SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. (N») 29
E SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES Is de agosto -1. avgusta 1991
KAKO SMO If MAGALI SLOVENIJI
Pregled opravljenega dela med argentinsko javnostjo med 25. junijem in 19. julijem 1991
mjjfWÈ	I RA I If A
mt	W ÄJP.IIÄjP1» mß mm. | mjß mW*
Manifestacija na trgu San Martin in povorka po promenadni Floridi do buenosaireške katedrale ni bila edina priložnost, s katero smo hoteli zbuditi v argentinski javnosti zanimanje za problematiko v Sloveniji, nje osamosvojitev in kasnejšo invazijo.
Še na isti večer praznovanja slovenske osamosvojitve, 26. junija, se je zbral upravni odbor Zedinjene Slovenije in razširjeni Medorganizacijski svet, kjer se je natančno zarisala organizacija manifestacije. A sklepi na tem večeru so služili tudi za podlago naslednji fazi obveščanja argentinske javnosti, ko je jugoslovanska armada napadla Republiko Slovenijo. Poglejmo, kaj je bilo v teh petindvajsetih dneh storjenega:
I)	Časnikarska poročila
25.	6. Obvestili o neodvisnosti Slovenije. Vabili na proslavo in mašo dne 30. 6. Informirali:
Agencije: TELAM, REUTER, DYN. Časopise: La Nación, La Prensa, Clarfn, Cronista Comercial, Argentinisches Tageblatt.
Radia: Splendid, La Red, El Mundo, Argentina, America, Continental, Mitre, Rivadavia.
28.	6. Obsodili napad jugoslovanske vojske na Slovenijo.
29.	6. „Solicitada“ v časopisih La Nación in Clarfn. Obsodili napad na Slovenijo, vabili na proslavo dne 30. 6.
30.	6. Poročali o proslavi.
16.	7. V mestu Bariloče, pozdrav in zahvala ob zaključku uradnega obiska predstavnika slovenske skupnosti.
U) Radio
Od 27. 6. do 4. 7. 1991 so bila direktna poročila iz Slovenije v Buenos Aires:
-	Radio San Isidro Labrador (Walter Borian).
-	Radio Splendid (Lic. Ariel Gavilän -Marfa I. Moreno del Campo).
-	Radio La Red (Carlos Varela - Luis Torres).
-	Radio El Mundo (Nelson Castro - Rolando Hanglin - Cristina Sgut - Marcelo Longobardi - Julio Lagos).
-	Radio Argentina - (Bernardo Neustadt -Clara Marino).
-	Radio América (Daniel Hadad - Mauricio Baratucci).
-	Radio Continental (Mario Mactas)
-	Radio Mitre - (Magdalena Ruiz Guinazu
-	Marcelo Longobardi - Félix Taylor).
-	Radio Rivadavia (Héctor Larrea - Llamas de Madariaga ).
-	Radio FM 100 (Norberto Mendla).
-	Radio Municipal (Mario Giorgi).
-	Radio Colonia (Oscar Otranto).
-	Radio Cultura (Daniel Garabai).
-	Noticias Argentinas (Guillermo Lombardia - Victor Hugo Morales).
29.	6. - FM 106,7, Villa Adelina: Oddaja Ucrania y su gente.
-	Slovenski kotiček.
1.	7. Radio San Justo.
2.	7. Radio Municipal.
6.	7. Radio Splendid. Programa de Carlos Acuna Ramos Mejia.
-	Slovenski kotiček.
17.	7. - FM Del Buen Ayre, Bella Vista.
in) tv
28.	6. - Canal 13. Demonstracija pred jugoslovansko ambasado, intervju.
30.	6. - Canal de los Inmigrantes, Boulogne. Ucrania y su Gente. Fedor
Vitovsky. Nastopila plesna skupina iz Morona. Reportaže.
2.	7. - ATV (Canal 2). Noticiero. M. Baratucci.
-	CV. Noticiero. Marcelo Lopez.
3.	7. - Teleimagen Canal 4, Lujän, Entre lfneas. Leopoldo Garcia Pena.
5.	7. - ATV (Canal 2). Sofovich.
8.	7. - ATC. Sin concesiones. Patricio Kelly.
-	VCC. Lic. Juan Carlos de Pablo.
IV) Tisk
26.	6. - La Nación. Marfa Masquelet -Mario Pérez Colman. Članek izšel 29. 6.
-	La Prensa. Susana Castineiras -Guillermo Arizu. Članek izšel 29. 6.
27.	6. - Argentinisches Tageblatt. Eliana Welbers. Članek izšel 29. 6.
28.	6.- La Prensa. Hadyan. Uvodnik 13. 7.
30.	6. - Kosilo s časnikarji. Binayan Carmona (La Nación), Hadyan (La Prensa). 3. 7. - Cronista Comercial. Alejandro Gallo. Članek izšel 4. 7.
10.	7. Ambito Financiero. Angel Coragio. Pisma ministra Capudra in izjave Zedinjene Slovenije so dobili:
-	Augusto Pérez Esquivel (Nobelov nagrajenec za mir).
-	Madres de Plaza de Mayo.
-	CAYC. (Centro de Arte y Comunicación).
-	Centro Cultural Recoleta (M. Briante)
-	Subsecretarfa de Cultura de la Municipalidad de Bs. As. (Diana Sajef).
-	Sociedad Argentina de Artistas Plàsticos.
-	Sociedad Argentina de Escritores.
-	Subsecretarfa de Cultura de la Nación (José Maria Castineira de Dios).
-	Instituto Nacional de Antropologia (Silvina Garcia).
-	Ernesto Sàbato.
VH) Prireditve
28.	6. - Protestna manifestacija pred jugoslovansko ambasado.
30. 6. - Prireditev pred spomenikom Generala San Martina in sveta maša v stolnici. 3000 navzočih.
Vlil) Razno
22.	6. - Predavanje v Centro Cultural Croata o Slovencih.
29.	6. - Razdelitev 3000 brošur o neodvisni Sloveniji v centru Buenos Airesa. Sodelovala SFZ in SDO.
6.	7. Manifestacija mendoških Slovencev na križišču ulic Sarmiento in San Martin. Množična udeležba z narodnimi nošami. Razni posegi na dveh TV kanalih in dveh radijskih postajah. Poročila s fotografijami v lokalnih časopisih.
10.	7. - Razdelitev 10.000 brošur o neodvisni Sloveniji pred Kongresno palačo. Sodelovanje narodnih noš, SFZ in SDO.
12.-13.-14. 7. Bariloče. Fiesta de las Colec-tividades (Praznik narodnosti). Sodelovala Folklorna skupina iz San Justa, Buenos Ares, Slovenski instrumentalni ansambel, Buenos Aires. Foklorne nastope in reportaže so prenašali radio in TV.
15.	7. Predavaje na sedežu UCeDe v General Sarmiento.
K temu je treba pripomniti še dve stvari:
1)	Tudi državne oblasti so bile obveščene o položaju v Sloveniji, tako v vladni palači, kot na zunanjem ministrstvu in v parlamentu. Tu je na slovensko pobudo več poslancev in senatorjev postavilo predloge o obsodbi napada na Slovenijo in pozvalo vlado, da prizna Republiko Slovenijo kot sebi enako.
Od 27. julija dalje so odprta slovenska letališča na Brniku, Mariboru in Portorožu. Sicer so bila že dalj časa zmožna delovanja, a zvezno poveljstvo jih ni pustilo odpreti, tako da je kot represalijo slovenska vlada odklopila elektriko raznim vojašnicam. O tem so se sedaj dogovorili in prvo letalo je poneslo dr. Drnovška iz Brnika v Beograd na pogajanja.
Tudi jedrska elektramav Krškem je spet pričela delovati. To centralo so v dnevih vojske izklopili za vsak slučaj, čeprav je načrtovana, da prenese tudi atomske eksplozije. Ko so se v bližini pričele borbe (pri Brežicah, Trebnjem in pri Novem mestu), je bilo le bolj varno elektrarno zapreti, posebno ker so nekateri v Jugoslaviji grozili z njenim uničenjem — a to je tudi pripomoglo, da se je Evropa zbala novega Černobila in zahtevala premirje.
Slovenska policija prevzema mesta, ki jih zapušča Jugoslovanka vojska, ko se umika iz Slovenije. Najprej so se izpraznile nekatere vojašnice ob italijanski meji (Sežana) pa tudi iz „zelenega pasu“ ob meji. Po dogovoru bo na meji zavladal evropski standard, to pa pomeni, da v normalnem času mejo in pasu ob njej ne straži vojska, ampak policija.
