proti podeželski trgovini nasploh, neprestano na- raščala. Prav v tem obsegu kmečke trgovine je iskati važen vzrok, da so podložniki zmogli velika bremena fevdalcem in deželnemu knezu v zvezi z novo državno organizacijo in turško obrambo. Poklicna meščanska trgovina v opisani smeri pa se je od okoli srede XV. stol. zna- šla tudi pred vedno večjo konkurenco itali- janskih, zlasti beneških trgovcev. Ta dvoj- na konkurenca meščanski poklicni trgovini je bila ob naglem dviganju cen v drugi po- lovici XVI. stol. in izginjanju dobrega de- narja, oziroma popolnim razvrednotenjem denarja na prehodu v XVII. stol. nedvom- no eden najvažnejših vzrokov za gospodar- sko upadanje meščanstva na slovenskih tleh. OPOMBE /. M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, 1955, str. 198 si., 260 si., 298 si., B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 2, 1955, str. 160 si. 204, 205 si. — 2. Prim, za Reko: 1411 nov. 23 — Atti 5 (1889), str. 313; 1585 sept. 28 — DAS, Vic. arh. F/I 73. Za Trst: F. Cusin, Venti secoli di bora sul Carso e sul Golfo, 1952, str. 349. — 5. Prim, za Piran: 1449 febr. 9 — FA, 2. zaboj listin; F. Gastrin, Pomor- stvo v Piranu v letih 1325—1355, Slovenski po- morski zbornik, 1962, str. 31 si.; isti, Pregled po- morstva v Slovenskem Primorju, Pomorski zbor- nik 2, 1962, str. 1492 si. — 4. F. Gestrin, Pregled pomorstva, str. 1493-4. — 5. Mesta slovenske Istre se še do srede 14. stoletja upirajo Beneča- nom. Odpor preneha, ko je začela Republika pospeševati trgovino iz zaledja v ta mesta. — 6. Izredno ostra so bila nasprotja med Piranom in Izolo (prim. L'Istria 2 [1847], str. 214; ibid. 3 11848], str. 47), a tudi med Mil jem in Trstom (prim. 1397 marec 16 in dec. 23; 1398 Jan. 4 in 7; 1406 marec 24 in 1511 febr. 11. — P. Kandier, GDI; La Provincia 12 [1878], str. 41). — ?. Glej za breške novce 1233 avg. 24. — M. Kos, Gra- divo 5, str. 287. — 8. J. Zontar, Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slovenije, GMS 13 (1932), str. 26 in 34 op. 83. — 9. Ibid., str. 24. — 10. Sko- raj vsa proizvodnja železa in železnih izdelkov iz slovenskega ozemlja je dobila trg v Italiji. — 11. P. Kandier, Emporio e Portofranco, str. 20, si. 24. — 12. Prim. Quarentespuech iz 1. 1527 in 1537 na Reki — DAS, Vic. arh. F/1 74. Seveda se trgovci iz Salzburga pojavljajo na Reki že sredi 15. sto- letja (prim. 1451 maj 2 — R A, Liber 1, f 428. — IJ. J. Zontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih redov iz prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. ZČ 10—11 (1956 do 1957), str. 82. — 14. P. Kandier, GDI, k 1493 nov. 21; A. Tamaro, Storia di Trieste 2, str. 101; prim, poročilo koprskega podestaja Štefana Ca- pella za čas okoli 1. 1600: La Provincia 10 (1876), str. 1828. — 15. 1620 avg. 3 — DAS, Stan. arh. F 294/c. — 16. DAS, Vic. arh. F/I 62. — 17. A. Müllner, Geschichte des Eisens in Innerösterreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. lahr- hunderts, 1909, str. 704, 708, 715. B. Grafenaiier, n. d. 3, Str. 22. — 18. 1411 nov. 3 — Atti 5, str. 313; 1411, nov. 14 — Atti 4 (1888), str. 272 si. — 18. a Prim. 1574, jul. 26. — DAS, Vic. arh. F/I 137. — 19. Prim. 1309, febr. 11 — Atti 45 (1933), str. 115; A. Marsich, Saggio di annali istriani del secolo XIII, 1899, str. 65: B. Benussi, LTstria, 1924, str. 216. — 20. M. Pahor, Koprski upor I. 1348, IZZ 1 (1953), str. 29 si. in tam navedena literatura. H. Kretschmayr, Geschichte Venedig 2, str. 216. — 21. F. Cusin, II confine orientale dTtalia nella politica europea del XIV e XV secolo, 2, str. 34, M. Pahor, n. d., str. 35, 47 si. — 22. Prim. P. Kand- ier, Emporio, str. 7. — 23. 1334 okt. 9 — P. Kand- ier, GDI. — 24. H. Kretschmayr, n. d., 216 si., 224 si., 231 si.; B. Benussi, n. d., str. 227. — 25. H. Kretsch- mayr, n. d., str. 122. — 26. »Civitas lustinopolis est principale membrum quod habemus in Istria«. — B. Benussi, n. d., str. 281. — 27. LTstria 5 (1850), str. 22 in 25. — 28. 1393 sept. 7 — Atti 5, str. 281: P. Nicolich, Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, 1882, str. 53. Prim. 1421 maj 9 in 1428 jun. 11 — PA, 2. zaboj listin; knjiga o solinah v 7. zaboju. — 29. Prim. 1488 febr. 27 — PA, Vie. knj. 1477/9. — 50. F. Cusin, II confine 1, str. 368; D. Tuoni, Tergeste, Scene e figure di vita triestina, 1926, str. 190 si. — 31. B. Grafenauer, n. d. 3, str. 15; J. CavalH, Storia di Trieste, 1877, str. 98 si. — 32. 1461 jul. 30 — Atti 7 (1891), str. 262 si.; Arch. Triest. 3, S. 15 (1929/30), str. 44; F. Cusin, Venti secoli, str. 348. — 33.1461 jul. 30 — Atti 7 (1891), str. 262 si.; 1461 avg. 4 — P. Kand- ier, GDI; La Provincia 11, str. 105. — 34. F. Cu- sin, Venti secoli, str. 405; J. Cavalli, Commercio e vita privata di Trieste nel 1400, 1910, str. 2, 9, 10, 15, 24, 139, 159, 337, 370. Prim. TA — 1383 s. d. Vic. 26 f 53; 1405 nov. 1 Vic. 38 f 58; 1405 dec. 13. Vic. 28 f 45; 1406 marec 7 Vic. 28 f 45'; 1406 Jul. 11 Vic. 28 f 33; 1407 febr. 24 Vic. f 63; 1424 sept. 2 in 15 ter nov. 12 Vic. f 186', 189 in 189'; 1424 okt. 10 — Arch. Triest. N. S. 8, str 317; TA — 1427 maj 29 Vic. 31 f 59'; 1428 okt. 10 Vic. 31 f 169; 1463 Jan. 20 Vic. 37 f 72. Prim. TA — 1407 Jan. 13 Vic. 28 f 49; 1423 s. d. in 1424 apr. 9 Vic. 31 f 53 in 53', J. Cavalli, Commercio, str. 10. — 35. 1382 febr. 15 — Atti 5, str. 75; 1392 okt. 7 — ibid., str. 280; 1411 nov. 23 — ibid., str. 313, RA, Liber 1. f 175; A. Hortis, Documenti risguardanti la storia di Trieste e del Walsee, 1877, str. LVI si. — 36. 1431 jun. 13 — Arch. Triest. 32 (1908), str. 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 218; Bullettino della Deputazione fiumana di sto- ria patria 2 (1912), str. 139 si.; Arch. Triest. 3. S. 21, str. 40; 1442 nov. 27 — P. Kandier, GDI; M. Doblinger, Die Herren von Walsee, A. f. ö. G. 45 (1906), str. 454. — 37. A. Fest. Fiume nel secolo XV. Bullettino 3 (1913), str. 41 si. — 57. a 1478 Jan. 16 —Archiv f., K. ö. G., 3, str. 122 si.; 1478 fehr. 22 — MH/2, str. 923; F. Cusin, Il confine 2, str. 119, 179, 222, 272, 277. — 58. P. Kandier, Empo- rio, str. 13, 77; 1489 maree 28 — E. Schwind- A. Dopsch, Ausgewählte Urkunden, 1895, str. 415; 1493 Jan. 5 —P. Kandier, GDI; A. Marsich, Effe- meridi, Arch. Triest, 3. S. 15, str. 45. — 59. 1496 po 26. Jan. — P. Kandier, GDI; DAS, Vic. arh. F/I 142: Priuilegium Maximiliani so deren von Triest gegeben werden wegen der triester strasse; 1517 okt. 28 — P. Kandier, GDI; isti. Emporio, str. 18 si., 49; A. Tamaro, Documenti inediti. Arch. Triest, 3. S. 15, str. 48. — 40. Prim. 1478 fcbr 22 — MH/2, str. 925; 1499 s. d. — Vermerkt die handiung — DAS, Vic. arh. F/I 88; 1508 jun. 51 — P. Kandier, GDI in Atti 6 (1890), str. 279; 1517 avg. 28 — P. Kandier, GDI; 1520 jul. 27 — La Provincia 13, str. 110; 1523 s. d. — Ordnung der Strass — DAS, o. c; P. Kandier, Emporio, str. 50; 1524 jun. 26 — DAS, Vic. arh. F/I 64; A. Dimitz, Geschichte Krains 2, str. 290 si., 292. — 41. F. Cusin, Venti secoli, str. 381; P. Kandier, Emporio, str. 45; J. Cavalli, Storia di Trieste, str. 110; 1484 nov. 18 — Atti 45 (1955), str. 141. — 42. Prim. 1522 okt. 20 — DAS, Stan. arh. F 281; 1525 Jan. 18. — DAS, Vic. arh. F/I 88; J. 2ontar, Nastanek, ZC 10-11, str. 53 si. — 4J. Ordnung der Strass vnnd mawt halben — DAS, Vic. arh. F/I 88. — 44. 1545 jan. 24 — Atti 6 (1890), str. 54 si. — 45. Prim. 1545 jan. 24 in 1559 avg. 22 — Atti 6, str. 54 si., 67; I. Sennio, Muggia, 1913, str. 38 si. — 46. Prim. A. Nicolich, n. d. str. 31 si.; 1543 dec. 17 — PA, 8. zaboj listin. — 47. 1586 dec. 20 — La Provincia 19, str. 1867. — 48. A. Ta- maro, n. d., str. 101. — 49. Prim. 1582 april 25 — La Provincia 19, str. 125; 1590 avg. 3 — La Pro- vincia 20, str. 42 si. — 50. Glej: Atti 5, str. 96, 109, 119 si. 147; 1652 jun. 8 — La Provincia 10 (1876), str. 1827 si., 1828; 1620 jan. 8 in 17 — DAS, Stan. arh. F 294/c. — 51. La Provincia 25 (1891), str. 153 sL — 52. Prim. 1612 jun. 29 — DAS, Stan, arh. F 293/a 1. — 55. Th. Mayer, Der auswärtige Handel des Herzogtums Österreich in Mittelalter, Forschungen zur inneren Geschichte Österreichs 6 (1909), Str. 120 sl.; S. Gigante, Fiume nel secolo XVL Bullettino 4 (1918), str. 8 si.; A. Depoli, I primi decenni della dominazione Absburgica a Fiume (1466—1500), Fiume 1 (1923), str. 7, 103 si. — 54. S. Gigante, n. d., str. 103 si. — 55. Prim, akte MA Lj F/6/c; F. Zwitter, Mesta in meščan- stvo na Kranjskem, 1929, str. 55. — 56. Prim. 1449 jun. 9 — RA, Liber 1, f 382: 1443 marec 26 in 1439 okt. 12 — Monumenti 2, str. 135, 299 si. — 57. Prim. 1325 maj 14 in 1326 febr. 16 — Atti 44 (1932), Ghartularium, str. 302; 1345 jul. 20 — Atti 47 (1935), Ghartularium, str. 166 si. — 58. 1437 avg. 10 — Monumenti 2, str. 19; J. Cavalli, Com- mercio, str. 182 si. — 59. D. N. Petronio, Statuti, knj. 5, pogl. 7; tržaški statuti iz 1. 1421 v Arch. Triest, 3, S. 20. knj. 2, pogl. 64, str. 138, Z. Her- kov. Statut grada Rijeke, 1948, str. 155 si., 172 si., 346 si., 381; S. Vilfan, Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, CZ 6-7 (1952-53); str. 435 si.; isti. Prav- na zgodovina Slovencev, 1961, str. 168, 176, 275; Arch. Triest. N. S. 5 (1877/8), str. 95; RA — Liber 1 f 174; 1527 jul. 23 — MA Lj m. s. z. f. 104/5; 1527 okt. U — TA, Carte Trieste-Lubiana sec. XV.—XVI. Sign. 4 A 7. — 60. Z. Herkov, n. d., str. 155 si. in 364 si. — 61. Prim. 1361 jan. 15 — Atti 5, str. 6 si. (moggio ima 12—13 starov, a star je bil 160 liber, torej ok. 900 kg) ; S. Vilfan, ZC 8 (1954) str. 57 si.; La Provincia 6, str. 1044; Atti 1 (1885), str. 150 si. — 62. D. Rossetti, Delle saline di Trieste, Arch. Triest. N. S. 17-20 (1891—1895); L'Istria 3, str. 214; 1375 sept. 11 in dee. 20. — Atti 5, str. 62; 1419 maree 5 in 1455 jul. 8 — La Provincia 12, str. 33, 98; 1538 jan. 16 — DAS, listine; 1579 sept. 12 — Statuti lustinopolis, knj. 5, str. 187; 1586 dee. 20 —La Provincia 10, str. 1867. 65. Prim. 1320 avg. 23 — Atti 12 (1887), str. 8; 1523 sept. 25 in okt. 30, 1325 sept. 1 — Atti 13 (1888), str. 4, 5, 11; 1381 nov. 21 — Atti 5, str. 73; 1368 febr. 8, 1443 dee. 11, 1446 maree 16, 1463 maj 27, 1483 okt. 31 — PA, 2. zaboj listin; 1480 febr. in 1485 jan. — La Provincia 11, str. 2; 1454 jun. 27 — RA, Liber 1 f 531; 1492 nov. 25 — J. Cavalli, Commercio, str. 243. — 64. 1571 febr. 13 — DAS, Stan. arh. F 286. — 65. DAS, Vic. arh. F/I 142 — iz druge polovice 16. stoletja. , 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINA LJUBLJANSKEGA PROSTORA PRED NASELITVIJO SLOVENCEV BOGO GRAFENAUER 1. ZEMLJEPISNI POLOŽAJ IN NJEGOV POMEN Na prvi pogled tako različne vrste na- selij, ki so nastajala v širokem okolišu da- našnje Ljubljane ali tudi na ožjem prostoru današnjega mesta od davnih tisočletij pred začetkom našega štetja let pa do nastanka neposrednih prednikov sedanjega ljubljan- skega mesta, izpričanih prvič pred dobrimi osemsto leti, vendarle povezuje v celoto nji- hova vloga v prometu. Vsa ta naselja so po- vezana na ta ali drugi način s prehodom iz Posavske ravnine mimo Ljubljanskega barja do kraških klancev. To velja toliko bolj, ker bi bilo le glede na Ljubljansko kotlino pri- rodnejše urbansko središče nekje na Kranj- sko-Sorškem polju, medtem ko leži Ljublja- na prav na robu te kotline — ob njenem gričevnatem obroču ter obsežni ploskvi do XIX. stoletja neposeljenega Barja. Toda priroda je podelila temu prostoru posebne naloge s tistimi zemljepisnimi ob- likami, ki so v zgodovini vplivale na usmer- jenost poglavitnih prometnih žil. Eno prvih mest med zemljepisnimi značilnostmi slo- venskega ozemlja zavzema gotovo njegov pomen za prehod preko gorskega okvira, ki deli od Soluna do južne Francije Sredozem- lje od notranjosti evropske celine. Ker se prav na slovenskih tleh ta gorski okvir to- liko razrahlja, da se vzpenja pot iz Panon- ske kotline do Jadranskega morja in Italije na najvišji točki le do 613 metrov nadmor- ske višine, se je tu že davno izoblikovalo pravo križišče različnih potov. To ozemlje priteguje tako pot, ki veže Zahodno.Evropo z bližnjim vzhodom v Prednji Aziji, kakor tudi pot iz Panonske nižine v Italijo in pot iz severnega dela Srednje Evrope ob robu Vzhodnih Alp k Sredozemlju. Zato se te poti že od nekdaj združujejo in prepletajo na sedanjem slovenskem ozemlju, da se nad Trstom, potem ko preidejo gorsko zaporo okrog Sredozemskega morja, spet razpletajo v razne smeri. Človekova odvisnost od takih zemljepisnih značilnosti seveda ni bila vedno enaka. Pred- vsem so se takšne prirodne značilnosti mogle uveljavljati le tedaj, kadar je spričo sploš- nega gospodarskega razvoja oživljeni promet dvigal pomen takih prirodnih prometnih žil, medtem ko ob odmiranju prometa take pro- metne žile izgubljajo pomen za razvoj ur- banskih naselij. Toda šele moderna promet- na sredstva, katerih razvoj seže komaj pol- drugo stoletje nazaj, so obvladala v večji meri ovire, ki jih je stavljalo zemljišče na pot raznim prometnim smerem. V razvoju ljubljanskega prostora in Ljubljane so se te zemljepisne značilnosti uveljavljale v tej ali drugi obliki prav do danes. Za slovensko ozemlje nasploh pa so imele seveda še po- seben pomen do konca srednjega veka, ker je bil vse dotlej v gospodarskem in kultur- nem pogledu za Evropo najvažnejši del sve- ta bolj kakor kdajkoli pozneje osredotočen okrog Sredozemskega morja in ker morska pota v vsem tem času nimajo še skoraj ni- kakršnega pomena v povezavi severnih z južnimi predeli tega kontinenta — pogla- vitna zveza je bila pot po suhem preko kon- tinenta. Odkar se je v širši okolici današnje Ljub- ljane pojavil človek, so omenjena pota še posebej vplivala na njen razvoj. Zemljepis- ne značilnosti ožje ljubljanske okolice so ga podčrtovale mnogo bolj kakor od osušitve Ljubljanskega barja v začetku XIX. stoletja naprej. Obsežno ravnino med Ljubljano, Vrhniko in Igom je izmenično pokrivalo je- zero ali močvirje. Ta prostor, obsegajoč okrog 190 km^, je bilo mogoče le obiti ob severni strani do Vrhnike ali pa priti preko njega po vodni poti. Današnja Ljubljana in vsi njeni neposredni predniki (po zemlje- pisni legi) so nastali na prostoru, ki je ob tem prehodu prvenstvene važnosti. Ta pro- stor namreč povezuje po ozki poti med Gra- dom in Golovcem na vzhodu ter Šišenskim vrhom in Rožnikom na zahodu široko rav- nino na severu z Barjem na jugu, tedaj tudi s potjo med Barjem in hribi proti Vrhniki in z mestom, kjer je moral stopiti potnik — če je izbral vodno pot — na čolne za pot po reki ali jezeru. Kdor se je hotel izogniti temu prostoru, je moral izbrati manj zložne poti čez Škofjeloško hribovje na severu ali od Krke čez Bloško planoto na jugu. 2. PRED NASTANKOM PRVEGA MESTA Najstarejši doslej znani nedvomni človeški sledovi na Slovenskem izvirajo iz konca sta- rejšega paleolita in iz mlajšega paleolita in jih postavljajo v za nas kar nepojmljivo dolg časovni razpon med okrog 100.000 do 30.000 pred našim štetjem. Na območju same Ljub- ljane takih sledov ne poznamo. Najbližje najdbe so oddaljene okrog 20 km (pri Vrh- niki ill Kamniku). Vendar pa so ti ljudje na svojih neprestanih potih za lovskim ple- nom gotovo uporabljali tudi prehode mimo 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ljubljanskega barja ali vsaj blizu današ- nje Ljubljane hodili proti severovzhodu ali jugozahodu. Razmeroma številne doslej od- krite postojanke paleoiitskega človeka so namreč razvrščene v dve skupini: jugoza- hodno od Ljubljane od Tržaškega Krasa mi- mo Postojne do postaje na planem pri Vrh- niki in severovzhodno od tod v alpskem svetu od Dravske doline skozi porečje zgor- nje Savinje do postaje na planem pri Kam- niku. Najbližja povezava teh dveh skupin vodi prav mimo današnje Ljubljane. Pomen te poti se kaže tudi v dejstvu, da se je v mlajšem paleolitu širila ob njej tako imeno- vana »olševska kultura« (po najdišču Po- točka zijalka pod goro Olševo v Karavan- kah nad zgornjo Savinjo). Odkrite postojanke paleoiitskega človeka so pa le začasne lovske postaje. Ljudje so živeli predvsem od lova in nabiranja sade- žev in koreninic, kakor so jih našli v pri- redi. Poglavitni lovski plen je bil do 5 metrov in več dolgi jamski medved, a poleg njega so lovili še mamuta, leva brlogarja, jamsko hijeno, severnega jelena, muškatnega bika, gamsa, srno, rjavega medveda in divjo svi- njo, risa, lisico, konja itd. Ob takem življe- nju iz rok v usta so morali neprestano po- tovati za lovskim plenom. Svoje prve stalne prebivavce je dobil ljub- ljanski okoliš šele dolga desettisočletja po- zneje. Proti koncu stare kamene dobe se je moral človek po vsem videzu spet umakniti s slovenskega ozemlja. Zdi se, da je poslab- šanje podnebja in povečanje ledenikov v zadnjem poledenitvenem sunku zadnje lede- ne dobe tu spet premagalo človeka. Vsaj do- slej na Slovenskem niso našli nobenih sledov človeškega življenja, ki bi jih mogli posta- viti med okrog 30.000 do okrog 8000 pred našim štetjem, pa tudi iz kasnejšega obdob- ja srednje kamene dobe (okr. 8000 do okr. 3000) je bila doslej odkrita le skromna sled v jami Špehovki pri Zgornjem Doliču. Šele z mlajšo kameno dobo (neolitom), ki traja pri nas približno od 3000 do 2000 pred našim štetjem, se je začel na slovenskih tleh nepretrgan človeški razvoj, ki sega vse do naših dni. Dotlej se je človek že naučil pobrati in brusiti kamnitno orodje in orožje, znal je že izdelovati lončeno posodo, pred- vsem pa ni več živel le od lova in nabiranja divjih prirodnih sadežev, marveč je postajal poljedelec in živinorejec. Lov je seveda še vedno pomembna panoga gospodarstva. Ta gospodarski napredek je tedanjim ljudem omogočil, da so se stalno naselili, večji del v vaseh večjega ali manjšega obsega, in opu- stili neprestano potikanje za lovskim ple- nom. Vendar vsaj doslej iz večjega dela mlajše kamene dobe na Slovenskem niso še našli naselbin, marveč le osamljene najdbe, predvsem kamnitne sekire in motike (v ob- ' liki čevljarskega kopita). Te najdbe pa ven- dar pričajo, da izvirajo od sadilskih plemen, ki So obdelovala zemljišče s pomočjo poži- galništva, to je tako, da so trebili gozd na določenem zemljišču, les požgali, nato pa zemljišče olxlelovali nekaj let z motikami. Take sledove so našli tudi v širšem območju Ljubljanske kotline od Domžal do Bleda. Šele proti koncu mlajše kamene dobe omogočajo nekoliko bogatejša najdišča, da si je mogoče ustvariti že precej bolj jasno podobo življenja na teh tleh. Tedaj so na- stale tudi prve stalne naselbine v okolišu današnje Ljubljane. Imajo pa povsem svo- jevrsten značaj. Na Ljubljanskem barju, kjer je bilo tedaj še jezero, segajoče od Ljub- ljane do Iga in Vrhnike, so nastale proti koncu mlajše kamene dobe mostiščarske na- selbine ali stavbe na kolih. Namesto da bi gradili svoje koče na suhem oziroma na trd- nih tleh, so tedanji prebivavci zabili v jezer- sko dno ali močvirje kole in na njih zgra- dili leseno ploščad, koče pa postavili šele na to ploščad. Včasih je prevladovala dom- neva, da so to delali zaradi večje varnosti, ali zato ker so bili ribiči. Kakor drugod pa se je tudi pri Ljubljanskem barju pokazalo ob podrobni preiskavi razvoja in obsega tamkajšnjega jezera v mostiščarski dobi, da so bila vsa mostišča zgrajena neposredno ob jezerskem bregu ali pa celo še na zamočvir- jenem zemljišču, kar vse seveda ni kdo ve kako povečevalo varnosti pred napadom z brega. Ze razmeroma tanki koli, na katerih so bile postavljene ploščadi, dokazujejo, da globina jezera na teh mestih ni mogla biti velika, ker bi sicer ne mogli nositi koč in njihovih prebivavcev. Zato je prevladalo glede na mostišča sploh in posebej tudi glede na tista na Barju sedaj mnenje, da so nastala najbrž v zvezi s pot- mi, ki so vodila do jezera in preko njega. Njihov položaj res ustreza potema od Iga oziroma od Vrhnike do Ljubljane in dalje po Ljubljanici in Savi proti vzhodu. Spričo tedanjega lažjega potovanja po vodi v pri- meri s tistim po suhem in tudi spričo večje varnosti takšne poti je ta razlaga gotovo najverjetnejša. Tudi pri nastanku teh prvih stalnih naselbin v ljubljanskem okolišu se je torej uveljavil prehodni pomen ljubljan- skega okoliša, poudarjen v uvodu. Osamlje- ne najdbe in razporeditev mostišč na Barju dopuščajo domnevo, da je tedaj v obliki mo- stišča nekje med Prulami in Malim grabnom nastala prva stalna naselbina tudi na pro- storu ožje Ljubljane. Vendar doslej ta dom- 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO neva arheološko še ni dokazana z odkritjem stavbnih ostankov samih. Mostišča na Ljubljanskem barju so na- stala šele ob koncu mlajše kamene dobe. Ob najstarejši njihovi skupini, pri Igu, so nam- reč odkrili razne bakrene predmete in orod- je za njihovo izdelavo. Segala pa so preko dobe bakra (okrog 2000 do okrog 1800) v dobo brona (okrog 1800 do okrog 1000), v kateri so propadla. Že njihov pomen za po- tovanje preko barjanskega jezera pa doka- zuje, da spada njihov največji razvoj šele v obdobji bakra in delno brona, ko se je trgo- vina zaradi močnejše delitve dela med raz- ličnimi plemeni že močneje razvila. Za mo- stiščarje dokazuje tako trgovino že najdba bakrenega orodja in orožja pri Igu. Bakra namreč niso na Slovenskem nikjer pridobi- vali, morali so ga torej uvažati iz tujine, ali iz Alp ali pa iz Panonske kotline. Kako so delovali na življenje takratnega človeka razni vplivi že pri izdelovanju vsak- danjih predmetov, kaže najbolje prepleta- nje raznih kulturnih vplivov na posameznih najdiščih. Te vplive so posredovali delno začetki trgovine, delno pa tudi razna pre- seljevanja. Tudi tu se kaže pri mostiščarjih prehodni značaj ljubljanskega prostora. Ljubljanska mostiščarska kultura je namreč povezana z nekaterimi najdišči na Koro- škem in v Spodnji Avstriji, njene najdbe pa opravičujejo tudi domnevo, da so bili takratni mostiščarji v stiku — posrednem ali neposrednem — s Panonijo in severnej- šimi predeli do Donave. Slavonijo od Vučedola ob slavonsko-srem- ski meji na zahod in Vzhodne Alpe je za- jemala v času mostišč posebna »slavonska« kultura. Prav spričo omenjenih vplivov, ki se prepletajo z njo v Zgornjem Posavju, se je uveljavila tu njena posebna, »ljubljan- ska« skupina z glavnimi najdišči na Ljub- ljanskem barju. V razdobje slavonske kul- ture, ki nastane v dobi bakra, pa se nada- ljuje tudi v dobi brona, spada glavni razcvet barjanskih mostišč. Večina mostiščarskih najdb spada še v bakreno dobo. Med orodjem prevladuje koščeno in roženo (sekire, kladiva, bodala, šila, osti za puščice, dleta itd.), manj pa je kamnitnega. Redki so tudi nakitni pred- meti (obeski iz prevrtanih kosti). Iz dobe bakra niso le različni predmeti iz te kovine, najdeni pri ižanskih koliščih (konice za su- lice ali bodala), marveč tudi topilni lonček za baker in razni kalupi za izdelovanje ba- krenega orodja (sekire, motike, igle) ter majhna kamnitna nakovala za dodelavo iz bakra ulitega orodja, kar je vse najdeno prav tam. Le dve kolišči (v Preserju ter pri Blatni Brezovici) segata še v bronasto dobo. Bogate so najdbe lončenih izdelkov, med katerimi so najpomembnejše zvončaste čaše. Druge posode, okrašene z vrvičastim orna- mentom, pričajo, da so vplivali na razvoj ljubljanske kulture tudi nosivci tako imeno- vane vrvičaste keramike. Ta keramika se je namreč razširila v Srednji Evropi v bakreni dobi v zvezi z vdorom nekih plemen z vzho- da, ki je precej pripomogel k propadu sta- rejših kultur mlajše kamene dobe. Sele v bronasti dobi je prevladal v Srednji Evropi spet domači element nad priseljenim, vsaj v kulturni podobi. O hrani in gospodarstvu barjanskega člo- veka pričajo ostanki njegovih jedil: kosti jelena, evropskega losa, srne, bobra, bar- skega prašiča, medveda, jazbeca, koze, ovce, raznih ptic in rib, ostanki lešnikov, drenulj, malin, gloga, vodnih oreščkov, želoda in jabolk. V gospodarstvu sta imela še pomemb- no mesto lov in ribolov. Vendar pa kaže model za izdelovanje bakrenih motik in najdba žrmlje tudi na začetke obdelave polja. S tem se sklada tudi najdba ženskega kipca pri Igu, zvezanega prejkone s kultom boginje plodnosti, značilnega za začetke poljedelstva. Po propadu mostišč utone zgodovina ožjega ljubljanskega okoliša spet za dalj časa v precejšnjo temo, iz katere se dvigne v res- nici šele s prihodom Rimljanov. Ali je morda propad mostišč na Ljubljanskem barju po- vezan z enim od preseljevanj plemen, ki so zajela Evropo v dobi brona (npr. okrog 1650 do 1550 in okrog 1250 do 1150) in se obakrat dotaknila tudi zgornjega Posavja, kjer so gotovo skozi ljubljanski prehod pljusknila proti zahodu v Italijo, ali samo z zamočvir- jenjem Barja, ali z razvojem v bližnjem so- sedstvu, ki bi mogel odvzeti barjanskim mo- stiščarjem del njihovih lovišč, pa je seveda težko odločiti. Vsekakor izvirajo iz starejše železne dobe (1000 do 350) z mesta današnje Ljubljane le redke najdbe, in sicer večje grobišče na dvo- rišču SAZU (med Gosposko in Salendrovo ulico, z nekdaj domnevno precej večjim ob- segom, 65 grobov) ter dve manjši (severo- zahodni vogal Zvezde ter poleg železniškega mostu čez Gruberjev prekop za dolenjsko železnico). V tem obdobju se je vsekakor premaknilo težišče naselbin na slovenskih tleh v takšne okoliše, kjer je bila železna ruda, npr. v Vače, čeprav je vodila mimo današnje Ljubljane še vedno pomembna pot mimo Vzhodnih Alp skozi Vače v Italijo. Ta začasni upad v okolišu Ljubljane je toliko bolj pomemben, ker je prav starejša želez- na doba s svojimi najdbami na Slovenskem 88 ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izredno bogato zastopana. Po značaju najdb spadata obe prvi navedeni grobišči gotovo, tretje pa verjetno še v prvo razdobje sta- rejše železne dobe, ko so stale okrog Ptuj- skega polja naselbine še na planem in ko naselbina pri Vačah še ni bila zavarovana z nasipom (pred okrog 700). To bi govorilo v prid domnevi, da je stalo naselje v prvih dveh grobiščih pokopanih ljudi nekje ob Gradišču, na najvišji terasi ob prehodu z Ljubljanskega polja na pot ob severnem robu Barja. Grajski hrib ali Šišenski vrh bi bila kot mesti gradišč verjetnejša šele v naslednji dobi, ko so v VIII. stoletju pred našim štetjem vdirali preko tega prostora v Italijo Kimerijci, podobno kot več kakor tisoč let pozneje Huni in Obri. Iz časa največjega razcveta, halštatske kulture v starejši železni dobi (okrog 600 do okrog 350) in iz mlajše železne dobe (okrog 350 do prihoda Rimljanov) pa izvirajo v Ljubljani sploh le redke slučajne najdbe, največ odkrite v strugi Ljubljanice. V mlajši železni dobi je nastal okrog širšega okoliša Ljubljane sicer pravcati sistem gradišč, ki so na več gričih pustila še dobro opazne sledove v terenskih oblikah (npr. sledovi nasipov na Magdalenski gori pri Šmarju). Gradišča se vrste od Šentvida nad Ljubljano mimo Repenj pri Smledniku in morda Šmar- ne gore, Rašice, Črnuč, Mengša, Šentjakoba do Ajdovščine nad Dolom, južno od Save pa se nadaljujejo s Stango, Zagradiščem pri Zalogu, Magdalensko gorO', Gradiščem nad Želimljami, Golim in ižanskim gradom, nato pa se zaključujejo z Gradiščem pri Vrhniki in morda Polhovim Gradcem. To ozemlje spada v zadnjih stoletjih pred našim štet- jem obenem z Gorenjsko k noriškemu »kra- ljestvu«, ki ima svoje središče po vsem vi- dezu v velikem mestu na Štalenu nad Ce- lovcem. Tudi obrambni sistem okrog Ljub- ljane je bil domnevno zvezan prav s spori med Noriki in Rimljani. Ti so začeli kmalu po 1. 200 pred našim štetjem, zlasti odkar so Rimljani po ustanovitvi Aquileje (181 pr. n. št.) kazali vedno jasnejšo željo pa razšir- jenju svojega ozemlja ob tem delu svoje meje. Vsekakor pa je zanimivo, da je Vrh- nika (Nauportus) v tem času mnogo po- membnejše naselje kakor tisto, ki bi stalo na mestu sedanje Ljubljane. To se kaže tudi v poročilih iz zadnjega stoletja pred našim štetjem o prometnih poteh preko ljubljan- skega okoliša: »Okra (= Hrušica) je naj- nižji del Alp, tam, kjer mejijo na Karne. Cez njo prevažajo blago na vozovih iz Aqui- leje v Nauportus ... Od tod ga odpravljajo po vodni poti naprej do Istra (= Donave) in v tamkajšnje pokrajine. Mimo Nauporta namreč teče plovna reka, ki prihaja iz Ili- rije in se izliva v Savo, tako da je blago mogoče spraviti v Segestiko (= Sisek) ter k Panoncem in Tavriskom«. Ljubljanski okoliš je bil torej vsekakor še vedno pomemben za prehod od Sredozemlja preko njegovega gor- skega oboda, vendar pa se je težišče tega pomena v teh stoletjih preneslo na tisti kraj, kjer so prelagali blago z vozov na čolne, na \rhniko. Sicer se domneva, da je bilo v tej dobi tudi na prostoru sedanje Ljubljane manjše naselje čolnarjev in ribičev na levem bregu Ljubljanice nad Čevljarskim mostom, vendar pa te domneve še ni bilo mogoče podpreti z arheološkimi najdbami. 3. RIMSKO LEGIJSKO TABORIŠČE IN »COLONIA JULIA EMONA. Bistveno pa se je spremenil položaj v oko- lišu Ljubljane z rimsko osvojitvijo naših krajev. Ljubljanska kotlina je padla v rim- ske roke najbrž z ostalim Norikom (1. 