Številka 90.
Trst v soboto 31. marca 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja, vsaki dam
mdi ob nedeljah in praznikih ob *>. uri, ob ponedeljkih
ob t*. ari zjutraj. 4t*Tilke t prodajajo po 3 mvb (6 stotink) ▼ BMfifi tr»r.akmrnab ▼ Tr tu in okolici, L ubijani, (ionci, Kranju. St. Petru. Seiani. Nabreiini, S>. 1 uciji, Tolminu, Aklnri6oi, P<N*tojni. Doruberpu. Solkanu itd.
»e računajo po vrstah (Široke "3 mm visoke 1 11 moj»; za tr£onn»k»- m obrtne oglase |M» 20 stot. ; m ownnr»i<*, x*hv. Je poslanice, oglase denarnih zavodov f »tat. Mali ogUai po 3 s1«t. heseda. najmanj pa pO 49	— <	sprejema in*ratni oddelek uprave
r^iioo^r-. — Plačuje mt- izkljačno le upravi . Edin««ti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znala
za v»e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine ne uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ui. Gi»r?io Gulatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO INA. Lastnik konsorcij lista Edinost^. — Natisnila tiskarna bonsor ija
lista „Edinost'" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. -ssss^ Poštno-h ranil nič ni račun 5t. 841-652. r^occc-
— TELEFON stav. 1157. —-
Nesoglasja v politiki naših Italijanov.
Dosedanji cesarski namestnik v Tirolu. <><iron Sdnrartzenau. je odpozvan in nič se se h- re za gotovo. k<lo mu bo naslednik. Tal *kr«-p centralne vlade je silno ozlovoljil itali-*n>ke ]K»Iitike. Tej nevolji so <lali italijanski »opanci izraza v interpelaciji, ki so jo po-anci Malfatti in tovari-i vV«»2ili v včerajšnji ji zbornice poslancev. iz te interpelacije do-rnmmo, ila italijanski poslanci vidijo v od- j P »klicanja namestnika Schwartaenau-a čin. sovražen Italijanom. Interpelacija očita centralni j uli. da se ie uklonila pred »ulico". Tako? o je inter«-antno. Zato m dovoljujemo vpra--anje : pred katero _u l i c o"4 ? Nu, in-t'rpelacija daja odgovor tudi na to vprašanje, travi namreč, da je vlada odpozvala tirolskega ime-i.ika na !ju!k» razgrajačem, ki so v me-*cu novembra v \Viltenu razdejali italijansko •kaheto.
Kar trJijo italijanski poslanci, utegne hiti -nično. Skoro gotovo je tako. Ali nam se ii. da so gos|M>dje Maltatti in družba ravno to interpelacijo zoj>et enkrat pokazali vso si.zerijo politike avstrijskih Italijanov ! V tej v r|H»la( lji tožijo in rekriminirajo gospodje, r • centralna vlada uklanja pred istimi -ditei:. - katerimi so i^-ti italijanski gospodje Hčer vedno v zelo prijateljskih razmerah in v avezništvu.
V \Viltena je stala bivša italijanska fa-ult ta in \ViIten je predmestje mesta lno-mosi. In aiost pa je nemško, zelo nemško, i .»i Ino nemško mesto. Nemške so bik* j« -tj. ki -o rušile itabjansko fakulteto v r. im ki počenjale grde vandalične -kodo italijanskega kulturnega zavoda.
-te nemške glave so hile kakor trde Maltatti in tmariši — ki so izsilile ./. ntralne vlade čin. ki je silno vzlovoljil !j;a«»e. I tal: i aii j občutijo torej odpozvanje uie%Uiika S< hwartzenau-a kakor sovražen, roti njim naperjen čin. Ob enem so pa tudi
•	a ta>nem. komu se iouiju zahvaliti, <l:i jim
vlada storila ta afront... Nemcem !
Po tej interpelaciji italijanskih poslancev
•	oa mogla italijanska javnost, bi mogel ves -■dni svet predložiti i-tim italijanskim po-
iiir m m italijanskim prvakom sploh dobro -<4jeno interpelacijo, ki naj bi zahtevala po--1 lila : kako morejo /. rekriminacijami radi »ipokli« oija namestnika barona Schwarzenau-a edino 1« Nemeem na ljubo. kako morejo se :ii;i tožbami, da -e jim je le radi nern-^a >ovražtva tjogodila sedanja huda kri-» .1. »praviti V soglasje Ti»t<» vriTHt /;tve z-~tv«» / Nemci, ki se vleče kakor rdeča nit t <• \»ej praktični |*»litiki njihovi?! Da. da. tdt v« erajšnja interj>ela< ija barema Malfattija •i tov.iri<*-v nam razodeva — kakor muo /e kii vso mizern<>».r politik« naših Italija-iiv. tiste j>olitike. ki omahuje iz protislovja
•	protislovje iii ki ni nikdar v notranjem so-
glasju sama s seboj niti od jutra do večera ! Danes na pr. rekrimimra baron Maltatti radi nemškega sovražtva in nemške nevstrpljivosti, ki jim demolira celo kulturne zavode, a ni še minolo dvakrat sedem dnij. odkar so somišljeniki barona Malfattija beračili v Trstu za — nemške glasove, sklice vaje se na sorodnost svoje in nemške kulture! ! Ali niso ti gospodje
mimo grede rečeno - tržaški gospodje najkruteje užalili italijansko kulturo s tem. da proglašajo nje sorodstvo s tisto kulturo, katere sinovi so v \\ iltenu doprinašali vanda- j lične čine in rušili — italijansko fakulteto ?
V tem je mizernost italijanske politike. ■ da vedno omahuje med dvemi ekstremi : med interpelacijami proti nemškemu sovražtvu in med — lovom za nemško naklonjenostjo !
Avstrijska poslanska zbornica.
(Rrzojavno poročilo.)
DUNAJ 30. Po končani debati je zbor-! niča odklonila češke nujne predloge glede revizije ustave ter je nadaljevala razpravo o vladni predlogi zaradi povišanja pokojnin državnim uradnikom. Zbornica je v drugem in , tretjem čitanju vsprejela predlogo ter je potem1 po kratki debati v vseh čitanjih vsprejela tudi j predlogo glede povišanja p. nzij vdov starega I stila.
Prihodnja seja dne 24. aprila.
Novii rusko-japonska vojna ?
List »Strona". ki ga izdaja prof. Kova-levski, je priobčil razgovor z nekim visokim dostojanstvenikom, ki je izjavil, da se ima te spomladi pričakovati novo rusko-japonsko vojno. Japonska da gotovo zasede severni del otoka Sahalina, potem primorske kraje in dele Kainčatke. a Kurija napove vsled tega vojno. Tudi list „Novoje Vremja^, ki je drugače v zelo tesnih odnosajih z vlado, je zopet spravil na površje vprašanje o rusko-japonski vojni.
Dogodki na Ruskem.
Odstop ministra vojne mornarice ?
Kakor poročajo iz Petrograda. je stališče ministra vojne mornarice. Birilova. omajano radi tega. ker je prerano kaznoval admirala Nebogatova. Naslednik Birilevu postane baje j>odadmiral Dikhop.
Cesarevič obolel.
v\\ien. Ali g. Zeituug" poroča iz Petro-; grada, da je cesarevič nevarno obolel za | škiirlatino.
Generalni guverner finski odstopi.
Generalni guverner Finski, tajni sveto-| valeč Gerhard. se več ne povrne na svoje mesto. Kakor poročajo iz Petrograda ho njegovim naslednikom imenovan general Sa-rubajev.
Volitve za državno dumo v Podoliji.
Iz Odese javljajo, da so bili v <i okrožnih mestih v gnherniji Podolski izvoljeni vo-
lilnimi možmi Židje. V Besarabiji je zmagal kandidat konstitucijonalnih demokratov, v Se-bastopolu socijalni demokrat Uzor in demokrat Sipjagin, nečak nekdanjega ministra.
Drobne politične vesti.
Srbski svečeniki na katoliškem bogoslovju. Beligrajski metropolit Dimitrij je predložil srbskemu ministru za bogočastje. da se dva gojenca, ki sta izvršila rusko bogoslovno akademijo, pošljeta ! na državne stroške na kako katoliško bogo-slovno fakulteto. Minister je ta predlog odobril in tako pojde omenjena dvojica na kato-liško bogoslovno fakulteto. Med srbskimi svečeniki jih je že mnogo, ki so zvršili bogoslovne fakultete v inozemstvu.
Tudi tirolski deželni zbor ho sklican. Z Dunaja poročajo da namerava vlada sklicati tudi tirolski deželni zbor, ki se je v jeseni brez vspeha razišel, in mu predložiti deželnozborsko volilno reformo.