Prva skupina slovenskih vojakov seje že vrnila iz jugoslovanske vojske. V naslednjih dnevih bodo odpustili še nove
V	zadnjih trenjih med Slovenijo in Jugoslavijo se vedno bolj kažejo različne nazorske in politične opredelitve. V slovenskem „vojnem kabinetu“ se kažeta dve opciji v trimesečnem moratoriju glede naslonitve na ostanke Jugoslavije.
V	slovenskem parlamentu in vladi nekateri niso navdušeni nad ratifikacijo Brionske deklaracije ter tamkajšnjem delovanjem Kučana.
France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta je mnenja, „da Slovenija ni pripravljena sodelovati v kakršnikoli dejavnosti, ki bi vodila k vzpostavljanju dosedanje Jugoslavije,“ čeprav ob pomoči ES. Slovenija zahteva popolno samostojnost, o raznih povezavah pa se bo dogovarjala pozneje.
Duga linija, ki je — kakor se kaže — zmagala pri nedavni Brionski deklaraciji
nTTTTmTrn 111111111 n 11 m i r rmn 1111111 n
2)	Zelo zelo veliko pa je bilo storjenega na privaten način, ko so rojaki s svojim osebnimi posegi seznanjali svoje znance, sosede in sodelavce s slovenskimi dogodki. Tudi to je zelo pomembno delo, in ga je toliko, da bi ga ne mogli zabeležiti na tem prostoru. Omenimo le, da so bile brošure, ki jih je pripravila Zedinjena Slovenija, zlata vredne in so zelo prav prišle tako na organiziranih kot privatnih akcijah.
Na vsak način je to prvič, da imamo Slovenci v Argentini toliko možnosti, da skupno nastopimo v javnosti. In reči je treba, da nismo izgubili prilike, ampak jo pošteno izrabili!
skpupine, dokler ne bo zadnja odšla okoli
15.	avgusta. Ostali bodo v JLA samo tisti vojaki, ki bodo sami prosili, da lahko ostanejo v vojski.
Slovenski pomočnik ministra za obrambo Miran Bogataj ter 5. armadni zbor JLA, ki mu poveljuje general Andi Rašeta ter v prisotnosti evropskih opazovalcev sta se poleg vračanja slovenskih vojakov domenila še naslednje:
TO in JLA bodo povrnili druga drugi zaseženo lastnino, to je orožje vzeto pred meseci TO, kakor tudi v zadnji vojni zaplenjeno orožje JLA; domenili so se tudi, kako odpelje JLA svojo opremo iz vojašnic v Sloveniji.
Slovenska skupščina pa še zahteva pri delitvi premoženja JLA tak delež, kot ji gaje zagotavljal vojaški državni proračun, to je med 24 do 31%. Tudi zahteva skupščina, da vojska ustavi vse kazenske postopke proti vojakom, ki so zapustili enote JLA na poziv slovenske vlade.
JLA je še objavila, da je kakih 80% aktivnih jugoslovanskih oficirjev ter njihovih družin sklenilo umakniti iz Slovenije. Pač pa so Slovenci pristali, da ostane v Sloveniji še vedno vojaški medicinski oddelek, saj bo imel dela s preostalimi vojnimi upokojenci in njihovimi družinami. Enako tudi oddelek, ki bo imel na skrbi zračni prostor, saj je zanj bo brionskih dogovorih odgovorna jugoslovanska vlada, dokler ni Slovenija meddržavno priznana.
pa je za vsaj delno ali začasno naslonitev na Jugoslavijo in jo sestavljajo predsednik Kučan, nekateri člani predsedstva ter zunanji minister Rupel, ki se čedalje bolj približuje Kučanu, kljub temu, da se v njegovi stranki (SDZ) mnenja bolj in bolj delijo.
Vse kaže, da bodo po umiritvi položaja v Sloveniji nastale nove povezave, dosedaj skoraj nemogoče.
Nova slovenska vlada?
V	Sloveniji je 28.7. Delo prineslo novico, da nekateri člani Demosa predlagajo popolno spremembo vlade in drugih državnih organov. Predlagatelji so tudi ponudili imena novih vladnih ministrov, ki pa še niso prodrli v javnost, so pa vsi iz Demosove koalicije. Vodstvo Demosa je bilo presenečeno, tako da so stranke debato o prenovi vlade prenesle na pozneje.
V	torek, 30. julija, pa se je zvedelo, da je obrambni minister Janez Janša baje predlagal notranjega ministra Igoija Bavčarja za novega predsednika vlade namesto Lojzeta Peterleta. Tako Janša kot Bavčar sta Člana SDZ. DEMOS še razpravlja o predlogu.
..................................II...MIMI...lllllinillllllliu
V Sloveniji se nazorsko opredeljujejo
a**
Nov napad na Drobniča
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Že pred mesecem se je pričel v Sloveniji hud napad na državnega tožilca dr. Franceta Drobniča, ki da ne sme opravljati svoje službe, ker je bil nekoč domobranec. Ko je privršala vojska, so ti glasovi utihnili, sedaj pa, ko se je Slovenija pomirila, so spet planili na dan. In sicer v javni deklaraciji Drobniču očitajo, da je član društva bivših domobrancev Nova zaveza in da je napisal v njihov list uvodne besede z analizo revolucije in protirevolucije. Pravijo, da napačno gleda na vlogo NOB in zato ne more biti državni tožilec.
To ni nič novega za borce in bivše
Ves svet se v teh dneh čudi, kako je mogoče, da se je slovenska teritorialna obramba, neprofesionalna oborožena sila, tako uspešno uprla veliko močnejši, bolje oboroženi in bolj izurjeni jugoslovanski armadi. Eden od hrvaških upokojenih generalov je v izjavi na televiziji celo dejal, da bo ta poraz nekdanje JLA vsekakor močno odmeval tudi med tujimi vojaškimi teoretiki in da bo ta učinkovit odpor slovenske TO hvaležna tema za mnoge strokovne analize.
Slovenski obrambni minister Janez Janša je na pogovorih s predsednikom hrvaških prenoviteljev Ivo Rečanom (taje bil tudi edini šef kakšne hrvaške stranke, ki je v teh napetih dneh obiskal Slovenijo) dejal, da je bilo vse to doseženo v bistvu v manj kot letu dni. V času, ko je pristojnosti nad teritorialno obrambo prevzela Republika Slovenija, so šli vsi teritorialci skozi dodatno usposabljanje, ki je trajalo tja do sedem dni. V TO so angažirali več mlajših ljudi. Mlajši letniki so bili prej v glavnem rezervisti enot JA, vojska pa je teritorialni obrambi prepuščala starejše obveznike. Zdaj je položaj drugačen. Res pa je, je dodal Janša, da je bil koncept teritorialne obrambe že prej dejansko razvit v Sloveniji. Povsod drugod po Jugoslaviji so v TO zgolj prenašali armadne vzorce.
V tem času so teritorialno obrambo v Sloveniji tudi povsem depolitizirali. Častnikom je z zakonom prepovedano članstvo v strankah. Janša sam priznava, da je taka rešitev morebiti res omeje-
BOMO
ZADNJI?
Komunizma je konec; hitro je obledel spomin tudi na njegove prvake in diktatorje. V Sovjetski zvezi, prvi komunistični državi, se hitro otresajo — vsaj v Rusiji in nekaterih drugih republikah — tudi imen bivših nasilnikov, ki so jih pod pritiskom dali raznim mestom. Sedaj, ko se kaže svoboda demokracije, so hitro pomedli z njimi. Tako je vrsta mest dobila nazaj svoja častitljiva imena, stara nekaj stoletij. Kot najbolj zanimivo navedimo nedavni plebiscit v Leningradu, kjer so s precejšnjo večino ljudje odločili, da dobi mesto spet staro ime Petrograd ali še starejše Sankt Petersburg.
Druge take spremembe so še: Andropov — Rubinsk Brežnjev —Naberežnječelni
komuniste kot so podpisniki Milan Kučan, Zlobec, Stanovnik itd. A veliko začudenje je vzbudilo dejstvo, da so to peticijo podpisali tudi člani Demosa in sicer Slovenske demokratične zveze zunanji minister dr, Dimitrij Rupel in Tone Peršak, pa tudi zeleni dr. Dušan Plut, član predsedstva, in dr. Šešerko, podpredsednik vlade.
Posebno v SDZ je nastopil velik odpor proti dr. Ruplu, ki se vsak dan bolj približuje Kučanu in njegovim idejam, baza njegove stranke pa je odločno proti vsaki povezavi s komunisti.
valna, vendar je tudi najbolj racionalna. Tako po njegovem ne more nihče trditi, da je TO rdeča, bela ali zelena. „Smo preprosto obrtambna sila Slovenije,“ pravi Janez Janša.