16 pr. n. št.). Vendar so jo Rimljani, ki so dobro spoznali pomen ljubljanskega okoliša za prehod iz Panonije v Italijo in obratno, od- trgali od Norika, kjer ni bilo legijskih ta- borišč, ker je ostal kot posebno »kraljestvo« nekaj časa v cesarjevi hišni posesti in zato v njem ni bilo redne rimske vojske. Dodelili so ga k Panoniji. Njihov smisel za prometne zveze, ki se kaže v sijajnih rimskih cestah in njihovem omrežju, ter za vojaški pomen tega kraja, jih ni varal. Tržišče v širšem ljubljan- skem okolišu so nemudoma prestavili na najvišjo teraso med Ljubljanskim poljem in Ljubljanskim barjem in še v Avgustovi dobi je zraslo tu legijsko taborišče, ki je zapiralo ozki dostop med Šišenskim vrhom in Graj- skim hribom proti zahodu. Varovalo je ob- enem križišče nastajajočih rimskih cest, ki so vodile proti severu v Virunum na Koro- škem, proti severovzhodu preko Trojan v Poetovio in naprej v Panonijo, proti jugo- vzhodu preko Dolenjskega v Neviodunum in Siscio. Pri Emoni, tako se je novo legij- sko taborišče imenovalo, so se te ceste zdru- ževale in vodile skozi »Postojnska vrata« in Vipavsko dolino v Italijo. Še osem stoletij pozneje imenuje furlanski pisec Pavel Dia- kon prav to pot po Vipavski dolini za edini »široki in popolnoma ravni dohod v Italijo«. Ime Emona so Rimljani prevzeli od sta- rincev in je najbrže ilirskega izvora. To bi kazalo, da je bilo vsaj v bližini rimskega mesta starejše ilirsko-keltsko ribiško-čolnar- sko naselje — morda na Bregu ob Ljubljanici ali na prostoru poznejšega Starega trga pod Grajskim gričem. Toda jasni pravokotni tlo- ris Emone kaže, da se ni razvila iz starejšega naselja, marveč da gre za načrtno rimsko 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ustanovitev. Severno obzidje je teklo od ogla Veselove in Muzejske ulice ob Veselovi ulici ter južnem robu Trga Revolucije do glavnega poslopja univerze; tu se je začelo vzhodno obzidje, ki je šlo ob Vegovi in Emon- ski cesti do Krakovske ulice; vzdolž Mirja je tekel do stika z Jamovo ulico južni zid, od tod proti severu ob Snežniški ulici ter notranjemu robu vladne palače na Prešer- novi cesti do Veselove ulice pa zahodni del obzidja. Prostor, ki ga je utrdba zapirala, je povzročil, da so se razmerja stranic (od Gradišča do Mirja 523,6 m; od Jamove do Emonske ceste 435,5 m) nekoliko oddaljevala od navadnega pravila rimskega legijskega taborišča (3:2), toda površina (23 ha do zu- nanjega roba obzidja, 29,11 ha do zunanjega roba jarkov) zajetega prostora povsem ustre- za obsegu enojnega rimskega legijskega ta- bora. Taborišče je nastalo prejkone po veli- kem uporu dalmatinskih in panonskih ple- men (v letih 6—9 naš. št.), kajti ob začetku upora je imel Nauportus po sporočilih virov še vedno pomembnejši položaj od Emone. Tedaj pa je dobila v Emoni svoj zimski ta- bor legio XV Apollinaris. Taborišče je bilo utrjeno sprva le z nasi- pom in jarkom ter je obdajalo zvečine lesene stavbe. Toda že v Avgustovi dobi je XV. le- gija začela graditi na vnanjem robu starega nasipa obzidje, utrjeno s štirikotnimi stolpi, pred obzidjem pa s poglobljenim jarkom. Obzidje je imelo na vsaki strani po ena glav- na vrata (severna v sedanjem Gradišču, južna — ohranjena v rimskem zidu na Mirju — desno od Gorupove ulice, vzhodna pri Križankah in zahodna med Rimsko in Gre- gorčičevo ulico) ter po več manjših, ki pa so bila odprta le v obdobju velike varnosti; pozneje so jih zazidali. V jarke je.bila na- peljana voda potokov izpod Šišenskega vrha in Rožnika. Vojaško je položaj imeniten — zavarovan z juga po Gradaščici in Barju, z vzhoda po Ljubljanici in z zahoda po gričih; le severna stran je bila odprta za širok napad. Oba poglavitna para vrat na obeh krajših (Porta praetoria in Porta decumana) in dalj- ših stranicah (Porta principalis) sta povezo- vala obe poglavitni cesti (Gardo maximus in Decumanus maximus), ki sta se križali v pravem kotu; ob njihovem križišču je bil domnevno glavni trg (Forum) s svetišči, ki pa doslej še ni bil raziskan po arheologih. Vzporedno z obema glavnima cestama so bile prav tako naravnost speljane druge, ki so delile med seboj skupine mestnih hiš (in- sulae). Vsaj na treh straneh so bile pogla- vitne ceste mesta hkrati iztočnice za po- membne prometne zveze s sosedstvom. Gardo maximus je vodil skozi Gradišče proti se- veru, kjer se je na Ajdovščini cepila cesta v dve smeri — proti Trojanam in v Panonijo ter preko Gorenjskega v notranjost Alp. Decumanus maximus pa se je nadaljeval skozi »leva glavna vrata« s cesto na Kras ter skozi »desna glavna vrata« s cesto med Barjem in gričevjem na Dolenjsko. ¦Ta pravilnost mestnega načrta je gotovo dediščina rimskega tabora. Rimska vojska pa je hkrati opravila najbrže tudi drugo po- membno delo. V obdobju, ko je gradila tod okrog ceste, mostove in emonsko obzidje, je tudi na Barju zaravnala poglavitne ovinke Ljubljanice do mesta in speljala njen tok poleg Podpeškega kamnoloma, od koder so vozili tudi kamen za gradnjo zidu okrog Emone (za gradnjo njegovih temeljev in zu- nanjega lica). Legijsko taborišče v Emoni je živelo le kratek čas. Pomembno- je bilo le dotlej, do- kler so morale rimske čete bdeti v novo osvo- jenih pokrajinah ne le nad sovražnimi vpadi, marveč tudi nad raznimi gibanji še vedno upornih domačinov, mešanih ilirsko-keltskih plemen. Že cesar Tiberij (14—37 naš. št.) pa je preuredil mejo v strnjen, tog sistem trd- njav in legijskih taborišč ob sami meji. Kmalu po letu 15 je bila prestavljena XV. legija, ki je dotlej imela prezimovalni tabor v Emoni, v Carnuntum ob Donavi, Emona pa je bila povzdignjena v rimsko »kolonijo« s pridevkom Julia. S tem je obrambni sistem izginil iz Ljubljanske kotline, tako da je ostala poldrugo stoletje brez vojaške posad- ke. Tako so se tudi tu — neposredno pred vrati Italije — zamenjale oblike, značilne za obdobje prave okupacije, z značilnim živ- ljenjem rimske province. V zvezi s temi spremembami je postala Emona upravno središče zgornjega Posavja in ostala to do konca rimske oblasti. Rimske province so bile namreč razdeljene navadno na »mesta« (civitates), ki jim je bilo dode- ljeno večje ozemlje okrog njih. Tako sta bili dodeljeni tudi Emoni kot njen mestni okoliš Gorenjska in Notranjska do Hrušice, medtem ko je segla njena oblast na Dolenjskem sko- raj do današnje Višnje gore. Ker je bila Emo- na dvignjena v »kolonijo«, so dobili njeni svobodni prebivavci rimsko državljansko pravo. Bili so torej »rimski meščani« in so imeli glede na trgovino in ženitev iste pra- vice kakor polnopravni prebivavci mesta Rima. Tudi mestna uprava je bila urejena po rimskem vzorcu. Na njenem čelu sta bila dva sodnika (duumviri iure dicundo). Po- magala sta jim dva edila (nadzornika jav- nega reda in nekaka policijska uradnika), blagajnik (quaestor) in člani mestnega sveta 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (ordo decurioiiuni), ki so iz svoje srede vsako leto volili te uradnike. Seveda pa so prebi- vali v mestu poleg osebno svobodnih mešča- nov tudi njihovi sužnji. Kljub svojemu po- menu za upravno ureditev pa rimska mesta v gospodarskem pogledu še niso bila to, kar razumemo pod mesti v Evropi od okrog leta 1100 dalje, t. j. naselbine osebno svobodnega prebivavstva, ki se preživlja predvsem z obrtjo in trgovanjem. Rimski meščani so se ukvarjali v dobršnem delu tudi s poljedel- stvom. Prav najvplivnejši del meščanstva so bili veleposestniki. V poldrugem stoletju, ki je sledilo dvigu Emone v kolonijo, je mesto dobilo vse zna- čilne poteze rimskega provincialnega mesta. Razkrila so jih arheološka izkopavanja, ki so zajela doslej približno polovico površine znotraj mestnega obzidja (V. Šmid v letih 1909—12 ter 1916 južni del mesta ter okolico Drame, Narodni muzej 1950 v jugozahodnem voglu, Jaro Šašel 1952 utrdbe na nekdanjem Nunskem vrtu. Mestni muzej 1961 v severo- vzhodnem voglu neraziskani del severno od Erjavčeve ceste). Arheologi so razkrili pre- senetljivo dobro ohranjene ceste s pločnikom in s kanali, ki so pod dekumanskimi cesta- mi odvajali nesnago v Ljubljanico. Prostor med cestami so izpolnjevali hišni bloki, ki so jih večkrat prezidavali in združevali v ve- like zgradbe. To so bila stanovanjska, obrt- niška, trgovska, pa tudi upravna poslopja. V njih so odkrili vse značilnosti rimskega stavbarstva — od osrednjega dvorišča s ste- briščem do kamnitnega tlaka in mozaikov po tleh ter slikanega ometa na stenah, pa tudi do kopalnic in antičnega centralnega ogrevanja prostorov (hipokavst; z razgreva- njem zraka v votlih prostorih pod podom in — s pomočjo glinastih cevi — tudi ob ste- nah), ki so ga uvedli v Emoni v začetku tretjega stoletja. Tej višini civilizacije je ustrezala tudi oprema — bodisi iz Italije ali Galije uvožena z raznimi ornamenti okraše- na »terra sigillata« (s tovarniškim pečatom označena fina keramika) ali prav tako uvo- žena »terra nigra« (črna keramika). Med uvožene izdelke spadajo tudi lepe oljene svetilke, ki segajo od prvega stoletja do ča- sov, ko so zamenjali starejše antropomorfne okrase že krščanski simboli. Številne so tudi najdbe kovinskega okrasja (lasnice, zapest- nice, prstani, sponke, igle itd.). Za emonsko zgodovino pomembne so tudi najdbe novcev, najsi gre že za depoje v nevarnih časih skri- tega denarja, bodisi za posamezne novce. Poleg mesta so nastajale hiše tudi zunaj obzidja. Proti Ljubljanici in še preko nje je seglo čolnarsko-ribiško naselje, zahodno od sedanjega začetka Titove ceste pa je bila naselbina domačih lončarjev. Ob cestah, ki so vodile iz mesta, pa so bila po rimski na- vadi razporejena tudi grobišča. Zlasti na ši- roko je bilo razprostrto tisto na severu, ki je segalo v precejšnji širini do Gospodarskega razstavišča in še preko, prav tako pa so bili odkriti grobovi ob Tržaški cesti ter ob Kar- lovški cesti. Spričo povezanosti rimskih mest s polje- delstvom nas ne more presenetiti, da tudi v Emoni priča vrsta stavb o poljedelskem zna- čaju njihovega prebivavstva; posebej je za- nimiva shramba z ostanki sežganega prosa, ječmena, rži in pšenice. Seveda pa so pre- bivali tu tudi razni obrtniki (kovači, zlatarji, tkavci, barvarji, tesarji, mizarji itd.), ki so bili povezani v posebne poklicne organiza- cije. V eni izmed hiš je živel tudi zdravnik- kirurg in sicer kot suženj hišnega gospo- darja. Tudi v tem času pa se z vlogo, ki jo je imela Emona v trgovini, izraža prehodni pomen ljubljanskega okoliša. Prav rimska doba je prvo obdobje, v katerem je celotni gospodarski razvoj podčrtal pomen širših prometnih žil, ki tečejo preko teh krajev. Že v prvem stoletju naš. št. sta tudi v Emoni imeli svoje podružnice veliki aqui- lejski trgovski hiši Barbijev in Casernijev. Pomen emonskih trgovcev samih v prometu s pokrajinami ob Donavi pa najlepše izpri- čuje obstoj emonskega rojaškega društva v Savariji že pred sredo prvega stoletja, pri čemer gre prav gotovo za društvo iz Emone izvirajočih trgovcev v tem mestu. V teh okoliščinah — zlasti spričo pomena Emone na poti iz Italije v vzhodni del rim- skega cesarstva po suhem — se ni mogoče čuditi, če se tako v veri kakor tudi v jeziku v tem mestu, ki leži neposredno pred vrati Italije, postopno in celo razmeroma kmalu uveljavijo značilne rimske oblike. Sicer se še do tretjega stoletja pojavljajo na nagrob- nih spomenikih domača imena in v okolici se je uveljavljala romanizacija gotovo počas- neje, vendar pa se je tudi tu — morda z izje- mo kakšnih prav odročnih predelov emon- skega okoliša — močno izrazila tista posebna značilnost suženjskega družbenega reda, da namreč nesvobodno prebivavstvo razmeroma lahko in na široko prevzema jezik svojih gospodarjev. Emona pa ni dolgo uživala mirnega živ- ljenja rimskega provincialnega mesta, ki se je začelo zanjo šele z dobo Tiberija. Od dru- gega stoletja dalje se začenja njen položaj na prehodu v Italijo uveljavljati povsem v drugačni obliki. Mesto je trpelo večkrat že ob državljanskih vojnah med različnimi kandidati za cesarski prestol. Boj za ta pre- stol je namreč boj za oblast v Italiji in vsi 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kandidati, ki prihajajo z vzhoda, gredo s svojimi vojskami skozi Emono. Morda je tudi najstarejši depo iz Emone (odkrit 1. 1961, najmlajši novec je Neronov zlatnik) zvezan s prehodom panonskih vojsk pod povelj- stvom Antonija Prima — znanih tudi po ple- nitvah v Rimu —, ki iso osvojile oblast za Vespazijana (69/70). Še težji položaj pa se je začel z barbarskimi vdori preko rimske meje, ki jih je vselej vabila med vsemi rim- skimi pokrajinami najbogatejša — Italija. Dobršen del teh napadavcev se je namreč zbiral ob srednji Donavi, v pripravni Pa- nonski kotlini, ter mimo Emone vdiral v Ita- lijo. Prav prvi primeri te vrste so spravili emonske prebivavce v precejšnjo zadrego, ker so za poldrugega stoletja miru svoje mestno obzidje zanemarjali, potem pa to še nadaljevali, dokler ni mesta doletela v tret- jem stoletju prva katastrofa. Emona je prvič občutila nevarnost svojega položaja ob vratih v Italijo že leta 167, ko so germanska plemena pod vodstvom Mar- komanov ob Donavi na široki črti zrušila rimske utrdbe in mimo Emone »predrla Ju- lijske Alpe« ter prišla do Aquileje. V zvezi z boji, ki so temu barbarskemu vdoru sledili, so poskusili Rimljani bolje utrditi vzhodna vrata v Italijo. Vojsko so znova namestili tudi na današnjih slovenskih tleh in posku- šali z novimi utrdbami zapreti vstop v Ita- lijo prav preko zgornjega Posavja. Nastal je kratkotrajni legijski tabor pri Ločici v Savinjski dolini, obenem pa tako imenovana »obramba Italije in Alp« (praetentura Ita- liae et Alpium) na Hrušici. Predvsem pa je bil v zvezi s temi dogodki med leti 167 in 238 ves emonski mestni okoliš pridružen Italiji, ki je s tem za blizu tri stoletja razširila svoje meje do Trojan in hribov nad Višnjo goro. Med državljanskimi vojnami v tretjem stoletju je bila Emona o priliki prehoda čet Maksimina Tračana leta 238 prvič razdejana in požgana. Ko se je v drugi polovici tega stoletja položaj še poslabšal, sta cesarja Ga- llen (260 do 268) in Avrelian (270 do 275) gradila mestne utrdbe celo v Italiji. V istem času je bila glavna vpadna cesta od vzhoda v Italijo mimo Emone vnovič zavarovana z vrsto novih zapornih utrdb ali obnovljenih mestnih obzidij. Poleg drugih krajev (Poe- tovio, Celeia, Hrib na Vrhniki, Hrušica, Ajdovščina, utrdba ob izlivu Ljubljanice v Savo pri Zalogu, Velike Malence pri Breži- cah) je bila v tem času na novo utrjena tudi Emona. Tedaj je emonsko obzidje dobilo svojo novo podobo. Obzidje so znova popra- vili ter pozidali še nekaj okroglih stolpov (s ploščadjo za metalne stroje). Pred obzid- jem so zgradili v slogu poznoantičnega utr- jevanja branik v obliki ceste, pokrite s 15 cm močnim slojem malte, ki je varoval zid pred sovražnimi podkopi. Pred cesto sta bila še dva jarka, med katerima je bil že notranji širok 17 in globok 3 metre ter napolnjen z vodo. »Zid na Alpah«, kakor se skupno imenu- jejo vse te utrdbe v nekem viru iz IV. sto- letja, sta popravljala še Dioklecian (284 do 305) in Magnencij (350). Te utrdbe so imele pomen ob raznih prehodih preko tega ozem- lja na vzhodno ali zahodno stran (npr. ob prehodu Konstancija v Italijo leta 340, če- prav je prišlo do odločitve šele z bitko pri Aquileji; Julijana v Panonijo leta 361, Va- lentinijana v Italijo leta 364). Vendar pa je do druge polovice IV. stoletja ta obrambni sistem izgubil že precejšen del svoje moči, posebej pa se ni obnesel v obrambi zoper manj urejene in številnejše vojaške skupine barbarskih plemen. Tako so se mogli braniti Rimljani leta 374 zoper Kvade in Sarmate, ko so hoteli preko- tega predela vdreti v Ita- lijo, šele s pomočjo na hitro zgrajenih lese- nih barikad na kraških klancih in jim tako zapreti pot. Ko se je okrog leta 380 zlomila rimska obramba ob spodnji in srednji Donavi, je postala obramba meje same Italije, torej tudi ceste, ki vodi skozi Emono, še pomembnejša. Vendar se do prvega pohoda Teodozija proti zahodu (388) skozi Emono očitno povečane nevarnosti še niso zavedali, pač pa slišimo o gradnji novih utrdb prvič nekaj let po- zneje (391 do 392). Njihova moč pa tudi tedaj ni mogla biti še posebno velika, ker tudi leta 394 Teodoziju ob prehodu v Italijo ni bilo treba zavzemati nobenih utrdb na kraških prehodih in prav tako tudi ne Vi- zigotom pod vodstvom Alarika ob vdorih v Italijo (403 in 408). Kljub temu pa je povzro- čila privlačnost Italije pri barbarih od okrog leta 400, ko so Rimljani zares že izgubili iz svojih rok vso oblast nad Panonijo severno od Drave, da se je za Emono spremenila ne- varnost pred sovražnim vpadom kar v nava- den pojav. Za mesto je bilo to toliko teže, ker si zahodnorimsko denarno gospodarstvo od velikega denarnega zloma sredi tretjega stoletja ni nikoli več opomoglo. S postopnim napredovanjem naturalnega gospodarstva od Dioklecianovih reform naprej pa je s trgo- vino začel odmirati prav tisti gospodarski element, ki je Emono dvigal na prvo mesto med urbamskimi naselji v Ljubljanski kotlini. Končno so Rimljani na najbolj ogroženem delu meje Italije pred letom 430 zgradili nov utrjeni sistem: z vrsto tako imenovanih »dol- gih zidov« in drugih manjših utrdb od Reke mimo Vrhnike do zgornje Soške doline in 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Meglarij na Koroškem so zaprli pot v Italijo. Zelo značilno pa je za spremenjeni položaj — sovražnik namreč sedaj niso več urejene rimske vojske, marveč barbarska plemena, ki se mude v Panoniji, zlasti Huni — da je ostala Emona že izven tega obrambnega si- stema. V zimi 451/452 je zadel mesto v resnici usodni udarec — Atila ga je ob svojem po- hodu v Italijo razrušil. Ta dogodek sicer še ni pomenil konca emonskega mesta. Pa ven- dar kažejo tudi naslednji dogodki povsem jasno, kako njegov pomen tudi najirej še vedno usiha, čim bolj odmira življenje na prometnih žilah, ki so ob prihodu Rimlja- nov tako dvignile ljubljanski prostor. Ko je Odoakar, potem ko je prevzel v Italiji ob- last iz rok zadnjega, odstavljenega rimskega cesarja Romula Augustula (476), na raznih mestih popravljal mejo Italije, da bi pre- ostalo ozemlje laže branil, je prepustil emon- ski mestni okoliš, ki ni bil več zajet z italsko obrambno črto na Krasu, znova Panoniji ter je umaknil mejo Italije s Trojan na staro kraško mejno črto. Ostrogotski kralj Teo- derik je še združeval v svojih rokah oblast nad južnimi predeli Panonije in Italijo ter vzdrževal in obnavljal oblike poznoantične ureditve tudi v danes slovenskih predelih. Toda že v dobi ostrogotske oblasti začne rasti v Kranju germanska naselbina, ki kaže, da se sedaj težišče v Ljubljanski kotlini odmika od Emone. Sredi svoje dvajsetletne vojne zoper Ostrogote za posest Italije (535—555) pa je cesar Justinijan leta 546 že mirno pre- pustil poleg drugega tudi emonski mestni okoliš Langobardom kot nagrado, da so mu v tej vojni pomagali. Veliko langobardsko grobišče v Kranju, ki mu Ljubljana ne more postaviti ob stran nič vsaj približno podob- nega (le en germanski grob je znan v bližini Gospodarskega razstavišča ter nekaj drobnih germanskih gumbov z Grajskega hriba!), pa že povsem dokazuje premik težišča v emon- skem okolišu na severozahod. Kljub vsemu pa dokazujejo škofje, ki vo- dijo emonsko krščansko občino od časov ce- sarja Diokleciana dalje vse do konca VI. stoletja, in najdbe bizantinskih novcev (zad- nji so izza cesarja Justina, 518 do 527 naš. št.), da Emona kljub vsemu nazadovanju še vedno živi. Tudi umik Langobardov leta 568 iz Panonije v Italijo, ki je odprl v Panonijo ill Vzhodne Alpe pod novim osvajavcem, v tem pogledu ni takoj spremenil položaja. V prvem času po letu 568 so namreč Slovani šele počasi napredovali od severa proti jugu skozi Panonijo in Vzhodne Alpe. Leta 579 je v Emoni še vedno živel škof Patricij kot načelnik tukajšnje cerkve. Šele ko se je po obrskem zavzetju Sirmija leta 582 odprla pot proti zahodu tudi Slovanom od spodnje Do- nave ter iz vzhodnih delov Karpatske kot- line sem in ko so se začeli obračati kot pod- porniki tega slovanskega vala proti zahodu tudi Obri sami, se je položaj razmeroma hitro spremenil. Leta 587 celejski škof Jo- hannes in emonski škof Patricij nista več živela v svojih mestih, marveč pri patriarhu Severu v Furlaniji. Približno v istem času je padel v slovenske roke Kranj, propadle pa so tudi langobardske utrdbe ob Ziljski dolini v starem »sredozemnem« Noriku. Ze leta 592 poročajo viri o sklenitvi prvega miru med Obri in Langobardi, ki je zaklju- čil ta prvi slovanski sunek neposredno v langobardski prostor, leta 593 pa so se lx)- rili Slovani zoper Bavarce že globoko v Alpah ob zgornji Dravi. Tako se začenja za ljubljanski okoliš nova doba, ki je antične razmere iz dobe rimskega gospostva temeljito spremenila. Za antične mestne naselbine v notranjosti slovenskega ozemlja je ta sprememba pomenila konec. Slovani so jih osvojili in požgali. Njihovo gospodarstvo ne le ni potrebovalo tako veli- kih obrtnih ali trgovskih središč, marveč je bil celo presežek njihovega poljedelstva go- tovo še premajhen, da bi jih bilo mogoče preživljati. Na mestu antičnih mest ali v njihovi bližini so nastajale nove, majhne slo- vanske poljedelske naselbine. Le kot pozen, neznaten odmev nekdanje obrambne vloge ljubljanskega prostora — tokrat spet v obrambo proti vdoru iz Italije v Panonijo — se sliši sporočilo iz pisma Karla Velikega njegovi ženi, da je frankovska vojska 23. avgusta 791 zavzela nekje v širšem ljubljan- skem prostoru obrski »okop« (uualum), pre- magala obrski oddelek ter ujela okrog 150 sovražnikov. Vsa druga pričevanja, sprva še zelo skopa in redka, pa govore že o začetku popolnoma novega razvoja — o slovanskih vaseh in o dolgih stoletjih, ki so pretekla, preden je gospodarski razvoj omogočil na mestu današnje Ljubljane nastanek nove meščanske naselbine. 4. DEDIŠČINA RIMSKEGA MESTA Mesto, ki ni bilo več potrebno gospodar- skemu življenju, je torej odmrlo. Toda tudi ruševine odmrlega antičnega mesta so vre- zale v nedotaknjeno ravnino, na kateri je pol tisočletja pred svojo smrtjo Emona zra- sla, tako trdne sledi, da so močno vplivale ne le na poteze srednjeveške Ljubljane, mar- več tudi na sedanjo obliko ljubljanskega mesta. Že urejeni tek Ljubljanice na Barju do današnjega Gruberjevega kanala je nepo- 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sredna dediščina po emonski XV. legiji, ki se ni več izgubila. Vse štiri poglavitne vpad- ne ceste v Ljubljano — in danes hkrati te- meljne žile ljubljanskega mestnega prometa — so neposredni dedič rimske cesine mreže — Titova cesta, Gosposvetska cesta. Tržaška cesta in Dolenjska cesta (ki se začenja z emonskega stališča pravzaprav že s Kar- lovško cesto). Pa tudi poglavitna obhodna cesta — Prešernova cesta — je bodisi nepo- sredni bodisi posredni dedič Emone: neka- teri domnevajo, da je že v rimskem času po- vezovala zunaj mesta cesto od jugozahoda s tisto proti severu; vsekakor pa je tekla v srednjem veku ta cesta vsaj do črte Veselove ulice ob zunanjem robu nekdanjega emon- skega obrambnega jarka, ki je bil še v 17. stoletju napolnjen z vodo, in se je šele tu obrnila proti severovzhodu, kjer je njen zad- nji ostanek prečna pot preko Trga narodnih herojev. V notranjosti emonskega obzidja je prav tako cestno omrežje v veliki meri dedič emonskih ulic. Ena izmed glavnih einonskih ulic (Gardo maximus) je neposredni prednik Gradišča, medtem ko je Gorupova ulica ob- držala le njeno smer, sicer pa se je odmak- nila nekoliko proti vzhodu. Se večji pa je bil pomen druge glavne ulice (Decumanus maximus) ki jc prednik sedanje Rimske ce- ste (to ime je šele iz konca XIX. stoletja); v srednjem veku so jo imenovali preprosto »Cesta« in leta 1462 jo označuje neki vir kot »občo javno cesto, po kateri se jezdi, vozi ali hodi proti Vrhniki«. Pa tudi vse druge ulice v tem delu mesta slede vsaj smeri rimskih ulic z edino izjemo Igriške ulice, ki je nastala kot srednjeveška bližnjica prek emonskih ruševin. Sledi antičnega mesta gredo pa še naprej. Vzhodni rob antičnega mesta je določil za- hodno mejo srednjeveškega Novega trga ne glede na imenitni kamnolom, ki ga je pred- stavljalo antično mesto s svojimi ruševinami za potrebe srednjeveške Ljubljane. Vstop »Ceste« z zahoda je vplival na potek ulic med Križankami in Ljubljanico, stik treh antičnih poti — Ljubljanice, »Ceste« in poti na Dolenjsko pa je med pomembnimi čini- telji, ki so botrovali prvim začetkom sred- njeveške Ljubljane. Končno pa je tudi Trg revolucije neposreden dedič rimskih utrdb. Ta prostor je ostal kot širok jarek nezazidan — še v začetku XIX. stoletja se je tu hranil spomin na nekdanjo »Jamo« — in zadnji sledovi tega jarka so izginili šele z zarav- nanjem in tlakovanjem trga v XIX. in XX. stoletju. 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IME TÓTSAG IN SEDEŽ BELMURSKEGA ARHIDIAKONATA* IVAN ZELKO 1. IZVOR IMENA TÖTSAG Teritorialni terminus Tótsag moramo imeti za veliko starejši, kot nam poročajo o njem doslej znani zgodovinski viri. Madžari so Slovane, ki so jih ob svojem prihodu našli v Panonski ravnini, imenovali z besedo »Tot«,' in ozendje, kjer so bivali Slovani, z besedo Tótsag (krajina Slovenov). Tako po- imenovanje je prišlo v poštev predvsem tam, kjer so bila v soseščini Madžarov slovanska naselja. Zahodno od Keszthelya je zaselek Rokolan, ki je kot dvojna naselbina obstajala že leta 1273, ko se imenuje: Madžarski in Slovenski (Slovanski) Rokolan — terra Mo- gor Rokolan in v soseščini terra Toutroko- lan.^ Slovenska ves pri Monoštru se omenja 1350 z madžarskim imenom: Tothfolua.^ Problem krajevnih in ledinskih imen Tot, ki je v našem primeru povezan s pokrajin- skim imenom Tótsag, za slovensko zgodo- vino ni le lokalnega značaja, marveč zadeva celotno zgodovinsko Panonsko Slovenijo. Raziskovavci krajevnih in ledinskih imen na Madžarskem z imeni Tot (Touth) dokazujejo slovanski izvor naselja. Med slovanskimi krajevnimi in ledinskimi imeni v Spodnji Panoniji našteva Kniezsa deset imen Tot, Tóti, s katerimi dokazuje obstoj Slovanov na tem področju v XI. stoletju.* Ni pa na- vedel vseh primerov z zadevnega področja.* O imenu Tot je razpravljal Melich v svo- jem delu A honfoglalaskori Magyarorszäg (Madžarska ob osvojitvi) in dokazuje, da so Madžari nazivali z imenom Tot tiste Slova- ne, ki so se sami imenovali Sloveni in svoj jezik slovenski. Izvaja dalje, da je izraz Tot bil rabljen za: a) Slovake, b) Slovence v Prekmurju, c) kajkavske Hrvate.^ Kniezsa poudarja, da se je madžarski izraz Tot prvotno nanašal na vse Slovane. Toda kot označitev je ostal le pri tistih Slovanih, ki so se sami imenovali Sloveni, in to Slovenci, kajkavski Hrvati in Slovaki. Pravi tudi: Verjetno je, da na Madžarskem številna kra- jevna imena Tot, Tóti, Tótfalu... ne ozna- čujejo striktno naselbin Slovakov, Slovencev ali kajkavskih Hrvatov, marveč so z imenom označene naselbine le kot slovanske.' Izrec- no trdi, da so Madžari z izrazom Tot imeno- vali tiste Slovane, ki so jih našli ob svoji priselitvi v sedanji madžarski domovini.* * Ta članek je nadaljevanje sestavka Murska Sobota kot sedež arhidiaktonata in cerkveno- upravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, ki je bil objavljen v 1. številki letošnjega letnika Kronike. Istega naziranja je tudi Moor, ki prav tako i podčrtuje, da so Madžari označevali z ime- ' nom Tot vse Slovane, ki so jih našli v Pa- | nonski ravnini.' Raba imena Tot za Slovane sega torej v ; začetno dobo bivanja Madžarov v sedanji \ domovini. ! O izvoru imena pravi Kniezsa: »Izvor imena ni docela razčiščen. Stara nmdžarska osnova imena je toyt, kar popolnoma izklju- čuje, da bi ga mogli izvajati bodisi iz nem- \ ške besede »tot« (mrtev), bodisi iz turške be- ; sede »tat« (miren). Ker izvira staromadžar- ; ski diftong ou velikokrat iz starejšega dif- tonga au, je mogoče, da izvira toy t iz osnove : taut. Potem je v zvezi z indoevropskim ko- i renom tayt, tejjt, ki pomeni ime ljudstva, ; naroda —^ in se v pomenu ljudstvo, narod da i dokazati v številnih jezikih: staroital. touto ' (ljudstvo), staroirsko tuath (ljudstvo), lit- ! vansko tanta (država) in germansko theoda \ (ljudstvo). Kako se je beseda tot oprijela \ Slovanov, ne vemo«." Latinski prevod imena Tot je »Sclavus«. : Kraj Winten ob reki Pinkovi, severovzhodno j od Güssinga v Avstriji, katerega madžarsko ; ime je Pinka-Tótfalu, se v zgodovinskih vi- j rih omenja 1221: villa Sclavorum" in 1297:) Tothfolu.i2 Melichove in Kniezseve ugotovitve, da je ' izraz Tot bil rabljen za Slovake, Slovence '¦ v Prekmurju in prebivavce kajkavske Hrva- ške, se strinjajo z zgodovinskimi dejstvi. Krajevno ime Tothfolua (1350, Slovenska ; ves ob Rabi), pokrajinsko ime Tótsag (gor- j nje Prekmurje) ter krajevno ime Tot kere- | sztur, Totkeresztur (1698, Križevci v Prek- j murju)" pričajo o tem za Slovence v Prek- j murju, ki so se še v preteklem stoletju i imenovali »Slovene«, prim. Starine železnih i in salajskih Slovenov, naši Slovenje, k Slo- venom med Miirov i Rabov.** Prvotno madžarsko ime za ozemlje kaj- [ kavske Hrvaške je Tótorszag; 1273: Tliotor- zagnak.*' Isto ozemlje označuje Bellosztenecz z imenom: Szlovenszki orszag = Illirica, i Illyris, Illyrium, Sclavonia." Toda ne glede na zgodovinska dejstva o naselbinah Tot, Tótfalu, Tóth, Tóti trdi slo- vaški slavist Stanislav, da so s temi imeni označevali Madžari izrecno slovaška naselja, in z njimi dokazuje obstoj Slovakov v Spod- nji Panoniji v srednjem veku tudi na zgo- dovinsko-slovenskem ozemlju." Sledove slo- vaštva je skušal najti celo v Prekmurju. O prekmurskih Moravcih namreč trdi, da je j 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ i: V NO ZGODOVINO kraj po izvoru neslovenskega porekla: »Ne- slovinsky element moliol azda byt v osade Tot-Morac«.*' Svojo trditev opira predvsem na prvi del imena, na Tot, ker ga je vnesel na priloženo zemljevidno karto VI. b. Pri tem ne upošteva, da je prvi del imena, namreč Tot, novejši madžarski pristavek k imenu, iz prve polovice XIX. stoletja. Saj se kraj Moravci dosledno navaja v virih do XIX. stoletja brez označbe Tot; 1366: Morauch et alia Mo- rauch;'e 1672: Moracz;^') 1698: Maracz;^* 1793: Moracz^- in 1831: Tót-Maracz.^^ Stanislav nedopustno dokazuje z naselbinami Tot slo- vaški značaj Spodnje Panonije, ker te nasel- bine prav tako govore v prilog panonskih Slovencev kot Slovakov. Podobno zmoto glede etničnega značaja gornjega Prekmurja vsebuje tudi Korabin- skega Geografsko-historični leksikon, ki vse kraje, ki so bili v pokrajini Tótsag (im tót- schager Bezirk), označuje s pripombo, da so slovaški.^'' 2. SOBOSKA CERKEV IN KOSTNICA OB NJEJ A. Stara gotska cerkev Zadnje zastavljeno vprašanje v pričujo- čem sestavku je vprašanje o sedežu belmur- skega arhidiakonata, namreč o stari soboški cerkvi. Ali je mogoče ugotoviti, da sega ka- teri del stare cerkvene zgradbe v dobo ob- stoja arhidiakonata — v leto 1331? Stara soboška cerkev je bila že večkrat predmet strokovnega razpravljanja.^' Pri Stara soboška cerkev od severuvzliodnc strani (po sliki iz leta 1910) dosedanjem razmotrivanju se deloma občuti pomanjkanje zgodovinskih podatkov o cer- kvi. Pobudo za nadaljnje preučevanje more nuditi v neki meri zgodovina celotne zgrad- be. Do večje jasnosti bo pripomogel tudi v glavnih obrisih rekonstruiran tloris cerkve, kakršen je bil pred važnejšimi dozidavami in prezidavami okoli leta 1698. Iz zgodovin- skega pregleda dozidav, prezidav in reno- vacij cerkve bo laže sklepati na prvotno stanje zgradbe. Razen dimenzij podrte ladje in njenih stranskih kapel, ki jih je zapisal Slepec,^* vizitacijskih zapisnikov iz let 1698 in 1756, slik stare cerkve in tlorisa zvonika s prez- biterijem v sklopu nove cerkve," je za po- znanje stare soboške cerkve važen Ivanóci- jev opis. Računajoč, da bo ob zidavi nove soboške cerkve vsaj del stare cerkve od- stranjen, je Ivanóci objavil njen popis, da bi zgodovini ohranil več ali manj točno sli- ko stare cerkvene zgradbe.