Vprašanje zarotnikov v S r-b i j i je stopilo v odločen stadij. Vprašanje bo rešeno na način, da bo iz vojaške službe odpuščen veči del častnikov, ki so se aktivno j vdeležili zarote dne 11. junija 1903. Zarot-i niki se podvržejo pod pogojem, da se sočasno upokoji dvakrat toliko njihovih nasprotnikov. V vladnih krogih menijo, da bo omenjeno vprašanje rešeno tekom meseca aprila.
S 1 a v n o s t i v Romunski. Dne iZH. t. m. je slavila Romunska petindvajsetletnih, odkar je bila proglašena kraljestvom. Dne 20. aprila t. 1. bo štirideset let. odkar je romunski narod s plebiscitom izvolil princa Hohen-zollerna, sedanjega kralja Karola, svojim knezom.
Domače vesti.
Imenovanje. G. dr. Ivan Prijat el j
je imenovan asistentom dvorne knjižnice na
Dunaju v X. činovnem razredu.
Imenovanje v finančni službi. Carin-
I ski asistenti Anton Vida. Fran Uoschi i in Albert Z a h n so imenovani carinskimi oticijali v X. činovnem razredu.
Zmaga naše okolice. Volitev v V. okraju se je vršila popolnoma mirno in do-! stojno. Že dosti pred 9. uro zjutraj je bilo zbrano pred voliščem v Trebčali lepo število volilcev in med njimi tudi oni, ki so bili imenovani od političnega društva „Edinost" kakor zaupniki v volilni komisiji. Sploh v vsej vasi je Lilo zelo živahno. Volilci iz vseh vasi V. volilnega okraja so prihajali trumoma v Trebče, da izvršijo svojo sveto pravico in izpolnijo svojo narodno dolžnost. Občudovali i smo veliko starih in celo bolehnih mož, ki so tudi hoteli storiti svojo dolžnost. Posebno tem-le se je prisrčno čestitalo od strani ostalih volilcev. Glasovalo je 320 volilcev: od teh je bilo oddanih za našega kandidata, g. Iv. G o r i u p a, 241, za kandidata nasprotnikov pa 83 : bele glasovnice so bile 4, in na druga imena dve. Se predno je pred-
sednik komisije proglasil ta izid. je zaoril r v dvorani in zunaj na cesti gromoviti „živio
Na to so se podali narodni volilci v društveno krčmo, kjer se je razvila prav lepa zabava.
Vsi so bili neizrečeno veseli in so si čestitali med seboj na lepi zmagi. Da bo zmaga naša, na tem ni dvomil nikdo. Bali smo se le, da nasprotnik dobi več glasov, kajti znano je bilo. s kakimi sredstvi se je agitiralo v nasprotnem taborn in koliko se je tam popilo. Nekateri so se d:di zares zaslepiti a mnogo je bilo takih volilcev. ki so nam izročili svojevoljno volilni listek, izpod-bujeni z imenom nasprotnega kandidata, (ki so ga bili dobili od dotičnih agitatorjev) in šli so potem in volili za n a š e g a !
Zastonj je bil torej trud in trošek nasprotnih naganjačev. Menda bodo enkrat uineli. da v naši okolici ni več kruha za njih zobe.
Odpoalanec-odbornik pol. društva ..Edinost", g. dr. Josip A hram. je v kratkem, o navdušenem govoru pozdravil zavedne vo-lilce in jim čestital na lepi zmagi. Povdarjai je. da so oni zopet enkrat pokazali svetu, da se zavedajo svojih narodnih dolžnosti in da hočejo, da tržaška okolica ostani slovenska (kakor je bila od nekdaj) ter da hočejo imeti svojim zastopnikom moža narodnjaka in sposobnega zastopati interese svojih volilcer in Slovencev sploh. Napil je konečno zavednim volilcem se željo, da tudi ostala mala četica zaslepljencev spozna v kratkem, kdo da jim v resnici dobro hoče ! Hrabri pevci slavnih pevskih društev ..Primorec" i/. IVebč ia „Slovan" iz Padrič so pri tej priliki prav izborno prepevali razne narodne in umetne pesmi ter so vžili vsestransko odobravanje od mnogoštevilnega občinstva. Slava vrlim volilcem in vsem drugim ki so pripomogli d<» zmage!
Se nekaj. Predno zaključiir.o, nam j»- r dolžnost, da sC še posebej hvaležno spomnimo moža. ki je tudi to pot kakor vsikdar. kakor ga zove narodna dolžnost neutrudno deloval za našo stvar ter šel na roko volileeui z nasvetom in vspodbujevalno besedo. To je naš g. J o s. U r 1» a n č i č posestnik v Bazovici. Čast mu !
Maščevanje g. Mauronerja. <;. Mau-| roner je v svoji sveti jezi — ker je minolo nedeljo ostal v ..trombi". zabranil prehod preko svojega posestva, dasi je bil ta prehod doslej odprt slehernemu meščanu in okoličanu. Zabranil je tudi pobiranje suhih drv in stelje, kar so do sedaj domačini pobirali v Mauro-nerjevem gojzdiču !
So pač nizki ti ..veliki"	libe-
ralci!!
Predsednik višega sodišča v Gradcu
dr. Avgust vit. Pietreich je že nastopil svoje mesto. Na pozdrav predsednika \Valterja je izjavil, da bo vodil više sodišče v duhu svojih prednikov \Vaserja in Gleispacha. <Z
PODLISTEK.
Prokletstvo.
-ro'JoTinaki roman Avgusta Šenoe. — NadJjeval in dovršil I. E. Tomftć
PrevH M. C -i.
Borba je prenehala, ali še je lizal «uuen okna ^|K>iK»vske.!ia turna" in se je friieiual že strehe.
Ga<imo ogenj ! je zapovedal Zivan. sem ! Rešimo, kar se rešiti da.
Kaj ? je zakričal mesar Vašaš — mi r tj bi reševali njihovo imetje, ta osinjak, ki ■ im d«-!a toliko hudega ! Ne. bratje, po-
•	rimo do temelja to prokleto gnezdo !
Da. da, poderimo! je kričalo ine-
*	an*tv.>.
Mir ! vaip zapovedujem ! je zapov edal Z:van gromko. Ali tako slušate prvi dan mo-
jega sodnikovanja. Vi hočete podreti ta stolp. • A kaj dosežete s tem ? Kapitelj si zgradi druzega. močnejega, ker ima to pravico od kralja, a vi boste morali vrhu tega plačati tudi škodo. Vidite, to boste imeli <1 svojega neumnega besnila. Ali ni plemeniteje, ako se pokažemo kakor ljudje in tla preprečimo škodo, pa bilo tudi na sovražnikovem imetju? ; Ali uvid jati* sedaj, bratje ? Ali me boste ubogali V
— Hočemo ! Hočemo ! cul se je odgo-: vor najprej osamljenih glasov, a potem splo-' šno. jednodušno. Meščani so uvideli. <la je i njihov sodnik prav imel in da plemenito misli. Ljudje so se lotili dela. so privlekli vode, donesli vrče ter jeli gasiti ogenj, grozeči, da požre ..popovski turn*.
i
Solnce je zapadalo. Niz brdo griško, proti mlinu Ivana ZlatobradiČa, so stopale tri osebe. Stanko je to in osvobojenca, ki sta ga spremljala. Mejtem, ko so Gričani gonili Ka-
pitelj ce. je ležal on skrit za grmovjem na strmini. Sedaj je došel k sebi in se je polagoma pomikal niz brdo proti domu.
—	Vode mi dajte ! Žejen sem ! je rekel Stanko možema, videči, da neko dekle nosi proti mlinu na glavi vedro z vodo.
* - Hej, dekle! je zaklical osvobojenec. Daj, v imenu božjem vode ranjencu !
Dekle se je usmililo, pristopilo in ponudilo vedrico Stanku, ki je bil sel na velik 1 kamen. Ta deklica je bila Isa.
Stanko je nagnil vedrico in začel piti, a v tem mu je padlo oko na cvetočo deklico, ki je — sramožljivo povešaje oči — držala vedrico.
Mladenič se je oddahnil in prosil še vode. Pil je in opazoval krasno dekletce... a to je zažarelo v obrazu od srama... Ta vojak mlad in lep, da ga je milota gledati... kje je dekle, ki ne bi je to vznemirilo ?
—	Bog ti poplačaj, dobra deklica! je rekel mladenič blagim, pri njem nenavadnim glasom.
Naj ti bo v zdravje! je odgovorila Isa naglo in je. pogledavši Stanka od strani in sramožljivo. prijela vedrico in odhitela naglo v mlin.
Stankov pogled jo je spremljal, dokler se ni izgubila v mlinu, ('udno čutstvo um je obvzelo srce : zganilo se je. kakor še nikdar poprej v življenju. Skočil je pokoncu.