In kakšno taktiko je ubrala teritorialna obramba v tej agresiji? Nespametno bi bilo frontalno napadati tanke, zato so počakali, da so se kolone zvezne vojske razvlekle, potem pa sojih blokirah. Zapirali so prostor pred njimi in ponekod tudi za njimi, pravi Janša. Zaradi take taktike je bilo žrtev v enotah TO in milice relativno malo. Žal je bilo veliko več žrtev med civilisti, smrt pa je kosila tudi med tujci.
Janez Janša je povedal, da je v teh operacijah sodelovalo blizu 19.000 pripadnikov zvezne vojske, ki so bili že prej stacionirali v Sloveniji in na Hrvaškem, kakšnih 2.000 mož pa so v Slovenijo pripeljali s prvega in 3. vojaškega območja. Ti so potem terorizirali starešine in vojake v enotah in vojašnicah, ki niso hoteli sodelavati v teh uničevalnih pohodih. Zato je bilo veliko žrtev tudi v spopadih znotraj enot zvezne vojske. Janez Janša pravi, daje do medsebojnih obračunov prišlo v Cerkljah na Dolenjskem, na Vrhniki, v Novem mestu, na Ljubljanskem vrhu, v Mariboru in bržkone še kje drugje. Po njegovih besedah so se takšni agresiji po svoje uprli tudi nekateri vojaški piloti, ki so bombe in rakete metali tudi na lastne enote...
Branko Soban Delo, 6. julija
Gorki	— Nižji Novograd
Gotwald	— Zmiev
Kalinin	— Tver
Leninabad	— Khodjent
Vorošilovgrad— Lugansk Sverdlovsk — Jakaterin-burg (grad) Leningrad — Sankt Petersburg
Kaj pa Slovenci? Edino Titovo Velenje je nehalo biti Titovo, imamo pa še Kidričevo (bivše Strnišče); pred kratkim smo dobili dopis iz ljubljanske univerze, ki je pred pol leta uradno opustila svoj pridevek Kardeljeva, a je na vseh pismih še sedaj to ime, in tudi na pečatih in štempiljkah. Druga imena raznih „herojev“, brigad in komunističnih veljakov na cestah morajo počakati na državne spremembe, a Titova cesta še vedno kraljuje sredi Lj.ubljane, kakor tudi neokusni oijaški Kidričev in Kardeljev spomenik, itd.
Končno bomo v čaščenju komunistov Slovenci zadnji in nas bo Rusija prehitela?
Sredi nevihte je zavladala tišina. Oddih, premirje, odmor. Kot sladko spanje po bitki. To je za vlado predstavljala prepričljiva zmaga, ki jo je v notranjih volitvah stranke izvojeval podpredsednik Duhalde za guvernesko kandidaturo province Buenos Aires. Njegov nasprotnik, sanmartinski župan Carlos Brown, ni prejel niti dela manjšine — dosegel je manj kot 20%. Duhalde z nad 80% je pobral vsa voljena mesta.
RAT ALI PAKT?
A za vlado je ta zmaga res samo oddih. Pravi boj s tem šele pričenja. Zmagala je le Menemova linija znotraj stranke, in to še v povezavi „contra natura“ s cafieristi. Dokazano je s to zmago le, da znotraj stranke ni opozicije proti tem kemičnim poizkusom kako zediniti strogo liberalno gospodarsko politiko predsednika Menema ter s sredinsko pozicijo podpredsedika in bolj socialnim prizvokom (in demagoškim nastopom) sedanjega buenosaireškega guvemeija.
Obenem je jasno, da tudi volitve niso dokončno napravile konec notranjemu trenju. Tukajšnji sistem strank je tak, da se tudi po notranjih volitvah lahko dogodijo čudne stvari. Nobena kandidatura ni dokončna, niti za poslanska mesta, niti za svdtniška, celo za guvernerja in poduvernerja. Zato se je takoj naslednji dan po zmagi pričela za Duhaldeja nova etapa novih pogajanj. Preveč peronističnih odcepitev namreč še vedno deluje zunaj strankine strukture. Te je treba pritegniti, če hoče bojevati uspešen boj proti rastoči priljubljenosti radikalnega kandidata, starega Pu-glieseja.
Ponovno poudarimo: izgleda, da se vse delo vlade, kar se tiče volitev in uspeha, osredotoči v provinci Buenos Aires; kot da bi se v njej strnila vsa država. Zakaj? Po eni strani zaradi ugleda: poraz v tej največji argentinski „državi“ bi pomenil rano na srcu celotne vladne politike. Po drugi stani zaradi velike količine poslancev, ki jih bo provinca poslala v narodni kongres in ki so odločilne važnosti za potrditev zakonov, prepotrebnih za nadaljevanje in uspeh iste vladne politike. Torej: vlada niti zdalek ne računa na kak politični sporazum z radikali ali kako močnejšo formacijo po volitvah, marveč še vedno vse kocke stavi na volilno srečo. In ker so mnoge province že odločene (vlada se je vdala porazu, ali pa je v svesti zmage), se vse osredotoči v pogled na prestol v mestu La Plata, prestolnici prve in največje province.
IN SEDAJ?
Duhalde, že kot zmagovalec, snubi na levo in desno. Najprej nudi roko poraženim, da prepreči uskoštvo v lastni stranki. Se vedno snubi Ubaldinija, ki je kandidat za guvernerja, a vedno pripravljen na sporazum. Ne ve, kaj bi naredil s „skupino osmih“, ki je svoje šotore postavila na levi. In celo upa na podporo ortodoksnega sindikalizma, čeprav je Lorenzo Miguel ta teden obiskal Menema in odšel iz Olivosa praznih rok in hude volje.
A podpredsednik in sedaj kandidat za
guvernerja nima mnogo časa. Tudi ne preveč izbire. Nenehno iskanje povezav kaže le na njegovo slabost, in to pri volilcih negativno vpliva. Pohiteti mora z graditvijo dokočne in zaupljive elite, s katero se mora čim prej pognati v volilni boj. Ta bo težak; ne toliko zaradi oseb, ki nastopajo, marveč zaradi položajev, kijih zastopajo. Duhalde se ne more rešiti bremena vladnih težav in socialne cene vladne politike. Ne more kritizirati vlade, katere član je, a mora pred volilci pokazati, da je njegov socialni čut večji kot pa Menemov.
Teža leži tudi na strani podpore sindikatov. Kot smo omenili, se je Lorenzo Miguel oglasil pri Menemu, da bi dosegel od njega kompromis za spremembo zakonskega osnutka o novi delavski zakonodaji. To je vélika skrb sindikalistov, ki vidijo kako se jim krči oblast, kako se jim manjšajo sindikati, vsled krize in vsled vladnih ukrepov. Bo Duhalde lahko ponudil kaj takega, kar bi bilo vredno, da se sindikalizem pripne novemu peronističnemu vozu? Tisti, ki so še pred dvema letoma združeno peli peronistično himno, so danes že člani različnih zborov. In med njimi ni več sozvočja. To pa spodkopuje možnost uspeha stranke v ključni provinci.
KAM SINDIKATI?
Nič manj odločilno pa vplivajo na položaj in na izid volitev razni delavski konflikti, razširjeni po vsej državi. Te je zaznati od kovinskega sindikata pa do učiteljskih gremijev. Kočljiva točka ob tem pa je, da nazadovanje peronizma, ali vsaj soglasja s sedanjo peronistično vlado, ne pomeni narast radikalov ali kake sredinske formacije, marveč nenehno pretakanje delavskih sil na levico, najsibo v zmerno formacijo levičarskega trockizma.
Zanimivo bi bilo sociološko in psihološko to preučiti. Zakaj v Argentini ni mogoče ustvariti neodvisnega sindikalizma, najsibo sredinske usmeritve, morda krščanskega znamenja. Svoj čas so opazovalci trdili, zlasti v primerjavi s sindikalizmom po sosednjih državah, da je peronizem preprečil, da bi argentinski sindikati padli v marksistične roke. Danes vidmo, da vzporedno, ko peronizem izgublja vpliv, zaradi ideološke spremembe v vladi in okostenelosti vodstva na vrhovih, narašča vpliv marksizma ali filomark-sizma v gremijih. Ni nobene močne krščanske formacije, niti ni močnih sindikalnih formacij zmernega socializma ali demoprogresizma. Tudi ne sindikatov, ki bi odgovarjali sredinskim pozicijam provincijskih strank.