^^ Odlomek, ki pride v tej zvezi v poštev, se v prevodu glasi : »Cerkev je starodavna gotska zgradba, katere značilnost je, da je masivni stolp na- meščen nad svetiščem. Podobnega temu do- slej nisem videl nikjer. Podolžna ladja cer- kve leži, kot povsod pri starih cerkvah, v smeri od vzhoda proti zahodu, s portalem na zahod in s svetiščem na vzhod ter je za- ključena z mogočno čelno steno. V ladjo pridemo skozi šilasto, s kamnom okrašeno vratno odprtino, ki jo zapirajo nerodna, to- da z izredno čvrstimi in debelimi železnimi ploščami pokrita vrata. Ta vrata, ki uteg- nejo biti zelo stara, so preluknjana na ne- štetih krajih. Takoj poleg vrat najdemo zelo ličen kropilnik za blagoslovljeno vodo, ka- terega vdolbinica in podnožje sta izrezana iz naravnega kamna v preprostem, toda či- stem gotskem slogu. Sicer pa ladja ne nudi nikakega sledu starodavnosti in njen nizki obok je iz leta 1676. Sredi tega oboka je kot sklepnik nameščen velik, izrezan grb Szé- chyjeve rodbine: dvoglavi orel z razprostr- timi krili s peterokrako krono nad glavama in s temle krožnim napisom: I. C. P. Sz de R. Sz. Anno 1676 die 14 9^'^'^ (lUustrissimus Comes Petrus Széchy de Rima Széch anno 1676 die 14 Novembris) Vsa ladja je zelo ozka in nizka in da bi pridobili prostor, je sredi XVIII. stoletja do- bila dve stranski kapeli. Kamnito ostenje pri vhodu južne stranske kapele je popol- noma podobno tistemu pri glavnem vhodu. Prav tako je na zunanji južni steni ladje 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pod napuščem vzidan kamen z napisom, na katerem je vrezano z gotskimi črkami: 1471 tempi. Sti Nicolai.29 Iz ladje vodi v svetišče nizek in preprosto izdelan gotski slavolok. Sedanje svetišče je le polovica nekdanjega, to je tisti del, nad katerim je zgrajen zvonik, medtem ko drugi del, ki se razteza na vzhod ali apsida, služi za zakristijo. Med obema deloma je slavo- loku podoben obok, ki je zazidan z debelim zidom in ima vratno odprtino za oltarjem ... Severno od svetišča je videti kot stranska zgradba nekdanja zakristija, ki je danes ne uporabljajo. Stolp, kot danes stoji, je iz dveh različnih dob. Spodnji del, ki sega do vrha cerkvene strehe, je starodaven, zelo močan in zgrajen iz čistega naravnega kam- na, medtem ko je zgornji osmerokotni del novejšega nastanka. Okorno baročno ostreš- je zelo kvari sicer dober vtis, ki ga zgradba naredi na opazovalca. Y zvoniku je že zelo obrabljen, toda zares čist, jasno zvočen zvon iz XIV. stoletja, na katerem je mogoče brati naslednji napis v izvirnih malih gotskih črkah: Xtus + rex + ecce + verus + homo + factus + est + 1 + 3 + 7 + 1 Za oltarjem je danes zakristija, ki je pravzaprav svetišče samo, oziroma njegova apsida. Listina o kanonični vizitaciji z dne 8. sept. 1756 govori o dvojnem svetišču (sanctuarium duplicatum). Vmesna stena je obstajala že takrat, kajti sicer bi mogel biti govor le o enojnem svetišču. (Vmes opiše apsido — takratno zakristijo — in nato na- daljuje:) Zunaj ni najti podpornikov kakor povsod pri gotskih cerkvah, izvzemši ob vznožju zvonika in ob koncu ladje, kjer je videti enočlenske, s streho pokrite nizke podpornike. Ob severni strani svetišča je na zvonik prislonjena nekdanja zakristija, katere nek- danji obok je snet, in vrata, ki vodijo v svetišče, so zazidana. Zanimiva starina za- kristije so zunanja železna vrata, ki so na- meščena med lepo izrezano kamnito ostenje pravokotne vratne odprtine. Zakristija, svetišče, najstarejši del zvo- nika ter večji del ladje so zgrajeni iz moč- nega in trdega peščenca... Od sedanje soboške cerkve se mora kot starina brezpogojno ohraniti spodnji del zvonika in apsida nekdanjega svetišča, med- tem ko ladja sploh ne predstavlja arheolo- ške vrednosti in se tako more ob morebitni graditvi cerkve mirne duše porušiti...« Zares, ob zidavi sedanje soboške cerkve v letih 1910—1912 so bile podrte ladja in obe stranski kapeli. Južna kapela je bila dozidana 1746 na stroške vdove Petra Sza- päryja in severno je dal zgraditi Peter Sza- pary (sin) leta 1748.^*' Starejši del cerkvene zgradbe je torej samo ladja in še sedaj ohra- njeni prezbiterij z zvonikom in s staro za- kristijo, nekdaj prislonjeno ob severni steni zvonika. O ladji pravi Ivanóci, da ni bila vsa zgrajena iz močnega in trdega peščenca, iz česar moremo sklepati, da je njen posta- nek iz dveh različnih dob. Notranjščina podrte ladje je znašala 7,5 X X 24 m. Bila je razmeroma zelo dolga za svojo širino. Zid ladjine stranske stene je bil širok 1 m, medtem ko je širina temelja čelne stene znašala 2 m, tako da je bila ladja dolga obenem s čelno steno 26 m. — V stran- skih kapelah je bila ladja široka 20 m, ob- enem z zidom pa 23,5 m. Zunanja zidova obeh kapel sta bila široka po 1,75 m, po- dobno kot pri čelni steni. Višina cerkve v ladji je znašala 15 m.^' Na prezidku med apsido in zvonikom, na takratnem aktualnem pročelju svetišča, je bil pred odstranitvijo tega (sc. 1910) napis z latinskim kronogramom in letnico 1734: RENOVATUM ANNO: QVO MARCVS EVANGELISTA PAS HAE, ANTONIVS PENTECOSTES - JOANNES BAPTISTA CORPORIS lESV ClIRlSTl FESTA PIE CeLEBRARVNT - 1734« Stara soboška cerkev od jugovzhodne strani (po sliki iz leta 1910) 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Letnica 1734 je sedaj prenesena in vzi- dana v severno steno nove cerkve. Kakšna renovacija je bila izvedena v letu 1734? Pre- zidka med apsido in prostorom pod zvoni- kom ob kanonični vizitaciji v letu 1698 še ni bilo. Glavni oltar je bil immeščen še v apsidi in stenski tabernakelj ob njem, medtem ko je po oddelitvi ia tabernakelj v zakristiji, adaptirani iz apside. Stara obo- kana zakristija, prislonjena na severno ste- no zvonika, je bila leta 1698 še v uporabi.'' O drugačnem stanju poroča vizitator leta 1756. Stolp je nad aktvialnim svetiščem in govor je o dvojnem svetišču. »Nova« zakri- stija je v prostoru apside, kjer je strela od- luščila nekoliko beleža in so se pokazale slike. O »stari« zakristiji je pa rečeno, da je ob severni steni.''' Iz navedenih dejstev je razvidno, da je prezidava bila izvedena med leti 1698—1756. Ker je bil latinski kro- nogram z letnico renovacije 1734 prav na tem prezidku, iz tega sledi, da prezidava datira iz tega leta obenem s preureditvami: izsekanje novih vrat v južni steni apside za dohod v »novo« zakristijo, prestavitev glav- nega oltarja iz apside pod zvonik in zazida- nje vrat v staro zakristijo. Morda je bila tudi cerkvena ladja ob tej priliki poslikana s slikarijo, ki jo opisuje vizitacijski zapis- nik iz leta 1756, medtem ko vizitacijski za- pisnik iz 1698 o slikariji v cerkveni ladji ne jjoroča nič. Tudi baročno ostrešje zvonika bi moglo spadati k tej renovaciji, če ne so- vpada z dozidavo obeh stranskih kapel v letih 1746 in 1748. Heraldični sklepnik na oboku ladje z let- nico 1676 je označeval leto obokanja ladje in takratnega patrona cerkve Petra Szécliyja. Prvotna ladja je imela raven strop, kot druge prekmurske cerkve.v XIV. stoletju.'' Zanimivo je vedeti, da so ob podiranju lad- Stara soboška cerkev od zahodne strani (slika iz leta okoli 1900). Ob podiranju ladje leta 1910 so v njenih temeljih našli rimski nagrobnik, ki je sedaj vzidan v severni steni nove cerkvene ladje je (t. j. 1910) ugotovili dvojni cerkveni tlak. Pod tedanjim tlakom je bil še drug tlak, na katerem je bila nasuta prst in drug ma- terial." Cerkveni tlak so mogli dvigniti ali ob obokan ju ladje leta 1676, ali pa kdaj prej; morda ob podaljšanju ladje ali more- bitnem požaru lesenega stropa in namesti- tvi novega. Napis z letnico: 1473 temp' St' n' (ali p'; Zadnikar bere: 1453), ki je sedaj vzidan pod žlebastim napuščem prezbiterija, je bil prvotno vzidan pod napuščem ladje. Zato nima nobene zveze s prezbiterijem, kjer je danes. O pomenu letnice 1473 ni nič ugo- tovljenega. Ni izključeno, da je to letnica obnove lesenega stropa ali podaljšanja ladje. Cemu bi bila sicer postavljena letnica pod napušč ladje? B. Najstarejša soboška cerkev Stara soboška cerkev, katere zvonik in apsida sta vključena v sedanjo cerkev, je gotska zgradba iz druge polovice XIV. sto- letja.'^ Pred gotsko cerkvijo je obstajala v Soboti starejša cerkev, o kateri govori listi- na iz 1297'ä in pri kateri je leta 1331 rezi- diral belmurski arhidiakon. V katero dobo pa seže postanek prve soboške cerkve, je mogoče le domnevati. Inventfirni zapisnik soboške cerkve in župnije iz 1859 se opira na letnico 1252, ki je bila vidna na južni zunanji cerkveni steni ob svetišču pod staro odpadlo skorjo, vkle- sana v steno z arabskimi številkami, in pra- vi, da je bila zgrajena verjetno tega leta: ecclesia quando sit aedificata incertum est, in jiariete ecclesiae exteriori incrustatione antiqua delapsa apparet annus 1252 arabicis numeris insculptus adeoque hic annus est probabilis." — Isto mnenje izraža inventar- ni zapisnik iz 1880: ecclesiae aedificatae annus incertus — probabiliter est aedificata anno 1252^ quia hic annus in exteriore pariete Ecclesiae ad Sanciuarium versus meridiem insculptus videtur (arabice).'"' O obstoju letnice 1252 na cerkveni steni ne moremo dvomiti. Omenjajo jo dva zapo- redna uradna cerkvena inventarna zapis- nika in številni škofijski šematizmi.*' Listi- na iz 1297 govori o cerkvi kot o znanem dejstvu, zgrajena pa je morala biti že prej. Tako smo pri letnici 1252. Pač pa ostane odprto vprašanje, kaj je letnica 1252 pome- nila. Vizitacijski zapisnik iz 1698 omenja še letnico 1071, ko naj bi bila zgrajena najsta- rejša soboška cerkev, sklepajoč iz okolišči- ne, da je navedena letnica bila vidna na pročelju ladje nad zahodnimi vrati.''^ Let- 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA niča 1071 je manj zanesljiva. Vendar pa spričo dejstva, da je v Soboti obstajala pred staro gotsko cerkvijo še starejša romanska cerkev; da so krajevno ime Sobota (1366: Zumbotha < Sgbota) Madžari prevzeli od Slovencev že v XI. stoletju in prvotno na- selje Sobota je bilo navezano na kraj ob cerkvi;*^ da je bila ob soboški cerkvi kost- nica, ki je posebnost romanske dobe,^* tudi letnica 1071 pridobi na svoji vrednosti. Kakšna je bila soboška cerkev v XIII. sto- letju, o tem ni mogoče kaj določnega ugo- toviti. Povsem pa je utemeljena Steletova domneva, ki pravi, da imamo pri soboški cerkvi opraviti z ostankom poznoromanske cerkve s kvadratičnim prezbiterijem, nad katerim se je dvigal zvonik.*'' V tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj imamo pri so- boški cerkvi za gotiko nenavadno stavbno zamisel z vzhodnim zvonikom.** To je pač nadaljevanje romanske tradicije, kar vztraj- no poudarja Zadnikar,*' in spodnji del zvo- nika z gotsko prezidavo ter morebiti še del stare ladje utegne biti ostanek prvotne so- boške romanske cerkve. Ako je letnica 1071 točna, potem segajo prvi začetki soboške cerkve v salzburško dobo cerkvenega upravljanja prekmurske- ga ozemlja, preden je bil zahodni madžarski mejno-obrambni pas pritegnjen v madžar- sko civilno in cerkveno administracijo konec XI. stoletja. Ali ni morda v tem razlaga, zakaj je soboška cerkev po tlorisni razvrsti- tvi glavnih stavbnih delov sorodna koroško- štajerski skupini poznoromanske arhitek- ture z vzhodnimi zvoniki?^' C. Kostnica Ob popisu in naštevanju soboških cerkve- nih zgradb omenja vizitator opat Štefan Kazó (1698), da je na pokopališču (ki je bilo okoli cerkve!) videti kapelico, ki je krita z žlebnjaki, podobno kot cerkev. Je zelo moč- na, s kamnito (oltarno) menzo, in bi se dala z majhnimi stroški popraviti. Podzemski prostori te kapelice predstavljajo neko obo- kano in zelo čvrsto klet. Ne ve se, kateremu svetniku je postavljena in posvečena. Tačas se pripoveduje, da je bila nekoč zgrajena in prirejena za madžarski avditorij: Praeterea in ipso cacmetcrio conspicitur sa- celluni quoddam, imbricibus tectum (:queni- admodum etiam ipsa ecclesia consimiliter tecta cerneretur) bene firmum, cum una mensa lapidea, paucisque expensis facile rcstituendum. Cuius subterranea caelarium quodam fornicatum et bene solidatum re- praesentant. Ignoratur tamen, cui tamen Divorum Numini fuisset erectum, ac con- secratum. Interim fertur, olim pro auditorio Hungarico fuisse exstructum et adaptatum.'" Čeprav vizitator ni razpoznal v kapelici srednjeveške kostnice, — saj ni bila več v rabi —, vendar nam popis to jasno izpri- čuje. Srednjeveške kostnice (karnerji) so zaradi svoje središčne strukture v zvezi z nagrob- nimi kapelami starokrščanske dobe. Postav- ljali so jih kot spomenike vsem na poko- pališču počivajočim. Glavne in skupne po- teze vseh kostnic so, da so imele spodnji in zgornji prostor. V spodnji prostor, ki je bil kakor klet izkopan v zemljo, so spravljali kosti, nabrane na pokopališču (ad mortuo- rum ossa reponenda). Od to ime »Ossuarium defunctorum«, kot poroča Kazó za kostnico pri Sv. Juriju v Rogaševcih. Gornji prostor pa je bil namenjen skrbi za duše (ad offi- cium pro defunctis). Kostnice so bile v zgor- njem prostoru navadno posvečene sv. Mi- haelu. Postavljene so bile na pokopališču. Postanek in običaj, graditi kostnice, stav- Ijajo v romansko dobo.'" Presojajoč skupne poteze kostnic spozna- mo, da je bil ob soboški cerkvi klasičen pri- mer preproste, trdne in v glavnih potezah romanske kostnice. Spodnji prostor, podo- ben kleti, je bil obokan. V zgornjem pro- storu, v kapeli sami, je bil oltar, od kate- rega je bila ohranjena le menza. Podobo ali kip sv. Mihaela pogrešamo. Toda proti pri- čakovanju je bil sv. Mihael v cerkvi na glavnem oltarju, kjer bi moral biti sv. Ni- kolaj. Vendar ne dolgo. Sredi XVIII. sto- letja je spet bil vzpostavljen sv. Nikolaj.''' Iz tega moremo sklepati, da so sliko sv. Mi- haela prenesli v cerkev iz kostnice, saj so imeli za to dovolj razlogov. Konec XVII. stoletja so bili oltarji v cerkvi zelo slabi. V cerkvi sv. Nikolaja je bil glavni oltar sv. Sedanja soboška cerkev, zgrajena v letih 1910—1912 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rekonstruirani tloris stare soboške cerkve po stanju leta 1698. Ladja in zakristija sta zaradi pomanjkanja podatkov narisani le v glavnih potezah Mihaela. Ob severni steni so prav takrat postavili nov Marijin oltar, medtem ko je ostanek tretjega in zadnjega razdejanega oltarja le oltarna menza. Oltarja ali vsaj slike sv. Nikolaja v cerkvi sv. Nikolaja torej sploh niso imeli. — Slika sv. Nikolaja, ki so jo nabavili naknadno (med leti 1698—1756) in je še danes v rabi, ima podpis »M. Schif- fer 1690«, kakor je bilo ugotovljeno leta 1956 ob renovaciji slike. Usoda soboške kostnice je znana. Leta 1756 so jo razdrli in iz njenega materiala zgradili novo župnišče ob cerkvi, ki je slu- žilo svojemu namenu do leta 1907.'^ Izza turških časov je bilo župnišče v trgu. Kost- nica ob soboški cerkvi doslej ni bila v litera- turi omenjena ali obravnavana. Drug primer karnerja ob prekmurski cer- kvi je bil pri Sv. Juriju, ki ga je vizitator (1698) spoznal za kostnico. Imenuje ga: »Os- suarium defunctorum«. O zgornjem, okro- glem in obokanem prostoru kostnice poroča tudi, da so tam maševali: ... inibi in medio sacristiae et sacelli destructi habetur Ossua- rium Defunctorum. Praeterea Imago quae- dam opere concavo aedificata, et fornicata, habetur ultra domum scholarem ex parte boriali situata, ubi etiam posset celebrari.*' OPOMBE 1. Melich J., A honfoglalaskori Magyarorszäg. Budapest 1926-1929, 417—418; prim. Kniezsa I., Az Ecsedi-lap kornyékének szlav eredetü helyne- vei. Debrecen 1943, 38—39 (posebni odtis iz IV. zv. Magyar népnyelv). — 2. Csänki D., Magyaror- szäg törtenelmi földrajza a Hunyadiak koraban,, III, 98. — 3. Kalasz Elek, A szentgotthardi apat- sag birtokviszonyai és a ciszterci gazdalkodas a kozépkorban, Budapest 1938, 137. — 4. Kniezsa, Ungarns Völkerschaften im XL Jahrhundert, Bu- dapest 1938, 88, 90, 93, 96, 98, 100. — 5. Zala var- megye törtenete. OKLEVELTÄR. IL, 236; Csanki, n. d., III, 257. — 6. Melich, n. d., 417—418. — 7. Kniezsa, A szlävok östörtenete. Szekfti Gy., A magyarsag és a szlävok, Budapest 1942, 19; Kniezsa, Ungarns Völkerschaften, str. 79. — S. Kniezsa, Az Ecsedi-läp, 38—39. — 9. E. Moór, Die slawischen Ortsnamen der Theissebene, Zeit- schrift für Ortsnamenforschung, München, VI, 132—134. — 10. Kniezsa, A szlävok östörtenete, 19—20. —//. Codex dipl. patrius (Hazai okmä- nytär), VI, 13. — 12. Csanki, n. d., IL 805. — 13. Vis. can. 1698, 732, 733. — 14. Starine žel. in sal. Slovenov, CZN, 1914, 6, 7. — 15. Zaia 0kl. I, 72. — 16. J. Bellosztenecz, Gazophylacium illyrico- latinum, II, Zagrabiae, 1740, 507. — 17. Jan Sta- nislav, Slovensky juh v stredoveku. Turciansky SV. Martin 1948, I, 38—39, 57, 58, 67, 205, 207, 221, 224, 226, 233, 235, 237, 238, 241, 244, 248, 257, 261, 264, 285, 286, 288. — 18. Stanislav, n. d., I, 39. — 19. Csanki, n. d., II, 778. — 20. Payr, Egyhäz- törteneti emlékek, I, 110. — 21. Vis. can. 1698 (Kazóiana), 736. — 22. Catalogus cleri diaecesis Sabariensis, Sabariae 1793, 35. — 23. Schematis- mus ... cleri dioecesis Sabariensis pro anno MDCCCXXXI, Sabariae, 92. — 24. Korabinsky, Geogr.-hist. und Produkten Lexikon von Ungarn, Pressburg 1786, 4, 12, 34, 62, 67, 94, 123... — 25. Fr. Ivanóci, Väzlatok a régmult korból — VIII, Szombathelyi Ujsäg, 1900, št. 16, str. 9; Fr. Stele, Umetnost v Slovenski krajini. Slovenska krajina (zbornik), Beltinci 1935, 24; M. Zadnikar, Roman- ska arhitektura v Prekmurju, Kronika, II, št. 3, 182; isti. Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 177; isti. Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, 66—70. — 26. J. Slepec, Zgodovina sobočke cerkvi, Marijin list 1910, 117; 1911, 305. — 27. J. Slepec, n. d., Ma- rijin list 1911, 295. — 28. Fr. Ivanóci, n. d., Szom- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bathelvi Ujsag 1900, št. 16, 9. — 29. Zadnja šte- vilka v letnici (1471) je 3. Ni gotovo, da bi okraj- šane besede pomenile: »templum Sancti Nicolai«, kot poroča Ivanóci. — 30. Visitatio canonica 1756, str. 1085. — 31. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 117; 1911, 305. — 32. Vis. can. 1756, 1085; Slepec, n. d., Marijin list 1910, 118. — 33. Vis. can. 1698, 741—742. — 34. Vis. can. 1756, str. 1084, 1079. — 35. Fr. Stele, n. d., zbornik Slovenska krajina, 23—24. — 36. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 118. — 37. Fr. Stele, n. d., zbornik Sloven- ska krajina, 23—24; M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, 68, 70. — 38. Wenzel, Codex dipl. Arp. cont., X, 250. — 39. Inventarium ecclesiae et parochiae Murai Szombathiensis Dioecesis Sabariensis 1» Aprilis 1859 confectum, Župnijski arhiv v M. Soboti. — 40. Inventarium ecclesiae et parochiae Muraszombatiensis Dioecesis Sabariensis ... anno 1880 confectum. Župnijski arhiv v M. Soboti. — 41. Prim. Schematismus... dioecesis Sabariensis 1859, 84; 1882, 85; 1914, 96. — 42. Vis. can. 1698, 741. — 43. Ivan Zelko, Murska Sobota, Kronika 1962, št. 1. — 44. M. Zadnikar, Romanska arhi- tektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 273. — 45. Fr. Stele, n. d., zbornik Slovenska krajina, 24. — 46. M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, 68. — 47. in 48. M. Zadnikar, Roman- ska arhitektura v Prekmurju, Kronika, II, 182. — 49. Vis. can. 1698, 742. — 50. M. Zadnikar, Ro- manska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 273—276; J. Flis, Stavbinski slogi, Ljub- ljana 1885, 80—81. — 51. Vis. can. 1756, 1079 do 1084; J. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 141. — 52. Vis. can. 1756, 1096; J. Slepec, Zgod. sob. cerkvi, Marijin list 1910, 143—144. — 53. Vis. can. 1698, 757; prim. M. Zadnikar, Romanska ar- hitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 289. j OB STOLETNICI »GORIŠKEGA OGLEDNIKA« BRANKO MARUŠIC V prvi polovici januarja 1962 je preteklo sto let od izida »Goriškega oglednika«, prve- ga časnika na Goriškem, v katerem je našel svoje mesto tudi slovenski jezik. »Goriški oglednik« je bil dvojezičen list (italijansko- slovenski) in ga zaradi tega ne moremo imeti za prvi pravi slovenski časnik na Goriškem, poleg tega pa tudi ni izšel z namenom, da bi zagovarjal pravice goriških Slovencev. Vse- kakor pa je bil njegov izid, ki je pomenil pojav slovenščine v goriškem periodičnem tisku, dovolj pomemben dogodek in vreden, da se ga tudi na tem mestu spomnimo. List je imel namen biti glasilo obeh narodnostnih skupin na Goriškem ali natančneje neki de- želni, neopredeljeni in vladno usmerjeni časnik, ki pa je žal izšel le v prvi in hkrati edini številki. Dvojezičnost lista je kazal de- jansko le njegov naslov, zakaj italijanščina je odločno prevladovala nad slovenščino. Pričujoči sestavek, ki bo obravnaval list »Lo speculatore Goriziano — Goriški oglednik«, naj bo nekak, žal nepopoln donesek k zgodo- vini slovenskega goriškega tiska, oziroma k zgodovini in problemom okoli tega časnika. Vse do tega prvega poskusa v letu 1862 Slovenci na Goriškem niso imeli časnika v svojem jeziku za razliko od Italijanov, pri katerih se je prvi periodični list pojavil že v XVIII. stoletju (»Gazzetta Goriziana« iz 1774. leta).i Tudi leto 1848, ki je nekaterim slovenskim krajem prineslo sicer kratkotraj- no izdajanje časnikov, ni dalo goriškim Slo- vencem nobenega glasila. Zato so bili pri-, siljeni, zatekati se k osrednjemu slovenskemu listu tiste dobe — Bleiweisovim »Novicam«, v katere so prav marljivo pisali.^ Vsekakor so nove razmere, ki jih je povzročil padec absolutizma, pobudile med goriškimi Slo- venci misel na izdajanje časnika. To misel je prvi sprožil Fran Zakrajšek, suplent realke v Gorici, dolgoletni in marljivi sode- lavec »Novic«. Odlikoval se je po svojih za tisto dobo dobrih prevodih iz klasičnih del, pošiljal pa je tudi izvirne članke »Novicam« v objavo.^ In prav tam je i860, leta objavil dopis o narodnostnih razmerah na Goriškem, v katerem je obenem naglasil tudi potrebo po slovenskem listu v Gorici.* Sam se ures- ničenja take namere ni lotil, pač pa so »No- vice« še v istem letu objavile njegovo ozna- nilo, da bo za novo leto 1861 izdal publika- cijo z naslovom »Vile slovenske«, za katero je zbral že veliko gradiva. Vendar pa je pro- sil, da bi se še kdo oglasil s kakšnim pri- spevkom, ki bi ga objavil v publikaciji.' Do izdaje tega almanaha, če lahko to neuresni- čeno Zakrajškovo zamisel imenujemo, ni pri- šlo. Svoj namen je Zakrajšek realiziral šele čez tri leta, ko je proti koncu 1863. leta izšel njegov »Goriški letnik«,^ o katerem pravi Janko Bratina,' da je med znanstvenimi listi ali revijami na Goriškem najstarejši pojav te vrste. Sploh se je v tem času na literar- nem in časnikarskem področju med goriškimi Slovenci najbolje izkazal Zakrajšek. O njem so pisale »Novice«, da je sposoben in nadar- jen rodoljub, ki se vedno bolj privaja slo- 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO venščini in drugim slovanskim jezikom. Svojo pesniško žilico pa je tudi že v »Novi- cah« večkrat pokazal.^ Med goriškimi Slovenci je bil v tem času Zakrajšek najprimernejši mož, ki bi lahko ustanovil, urejeval in vodil neko glasilo, po katerem je bila že nekajkrat izrečena želja. Dopis iz Gorice, ki so ga »Novice« objavile leta 1861, tako postavko samo potrjuje. Do- pisnik ve povedati, da se slovenski in itali- janski rodoljubi v Gorici že dalj časa pri- pravljajo na izdajanje vsak svojega lista. Italijan Filli bo pričel, če bo le mogoče, že pred novim letom izdajati list z naslovom »II speculatore goriziano*. List da bo na neki določeni strani objavljal tudi slovenske prispevke. Slovenski rodoljub pa, javnosti že nekoliko znani Fran Zakrajšek, je pred nedavnim razpisal vabilo za list »Lipa slav- janska«, ki naj bi bil »zabavni (kratkočasni) in podučni list«. Izdajanje tega lista pa mu je nekaj prijateljev odsvetovalo, vendar pa je kljub temu pričakovati, da bi tudi Za- krajšek utegnil okoli novega leta izdati kak slovenski časnik. Zakrajškov namen je bil, da bi ljudstvo podučeval o domačih dogod- kih v domačem jeziku. Na koncu članka do- pisnik še privošči, da bi tudi oblasti imele do tega trdno voljo in srčnost.' Vesti, ki so jih prinesle »Novice«, so silno zanimivepred- vsem zaradi pobude za izdajanje časnika, ki je prihajala od slovenske in italijanske strani. Posebno namen Italijana Fillija je bil dokaj svojevrsten, vendar spričo tedanjih trenutnih razmer še dovolj razumljiv. Na- meni nameravanega Zakrajškovega lista so bili očitni: izdajati zanimiv in za domače ljudstvo razumljiv list brez vsakih večjih ali celo brez političnih in podobnih koncep- cij. O tem, ali je prišlo do uresničenja obeh zamisli, pa naj spregovore spet »Novice«. V svoji drugi številki v letu 1862*" so »No- vice« sporočale, da Zakrajšek zaradi tiskar- skih in založniških okolnosti ne bo izdal no- benega časnika, kot se je v lanskem letu pi- salo. Tri dni nato, ko je bila javnost s to no- vico seznanjena, pa je v Gorici izšel list, ki so ga »Novice« v prejšnjem letu prav tako naznanile, le da je bil plod zamisli Italijana Fillija — dvojezični »Lo speculatore Gori- ziano — Goriški oglednik«. V naslednjem podajamo opis tega lista z delno objavo vse- bine njegovega slovenskega dela. Popisan je izvod »Goriškega oglednika«, ki ga hrani Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani in ki je v obsegu današnjega slovenskega ozemlja prav gotovo dragocen unikat. Glava (naslovni del) časnika se glasi: Anno L N. 1. Gorizia, Sabato U Genna jo 1862 LO SPECULATORE GORIZIANO GORIŠKI OGLEDNIK Ozadje obema naslovoma tvori slika, ki na levi polovici kaže gore in gozdove, na desni pa goriški grad, vinograde in morje z ladja- mi. Iz teh delov izhajata roki, ki se stikata, nad njima pa je grb poknežene grofije go- riško-gradiščanske. Ozadje temu tvori sonce, ki bohotno razpošilja svoje žarke na oba dela naslovne podobe. Sledi na levi strani prve strani italijanski tekst, na desni pa slo- venski, ki je po svoji vsebini podoben leve- mu italijanskemu. Glasi se: »Izhaja vsako saboto in velja: v Gorici za polleta gold. 2.— pošiljan po pošti za polleta gold. 2.30; v Gorici za celo leto gold. 4.— pošiljan po pošti za celo leto gold. 4.60; posamezni listi 10 kr. Kdor želi kako oznanilo v oglednik dati, plača za vsako verstico 12 kr. Za natis pa še posebej 30 kr. za kolek ali Stempel plačati. Naročnina naj se pošilja v frankiranih pis- mih vrednikom.« Sledi nato še italijanski tekst, pod njim pa je slovenski napis, ki je skrajšan prevod (ali pa je originalen tekst) italijanskega: »Prosimo vse domoljubne pisavce nas o kahoršnimi koli koristnimi dopisi podpirati.« 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Levo polovico prve strani zavzema nato v celoti italijanski članek »Programma«, desno pa slovenski: »Povabilo in prošnja. Bivši goriški okres, sedajna samozakonska kronovina, ki tudi svoj deželni zbor ima, obstoji iz dveh pokneženili grofij goriške in gradiškanske, iz zemljiša teržiškega in iz posestva oglejskega, ter meji proti jugu z morjem, proti severju s Predilom, Babjem Zobom in velikanskem Triglavom. Ne le samo naši domorodci, ki so se kdaj po svetu ozirali, temuč tudi ptujci, ki nas obiskujejo, so v tem enake misli, da je naša kronovina, kar tiče lego, ugodno zračje, raz- nost in obilnost izverstnih obrodkov, mične razglede na vse strani, ki se vživajo na ver- hih toliko visokih gor, razne naVade in šege in jezike deržavljanov, ena nar lepših in mi- kavnih, če ne nar lepše in nar bolj mikavna izmed vseh avstrijskega cesarstva. Pač bi glede na te izverstnosti kdo misliti znal, da ne bi bilo mogoče, da ne bi njeno ljudstvo premožno in toraj popolnoma srečno bilo. Ali če sploh govorimo, taka vender le ni! — Naj se že tudi ta deržava ponaša z nar ro- dovitnejšem in lepšem poljem, gospodari le vender pri čuda njenih posestnikov zgol lju- ba revšina. Med tem da planjave prepre- žejo gladke ceste, nimajo hribate stranke; ako ravno vse pisane vasi, druzih zveznih potov, kot redke stezice, da bi rekli komaj za divjo kozlovino in pa toliko manj še za ljudi, ki brez velike težave in brez očitne smertne nevarnosti po njih tavati ne zamo- rejo. Kakšna pa je li tude odreja mladosti v nekterih krajih? Prevzamejo jo ali postarani ljudje, ali je sama sebi izročena, ali jo pa tudi sem tertje oskerbuje tak učenik — ali prav zaprav mojster zkaza — ti mu sicer toliko ne manjka blage volje, ko pa neogibno potrebnih pripomočkov za omikanje sebe samega, in ki ga tare tužna skerb za vsak- danski kruh. — Presvetli cesar so nam ustavo podeliti bla- govolili, in tako je tudi naša dolžnost si pri- zadeti z vkupnimi močmi omenjene napake malo po malo pa popolnoma poravnati. Eden posebno k temu potreben pripomoček je iz- dajba od oseb svobodnih misel izdelanega časnika. Pod to svobodo pa ne zapadejo pre- šernost, nepristojnost in pa nesramnost, am- pak le samo krepko zverševanje božjih za- povd in pa človeških postav ako so te poslednje sprevidene in pravične in če od razumnih in neobrečenih mož izvirajo. Zato bo pa ta naš časnik le samo tisto obsegel, kar domorodcom naše kronovine, naj si bodo že kakoršnega koli stanu in pa narodnosti, v prid in pa v korist priti zamore; ob krat- kem on ne bo le na doslejne napake in ne- ])riličnosti kazal, temuč tudi ob enem tem pristojne priroke omenjaval. Vrednik in po- magavci bodo si vkljub pisanemu gledanju in pa navadnemu bevskanju sebičnih protiv- nikov vse prizadevali dobrohotnosti, zado- voljnosti in podpore precast itili domoljubov vredni biti. Glede na to razlago smo toraj sklenili en- krat na teden, to je vsako saboto list z napi- som »Goriški Oglednik« z dvojno stranko, namreč s slovensko in italijansko na svetlo dati. Pa odkritoserčno rečeno, pomankuje nam še nekoliko potrebnih pripomočkov za pri- četik tega dela in za tega voljo se obernemo s tem k vsem domoljubom sploh in posebno pa še k tistem, ki prebivajo na romantiških gorah naše kronovine, ter jih serčno prosimo, da bi blagovili, nas tako moralno, kakor tudi materialno podpirati, ti z dopisami za naš list, drugi s kako bistno podporo, saj vsakdo dobro ve, da pri nar bolsi volji — brez dnara — se kaj koristnega na svetu osnovati neda. Brez dnara ponovimo, ki je v roki modrega jjrav tako vir blagoslova, kot v uni hudob- neža zgol družbeni strup in nesreča. Se ober- 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nemo, rečemo še enkrat, posebno k tistem slovenskem gorjanom, ki so nas, ko smo jih objiskali serčno in priljubno sprejemali in nas s tem prepričali, da so možje, kterih duri, serca in pa mošnice zmiraj odperte so, kadar pride kdor vinerja poprosit v blagor in čast deržave, ktera ker nar lepših ena, samo ta eil in konec imeti more, doma premožna in srečna in od zunaj čislana sloveti. V Gorici 8. januarja 1862.