— Pojmo ! je rekel osvobojenrema iu s« spustil po brdu doli. Koje šel mimo < irkve-nika, se je ozrl na mlin. Tam pa jr iz-za stare jolie pogledala zlatolasa glava I sina. Gledala je za njim, ali v isti hip se je bil obrnil tudi on. Mladeniču je zaigralo srce in kri mu je udarila v obraz. Isa pa se je skiila za joho in si z rokama zakrila zažarjeni obraz.
Solnce je zašlo za goro. a v dveh mladih srcih se je kakor skozi jutrnjo meglo začelo porajati solnce sreče, solnce sladke ljubezni....!
i Pride še.)
drugimi besedami : nadaljeval se ho zi-tem. ki ta v lizuje vseneinško mišljenje med srninimi uradniki, ki zisteuiatično in z železno brezobzirnostjo krši jezikovne pravice Slovencev v zasmeh državnim temeljnjim zakonom, in ki je skrajno pristranski proti slovenskim sodnim uradnikom tudi v personalnem pogledu).
Žalostni glasovi iz Materijske občine! (Dopis.) (Dalje.\ Vas Brezovica leži, \ prijazne j dolini. Na .južni strani vasi se razprostira veliko in lepo rodovitno polje, ki teče mimo njega jnjtok. Iz vasi vodi pot proti -Rrinšci". To je hribček, na katerem itoji danes lepa kapelica po zaslugi in pri-zadevanju g. župnika 1. Norniali-ja. Nedaleč od poti. kakih 40 korakov je velikanska jama. imenovana - Hrinšca". globoka okoli Š4> m, J a nje premer na vrhu iznaša okoli 35 m.
Nedaleč r Brinj e" leži vasica Kožice, j Iz te vasic«* je prišel dne	t. in. neki
juož v Brezovico v prodajalno nakupit po-! trehnili reči. Njemu je tudi ugajala pijača, j posebno pa žganje in _dušea~ si ga je pri-1 lično obilo privoščil. Okrog 7. ure zvečer na- j potil seje proti domu —- dobro „korajžen".' Ko je prišel na vrh. izgubil je revež pravo jk4, zavil je na levo in šel ravno v - jamo. j Njegovi doma niso slutili nič slabega, mislili >o. da se je zamudil v Brezovici. Ko pa so v jutro videli, da ga ni doma. začeli so ga j iskati, ali vse iskanje je bilo zastonj ; očeta niso mogli najti. Ker le ni bilo nesrečneža od nol»ene strani, zbrala se je soseska skupaj 1 dne 24. t. m. in šli so ga iskat. Posrečilo j je nekaterim, da »o ga zapazili na dnu J -.Rrinšce". Takoj se je razširil glas da v jami leži človek.
To pa je izvedelo tudi orožništvo v Materiji in orožniški stražmešter g. Klemene s«' ! je poda! takoj na lice mesta. Nekateri so ho- j teli takoj dvigniti nesrečne/a iz jame. Ker pa je videl Klemene, da bi se lahko prigo-dila še kakšna nesreča, prepovedal je ljudstvu, dokler ne pride komisija. Torej j«' revež moral čakati do ponedeljka jutro, to je dm* 26. t. m. O, kako žalostno je bilo videti: ob robu jame mala mizica, z belini prtom pogrnjena. na njej križ. poleg križa lučica in blagoslovljena voda... !
V ponedeljek ob 9. uri jutro je prišla r< - komisija, a s komisijo tudi učitelj ! <Vh iz Slivij v lestvo -Slov. pl. društva**.
i »b 9. in četrt uri je vrgel gosp. t eh ,
lestvo v jamo in zatem se je podal v jamo; on in z njim neki mladenič. Ko je g. Ceh prišel do mrliča, oblekel ga je v vreče (gosp. <Vh moral Je sam delati, ker pomočnik nje-! gor se je bal mrliča), in zavil v rjuho. Ko je mrliča navezal na vrv. dal je znamenje in ; pričeli ><» vzdigovati gori. Truplo >o privlekli skoraj že na vrh. ali. oj nesreče : vrv se je j drsala oi> ojstre stene, pretrgala in mrlič je padel nazaj v jamo* <io-pod Oh je imel zopet mnogo opravila, predno je truplo navezal! na le-4vo. ker na samo vi v ni hotel vezati i ve«-. K«» je dovršil delo. prišel j«' na vrh in j |»nc< lo >4 i« ■ /opet vleči. Dokler je truplo .vi-j *elo v /raku. '« dobro šlo: ko pa je prišlo I med skalovje, se je v delo in ni hotelo več ne ^ori im doli. Kdo poj de sedaj odmakniti truplo i izmeti sten?! Ker je vsakdo bal. moral je; u. Ceh zopet v iamo. ali ne po lestvi, ampak, n.ivezal »e je na vrv in -.pustili so ga doli. Ko je -tvar rešil, privlekli so gosp. Ceha na i
vrh in potem >o začeli vleči mrliča. Nekoliko časa je šlo. ali zopet se je vdelo. in gosp. Ceh je šel zopet na isti način odmikat truplo. Naposled so ga vendar privlekli do pod vrh jame. ali. oi groza? vrv je počila. Sreča, da je lestva še nekoliko držala. Ni preostajalo druzega. nego da se je gosp. Ceh zopet spustil do mrliča, mu privezal drugo vrv na noge in posrečilo se je vendar končno, po štiri-u r n e m del u. postaviti mrliča na vrh. Ko se je gosp. Ceh spuščal po vrvi v jamo, je ljudstvo, ki ga je bilo mnogo okoli jame. utihnilo in bledelo od straha radi neumornega gosp. Čeha. i>a ni njega, ne bi bil pokojnik prišel tako hitro iz jame. Vsa hvala gosp. ('ehu na njegovem mučnem in trudapolnem delu. — Pokojnik je imel lobanjo razbito, rebra polomljena in zapičena v pljuča, jetra srce. Prenesli so ga v mrtvašnico, kjer je g. zdravnik iz Podgrada. dr. Bilek. preiskal truplo. Cenjeni čitatelj si bo mislil, da ljudstvo tukaj nima ni kakega reda, nikakega zakona. O ne ! Po vseh krčmah v naši občini visi nekak r policijski red". Koliko pa je krč-marjev. ki se v resnici držijo tega reda! Z mirno vestjo morem reči. da ga ni niti e d n e g a !!! Krčme so odprte vse noči in toči se vino n žganje. Nasledke tega pa so nam živo v spominu. Občina pa naj poskrbi, da se jama „Brinšca** dobro ogradi, kajti to je bil že sedmi človek, ki je našel grozno smrt v njej. Gospod urednik ! Marsikaj še bi trebalo spraviti v javnost. Ali za sedaj mi ne dopušča čas. Prosim vas, da bi mi tudi v naprej odprli predale „Kdinosti". da se naša javnost bolj seznani z razmerami, v katerih živimo.	J a 1 o v s k i.
V povišanje hrvatsko slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje .Glasbena Matica" v Ljubljani svoto 101» K kakor čisti prebitek prekrasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani, ki ga je priredilo hrvatsko pevsko društvo -Kolo" dne 11. novembra 1	častno n a g r a d o za
novo. dobro, hrvatsko ali slovensko, izvirno, še ne objavljeno skladbo, moški ali mešan zbor. koncertne vrednosti brez vsakršnega instrumentalnega spremijo vanj a (a capella) v hrvatskem ali slovenskem jeziku.
Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado naj se pošiljajo ..Glasbeni Matici** v Ljubljani ali upravnemu odi »oru hrvatskega pevskega društva „Kolo * v Zagrebu v zaprtem kovertu z motom pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje <lo 1. septembra 19<»«;.
Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čegar kuverto je zapisan i<ti od skladatelja izbrani moto.
Došle skladbe bo orenjevala v ta namen sostavljena jurv hrvatskih in slovenskih glasbenih strokovnjakov, .lurv sestavita vzajemno društvi ..Kolo" in „Glasbena Matica" v Ljubljani. „(ilasbcna Matica" izda oni zbor. (skladbo), kateri jurv prisodi nagrado, v tisku. Da se osigura absolutna nepristranost preso-jjevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventuvalni upliv v sled znane pisave sklada-, teljeve. se želi. da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur.
..Domači zdravnik *. V Kopru je pričel izhajati list : ..Domači zdravnik", časopis za negovanje zdravja, vzgojo otrok in zabavo.
Izdajatelj in urednik listu, ki bo izhajal f vsaeega meseca, je g. Jan Okič-Jereb t Dekanih. List stane na leto 2 kroni.
Prva številka obsega 14 strani ter pri-; naša med drugim nastopno vsebino : Negovanje zdravja spomladi. Kako moramo živeti, da dosežemo visoko starost v zdravju in snagi ? Bolni živci ali nervoznost. Naravno zdravišče na Slovenskem. Ozdravljenja.