Odgovor je treba iskati v teh strankah in vodilnih ideoloških krogih, ki niso pokazali čuta, niti potrebe, po sorodnih organizacijah med delavstvom. Zanimivo luč meče na to tudi polemika, ki je nastala, pa takoj potihnila — že pred leti — med sedaj že umrlim sanhuškim škofom Bufanom in škofom iz Quilmesa (Novakom), glede tega, če ima Cerkev delavsko pastoralo ali sindikalno pastoralo. 'Ali je dovolj gladka povezava s sindikati ali globoka povezava z delavstvom. A to je predmet globokih študij. Danes lahko le ugotavljamo, kako vse to močno odmeva, kadar gre za prerokovanje glede izida bodočih volitev.
111111111111111 n 111111111 m 1111111111 n n 1111111111111111111 11111 i m n rm i m n
Učinkovita bojna taktika TO
Poraz nekdanje JLA bo brez dvoma močno odmeval tudi med tujimi vojaškimi teoretiki. — Pogovor z glavnim strategom teritorialne obrambe Janezom Janšo
IIIIII1IIIIIIIII1IJ11II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1.....INI
Govor prof. Tineta Vivoda pri Svetovnemu slovenskemu kongresu
KONCEPT KONGRESA
Čeprav so se priprave za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa vodila brez široke javne razprave, smo Slovenci v Argentini iz obeh emigracij sprejeli temeljno zamisel in ponudili pripravljenost za sodelovanje. Po naši sodbi naj bi kongres ne bil organizacijska skupnost, temveč naj bo prej skupni forum za oblikovanje vrhovne orientacije in za neformalno koordinacijo vseslovenske akcije. Pobudnost za to pa naj izhaja iz obstoječe življenjske strukturne baze v zamejskih in zdomskih oziroma izseljenskih osredjih. V Sloveniji bo morala po propadu centralno vodenega kolektivističnega sistema organska struktura šele zrasti.
Menimo, da ne bi bilo po resnični zamisli kongresa, če bi premočna skupina v republiki Sloveniji povzemala aktivnosti s področij javnih oblasti in organov, tako da bi nesmotrno posegala na že zasedena področja, zunaj geografskega območja pa preglasila s svojo dinamičnostjo in finančno močjo.
Ker gre za tako pomembno pobudo, kot je ta edinstveni slovenski forum, mislimo, daje zanjo treba kar najširšega konsenza v vseh vidikih; in ne štejemo za nujno, da se temeljne listine dokončno sprejmejo že na tem zasedanju. Tudi brez tega bo ta shod manifestacija skupne slovenske volje in bo vodsvtena skupina, ki bo po njem pooblaščena, imela močnejšo legitimacijo kot sedanji iniciativni odbor.
PREGLED DELOVANJA OBEH EMIGRACIJ
(Prof. Tine Vivod je podal podroben pregled dela predvojne in povojne politične emigracije ter njunih organizacij. Zaradi pomanjkaja prostora ta odstavek izpuščamo. Odstavek se končuje:)
Prvi pionirji politične emigracije, ki so prišli z visoko slovensko kulturo in delom, so ostareli ali pomrli. Na njihovo mesto pa stopajo mlajši, že v Argentini rojeni.
Predvsem šole nam dajejo upanje, da bo slovenska skupina v Argentini še dolgo živela, posebno sedaj, ko je vzpostavljena vez med Slovenijo in nami.
Povojna emigracija ima že svojo strukturo, predvojni pa je treba, da postavi svoje centralno predstavništvo. Obe skupini bosta potem sami našli možnosti za koordinacijo skupnega dela in nastopanja. Vsako drugačno poseganje v naše razmere bi vnašalo v naše življenje tuje elemente, ki ne bi pomagali naši aktivnosti.
ODPOR PROTI REVOLUCIJI NA SLOVENSKEM
Tradicionalna duhovna in politična gibanja na Slovenskem so doživljala vojaško okupacijo v drugi svetovni vojni kot sovražno dejanje in katastrofo. Širila so zaupanje v zahodne demokratične sile.
Odvračale so se od morebitnega zbliževanja z okupatorji, obenem pa tudi od nesmiselnega izvajanja represalij.
V ilegali so se organizirale narodne sile za trenutek, ko bi bilo treba uporabiti lastne moči.
Komunistična stranka je poklicala v boj za narodno osvobojenje mimo ilegalne begunske vlade. S terorističnimi dejanji pa je pred večinskim delom ljudstva izgubila vsako sled legitimnosti.
Vaške straže in domobranstvo je imel večji del slovenkega ljudstva za odpornika proti boljševiški revoluciji.
Domače varnostne sile so bile upravičene po naravno-pravnih načelih in tudi po mednarodnem vojnem pravu.
Vaške straže in domobranstvo nista imela nič skupnega z okupatorjevimi vojnimi cilji, zato jim ni dopustno očitati kolaboracionizem.
Te vrste sodelovanja z okupatorjem se ne sme ocenjevati niti ne za objektivno narodno izdajstvo. Neupoštevana je ta označitev tudi zato, ker ni mogoče, da bi večinski del naroda izdajal samega sebe.
Patriotični del naroda je sprejel boj za preprečevanje boljševiške revolucije in nastop totalitarnega sistema. Zato se vaške straže in domobranstvo lahko imenujeta protirevolucijske, nacionalne ali patriotične sile. Drugačna pojmovanja so krivična.
Zato gre vsem žrtvam, ki so v boju darovale svoje življenje ali bile po koncu sovražnosti v tisočih pomorjene, priznanje braniteljev naravnega reda in narodnih vrednot.
SLOVENSKO POLITIČNO ZDOMSTVO
Uradna domovina je po 1. 1945 nad razseljenimi ljudmi oglasila politično smrt.
Danes je to zdomstvo prisotno v središču slovenstva na vseslovenskem zborovanju. Slovenija mu je vedno bila duhovna domovina. Ta del slovenskega ljudstva v absolutnem merilu ni številen, po moralni ocenitvi pa mu je treba priznati pomembnost. Samo zdomci v tujini so mogli zase odločati, kaj jim bo v srečo in spominjati, kaj je v nesrečo domovini. Z zbiranjem pričevanj in materiala za zgodovinske vire pa so dovolj prispevali k pravičnejšemu ocenjevanju pretekle dobe.
Zdomstvo si je potem privzelo vlogo edino možne politične opozicije režimu v domovini. Zato so se v tujini poživila politična gibanja po tradiciji nekdanjih strank. Dejavnost Šlovenskega narodnega odbora in strank ni mogla imeti znatne politične moči. Priznati pa jim je moralni pomen za ohranjanje slovenske zavesti. Bili so opora tudi tistim v domovini, ki jim je bilo dano, da so bili s to dejavnostjo sploh seznanjeni.
Politično zdomstvo je bilo izredno razgibano na izobraževalnem in kulturnem področju. Na nekaterih geografskih področjih je bila dejavnost tako obsežna, daje ustvarjala sliko skoraj popolne družbe in je z uveljavljanjem principov svobode in vzajemnosti oblikovala vzorec za prihodnjo véliko narodno državo.
Tako so bile te zdomske skupnosti svojim pripadnikom vreden nadomestek domovine.
Če se bodo ideje demokratičnega sožitja po krščanskem družbenem etosu doma uveljavljale, bodo zdomci političnega izvora spet imeli dom, s katerim bodo še tesneje živeli, čeprav imajo bivališče daleč v tujini.
STATUS SLOVENCEV V SVETU
Z državno osamosvojitvijo je pojem slovenstva dobil širši obseg in vstopil v novo kategorijo. Končno smo iz naroda postali nacija. Slovenstvo je ob davni duhovni vsebini zdaj tudi pravni pojem in svetovno politično dejstvo.
Odpiranje meja in tehnični univerzalizem bosta prispevala k tolerantnosti na obeh straneh meja. Zaupati je zdaj mogoče, da bo tako naglo premineval manjvrednostni občutek pred večinskim in matičnim osredjem.
Nova situacija Slovenije je tudi zdomcem in izseljencem dala nov družbeni status. Predvsem je treba, da jih domovina uradno sprejme s priznanjem državljanstva. Reševati bo treba položaj potomcev in tistih, ki so se odkrekli prejšnjemu državljanstvu. Zato bodo potrebni sporazumi s tistimi državami, ki so sprejemale ali sprejemajo slovenske vseljence v večjem številu.
Namen vsega tega je tudi, da bi mogli biti v tujini udeleženi pri državnozborskih
in predsedniških volitvah in splošnih ljudskih glasovanjih na sedežih njihovih konzularnih predstavništev.