« Tak je torej slovenski uvodnik, ki se kon- čuje na drugi strani tega štiri strani obsega- jočega lista. Slovenščina je dokaj okorna, kljub temu pa je mogoče trditi, da ga je na- pisal Slovenec, ki pa se tudi zaradi nepri- stranskega značaja lista ni hotel tu pokazati kot zelo navdušen narodnjak. Uvodnik ne potrebuje širše razlage, saj so v njem na- meni lista dovolj jasno izraženi, prošnja za materialno pomoč časniku pa zelo odkrito- srčno argumentirana. Nejasnost je morda v tem, da avtor uvodnika ni pojasnil, ali ima samo prebivavce goriških gora za Slovence, ali pa so ti »gorjani« le njihov del. Ce bi obveljal prvi primer, bi bilo potem odveč vsako govorjenje o nepristranosti »Goriškega oglednika«. Uvodniku sledi na drugi strani (desna po- lovica) še Cegnarjeva pesem »O posvečeva- nju Prešernovega spominka«, ki je znana in zato njen ponatis na tem mestu ni potreben. Objavo pesmi spremlja v oklepaju še ko- mentar v italijanščini, ki pravi, da je bila pesem vzeta z dovoljenjem avtorja gospoda Cegnarja iz zbirke njegovih pesmi, tiskanih v Celovcu I860, leta.'' Ponatis je dobeseden, razen manjših napak, ki gredo pa gotovo na rovaš tiskarskega škrata. Cegnarjeva pesem je tudi zadnji slovenski tekst, ki ga »Goriški oglednik« prinaša. Zanimivo bi bilo poznati razloge, ki so vodili izdajatelja oziroma ured- nika, da se je odločil za ta Cegnarjev, ne prav posebno uspeli pesniški proizvod. Vse druge strani časnika izpolnjujejo tek- sti v italijanščini. Kot omenjeno, je bil na prvi strani objavljen italijanski uvodnik »Programma« vzporedno s slovenskim. Na- daljuje se na naslednji, drugi strani, na ka- teri je še objavljen prispevek o vzgajanju nove vtste sviloprejke ter o njenem hranje- nju. Italijanski uvodnik je daljši od sloven- skega, prikrojen je seveda za italijanske raz- mere. Na drugi strani je objavljen še en pri- spevek o sviloprejki (nadaljuje se na tretji strani), članek naj bi se končal v eni izmed prihodnjih številk »Goriškega oglednika«. Tretja stran prinaša rubriko domačih novic ter članek »Pensieri sull'Educazione d'oggidi« (Misli o današnji vzgoji), ki se nadaljuje še na naslednji, zadnji strani ter naj bi se tako kot članek o sviloprejki, nadaljeval v eni izmed prihodnjih številk. Zadnja stran je namenjena raznim oglasom in podobnemu. Tako prinaša poročilo o izžrebanih loterij- skih številkah, denarni tečaj, tržno poročilo ter cene vina, seznam umrlih v Gorici pa najavlja za prihodnjo številko. Sledita nato oglasa neke zavarovalne družbe iz Peste ter knjigarnarja Carla Sobarja, ki oglaša, da ima v prodaji knjigo misijonskih pridig v slovenskem jeziku Fillippa Caffona. Cemu je bilo treba slovensko knjigo oglasiti v ita- lijanskem jeziku in pri tem popačiti ime avtorja te knjige Jakoba Filipa Kaffola? Oglas se nanaša na prvo od dveh knjig Kaf- folovih pridig »Večna resnica v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah«, ki je izšla v Gorici 1861. leta.'^ Prav na koncu zadnje strani je zabeleženo ime odgovor- nega urednika časnika Giov. Fillija ter na- slov tiskarne, v kateri se je ta številka ti- skala: Tipografia del Lloyd Austriaco. Vsi v »Goriškem ogledniku« objavljeni članki so razen Cegnarjeve pesmi anonimni. Ob koncu je treba navesti še bibliografski popis časnika, povzet po Plesničarju,'' ki se samo v nekaterih malenkostih razlikuje od Sle- 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bingerjevega podobnega popisa.** Naj ome- nim, da je naslov lista pri Šlebingerju na- tisnjen v manjšem tisku kot druge biblio- grafske enote, ker spada po njegovem mne- nju v vrsto manj važnih, na primer dijaških ali drugih priložnostnih tiskov. Plesničar ga je popisal, kakor sledi: GORIŠKI OGLED- NIK. Lo speculatore Goriziano. Izhaja vsako soboto. Gorizia. Odgov. urednik Giov. Filli. Tipografia del Lloyd Austriaco. Trieste. Anno I. 1. (edina) št. izšla U. Jan. 1862. 4 str. 2». Namen časnika je bil torej jasno razviden iz uvodnega članka, ki na zgovoren način govori o koristih, ki jih bo časnik dosegel. Njegova mnogo bolj italijanska usmerjenost je očitna ter je zaradi dogodkov, ki so pri- vedli do njegovega izdajanja, razumljiva. Zakrajšek pri »Ogledniku« ni sodeloval, kot je razvidno iz poročila, ki so ga prinesle »Novice«, v katerem dobesedno pišejo: ».Go- riški Oglednik — Lo speculatore Goriziano', ali pravzaprav: ,Lo speculatore Gor. — Go- riški Ogl.'. Postavili smo slovensko ime na- prej, ker italijanski razdelek ne spada v naše okrožje. Pod tem dvojnim naslovom je začel v Gorici izhajati nov nepolitičen časnik, ki vsaki teden enkrat v celi poli izhaja pod vredništvom gospoda Ivan-a Filli-a in po pošti za pol leta velja 2 gold. 30 kr. Prvi list v lični unanji podobi prinesel je le večidel spiske v italijanskem jeziku, samo povabilo jc tudi slovensko in pa že znana pesem gosp. Cegnarja ,o posvečenji Prešernovega spomin- ka'. Kakor iz prvega lista vidimo, gosp. Za- krajšek ne bo vredoval slovenskega dela tega časnika, kakor smo lani slišali. Gospod Fil- li-u želeči dober vspeh njegovega težavnega započetja bomo o tem novem dvojezičnem časniku še le tedaj mogli spregovoriti, ko bo prinesel slovenskih člankov.«'' Gabr- šček je v svojih »Goriških Slovencih« v zvezi z »Oglednikom« še dodal, da je bilo ureja- nje njegovega slovenskega dela ponudeno Zakrajšku, česar pa ta ni hotel sprejeti; list so Slovenci odklonili.'® »Goriški Oglednik« je že ob rojstvu ogle- doval svojo smrt, ki je prišla tako naglo, da je mogel iziti samo v eni edini številki. S tem so postale brezpomembne zelo mogočno doneče in obetajoče besede, ki sta jih napi- sala uvodnika, še prav posebno italijanski. Zakaj in kako je prišlo do prenehanja lista, ni znano. Poskus se torej ni obnesel, pa tudi če bi »Goriški oglednik« še dalje izhajal, bi le težko ohranil svojo nepristranost do obeh narodnosti na Goriškem, narodnostne raz- mere so se namreč ravno tedaj začele vedno bolj zaostrovati. Noviški dopisnik iz Gorice poroča 1. marca o njegovi usodi. Pravi, da je izšel le enkrat ter da niso Slovenci z njim v nobeni zvezi. Dopisnik še nekoliko ironi- zira, češ da je šel časnik čez hribe in doline do morja si kaj prišpekulirat, ker je pač »speculatore«. Ce mu je kdo daroval kak goldinar, je storil v primeru, da ne izide več, dobro dejanje: lačnega je nasitil in žejnega napil.'^ S tem preneha zgodovina tega zanimivega in svojstvenega goriškega tiska, ki je le malo znan, saj ga mnogi pregledi slovenskega in italijanskega časopisja na Goriškem ne na- vajajo. Tako ga na primer ne omenja Bra- tinov pregled goriškega slovenskega časo- pisja, niti ga ne navaja Lovrenčič v svojem pregledu slovenskega tiska na Goriškem." Prvi opis »Goriškega oglednika« je med slo- venskimi avtorji podal Gabršček." Tudi »Novice«^* časnika v pregledu knjižnih in drugih slovenskih izdaj v letu 1862 ne na- vajajo. Najnovejši pregled primorskega ča- sopisja^' prinaša skrajšan bibliografski opis »Goriškega oglednika« kot sedmo enoto na strani 68. Na istem mestu je navedeno, da je razen naslova in dveh slovenskih prispevkov v prvi, edini znani številki tega časopisa, vse v italijanščini. Označeno je tudi njegovo nahajališče: Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani; drugje tega časnika ni, niti ne v Nacionalni biblioteki na Dunaju. Temu bi- 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bliografskemu popisu primorskega časopisja je dodan tudi pregled zgodovinskega razvoja in pomena primorskih periodik, tu se »Oglednik« niti z besedico ne omenja. Tudi italijanski pregledi goriškega časopisja ne govore nič o »Goriškem ogledniku«. J. Pisani piše v članku o goriškem tisku od 1800. leta pa do današnjih dni,^^ da so se Slovenci na Goriškem zadržali vse do leta 1866 dokaj mirno, priznavajoč Italijanom njih kulturno nadvlado. Potem da so se v zvezi z novim položajem, ki so ga dogodki tega leta po- vzročili, dvignili z »Domovino«. Ta je bila prvo politično glasilo goriških Slovencev, vendar ne tako močno in silovito, kot v letu 1871 postavljena Lavričeva »Soča«, ki ji še danes dajejo primat te vrste.^' Ob koncu je treba nakazati še nerešen problem v zvezi z »Oglednikom«: odnos Ita- lijanov do tega dvojezičnega poskusa. Gori- ški Italijani v 50. in 60. letih preteklega sto- letja niso imeli nobenega svojega lista. Z le- tom 1851 je prenehal izhajati Favettijev »Giornale di Gorizia« in vse do 1871, ko je pričel izhajati »LTsonzo«, ni bilo nobenega italijanskega časnika, izvzemši mesečnika, ki ga je izdajala Kmetijska družba v Gorici (Societa agraria di Gorizia). »LTsonzo« je pričel izhajati istega leta, toda več kot pol leta kasneje od svojega slovenskega soime- njaka, liberalne »Soče«.^* Po vsej verjetnosti so tudi Italijani odklonili neuspeli Fillijev zametek, zlasti še zato, ker je v letu 1862 pričela goriška Kmetijska družba izdajati svoje mesečno glasilo v italijanščini (»Atti e memorie dell' i. r. Societa agraria in Go- rizia«). Mesečnik je bil gospodarskega zna- čaja, prikrojen za potrebe družbe. Z izdajo »Umnega gospodarja« v naslednjem letu pa se je Kmetijska družba oddolžila tudi Slo- vencem. »Umni gospodar« je bil prvi pravi izključno slovenski list na Goriškem in je poleg gospodarskih prinašal tudi politične zadeve, zaradi katerih je bil po triletnem iz- hajanju prisiljen utihniti in je svojo tovrst- no dejavnost prepustil »Domovini«, ki je kot prvi politični list goriških Slovencev izšla 5. januarja 1867. leta. »Domovina« je pričela tisto svojevrstno in pomembno dobo sloven- skega političnega časnikarstva na Goriškem, ki je svoj višek dosegla v letih pred prvo svetovno vojno. OPOMBE 1. O goriškem tisku v 18. stoletju glej G. Man- zini: L'arte della stampa a Gorizia nel secolo XVIII, Studi Goriziani, XIV, 1953, str. 85—106. — 2. J. Bratina, Goriško slovensko časopisje, Cas, IX, 1915, str. 341. — 3. A. Gabršček, Goriški Slo- venci, I, Lj. 1932, str. 43. — 4. »Novice«, št. 13, 28. III. 1860, str. 101—102. — 5. :>Novice«, št. 23, 6. VI. 1860, str. 182—183. — 6. »Umni gospodars':, št. 5, november 1863; P. Plesničar, Narod naš dokaze hrani, Lj. 1940, enota 96, str. 18. — 7. Glej opombo 2, str. 343. — 8. »Novice«, št. 25, 20. VI. 1860, str. 199. — 9. »Novice«, št. 46, 13. XI. 1861. str. 379. — 10. »Novice«, št. 2, 8. I. 1862, str. 14. — 11. Pesmi, zložil France Cegnar. V Celovcu 1860, str. 60-61. — 12. SBL, 3. zvezek, Lj. 1928, str. 421; Plesničar, n. d., enota 83, str. 27. — IJ. Plesničar, n. d., enota 84, str. 17. — 14. J. Šlebinger, Sloven^ ski časniki in časopisi, enota 36, str. 11, v publi- kaciji Razstava slovenskega novinarstva v Ljub- ljani 1937, Lj. 1957. — 15. »Novice«, št. 4, 22. I. 1862, str. 27. — 16. Gabršček, n. d., str. 63. — 17. »Novice«, št. 10, 5. III. 1862, str. 76. — 18. Go- riški memento, Cas, 1921, XV, str. 59—87. — 19. Gabršček, n. d., str. 63. — 20. »Novice«, št. 3, 21.1. 1863, str. 20. — 21. M. Šalamun, Slovensko pri- morsko časopisje, str. 25—111, v publikaciji Štu- dijska knjižnica v Kopru 1951—1961, Koper 1961. — 22. La stampa a Gorizia dal 1800 ai giorni nostri. Studi Goriziani, XIX, 1956, str. 39—49. — 23. A. Rejec, Prvi slovenski goriški list. Jadran- ski koledar 1961, str. 174—177. — 24. O italijan- skem goriškem tisku glej poleg že navedenega: Bardusco: Centocinquanta anni di stampa perio- dica a Gorizia, str. 19—21, v publikaciji Donge l'Isunz, Gorizia 1959; Casasola: Il giornalismo Goriziano tra le due Redenzioni, str. 23—24, prav tam; Gorizia, la regina dell'Isonzo: l'arte della stampa a Gorizia, Gorizia 1931; G. Paternolli: L'arte della stampa a Gorizia, v publikaciji Quinto centenario di G. Gutenberg, Gorizia 1900; La famiglia Paternolli nella stampa e nel giorna- lismo dal 1837 al 1886, Gorizia 1886; Un secolo di attivita dello stabilimento tipografico Pater- noUi: 1857—1937, Gorizia 1937. 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA JE-LI LJUBLJANSKI ZRAK ŠKODLJIV? (O KNJIGI DR. MED. MARKA GRBCA') SONJA GOREČ O tem vprašanju so ugibali v preteklih stoletjih ne le Ljubljančani, marveč tudi pot- niki, ki jih je privabljala prijazna lega Ljub- ljane s čednimi hišami, ki še danes kakor venec obdajajo vznožje Ljubljanskega gradu. Vse je bilo lepo: daljne planine, zelena polja in gozdovi v najbližji bližini mesta. Nepri- jetna je bila le vlaga ob deževnih dneh in megla, ki se je valila v velikih, gostih kopah iz neposredne soseščine na jugu ležečega, tedaj še ne izsušenega ljubljanskega moč- virja. Marsikomu se je torej vsiljeval dvom: Je-li ta kraj zdrav, moreš-li z mirno vestjo komu svetovati, da se tamkaj naseli? Da bi v tem pogledu pomiril svoje some- ščane, zlasti pa da bi ovrgel zmotne trditve, ki sta jih širila dva tuja, a znamenita pisca,^ se je tedanji ljubljanski zdravnik Marko Grbec,^ dobro znan tudi v evropskem svetu, pred 250 leti odločil, da po svoji najboljši vednosti ovrže trditev, da bi bil ljubljanski zrak nezdrav. Ko je v dolgih zimskih mese- cih opravil svoje poklicno delo in so se drugi zabavali, se je lotil preučevanja tega kočlji- vega vprašanja, ki mu je žrtvoval ves svoj prosti čas. Lastne izkušnje med njegovim tedaj že šestindvajsetletnim bivanjem v Ljubljani, bister pogled za naravo, preudar- no tehtanje vseh življenjskih pojavov in lju- bezen do ljubkega mesteca so mu bili pri njegovih izvajanjih trdna opora. V 56 para- grafih svoje knjige poroča Grbec naslednje: Zdravje je res najvišja dobrina, njej slu- žijo zdravniki, zdravila, akademije, visoke šole, profesorji in kemični ognji, ki jih ljudje zažigajo, da prepode vlago. Na zdravje lahko kvarno vplivajo jed, pijača, bedenje, spanec, gibanje in mirovanje, iztrebljanje, psihični pretresi in nesreče; najodločilnejši faktor pa je zrait. Le-ta ne sme biti ne prevroč ne pre- mrzel, ne prevlažen ne presuh. V zraku je namreč tisoč stvari: vanj izhlapeva voda, diha in izparevajo zemlja, jame in grobovi ter gnijejo drevesa. Da je to tako, dokazuje usoda nekega sodnika: ko je namreč vstopil v dolgo časa zaprto ječo, je zbolel in umrl. Dolgo dobo zaprti zrak sploh močno ško- duje, prav tako nevaren je zrak po sobah in kovačnicah, kjer kurijo z ogljem. Sam je doživel nekaj, kar krepko podpira njegovo trditev: preteklo* poletje je obiskal rudnik živega srebra v Idriji in se tam spustil 160 klafter globoko. Ob tej priložnosti so mu pokazali dvoje mest, kjer se je pet rudarjev, ki so tja prišli s svojimi svetilkami, prav nevarno osmodilo: ob rudarskih svetilkah se je namreč vžgalo podzemeljsko izparevanje. Le-to doseže zrak ter se utegne v poletnih mesecih vžgali med oblaki in povzročiti blisk ter druge ognjene pojave v zraku. Tudi vino v kleteh večkrat znova zavre in se pokvari v času, ko zacvete trta in se mehča grozdje; vzrok temu pojavu so majceni delčki sopare, ki prehajajo s cvetočih trt v zrak ter se z njim povrnejo v vinsko klet. Nekaj podob- nega so prirojena znamenja (naevi uterini): le-ta rasejo in spreminjajo barvo in obliko, kakor se pač spreminjajo rastline ali sadovi, po katerih so se oblikovala: vse to zaradi izparevanja prizadetih rastlin in sadov. Tako majhnih delčkov, atomov, sicer ne moremo videti s prostim očesom, povzročajo pa kaj čudne stvari. Zrak po sebi nima posebnih značilnosti: posredujejo mu jih pa telesca, praški in pare, ki vanj prehajajo. Od tod je zrak ali mrzel ali topel, suh ali vlažen, dišeč ali smrdljiv, svež ali z gnilobo zavdan, zdrav ali škodljiv. Po njih se tudi ravna kvaliteta zraka: drugačen je na visokih gorah ali v nizkih dolinah, drugačen v suhih ali v moč- virnih in vlažnih krajih. Zrak v gostih go- zdovih ni prav nič podoben tistemu, ki veje po širnih poljih, po globokih jamah ali po jamah, polnih škodljivih rudnin, po cvetočih vrtovih in tratah. Pozimi je drugačen kot po- leti, spomladi drugačen kot jeseni, ob nevihti ni podoben tistemu ob jasnem vremenu. Ni vseeno, od kod pihajo vetrovi: ali iz rodo- vitne, blagodišeče Arabije ali iz smrdljivih, po žveplu dišečih krajev v Italiji. Zrak pa ne vsebuje samo omenjenih del- cev, praškov in par, temveč tudi snovi, ki so nekaka hrana. V kozarec zaprti modrasek je ostal celo leto brez vsakršne hrane, pa je kljub vsemu zrasel in se odebelil. Vsem ži- vim bitjem je torej zrak neobhodno potreben, brez njega ne morejo prebiti niti trenutek. Človek lahko pogreša hrano in pijačo 2 do 5 dni ali še več; brez zraka pa nikakor ne. Ptiči in mrčes, vse pogine brez zraka. Tudi ribe ne morejo živeti brez njega: poginejo, če ne razbijemo ledu, ki jim zapira dostop do zraka. Stari naravoslovci so mislili, da je zrak zato potreben živim bitjem, da jim hladi t. i. »calor nativus«, »flammulo vitae« — priro- jeno toploto, ki bi ob njej sicer zgoreli in se zadušili, kot se zaduši ogenj v zaprti peči brez zraka. Brez zraka kri ne more krožiti: 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO psu je pošla sapa, ko so mu vrv okrog sap- nika močno nategnili. Krvni obtok se je ustavil; brž ko so vrv zrahljali, pa je kri spet krožila skozi srce in žilje. Tudi obe- šenec je ostal živ, ker je bil njegov sapnik trd kakor noga in ne hrustančast. Zrak je imel torej prosto pot do srca, mu dal živ- ljenjske hrane ter mu ohranil prirojeno top- loto in tako tudi življenje. Vetrovi so le močno razgiban zrak. Ker so v njih delci pokrajin, ki od njih pripihajo, so taki, kakršne so imenovane pokrajine: pokrajine, oddaljene od sonca, polne ledu, »redijo« mrzle in suhe vetrove, ki zapirajo zračne luknjice v koži, zgoste vlago in varu- jejo pred gnilobo — to so severni ali pol- nočni vetrovi (»venti septentrionales«). Južni ali poldanski, t. i. »venti australes«, pa so topli in vlažni; izvirajo sicer iz mrzlega konca zemlje, vendar se spotoma naužijejo vročega, od sonca skoraj izžganega dela zem- lje (zona torrida), od morja pa vlage in mo- krote. Bolj suhi in zato toplejši in bolj zdravi so vzhodni vetrovi, ki pihajo ob sončnem vzhodu; bolj vlažen, mrzlejši in manj zdrav je zahodnik. Toda navedeno ne drži vedno: južni veter npr. je prvotno mrzel; v Libiji ga močno sonce pregreje in posuši, potem se navzame od morja mokrih sopar, se otopli in ovlaži. Prav tako je sever v zimskem času pošteno mrzel; ko se pa v pasjih dnevih na- užije vročih in ognjenih sončnih isker, je pri nas le še srednje mrzel: poznamo ga z ime- nom »etesiae« ter je prijeten in zdrav. Mornarji štejejo 32 vetrov; najstalnejši in najpogostejši pa tudi najmočnejši pihajo od severa, vzhoda in juga; slede jim tisti, ki izvirajo iz prej imenovanih. Pri nas je >eu- rus seu vultumus« vzhodnik; njegov stran- ski veter »subsolani«, ki ^a Kranjci imenu- jejo »hrvaško« ali »kočevsko« burjo, ker prinaša mrzel dež ali sneg. Jugozahodnik ali »africo« piha k nam zelo viharno in močno od zahoda med Polhovim Gradcem in Vrh- niko. Severovzhodnik, imenovan »ordinari buria«, je zelo mrzel ter si utira pot skozi Frančiškanska vrata čez trg v mesto. Zrak je izredno redek in nežen: ni telesa, ki bi skozenj ne mogel prodreti. Zrak torej obdaja človeško telo in nanj vpliva z vsemi svojimi lastnostmi: kakršen je zrak, takšno je tudi naše počutje. Ce je mrzel, smo veseli in sprejemljivi. Ob suhem zraku smo bolj zdravi kot pri dolgo traja- jočem deževju. Zdrav je čist, zmerno mrzel in suh zrak, nezdrav pa tisti, ki je poln megle, oblakov, dežja in vlage. Ob takem zraku smo leni, žalostni, slabe volje in ne- rodni. Vzhodnik in sovernik sta zdrava ve- trova, južni veter in zahodnik nezdrava. Se- veda zdrav zrak ne sme vsebovati škodlji- vega prahu, hlapov in raznih telesc; kjer so močvirja, globoke jame, škodljive rudnine, mrtva trupla in mrhovina, tam je zrak ne- zdrav. Ce naj opredelimo ljubljanski zrak, je treba najprej (po Hipokratu) določiti lego Ljub- ljane. Ali je obrnjena proti vzhodu? Kakš- nim vetrovom je izpostavljena? Kakšno je njeno vodovje? Ali leži visoko ali nizko? Kakšna so njena tla: vlažna suha, peščena? Ljubljano zakriva proti vzhodu visok hrib. Ljubljanski grad. Proti poldnevu in sončne- mu zahodu je odprta južnim in zahodnim vetrovom. Na jugu meji na dobri dve milji široko močvirje. Ob trajajočem deževju na- raste voda ob izlivu Gradaščice v Ljublja- nico tako zelo, da je dostop do hišic v ribi- škem predmestju Krakovo mogoč le s čolni. Nekateri predeli leže nizko. Velik del jeseni in zime jo do opoldne zavija gosta, vlažna megla. Vse omenjene okoliščine imata Hipo- krat in Galen za sumljive in nezdrave. Ven- dar se v svoji sodbi ne smemo prenagliti: audiatur et altera pars! Res zakriva Grad mesto proti vzhodu; ni pa tako visok, da bi senca predolgo prekrila mesto, tudi ni gozd tako gost, da bi izpareval zdravju škodljive snovi. Nasprotno: prijetna senca in lepi razgledi vabijo na sprehode (študenti se tam učijo za izpite). Ljubljanica teče pohlevno, vožnja po njej je varna po- dnevi in ponoči. Zabave so tu prijetne, zlasti kadar igrajo filliarmoniki s svojimi godali in kažejo gasilci svoje umetnije (s seboj pri- nesejo svoje večerje). Kako tekne taka ve- čerja pod senčnatimi drevesi na rečnih bre- govih! Veselje in koristi prinaša tudi lov na race, vodne ptice, žerjave in ribolov. Ljubljana je izpostavljena južnim in za- hodnim vetrovom. Vendar se mesto v obliki polmeseca stiska okrog Gradu tako ugodno, da lahko pihajo vetrovi od severa in vzhoda, torej prepiha jo vso Ljubljano. Vrh tega v tej deželi južni vetrovi niso tako škodljivi, kot so trdili Hipokrat in drugi učenjaki: omenjeni vetrovi naberejo namreč na Ja- dranskem morju, ki ni daleč od tod, toliko radoletnih telesc in solnih par, da se celo izboljšajo in verjetno obvarujejo mesto in vso deželo pred kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi. Kuga je npr. 1679 po Avstriji po- brala več tisoč, 1680 pa po Štajerskem, Koro- škem, Gorici in Hrvaški na stotine ljudi. V Ljubljani in ostali deželi se ni okužil niti en človek. Ce bi pa utegnili južni in zahodni vetrovi prinesti kaj nezdravega, bi bili pri- zadeti kvečjemu Rožna in Hrenova ulica. Svinjski trg, Žabjek in Krakovo: ti kraji leže namreč nekoliko niže in so manj izpo- 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stavljeni zdravim vetrovom s severa in z vzhoda. Krakovo je hkrati večkrat poplav- ljeno, za časa epidemij je tod največ mrličev. Kriva je temu tudi revščina večine prebi- vavcev: Krakovčani so ubogi obrtniki, hlapci, ribiči, ki nimajo sredstev za zdravila. Daleč segajoče močvirje, pogosta megla in nekoliko nižja lega mesta nikakor niso tako škodljive, kot to trdijo nasprotniki. Pri nas ne gre za močvirje, meglo in lego, kakršne ima v mislih Hipokrat in z njim stari zdrav- niki. Močvirje in megla škodujeta zdravju, če izvirata iz počasnih, smrdljivih voda ter se zaradi prenizke lege kraja samega pre- dolgo tam zadržujeta. Nezdravi so tudi kraji, ki leže globoko ter jih obdaja tako gost gozd, da jih vetrovi ne morejo prepihati. Ljubljana pa je na prepihu, polna je sveže, čiste, tekoče vode. V močvirje se iztekajo studenci, ki izvi- rajo na Karlovški cesti in v obrobnih gričih. Iščica, Mali graben, Gradaščica so same zdrave in pitne vode. Tako močvirje torej ni škodljivo, saj preplavlja tla studenčna voda, ki nikdar ne zamrzne; še v najhujših zimah 1683, 1684, 1709 ni zmrznila. Taka voda ni nečista, ne smrdi in ne vsebuje škodljivega mrčesa. Nasprotno: v njej se zadržujejo ze- lene žabe, ki ljubijo le najčistejšo vodo. Vse navedeno bi lahko trdili tudi glede ljubljanske megle: le-ta nikakor ne izvira iz nezdravih hlapov, marveč iz studenčne in rečne vode; res sicer zrak ovlaži, vendar ga domača ognjišča in vetrovi spet izsušijo, zato ne more škodovati. S takimi argumenti nasprotniki ne morejo uspeti: če ne najdejo drugih vzrokov za škodljivost ljubljanskega zraka, morajo pač utihniti. Vsi navedeni znaki nezdravega zraka, ki jih upoštevata Hipokrat in Galen, so le navidezni. Tukajšnja pokrajina, porasla z drevjem, dišečimi travniki in vrtovi, z ne pregloboki- mi dolinami, brez strupenih rudnin, z go- zdovi, ki niso pregosti in pretemni, je izpo- stavljena vzhodnim in severnim vetrovom: ničesar ni, kar bi utegnilo kvariti zrak. Vode so tekoče ali v zdravih cisternah in vodnja- kih ter ne povzročajo golše ali kaj podob- nega. Posebno vabljivi so studenci izven Nemških mestnih vrat za stolpom, Ljublja- nica in grajski studenec ne daleč od Florijan- ske ulice. Voda iz mestnega vodnjaka na trgu in Starem trgu je sicer zdrava, a pretopla; niso pa pitni studenci, ki izvirajo ob graj- skem vznožju, pripravni pa so npr. za hla- jenje vina. Da je Ljubljana zdravo mesto, dokazuje tudi njena zgodovina: kot Emono jo je 1222 pr. n. š. zgradil Jazon. Ko je Atila uničil Oglej, ga npr. zaradi nezdravega zraka niso več znova sezidali. Ce bi bil tak tudi ljub- ljanski zrak, bi se v mesto ne bilo naselilo to- liko imenitnega plemstva in duhovščine in tudi Janez Anton Thalnitscher bi ne bil tu sezidal krasne stolnice in semenišča. Prebivavci sami dokazujejo te trditve: dru- god so ljudje bledi, golšasti, zabuhli. Ljub- ljančani pa so ozkega vratu, čvrsti, živahni in rejeni ter prav zaradi zdravega zraka do- sežejo 70, 80 in celo 100 let (župan Eder- Edenburg, podžupan Pucher v. Puchental,' Jan. Mar. Menegalia, Leopold Khert, Jurij Raster — vsi 70 do 80 let stari). Le redko- kdaj se jih loti bolezen in še tedaj skrbe za bolnike zdravniki. L. 1699 je od 500 bolnikov umrlo za pegavico le 30—40 oseb, a 1709 le malo otrok za kozami. Jetični in na žolču bolni so tu celo popolnoma ozdraveli. Kadar pa kdo zboli, ni temu kriv zrak, marveč pregrešek v prehrani ali načinu živ- ljenja, k čemur zavaja človeka obilica tu- kajšnjega vina in rib, poceni svinina, klobase in sadje. V tej okoliščini je treba tudi iskati vzrok bolnemu videzu nekaterih ljudi — ni- kakor pa ne v nezdravem zraku. Res velja v splošnem podeželski zrak za boljšega od mestnega, ker so tu ulice ozke, dvorišča majhna, zrak stisnjen med zidove; stoječe vode, stranišča in odtočni kanali ga še osmradijo. Toda tudi v tem pogledu je Ljubljana na boljšem od drugih mest, ker odnaša Ljubljanica vso nesnago, ki povzroča drugod toliko bolezni. Pisec ve iz lastne skuš- nje, da je ljubljanski zrak resnično zdrav. Sicer sploh ne gre primerjati mesta z deželo, marveč le mesto z mestom: pa še tedaj velja, da je ljubljanski zrak prav tako zdrav kot tisti v drugih zdravih mestih. Kraj in zrak sta nezdrava, če ljudje zaradi njiju zbole: taka je npr. južna Madžarska, kjer so vsi tja dospeli Nemci kot tudi kar- lovški Hrvati zboleli za »ogrsko mrzlico«. Kaj podobnega ni mogoče trditi o Ljubljani. V mrzlih in deževnih letih 1690—1700 je res bilo mnogo bolezni: katarja, iztokov, zbada- nja, ognojkov, pljučne jetike, vodenice, bo- lečin v zobeh, ušesih, grlu in razne otekline, v toplejših in bolj suhih letih 1700—1709 so omenjene bolezni pojemale. Tudi slabotni in bolehni lahko tu dosežejo starost; upoštevati je treba le >sex res naturales« (zrak, jed + pi- jača, bedenje + spanec, gibanje + počitek, prebavo + iztrebljanje, duševna doživetja). Pisec sam je npr. nekoč grešil proti omenje- nim pravilom: ob vročem dnevu je obiskal bolnega tovariša, ko je nenaden dež ozračje močno ohladil; sam se je vrh tega v sami spalni srajci hladil ob tekoči vodi. Že ponoči ga je napadel strašen črevesni krč s katar- jem. Podobno, četudi drugače je grešil 1709 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ižanski kmet, ki se je ves premražen stisnil k vroči peči. Posledica je bila, da je po lastni neumnosti izgubil najprej vid in sluh, čez tri dni pa celo umrl. Prevroč in presuh zrak lahko povzroči glavobol, zastrupljen zrak pa kugo, pegavico, ošpice, koze, krvavo grižo in podobne nalezljive bolezni. Epidemije ošpic in koz pa tudi kuga, pegavica in druge na- lezljive bolezni izvirajo iz telesa, nekaj iz zraka. Zato se je treba ob vlažnem zraku v Ljubljani, zlasti ob megli in deževju nekoliko bolj zavarovati. Domneva, da bi sončni mrk škodoval vodi in sadežem, je vsekakor pretirana. Pisec je sam doživel 1699 strašen sončni mrk, vendar ni zapazil pri bolnikih nikakih sprememb. Še manj pomemben je lunin mrk. Zmernost v jedi in pijači podaljšuje živ- ljenje. Podobna zmernost (5 do 6 ur) je po- trebna glede spanja. Ce preveč bediš in si kolerik, se telo izsuši, ker mu bedenje odvza- me vlago; prav tako škoduje flegmatikom predolgo spanje, zlasti popoldansko. Ce pre- več spiš, postane telo prevlažno, leno. Telo kopiči vlago tudi ob pretiranem mirovanju, medtem ko preveč gibanja telo izsuši; le zmerno gibanje krepi telo, mu ohranja na- ravno toploto in spravlja človeka v dobro voljo. Že Hipokrat je trdil, da je potrebno zmerno jesti in se dovolj gibati. Najbolje je, če se gibljemo pred jedjo na čistem zraku, vendar ne toliko, da bi se oznojili. Cesar telo ne potrebuje, izloča: to delo opravljajo čreva, mehur, pore v koži (»zrač- ne luknjice«), nos in ustne žleze. Kadar de- lujejo v redu, je človek zdrav. Telo je kakor ura: če zaide med kolesca prah, gre počas- neje in nepravilno ali se celo ustavi. Razbur- jenja, skrbi, neprestana žalost povzročajo bolezni; najbolj škodljiva pa je jeza. Zato preganjaj žalost in skrbi; ki te prezgodaj postarajo! Le veselemu srcu prija vsaka jed. Raztresi se s sprehodi, z glasbo, igro in lo- vom, predvsem pa pomiri jezo. Kadar Ljubljančani ne upoštevajo naštetih šest reči, zbolijo, nikakor pa temu ni kriv nezdravi zrak. Kdor se varuje megle, vlage, dežja, mraza, se toplo oblači ter se izogiba škodljivi hrani in pijači, se ne pregreši zoper zmernost; če ne spi v sobah, ki so obrnjene proti grajskemu pobočju in so zato vlažne, temveč v prostorih, ki gledajo proti zahodu ali severu ter jih prepiha veter, da so suha, takemu se ni bati sicer res bolj vlažnega ljubljanskega zraka. * Grbec, mož širokega obzorja, opira svojo razpravo na številne citate najrazličnejših avtorjev ter posega na vsa področja, kakor so to delali njegovi sodobniki. Sklicuje se na večkrat imenovano Valvasorjevo »Topogra- fijo«, pozna pa brez dvoma tudi njegovo največje delo: »Die Ehre des Herzogthums Krain«: Grbčeva sicer mnogo bolj razpre- dena, širše zajeta in temeljiteje pretehtana izvajanja se namreč presenetljivo krijejo s kratkim Corusijevim sestavkom o ljubljanski klimi" in s Coppinijevim nekoliko daljšim razmišljanjem o neškodljivosti ljubljanskega zraka.' V svoje delo pritegne Grbec ugoto- vitve svojega bivšega profesorja na dunajski univerzi, Paulusa de Sorbaitha,^ ne strinja pa se z mislimi svojega sodobnika, beneškega zdravnika Ludovika Testa.' Svoje trditve živahno ilustrira, skuša jih čimbolj približati bravcu tako, da navaja podobne ugotovitve znamenitih zdravnikov, naravoslovcev, filo- zofov raznih stoletij; npr. iz XVII. st. (Boyle,'° Digby," Kircher,i2 Sylvius de la Eoe,*' Bacon de Verniamo"), iz XVI. st. (Amatus Lusita- nus") in iz XV. st. (Ficinus Marsilius"). Znana so mu nabožna literatura (sv. pismo stare za- veze: Ecclesiasticus, Salomon; sv. Krizostom), antika in naslednja stoletja (Celsus," Cice- ron, Stobaeus*8)_ Najraje in najpogosteje pa se naslanja na najstarejša zdravnika: Hip- pokrata^' in Galena.