Pozor na rSkrata", ki izide danes! V današnji številki se rŠkratov" kronist bavi z volitvami v okoliei minole nedelje in izlasti !z propadlimi kandidati neslavne „Cikorije44. Primerno kroniki prinaša „Škrat** ina prvi strani podobe šest propadlih „eikorijaških" kandidatov, na zadnji strani pa lepo sliko: Pogreb rC i ko rije". Za nosilci korakajo propadli kandidate: Mauroner, Angelj, Nichetto, Turek. Štolta. Stiikler in Kumar, za njimi pa caplja rojanski avtokan-didat. ki je vjel le o glasov. Naj nikdo ne pozabiti kupiti ..Škrata", ki stane le 10 stotin k.
Gad je pičil blizo Keke 50-letno Ano Surina, ki je v četrtek delala na svojem vrtu. Prepeljali so jo v bolnišnico, a težko da okreva.
Grozna smrt. V Beljaku je prišel med dva železniška voza kurjač Ludvik Kelil iz Maribora. Suvalnika sta ga zgrabila in stisnila. da je bil na mestu mrtev.
Grozen samomor. Kmetica Ivanka Ma-stinol. stanujoča v Kjadinu št. 70. je šla včeraj predpoludne okolu 11. ure iz mesta domov preko griča sv. Alojzija. Ko je prišla preko onega prostora, kjer tamošnji fantje prirejajo vsakoletni semenj (šagro), jo je prevzela groza: zagledala je človeka, ki je z vrvjo okolu vratu in ves krvav visel na nekeni drevesu. Poklicala je druge ljudi in ti so takoj obvestili policijo in zdravniško postajo ter obenem sneli obešenca z drevesa.
Kmalu so prišli funkcijonarji policije in zdravnik se zdravniške postaje, a temu poslednjemu ni preostajalo drugo, nego konsta-tovati smrt nosrečneža in pa način, kako si I je sam zadal sin rt : najprej si je bil z britvijo prerezal vrat. a potem se je bil obesil. Britev so tudi našli v travi, par korakov od drevesa, na katerem je nesrečnež visel. Poli- : eijski funkcijonarji so pa preiskali samoino-rilčeve žepe. v katerih so poleg 70 kron denarja, zlate ure in verižice, našli tudi raznih papirjev, iz katerih so pomeli, da je bil samomorilec 40 letni trgovec Herman Heine. [ stanujoči v lastnem dvorcu v Vrdeli št. 914: I dvorec je znan pod imenom Botacin.
Nesrečnež se je bil ožen'1 še le pred štr-j rimi meseci, a bodoči teden je bil namenjen podati se v neko zdravilišče, ker je grozno i trpel za nevrastenijo.
Vdovo so obvestili o nesreči, ki jo je zadela. in na njeno zahtevo je bilo truplo nesrečnega moža preneseno na dom.
Krvav pretep mej dvema regnico-lima. 28-letni zidar Atilij Rossi, doma iz j Gorgo del Monte v Italiji, in 40-letni poda-jač Ptolomei Lupetti. doma iz Pesaro. ki je tudi v Italiji, sta delala skupaj na gradnji neke hiše v ulici sv. Cecilije. Včeraj predpoludne sta imela oba opravila z vzidavanjeni neke cevi. Pri tem delu sta se pa sprla, ker je eden njiju hotel tako, a drugi drugače.
Slednjič je Rossi Lupettija pahnil, u ta pograbil kladivo ter z istim na vso moč ril Rossija po glavi, na kar je Kossi pa) tla. a Lupetti pobegnil.
Pozneje je Rossi šel sam na zdravnišk« postajo, kjer mu je zdravnik podelil najuuj-nejo pomoč, mu obvezal glavo — ranjen je bil na levi strani nad ušesom — in mu sye-toval iti takoj v bolnišnico, kar je Iiossi tudi storil. V bolnišnici se je pa njegovo stanjr zelo poslabšalo in ko je bil sinoči naš poročevalec v bolnišnici, so mu tam dejali, da težk» «la bo Rosi preživel noč.
Lupetti ni še aretovan. Sin, aretovan na zahtevo očeta. ir, letni Ivan S. je bil aretovan na zahtevo svojega očeta Karola. ki je trgovec z ogljem. Oče je pa dal sina aretovati zato, ker mu jr isti ukral zlato verižico in par uhanov, vredu« vse skupaj kakih 50 kron. Poleg tega pa sumi oče, da je njegov sin na njegovo — namreč očetovo —- ime vzel pri tovarni Faber 400 kg. takozvanih ..briquetsu, ter jih prodal in denar zapravil.
Prijavljene tatvine. Orlando Cillia, ki ima svojo mirodilnico v ulici del Belvedero št. lrt, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neznan tat ukral cel snop bičev, vrednih 15 kron.
— Ivan Gnot. lastnik hiše, ki jo grade v ulici Liiigi Ricci, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neznan tat ukral zimsko suknjo, vredno 80 kron. Sel je bil gledat kako napreduje zidanje njegove hiše in se tam slekel ter suknjo obesil na zid. A ko je hotel suknjo zopet obleči, je ni našel več.
Dpašfuene vesti in zabave.
Plesni odsek „Tržaškega Sokola ,
vabi danes zvečer vse brate in njih cenjene prijatelje na zaključek rednih plesnih vaj.
Slovensko akad. društvo ..Ilirija- v
Pragi vabi na IV. redni občni zbor, ki bt» dne 31. marcija 1906. ob 8. uri zvečer ▼ prostorih društva ..Jliriie*' IT. Spalena ul. | Slovanski gostje dobrodošli !
Književnost in umetnost
K programu Ondfičkovega koncerta
3. A. Dvorak: ..Koncert" za klavir in orkester, op. 38. mol. Dvorak (1X41. 1904.) je poleg Smetane najimenitejši češk j skladatelj in pripo/nano zavzema sploh en« najplodnejših mest v svetovni glasbeni literaturi. V njegovem koncertu za klavir in orkester začenjajo vijole in eella takoj glavni tema. kateremu sledi orkestralna ^predigra, ta se pianissimo izgublja, nakar klavir začenja i s figuracijanii in ponavlja glavni tema v drugem tonovem načinu z različnimi izmenami. Nato uvajajo godala daljno misel, ki jo klavir takoj ponavlja in prepleta z raznimi tigu-racijami. Hodala prinašajo zopet drug term* v mirnejšem tempu, začenja se izdelanj< imenovanih raznih teniat z nekaterimi večjim: ! orkestralnimi medigraini in z nekolikimi kratke | odsekanimi akardi konča I. stavek. II. stavek j začenjajo godala, podpirana po rogu in pozneje po lesenih pihalih : potem ponavlja klavir isti tema in ga dalje razvija v raznili tiguracijah. ob čemei ima orkester mestoma nasprotne melodije v jako efektni inštrumen-
P O I) L I S T E K.
V izarskih Atenah.
• "lemoire v vencu jn;j>otnih utrinkov).
Spi-:d Franjo Kraiovec.
IV.
Tako smo dolgo prav ne*»dkritosrčno ko-k« tirali in koketarija je ><*le prestala ter sem n;d« tel i j;* oster odpor, ko s<«ni izrazil mnenje. dn - * mi ipak milozvočnost poljskega jezika u*- dozdeva tako samonikla ter sem izrazil rahel dvom. da-h nazalni glasi, ki so naj\. . ]i >tel>er milozvočnosti poljščine, da-li ti gla>i niso imitacija francoskih nosni kov V Francoska kultura je našla pri Poljakih mnogo dostopa, zakaj bi ne bili Poljaki sprejeli od Francozov, kar imajo slednji v svojem jeziku lepega V Poljaki so že od davnih časov nagibali na zapad in izmed Slovanov so bili naj-dmzetneji za uplive zapadne Evrope. Bila bi ~ vnela ostra debata, da ni moj rojak spretno in diplomatično posegel vmes. rekši. da je vendar Siemiradski eden prvih svetovnih -likarjcv. da S i e n k i e » i c z a občuduje ves
——--
svet. S tem je bilo seveda neizmerno laskano samoljubju poljskega šlahtiča in ogenj je bil pogašen. Ali samo za kratko dobo. Zopet je vsplamtelo. ko smo se dotaknili poljsko-ru-skega vprašanja. Plemenitaš je bil. kakor sem opazil med pogovorom, veleposestnik iz okolice Varšavske. Bil j<- goreč Poljak in fanatičen rusofob. Mož je bil razdražljiv, čustven in občutljiv, kedar je šlo za njegovo domo-1 vino. Njegovo navdušenje s<- je stopnjevalo. Konečno niti reagiral nisem na njegova izva- i janja. dobro vedoč. da bi bilo brezvspešno in neprijetno. Se svetim zanosom in v samozavestjo slave in minulosti svojega naroda je plemič vzneseno povzdigoval svojo domovino. ..Da imamo mi Slovenci tako oduševljene branitelje svojih pravic !** se mi je vzbujalo v duši. ..Vi ste brat Slovan, in vidim, da dobro umete poljski: poslušajte, prijatelj mladi, kaj poje naša pesem o naših sovražnikih — pri tem se je plaho ozrl po verandi, ki je vsled pozne ure bila že precej prazna ter izustil tiho : „V Varšavi bi me zaprli !a — potem pa je intoniral svojo bojevno pesem, ne da bi bil pričakal našega soglasja. V krepkem baritonu je odmevalo :
Z dvmen pozarow, z kurzem krwi bratniej do Ciebic, Panie, bije ten glos. Skarga to straszna. jek to ostatni
od takich modlmv bieleje wlos. mv juz bez skargi nie znamv špieuu \vieniec cierno\vv wrosl \v nasza skroii : wiecznie jak pomnik T«ojego gnie\\" sterezv ku Tobie blagalna dlou ! lležsto razv tvš nas nie smagal. A mv niezn.vci ze š\viežvcli ran znowu H olamv : on sie przeblagal. bo on nasz ojciec bo on nasz Pan ! 1 zno\\ u ustajem \v ufnošci szczersi. i a za Twa \vola zgniata nas \vr<'»g
i šmiech nam rzuca jak glaz na piersi: „a gdzie \\asz ojciec a gdzie wasz Bog !"