Težnji po določeni samolastnosti bi bilo precej zadovoljeno, če bi slovenske skupine po svetu izmed sebe predlagale predstavnike za posvetovalne organe pri zunanjih konzulatih ali pri resornem ministrstvu slovenske vlade. •
Gre tudi za družbene pojave kot so množične organizacije, udruženja s specialnimi nalogami, duhovna središča, akcijski odbori idejnih in poltičnih gibanj in krovne ustnove, ki predstavljajo zdomstvo na regionalni osnovi. Zato imajo notranjo legitimnost. Kot institucije naj bodo načelno priznane, ob priložnostnih pa naj bo to potrjeno z dvostranskimi sporazumi.
Slovensko izseljenstvo katerega koli izvora razume in upošteva omejitve, ki utesnjujejo slovensko državno oblast in sploh življenje domovine. Zato se ne ustavlja pri terjanju pomoči, h kateri je domovina moralno in legalno zavezana, ampak se predvsem poteguje za priznanje svoje pomembnosti in iz nje izvirajoče individualnosti, potem pa ponuja svoj prispevek skupni rasti.
SPRAVA
Za miren razvoj življenja v Sloveniji je v političnem pluralizmu odprta možnost sprave med ljudmi. Pravimo med ljudmi, ker med idejami ne more biti sprave in miru. Zato za nas ni pomirjenja z zmoto in sistemom, naravnani pa smo k pomir-jenju med ljudmi.
Pričakujemo le, da z nami ravnajo kot enakopravnimi državljani, ki v tujini spremljajo usodo Slovenije in jo po svojih močeh sooblikujejo.
Vemo, da vse škode ne bo mogoče nikdar popraviti. Vendar bo slovenska oblast morala v duhu stroge pravičnosti najti pravnih in gospodarskih sredstev, da oškoduje vse prizadete. Da se pokličejo na odgovor neposredni krivci revolucije in posameznih njenih zločinov.
Uravnavanje slovenske usode je zdaj v rokah različih miselnih smeri in političih grupacij. Vse označuje vsaj na zunaj iskanje novih poti za urejanje družbe in določanje mednarodnega položaja Slovenije. Prepričani smo, da bo pritegnitev politične emigracije učinkovala kot spravno dejanje tudi v osrednjem slovenskem prostoru.
Brez zunanje in notranje prizadevnosti ni trajnega miru. S prošnjami, da nam ne upadejo moči, se bomo obračali na božjo milost, ki nam jih dozdaj ni odrekala.
Daj Bog, da bi bilo tako zaradi zasluženja krvi, darovane za slovensko
pravico, in tudi po zasluženju naše zveste službe.
O DUHOVNI PODOBI SLOVENSTVA
V	zgodovinskem trenutku, ki ga doživljamo, smo Slovenci poklicani, da izoblikujemo ne samo istitucije, temveč tudi duhovo obličje, ki bo našo identiteto dokončno izpopolnilo.
Biti Slovenec, je danes nekaj novega za nas, a sokovi naših izročil se tudi danes pretakajo po našem organizmu in mu dajejo življenjsko moč.
V	evropskem miselnem sestavu z vsemi raznolikostmi smo tudi mi zoreli ob vrednotah, ki so bile skupne, a katerimi smo tudi mi vtisnili svoj posebnostni pečat. Ta pečat se kaže v evropskem mozaiku, ki je postal oz. postaja šele z našo duhovno in politično navzočnostjo polnopraven in polnovreden subjekt.
Vrednote univerzalnega slovenstva, sklane z duhom slovenskega javnopravnega izročila, potrjene z izkušnjami slovenskega narodnega preporoda in zato v soglasju s čustvovanjem slovenskega človeka, so v samem jedru naše biti in samo v njih je iskati vzrok moči našega vzpona.
V	kulturi, v najširšem in najglobljem pomenu besede, so stvari slovenskega kulturnega duha že davno dosegle raven, ki nas vzporeja z dovršenimi svetovnimi dosežki. Ce stvaritve kdaj in ponekod niso prišle še bolj do izraza, je bilo zgolj zato, ker nam pomanjkanje zunanjepolitične navzočnosti in notranje samosvojosti ni nudilo potrebnega obeležja za dokončno izklesanje svojega obličja.
Danes te pomanjkljivosti iz preteklosti bledijo in stopamo zrelo na pot odgovornosti ter klešemo svoj nacionalni lik, ki se bo v doseženem in stopnjujočem se ozračju izoblikoval v dovršeno podobo.
Vse vrednote, ki o nam v teku težkih stoletij krepile duha, danes ponovno rešujemo izza 45-letne uradne pozabe in jih oznanjamo kot edini porok prihodnosti. V njih Slovenci vidimo znamenje in vzrok našega tisočpetstoletnega obstoja, istočasno pa tudi jamstvo za pot, ki je pred nami.
Zato se pa tudi imamo za dediče in nadaljevalce vseh tistih, ki so za obrambo teh vrednot žrtvovali sami sebe. Njihov zgled nam kaže smer, njihova žrtev nam krepi moči in ustvarjalno voljo.
Posebno ob prelomnih dneh čutimo, kako globoko je v nas zakoreninjeno ime vseh tistih, ki so hoteli od slovenskega naroda odvrniti nesrečo in mu zagotoviti življenje v svobodi in duhovni prostosti. Tesno smo z njimi združeni v eno duhovno skupnost, v kateri je vez darovana žrtev in up na svetlejšo prihodnost.
Otvoritev SSK; prof. Tine Vivod kot predsednik otvoritvenega zasedanja med Spomenko Hribar, predsednikom RS Milanom Kučanom in članoma predsedstva Ivanom Omanom in dr. Dušanom Plutom.
Reportaža: SLOVENEC, 18. julija 1991
NOVA SLOVENSKA DUHOVNOST
Pogovor s prof. Tinetom Vivodom
V Zedinjeni Sloveniji povezana društva ne zahajajo samo člani politične emigracije, temveč so odprta tudi Argentincem, predvsem pa Slovencem in njihovim potomcem iz prejšnjih obdobjih naseljevanja. Kako načrtujete skupno delovanje Slovencev v Argentini brez nekdanje delitve med „staronaseljence* in „novonaseljence“?
Zedinjena Slovenija in Medorga-nizacijski svet, ki ga sestavlja 29 organizacij, ima strukturo in organizacijsko moč. Predvojni emigranti so zaradi vmešavanja v argentinsko politiko izgubili to organizacijsko strukturo in vlada jim je prepovedala delovanje organizacije Union Eslava, ker je neposredno podpirala argentinsko komunistično partijo. To je pomenilo vmešavanje v notranje argentinske politične zadeve. Predvojna emigracija nima več strukture. Mora jo ponovno ustvariti in pri tem sodelujemo tudi člani povojne emigracije.
Oktobra lani je bila zaradi morebitne osamosvojitve in plebiscita v Sloveniji na pobudo ZS in Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva ustanovljena posebna komisija. Njen predsednik sem bil jaz in kmalu je naredila prve korake v skupnem delovanju. Delo nas je povezalo, spoznali smo se, odkrili razlike, poiskali skupni imenovalec in končno našli začetno pot.
Kakšno stališče ste zavzeli člani argentinske konference za SSK?
Čeprav so bile priprave za ustanovitev SSK brez širokih javnih razprav, smo Slovenci v Argentini iz obeh emigracij sprejeli temeljno zamisel in ponudili pripravljenost za sodelovanje.
Po naši zamisli naj bi bil SSK skupni forum za oblikovanje vrhovne orientacije slovenstva in za neformalno koordinacijo vseslovenske akcije.
Kako po uspešnem delovanju slovenske politične emigracije v zadnjih 45 letih načrtujete delo v prihodnje?
Vprašanje je sicer široko. Lahko ga razdelimo na troje. Prvič: nova situacija v Sloveniji zahteva odgflvor vseh Slovencev in temu izzivu se nihče ne more izogniti. Vse bo drugače. Drugič: Argentina postaja priznan ud slovenstva v svetu, kar do sedaj ni bil. S tem je bilo storjeno veliko škode in zamujene so bile številne priložnosti, nekatere nepopravljene. Tretjič: samostojna država in združene slovenske sile v Argentini bodo našle pot, po kateri lahko ena in druge sodelujeta na vseh področjih, ki so bistvenega pomena za ohranitev Slovencev po svetu in ponudba pomoči matični domovini.
Ce je bilo bistvo delovanja SPE v preteklih 45 letih pričevale medvcrjnih in povojnih krivic ter potreba po demokratizaciji in pluralizaciji slovenskega prostora, v čem vidite podlago za naslednje obdobje?