^" Vrh tega prepleta Grbec svoje besedilo z obilico nemških in latinskih pregovorov ter verzov. Nekajkrat opozarja tudi na svoje lastno, že objavljeno delo." OPOMBE 1. Marx Gerbezius, med. doctor, Vindiciae physico-medicae aurae Labacensis oder Gründ- liche Verthädigung der Laybacherischen Lufft. Laybach, Georg Mayr 1710. m. 8», (12) + 127 str. — 2. Merian (Grbec v uvodu tudi: Marian) Matej (1593—1650), Švicar, je prikazal kulturno in zgo- dovinsko dragocene slike mest v M. Zeillerjevi Topographia (1642—88; 30 delov), sam pa je iz- dal Theatrum Europaeum. — Bleau, Kosmogra- phia. — 5. Slov. biograf, leksikon I, 245—247. — 4. Torej leta 1709. — 5. Janez Krištof Pucher pl. Puchenthal (SBL II, 591—2) je županoval Ljubljani od 1710 do 1712 in bil v času, ko je Grbec izdal svoj zagovor ljubljanskega zraka, že 82 let star, dosegel pa ob smrti 93 let. — 6. Valvasor, Ehre d. Herzogthums Krain, III, 323. — 7. Ib., 329. — 8. Grbec, Vindiciae .... pag. 29. — 9. Ib., 88. — 10. Ib., 25; Boyle Robert (1627—91), fizik, kemik. Prvo njegovo znanstveno delo je bilo The spring and weight of the air. — U. Ib., 14, 18, 23; Dygbi (1603—65); zaslovel je po razpravi Powder of Sympathy, ki je do- živela 12 izdaj. Omenjeni »prah« je verjetno ba- krov sulfat. — 12. Ib., 102; Kircher Athanasius, roj. 1602 v Nemčiji, je pisal o teologiji, filozo- fiji, filologiji, naravoslovju in medicini. — 13. Ib., 33; Sylvius de le Boé, roj. 1614 v Hanau HO ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (Nemčija), a francoskega porekla, je bil profesor medicine v Leydenu. — 14. Ib., 15; Bacon Francis (1561—1626), filozof, državnik z močnim vplivom na medicino. — 15. Ib., 77; Amatus Lusitanus (Grbec napačno: Lasitatus), eden najslavnejšili zdravnikov XVI. stoletja. — 16. Ib., 110; Marsi- lius ricinus (Marsilio Ficino, 1433—99), italijan- ski zdravnik in filozof. — 17. Ib., 108; Celsus Cornelius, rimski enciklopedist, sodobnik Plini- jev, ni bil medicinec, a v svojih delih je obrav- naval medicino ter se pri tem naslanjal na dela grških zdravnikov. — 18. Ib., 120; Stobaeus, grški pisatelj V. stoletja iz Makedonije. — 19. Ib., 6, 9, 22, 24, 33, 36, 38, 42, 47, 48, 49, 51, 56, 60, 63, 80, 100, 115, 121; Hippokrates, grški zdrav- nik (460—370), je pisal tudi o vplivu okolice na zdravje (zrak, voda, okolje, prehrana). — 20. Ib., 7, 45, 49, 51, 65; Galenus, Grk iz Male Azije (r. 130), kirurg, je napisal obširno enciklopedijo o medicini. — 21. Ib., 45, 91, 102, 105, 127; od Grbčeve citirane »Kronologije« so izšle: Annus primus Chronologiae medicae..., Lj. 1699; Annus secundus..., Lj. 1700; Annus tertius. Lj. 1702; Annus quartus. Augsburg. 1705. LETA 1499 OMENJENA KRAJEVNA IMENA V KAMNIŠKIH ALPAH BRANKO REISP Stari ljudski nazivi v gorah so v zvezi z drugačno dejavnostjo kot v dolinah. Poja- vijo se najprej tam, kjer sta razvita lov in paša, gozdarstvo in rudarstvo. Pastirji, ki so pasli na južni strani gorske verige v Kam- niških Alpah v nekdaj številnejših ovčari- jah kot danes, gonjači, ki so za fevdalne gospode gonili gamse, divji lovci, ki so lovili na svoj račun, kasneje pa tudi rudosledci, so prvi poimenovali predele v višjih legah. Imena se tu nanašajo na oblike gorskega sveta, na lov in pašo. V nižjih legah pa pre- vladujejo imena v zvezi z drvarjenjem in oglarjenjem ali pa so nastala na podlagi last- nih in rodbinskih imen. Nekaj krajevnih nazivov spominja tudi na nesreče in druge dogodke, ki so se močneje vtisnili domači- nom v spomin. Ker je pri paši in divjem lovu potrebno točno označiti vsak predel, je nastalo zelo veliko krajevnih imen. S tu- rizmom in razvojem gospodarstva se življe- nje domačinov močno spreminja. Obstaja nevarnost, da ti stari nazivi, ki so jih ustva- rile generacije, prirasle na to zemljo, utonejo v pozabo. Zato sta zlasti Pavel Kunaver in Vlasto Kopač v letih pred zadnjo vojno in po njej zapisovala ledinska imena v Kam- niških Alpah. Vlasto Kopač je v dolini Kam- niške Bistrice od njenega ustja na črti Gro- hat (913 m) — Ravni hrib (1191 m) do naj- višjega grebena na črti Grintovec (2558 m) — Ojstrica (2349 m) zapisal skoraj tisoč kra- jevnih imen.' V zgodovinskih virih se krajevna imena visoko v gorah in imena visokih vrhov ra- zumljivo pojavljajo kasneje kot v ravnin- skih in gričevnatih legah, ki so stalno na- seljene ali vsaj mnogo bližje človeškim bi- vališčem. Navajajo se v raznih darovnicah ali pogodbah, v katerih se označujejo meje posestva, dalje pri opisovanju meja med po- .^ameznimi gospodstvi, deželnosodnimi okraji in deželami, ali pri sporih za mejo, za pra- vico krčenja gozdov in pašo pa tudi v dru- gih primerih. Tak zapis, po vsebini tajding (t. j. pravni sklep ali napotilo običajnega prava, spre- jeto od pooblaščenih mož ali na zboru so- seske), hrani Deželni arhiv v Gradcu. Zapis je na papirju v kvartnem formatu in je v njem omenjenih nekaj krajevnih imen v viš- jih legah Kamniških Alp, kakor so bila v rabi v letu 1499. Vzrok, da je listina nastala, je bil spor za mejo in pašno pravico med podložniki gornjegrajske gospoščine in oko- lišani mesta Kamnika, ki so izkoriščali gozd v Bistrici, — sicer last mesta Kamnika, — za pašo. Malo pred tem zapisom, leta 1496, so si kmetje iz okoliških vasi pridobili pra- vico, pasti živino v kamniškem gozdu, toda le podnevi. Ta odločba se gotovo ni obdržala, podložnikom so dovoljevali pašo proti pla- čilu pašnine in so si ti s časom v gozdu pri- dobili še več pravic.^ Zapis se glasi: Vermerkcht als zwischen der von Ober- burgg Herschafftbauern und gemeiner statt- umbsassen irrung und zwispelt gewesen ist mehr daselbst verborgen der Koroschizä und Neschä und Länische Deschackh dann eine beschau und auszeichen geschechen ist und darumb haben sye pimberkh gesetz und gemacht dergestolten dass die unsren vmb- sassen keiner hin über yber die bimperch thue greiffen und der herschafft von Ober- burgg bauern thuen noh sollen auch nicht hierüber über die pimberckh greiffen wie es einmachl ausgetheilt ist, dergleichen ist an andern Seitchen wie der Treist einziecht und in der Feystriz wo das vich ist beneh- men worden dabey sint gewest bey der Be- schau Oswolt Nabresy, Märsche zu Goditsch, Khos zu Minkchendorff, Robathär zu Minck- 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hendorff, Lucas Plänniz an Graben, Preliz zu Podgorie, Rebernikh zu St. Lienhart Na- rebri, Gallenbin zu St. Ambrosi auff St. Vlrichsberckh nembUch also dass die Grund der statt Stein zuegeliören Na Neschi, Na Mossenik, Studenskä Planava oder Oistriza, Vsedli na Brani, der berch Sa Branio na rebri, die Almb Näkazicli, Porebernize, oder Nakrizi, Medvcdia Dolina da die Cästrauner genolimen worden, dass alles gechört in vnser gemein Statt Träist. Dise Beschau ist gewesen den 21 Tag augusti 1499. Iz listine izvemo najprej, da je nastal spor za pašno pravico med gornjegrajskimi pod- ložniki in okolišani mesta Kamnika za pod- ročje Korošice, Neše in Teniškega Dešaka. Kamničani so poslali svoje može na ogled spornega sveta. Ti možje: Osvolt Na Brezi (Brezje pri Godiču),' Merše iz Godiča, Kos iz Mekinj, Robater iz Mekinj, Luka Plenic z Grabna (kamniško predmestje), Prelic iz Podgorja, Rebernik od Sv. Lenarta na Rebri (812 m, nad Šenturško goro), Galenbin iz Sv. Ambroža nad Šenturško goro, so ugotovili in zaznamovali mejo ter imenoma našteli kraje, ki so last mesta Kamnika. Ta zapis ali prepis so poslali v Gornji grad, kjer se je hranil, dokler niso gornjegrajskega arhiva prenesli v Deželni arhiv v Gradcu. Od treh spornih krajev so ogledniki s kamniške strani navedli edino kraj »Na Neschi« v vrsti svojih posesti. Ime je nave- deno v § 1 listine »Oekonomische Beschrei- bung der in Steier im Zillier Kreise gele- genen Staatsherrschaft Oberburg« iz leta 1796, ki je bila v arhivu gospodstva Gornji grad. Tu je popisana meja med Kranjsko in Štajersko ali deželnosodnima okrajema Križ pri Kamniku in Gornji grad. Popis meje je takle: »Von dem' Berge Tscherniuz gehet die Gränze dieses Gebiets und des Landes Krain auf der westlichen Seite ge- gen Norden über die Berge Lamshag, Ple- schiuz bis zur Tratten na Krishi, von da nach dem Leütscher Steigweg über Spizhasti hribez, Lukuscha, Rakou hrib über den Berg Turn und Rosenig über den höchsten Fel- sengüpfel des Berges Kapa oder Nesha, auf das Gebürg Velka Oistriza und auf das Gebürg Rinka, welches die Länder Krain, Kärnten und Steyermark von einander schei- det«." Vrh »Kapa oder Nesha« leži torej za Rzenikoni in pred Ojstrico na deželni meji in se danes imenuje Kopa (avstrijska spe- cialka, 1753 m) ali Luška Kopa (Planinske karte Slovenije, 2). Pisar je morda nevešč slovenskega jezika ali zaradi kakega dru- gega vzroka napisal Kapa, namesto Kopa.' Nedaleč od Kope, pod Presedljajem, je bila takrat verjetno planina, ker je v bližini tudi studenec. Opozoriti pa moram, da se severno od Presedljaja — starejša oblika za kraj je Sedle ali Sedlica — v mejnem popisu kata- strske občine Podveza iz leta 1826 omenja »Felsenspitz Neschka«.^ Ime je zapisal tudi Vlasto Kopač v obliki »Neške«." Ce je to isto ledinsko ime, je kraj torej lahko južno od Presedljaja v bližini Konja in Rzenika, ali pa severno od Presedljaja v Vršičih (1979 m), kjer je bil tudi nekoč pastirski stan. Planina »Koroschiza« in »Länische De- schackh« sta bila po tej listini sodeč na šta- jerski strani in so tu lahko pasli gornjegraj- ski podložniki. Kje je bilo Leniše ali Leni- ški Dešak, se ne da ugotoviti. Gotovo pa je bilo blizu črte Presedljaj (1610 m) — Vršiči (1979 m) — Luški Dedec (2033 m) — Ojstrica. Le v tem predelu so štajerski pastirji lahko prehajali na kranjsko stran. Tu je kotanja- sta in valovita planota brez ostrih grebenov, ki bi ločili obe dolini, zato je meja neizra- zita in razvodje nejasno. Pri vseh kasnejših mejnih popisih je planina Korošica (1808 m) nesporno na štajerski strani, čeprav je v po- rečju Kamniške Bistrice. Nižje ležeča opu- ščena planina Petkove njive pa je že na Kranjskem. V mejnih sporih se stalno po- navljajo določila, da je meja gornjegrajske posesti na razvodju. Zlasti pomembna sta dva taka sklepa. Eden je iz leta 1268, ko se spreta opat gornjegrajskega benediktinskega samostana Ivan in koroški vojvoda Ulrik zaradi Olševe in Ložekarjeve planine. Ob tej priložnosti so se zbrali 4. julija 1268 na vrhu Olševe vsi oglejski ministeriali in nad 500 oglejskih in samostanskih podložnikov in izjavili, da je vse ozemlje, s katerega se steka deževnica v Gornjesavinjsko dolino, last benediktinskega samostana in oglej- skega patriarha.' V drugem sklepu pa je, več kot poldrugo stoletje kasneje, t. j. leta 1430, gornjegrajski opat Konrad na podlagi izjav najstarejših ljudi ugotovil isto.* Na Korošici so torej gornjegrajski pastirji raz- vodje prešli in planino morda zaradi daljše uporabe priposestvovali. Oglejmo si zdaj še druge kraje, ki so ome- njeni v tej listini in so spadali v kamniški okoliš. »Na Mossenik« je danes opuščena ovčja planina pri koti Mešenik (1096 m) nad planinskim domom v Kamniški Bistrici. »Studenskä Planava« ali »Oistriza« sta vrho- va Planjava (2399 m) in Ojstrica (2349 m) v glavnem grebenu gorske verige. »Vsedli na Brani« je planina pod Kamniškim sedlom, danes imenovana Na sedlu. Pred vojno so tu pasli ovce in govejo živino, sedaj pa pa- stirski stan razpada in pasejo le še ovce. 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Der berch Sa Branio na rebri« ni mogoče točno lokalizirati. Današnji naziv Za Brano se nanaša na predel nad Koncem v Žmav- čarjili in Kotliškem grabnu. V Zmavčarjib je bila nekoč res ovčja planina. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kje je bila planina »Nä- kazich«. V zapisu je tu še posebej poudar- jeno, da je kraj planina (Almb). Ledinsko ime Na Kalcih pod Kalškim grebenom (2223 m) je zapisani obliki še najbliže. Tu je voda (Rdeča lokev) in je bila v bližini tudi ovčja planina, ki pa je danes opuščena. Če- prav je v planinah veliko imen izpeljanih iz besede križ, so »Porebernize oder Nakrizi« najverjetneje na Veliki planini. Križ (1649 m), avstrijska specialka ima obliko Na Križi (1632 m), je kota v sredini te planote. Pore- bernice pa so morda v bližini kote Križ, ali pa so celo drugo ime za ta kraj. Ime pa da- nes ni več v rabi. Zadnji kraj, ki je naštet v vrsti kamniških posesti, je »Medvedia Do- lina«. Čeprav je Vlasto Kopač v navedenem članku naštel več imen, ki so v zvezi z be- sedo medved, tako Medvedovo lašto v Zele- niških špicah pod Planjavo, ali V medvedji lasti pod Veliko planino ter Medvedov brlog in Medvedovo jamo pod Mokrico na drugi strani doline, kraja Medvedja dolina nima navedenega. Ime je zapisal Pavel Kunaver v obliki Medvedove doline.^ To je majhna dolina poleg Konjske pod Veliko planino. Že pri tem malem številu zapisanih imen naletimo pri poskusu lokalizacije po štiri in pol stoletjih od zapisa na precejšnje te- žave. Pri tem pa moramo pomisliti še na to, da so tu naštete planine in pomembnejši vrhovi, ne pa malopomembiii kraji, za kate- rih ime je vedelo le nekaj pastirjev in lov- cev. Zato ni odveč, če ta stara, iz ljudstva zrasla ledinska imena zapišemo, ugotovimo, ob kakšni priložnosti nastopajo v zgodovin- skih virih in jim skušamo določiti današnje mesto. OPOMBE i I Poleg franciscejskih katastrov za katastrski i občini Županje njive in Črno, obeh iz leta 1826, i in mejnih popisov katastrskih občin Županje \ njive, Črna, Podveza in Sv. Duh (vse v Držav- nem arhivu Slovenije), sem uporabljal naslednje zemljevide: Specialkarte der österr.-ungar. Mo- narchie, Bosnien's und Hercegovina und der an- grenzenden Theile des Auslandes. K. u. k. mili- tär-geographisches Institut. Merilo 1:75.000. Zone 20, Colonne XI, Eisenkappel-Kanker. — Special- no karto Vojnogeografskega instituta Kraljevine Jugoslavije. Merilo 1:25.000. List Ljubljana 1-d (iz leta 1938) in 2-c (iz leta 1939). — Planinske karte Slovenije. List 2. Karavanke, Kamniške alpe in soseščina. Merilo 1:75.000. Ljubljana 1954. — Historischer Atlas der österreichischen Alpen- länder. Wien 1929. Landesgerichtskarte, Blatt 31, Laibach. 1. V. Kopač, Krajevna imena v Grintovcih; Gore in ljudje I, 1946, str. 47—49, 204—208; II, 1947, str. 38—42. — 2. V. Valenčič, Bistriški gozd in kamniški meščani; Kamniški zbornik III, 1957, str. 85 si. To listino je objavil B. Otorepec, Pri- vilegijska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528; Kamniški zbornik IV, 1958, str. 104, 105. — 3. Nekatere starejše karte imajo navedeno ime kra- ja še v stari obliki, tako: Carte von Inner- österreich nach den neuesten astronomischen Ortsbestimungen und andern Hülfsquellen ge- zeichnet von Joseph de Castro, verlegt in Wien bey T. Mollo, 1812, v obliki Nabrese in druga taka karta: Oberkrain oder der Laybacher Kreis entworfen und gezeichnet von Joseph Karl Kin- dermann, gestochen zu Wien von Christoph Jun- ker, verlegt bey Franz Xaver Miller, Buchhaen- dler zu Graetz, 1797, v obliki Na Brese. — 4. A. Meli u. H. Pirchegger, Steirische Gerichtsbe- schreibungen; Quellen zur Verfassungs- und Ver- waltungsgeschichte der Steiermark I. Graz 1914. Str. 405, 406. — 5, Definitive Grenzbeschreibung der Gemeinde Podwescha (rokopis v DAS). — 6. V. Kopač, Krajevna imena v Grintovcih; Gore in ljudje I, str. 206. — 7. A. Stegenšek, O naj- starejši zgodovini gorenjegrajskega okraja; ČZN VII 1910, str. 6. 7. — I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant. II/l. Das Benediktiner- Stift Oberburg. Marburg 1876. Str. 48—50. — 8. A. Stegenšek, O najstarejši zgodovini gornje- grajskega okraja. Str. 7. — I. Orožen, Das Bene- diktiner-Stift Oberburg. Str. 171, 172. Listina o tem sklepu je objavljena v nemškem zapisu v österreichische Weistiimer X, Wien 1913, str. 277, 278 in V A. Meli u. H. Pirchegger, Steirische Ge- richtsbeschreibungen, str. 404, 405; v latinskem zapisu pa v I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, str. 309—311 in v Österreichische Weisthümer VI, Wien 1881, str. 404, 405. — 9. P. Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj; Kam- niški zbornik V, 1959, str. 199. 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O PETKOVŠKOVI SLIKI »BENEŠKA KUHINJA« RAFAEL OGRIN Ko so.27. januarja 1890 sodnij.sko popisali Petkovškove slike, sia bili med njimi dve »Beneški kuhinji« in sicer prva, velika 200 X 150 cm, v lepem zlatem okviru, in druga, »nedogotovljena«, nekoliko manjše velikosti. Dne 4. junija 1890 se je Petkovšek prvič vrnil s Studenca. To poletje je prodal Ga- brijelu Jelovšku nmnj.šo »Kuhinjo«. Ker je bila slika nedogotovljeim, jo je dal Jelovšek slikarju Kopaču, da jo je izdelal, in jo je pozneje daroval svojemu zetu Polaku. Prvo »Beneško kuhinjo« pa je Petkovšek 14. no- vembra istega leta poslal na Dunaj in sicer ne v Künstlerhaus, kakor se je doslej vedno trdilo, marveč v avstrijski Kunstverein, kot je razvidno iz tovornega lista, s katerim je bila slika vrnjena. Tovorni list je ohranjen v Petkovškovih sodnih spisih. Kunstverein je imel svoje razstavne pro- store v Tuchlaubenu. Bilo je to društvo pri- jateljev umetnosti, ki je skrbelo za razstavo in prodajo umetnin. Člani so dobivali proti nekemu letnemu prispevku delnice, ki so veljale kot srečke za vsakoletno žrebanje umetnin, ki so se nakupile iz članskih pri- spevkov.' Kunstverein Petkovškove slike ni kupil, marveč jo je 26. avgusta 1891 vrnil po želez- nici na Petkovškov naslov v Borovnico. Tja jo je šel Petkovšek takoj iskat, ko se je 10. oktobra tistega leta drugič vrnil s Stu- denca. Sliko je nato še isti mesec peljal raz- stavljat v Ljubljano in jo v začetku januarja 1892 vzel s seboj v München. Od tam je bila slika vrnjena U. maja istega leta v Verd, kjer jo je 19. maja ceniL Simon Ogriii na 50 gld. Dne 4. junija pa je poročal Petkov- škov varuli sodniji, da je to sliko prodal pod roko poštarju Obrezi za 40 gld. V cenilnem zapisniku so nato Ogrinovo cenitev popra- vili od 50 na 40 gld in popravili tudi prenos in končno vsoto v številkah in besedah. Ob smrti poštarja Obreze je podedoval premo- ženje njegov nečak Ernest Hribar, ki je vse razprodal in se preselil na Jesenice na Do- lenjskem. Njegovim potomcem ni znano, kam je prešla slika »Beneška kuhinja«. Med slikami, ki jih je Simon Ogrin cenil 19. maja 1892, je bila še skica »Beneške ku- hinje«, ki je prišla pozneje v last Jurci na Vrhniki. Dne 8. januarja 1892 je Petkov- škova mati poročala sodišču, da njen sin pridno slika in da je izgotovil že dve sliki, tretjo pa ima v delu. Ena izmed teh treh je morala biti zgornja skica. Tako je znana slika »Beneška kuhinja« v treh izvodih: I. velikost 200 X 150 cm. Slika je bila raz- stavljena na Dunaju in v Ljubljani; kupil jo je poštar Obreza ter je bržkone izgub- ljena. II. velikost 120 X 134,5 cm. Slika je last J. Polaka. Ob popisu 27. januarja 1890 je bila označena kot nedogotovljena in jo je izdelal do kraja slikar Kopač. III. velikost 79 X 77 cm. Študija je bila v lasti Jurce na Vrhniki. Ko sem pisal članek o Petkovšku, ki je bil objavljen v 2. številki II. letnika Kro- nike leta 1954, so bili originalni Petkovškovi sodnijski spisi v NUK^ založeni in sem zato uporabljal Veselov izpisek iz njih. Iz teli pa se usoda posameznih Petkovškovih slik ni dala ugotoviti. Zato sem posnel po članku M. Marolta v Močilniku,^ da je »Beneška ku- hinja«, »ki jo je hotel Petkovšek poslati v dunajski Künstlerhaus v razstavo, istovetna s tisto, ki je danes v lasti J. Polaka«. Šele po izidu članka v Kroniki, ko je bilo mogoče pregledati originalne sodne spise, sem ugotovil, da je bila moja označba »Be- neške kuhinje« L in II. prav obratna, in da je od mene označena »Beneška kuhinja II« v resnici »Beneška kuhinja L«, to je tista, ki je bila razstavljena na Dunaju ter v Ljub- ljani in pod roko prodana poštarju Obrezi, in da je od mene označena »Beneška kuhi- nja I.« v resnici »Beneška kuhinja II.«, to je tista, ki jo je Petkovšek sam prodal Je- lovšku in ki ni bila nikjer razstavljena. OPOMBE 1. Brockhaus, Konversations Lexikon 1898, 10. : Bd., »Kunstvereine«. — 2. Sodni spisi o varuštvu i in zapuščini J. Petkovška v rokopisnem oddelku ; NUK. — 3. Močilnik, list dijaškega krožka »Vrh- : nika«, I. leto, 2. štev., 1940, str. 40. ^ 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BRONASTA STAIUETA VENERE IZ EMONSKE INSULE XXIX LJUDMILA PLESNICAR-GEC Ob priliki sistematičnili zaščitnih izko- pavanj emonske insule XXIX na prostoru prihodnjega Trga revolucije v Ljubljani smo leta 1962 pri odstranjevanju ruševiii- skih plasti naleteli na bronasto statueto. Plast, v kateri smo našli statueto, predstav- lja v primerjavi s celotnim izkopanim kom- pleksom predzadnjo gradbeno fazo, pome- šano z obilico žganine, drobcev malte in kosov opeke. Statueta predstavlja golo boginjo Venero. Visoka je 9,6 cm in pokrita s slabo, na ne- katerih mestih razjedeno patino, ki je na- čela in poškodovala obraz, roke, ramena in prednji del nog. Zadnja stran leve noge in levega boka je pokrita z zeleno plemenito patino. Figura je naslonjena na iztegnjeno desno nogo, medtem ko je leva rahlo uslo- čena v kolenu. Zaradi tega je cela postava rahlo upognjena v obliki črke S. Desna noga je ravna, stopalo oblikovano, vendar prsti niso nakazani. Stegno je nad kolenom verti- kalno odebeljeno, medtem ko je desno bedro zaradi položaja noge nekoliko privzdignje- no. Leva noga je v kolenu nekoliko upog- njena. Stopalo manjka, vendar je peta ohra- njena, kar kaže, da se je noga dotikala tal samo s prsti. Desna roka je ohranjena le do komolca in se tesno prilega životu. Iz dela ohranjenega komolca pa lahko sklepamo, da je bila roka rahlo skrčena, iz česar sledi, da je morebiti držala v roki atribut' ali pa navzven obrnjeno dlan.^ Leva roka je spu- ščena ob telesu, rahlo usločena naprej in dlan položena v krilo. Spodnji del roke, za- pestje in dlan so močno odebeljeni. Odebe- litev na zapestju kaže, da je bila dlan se- kundarno aplicirana na že fragmentirano roko, kar se je zgodilo takoj po odlitju sta- tuete ali pa kdaj pozneje. Prsti na roki so grobo, sumarno nakazani, razen palca, ki se loči od drugih prstov. Cela roka pa je od zapestja grobo pritrjena ob život. Hrbet in boka so lepo izdelani in hrbtenica je zaradi drže rahlo usločena in nakazana z vertikal- no kaneluro, ki deli hrbet na dva dela in poudari elegantno držo statuete. Desna rama je nekoliko upognjena zaradi drže desne roke. Grudi so le nakazane in poudarjajo mladostni izraz boginje. Na tem delu je pa- tina močno načela površino, vendar lahko opazimo, da je umetnik po odlivu statuete rabil dleto in naknadno obdelal površino, predvsem predel ob levi roki. Poteze na obrazu so zabrisane zaradi sumarne obde- lave obraza in zaradi patine, ki ga je na- čela. Kljub temu se lahko ločijo posamezni deli obraza, kakor usta in nos. Frizura je sredi glave razdeljena s prečo in lasje so na temenu zbrani v vozel. Sekundarna obde- lava z dletom je poudarjena predvsem na laseh, kjer so posamezni prameni nakazani s poševnimi in vertikalnimi vrezi. Na laseh je pripet diadem, ki v zgornjem delu tudi kaže sledove dleta. Statueto iz insule XXIX lahko prištevamo med skupino tako imenovanih »Venus pu- dica*.' Prvotnemu originalu je brez dvoma bila vzor Praksitelova Afrodita iz Knida." Vprašanje je tudi, kdaj je nastal original naše statuete. Groba površina odlivka, pred- vsem pa sumarno izdelani obraz in glava kažeta, da je bil original večkrat, oziroma daljšo dobo odlivan, kar potrjuje dejstvo, da je umetnik že odlito statueto naknadno re- tuširal z dletom. Sledove dleta kažejo pred- vsem lasje in del trupa pod levo roko. Ven- dar je statueta ohranila plemenito držo zgodnjih rimskih kopij in helenističnega originala.' 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C; O D O V I X O Stilsko najbližja, tako po drži nog, roke kakor tudi glave, je statuteta iz Narodne biblioteke v Parizu." Prav tako jo lahko pri- merjamo predvsem po drži in obdelavi glave bronasti figuri iz Zaklopače' in bronasti statueti iz Kladušnice.* Vendar je stilsko bližja statuteti iz Zaklopače, tako glede pregiba leve noge in urejenosti frizure (lasje so na temenu zbrani v vozel). Dr. Grbič datira statucto iz Zaklopače v prehod iz 11. v 111. stoletje po n. e., v čas, ko so bile še v navadi frizure iz dobe Faustine in Krispine." Statueta iz insule XXIX ima prav tako lase spete v vozel, kar nam daje misliti, da tudi to statueto datiramo v isto obdobje. Vendar so okolnosti, v katerih je bila statueta najdena, eden izmed glavnih faktorjev, na katere se moramo opirati pri datiranju statuete iz inside XXIX. Podobne bronaste figurice s predstavo »Venus pudica« hrani Narodni muzej v Za- grebu. Objavljene statuete v »Vjesniku hrvatskoga arheološkoga društva« iz leta 1913 in 1914 so po obdelavi in frizuri zelo blizu naši statueti, posebno še figurice iz Novog sela pri Vinkovcih in Dobašnice kod Srba.'" Obe statueti imata na glavi diadem in sledove naknadne obdelave z dletom. Po vsej verjetnosti sodita v isto časovno obdob- je kakor statueta iz insule XXIX. Figura Venere je bila na splošno priljub- ljena v vsem Imperiju. Njen motiv je bil razširjen po vseh provincah rimske države. \ našem najožjem področju Panonije, po razprostranjenosti najdb sodeč, je bil motiv Venere tudi splošno razširjen. Primerkov bronastih statuet na tem področju ni veliko, vendar so posamezni kosi sami po sebi, po karakterju in stilski obdelavi tako značilni, da jih ne glede na izvor lahko navežemo na časovno omejeno obdobje rimske zgodovine. Kako je bil ta motiv Venere priljubljen, do- kazuje bronasta grupa Venere pri toaleti z antičnega voza iz Poljanca pri Ludbregu." Venus iz Poljanca kaže na keltsko tradicijo z vplivi rimske plastike. Čeprav je stilsko oddaljena od naše statuete, kaže na to, da je bil kult Venere, ali vsaj njen motiv pri- ljubljen in razširjen. Tudi pri vozu iz Po- ljanca težko govorimo o pravem kultu Ve- nere, vendar je že to dovolj, da ta tip statuete srečamo na profanih predmetih, kar nam daje misliti, da je sčasoma prešel v simbo- liko vsakdanjega življenja. Razlika med Venero iz Poljanca in našo statueto je v tem, da kaže Venus iz Poljanca na keltsko tra- dicijo z vplivi rimske plastike, medtem ko je figurica iz insule XXIX le kopija rimskih originalov. M. Šeper datira Venus iz Po- ljanca v II. stoletje n. e. na osnovi njene frizure, ki je identična s frizurami Dačank na reliefih Trajanovega stebra. Pri obrav- imvi in analogiji podobnih primerov upo- dobitve Venere moramo upoštevati dve pa- nonski bronasti plastiki. To je Venus iz Tac-Fovenypuszta, verjetno najlepša upo- dobitev Venere v Panoniji, in Venus iz Cam- pone (med Aquincumom in Vetus Salina).'^ Obe figurici predstavljata golo boginjo Ve- nus z jabolkom v roki. Obe sta datirani v zadnjo tretjino II. stol. n. e. v čas Faustine senior in Marca Aurelia.'^ Čeprav sta sta- tueti stilno kvalitetnejši, lahko že na osnovi samega motiva govorimo o razprostranjeno- sti priljubljene kultne motivike. Pri naštevanju in primerjavi pojavov Ve- nere ne smemo pozabiti na dve marmornati statueti (Venus pudica) iz Sapaje pri Ca- strum Laderata (Ram).'* To sta dve votivni ploščici s plastično upodobitvijo Venere. Ena izmed figuric ima ob sebi upodobitev Erosa. Značilna za te figurice je obdelava materiala in velikost, ki je podobna našim bronastim primerkom. Drža nog in rok ter modelacija telesa, predvsem pa velikost kaže bolj na kovinski odlitek, kakor na klesarsko tehniko. Prav v tem sta statueti iz Sapaje sorodni naši Veneri iz insule XXIX. Edith Tomas ju postavlja v zvezo s kultom Kabir," ki ima izvor na obalah Male Azije in otokov Tra- ilo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kijskega morja.'" Tomas Edith v svojem članku zaključuje, na osnovi koinparacije podobnega gradiva, da je na otoku Sapaji, kjer sta bili najdeni votivni plo.ščici, stal tempelj, posvečen Afroditi-Kabiri. Podobni spomeniki so bili v Panoniji najdeni še v Intercisi, Aquincumu in Brigetiumu." Znana je tudi votivna plošča oziroma kabirski re- lief iz Ptuja in sohica Venere z majhnim Erosom.'^ Venera-Kabira je vedno upodob- ljena z enim ali več Erosi. Po mišljenju Edith Tomasove ima v tem primeru Venera verjetno tudi pomen Magne Mater. Poleg znanih bronastih statuet Venere in marmornatih reliefnih upodobitev v zvezi s kultom Kabir moramo pri pojavu Venere sploh upoštevati tudi različne pojave tega božanstva, tako v tehniki kakor v samem materialu, ki je bilo lažje dosegljivo socialno šibkejšim plastem prebivalstva. Predstava Venere je znana tudi iz svinčenih ploščic votivnega tipa iz Brigetia," Pešte.^" Siska,^' Celovca,^^ dalje Münchna in tudi Smirne (Sedaj muzej v Lonvru).^' Antun Bauer snm- tra, da so bile vse te svinčene upodobitve Ve- nere votivni darovi aH pa spominki, ki so jih verniki kupovali pri obisku svetišča, kate- rim so bili drugi predmeti iz boljšega ma- teriala in kvalitetnejše izdelave nedoseg- ljivi.^" V teh svinčenih upodobitvah ne mo- remo iskati stilnih analogij, čeprav so v ve- čini primerov tudi one reproduciranje zna- nega in cenjenega monumentalnega motiva. Tovrstna množina Venerinih upodobitev v metalu ali kamnu nam pove, da so bile fi- gurice Venere splošno priljubljene i. s. kot predmet estetskega ali sakralnega značaja. Kakor sem že prej omenila, smo našli sta- tueto v ruševinski plasti. To je plast, ki smo jo zasledili po celotni površini odkopanega dela insule XXIX, ki se navezuje na pred- zadnjo gradbeno fazo insule. Statueto smo našli, kakor je pokazal poznejši izkop in- sule, ob robu centralnega dvorišča. Morebiti je statueta ob razrušitvi bila v enem izmed prostorov, ki so obkrožali dvorišče. V neposredni bližini statuete smo poleg obilice gradbenega materiala našli tudi bro- nasto fibulo, ki spada v skupino samostrel- nih fibul iz prve polovice III. stol. n. e.