Kar jih ie bilo poznih gostov še na verandi, so začudeno poslušali ta nenavadni spev. Arija je bila prekrasna in Poljak se je pokazal izbornega interpreta. Ko je dovršil, mu je živo oko rahlo oroselo. Čutil se je tako osamljenega v svoji velkopoljski navdušenosti, da ga je bilo skoro sram. Soproga in hči nista bili prevzeti tiste velike navdušenosti ; vse je kazalo, da sta rusotilki. njo sem celo smatral za Rusinjo.
Oznanjala se je že pozna ura. Bili smo poslednji gostje na verandi. Na zapadu, izza alabasterskih sten snežnikov je gorel rudeč žar. obetajoči nam za jutri lep dan. Poslovili smo se in si obljubili, da jutri skupaj j obiščemo gledališče.--
Žarkih pogledov se je mlada Poljakinja poslovila od slikarja. Morda se ji je v srcu vzbujala slutnja bodoče sreče? Morda jej j« govoril notranji glas. da pod temi razmrše-nimi kodri snuje in ustvarja velik talent, morda jej je velel naravni nagib, da v njem j bije srce mehko in dobro, srce umetnika j Slovenca? Ah, sorodne si duše spaja treno-| tek prvega poznanstva / demantnimi vezmi!
Vzbudili so se mi spornim prošli h dni. Ali nisem že te družbe videl nekje ? >iisolitn znani obrazi? In poljščina, ali mi ni še-le pred par dnevi donela na uho ? V Mona-kovem v razstavi slik : ona slika, ki sem j" občudoval, ali ni bila prodana? In one besede vratarjeve : „Kupila jo je neka poljska rodbina za 4<>o i narek !u —- Ali sem jih ž« pozabil ?
V.
Nastopilo je krasno poletno jutro. < n. uri pričenja predstava. Daleko na okoli s<* razlega grom topičev, ki naznanjajo začetek igre. Že ob jutranji zori odmeva godba pw vasi, povzdigajoča svečanost ni dan. I/, stolpa visokih lin vabijo zvonovi k božji službi. Pred novo zidanim gledališčem se že na vse zgodaj odigrava pestro vrvenje. Naposled so se umirili vsi ti tisoči in pokanje možnarjev je razdone^alo. Prišel je svečanostni trerotek.
taciji. Ve- -tavek je polni nežnosti: na ne-j katenii me>tili pa vendar ves. orkester pri-, na>a temeljni tema v ..irrandiosu". toda rit-iuiški pretnenjen««. Po raznih tignracijab dospe klavir k trilkom v visokih oktavah, mej tem j ko godala, vrteč »e ud zdolaj gori. diatoniški postopajo, in stavek se konča z d-durnim akordom, ki ga vzdržijo lesena pihala Dvorak »klep< navadno vsako svojo večjo skladbo z veselo plesno obliko, in tako tudi tukaj v inalu (zadnjem stavku) takoj začenja klavir -ani. v poskočnem ritmu, ki ga pozneje orkester prevzame, in potem klavir uvaja glavno aiisel. Poslednjo ponavlja orkester, pri čemur m- vedno oulasa prvotnih ritem tinala. rl ako j do-pe k drum misli, ki jo zopet igra kla-ir sam. na kar se ista oglaša v orkestru s -premijevanjem kla\imih tiguraeij. Četudi je; plesni ritem priprost <kakor od nekod s km«-j tov L vendar se obe misli pojavljata v tinem
TJ	|
kontrapuktičnem izdelanju in raznih, različno; nštrumentovanih oblikah. Proti sklepu se rneljni ritem s prvo mislijo oglaša samo še * loma m tinale konča v fortissimo g-duru. Kakor „Škotska fantazija" tako tudi ta -kladba zahteva Velega umetnika, ki mora globoko premisliti najmanjše podrobnosti : in ootem je tudi zaradi soglasja z orkestrom :r*-ba temeljitega študija, kajti Ih-orakovi kon-erti niso samo bravurne igračke, marveč j l o b o k o zamišljene, dragocene skladbe, »ri katerih je orkester samostalen činitelj. Aato se morejo podobna dela le redko prožvakati.
4. A. P. L Cajkovskij: „Sere-, a a d a m e I a n c o l i q u e", za gosli in or--ter. Čajkovskij (1840. 1893.) je dandanes iujbolj proslavljeni in svetovno priznani ruski -kladatelj : posebno priljubljeni sta njegovi j rasni operi . Ev genij Onjegin" in „Pikova ina~. Seren:»do wmelancoliquea označa že j - m naslov: sladka melanholija preveva vso -kladbo. Po kratkem uvodu začenjajo solo-j na g-struni otožno melodijo z original- ; : m s p remijev anj em orkestra ; nato se preide drugi perijodi, iz katere se razvija strastna j ... digra, kakor da bi se solo-gosli upirale ii puntale proti dragim inštrumentom in na- J mIh- : in za tem se dospe h kulminaciji, k
ivi-;i točki, s kat»*r« solo-gosli stopajo na- j /d<»l v energičnih četrt in kali. in po kratki d* n i se vrača pni tema : melanholičen. ; t, r je bil začetek, je tudi zvršetek.
4. H. .1. Ha f f : „Perpetuum m o-j i za g<»sli in orkester. K a ti (1822. »ii it- jako nadarjen in posebno v inštru-| italni glasbi plodovi t nemški skladatelj. _ Vr]K'tuiam Bobile", ki se bo v Trstu tudi rrič izvajal, je zadnji stavek iz Kaffove s i - ^ gosli in orkester v g-mol. Zače-;| , »ja rogovi. trobente in timpane (pavkel •rtis-imo d-dur akordom, godala posne-nato-hitro drugo za drugim prvi tema. tem kratkem uvodu nastopijo solo-gosli ■»•i:: ijnim ritmom, najprej samo v odlomkih ' e pa v enako hitrem tempa začenjajo [
j	• i
n: f- mu. kater«*inu sledi drugi tema : \ tem i
!• biK« godala udeležujejo hitrega tempa •
«	To s*' ponavlja na dominanti in j
v>i inštrumenti zvrstili, nastopa
dičua irradaeija in stavek se konča v for- \
< Pride še.»
«»• -u« in leve stopa zbor. kakih ' «»seb. -t : • ii-kili oblekah in krasnih barvastih . I /iatrmi diademi Idiste vitolasi «il'-vi«-. 'Vi tisočev su vprte r:i oder. ;:!.-:-i»«i in \ najlepšf»m redu odstopa zbor .1 vr^-enili točkah, iiledalec je zadivljen: * i:i nastop zltorovodje. te naravne in ne-- N n< kretnje živih ptnlob klasične lepoto: prič« nja vhod v Jeruzalem. Komaj sem se ■ nia mldahnil. ž«* se v daljavi začujejo j -Mit i . i/ <</adja m* bližajo iikis«- jn--	narodu. ki so spremljati** Kri-ta na j
*: < ii -j' ijo v leruziilt m. \ cs oder pred-dve ulici v Jeruzalemu iu ob strani - ni Pilit:« in -.kozi ulire se pomi--.trene množi«-«* ljudstva. Navdušenje -t :t. |K»fasi >«• Idižajoče hosana-vpitje, zgrinjanje <»Uek. mahanje olj kini h vejic — v A ; a neopisne utise : človeku *e zdi ka-- i. Mno/.ire naroda, ki je \ njiii /a-i: « Trok in -tar«-c. o<l osivelega patri-• > *l ' malega «1< čaka. neprestano vsklikajo : ' - la. ho-ana Davidov sin — l tisi _ ejo ic omamljajo : hotel bi zapopasti eloti. rad bi opazoval pojedine sku-i:i o<ebe. ali tu se prikazuje ! a i n ponižna postav a o b o i a -nega Prerok a.