Podlaga za prihodnost mora biti še bolj svobodno celotno delovanje doma in v tujini. Za vse probleme, ki bodo iz tega nastali in ki bodo vabili k avtoritarnim
rešitvam, je zopet odgovor-------še več
svobode in demokratskega življenja.
Kako pa boste zagotovili nadaljnji obstoj organizirane skupnosti?
Kot izhodiščno točko, da smo vsi Slovenci in da nas Slovenija in slovenstvo izzivata kot motiv vsakdanjega življenja, bi
omenil naslednje: Do sedaj nam domovina ni nudila pomoči, ampak smo si morali sami pomagati. Zdaj bo izmenjavanje učnih moči, medsebojnih obiskov na področju šolstva, poprava krivic na različnih ravneh in koordinirano sodelovanje lažje in omogočeno. Tudi uradno bomo obstajali. Povezava na trgovskem področju bo z ustanovitvijo profesionalnih in obrtniških zbornic omogočila življenje in rast enih in drugih. Zaželena ustanovitev dvojezične šole, diplomskih priznanj in morebitne podružnice slovenskih univerz v Argentini ter sezonsko dopolnjevanje kulturnega in družbenega življena, bo pomemben faktor. Z ustanovitvijo predstavništev po vseh deželah bo slovenstvo zorelo in Slovenci bodo imeli v svojih konzulatih ali veleposlaništvih prijatelje, ne pa nasprotnike kot do sedaj. Na žalost so to dejstva, ki jim moram omeniti, če želimo sprejeti resnico o dosedanji vlogi jugoslovanskih predstavništev po svetu. Vse to povezano z možnostjo, da se vsak posameznik vrne domov ali v domovino in da mu domovina da pozitiven odgovor na to, kar je sam ali so starši izgubili, bo na vseh področjih spodbudilo slovenskega kreativnega duha. Ta bo po dolgih letih spet prišel na površje, kajti trudil se bo zase in za svojo Slovenijo. Organizirana skupnost bo imela še večjo vlogo kot doslej.
Pred nekaj dnevi sta v intervjuju za Slovenca govorila predstavnika Slovenske izseljenske matice (SIM). Dr. Jurak se je spraševal, ali je taka poštenost tudi na drugi strani?
O spravnem duhu SIM raje ne bi govoril. Povedal bi nekatera dejstva, ki označujejo to organizacijo. Za SIM emigracija ni eksistirala. Sklicevati se na medsebojno povezavo prek posameznikov in ne prek obstoječih struktur, pomeni novo'zvijačo zelo dvomljivega kalibra. Vsi tisti, ki so bili povabljeni k sodelovanju v „novem odboru“ so odkrili, da je novega zelo malo in da se pod morebitno spremembo pravilnika skriva isto članstvo, isto vodstvo in isti duh. Navsezadnje mora organizacija, ki dobiva dve tretjini svojega proračuna od slovenskega naroda, v svoji strukturi pokazati pluralistično, demokratično in čisto delovanje. Ne sme biti zaprt krog, razpisati mora možnosti za včlanje-nje vseh, predvsem pa odgovarjati potrebam, ki jih imajo Slovenci po svetu. Te naj bi bile razvrščene po pomembnosti, razvejanosti in delu vsake emigratske skupnosti. Nima pa SIM moralne avtoritete, da bi sodila o spravi. Sprava vsebuje dejstva in ne deklaracije.
Zedinjena Slovenija je bila vedno tesno povezana s političnim delovanjem emigracije. Dejstvo je, da je Slovenski narodni odbor (SNO) izjavil, da so se njegovi cilji izpolnili. Kako bo v prihodnje?
Ker Zedinjena Slovenija (ZS) in Medorganizacijski svet predstavljata Slovence povojne emigracije, je bila nujna posledica politična opredelitev in strnjeno sodelovanje med strankami SNO in ZS. Demokracija in pluralizem pa prinašata možnosti, da se politično delovanje nadaljuje v drugih oblikah in zdi se mi, da bo demokratična Slovenija nudila možnosti in priložnosti, da se bo tudi v emigraciji odigravalo politično življenje.
Kako doživljaš Slovenijo, potem, ko si kot otrok odšel z družino za očetom v Argentino?
Dostikrat je treba nekaj izgubiti, da tisto potem cenimo. Domovino morda zaradi tega čutim močneje, ker slovensko življenje v meni ni rutina. Vsaka beseda, stik z naravo, pogovor s prijatelji, sošolci in domačimi mi povzroča globoke občutke pripadnosti narodu in zemlji. Kot emigranti lahko pomagamo pri ponovnem ovrednotenju domovinstva, ki ga je prejšnji režim na vsak način poskušal odtujiti od slovenske duše. Zato lahko morda govorimo o novi slovenski duhovnosti.
Bil si tukaj med vojno in spremljal dogodke iz Ljubljane ter poročal argentinski javnosti o agresiji.
Po predčasnem končanem zborovanju Svetovnega slovenskega kongresa me je neko jutro klical radijski poročevalec dr. Castro z radia El Mundo iz Buenos Airesa. Spraševal meje o razmerah v Sloveniji in o tem, ali lahko računa na moje poročanje. Tako sem prišel sicer kot nepoklicni časnikar v redno poročevalsko vlogo še pri drugih radijskih postajah: Del Plata, Mitre, Continental, Rivadavia, América, Horizonte in La Red, pri televizijskih kanalih 13 in 7, pri agenciji Telam ter pri časopisu Clarfn, ki je na moj nasvet poslal sem časnikarko Fabiano Fondevila. V sedmih dneh sem imel tako rekoč 37 poročil neposrednega prenosa, ki so obsegala od sedem do devetnajst minut. S tem smo v Argentini zelo široko pokrivali dogajanje v Sloveniji. Pri tem mi je zelo pomagalo razumevanje uslužbencev PTT.
Ali je jugoslovansko veleposlaništvo v Buenos Airesu res dalo 10.000 ameriških
dolarjev televizijskemu kanalu, da ne bi objavljal poročila o Slovencih, in je celo predstavnik pomembne države ukrepal proti obveščanju argentinske javnosti o manifestacijah Slovencev v Argentini?
Takega delovanja vleposlaništva ne bi mogel potrditi. Vesti so bile zelo različne, a dejstvo, da sem imel velikokrat pretrgano telefonsko zvezo in da so imeli pri organizacijskih dejavnosti v Buenos Airesu težave s filmskimi trakovi, to le potrjuje.
Na vsak način je bilo dokazano, kako pomembno je poročanje iz mesta dogodkov brez cenzure in da vse protiinformacije, ki jih je agencija Tanjug pošiljala v Buenos Aires, končno le niso dosegla svojega cilja. Kajti danes je argentinska javnost po zaslugi organizirane slovenske skupnosti na tekočem z dogodki v Sloveniji. Morda ne bi bilo napak svetovati oblastem, da bi RTV Slovenija oddajala svoja poročila vsak dan na kratkih valovih za ves svet, tako kot sedaj oddaja samo za Evropo.
Kako je potekalo življenje Slovencev v Argentini v času vojne?
Tudi sedaj se je pokazala učinkovitost organizirane skupnosti. Ekipe, ki so bile pripravljene že 23. decenmbra ob plebiscitu, so odlično delovale. Poslana so bila pisma vsem guvernerjem, senatorjem in poslancem, vsem važnim osebnostim v Argentini, med drugimi tudi Ernestu Sabatu. Ekipa za stike z drugimi narodnostni je zelo učinkovito ukrepala, tako da se je manifestacija na Majskem trgu 30. junija spremenila v jasen dokaz slovenske aktivnosti in javnemu mnenju predstavila pravo sliko. Tako obsežnemu delu posameznik ne bi bil kos. Predsednik države dr. Menem je osebno prejel celovito pisno poročilo, ki mu gaje poslala naša skupnost, in prepričan sem, da bo Argentina naredila vse, kar je v njenih okoliščinah mogoče, da bo priznala Slovenijo.
(Pogovarjal se je Andrej Rot)
Dokumenti SSK, sprejeti na pobudo delegacije iz Argentine
O IZSELJENSTVU
V zadnjih zgodovinskih dobah je slovenski narod doživljal pogosto razhajanje svojih udov po svetu. Nekateri so odhajali iz naravnega teženja po spoznavanju in doseganju novega in boljšega, drugi, ker jim je bila domačija preskromna ali ker so jo hoteli reševati iz stisk. Spet drugi so zapuščali domačo zemljo, ker so bili na njej narodno tlačeni. V zadnji dobi so se izseljevali taki, ki jim uradna domovina ni hotela biti prijazna. Vsem, ki v svetu nosijo slovensko ime, ohranjajo narodno zavest in jo prenašajo na nove rodove, zagotavlja Svetovni slovenski kongres spoštovanje in priznanje slovenske domovine. Obenem jim izpoveduje, da jih domovina nima za celice narodnega telesa, ki se izgubljajo, ampak da jim priznava dejaven pomen za razraščanje slovenstva v svetovne razsežnosti. Kot take jih tudi prišteva med upravičene, da se odločujoče udeležujejo pri razvijanju slovenskega javnega življenja.