^* Statueto iz insule XXIX zaradi stilnih zna- čilnosti predvsem frizure lahko časovno na- vezujemo tudi na statueto iz Zaklopače,^' to je v prehod iz II. v III. stoletje n. e. Sumar- na obdelava statuete pa kaže, da je bil ori- ginal večkrat odlivan in daljšo dobo v upo- rabi. Ruševinsko plast, v kateri je bila sta- tueta, smo zasledili po celotni insuli XXIX in prav ta plast je, poleg fibule, ki datira v prvo polovico III. stol. n. e., glavni argu- ment za datacijo naše Venere. Kakor poro- čajo viri, so domačini sami leta 238 n. e. po- polnoma porušili in požgali Emono." To je bilo v zvezi s pohodom Maksimina Tračana, ko so ga obdonavske legije proglasile za ce- sarja. Sam Herodian piše o tem, kako so emonski meščani pred prihodom Maksi- mina, ki je prodiral proti Italiji, zapustili domove in požgali mesto. Debel sloj žganine in ruševin, ki smo jih zasledili po celotnem odkopanem področju novega Trga revolu- cije, govorijo za to, da gre za večje, kata- strofalno uničenje stavb. Naša plastika, naj- dena v tej plasti, to samo potrjuje in nam odpira možnost za nadaljnjo razčlenitev pla- sti in gradbenih faz insule XXIX. OPOMBE /. M. Grbic: Bronzana statueta Venere iz Za- klopače blizu Beograda. Starinar 1930, str. 181 do 184. — 2. Germaine Faider-Feytmans: Recueil des bronzes de Bavai. Paris 1957, pl. XVII, si. 68. — 3. Ernest Babelon: Catalogue des bronzes anti- ques de la Bibliotheque Nationale, Paris 1895, str. 101, si. 230. — Salomon Reinach: Repertoire de la statuaire greque et romaine, tome III, Paris 1920, str. 108, fig. 9, str. 109, fig. 5, 9. — 4. Anton Springer-P. Wolters: Die Kunst des Altertums, Leipzig 1923, str. 340, si. 639. — Gizela M. A. Richter: Greek, Etruscan and Roman Bronzes. New York, 1915, str. 117. — 5. G. Richter: op. cit., str. 117. — 6. Ernest Babelon: op. cit., str. 101, fig. 230. — 7. M. Grbic: op. cit., str. 181—184. — 8. Danica Nikolic: Venus de Kladušnica. Živa antika, god. VIII., Skopje 1958, str. 137—148. — 9. Miodrag Grbič: op. cit., str. 181—184. — 10. Dr. Josip Brunšmid: Antikni figuralni bronsani pred- meti u hrv. nar. muzeju u Zagrebu, str. 215, si. 16,17.v: Vjesnik hrvatskega arheološkega društva, zv. Xin, 1913 in 1914. — Mirko Šeper: Rim- ska kola iz Poljanca kod Ludbrega, Zagreb 1962. — 12. Archäologische Funde in Ungarn. Corvina, Budapest 1956, str. 223, 211. — 13. Archäologo- gische Funde: op. cit., str. 210. — 14. Dr. Edith Tomas: Spomenici kulta Afrodite Kabeire u du- navskim provincijama carskih vremena, str. 31 do 40, si. 1, 2. v: Rad Vojvodjanskih muzeja. Novi Sad 1958. — 15. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 36. — 16. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 36. — 17. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 38. — 18. M. Abramic: Poetovio, Ptuj 1925, str. 155, si. 109. — 19. Kubi- tschek: Jbh. d. Zentr. Kom. 1904, str. 171, si. 125. — 20. Antun Bauer: Rimska olovna plastika, str. 6. v: Vjesnik hrvatskoga arh. dr. 1936, Zagreb. — 21. A. Bauer: op. cit., str. 6. — 22. A. Bauer: op. cit., str. 18, 19. — 23. A. Bauer: op. cit., str. 8. — 24. A. Bauer: op. cit. str. 8. — 25. Kovrig Ilo- na: Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien, 1937, str. 125; Dissertationes Panno- nicae. Series II, Nr. 4. — 26. M. Grbič: op. cit., str. 181—184. — 27. Dr. Josip Klemene: Zgodo- vina Emone, str. 331. v: Zgodovina Ljubljane 1955. Herodian: 8. 1. 4. 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K li A] I'] V NO ZGODOVINO PRVO OIROŠKO ZAVETIŠČE V LJUBLJANI IVAN SLOKAR Avstrijska državna uprava je pospeševala od časa prosvetljenstva dalje zajposlitev otrok v industriji, češ da predstavlja sred- stvo za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. V zaščito otrok, zaposlenih v go- spodarstvu, pa ni izdala razen nekih ne- pomembnih in kmalu pozabljenih odredb nobenih predpisov. Vsa zadevna dolgoletna posvetovanja so ostala brezuspešna. Šele v obrtnem zakonu, ki je stopil v veljavo v začetku leta I860, najdemo tudi določbe o zaščiti otrok v delovnem razmerju. Enako pereč je bil problem, kako zašči- titi majhne otroke, katerih starši so bili v delovnem razmerju v tovarnah ali so služili kot dninarji pri drugih zaposlitvah. Pri takratnih nizkih mezdah je morala tudi mati takih otrok poiskati kako zaposlitev, zato so otroci ostali popolnoma sami sebi prepuščeni. Kakor je naraščalo število pre- bivavcev in gospodarskih podjetij, tako se je stopnjevalo tudi število zaposlenih star- šev. Leta 1800 je imela Ljubljana 9731, leta 1846 pa 18.583 prebivavcev, torej skoraj dvakrat toliko. Medtem sta nastali rafineriji sladkorja in bombažna predilnica, ki sta zaposlovali precejšnje število delavcev Odkar je ustanovil Janez Friderik Oberlin leta 1779 v Alzaciji prvo otroško zavetišče, ki naj bi otroke v predšolskih letih zaščitilo pred zanemarjanjem, je ta zgled le zelo po- časi prodiral v svet. Avstrijska država te zapuščenosti otrok ni videla. Zganila pa so se počasi usmiljena srca zasebnikov, ki so hoteli pomagati otrokom z ustanovitvijo za- sebnih društev. Toda pod Metternichovim absolutističnim režimom so bila v"sa zasebna društva sumljiva. Zato "je bila potrebna zakonita podlaga tudi za taka dobrodelna društva. Šele cesarski odlok z dne 21. febru- arja 1832 je dovolil ustanavljanje društev za zavetišča majhnih otrok, ki pa so morala biti pod nadzorstvom škofijskega konzistor- ja. Zavetišča niso smela sprejemati nad 5 let starih otrok, morala so se vzdrževati iz- ključno s prostovoljnimi prispevki in se niso smela potegovati za nobeno podporo iz jav- nili fondov. To je sporočila študijska dvorna komisija guberniju dne 26. februarja 1832, gubcrnij pa okrožnim glavarstvom in škofijskemu ordinariatu dne 12. marca 1832.' Do ustanovitve društva za vzdrževanje zavetišča za majhne otroke je prišlo v Ljubljani šele po preteku 3 let, kljub temu da je komisija za ubožnico v Ljubljani opo- zorila deželno predsedstvo z vlogo z dne 19. februarja 1833, da obstajajo v nekaterih avstrijskih deželah že taki zavodi in da bi bilo priporočljivo opozoriti javnost po časo- pisih na korist take ustanove.^ Končno je prišlo leta 1835 do ustanovitve dobrodelnega društva v Ljubljani. Pravila so mu bila odobrena 14. avgusta 1835. Njegov odbor je obstajal iz 24 žensk vseh stanov. Načelovala mu je soproga vsakokratnega deželnega guvernerja. Direktor je bil šent- jakobski župnik Janez Krizostom Pohlin. Vrhovno nadzorstvo nad delom društva si je pridržal gubemij.^ Otroško zavetišče je bilo odprto 4. novembra 1835. Do konca leta 1843 je imelo svoje prostore v Rožni ulici št. 108 (danes št. 21). Sprejemalo je otroke v starosti od 2 do 6, pozneje do 7 let. Starši so oddajali otroke v zavod poleti ob 6., pozimi ob 7. uri. Zaradi kosila so jih ob 12. uri spet prevzeli ter jih vrnili ob 13. uri. Otroci, ki so prinesli s seboj suho hrano, so jo med 12. in 13. uro pojedli. V zimskem času so otroci zapuščali zavetišče, ko se je začelo mračiti, v drugih letnih časih pa med 6. in 7. uro zvečer. Od oktobra 1839 naprej so najrevnejši otroci dobivali pozimi v zavodu brezplačno kosilo. Teh je bilo leta 1840 okoli 40. Na- stavljena sta bila učitelj in negovalka. Naj- manj enkrat tedensko je inspiciral zavod zdravnik.* Od konca 1835 do konca 1839 je obiskalo zavetišče 469 otrok in sicer 249 dečkov in 220 deklic. V letu 1839 jih je bilo 123 in to 19 iz šenklavške župnije, 55 iz šentjakob- ske, 19 iz frančiškanske, 4 iz šempetrske, 23 iz Trnovega in 1 iz Rudnika. Nekateri starši teh gojencev so prispevali prosto- voljno po 2 krajcarja dnevno. Drugi dobrot- niki so plačevali po 12 kr tedensko kot prispevek za enega otroka. Društvo je po- zivalo javnost tudi po časnikih, naj bi pod- pirala zavod s tem, da bi darovala živila, s čimer bi omogočila, da bi čim večje število revnih otrok dobivalo brezplačno kosilo.'' Dečki so se zjutraj najprej igrali, od tri- četrt na 8 do tričetrt na 10 se je igral z njimi učitelj, ki jih je nato do 11. ure po- učeval v črkovanju in v računanju na pa- met. Deklice so se učile plesti nogavice in jopice. V ta namen potrebno volno so daro- vale vsako leto ženske vseh stanov. Od deklic spletene jopice in nogavice je zavod razdeljeval med najrevnejše gojence. Leta 1839 so razdelili 30 jopic in 62 parov noga- vic, leta 1841 pa 43 jopic in 73 parov no- gavic® 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V letu 1840 je obiskovalo zavetišče 63 deč- kov in 65 deklic, v letu 1841 pa 66 dečkov in 75 deklic.'^ Dne 30. septembra 1843 je kupilo društvo hišo v Florjanski ulici (da- nes Gornji trg) št 27, v katero se je preselilo otroško zavetišče. To poslopje je bilo v ta namen zelo prikladno, ker leži za njim na pobočju grajskega griča obširen vrt.® Leta 1849 je obiskovalo zav^od 96 dečkov in 81 deklic, leta 1850 le 58 dečkov in 43 deklic, leta 1858 pa 59 dečkov in 58 deklic« Prostovoljni prispevki niso zadostovali za vzdrževanje zavoda. Zato je društvo prire- jalo vsako' leto razkošne zabave in uporab- ljalo njihove prebitke v prid zavetišču. Pre- bitek velikega plesa dne U. februarja 1839 na strelišču je znašal 419 gld 52 kr. Dne 12. februarja 1840 prirejeni ples v maskah v redutni dvorani je izkazal prebitek 781 gld. Vsako leto je bil ples v maskah in večerna veselica. Od leta 1847 naprej so bile te pri- reditve v kazini ali pa im strelišču.'" Sicer pa so ohranjeni o finančnem poslovanju društva le sporadični podatki. V poslovnem letu od 4. nov. 1843 do 4. nov. 1844 je imelo društvo imslednje dohodke:" Škof Wolf........ 50 gld Kapitelj in duhovščina ... 41 gld Ljubljanske žene...... 510 gld Drugi dobrotniki...... 161 gld Ples........... 501 gld Zabava v kazini...... 324 gld Darila .......... 155 gld Skupaj . . . 1742 gld Izdatki društva so znašali leta 1849 .... 1962 gld leta 1850 .... 1373 gld leta 1858 .... 1370 gld'2 Plača učitelja je znašala 1843/44 kar 240 goldinarjev, izdatek za negovalko in deklo 132 gld.'ä Okoli polovico vseh izdatkov so krili prebitki vsakoletnih veselic. Niti ob- čina niti dežela niti država niso prispevale ničesar. Vsa skrb za omiljenje zanemarje- nosti otrok najrevnejšega delovnega ljudstva je bila prepuščena dobri volji premožnejših slojev. Zato so bili na slovenskih tleh taki zavodi leta 1849 razen v Ljubljani le še v Celovcu, Trstu in Kopru." Nedvomno je bilo z ustanovitvijo zave- tišča za otroke v starosti od 2 do 6 oziroma 7 let marsikateri zaposleni materi v Ljub- ljani precej pomagano. Nihče pa ni mislil na usodo otrok do 2 let starosti. Zato je bila umrljivost dojenčkov in otrok v najnežnejši dobi tudi v Ljubljani gotovo zelo visoka. Da bi se temii zlu odpomoglo, so začeli najprej v Franciji in Belgiji ustanavljati »jasli« za dojenčke in otroke do starosti 2 let. Prve jasli so nastale v Parizu leta 1844, v Avstriji 1849 na Dunaju.'' Jasli na Dunaju so pokazale zelo povoljen uspeh. Zato je opozorilo ministrstvo za notranje zadeve 23. decembra 1852 namestništva vseh avstrij- skih dežel, naj bi po zgledu Francije in Bel- gije in spričo uspehov dunajskih jasli po- speševala ustanovitev takih zavodov. Mini- strstvo je v svojem oklicu opisalo zelo obširno vse koristi, ki jih nudijo jasli za narodno zdravje in socialno pomoč. Na- mestništvo v Ljubljani je sporočilo to željo ljubljanskemu magistratu in škofijskemu ordinariatu. Na seji občinskega sveta dne 7. aprila 1853 je prebral župan Burger raz- pis namestništva glede ustanavljanja jasli za oskrbo otrok zaposlenih revnih staršev v starosti od 2 do 14 let. V razpravo je posegel posebno občinski svetnik dr. Ivan Cuber, doktor medicine, C. kr. profesor in ravnatelj deželnih dobro- delnih zavodov, ki je podal obširen referat. Njegova zanimiva izvajanja so v glavnem sledeča: Jasli kot zavodi za oskrbo otrok so zadeva najnovejšega časa; doseči morejo svoj namen in uspevati le v mestih in na- selbinah s številnim prebivavstvom, kjer je dosegla industrija visoko raven razvoja; tu soi mnoge in obširne tovarne in manufakture, katerim so potrebne množične delovne moči; v mestih is številnim prebivavstvom in uspe- vaj očo industrijo je podjetni industrialec prav rad voljan žrtvovati denarne prispevke za tiste potrebe, ki pospešujejo poroke in s tem večajo število delavskega razreda, ki mu dovaja čim več novih delovnih moči, ker pride s tem na svoj račun. Dalje je dr. Cuber izvajal, da ima manufakturist tak zavod za kapital, iz katerega črpa potrebne moči za svoj posel in ga lastna korist spodbuja, da ta kapital s premišljeno podporo ohrani in poveča. Na ta način si pri ustanovitvi jasli podajata roke državljan, ki se ukvarja z industrijo, in revno delovno ljudstvo za medsebojno pospeševanje svojih koristi, kar predstavlja pogoj za izvedljivost in uspe- vanje takega zavoda. Popolnoma drugačen je položaj v krajih, kjer ni pomembne indu- strije, kjer ni obširnih tovarn in kjer ne primanjkuje delovnih rok. V takih mestih — morda z edino izjemoi na deželi v času žetve — ne more žena dobiti izven hiše bist- vene trajne zaposlitve, njeno delo je ome- jeno na gospodinjstvo in na tako delo, ki ji ne onemogoča oskrbovati otroke na domu. V Ljubljani je sladkorna rafinerija, ki za- 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO posluje le malo žensk, in bombažna predil- nica, kjer delajo nekaj dorasle deklice, tako da tukajšnji industriji ne primanjkuje de- lovnih moči. Pri natančni presoji tukajšnjih razmer tak zavod (jasli) v Ljubljani ni niti zaželen. Nagnjenost k nobeni ali k lahki zaposlitvi pri tukajšnjem revnem delavstvu je znana. Obstoj jasli bi mogel imeti za po- sledico lahkomiselne poroke in s tem po- miiožitev proletariata. Občina kot taka ne sme ustanavljati jasli, edino zasebna dru- štva in industrijska združenja jih morejo zaradi medsebojnih koristi z uspehom po- stavljati, ker je za obstoj jasli nujno po- trebna obsežna industrializacija. Stroški za zdrave prostore, za vzdrževanje negovalk in dojilj in za nabavo inventarja zahtevajo pomembne fonde, ki se ne morejo zbrati iz majhnih prispevkov revnih mater in iz dobrodelnih prispevkov za ta namen. Dok- tor Čuber je končno predlagal, naj občinski svet sklene, da ustanovitev jasli v Ljubljani glede na krajevne razmere ne bi ustrezala svojemu namenu in da se tak zavod zaradi pomanjkanja potrebnih pogojev ne bi mo- gel vzdrževati. Ta predlog sta podprla tudi občinski svet- nik dr. Rudolf in kanonik Novak, nato je bil soglasno sprejet.'" Škofijski Ordinariat je sporočil že 7. marca 1853 namestništvu svoje odklonilno stališče, češ da jasli v Ljub- ljani niso potrebne. Dne 8. aprila 1853 je sporočil magistrat namestništvu enako ne- gativno stališče z motivacijo, ki jo je raz- ložil dr. Cuber." OPOMBE Arhivski Diri: Mestni arhiv ljubljanski (MAlj), Reg 1, taso. 395; Knjiga hiš; Cod 111 1853, fol. 18—20. — Državni arhiv LRS (DAS), 1835, 301—600 II; Gub. a., fase. 55/18; Nam. a., fase. 18—1 (1850—1856). Tiskani viri: Carniolia IV, 1842, str. 66, 70, 75 (Die Kleinkinderbewahranstalt in Laibach). — Costa H., Reiseerinnerungen aus Krain. — Lai- bacher Zeitung. — Sammlung der Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernements- gebiet im Königreich lUyrien 1832. — Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie 1849-51, 1858-59. Opombe: 1. Sammlung der Gesetze, str. 56. — 2. DAS, 1833 301—600 II. — 5. DAS, Gub. a., fase. 55/18; Costa, op. cit., str. 26—27. — 4. Car- niolia IV, 1842. — 5. Laibacher Zeitung 29. okt. in 17. dec. 1859. — 6. Carn IV 1842, Laibacher Zeitung 17. dec. 1839. — 7. MAlj, Reg I, fase. 393. — 8. Anhang zur Laibacher Zeitung 20. jan. 1844; MAlj, knjiga hiš. — 9. Tafeln zur Statistik 1849-51 in 1858-59. — 10. Laib. Zeitung 23. febr. 1839, 18. febr. 1840, Intelligenzblatt zur Laib. Zeit. 16. jan. 1841 in 22. jan. 1842, Laib. Zeit. 25. febr. 1843 in 22. dec. 1844, Intelligenz- blatt zur Laib. Zeit. 12. jan. 1847 in 23. marca 1847, Anhang zur Laib. Zeit. 13. jan. 1848, 20. jan. 1849, 3. marca 1849, 16. marca 1850, 23. jan. in 30. jan. 1851. — //. Intelligenzblatt zur Laib. Zeit. 21. nov. 1844. — 12. Tafeln zur Statistik 1849-51 in 1858-59. — 13. Intelligenzblatt zur Laib. Zeit. 21. nov. 1844. — 14. Tafeln zur Sta- tistik 1849-51. — 15. Geslo »Kinderfürsorge« v Handwörterbuch der Staatswissenschaften. — 16. MAlj, Cod III, 1853, fol. 18—20. — 17. DAS, Nam. a., fase. 18—1 (1850-56). 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MODULARNE MERE ZAPLAŠKEGA ZVONIKA PO LEVSTIKU TINE KURENT V svojem eseju Popotovanje iz Litije do Čateža je pred dobrimi sto leti Levstik opi- sal mere zaplaškega zvonika: »Sir j ave ima tri sežnje, visok jih je pa enajst brez klo- buka, ki meri sedem sežnjev.« Modularno izmere zaplaškega zvonika. Modularni mnogokrat- niki, ki določajo širino in višino posameznih členov in ce- lote, so členi drugega Fibonaccijevega zaporedja. To je pri nas eden poslednjih primerov uporabe aditivnega zaporedja 1-3-4-7-11-18... pri arhitektonskem komponiranju Števila tri, enajst, sedem so členi aditiv- nega zaporedja 1-3-4-7-11 in tako na- prej. Prvo zaporedje te vrste (namreč 1 - 2 - 3-5-8-13 itd.) pozna Evropa pod imenom Fibonaccijevo zaporedje od XIII. stoletja dalje, toda zaporedja te vrste so bila znana že v najstarejših obdobjih arhitekture. Keop- sova piramida na primer ima razmerje med višino in osnovnico 7:11, kar je aproksi- macija zlatega reza. Obe števili, 7 in 11, sta člena že omenjenega zaporedja 1-3-4-?- 11. Isto zaporedje se da ugotoviti z modu- larno analizo pri grških templjih. Uporabo aditivnih zaporedij v rimski arhitekturi je ugotovila Milica Detoni v svojem delu Mo- dularna rekonstrukcija Emone. — Ta zapo- redja so bila uporabljana pri kompoziciji svetišč tudi v srednjem veku in pred dobri- mi sto leti tudi pri zaplaškem zvoniku. Ta zvonik je samo eden od poslednjih primerov , v pettisočletni kontinuiteti uporabe aditiv- nih zaporedij v arhitektonski kompoziciji svetišč. Ravno zato, ker je bilo uporabljano v kompoziciji kultnih zgradb, se je ključno število v zaporedju, namreč 7, povezalo s pojmom čudežnega, nadnaravnega in prav- ljičnega. Poleg tega členi drugega zaporedja s ključnim členom 7 omogočajo racionalne aproksimacije razmerij z najbolj pogostimi iracionalnimi števili, kot so n, 1/2, l/3, ^5, cp in 6. Z grško črko q) označujemo Fidiji na čast proporcijo zlatega reza. Razmerja med sosednjimi členi Fibonaccijevih zaporedij limitirajo k zlatemu rezu. Z grško črko @ označujemo koeficient, ki meri 1 -l- 1/2. Raz- merja med sosednimi členi Pellovih aditiv- nih zaporedij limitirajo k vrednosti 0. Levstiku smo lahko za njegovo natančno sporočilo o modularnih izmerah zaplaškega DUNAJSKI ANTROPOMETRIJSKl MERSKI SISTEM V VEUAVI DO 1 JANUARJA 1876 LETA, PRAKTIČNO V RABI DO LETA 1920 KO JE BIL Z ZAKONOM PREPOVEDAN DANES SE ŠE RABI V KOLARSTVU. Dunajska antropometrika. Seženj, ki je služil za modul v merski kompoziciji zaplaškega zvonika, meri v naših merah 1,896 m 1211 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zvonika hvaležni. Danes namreč ljudje s j humanistično izobrazbo, tisti, ki jih ozna-j čujemo za umetnike, in celo novinarji neradi eksaktno določajo količine. Kdor navaja ' statistične podatke, se danes običajno opra-. vičuje, češ »oprostite, da vas morim s šte-, vilkami«. Levstik pa je s svojim poročilom o merah zaplaškega zvonika izpričal, da so bile nekatere osnove modularnega koniponi- ranja pred sto leti pri nas še žive. OPOMBE Literatura: Fran Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, SG 1858; Ernst Neufert, Bauordnungslehre (Weist Berlin, 1961) ; Milica Detoni, Modularna rekonstrukcija Emone (ro- kopis, 1961); Tine Kurent, Izbor preferen- cialnih modularnih mer za dimenzioniranje grad- benih elementov (Tiskovna komisija univerze v Ljubljani, 1961). BLAZNIK IN KRAJEVNA ZGODOVINA 28. junija 1963 je dr. Pavle Blaznih stopil v enoinšestdeseto leto starosti z enako de- lovno vnemo kot je bila dosedanja. Vztrajno razvija svoj znanstveni program, ki si ga je začrtal že s svojimi prvimi deli in po- sebej z disertacijo o nastanku kmetij v Sel- ški dolini. Od večine drugih sodobnih slo- venskih zgodovinarjev ga razlikuje morda prav to potrpežljivo, dosledno in načrtno razvijanje enotnega, po kraju in stroki spe- cializiranega programa skozi več desetletij, delovnega programa, ki je kljub navidezni omejitvi tako obsežen, da je vreden, da si ga zgodovinar izbere za svoje življenjsko delo. V jedru tega programa so ljudje okrog Škofje Loke, rodovi, ki so skoraj tisočletje preživljali mirne in burne čase v območju obeh Sor pod freisinškim loškim gospo- stvom. Blaznika pri tem zanima predvsem vse tisto, kar je najbolj elementarnega in odločujočega za njihovo življenje, proizvod- nja — največ agrarna, pozneje tudi druga — in družbeno razmerje do zemljiškega go- spostva. Razvoj skuša Blaznik kar moč za- grabiti pri samem začetku in mu slediti .skozi vso fevdalno dobo, ga po postopkih, ki jih je v veliki meri sam razvil glede na slovenske razmere, rekonstruirati iz listin, urbarjev in davčnega gradiva. Ko ti obsežni viri, ki bi bili sami po sebi neveščemu mu- tasti, spregovore v Blaznikóvi obdelavi, bo bralec le redkokdaj slutil, koliko drobnega dela leži med njimi in tem, kar je v strnjeni obliki objavljeno. Izdelana metoda in praksa v obdelavi agrarnih vprašanj omogočata Blazniku, da včasih poseže tudi izven frei- sinškili ozemelj. Naštevanje glavnih Blaznikovili del bi .samo po sebi ne osvetlilo njihovega pomena, ki dejansko po izhodiščih, usmeritvi, tehniki in smotrih daleč presega na videz lokalni okvir. Ko se je v XIX. stoletju začelo zani- manje zgodovinarjev preusmerjati od kro- nističnega ali v najboljšem primeru eseji- stičnega podajanja pomembnih dogodkov tudi na gospodarstvo in družbo, je ta nova usmeritev sprožila vrsto sprememb, ki še do danes niso končane. Gibalo zgodovine je izgubljalo svoje poosebljenje v posamezni- kih in zanimanje so vzbudili vzroki in ob- like družbenega dogajanja. Prvi splošni orisi, ki so se naslanjali na nekaj najbolj dosegljivih podatkov, so odprli mnoge pro- bleme in nakazali mnoge rešitve, od katerih so — kot pri vsakem odkrivanju novih pod- ročij — nekatere obveljale in nekatere ne. V zadnjem času pa je več ali manj samo- niklo prišlo do spoznanja, da je treba pri gospodarski in družbeni zgodovini nadalje- vati in včasih na novo začeti predvsem zo- pet pri izvirnem gradivu, raziskovati zgo- dovinsko dogajanje najprej v ožjem pojav- nem okolju in graditi splošnejše preglede na dobro obdelanih krajevnih dognanjih, ki morejo najbolj ohraniti svežino in nepo- srednost samega dogajanja in nuditi njegovo najbolj preprosto in naravno razlago. Ne da bi bil kakor koli teoretično razgla- sil to smer, je Blaznik po nagnjenjih, sposob- nostih in na srednjeveško agrarno zgodovino usmerjenem šolanju postal pri Slovencih njen najbolj vidni in dosledni predstavnik. Tako sklenjen, nadroben in zanesljiv pre- gled nastanka in razvoja kmetij ter njihove strukture ter družbenega položaja kmetov, kakršnega daje Blaznik v zaporednih delih za loško gospostvo, je izjemen celo pri narodih, ki so sicer v gospodarski zgodovini daleč pred nami. Zapletena posestna struk- tura gospostev dobiva v Blaznikovili obde- lavah nazornejšo in prijemljivo podobo. V nadaljevanju njegovih del se nam ob kri- tični in bogato komentirani objavi nekaterih najpomembnejših virov obeta tudi prvi na- drobni pregled organizacije zemljiškega go- spostva in njegove uprave na središču in po vaseh, pregled, ki bo odločilno prispeval h 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA konkretizaciji naših dosedanjih predstav, ki so temeljiJe na manj izčrpnih virih in zato bile nujno še nekoliko šablonske. Blaznik se sam v največji meri drži na- potkov, ki jih je na piranskem zborovanju slovenskih zgodovinarjev dal piscem kra- jevne zgodovine: »Nikdar si ne postavljajmo preširokih ciljev... Izhajajmo iz realnih ial. Izberimo si raje ožja področja, lotimo se manjših nalog, a tc naloge opravimo vestno, točno in izčrpno. Naša analiza mora biti solidna, pri čemer se zavedajmo, da analitično delo ni lahko.« (Kronika III/3.) — Dejansko gradi Blaznik iz malega, toda tako solidno in načrtno, da se mu področja razraščajo in cilji postajajo čedalje višji — a vedno prijemljivi. Realnih tal se drži tako čvrsto, da je za rešitev mnogih najtežjih problemov starejše slovenske zgodovine že prispeval gradivo in dognanja, toda ne da bi posegel v samo polemiko. Njegova dogna- nja so vestna, točna in izčrpna in morda prav zato, ker stoji izven borbe mnenj, se vsak nadaljnji raziskovalec lahko s pridom opira na ta dognanja, ne da bi jih moral sproti preverjati. Pri obravnavi mnogih pod- ročij naše agrarne zgodovine je uporaba in citiranje Blaznikovih del že postalo običaj. Marsikatero "Blaznikovo dognanje pa v naši literaturi še ni polno izkoriščeno, kaj šele da bi prišlo do prave veljave v evropski gospodarski zgodovini, čeprav bi ta iz Blaz- nikovih del lahko črpala marsikatero po- imzorilo in pojasnilo k razvoju agrarnih si- stemov. Naj bi vsaj sumarni pregled na- stanka in razvoja kmetij, namenjen tujim znanstvenikom in povezan s splošnejšo pro- blematiko, prišel med njegove prijemljive cilje, čeprav je teh gotovo še mnogo. Prav zato, ker vemo, da je še sredi dela i TI mu želimo, da bi svoj program v kar največji meri izvedel, naj se ob tej prilož- nosti zadovoljimo' samo s tem, da v našem časopisu ob 60-letnici sodelavca in soured- nika dr. Pavla Blaznika zabeležimo njegovo delo v splošnih potezah, ne zato, da bi mu peli hvalo, marveč kot dokaz tega, da lokalna zgodovina v veščih rokah po svojem pomenu lahko postane mnogo več kot samo lokalna. Sergij Vilfan MUZEJSKE NOVICE Muzeji so znanstvene in prosvetne usta- nove, ki zbirajo, hranijo, proučujejo in raz- stavljajo gradivo prirodnozgodovinske, druž- benozgodovinske in umetnostne vrednosti in tako dvigajo kulturo ljudstva. Po značaju zbirk so muzeji šplošni-kom- pleksni in posebni-specialni. Tako je Slo- venski šolski muzej po svojem značaju spe- cialni muzej, ki zbira gradivo za študij o razvoju šolskega pouka, učni in vzgojni vse- bini šolstva, razvoju šolskega omrežja, delu pedagoških in strokovnih učiteljskih organi- zacij ter vodi pedagoško knjižnico, šolsko doikumentacijo in arhiv. Težišče dela v muzeju je zbiranje doku- mentarnega gradiva iz preteklosti in seda- njosti, obdelava in prikazovanje dobljenih rezultatov ob razstavljenih predmetih. Mar- sikdo misli, da šolski muzej po imenu, ki ga nosi, zbira le izdelke učencev, šolske knjige in stare predmete. Kdor pa pozna šolstvo, ve, da se organizacija šol razvija vzporedno z družbenim razvojem. Šolski muzej zbira poleg učil, učnih slik in pedagoške literature še šolske zakone, učbe- nike, pedagoški tisk, mladinski tisk, šolske listine, šolske kronike, črne in zlate knjige, šolske pohvale, spričevala, fotografije šol- skih poslopij, fotografije dijaške izvenšol- ske dejavnosti itd. Poznavanje gradiva pa ni potrebno samo raziskovalcem šolske zgodovine, temveč vsa- komur, ki želi spoznati šolstvo svojega na- roda. Gradivo, ki se hrani v Slovenskem šol- skem muzeju, omogoča vpogled v pogoje, pod katerimi se je razvijalo šolstvo. Učitelji bi morali poznati razvoj šolstva svojega na- roda ter razvoj pouka in vzgoje tudi iz do- kumentov in predmetov, ki jih zbira in pri- kazuje muzej. Iz dokumentov in razstavljenega gradiva marsikdaj odkrijemo stvari, za katere misli- mo, da so nove, pa so jih poznali že naši predniki. Izsledki in skušnje starih šolnikov mnogokrat koristijo mlajši učiteljski gene- raciji pri delu. Dokumenti, ki so razstav- ljeni, dokazujejo, kakšen je bil odnos do ljudskega izobraževanja v preteklosti, kako težak je bil boj za uveljavitev naprednih idej v šolstvu itd. Pomen šolskega muzeja je v tem, da se vedno razvija vzporedno z razvojem šolstva. Razen zbiranja, urejanja, proučevanja in prikazovanja zbranega gradiva prireja mu- zej v svojih prostorih občasne razstave z do- ločeno tematiko. Najpogostejši obiskovalci muzeja so znanstveni pedagogi, učitelji, di- jaki učiteljišča in študenti. Želeti bi bilo, da 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bi se krog obiskovalcev razširil na vse tisfe, katerim je pouk in vzgoja mladega človeka pri srcu. Tudi pri nas, kakor v drugih državah, l)i nam moral pomeniti obisk muzeja enak kul- turni užitek kakor obisk gledališča, koncer- ta, galerije ipd. V naši dobi šolstvo ni samo zadeva pro- svetnih delavcev, temveč vse javnosti. Šol- ski muzej je potreben zato, da nam prika- zuje ne le rast, napredek šolstva in širjenje šolskega omrežja, temveč hrani in daje mno- go gradiva za proučevanje vzgojnih in učnih uspehov, uvajanja različnih učnih metod in šolskih reform. Zaradi pomanjkanja prostora in obilice gradiva, ki se hrani v muzeju, prireja muzej večkratne občasne razstave in tako sezna- nja obiskovalce z vlogo in pomenom šolstva v različnih obdobjih, kjer opazi kulturni napredek slovenskega naroda. Po šolski reformi, ki stremi za tem, da bi vzgojila čimbolj razgledanega človeka, bi se morala muzej in šola dopolnjevati. Dijaki bi morali biti že predhodno seznanjeni in pri- pravljeni na tisto, kar si gredo ogledat. Ura utrjevanja zgodovine, slovenščine, kemije, risanja ipd. bi lahko potekala v muzeju, kjer bi ob razstavljenih predmetih hitreje in laže snov sprejeli in obdržali. Pozabljanja bi bilo mnogo manj. Druga pozitivna stran bi bila v tem, da bi dijake že vzgojili za ogled muzejev in za vrednotenje razstavlje- nega gradiva, tako da bo tudi tedaj, ko bo končal šolanje, kdaj prišel v muzej kot ob- iskovalec ali pa tudi kot koristnik dokumen- tarnega gradiva ali pedagoške literature. Pomen in vloga Slovenskega šolskega mu- zeja za razvoj šolstva na slovenskem ozem- lju ni majhen, zlasti ne v naši družbeni ure- ditvi, ki stremi za tem, da bi vzgojila glo- boko humanega človeka, ki bo znal vred- notiti duhovne dobrine svojega naroda. Slavica Pavlic ZGODOVINSKO BRANJE France Stele, Crngrob. Ljubljana 1962. Lansko leto je Mladinska knjiga v sodelo- vanju z Zavodom za spomeniško varstvo iz- dala v zbirki: Spomeniški vodniki, III., dr. Franceta Steleta monografijo Crngroba. Ta naš znani uinetnostnozgodovinski spomenik je bil deležen že mnogih znanstvenih raz- prav (Cevc, Baš, Stele) in tudi že predvojne monografije Janeza Veidra. Steletova monografija nam postreže z naj- novejšimi umetnostnozgodovinskimi izsledki zadnjega časa. Poleg viroy o Crngrobu je bila avtorju na voljo številna povojna lite- ratura. Delo je razvrščeno v več poglavij. V prvem nas avtor seznani z zgodovino, lego in problematiko imena Crngrob. Nato nam opiše stavbni razvoj cerkve, trajajoč do XIX. stoletja. V poglavju, v katerem opisuje zu- nanjost, se seznanimo z ikonc^rafsko in stil- no pomembnimi freskami. Notranjščina je podana s slikarskega in kiparskega gledišča. Zgoraj navedena poglavja so poprečnemu obiskovavcu — turistu — razumljiva. V po- glavju Umetnostnozgodovinska ocena nas avtor seznani z globljo problematiko Crn- groba kot umetnine v času in prostoru. To poglavje je brez prejšnjega znanja umet- nostne zgodovine čitatelju — turistu — tež- ko razumljivo. Seveda pa bi bila monogra- fija brez tega pomembnega poglavja nepo- polna. Naris in tloris sta nekoliko skrom- nejša kot v Veidrovem Vodiču po Crngrobu. Za boljšo informacijo obiskovavcu pogreša- mo tlorisno skico za ogledovanje cerkve, ki jo zgoraj navedeni Vodič ima. Slikovni ma- terial je skrbno pripravljen in pester od fo- tografij fresk, kipov, oltarjev, arhitekture same tja do fotografij podpisov obiskovav- cev. Manjka mogoče le fotografija ene ali dveh tabelnih slik, ki jih avtor opisuje. Po- sebno je treba pozdraviti povzetka v nem- ščini in angleščini, kar bo knjigo približalo tudi inozemskemu občudovavcu. Za doma- čega ljubitelja umetnostnozgodovinskili spo- menikov pa je knjiga finančno težje dostop- na in je ostala širšemu krogu bravcev do- slej premalo znana. Steletov Crngrob je vzoren primer, kako se piše monografija umetnostnozgodovinske- ga spomenika. Franc Stukl M. Zadnikar, Hrastovlje. Spomeniški vod- niki 2, Ljubljana 1961. Mladinska založba je leta 1961 začela izdajati novo zbirko Spomeniški vodniki, ki naj bi imela nalogo podati najvažnejše orise slovenskih zgodovinskih, kulturnih in umet- nostnih spomenikov. Njihov glavni namen je pokazati vsakomur pot do razumevanja njihovih lepot. V svojem drugem zvezku zbirka prinaša vodič o enem naših najlep- ših primorskih srednjeveških spomenikov: cerkvi v Hrastovljah, ki ga je napisal dr. 