<Pride še.*
Razne vesti.
Vzroki sedanjega mraza. Astronomi menijo, da je v zadnjih dneh temperatura tako naglo padla in da je na mnogih straneh zemlje padlo obilno snega radi tega. ker se je na zapadni strani solnca pojavila velika pega.
Potres. V Ustiki na otoku Siciliji je bilo v četrtek zopet čuti močne potresne sunke. Prof. Zona meni, da se bo potres ponavljal. Ljudstvo je prestrašeno. Mnoge družine so odpotovale.
Koledar lm vrtin« Danei: Spomin 5 ran; Moj mir; Hotena. — Jutri: Hugo. škof: Mu imir ; Vutra — Temperatura včeraj: ob '>. uri popoludne H- Celsiua. — Vreme včeraj : Jepo
Brzojavne vesti.
K umorstvu na prefektu Redvan paši.
CARIGKAD HO. Kadi umorstva na prefektu Redvan paši je bilo skupno pregnanih -">2 členov obitelji, razun tega vsi posli. Pregnanstvu je izreklo posebno sodišče.
Potres na otoku lističa.
RIM 30. Vlada je ukazala, da se ima i/] »razni t i otok Ustioa. Čuti je še vedno potresne sunke. Učenjaki menijo, da se otok pogrezne v morje.
PALERMO .{n. Danes je z Ustiche dospel semkaj pamik s *I71 kaznjenci. Kaznjence so odvedli v jetnišnico. Na Usticbi slišijo se vedno potresne sunke.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 30. Državni zbor je v po-I imenskem glasovanju s 127 proti 110 glasom odobril plačo državnega tajnika v novo ustanovljenem držav, kolonijalnom uradu. 12 po-slanrev se je glasovanja vzdržalo.
Princ in princesinja Valeška.
KAIRO 30. Prim- in princesinja Valeška ! sta s svojega potovanja po Iudiji dospela j semkaj in sta se podala * palačo kediva.
13 delavcev našli živih v rudniku v Courrieresu.
LKNS 30. Danes zjutraj so iz jame 11. I izvh-kli 13 se živih rudarjev. Blokirani so bili v jami od dne. ko se je pripetila katastrofa. Hranili so se od živeža, ki so ga imeli seboj ! njih ponesrečeni tovariši in od ovsa. ki se je nahajal v hlevih rudnika. Trinajst se jih po-i čuti dobro, akoravno sr» bili zaprti v jaitii skoraj tri tedne. Eden je bolan.
LENS 30. Trinajst delavcev, ki so ostali živi. so danes zjutraj ob 7. uri potegnili iz jame. Delavc i, ki so gasili požar so ravno hoteli i/ jame. ko so videli, da se jim približuje 13 povsem shujšani h ljudi, ki so se komaj pomikali. Njihov voditelj je dejal, da prihajajo iz jame 111. v Mericourt. kjer so bili zaprti nad dvajset dni. Preživele rudarje so z velik»» previdnostjo spravili iz jame. Ravnateljstvo rudnika in zdravniki, ki so bili telefoni« nit pozvani, so se reševanja vdeležili. Rešeni rudarji so le težko prenašali dnevno j svetlobo : so jako oslabljeni, vendar se počutijo razmerno dobro.
< »dvede se jih v bolnišnico, kjer se jih bo naj skrbne je negovalo. Skoraj vsi rešeni so j odgovorili na vprašanja, ki se jih stavilo, j ter pripovedovali, da so se hranili od živeža njihovih ponesrečenih tovarišev ter od ovsa. ki so ga našli v nekem konjskem hlevu. Rudar >I<-im. ki je bil ves čas. kar so bili zapiti. voditelj svojih tovarišev, je neprestano zahteval vesti od svoje rodbine. Rešenim so po žličici dajali mlečne kave. ki so jo za-inogli pa le t'*/k<> požirati. En mlad vlačilec n<- more ničesar užiti. ker vrže užitn hrano takoj zop<*t i/ sebe. Bolnišnica je bila polna ljudi, ki so se ponudili za postrežnike. samo da zamorijo videti rešene. Zdravniki so pa zaukazali izprazniti dvorane ter so si pridržali najpotrebneje osebje. < »rožniki puščajo v . bolnišnico le člene rodbin rešenih rudarjev.
LENS :ti». V vsej okolici vlada zaradi rešitve 13 preživelih rudarjev, ne 14. kakor se je v začetku poročalo, velika razburjenost. Sorodniki in prijatelji rešenih prihajajo v velikih množicah k jami v Billv-Montignv. Imena rešenih rudarjev lete od ust do ust in vsak bi jih rad videl, v nadi. da bi od njih zvedel. ako so v jami zaprti še drugi živi rudarji.
tiovori se. da se sliši klice na pomoč drugih rudarjev, ki se jih tudi kmalo reši.
PARIZ *><». Doslei so nabrali za ponesrečene rodbine katastrofe 3 milijone frankov.
LENS 30. Zdravniki, ki so rešene preiskali. so izjavili, da se je bati. da isti vsled zavživanja lesu. ovsa. pokvarjenega mesa itd. ' ohole na kužni mrzlici. Vendar se zdravniki nadeja jo, da jih ohranijo na življenju. Iz vseh j strani rudniškega okrožja prihajajo velike
množice ljudi, ki se nadejajo, da se našlo v jami še druge ponesrečence pri življenju, j Eden rešenih si je na dan eksplozije, padši j na svetilko, poškodoval eno oko. Ker ni rana bila tekom 20 dni obvezana, je silno otekla. Preživeli izjavljajo, da so izlasti trpeli mnogo radi mraza, spali niso prav nič : vedno so iskali kak izhod. Zdravniki so morali okna1 dvoran zagrniti, ker ne morejo rešeni prena- j sati dnevne svetlobe. Med rešenimi in njiho- j vimi rodbinami se vrše ginjeni prizori.
LENS 30. Potem ko je Mernv j okaje j objel svojega očeta, je pripovedoval nastopno: t Vsled eksplozije silno prestrašen, je zbežal.; da bi si poiskal zavetja, ob tem je pa nale- j tel na kup 50 mriičev. Posrečilo se mu je j priti do konca rova, kjer je našel svojih dva- j najst tovarišev, ki so zbežali v neki kot svo-j jega rova. Bili so obupani, ko so slišali, da je zasut sam Memv, v katerem so mislili najti svojega rešitelja. On jih je tolažil in osrčeval. Tako so ostali v tem rovu osem dni., Memv ni nikdar pozabil naviti svoje ure. tako da so vedno vedeli za dnevni čas. Vsem je primanjkovalo živeža, jedli so zemljo in lubad lesu. nahajajočega se v rovu. sploh vse. kar so našli. Zaman so v temi v sredi razvalin in mriičev iskali izhoda iz svoje zagate, v kateri so bili zaprti. Nekega večera so prišli do nekega konjskega hleva, v katerem so našli oves. od katerega so se hranili dva dni. Jedli so meso nekega poginolega konja, ki je že smrdelo ter so iz svojih steklenic pili vodo pomešano s svojo lastno vodo. V zadnjih dneh so se razdelili v tri skupine, da bi našli izhod. Sinoči so začuli svež zrak. Tedaj so se pomikali dalje do mesta, kjer so jih danes našli.
PARIZ 30. Poročilo o čudni rešitvi rudarjev je provzročilo tukaj veliko radost. Ob enem se hudo graja ravnateljstvo premogovnika. Zatrjuje se. da bi se bilo lahko rešilo več rudarjev, ako bi se bilo z rešitvijo takoj | zapričelo z vso energijo.
Dogodki na Ruskem.
PETROORAD 30. (Petr. brz. ag.) V borznem poslopju se je včeraj sestal kongres, obstoječ iz 85 volilcev. ki so izvolili 12 členov v državni svet. ki zastopajo trgovino in obrtnijo.
VVitte ostane na svojem mestu.
PETROGRAD 30. Kakor zatrjujejo v verodostojnih krogih, ostane Witte, ki vživa zaupanje carjevo, na svojem mestu.
Trgrovina.
Borzna poročila dne 29. marca.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.11—19.14, anfcležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 f>f>—240.75.