O POLITIČNI EMIGRACIJI
Slovenci, ki so ob koncu vojne in revolucije odšli iz domovine, ker niso hoteli sprejeti totalitarnega novega reda, so kot politična emigracija v tujini
vredno predstavljali tisti veliki del slovenskega ljudstva, kije doma za vso dobo do lani izgubil možnost, da se politično in idejno javno izrazi. To zdomstvo je v svetu zvesto ohranjalo domovinski čut v vseh generacijah in gojilo duhovne in miselne vrednote, ki predstavljajo notranjo vsebino slovenstva. Obenem je z ustvarjanjem kulturnih dobrin znatno obogatilo slovensko duhovno zakladnico. Ta del slovenskega sveta, kije bil prej prezrt in zaničevan, je zdaj vedno bolj priznan in upoštevan. Svetovni slovenski kongres mu izreka javno priznanje in zahvalo, za prihodnost pa mu priznava tudi samolastnost v skupnem prizadevanju za razvoj narodnega življenja.
O DOMOBRANCIH
V skrbi za pomiritev v slovenski družbi in spravo v narodnem občestvu, upoštevajoč nujnost, da mora biti vsem Slovencem vrnjena domovina z vsemi pravicami in častmi, Svetovni slovenski kongres verjame, da so slovenski domobranci izhajali iz domoljubnih nagibov, kolikor so se po vesti upirali revoluciji, ki je predstavljala prevrat temeljnih osebnih in družbenih vrednot. Verjame, da sta bila njihov nagib in namen legitimna in je torej oznaka narodnega izdajstva krivična.
Kfc NOVICE IZ SLOVENIJE Sf SLOVENCI V ARGENTINI
BRNIK — Letališče ima le manjše poškodbe, od letal Adria Airways pa sta en airbus in en dash 7 popolnoma neuporabna, medtem ko sta dva DC 9 in en dash lažje prizadeta in jih bo možno popraviti. Zanimivo je to, da so iz Beograda, predno so zaprli zračni prostor nad Slovenijo, „pospravili“ vsa letala JAT na varno; istotako iz zagrebškega letališča.
GORNJA RADGONA — Opustošenje brez primera so pustile enote JLA na svojem rušilnem pohodu. Kar oseminsedemdeset stanovanj ali hiš so poškodovali z bombami ali streljanjem iz tankov, od katerih so štiri tako prizadete, da jih bodo morah porušiti. Poleg te škode je treba zabeležiti še iz brezcarinskih prodajaln, iz katerih so pobrali drage ure, zlatnino, sončna očala in 1.200 zavojčkov najdražjih cigaret, skupno 64.000 mark škode.
LJUBLJANA — Smeti ni bilo mogoče odvažati normalno iz Ljubljane zaradi barikad in pa zato, ker so vozila podjetja Snaga tudi sodelovala pri cestnih barikadah. Po 5. juliju pa so večino vozil že dobili nazaj in pričeli z odvažanjem.
LJUBLJANA — Prvi literarni večer v samostojni Sloveniji je bil 2. julija in sicer o delih pisateljev iz Avstralije. Predstavljenih je bilo 21 slovenskih pesnikov, njihova dela pa je prebral igralec Tone Kuntner.
VIPAVA — Podivjana skupina vojakov in treh častnikov JLA je divjala celo noč po Vipavi. Iskali so starešino, ki je prestopila k TO. Ker ga niso našli v stanovanju, so mu razbili pohištvo, sanitarije in vse električne aparate. Nato so divjali še drugod po mestu, dokler jih ni obkolila skupina enote milice in jih izročila vipavskim vojaškim oblastem. Seveda so prej vse dokumentirali in storilce prijavili pristojnim organom.
LJUBLJANA — Mnogo solidarnostnih pisem je prišlo v Slovenijo iz raznih krajev sveta kot odgovor na pisma, ki so jih poslali slovenski intelektualci kolegom po svetu. Tako so se oglasili skladatelj Milan Kundera in še veliko drugih. Tudi slavisti iz Evrope in Amerike, zbrani na simpoziju ob stoletnici Miklošičeve smrti, so energično protestirali nad vojaškim nasiljem proti slovenskemu narodu.
LJUBLJANA — Tudi slovenska kulturna dediščina je v nevarnosti, je zapisal dr. Andrej Capuder, minister za kulturo. Svetoval je lastnikom umetnin, da svoje primerke dobro spravijo, še prej pa fotografirajo, da bi po možnem „izginotju“ lahko dokumentirali svojo zahtevo po vrnitvi umetnin.
LJUBLJANA — Vojak na straži pred ljubljansko vojašnico je šepnil mimoidočemu, naj mu posreduje časopise. Zato so previdno zmetali skozi ograjo večje število slovenskih časopisov, ki so jih potem vojaki skrivaj prebirali. Da bi jih
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
MLADA DRAGA je dvodnevna prireditev, ki jo pred tradicionalno Drago pripravljajo goriške, koroške, tržaške in slovenske mladinske skupine. 28. in 29. avgusta bo petekala v Finžgarjevem parku na Opčinah. Bosta dve predavanji: Politični in socialni problemi Evrope ob propadu starih ideologij in Dinamika in mehanizmi demokracije, poleg tega pa še pričevanje javnih delavcev z naslovom Osebnosti pod drobnogledom.
pa še bolj obveščali o dogodkih, so večkrat pred vojašnice postavili vozilo z zvočnikom (1.000 vatov) in jih seznanjali z novicami ter pozivali vojake, naj zapustijo JLA in prestopijo k teritorialcem.
ČRNI VRH NAD IDRIJO —18 metrov širok in 6 metrov globok kraterje nastal tam, kjer je prej stalo skladišče za orožje, razstrelivo in eksploziv. Bilo je komaj 150 metrov stran od vasi in, če bi eksplodiralo naenkrat, bi bila to strahotna katastrofa. Kljub temu je poškodovanih 80 odstotkov hiš: mnogim hišam je odneslo strehe, razbilo okenska stekla in odtrgalo okna z okviri vred. Razstrelili pa so skladišče okupatorjevi vojaki sami. Vaščani so bili na tako dejanje pripravljeni, zato sta bili ranjeni le dve osebi. Vas šteje petsto ljudi. Eksplozije pa so tudi v krogu stotih metrov raztrosile še veliko neaktiviranega razstreliva.
LJUBLJANA — Kot v vsaki vojni, so se tudi v tej pojavili ljudje, ki pobirajo ostanke orožja in eksplozivov. Tako je nekdo iz dveh tankov, ki sta ostala v okolici Ljubljane odnesel kar 34 raket.
PREDMEJA — Na skromni podeželski hiši, v kateri se je pred leti rodil pesnik Narte Velikonja, bo odslej spominska plošča. Zamisel, izvedba in finančna plat je delo Velikonjevih potomcev, sama slovesnost pa je bila pod okriljem Društva slovenskih pisateljev, zato je na njej kot govornik nastopil Dane Zajc, ki društvu predseduje.
S tem je društvo na simbolni ravni znova sprejelo medse človeka, ki je bil po komunistični revoluciji na dokaj spornem procesu pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt in ustreljen.
V zadnjem letu dni je več časnikov poskrbelo, da je javnost dobila nekaj informacij o književni produkciji Narteja Velikonje, zdaj pa se pripravlja izbor njegovih novel v knjižni obliki. Čeravno je Predmeja, ki se je nekoč imenovala Dol, samotna vas, tako rekoč Bogu za hrbtom, se je slovesnosti udeležilo veliko ljudi.
HINI.....Hill......Hill....I.....n
1
Umrl je Jože Petkovšek
Jože Petkovšek, ki je bil med najstarejšimi Slovenci v Argentini, je umrl dne 23. julija 1991 v hiši svojega sina Marjana v Loma Hermosa.
Z njim je slovenska skupnost izgubila zelo zavednega in delavnega člana.