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Marijan Zadnikar. Leta 1949 so v tej romar- ski cerkvici, obdani z visokim renesančnim obrambnim zidom, odkrili krasne gotske freske. Od tega leta dalje so restavratorji odkrivali vedno več lepot in sloves kraške cerkvice je neprestano rasel. Poslikanje sten v cerkvi iz leta 1490 je delo mojstra Jolian- nesa iz Kastva in njegove delavnice. Na stenah se vrste razni prizori od nabožnih slik do žanrskih prizorov in celo tihožitja. Najpomembnejša pa je upodobitev mrt- vaškega plesa, ki je zelo redek in dragocen motiv. Ciklusi, kot so npr. stvarjenje sveta in človeka, vrsta očakov in prerokov iz stare zaveze, pasijonski prizori in prikaz mesecev so umetnine, na katere smo lahko ponosni. Vodič dr. Marijana Zadnikarja je pisan za vsakogar. Širšemu krogu daje jasno sliko spomenika, napisano v tekočem, lahkotnem slogu, medtem ko je umetnostnemu zgodovi- narju lahko vedno študijski priročnik. Eno- barvne podobe v vodiču je prispeval M. Ku- mar, barvni posnetki pa so delo M. Kambiča. Slikovna plat vodiča je izredno bogata, vendar bralec, ki spomenika še ni obiskal, zelo pogreša sliko zunanjščine cerkve v obzidju. V vodiču so tudi kratki izvlečki v štirih tujih jezikih, manjkajo pa izvlečki v jezikih drugih naših narodov. Vodič Hra- stovlje je popolnoma dosegel svoj namen. Pokazal bo vsakemu obiskovalcu pot do razumevanja tega veličastnega spomenika. V nadaljnjih zvezkih te zbirke so izšli opisi tudi že nekaterih drugih spomenikov naše umetnosti. Čaka pa jih še mnogo, ki niso še na ta način prikazani, zato upamo, da se bo zbirka nadaljevala, zakaj mnogo ljudi bo šele na ta način spoznalo našo umetnost in jo zato toliko bolj cenilo. Marina Ličan Ksenija Rozman, Janezova cerkev ob Bo- hinjskem jezeru, Spomeniški vodniki 4, Ljubljana 1962. V 4. zvezku zbirke Spomeniški vodniki, ki ga je lansko leto izdala založba Mladin- ska knjiga v Ljubljani s sodelovanjem Za- voda za spomeniško varstvo LRS, govori av- torica Ksenija Rozman o nastanku, razvoju in pomenu cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Knjižica ne opozarja le na umetnostne vrednote tega objekta, tem- več tudi na njegovo značilno vlogo v okolju, v katerem je nastajal, se spreminjal in se ohranil v slikoviti pokrajini bohinjskega kota. Pisano besedo dopolnjuje estetsko pri- kazano slikovno gradivo Marjana Pfeiferja, ki skuša posredovati tudi del razpoloženja ob tem spomeniku. V uvodnem delu nas avtorica na kratko seznanja z geografskimi, v nadaljevanju pa tudi z gospodarsko-političnimi značilnostmi Bohinjske doline od naselitve Slovanov pa do časov, ko to ozemlje zasedejo nemški fev- dalni gospodje. S tem v zvezi tudi izvemo, kako se je razvijalo ime kraja Bohinj. Med- tem ko ga prvi pisani viri omenjajo šele v XL stol., datirajo najstarejše arheološke najdbe že iz železne dobe, nato iz časa rim- skega imperija in naselitve Slovanov. Temu sledi opis nastanka, oblikovanja in spreminjanja notranje in zunanje podobe cerkve ter stenskih slikarij od XIV. pa tja do XIX. stol., v katerem dobi cerkev do- končno podobo, če izvzamemo nekaj restav- ratorskih del Urada za spomeniško varstvo radovljiškega okraja, ki leta 1956 odkrije tudi renesančne freske na severni strani glavne ladje. Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinj- skem jezeru je nastala že v dobi romanike. Njeno najstarejše jedro se izoblikuje v sto- letjih pokrščevanja Slovanov. Poslikanja v notranjosti, posebno na južni zunanji steni ladje, so komaj iz XIV. stol., vsi stilni znaki pa govore o dobi zgodnje gotike, ki pod vplivom furlanske smeri prihaja k nam iz severne Italije. Večje spremembe, nadaljuje avtorica, sledijo v XV. stol., ko se polkrožna apsida umakne gotskemu prezbiteriju in na- stane freska frontalno postavljenega sv. Kri- štofa z Jezusom. V XVI. stol. dobi strop z zvezdastim obokom podobo, ki jo lahko vi- dimo še danes. V XVII. stol., XVIII. in XIX. stol. sledi vrsta sprememb in dodatkov, ki so ohranili do danes isto podobo, kot so jo imeli nekdaj. Za boljšo orientacijo isledi na koncu ča- sovno zaporedje še danes vidnega razvoja arhitekture, poslikanja in opreme, seznam virov in literature. Zelo pohvalno je to, da so glavni povzetki o razvoju cerkve sv. Janeza navedeni tudi v angleščini, nemščini in ruščini, saj se na ta način tujec, ki zaide v ta kraj, z njo ne samo seznani, ampak se mu umetnostni spomenik močno približa in vtisne v spomin. Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru je bila doslej središče zanimanja mnogih umet- nostnih zgodovinarjev. Nanjo sta opomnila že J. Gruden in J. Dostal (Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, IMK XVIII, 1909, 129—142), njeno starejše jedro pa je prvi opazil in o njem napisal poročilo v neobjav- ljenih zapiskih F. Stele (Zapiski LXXXVIII, 1910,34—36; VI 1929,1—4; XLI 1926,34—39; XLIX, 1928, XLVII, 1929, 27—32 v SAZU). Označena je tudi v delu M. Zadnikarja (Ro- manska arhitektura na Slovenskem, Ljub- 125 KRONIKA CASOPIS'ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijana 1959, str. 162) ter I. Komelja (Bohinj, p. C. sv. Janez, Varstvo spomenikov VI, Ljubljana 1959, str. 62). Vodič Ksenije Rozmanove predstavlja do- slej najbolj izčrpno in v zaokroženi celoti podano delo o nastanku, razvoju in današ- nji podobi cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Salvator Zitku Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine. Ljubljana 1962. Knjigo je uredil Sergij Vilfan v Mestnem arhivu Ljubljane s sodelovanjem Boža Oto- repca. Vlada Valenčiča in Juše Vavken. So- delovali so še Bogo Grafenauer, Fcrdo Ge- strin, Nace Šumi, France Klopčič, Franček Saje, Marica Čepe in Jože Sorn. Ima 119 strani. To je prvi poskus podati celoten kratek oris zgodovine Ljubljane na osnovi seda- njega stanja zgodovinske vede. Vsebinsko je knjižica razdeljena v 7 poglavij: a) Ljub- ljanski prostor do prihoda Slovanov (do VI. stoletja), b) Po prihodu Slovanov do na- stanka mesta (od VI. do XII. stoletja), c) Starejša obdobja mestnega življenja (od XII. do XV. stoletja), č) Od zgod- njega kapitalizma do propada fevdalizma, d) V narodnostnih bojih po marčni revolu- ciji, e) Fašistična okupacija, osvobodilni boj in ljudska revolucija, f) V socialistični Jugoslaviji. Knjiga je opremljena z zemlje- vidi: Emona — osnovni tloris, Ljubljana okrog 1670, primerjalna shema današnjih uličnih imen, razvoj zazidave v Ljubljani od 1895—1962, Ljubljana v dobi okupacije, meje ljubljanskega mestnega ozemlja v raz- ličnih dobah. Vsi zemljevidi so na notranji strani ovitka opremljeni s pojasnili. Važna je še priloga, ki nam oštevilčene objekte na zemljevidu pojasni in razloži. Poleg tega so v prilogi še dopolnilni zemljevidi: a) pro- metne zveze v antiki, b) prometne zveze v srednjem veku. S to knjigo smo dobili celoten pregled zgodovine Ljubljane. Čeprav je to po ob- segu le skromen oris njene zgodovine, je po vsebini izredno bogat. Izdelan je v obliki turističnega vodiča, opremljen s fotografi- jami, ki ga bralcu narede še bolj privlač- nega. Dobro bo služil vsem, ki se bodo hoteli nekoliko bolj seznaniti z zgodovino Ljub- ljane. Pripravlja se izdaja v tujih jezikih, da bo knjiga dostopna tudi tujcem. Janez Brglez Fran Zroitter, Nacionalni problemi v habs- burški monarhiji, Ljubljana 1962. Profesor dr. Fran Zwitter je za XI. med- narodni kongres zgodovinskih ved v Stock- holniu leta I960 pripravil referat: »Nacio- nalni problemi v habsburški monarhiji«. Pri tej temi sta sodelovala še profesorja zagreb- ške univerze dr. Jaroslav Šidak in dr. Vaso Bogdanov. Dr. Jaroslav Šidak je obdelal nacionalne probleme Hrvatov, Čehov, in Slovakov, dr. Vaso Bogdanov nacionalne probleme Madžarov in nemadžarskih naro- dov Ogrske z izjemo Hrvatov in Slovakov, dr. Fran Zwitter pa ostale probleme. Slednji je vse to tudi strnil v enoten tekst. Knjiga obsega 230 strani in ima dve prilogi: poli- tično karto habsburške monarhije 1815—1918 in jezikovno karto Avstro-Ogrske. Izdala in založila jo je Slovenska matica v Ljubljani 1962. Osnovni tekst tega dela je izšel že leta I960 v francoščini v Beogradu z naslovom »Les problemes nationaux dans la monarchie des Habsbourg«. Na novo pa je avtor poleg posameznih razširjenih formulacij dodal predgovor, statistične podatke in obe karti. Delo so avtorji razdelili na več poglavij. V uvodu se navaja glavna bibliografija o teh problemih, pri vsakem poglavju pa v opom- bah še tista dela, ki so važna za to poglavje. Najprej nas delo seznani z anketami in štet- ji ter etničnim položajem narodov v habs- burški monarhiji. Za ilustracijo je na koncu knjige statistični pregled prvega in zadnje- ga štetja. Kot prvo štetje je vzeta Czoerni- gova anketa ob štetju 1846, za zadnje pa štetje leta 1910. Nato nam knjiga govori o narodnostih in družbenih razredih ter o uredbah starega reda v monarhiji. V poglavjih o nacionalnih problemih pred letom 1848 in nato o revo- luciji sami in reakciji nanjo je obdelan vsak narod v monarhiji posebej. Nadalje obrav- nava delo dobo kriz po letu 1859 in rela- tivno stabilizacijo po 1871, ko se nacionalna gibanja že radikalizirajo. Proti koncu XIX. in v začetku XX. stoletja se pojavi končna kriza, ki se kaže v zaostritvi nacionalnih nasprotij, pojavu socialne demokracije in njenega stališča do nacionalnega vprašanja. Pojavi se tudi jugoslovansko vprašanje in revolucionarno gibanje mladine. Z letom 1914 avtorji zaključijo svoje delo, saj se prve svetovne vojne le malo dotaknejo. Knjiga je prvo sintetično delo pri Sloven- cih o problemih, ki nastajajo v zvezi s for- miranjem narodov v političnem smislu. Ta- ko delo zahteva veliko znanja in sposobnosti, da se poiščejo tisti širši problemi, ki so važni za razumevanje razvoja določenega naroda. Knjiga je zelo koristno dopolnilo pri študiju nacionalne zgodovine, ker so problemi nanizani skupaj v enem delu. Važ- na pa je tudi za občo zgodovino, saj iz nje spoznamo razmerje monarhije do podložnih narodov v njenem okviru. Ivanka Koželj 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Milko Stol fa, Med briškimi griči je po- sijalo sonce. Založba ^Borec« v Ljubljani, 1963. Knjižna zbirka -^Dokazi«, št. 10. Zavod »Borec« v Ljubljani je pričel pred časom izdajati knjižno zbirko »Dokazi«, kjer se v obliki spominov in kronik ali pa kombinacije obojega podaja zgodovina na- rodnoosvobodilne borbe v različnih delih Slovenije. Knjiga, ki jo je napisal Milko Štolfa, je prav za prav več kot zgodovina te borbe v briških gričih, saj seže s pripo- vedovanjem nazaj do leta 1918, zaustavi pa se pri letu 1947. Med tekstom na kratko omeni tudi upravno organizacijo in volitve na terenu med narodnoosvobodilno borbo, ves tekst pa spremljajo zanimive foto- grafije. Primorski med NOB, vendar bolj z voja- škega stališča, je posvečena tudi brošura z imslovom Stanko Petelin, Kronika Vojkove brigade. Ljubljana 1963. Avtor se omejuje izključno na vojaške operacije, ki jih podaja na zelo zanimiv na- čin, ilustrira z zemljevidi in fotografijami in poživlja z detajli, ki bi sicer prišli v po- zabo, če ne bi bili registrirani. Te in druge brošure iz zbirke »Dokazi« imajo prav gotovo veliko historiografsko vrednost in bomo gotovo vedno radi segali po njih. Jože Šorn Dušan Bole, Razvoj delavskega gibanja do prve svetovne vojne. Ljubljana 1963. Zbirka ^Delavska univerza«. To delo je eno prvih, ki so doslej izšla pri nedavno ustanovljeni zbirki »Delavska uni- verza«. Programa in namena te zbirke ne poznam, vendar sklepam po vsebini, for- matu in lotevanju snovi, da je smisel zbirke podati čimbolj razumljivo in čimbolj do- stopno pereče probleme delavskega razreda in njegovo dosedanjo borbo pri nas in v mednarodnem gibanju. Skratka, na poljuden način seznaniti čim širši krog bravcev z da- našnjo družbeno stvarnostjo. Avtor je zelo široko in komplicirano pod- ročje svoje obdelave razdelil na štiri glavna poglavja: Nastanek delavskega razreda in njegove politične stranke (do 1850), Usta- navljanje revolucionarne enotnosti proleta- riata na marksistični osnovi (1850—1876), Obdobje naglega naraščanja delavskega po- litičnega gibanja (1876—1900) in Mednarod- no delavsko gibanje v prvem razdobju im- perializma (1900—1914). V načrtu pa ima podati še nadaljevanje in zajeti celotno zgo- dovino delavskega gibanja do vključno ob- dobja po drugi svetovni vojni. Piisec se je trudil, da bi bil tekst čim krajši in čimbolj razumljiv, vendar v tem ni najbolj uspel. To široko področje je v tako majhnem obsegu in formatu pač težko znanstveno točno in objektivno opisati. Zdi se mi tudi, da je jezik vse preveč aktivi- stičen in neinteligentu težko umljiv, čeprav so pod črto besede razložene, toda ne naj- bolje. Ob koncu vsakega poglavja je podana literatura, ki pa jo predstavljajo izključno klasiki marksizma in nekaj sodobnih krajših del jugoslovanskih avtorjev. Vsa stvar je podana preveč pavšalno in posamezne teze niso dokazane, kar je spričo omejenega pro- stora seveda razumljivo, toda bravec ostane v dvomu. Bolje bi bilo, ko bi bilo omenjenih več konkretnih dejstev in več okvirne sve- tovne zgodovine. Ko delo prebereš, si nam- reč težko ustvariš zaokroženo sliko o delav- skem gibanju in njegovem pomen, o sil- nicah, ki so nanj delovale, pač pa ostane vse megleno in velika uganka. Razlaganje snovi je podobno, kot ga uporablja Politzer v svojih Osnovnih principih filozofije, torej katehetsko, z vprašanji in odgovori. To je pozitivno, vendar še bolj razgali napako, ki sem jo prej omenil, namreč meglenost dela. Mislim, da je to prvi poskus v slovenskem jeziku podati pregled delavskega gibanja v svetovnem merilu. Zal, tega pionirskega dela ne bo moč uporabljati za študij, am- pak le v splošno informacijo. Zopet pa nas opozarja na obsežno nezorano ledino, ki še leži pred zgodovinarji in kliče na delo. Isabel Barclay, Odkrivanje sveta. Ljub- ljana 1962. Zbirka ¦»Kidtura in zgodovina«. Odkrivanje sveta je druga knjiga lansko- letne zbirke »Kultura in zgodovina«. Obrav- nava silno zanimivo področje zgodovine, namreč odkrivanje dežel od začetkov pa do današnjih dni. Vendar nas, žal, ta knjiga ne more razveseliti, čeprav je izšla v tako ugledni zbirki, kot je »Kultura in zgodo- vina«, ki je doslej objavila že toliko kvali- tetnih del, prevodov ali izvirnih monografij. Prvi del, Zgodnji raziskovalci, govori o naj- starejših odkritjih od Egipčana Hanna do Marca Pola, drugi del z naslovom Velika doba odkritij, ki se mi zdi še najboljši in govori o odkrivanju severozahodnega in severovzhodnega prehoda v Indijo, torej v glavnem o odkrivanju Amerike, tretji del Velika raziskovanja v XVIII. in XIX. sto- letju pove o ruskih odkrivanjih v območju | 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Severnega morja, potovanjih Jamesa Cooka in Livingstona ter Stanleya, četrti del. Ka- snejši raziskovalci, pa je posvečen Arktiki in Antarktiki. Delo je pisano na zelo nizki ravni, primi- tivno in večkrat s kar ponesrečenimi for- mulacijami. Več kot poprečen potopis tega ne moremo imenovati. Podatki so večkrat netočni, o kakšni znanstveni erudiciji tudi ne more biti govora. Avtorica nam ne pri- soja niti osnovnega znanja geografije. Knjigi : je dodanih precej primitivnih in netočnih zemljevidov, ki nam odkrivanja le skicirajo, ne dajo pa točne slike. Nikakor ne bi bil presenečen, če bi to delo izdala, recimo. Mladinska knjiga v ka- ki svoji zbirki za doraščajočo mladino, ne morem pa razumeti, da je bila uvrščena med taka standardna dela, kot so izšla do- slej v zbirki Kultura in zgodovina, ki so brez izjeme opravičila obstoj zbirke in jih tu ne bi navajal. OBVESTILO V skladu z veljavnimi predpisi seznanjamo naše naročnike in bralce s pregledom dohodkov in izdatkov za leto 1962: Dohodki Iztržek oglasov....... 5,537.810 Klišeji........... 91.160 Subvencija......... 1,000.000 Primanjkljaj........ 463.704, 5,092.674 Za upravo Kronike: Dr. Jože Šorn, s. r. Izdatki Stroški uredništva...... 1,607.629 Osebni uprav, stroški..... 384.055 Izplačila provizije...... 737.797 Stroški tiskarne....... 2,319.340 Materialni stroški...... 43.853 5,092.674 Knjigovodja: Jože Jenko, s. r. Tiskano in izdano v Ljubljani 1963 — Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča« t Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna >Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sorn 128 ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije CEMEIVITilR INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA LJÜBEJÄM Vodovodna cesta 3a Telefon: 30-735 Brzojavni naslov: >Cementar<, Ljubljana Podjetje je poslovalo od 1948 pod ime- nom »Mestne Cementnine«, od leta 1954 naprej pa pod imenom »Cementar«, indu- strija gradbenega materiala. V samem za- četku je podjetje proizvajalo betonske cevi, manjše elemente iz betona in umet- nega kamna za visoko in nizko gradnjo. Zaposlovalo je okrog 40 delavcev, ki so bili vsi doma iz ljubljanskega bazena. Razširitev proizvodnje je bila otežkoče- na, ker se ni dalo dobiti nove delovne sile. Prvi delavski svet je bil izvoljen leta 1952, ter tako danes že zabeležujemo 11-letnico delavskega samoupravljanja. Do leta 1959 se je kolektiv trudil, da je povečal proizvodnjo na račun boljše or- ganizacije dela in pa zaposlitve večjega števila delavcev brez investicijskega vla- ganja za novogradnjo. Leta 1960 pa je podjetje začelo graditi novo moderno se- paracijo za pesek, ter s tem razširilo svoj proizvodni asortiment na zelo iskani material in separirani pesek za beton. Ker pa leto 1962 ob sami dograditvi separa- cije ni bilo konjuktumo, je bilo podjetje v velikih težavah za odj>laöilo najetega posojila in obresti ter piacila zemljišč za eksploatacijo gramoznega materiala. Kljub vsem težavam pa je poslovno leto dobro zaključilo ter pripravilo nov proizvodni program in tudi že začelo z izgradnjo nove betonarne. V letu 1963 pa so že za- čeli montirati opremo, katero so delno naredili v lastnih delavnicah. Letos pa bo betonarna že začela z obratovanjem ter bo dala na gradbišče okrog 10.000 m^ betona. Toda vodstvo podjetja se ni uspa- valo ter je pripravilo še nadaljnji pro- gram za izgradnjo novih obratnih prosto- rov. Tako bodo že letos začeli z gradnjo delavniiških objektov z upravnim poslnp- jem v precej veliki izmeri. Z izgradnjo novih delavnic se bo proizvodni program razširil še na proizvodnjo betonskih strop- nih nosiilcev, vaikumiranih cevi ter lažjih elementov iz prednapetega betona. Podjetje izvaja dela tudi na stavbah in to montažo stopnišč, polaganje tlakov in naprave umetno kamnatih oblog. V letu 1963 se je proizvodnja na stavbah dvignila za 100 "/o, to pa zato, ker je pod- jetje zaposlilo teracerje izven ljubljan- skega bazena. Realizacija 1952 .... 41,873.271 din 1958 .... 54,428.726 din 1962 .... 168,991.813 din Betonske cevi vseh oblik in velikosti; ca. 40.000 m letno Kabelski bloki; 20.000—30.000 kosov letno Betonarna v izgradnji s kapaciteto 40.000 m' betona letno Korita iz umetnega kamna, betonska okna; 4000 m' letno Separaci ja peska; zmogljivost 70.000 m' letno Montažna stopnišča ca. 1000 stanovanj letno Izdelava umetnega kamna na stavbah za ca. 1000 stanovanj letno /Üf io^f %i>f v letu 19611 Pred tremi leti so si Titovi zavodi Litostroj v Ljubljani postavili perspektivno nalogo, da bodo do leta 1965 podvojili svojo proizvodnjo in z njo dosegli 20 milijard realizacije. Pogoji za tolikšen porast proizvodnje so bili uresničeni že tedaj z razširjenjem maloserijske proizvodnje in uvedbo druge delovne izmene. Povečanje pro- izvodnje v zadnjih treh letih nam pokažejo tele primerjave: Če vzamemo za blagovno proizvod- njo v letu 1961 indeks 100, se je ta povzpel v letu 1962 na 118,5, v letu 1963 pa na 142,5 (15.000 ton). V proizvodni program Litostroja spadajo: Vodne turbine vseh vrst in hidromehanska opre- ma za hidroelektrarne, črpalke vseh vrst in oprema za črpalne postaje, montažna in druga dvigala, reduktorji in razna oprema za indu- strijo, zlasti za opekarne, cementarne, železarne itd., sredstva talnega transporta (viličarji, pre- vozna dvigala, bagri itd.), dieselski motorji po licenci svetovno znane danske tvrdke Burmeister & Wain, hidravlične in vakuum stiskalnice, ulitki iz sive in jeklene litine ter razni proizvodi za ladjedelništvo (sidra, ladijski vijaki, krmne statve in že omenjeni dieselski motorji). Lansko leto je skoraj 45 odstotkov celokupne proizvodnje Litostroja odšlo v izvoz, za katerega so tudi v tem in prihodnjem letu ugodni izgledi. V izvozu so do nedavnega prevladovala dvigala (električni tekalni mostni žerjavi), ki jih je Lito- stroj samo v Indijo odposlal doslej že več kot 70; v zadnjem času pa je močno porastel tudi izvoz vodnih turbin raznih vrst (v Indijo, Pakistan, Turčijo, Sirijo, Etiopijo, Togo, Gvinejo, Maroko in drugam), kakor tudi črpalk (na primer samo v Egipt oprema za 55 črpalnih postaj). Tujina pa se je začela v zadnjem času zanimati še za druge proizvode Litostroja, kakor npr. 5-tonske viličarje, ki jih je samo Sovjetska zveza naročila doslej 100, a so zelo realni izgledi za nova na- daljnja naročila. Razen tega spadajo v posredni izvoz tudi dieselski motorji, ki se vgrajujejo V ladje, naročene v naših ladjedelnicah za druge države. Litostroj sodeluje danes skoraj na vseh pomembnejših licitacijah na zunanjih trgih, kjer se je že dodobra uveljavil s kakovostjo svojih proizvodov in se kot enakopraven partner vrinil med močno mednarodno konkurenco. V sodelo- vanju z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi pod- jetji (Metalna — Maribor, Rade Končar — Zagreb, Djuro Djakovič — Slavonski brod) si je zagoto- vil tudi že večje kompletne objekte, kakor npr. cementarne v Indiji, Etiopiji in Sudanu. Če po- mislimo, da se je Litostroj posvetil izvozu šele pred desetimi leti, ko ie dobil prva naročila za mostne žerjave iz Indije in za manjše hidro- elektrarne v Turčiji, pomeni sedanja raven iz- voza tega našega pomembnega proizvajalca stro- jev in industrijske opreme nedvomno velik uspeh, in to ne le za Litostroj sam, temveč za uveljavi- tev naše strojne industrije v svetu sploh. Ta prikaz domačih in zunanjih uspehov Lito- stroja dopolnjujemo še z nekaj suhimi podatki: Vseh vodnih turbin je Litostroj izdelal doslej okoli 200 s skupno močjo nad 2 milijona konj- skih moči. Med izdelanimi turbinami sta tudi obe Francisovi turbini za HE Split, vsaka po 163.000 KM, ki sta doslej največji turbini na Balkanu in med največjimi v Evropi. Električnih mostnih tekalnih žerjavov je Litostroj izdelal doslej nad 500, med njimi 100 žerjavov najmo- dernejšega škatlasto-paraboličnega tipa, ki so po svoji moderni konstrukciji in kakovosti zbudili svetovno zanimanje. S črpalkami se je razen doma močno uveljavil tudi na zunanjem trgu, predvsem na nekaterih področjih Bližnjega vzhoda; prav sedaj je v fazi montaže 55 črpal- nih postaj v delti Nila v Egiptu, za katere je Litostroj dobavil vso opremo, vštevši stabilne dieselske motorje. Nadalje je v Jugoslaviji že nešteto opekarn opremljenih s stroji Litostroja, vtem ko se je v zadnjih letih močno povečalo tudi sodelovanje Litostroja pri gradnji domačih in tujih cementarn in nekaterih velikih železarn (Jesenice, Skopje, v Indiji itd.). Po teh usipehih so povsem utemeljeni izgledi za nadaljnje povečanje proizvodnje in izvoza Li- tostroja tudi v letih 1964 in 1965. B. V. Podjetje Import »CHEMO« Export Ljubljana je bilo ustanovljeno pred dobrimi 12 leti in to 15. novembra 1950, kot zunanje trgovinsko pod- jetje kemične stroike s sedežem v Knafljevi 7. Po splošni reorgaaiizaciji zunanje in notranje trgovinske dejavnosti v letu 1951 smo dobili dodatno registracijo za notranje — grosistično poslovanje. Dodeljeni so nam bili poslovni pro- stori na Titovi 50, v Japljevi ulici, na Viču in v Črnučah. Spomladi leta 1954 se je pričelo postavljati vprašanje zgraditve ljubljanskega Gospodar- skega razstavišča. Po vsesplošnem preudarku je bil sprejet dokončen sklep, da se postavi Go- spodarsko razstavišče ob Titovi cesti, na pro- storu, ki je vključeval tudi naše objekte. Naš delavski svet je z razumevanjem in uvidevnostjo za koristi skupnosti sprejel sklep, da brezplačno odstopi svoja osnovna sredstva podjetju Gospodarsko razstavišče. V zamenjavo pa so nam dodelili prostore Ljubljanskih mle- karn ob Maistrovi ulici, katere i>a smo lahko pričeli koristiti šele čez dve leti, dokler ni bila gotova nova Ljubljanska mlekarna. Vse dotlej smo poslovali v Metelkovi ulici 4 pod najtežji- mi pogoji. Seveda pa tudi adaptirani prostori bivše mlekarne niso ustrezali takratnim našim j>o- trebam, ki so iz leta v leto naraščale. Ker so tudi predstavniki mestnega ljudskega odbora Ljubljana uvideli naš težavni položaj, so nam obljubili finančno pomoč, če se bomo odločili za novo gradnjo poslovnih prostorov. S tem do- govorom pa je tudi vzklila prva kal, iz katere se je do otvoritve v novembru 1962 razvila ta zgradba kot dokaz dobre volje, truda in de- lovnih naporov celotnega kolektiva podjetja in razumevanja občinskih forumov. Poglejmo, kako so se odvijale investicije: Delavski svet podjetja je aprila 1957 sprejel sklep, da se pripravi perspektivni plan razvoja podjetja. Ta je vključevali tudi vprašanje raz- širitve jjoslovnih prostorov. Na osnovi razprav in študijev smo se odločili za gradnjo ob Mai- strovi ulici, kjer nam je bila leta 1957 odobrena ožja lokacija. Izdelavo načrtov smo poverili Projektivnemu ateljeju v Ljubljani, ki je določil za projektanta tov. ing. Franca Adamiča. Po raznih spremembah in dopolnitvah je bil glavni projekt izdelan in dokončno potrjen z odločbo komisije za revizijo projektov pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana 20. decembra 1960. Gradbeno dovoljenje je hilo izdano z odločbo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center dne 14. marca 1961. Vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela je prevzelo gradbeno podjetje Tehnika v Ljub- ljani. Gradbena dela so se pričela 14. marca 1961. Do 15. novembra 1962 so bila zaključena vsa dela na poslovni zgradbi, ki vključuje poleg pisarniških prostorov tudi skladišča in trgovski lokal. Do 1. maja 1963 pa je bila do- grajena še razkladalna rampa, ki jKJvezuje nova in stara skladišča. Potrebna je še dokončna ure- ditev dvorišča ter preureditev starih skladišč, ki bodo enako centralno ogrevana. Istočaisno oz. vzporedno se je do 1. marca 1963 končna gradnja 12-stanovanjske zgradbe, ki je naslonjena na poslovni objekt. i Naj si nekoliko ogledamo še tehnične po- datke: Poslovna zgradba je dolga 48 in široka 19,30 m, s tremi nadstropji. Neto skladiščnih prostorov je 2129 m^ lokal detajlne trgovine meri 204 m^ pisarniški prostori pa 1223 m^, kar znaša skupno 3556 m^ poslovnih neto površin oziroma 4010 m^ bruto površin. Skladišča obsegajo klet, del pritličja in del prvega nadstropja. Poleg skladišč in detajlne trgovine je v pritličju še nabavno-prodajni od- delek. V prvem nadstropju so razen skladišč še sprejemnice, vratarnica in telefonska centrala. V drugem in tretjem nadstropju pa so pisar- niški prostori. Dosedanja vrednost objekta znaša 204 mili- jone din. Komisija za tehnični pregled je po tehničnem pregledu poslovne zgradbe ugotovi- la, da so vsa dela izvršena solidno in pravilno. Njena vsestranska funkcionalnost bo še veliko bolj pripomogla k nadaljnjemu razvoju in go- spodarskemu napredku podjetja. To upanje je toliko bolj umestno, če ugotovimo naš doseda- nji razvoj in uspehe v naslednjih številkah: Ob prvi selitvi leta 1952 iz Knafljeve ulice na Titovo cesto 50 smo imeli 340 milijonov din letnega prometa. Ob selitvi s Titove ceste v Metelkovo ulico 4 leta 1954 pa smo imeli že 1.006,000.000 din letnega prometa, z mesečno produktivnostjo na osebo 1,330.000 din. Leta 1956 smo se preselili v Maistrovo ulico 10 ter smo konec leta izvršili realizacijo v višini ene mili- jarde 357 milijonov din oziroma 1,379.000 din mesečnega prometa na osebo. Leta 1960 smo imeli 3.665,000.000 din realizacije in zvišano produktivnost na osebo, tj. 2,380.000 din meseč- no. Leto 1961 smo zaključili s 4.777.000.000 din realizacije oziroma 2,840.000 din mesečnega pro- meta na osebo. Kljub temu, da se je naš opera- tivni prostor ves ta čas zaradi gradnje vedno bolj krčil, smo preteklo leto, tj. leta 1962 reali- zirali 5.359,000.000 din prometa, v letu 1963 pa predvidevamo okrog šest milijard prometa. 