Francija K 95.75—95.90, Italija K 95.7« >--95.85,
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
111.40--117 60, nemški bankovci K	—
avstrijska e notna renta K 99.20 - 99.S0, ogrska kronska renta K 93,55—93.85. italijanska renta K —-— —.—, kreditne akcije K 671.— — 673.— državne železnice K 673. o — 675.25 Lombnrdi K Ho 50 128.50 Llovdove akcife K 700 — 710.— Srečke Tisa K'331.75—335.75, Kredit K 496-do 483.—, Bodenta-edit 1880 K 302. 310 —. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Tur$ke K 149.-do 1. 1.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj d?nes
Državni dolg v papirju	100.50 100.45
„ „ srebru	1C0 55 100 50
Avstrijska renta v zlatu	117 40 117.45
„v kronah	S»9.40 99 50
Avstr investicijska renta 31/,° 0	8H.25 89.50
Ogrska renta v zlatu 40,'o	-111.55 111.70
kronah 4°„	93 40 93.6
„ 3V,	84 50 84.60
Akcije nacijonalne banke	16*5 50 1635 00
kreditne akcije	669.90 670 50
London, 10 Lstr.	240 45 240 4 •
lOo državnih mark	117.371 S117.37'',
20 mark	23.4S 23.4S
20 frankov	19.15 19.14
100 ital. lir	95.75 95-70
Cesarski cekini	11.31 11.31 '
Parižka in londonska beza.
Pariz: (Sklep.) — Fra?»eozfca renta 99.05, itali unska renta 105.—. španski exter eur 9-i.87. hkcije otomaudke banke 61 > Menjice na London 251 *_!0.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic?
.— Lombarde —.— unificirana turšlta ren a 93.57 avstrijska zlata renta 99 80. ogrska zlata renta
94.—, Landerbank--, turske srečke 144.5 '. pa-
rižka banka 15 70, italijanske rueridijonalne akcije
767.—, akcije Rio Tinto 1G.80 Vzdr aua.
London: (>kiep) Konsolidiran dolg 90.' s. srebro 30.—, Lotnbardi b.Španska renta 94.J/„, nali lanska renta 104. /- tržni diskont 33 a, menjice na DunajU —.— *talna.
Tržna poročila 30. marca.
Budimpešta. PSenica ra april K 16«>2 d»> . K 16 64, rž za april K 13 54 do 13 50, ves za apr ' xl K 15 4h do 5 50 koruza za maj K 13-5S do K 13**0
Pšeni- a : ponudbe srednje. pcvprnSevtrni«- omejeno. lentlenca * zdržana — Prodaja 12.000 meterslcih »totov, nespremenjen j. Druga žita nespremenjeno. — ! Vreme: lepo, mrzlo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo 1
average za marec -, za maj H8 m s~ptemr>e
39 xl4, za december 40.—. — Stalno. — Kava Ri« l navadna loco ^9—41, navadna reelna 42 — 43, na ; vadna dobra 44—46.
New-Yo'k. (Otvorjenje). Kava ltio za bo | doče doba e. Stalno, nespremenjeno, za 5 stolink znižanja. Pr < aja: 100O vreč.
Ha vre. t S lep ) Kava Santos good average zi> tekoči mesec 47.25, za maj 47 50. Mimo.
London. Sladkor iz repe surov 8VIS Sh j Mlačno.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za ntaiec 16.75. za april 16.70, za maj l(i 90, za junij 17.—.
—	Mirno. — Vreme: lepo.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25. za april 15.50. za maj-junij 15 50. za maj-avgust 15.75 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.80. za april 2 <.90 za maj-junij 23.90. za maj-avgust 23.55 (stalno).
—	M ka za tekoči mesec 29.95, za april 30.25, za maj - junij 30.00, maj - avgust 30 60 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za april 57.50, za maj-avgust .l 9.75, za sept.-dec- 6<":-25 (stalno).
—	Špirit za tekoči mesec 40.—, za april 40 'L, ?a ' maj-avgust 40."-. za september-dec. 36.*/^ trdno
—	Sladkor surov 83" uso nov 21.3 r—22-— (mirno) bel za tekoči mesec 25 */„. za april '-S.1^, z* na), avgust 2<i.—, za oktober januvar 26*'/„, mirno), rafiniran 57.--57.50 — reme : oblač -o.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 28 in 29. marca : Fran Ondriček, virtuoz. PRAGA; Henrik Hilfor dung, agent, ĆERNOVICE; Da id Ijivoalav Spitzer, uradnik, ZAGREB; Frančišek Buličič. svečenik, ŠIBENIK; Alojzij Urbančič. trg., Bače ; Henrik Franki, trgo e«- DUNAJ; Ivan Milić, t-govec, SESLIAN; Henrik Paltzl, trgovec, GRADEU ; Dinko DuSan, uradnik, PULA ; A olf Mianer. tnr. aeent, DUNAJ : Leopold Frudil, lek:\rnar, ZNOJNO; Herman Sattler. tovarnar, GRADEC; Ivan pl. Pramerstein, zasebnik. TOLMIN ; Da id Navaz*msky, trg. agent, BRNO ; Josip Basch, trg agent, DUNAJ.
Društvo „Narodni dom" u Trsta
priredi
jutri 1. aprila 1906
Veliki koncert
i
pri katerem se bo produciral svetovnoznani
virtuoz ONDKIČEK
s svojim spremljevalcem slovečim
pianistom gosp. F A M £ R O.
i
Začatek ob 8. uri zvečer.
C E N K :
1 Vstopnina v pritličje (stojišča) . . . . po K l.ot
na galerijo (stojišča).......»»K 1.—
Sedeži L—VII. vrste z vstopnina . . ., K 4.— „ VIII-XIII. „ „ . . „ K 3 -„ XIV. in XV. „ . . „ K 2 — .. na galeriji „ . . „ K 2.— Lože brez vstopnine.......„ K 12.—
0	p o m n j a. Vstopnice in listki za sedeže se dobivajo
pri vratarju glavnega uhoda-
---
MALI OGLASI. r
|	Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo;	I
j	mastnotiskane besede se računajo enkrat	j
I	več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.	S
I _____________—-- Plača se takoj.	•	I
Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..MALI 0CLAS", naj ! pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas cbjavfjen. . če ni oseba poznana Upravi lista.
1 Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da preštejc besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK*" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK" nformacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor
I PflQtiln9 .,Stadt Laibach" (ulica Giulia fit. Ifn ; UUOIIIIId 'Jfoči vino istrsko, vipavsko, fiirlaunko i in bridko. Ivrstna kukinja. Priporoča se sliiv. občin-I stvii J. Kante._C^M
Prva slovenska zaloga
ANDREJ ,1UG — Trst. ulica hv Lucije st. 18 (za j deželnim	Cen^ brez konkurence. —
; Svoji k svojim !
Nocnrnti pokopališča sv. Ane Skedenj i-t. <i(>l i '	UII odda ee v najem stanovanje takoj :
j dve sobi iu kuhinja	37'»
| QnUn mila. mel»lov«na. se odda v najem v ulici OUIIcA Cecilia a. 1 desno.	H74
Pff*f»HQ CO elegantna oprava uieblirane so'»e
1	lUUd 5C — " bicikelj, citre, moška plesna j obleka. V*»<" pove ..Edinost ".
Ilpor* (»i o v. f 1 i s k a, Corso št. 13, uvr»i vsa-vJiCli kor-njo popravo kakorSne si bodi ure. Cene ; nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(262)
(Dalje na IV. strani.)
___ ■ ~
■■■■————
. —
sprejema poti jako ugodnimi pogoji
banka „Slavija"
| Tozadevne ponudbe pošiljati je
toraiueiB zastopo kese „Slavije"
v Ljubljani
Mt Tovarna pohištva
fil&zm&t £cv i JCinzi
ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiša).
ZALOGA: y
Pinzzn ROSHRIO (Šolsko poslopje).
Oiim, tla •• ni bati nobene konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po »aocaooscc: posebnih načrtih. ccccccccc; DHtrma oaalk brezplafino ia firaaka
Veletrgovina rupniilja kavo. riž, olje J
k'icin 7p|ip s Kr*"i*kp- Je v V8*h '«*<
k\lciU £CIJO	dobah v zalogi Josipi
!> o I £ i uit«-* i-vtrir^nte 7. tHef>»n 140."». ( 'Ji >
Q'inCri IP i* naj'»nie voščilo za čevlje. Pravite OUpn | JI ^ rjeni v vneh prcd»'ia<»ic*h. Tovaru« V. P i p p a u — Trst — ul. Carptsoa >t. 'J
<?€3)
t/llhorira Nemka, ki je že nluž I* v kaki r»-KVLIlal ILd. ptavraciii a.i frostilni I. reda in ki ;ma dohra t«pr i*m a. *e išče za restavracijo v l»xl-mrc m. Pi»mene al: u^tmene ponudbe »prejme ..Tn-e ratni oddelek E-linnmi"._ («i<H>>
I nt/clfi nPQ <",jćarl mla<1 Prmla ra,i
L.U V o M PCO putovanja. Naslov pove ,.In«e-
ratni oddelek Edinosti *. H>01| | ---
PrflHl1 CQ P'**1 ugodnimi po.oji cela oprava i t llid Ot5 za izdek>T*nje mraviće : t»tr«>j. steklenice. in zaboii naino ejieira ZMtema Ponudbe spre-ema l^ovro Kocelj pose-tnik n» Vrhniki.
lin nrnrjoi je već »pulili in velikih his v Ud p I U U d J Kojunu. Skorklji in v Harkov j h. kad roj*n»ko cerkvijo je na prodaj 8 0 stirjxsfci'» »žnjev *veta, tam blizo pa 200,- cena nizt*. Po*. -iila na menice ali vknjižbe »e hitro preakrbmejo. Naalov pove „E<iinnrt".	(os<(
Ivanka Doreghini
TRST. — Ul. Madonnina štv. 8
VELIKA ZALOGA
pohištva, nun ufa kt ur. ur, slik, znal i n t a pel arij.
Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero
CENE UGODNE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
BORISU UMA POSOJILNICI
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. naattr.
v lastni hlil.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po4'/,0/„ Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po 7t°/f* na varščino aii zastavo in na menice po 6 w/0 Glavni deleži koncem leta 57*kostanje 31. dec. 1904 (v kronah): 0 lan o v 17»1 T deleži K = 113 :V?2. — Hranilne vloge 1,554 9fc9 13. — 1' o m o j i 1 a ;,57U.81o.3i> — Vrednost b i S 110.675.— (v resnici so vrt dne več). — Rezervni zalog 75.1011)1.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar
Telefon štev. 79.
FILIP IVANIŠEVIĆ _
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
vr ulici Torre bianca 11 (Telefon 1405)
▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporo. a slav. občinstvu svoje gostilne ,AH*Adri;r ■ lira >U'»va st. 11 in ,.Ai fratell dalroati., ulica Zadeeche št. S. v katerih toči svoja vina I. vrste
M dan sveža jajca
k«kor tudi prve vrste štajerske perutnine iu divjačine
3(arl 3(umar Irst,Bl. Selle /cque 20
laicp tu- iD inozenutiS tih. snirita in liSerje'
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via dell'Acque Siv. 6. (MSprOU Kafffe CCllialf). Velik itbor francoskega šampanjca, penečih dezerr.nih italijanskih in avstro-oirrskih vin Bordeauz, Bur gnnler renskih vin, Mosella in Chianti. — Kum, k orjak, razna žganja ter posebni pr stni tropinovec •livovec in brinjevec — Izdelki 1. vrste, doali if dotičnih krajev Vtuka caročba se takoj izvrši. Rn? pošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo it franko — Raz p- oda <a odpol litra naprej.
«GLAS.
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeot)
ulica Mn 24 (pritličje)
daj a novo in'rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. =
Svoji k svojim !	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsa koga varčnega rodoljuba, tla edina hrvatska zavarovalna zadruga
stoj« čn pod pokroviteljstvom *lol>. in kralj. m sUi Z gr*b sprejcmlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, ^MjM.flarska poslopja, tovarne) ter premičnin i kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, l>lago v sklad s'mIi ali n« prostem itd ) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavaroveti se pri domačem zavoJu — že ta ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasni a.
Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Srsi
—-- C0RS0 Stev. 1 —---
SV Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe ob-h spolov, ki bi pleile nt naših stro';" pnrost b tro delo v-*e leto d »mu — Si treba za tU n 6 o s	uea»st
škodi nič in blago prodamo mi.
— Družba pletilnih strojev za domače delavce —
I T ho mas S. Whittick & Oo.
P2AOA, ?otake	7-156 - TSJT, ali o a Ceirpanllo 13-15
iHtlioriseil Sclool of Laaoaps
uči moderne živeče je/ike od p ofesorjev dotičnegu injjterin* ga jez ka. Trgovinska korespondenca. Kom-l.inhana metoda. B ezplačna pojasnila daja autorizo-vjina sola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, uliea Nuova št. 11, IL nadstr.
POKOP ^	važno za vsakega brez izjeme.
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače L vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani
prodajalnici {zgotovljenih oblek v ul. flrcaia I.
VIKTOR PiSKUR.
Vel k izbor In i opolnoiiia koiikurenriie cene.
Bogata laloga tu- In lnosemekega blaga, barvanega in črnega in zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se poši jajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke.
gran) hotel „Union" v £jubl|am.
ifad 100 sob. ■ a ■ ■ ■ Komfori prve vrste.
r	POPOLEN IV BOGAT IZBOR =
oblek, sukenj, ulstrov, površnikov, ranglan, kostumov in kožuhov
z= po izredno ugodnih cenah =
v veiikem skladišču
ALL' UNIVERSO
trg Carlo Glodoni štev. I znn
Govori se slovenski.
Govori se slovons^i.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija!
Jržaška posojilnica in hranilnica —
—registrovana zadruga z omejenim poroštvom. PIum Cmmmrmm Jter. t, 1 a. - T*ST — Vlmmtni hiši. Telefon št. 9J»-■r Vhod po glavnih stopnicah, "mm Hranilne ulo«e aprejema od Tnakefa, č. tudi bi ud zadruge in jih obrestuje pe 4%. Rerrtnl davek od hranilnih vlog plačuja «avod um. Vlaga »e lahko po 1 krono Peeojila daja hudo zadružnikom in aicer na uknjiibo po 5*/»•/., na menjice po §•',, na zastave po 5»/,*/..	^
Uradne ure: od 9—12 dopoludna in od 3.—i- popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljon in praznikih js urad zaprt. Isa asJ»e<ereeJe mrejeee varnostne eelleo a* shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - -	FsAtso hraallaftAal raftma S10.004.	f
Velika zaloga
fllTTlBlik M
za
moške, dečke in otrok.
Specijaliteta
flnih črnih oblek,
VELIKA IZBERA
delavskih hlač . . . it Iv 2.40 extra-morne vrste . . <1 ,, 4.
Falite na tičnolt riaslo?a
Francesco Kalasch
ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone
ulica Arcata 9 — vgal nlio« dot Sftpono
ulica Arcata 9. vogal ulice cIh! Sapa"o
Ulica A oata itov. 0, vog 1 uIIoh <tcl 8a one
Ulica Arcata itn-. D, t oft.il _
Pojdite vsi v
trgovino z obuvalom
GIACOMO GIACOZ
Piazza Rosario št. 5 (nasproti cerkve s?. Petra
Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici. za otroke, ženske in moške. Sprejema naročila po meri po t*kih cenah, da se ne boji tekmovanja
Podpisani priporoča si občinstvu svoja
zalogo dalmatinskega vina
nali;ij;ijočr> se
v ulici Torre bianca šf 4 5
in gostilne
ul. Roma^na št. 4- in ul. Giulia št. 7 1
v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste	D v srnah
trgovec z \ i iom.
AHa citta di Trieste
ulica Torrente TRST
prodajalnica izgotovljenih obiek
z iaatno krcjacnioc.
Priporoča se cenjenim odjemalcem ra konkurenčnih cen in radi točno izvrćem.-« . dela izkušenega krojača.
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
v ulici Barriera vecchia sir. 5.
Velik izbor klobukov, lastne dalavnic3, r.iz o
vrstnih kap za mGŠke in ženske.--—
^ar Brez konkurenčna cene 3S3
DHo&ERi j a~ J o s i d Ziqoniu»»n
~ « o si-	r	9 o - •
Izbor drog, barv, čoplćev, polco^l parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralu j v»ui, voska za parkete, na mrzlo pripravljanoga ilrupa tamarlndo, malinovca itd. itd.
Zaloga
Izvozno-rcarČne (E^port-Marzcu)
in vležane (Laper)
nzzzz: piiro ==
M.
v *4>dče<cth m v »j«>teljkah, kakor tudi ' -
\r. uivarn* Bratov Iteinla^baua
Steinfeld pri Gradcu.
z*u>z>i Jitittcr5j:ve giess^Sller
vodno sveže :<isle vode
po »iiiornth oonab
pn
ANtCuU DEJAK junior
T R S T Vi3 dsgii Artisti štev '0 ---
„S I a vi j a"
najemna zavarovalna Hanla t Prac. — Rezervni ftnt 31,865.386 80 1 izplačane odškodnine: 82,737.153 57 K.
J>o velikomti dmgm rs^emaji mMTMTOvmlnicm nmše dri stre » rmeskori slovansko- narodno upravo.
Vmm. pfldAnU* tej*:
Generalni zastop ¥ Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih klicah 12
JgLAVIJA" sprejem* ra varovanja ćlo-veikega življenja po oajrarnovT*uiejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jm ugodno zavarovanje na doživetje ■ mrt s zmanjkuj očimi M vplačili.
Vsak član ima po preteku petih lot ooooosi ptanco do dividende, cococc
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenuh. Škode cenjuje takoj in najakntnpj«. Uživa najboljSi sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čintega dobila izdatne podpore ▼ narodne in občnok >ri»tne