15 let REKLAMSERVISA V soboto 8. decembra 1962 so se zbrali v sejni dvorani Doma družbenih organizacij vsi člani delovnega kolektiva družbeno-propagandnega podjetja REKLAMSERVIS na pro- slavo svoje 15-letnice. Kako je nastalo to svojevrstno družbeno podjetje in kakšen je bil njegov razvoj ter družbena vloga, je napisano v jubilejnem poročilu, ki ga je podal ustanovni organizator podjetja in 15-letni direktor Stane Megušar, ki se glasi: Potrebo po ustanovitvi tega podjetja 1. decembra 1947 je narekoval spremenjeni družbeni gospodarski razvoj s po- sebnim ozirom na novo družbeno vlogo trg:ovine, ki je prav v tem času prešla kot celota v socialistični sestav druž- benili organizacij. Tako stanje je narekovalo živo potrebo po tovrstnem servisu, ki naj bi se posvetil tako notranji kot zunanji ureditvi takrat skrajno zanemarjenih in neure- jenih trgovskih lokalov. Temu družbeno-gospodarskemu novo- rojencu je bila postavljena perspektiva z načrtno izgubo, samo da bi izpolnjeval in izpolnil vse naloge, pred katere bo postavljen, seveda v okviru svojega programa, ki je bil takrat pravno takole formuliran: »Reklamservis, reklamno podjetje MLO, naj bi izvrševal vsa v reklamno stroko spadajoča dela, prepisovanje in raz- množevanje ter čiščenje oken in balkonov.« Ta stavek, registriran v registrskih analih gospodarskih organizacij, je predstavljal njegov scenarij. Finančno osnovo je predstavljalo 300.000 din osnovnih in 200.000 obračunskih in 300.000 investicijskih sredstev. Vse je bilo tako novo, da je bilo resnično težko začeti in to po nekem novem sistemu, ki ga še ni nihče preizkusil. Trije aranžerji so bili prvi sodelavci, ki so se pridružili ustanovnim organizatorjem in to brez prostora, primernega orodja, strojev ter izdelavnega materiala. Prvim štirim članom kolektiva so se že v prvih mese- cih priključili še mizar, črkoslikar, kurir in administratorka. Tem osnovnim članom kolektiva se je s preselitvijo iz prvih zasilnih prostorov v Ciril-Metodovi v Čopovo ulico, kjer je podjetje še danes, priključilo še preko deset po številu. Tako formiran delovni kolektiv je držal svojo linijo vseh petnajst let. Spoznal pa je že v začetku, da se bo treba pri izvajanju nalog v precejšnji meri posluževati so- rodnih podjetij kot kooperantov in to se je tudi zgodilo. Tako je bilo- že v prvem kot v drugem poslovnem pro- storu vse improvizirano, celo stoli in mize, in to kar po aranžersko, tako smo bili večkrat deležni priznanja, da smo pravi mojstri improvizacije. Naloge so kar deževale, saj tako zanemarjenih izložb in trgovin na zunaj kot na znotraj Ljubljana še ni imela. Spoprijeti se je bilo treba s problemom, ki nas še danes spremlja in ta je kadrovskega značaja. Pridobitev vseh obstoječih aranžerskih kadrov v sestav delovnega ko- lektiva je bil svojevrsten uspeh, toda nezadosten za obsto- ječe potrebe. Treba je bilo že v začetku pristopiti k siste- matični vzgoji aranžerskega kadra in to s pomočjo aran- žerskih tečajev, ki so se vrstili v podjetju. Kakšne so bile takratne potrebe v tem pogledu, najbolj zgovorno dokazuje 30.000 dekoracij in aranžmajev v prvih petih letih obstoja ali poprečno 500 mesečno. Med največje naloge v tem obdobju prištevamo L in II. republiško raz- stavo lokalne industrije in obrti Slovenije ter I. zvezno razstavo istih dejavnosti in belgijski paviljon na zagreb- škem velesejmu. Po letu 1952, ko se trgovina osamosvoji in nastopi doba ekonomske politike, se s priključitvijo obrata dekoracije pri Snagi še povečajo zadolžitve oziroma naloge podjetja. Z njimi vred pa se poveča problem prostora, materiala in kadra. Tudi sistem dela je bilo treba izpopolniti, posebno v organizacijsko tehničnem pogledu. Za vsak pristop h ka- terikoli nalogi je bil potreben idejni koncept, nato pa ma- terialni, delovni in finančni plan. Največje preizkušnje doživi kolektiv pri izvajanju deko- racijskih programov za proslave v Dolenjskih Toplicah, na Ostrožnem, Okroglici, za VII. kongres ZKJ, za 40 let ZVJ in 20 let revolucije. Poleg teh prireditev pa še pri preko 30 državnih sprejemih. Vseh nalog je bilo v teh 15 letih izvršenih preko sto tisoč ob sodelovanju celotnega kolektiva ter delavskega sveta in njegovega izvršnega organa upravnega odbora, pa tudi ob podpori sindikalne organizacije v podjetju. Zadnje velike spremembe v našem družbenem gospodar- stvu narekujejo zopet nova premagovanja težav. Zato je delovni kolektiv odločen, da poveča svojo dejavnost s po- močjo publicistične ter sejemske službe tako, kot to nare- kuje od njega družbeni razvoj in napredek. INDUSTRIJSKI BIRO v Ljubljani je bil ustanovljen pred več kot 10 leti ter uspešno sodeluje ne samo pri izgradnji objektov za celulozo in papir, temveč je podjetje usposob- ljeno tudi za izgradnjo drugih objektov v ke- mični, lesnopredelovalni in kovinski industriji, kakor tudi v industriji nekovin. Industrijski biro prevzema kompletno iz- gradnjo industrijskih objektov od začetka do ključa. Dejavnost podjetja zajema tudi izvajanje inženiringov, tedaj organizacijo in vodstvo iz- gradnje objektov. V inženiringu je vključena izdelava tehnič- ne dokumentacije, izbira opreme, organizacija nabave, prevzemanje opreme, organizacija in nadzor nad izvajanjem gradbenih in montažnih del, priučevanje kadrov, vodstvo nad poskusnim pogonom, vodstvo nad pričetkom rednega obra- tovanja in prevzemanje opreme s preizkusom izpolnitve jamstev dobaviteljev opreme. V teku svojega obstoja je Industrijski biro sodeloval pri izgradnji tovarne celuloze v Pri- jedoru, tovarne celuloze in roto papirja »Duro Sala j« v Vidmu-Krškem, tovarne sulfatne celu- Vloga IKID€f§iTRIJ§iKEOA BIROJA pri izgradnji industrijskih objektov loze in natron papirja >Sana« v Maglaju, to- varne papirja v Cačku, tovarne celuloze v Banja luki itd. Sedaj izvaja Industrijski biro inženining za tovarne celuloze in papirja v Ivangradu, Sremski Mitrovici, Drvaru in Kočanih ter tovarne pol- celuloze in papirja v Vladičin Hanu. Iz drugih panog je podjetje izvedlo inženi- ringe za tovarne, ki so že v pogonu, in to >Nafta< v Lendavi, »Kemično tovarno« v Kočevju, izvaja pa inženiring za steklarno v Novem mestu. Poleg tega izvaja podjetje večjo rekonstruk- cijo za tovarno kartnega in dokumetnega papirja v Radečah, tovarno celuloze v Medvodah, tovar- no cigaretnega papirja na Rijeki in tovarne leso- vine ter lepenke v Ceršaku. V svoje delo vključuje podjetje domače pro- izvajalce opreme in izvajalce drugih del, organi- zira pa tudi kooperacijo z zunanjimi dobavitelji, da se pri nas izdelajo določeni specialni stroji. INDUSTRIJSKI BIRO usmerja svojo dejav- nost tudi izven Jugoslavije in je stavil številne ponudbe za izgradnjo raznovrstnih objektov. Ob- stajajo resni izgledi, da bodo nekatere od teh nonudb realizirane. »cor.oRj™« bogata palnta... z najnovejšo politično teritorialno razdelit- vijo Medvode pravzaprav niso več naselje nekje zunaj slovenske metropole, postale so del velike slovenske sredine, pomemben gospodarski vir v obrobju našega glavnega mesta. Redko naseljen svet z obakraj betonskega traku med Šentvidom in Mednom, se vrh me- danskega klanca razširi v prostrano industrijsko panoramo Medvod. Slikovita, med griči in reka- ma razporejena srenja pridnih rok, zametek mnogo obetajoče turistične prihodnosti. Kdo namreč ne pozna toplega obsorskega sonca, ču- dovitega naravnega kopališča nad jezom gori- čanske paipirnice, »Slavkovega doma« na Golem Brdu, Marjete, Grape in Katarine, Smleškega in Goričanskega gradu, čudovitega Zbiljskega je- zera, ki se s svojimi temno zelenimi vodami oprijema razsežnijfi bregov nad zidovi monu- mentalne elektrarne? V tej pestri raznolikosti gospodarsko turi- stičnih danosti je v vrsti močnih industrijskih objektov na prvem mestu omeniti tovarno barv in lakov »COLOR«, Medvode. Začetki njene de- javnosti naj bi šli za več kot stoletje nazaj, da, skoro bo sto trideset let, ko so nekje na tem mestu zamesili prvi lončič barvnega soka. Pa letnica pravzaprav niti nii važna. Začetno in se- danje se ne more primerjati. Razvojni dogodki so se za industrijsko izgradnjo, za razvojne po- goje proizvodnih kombinatov, odvijali, lahko re- čemo, s filmsko naglico. Podoba tega, na pragu Gorenjske snujočega kolektiva, se v razsežnem rekonstrukoijskem načrtu spreminja iz leta v leto. V samo nekaj letih so se milijonski bruto dosežki v minulem letu oprijeli številke štirih milijard in še nekaj, naslednja leta pa naj bi v najbližnji bodočnosti zabeležila številko dva- najstih milijard. Zaščita tvarnega sveta, glede na njegovo ob- sežnost in mnogoterost, zahteva od slehernega barvnega premaza določeno specifičnost, svoj- stven proizvodni normativ, prilagojen pogojem, ki jih stavlja nanj funkcija barvne zaščite. Prav zato je proizvodnja barv in lakov v raz- sežni veji kemijsko industrijskih strok nemara najbolj karakteristična po svoji nepregledni ši- rini, nenehnem spreminjanju, dopolnjevanju in nezadržanem razvoju. Držati korak z dosežki in odkritji, ki nenehno spreminjajo metode in si- stem dela v premazni tehniki in njeni proizvod- nji, je odgovorno in težko delo. Se prav poseb- no, ker je dokončna kontrola lastnih prizade- vianj vezana na čas in je precejšen del premaz- nih diagnoz, kljub razpoložljivim kontrolnim instrumentom, odvisen od intuicije in pravočas- nega predvidevanja številnih možnosti. Medvo- ški barvarji se tega v polni meri zavedajo in zato 90 njihovi laboratoriji živo, brez oddiha iščoče mikroskopsko oko, ki bdi nad kvaliteto celotne proizvodnje. Iz že naštetih številnih razlogov je proizvod- na paleta sila široka. Poleg standardnih klasič- nih materialov, ki bi jih bilo omeniti v suro- vinski osnovi premazne industrije, pa je danda- našnje mnogo več govoriti o surovinskih moder- nizmih, ki so si že in si iz dneva v dan utirajo pot v proizvodne normative. Proizvodnja sloni na umetnih smolah vseh vrst. na fenolnih, al- kidnih, sečninskih, melaminskih, maleinatnih, izocianatnih, akrilnih, na epoksi smolah, poli- estrskih smolah, ciklo in klorkavčuka, vinilnih smolah, pelargonskih smolah, vodotopnih smo- lah raznih vrst itd. itd. Razumljivo, da se tej bodoči pokosti lakov pridružuje cela vrsta bar- vil, specialnih pigmentov, topil in kemikalij, ki s posebnimi lastnostmi doprinašajo h končni kvaliteti vsakega premaza. Osrednja proizvodnja »Colorja« poteka v za- gotavljanju visoko kakovostnih sintetičnih la- kov in emajlov, nitro proizvodov ter zaščitnih proizvodov za rečni in pomorski vodni park. Poleg obsežnega asortimenta oljnatih barv in emajlov, namenjenih predvsem potrebam široke potrošnje, zagotavlja tovarna kakovostne pre- maze za najrazličnejše potrebe industrije in drugih panog gospodarstva. Številni so premazi za železniške vozne kapacitete, med katerimi je vrsta kvalitet za oplesk vagonov, vagonskih streh, mostov, različnih železnih konstrukcij, specialne signalne barve, barve za železniške parne in elektro lokomotive, litorine in druge stroje. Nič manjši ni izbor premazov za obdelavo metalnih površin, tj. za osnovne opleske z izra- zito antikorozivno zaščito, kjer je na prvem mestu omeniti razne oljnate minije, ftalatni mi- nij in vrsto specialnih prajmerjev, da ne ome- njamo v določenih premaznih sistemih potrebne kite, ki s svojimi posebnimi lastnostmi dopri- našajo k učinkoviti zaščiti. Vzporedno z omenjenimi osnovnimi zaščita- mi, z osnovnimi barvami, pa obstaja široka lest- vica pokrivnih premazov, med katerimi je na prvem mestu omeniti »SYNTOL« emajl na bazi sistema umetnih smol, brez katerega si danes ne moremo predstavljati dobre zaščite avto- mobila. Prednost teh premazov je videti v iz- redno hitri zatrditvi pokrivnega filma, zelo do- brem prijemanju premaza za obstoječo podlogo in veliki elastičnosti filma. Z zadnjim nanosom dosežemo izreden sijaj, tako da odpade kakrš- nokoli naknadno poiiranje površine, neobhotlno potrebno pri klasični obde avi površin z nitro proizvodi. Vse te izredne prednosti, ki jih dose- zamo s »Syntolom«, smo sicer prej z drugimi sintetičnimi premazi lahko dosegli le, če smo nanesene sloje naknadno ogrevali od 80» do 140" C. Manjši servisni obrati, avto ličarske de- lavnice si tovrstne obdelave niso mogli privo- ščiti, saj običajno ne razpolagajo s potrebnimi sušilnimi aparati za visoke temperature. Prav zato do nedavnega na tem področju ni bilo moč uporabljati sintetičnih premazov ter je zato razpoložljivost »Syntol« emajlov neprecenljive vrednosti za servisna reparaturna dela. S »Syntoli« je ptrišel na tržišče torej povsem nov tip sintetičnih premaznih sredstev, ki s su- šenjem na zraku doseže vse zgoraj omenjene lastnosti. »Syntol« premazni sistem zagotavlja kompletno zaščito, od temeljne obdelave me- tala do bleščečega pokrivnega filma. Celoten premazni proces lahko končamo v 2 do 4 dneh. pač po obsežnosti za premaz predvidene po- vršine. Nič manj značilen ni uspeh proizvodnje »Pi- rolitov«, za visoke temperature predvidenih barvnih zaščit, z maksimalno rezistenco do 700" C, izdelanih na bazii različnih siliconskih smol in specialnih visokoodpornih pigmentov. V okviru drugih sintetičnih barv in lakov bi bUo omeniti sintetične premaze, pri katerih zahtevamo odpornost proti atmosferskim vpli- vom, udarcem, zvijanju itd. Tu bi bilo našteti »Meldte«, ki se v določenem smislu enačijo z »Svntoli« in služijo za oplesk avtomobilov (ven- dar ne z zračnim sušenjem), koles in drugih predmetov, izpostavljenih vremenskim razme- ram, mirazu in vročini. Z »Meliti« dosezamo od- lične zaščite in estetsko bele površine za hla- dilnike in stroje za pranje perila, premaze za lesonit plošče z raznoterimi površinskimi obde- lavami, primernimi za obloge gostinskih in dru- gih javnih lokalov. Še posebno kakovostne pre- maze prav za lesonit plošče in podobne umetne mase pa je videti v specialnih »SlB« emajlih. Zelo mnogovrstne potrebe nastajajo pri za- ščiti gradbenih materialov in gradbenih kon- strukcij. Na tem polju se v sodobnem svetu vse bolj in bolj uveljavljajo zaščite na bazi polivi- nilacetatnih emulzij ter je v tej smeri v »Co- lorjevem« asortimenitu omeniti »Synkolit« emaj- le, ki nastopajo v vrsti nežnih pastelnih tonov. Pralne površine teh premazov so primerne za zaščito ikopalniic, uspešno jih uporabljamo pri oplesku hišnih fasad, lesenih panojev za sejm- ske razstavne prostore itd.-itd. Med strogo namenske premaze štejemo tudi »Dural« in »Danal« sintetične barve, predvide- ne zaradi svoje odpornosti proti alkalijam, kis- linam, raznim kemikalijam za zaščito objektov kemične industrije. Ž omenjenimi premazi uspešno zavarujemo razne industrijske bazene, parovodne napeljave, kotlarnice, industrijske kuhinje itd. Za zaščito metalnih površin se uspešno uve- ljavljajo tudi premazi na bazi epoksidnih smol, znanih pod nazivom »Epolorji« in premazi za zaščito lesa na bazi poliesterskih smol, imeno- vani »Esteroli«. Z »Esteroli« dosežemo stekleno gladke in bleščeče površine na pohištvu, ki v zadnjem času v vse večji meri najdejo svoje mesto v jugoslovanskem izvozu. Neprecenljivega pomena je proizvodnja barv in lakov s pomočjo tako imenovanih vodotopnih smol, ki v zadnjem času prihajajo v industrij- sko predelavo v eksperimentalnih količinah. Gre za pravo revolucionarno gibanje v proiz- vodnji barv in lakov, ker je z vodo kot raz-, redčilom predvideti opuščanje lahko vnetljivih tekočim, ki dandanašnje predstavlja akutno ne- varnost v vsaki barvnii industriji. Razumljivo, da gre pri omenjeni proizvodnji v svetovnem merilu za prve korake in da je pot do popol- nega uspeha še dolga. Prvi premazi na tej osnovi se imenujejo »Colaquiti« in z njimi uspešno opravimo temeljne premaze na kovini v proizvodnji avtomobilov, motociklov in to pri sistemu potapljanja (namakanja) metalnih površin v za to posebnih bazenih. Tačas se samo nekaj smolnih vrst pojavlja v omenjenem vo- dotopnem sistemu, zaznati pa je stremljenja, da se celoten smolmi sistem zreducira na vod- no obdelavo, pri čemer bi morebitni uspehi v tej smeri pomenili prav gotovo zgodovinsko prelomnico v razvoju barvne industrije. V številnih nazivih, ki ilustrirajo sintetično bazo, ne smemo prezreti široke nitro proizvod- nje, ki še vedno zavzema precejšen del obde- lavnjih področij. Določen del avtomobilske in- dustrije in industrije koles uspešno uporablja »Autolin« in »Bus« nitro emajle. kožna indu- strija trosi »Runa« emajle, prav tako pa dobršen del lesne industrije v svoji zaščiti lesa črpa vrsto specialnih nitro lakov, med katerimi je omemiti lak A 1 z visokim sijajem. Nemajhna je paleta oljnatih premazov, te klasične uporabnostne tehnike, ki, kakor že uvo- doma rečeno, služi predvsem potrebam široke potrošnje. V naših izložbah trgovin boste našli lične litografirane doze z nazivi »Japain«, »Ex- port« in »Univerzal« oljnati emajli, njihova uporabnost je vsestranska in primerna za vsa- ko roko. Ob zaključni besedi o premaznih sredstvih ne moremo mimo asortimenta premazov za po- morstvo. Gre za področje, ki nemara v največji meri pomenja preizkušnjo sposobnosti vsake barvne industnije. Podvodni premazi, izpostav- ljeni slani morski vodi, napadom morske ve- getacije in favne, po drugi straaii pa zopet na vodorezni liniji v neprestani menjavi med vo- do, zrakom in isoncem zahtevajo izjemno od- porno struktuTO barvne zaščite. Ob naši obali se v vrstah pomorščakov in v proizvodnji pomorskega parka uveljavljajo nazivi kot so: »Antikorozin«, »Antivegetin«, »Initonak«, »Extra-Pojasol«, »Fosfatin-prajmer«, »Alu-Prajmer«, »Extra-Oplatin« in vrsta drugih premazov, ki ščitijo ladijsiko konstrukcijo od njenega podvodnega dela do površinskih objek- tov, kajut in salonov. Odveč bi bilo naštevati številne nazive, ki so si na tem pol. u uspešno utrdili pot na krove naših oceanskih orjakov, vsi tisti, ki kanijo v metalni ali leseni lupini na morje, naj povprašajo pri »Colorju« in ustreženo jim bo. Poleg nenehne skrbi za domače tržišče pa si medvoška tovarna barv in lakov prizadeva, da v čimvečji meri svoj proizvodni program uveljavi tudi na zunanjih tržiščih. Uspehi niso izostalli in zato so »Colorjevi« premazi našli svojo domovinsko pravico v Združeni arabska republiki, v Pakistanu, v Turčiji, v Sovjetski zvezi in realna so pričakovanja, da se omenje- na tržišča dopolnijo za nova področja, med ka- terimi bo v bližnji bodočnosti zaznamovati tudi republiko Kubo. Preko 250 ton barv in emajlov je v minulem letu šlo v izvoz, zanje pa so iz- kupdi okoli 180 tisoč dolarjev. V letošnjem letu pa računajo te številke še preseči. Kljub vsemu doseženemu »Color« ne miruje. Veliki načrti ga v bodočnosti prestavljajo izven trenutnih površinskih meja. Novi obrati umet- nih smol. nove proizvodne kapacitete, daleko- sežna rekonstrukcijska razvojna pot naj tre- nutno sicer prvo tovarno po barvnih strojnih objektih razvije v barvnega giganta. Z zaupa- njem v lastne sile bo »Color« to zmogel. V sii dosedanji uspehi, vsa dosedanja rast je temu dokaz. Heliogravtira obrata Janezije (levo) in obrata Vevče (desno) iz leta 1857 TDVARRIA mmU \\ PAPIRJA V[VČ[-MEDVOD[ Ob 120-letnici vevške papirnice in 200-letnici medvošice tovarne celuloze Prvi papir v vevški mehanični tovarni pa- pdrja je bil izdelan dne 24. junija 1843. S tem dnem pričenja neprekinjena proizvodnja pa- pirja v Sloveniji. Prav letos poteka torej 120 let, ko je bil dan ročni izdelavi papirja signal, da se je ipribližal konec dobe papirja iz cunj. Tovarno papirja v Vevčah so ustanovili trije domači kapitalisti Fidelis Terpinc, Franc Galle in Valentin Zeschko. Ta družbica je na- knadno pritegnila v svoje vrste še četrtega moža, Jožefa Bischofa, zaradi njegovih velikih tehniških sposobnosti v izdelavi papirja (bil je namreč lastnik mehanične tovarne papirja v Nemčiji). Ko so domačini obvlaidaJi tehniko strojnega načina izdelave paipirja, je Bischof leta 1860 izstopil iz družbe. Zamenjal ga je do- mačim Karel Galle. Vevška papirnica je dobro prodala paipir. Veliki dobički so omogočili družbi, da je kupila 1861 svet in vodne sile v Verjah, dve leti po- zneje še na nasiprotnem bregu Save v Medvo- dah, leta 1868 manjšo ipapirnico v Goričanah. Ta je pričela z ročno proizvodnjo papirja iz cunj nekje med leti 1750 in 1790). Od leta 1869 so proizvajali v obratih Verje, Medvode in Go- ričane lesovino za potrebe vevškega obrata. Vse te spremembe so se dogajale v dobi, ki je tudi sicer zelo pomembna za našo gospodar- sko zgodovino. Tedaj se je namreč pričela izva- jati velika koncentracija obratov. Tako je bila leta 1869 ustanovljena v Ljubljani »Kranjska industrijska družba«, ki je iz več manjših že- lezarskih obratov ustanovila železarno na Je- senicah. Tega leta je dalje kupila na Prevaljah mogočna koroška »Hiittenberška železarslka delniška družba«, ki je kupila še veliko število drugih železarn. To družbo pa je 1881 kupila še mogočnejša »Avstrijska alpinska montanska družba«. Leta 1872 se je ustanovila na Dunaju »Trboveljska premogokopna družba«, ki je v prav kratkem času pokupila vse glavne do ta- krat samostojne premogovniike v Sloveniji. V papirniški industriiji pa je predvsem pomembno to, da je leta 1870 kupila vseh pet naših obratov (Vevče, Janezijo, Medvode, Verje, Goričane) delniška družba z naslovom »Leykam-Josefsthal AG für Papier- und Druckindustrie, Graz«. Tako je ostalo do iprevrata v letu 1918, ko so kupili vise obrate domači kapitalisti pod vodstvom Ljubljanske kreditne banke. Maiksiimalna proiz- vodnja slovenskih obratov v času habsburške monarhije je bila dosežena leta 1911 s približno 12200 tonami papirja, 2000 tonami celuloze in nekaj manj lesovine. V stari Jugoslaviji so razen Združenih papir- nic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljub- ljani proizvajale papir še podobne tovarne na Količevem, v Radečah, na Sladkem vrhu, v ?ia- grebu, na Sušaku, v Beogradu in Cačku. Te to- varne so se med seboj dogovarjale za cene, po katerih naj ise prodajajo določene vrste papirja, za rajone, v katerih naj dominira neka tovar- na, in podobno. Sklepale so torej kartelne po- godbe, v katerih ni sodelovala le beograjska papirnica. Glavni vodja in vodilna sila vseh kartelov so bile vedno Združene papirnice kot najmočnejša jugoslovanska tovarna papirja. V letih takoj po prvi svetovni vojni so mogle sa- me proizvesti Vs vsega jugoslovanskega papirja, torej okrog 10.000 ton. Poslednja kartelna po- godba iz leta 1938 je določala, da smejo proiz- vesti Združene papirnice nekako 11.000 ton pa- pirja (čeprav je bila njihova zmogljivost znat- no večja in so tudi dejansko presegale to koli- čino), zagrebška tovarna 7000 ton, sladkogorska preko 3200 ton, tista v Cačku preko 3000 ton ra- deška papirnica pa 1550 ton papirja letno. Kar- telna pogodba ni zajela specialnih vrst papirja. Tako je na primer radeška tovarna izdelovala papir za bankovce, za dokumente, vrednostne papirje itd., ki ni bil kontingentiran, papirnica na Sušaku pa cigaretni papir, ki je bil pred- met državnega monopola, medtem ko je tovarna na Količevem proizvajala toaletni, servietni in klobučnii papir ter druge tenkogramske papirje. Kartelna pogodba je zajemala v glavnem brez- lesne, srednjefine in ovojne papirje. V času stare Jugoslavije so dosegle Združene papirnice največjo proizvodnjo leta 1929 s približno 13.800 ton papirja. Z zmago narodnoosvobodilne vojsike leta 1945 so bi e dane osnove za podržavljenje ozi- roma podružabljenje vseh sredstev za proizvod- njo. Vevški obrat je prišel v last Federativne ljudske republike Jugoslavije, operativno vod- stvo pa je opravljala Generalna direkcija zvez- ne industrije papirja pri ministrstvu za lahko industrijo FLRJ. Dne 27. oktobra 1947 sta bila združena obrata Goričane in Vevče v »Papir- nico in tovarno celuloze Vevče-Goričane«. Dne 17. septembra 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet samostojne papirnice Vevče. S tem je bil storjen važen koTak naprej v razvoju upravljanja obrata, ki pomeni med drugim tudi konsolidacijo, zaključek vseh sprememb uprav- nooperativnega značajp ki smo jih na kratko omenili zgoraj. Ker je tržišče potrebovalo velike količine papirja, se je proizvodnja le-tega stalno dvi- ga a. Prvič je bil stari predvojni jugoslovanski maksimum presežen že 1947. leta s svojimi 15.140 tonami papirja. Ko pa je 8. julija 1960 stekel še novi impozantni četrti papirni stroj, so konec tega leta že dosegli količino 22.000 ton, leta 1961 celo že preko 27.000 ton papirja. Ko bo stekel tudi peti stroj, katerega postavi- tev je že načelno odobrena, se bo proizvodnja papirja občutno povečala. S 1. januarjem 1962 sta se fuzionirala do takrat samostojna obrata Vevče (papir) in Med- vode (celuloza). Od takrat dalje se glasi skupni naslov »Tovarna celuloze in papirja Vevče- Medvode«. Dejansko je obrat Medvode nekdanja papir- nica v Goričanah. Njej so leta 1890 dozidali obrat za proizvodnjo celuloze. Leta 1930 so ga povečali, ker je bilo določeno, da se bo osre- dotočil izključno na izdelovanje celuloze. Zato so tu takrat ukinili proizvodnjo papirja. Po osvoboditvi je obrat deloval do združitve z Vevčami v letu 1947 docela samostojno. Ko so kmalu nato kombinacijo Vevče-Goričane raz- formirali, je postala tudi goričanska tovarna spet samostojna in dobila ime »Celuloza« Med- vode. Delavski svet je prevzel njeno vodstvo dne 16. septembra 1950. Danes z zaupanjem gledamo v bodočnost, kajti oba obrata, tako vevški kot medvodski (bivši goričanski), se modernizirata, investirata mnogo denarja v nove stroje in povečujeta iz leta v leto proizvodnjo papirja oziroma celulo- ze, kajti povpraševanje tržišča po obeh artiklih je zelo veliko in še neprestano narašča. Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode je bila znana že pred vojno po odlični kvaliteti svojih izdelkIzolirke<, kjer boste solidno postreženi. — Prepričajte se! S'raiic Olomčič izdelovalec vate SPODNJE GAMELJNE 24 se priporoča tapetnikom državnega in pri- vatnega sektorja ter zasebnim strankam za uslužnostno dejavnost Marmorne bloke (Drenov grič, Lesno brdo), marmorne plošče vseh vrst, izdelke iz mar- mora, zdrob za terazzo tlake in obloge v več barvah, raznovrstne terazzo in azbestne plošče, izdelke iz betona in umetnega kamna ter montažo vseh svojih izdelkov nudi na- ročnikom industrija naravnega in umetnega kamna MINERAL Lj ubljana-lloste INDUSTRIJSKA CESTA Telefon 31-595 Modne novosti v naivečii izbiri vam nudi PRODAJNI SERVIS V LJUBLJANI IN MARIBORU ElEKTROnVIGALO LJUBLJANA - KARLOVSKA 19 Telefon 21-874 izdeluje in montira vse vrste osebnih in tovornih dvigal ter konvejerje — Opravlja remonte in gene- ralna popravila — Gospodarskim organizacijam in ustanovam se priporoča kolektiv Vedno sodobno, trpežno in kvalitetno opremljen dom! lovarna deboralivnil llanin LJUBLJANA, Celovška cesta 280 vam nudi v širokem asortimentu razne pohi- štvene tkanine, tkane in mrežaste zavese, postelj- na pregrinjala, volnene in svilene pliše za de- koracijo in oblačila, frotirke in umetno krzno perzijan Pri nakupu zahtevajte vedno le izdelke renomiranega podjetja TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN UUBUANA filpi/utica POSTA DOMŽALE Telefon: Ljubljana 36-477 Izdeluje: plakatni papir pergamentni nadomestek pergamin havana pelir papirje prepisne papirje toaletni papir servietni papir klobučni papir kromonadomcstek karton, bel in v barvah prespan karton za elektroindustrijo navadni karton siv, bel, rjav vse vrste specialnih kartonov sivo lepenko, knjigoveško prespan lepenko za elektroindustrijo in tekstilno industrijo specialne lepenke za potrebe čevljarske industrije, kot faktis, za členke, melvo in modele žakard lepenko za tekstilno industrijo lepenko za matrice in vse vrste specialnih lepenk JßliMjMlnttii STOLPNIŠKA ULICA Telefoni: 33-026, 33-171, 32-351, 32-594 gradi nove in rekonstruira obstoječe ceste L, IL, in III. reda, pa tudi druge ceste in ulice na svojem območju Opravlja asfaltna dela na uli- cah in pločnikih, dobavlja vse vrste kamnolomskega materi- ala za gradnjo cest, ulic in pločnikov ter za posipanje dvorišč in poti v parkih in drugih nasadih V Sport oprema Vam nudi: telovadno orodje in kompletno opremo telovadnic razna orodja za letna igrišča in kopališča orodja in opremo za lahko in težko atletiko orodja in opremo za otroška igrišča razne športne, camping in park opreme Zahtevajte cenike in prospekte Se priporoča ŠPORT OPREMÜ LJUBLJANA Vižmarje št. 1 Telefon 51-884 trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom LJUBLJANA-ŠISKA - Na jami 10 Telefoni: uprava 22-067, 22-169 komerciala 23-512 direktor 22-239 Prodajni oddelek za Ljubljano: Celovška cesta 34 telefon 33-259 in 22-956 Skladišča: Janševa la, telefon 37-936 Zibertova 34, telefon 32-430 Titova, Stožice, telefon 383-112 Šentvid, telefon 51-083 Pri nabavi kuriva in gradbenega materiala se potrošnikom toplo priporočamo EXPORT - IMPORT Slovenija-sadje LJUBLJANA, TITOVA 19/VIII Telefon 23-301, 23-302, 23-303 Poštni predal 83 - Telex: Ljubljana 05-179 Trgovska predstavništva V Bohovi pri Mari- boru, Beogradu in Skopju — Skladišče v Volčji dragi in Kanalu — Hladilnica v Zalogu pri Ljubljani GRADBENO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA LJUBLJANA POD HRIBOM 55 Telefon 57-829 opravlja vsa gradbena in vzdrževalna dela ter visoke gradnje MONTAŽNO TEHNIČNO PODJETJE loplDvoi-ileltrDsiinal LJUBLJANA montira in projektira: vse vrste klimatizacijskih naprav, naprave za centralno gretje, elek- trične, plinske in vodovodne insta- lacije izdeluje: temperaturne regulatorje, lovilce nesnage, obtočne črpalke, elektro- opreme jakega in šibkega toka, na- prave za centralno gretje ter druge naprave za klimatizacijo in venti- lacijo ZUNANJA TRGOVINA IN TEHNIČNA TRGOVINA ? LABORATORIJSKIM BLAGOM LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 2 Telefon h. c. 21-550 in 23-190 direktor 21-468 vam nudi širok asortiment laborato- rijskih kemikalij, steklovine, porce- lana in aparatov domače proizvod- nje in uvoza po najnižjih dnevnih cenah ter uvaža kot komisionar z ugodno maržo vse v laboratorijsko stroko spadajoče blago KOLEKTIV TOVARNE ELE KTRO KEM I Č N I H IZDELKOV IIBEIILIIINKA Šentjakob ob Savi — Ljubljana Čestita k 20. obletnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega ljudstva Hkrati opozarja vse cenjene kupce na svoj razširjeni proizvodni program : vodikov peroksid tehn. 40 vol.'/,, vodikov peroksid tetin. 30 vol. 7o vodikov peroksid med. 30 ut.% vodikov peroksid med. 35 ut. V,, vodikov peroksid pro analysi natrijev perborat kalijev persulfat natrijev perkarbonat karbamldperhidrat boraks Geološki zarod o JLjubttjanL TELEFON: 36-165, 32-136 L GEOLOŠKO K ARTIRAN JE, RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZICNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKOVANJA USNJE, USN3ENO GALANTERUO ČEVUARSKO-SEDLARSKO ORODDE IN POTREBŠČINE, AVTOMOBILSKE j GUME, TEHNIČNO GUMO, PLA- STIČNE MASE PLASTIČNO GALAN- TERIJO, TEHNIČNI TEKSTIL, VRVAR- SKE IZDELKE, ZAŠČITNA SREDSTVA, KOVINSKO GALANTERIJO, BIŽUTE-, RI30, DOMAČE IN UVOŽENE IGRAČE IZBERITE V SORTIRANIH ZALOGAH VELETRGOVINE LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6| •I TELEFON : 32-394 I