Pokojni seje udeležil že prve svetovne vojne, nato pa je doživel komunistična grozodejstva v drugi svetovni vojni. Rojen je bil 12. 8. 1897 v Hotederšici na Notranjskem. Ustanovil si je številno družino, devet sinov in eno hčerko, od katerih sta bila dva sinova vrnjena iz Vetrinja. Ob koncu druge svetovne vojne se je umaknil v begunstvo z dvema sinovoma, živel v raznih taboriščih in se nato preselil v Argentino. Za njim je prišla žena z družino in so si ustanovili lep dom na Churruki.
Bil je izredno delaven tudi v javnem življenju. Raznašal je časnike in revije po slovenskih hišah in pobiral prispevke za razne dobre namene vse do svoje onemoglosti. Tudi se je rad udeleževal slovenskih prireditev v San Martinu in drugod. Vse življenje je bil redni član SLS, močno cenil dr. Antona Korošca in dr.
Osébne novice
Rojstva: Rodil se je v ponedeljek 22. julija Guillermo Damiàn Ré, sin
Guillerma in ge. Tonči roj. Vesel.
V	družini Marjana Lobode in ge. Ane roj. Urbančič pa seje rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Zofija Ana.
V	Bariločah je bil rojen Bojan
Magister, sin Milana in ge. prof. Anice roj. Arnšek.
Vsem staršem, iskrene čestitke!
Novi diplomant: Na buenosaireški univerzi je 24. julija diplomiral kot industrijski inženir Pavel Pleško. čestitamo!
Smrti: Umrla je 28. julija v Buenos Airesu ga. Anica Simčič-Krajjeva. V Villa Lynch pa je umrla ga. Ivanka Gašperšič, stara 83 let. Naj počivata v miru!
Dr. Francu Bajlecu v spomin!
Dne 2. julija 1991 je v Buenos Airesu umrl znani slovenski politik dr. Franc Bajlec. Bilje izrazita politična osebnost in se je vse svoje življenje krepko boril za pravice slovenskega naroda.
Rodil se je dne 17. marca 1902 v Bogojini v Prekmurju. Tam je tudi obiskoval ljudsko šolo v madžarščini, ker je bilo takrat Prekmurje pod Madžari. Po končani ljudski šoli se je šolal v Veržeju, nato pa je nadaljeval svoje šolanje v škofovih zavodih v Št. Vidu. Po maturi je začel študirati arhitekturo pri mojstru Plečniku. Od tega študija je bil njegov nasvet župniku Bašu, da naj izroči Plečniku obnovitev cerkve v Bogojini. Plečnik je to delo res sprejel in ustvaril eno najlepših in najbolj originalnih cerkva v Prekmurju. Posebno značilen je okrogel zvonik. Pozneje je prestopil na pravno fakulteto in dokončal študije v Zagrebu. Med študijem je nekaj let urejal prekmurski list „Novine“.
Že v deklaracijskem gibanju je pokazal veliko zanimanje za „Majniško deklaracijo“. Tudi je začel zbirati dijake in jih navduševal za zahteve, ki jih je vsebovala „Majniška deklaracija“. Tudi jih je navduševal za delo v Slovenski ljudski stranki, katere zaveden in delaven član je bil vse svoje življenje.
Prvo veliko priznanje za svoje politično delo je dobil z imenovanjem člana banskega sveta. Najvišje priznanje pa je dobil z izvolitvijo narodnega poslanca v Murski Soboti in je zastopal slovenske koristi v Beogradu. Pri vsem političnem delu mu je krepko pomagala njegova žena gospa Zora.
Ob začetku druge svetovne vojne je bil kot rezervni častnik klican k vojakom in
ii 111 n 111111 n 11 m i m i 11111 rnuTi 11 n 11 m
Miha Kreka ter je tudi vso družino vzgojil v slovenskem in krščanskem duhu.
Ležal je na mrtvaškem odru, kije bil pripravljen v hiši sina Gabrijela; tam je bila tudi pogrebna sveta maša, ki jo je daroval F. Grom, pokopal pa gaje prelat dr. A. Starc.
Vsej družini izraža glokobo sožalje vsa slovenska skupnost v San Martinu.
Očetu v slovo
Odšel si. Hvala ti za lep zgled. S trnjem je bila posuta dolga življenjska pot, vedno skozi krize in težave, vedno Bogu zvest in vdan v njegovo voljo. Kot svetopisemskemu Jobu ti je bilo odvzeto vse pozemsko imetje — a to njegove ljubezni in vdanosti Bogu ni omajalo. Molitev, s katero je bogatil svoj številni rod, je zagotovilo za srečno bodočnost tu na zemlji in za srečno snidenje pri Očetu. Hvala ti, Bog, za dobrega očeta.
Tvoj sin
prišel med bitko v nemško ujetništvo. Ko se je po več mesecih vrnil v Prekmurje, zopet pod Madžare, mu ti njegove pravne diplome niso priznali in zato je v Peči na Madžarskem vnovič položil vse izpite in dosegel doktorat.
Pod pritiskom sovjetskih čet se je umaknil v Ljubljano, kje je ilegalno nadaljeval svoje politično in narodno delo.
V prvih letih našega izseljenstva v Buenos Airesu, je bila njegova velika zasluga, da je pred oblastmi dosegel, da je bil našim abiturientom srednjih šol v Avstriji in Italiji omogočen vstop na argentinske šole.
Posebej je treba omeniti, da je bil pokojnik tudi pisec zanimivih člankov iz medvojne in povojne dobe, ki jih je večinoma objavljal v „Vestniku“.
Naj omenim še to, da se pokojnik tudi v težkih trenutkih ni dal zbegati, ampak je ostal trden in odločen. Naj omenim kratko zgodbo, ki pokaže to njegovo lastnost. V letu 1938 je dr. Bajlec pripravil velik politični shod v Murski Soboti. Na ta shod je povabil tudi dr. Antona Korošca in dr. Miha Kreka. Oba sta vabilo sprejela in povabila s seboj tudi inž. Jožeta Sodjo in pisca teh vrstic. V Zidanem mostu je postajni načelnik sporočil obema ministroma, da predsednik Stojadinovič zahteva, da se takoj vrneta v Beograd. Dr. Korošec je nato stopil k meni in rekel: „Midva greva v Beograd, vidva pa naju zastopajta v Murski Soboti; pozdravita vse odličnike in govorita na shodu.“ Ko sva se nato z mešanimi občutki odpeljala naprej, sva premišljevala, kako bo dr. Bajlec sprejel to novico, ki bo zanj gotovo porazna. Ko sem dr. Bajlecu povedal, kakšen je nov položaj, je sicer za hip prebledel, toda takoj nato dajal odločna naročila za izvedbo vsega zamišljenega programa. Midva sva sprejemala pozdrave, se udeležila banketa in na velikem shodu govorila.
Tudi v mnogih drugih priložnostih je pokojnik pokazal svojo odločnost. Iz njegovega političnega delovanja naj omenimo, da je dr. Bajlec sodeloval pri ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo v letu 1944 in bil aktiven član. Bilje tudi v emigraciji ves čas stalni član zbora zaupnikov SLS in svetovalec v mnogih političnih problemih.
Za vse opravljeno delo za slovenski narod, se mu lepo zahvaljujemo, družini pa izrekamo iskreno sožalje.
lili......Illlllllllllllll
Rudolf Smersu
ZSMŽ
V sklad ZSMŽ je darovala ga. dr. Krečičeva v spomin ge. Pavle Zupan A
500.000	in za gospoda Nika Horvata A
100.000.	Najlepša hvala!
MALI OGLASI
Iščemo oskrbnika za Hotel Mascardi v Barilochah. - Tel. 0944-2548 METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke - Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San NicoläshTel. 441-7496 Snemamo na video kasete - Poroke - Krste -Družinske jubileje - Tel: 767-5200 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3s „M“ — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
Psihoanalitični in psihoterapijski konzultorij.
Psihologinja Olga Žužek. - Moreno 609 - 1- G. Quilmes. Četrtek od 14 do 17. ure. Sobota od 9 do 16. ure. T. E. 256-1313.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 -Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel.: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504 ARHITEKTI
Arhitektka Ana Maria Sovič - .Načrti in vodstvo novih zidanj, popravil, dekoracija in načrti za opremo - Rodriguez Pena 336, P. 6Q ofic. 64. T. E. 45-2623 in 651-4206.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 2Ö - Tueuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -TeL: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. REDECORA— celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar—Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - TeL: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N5 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia -.TeL: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - TeL: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Cena največ štirih vrstic A18.000.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 55.000.-
—-----------------------------------N
ZEDINJENA SLOVENIJA
sporoča, da naj se zaradi koordinacije dela in ekonomije moči vsak slovenski rojak, ki ima priložnost ali možnost kontaktov na institucionalni ravni, ki bi služili Sloveniji, poveže z dr. Vitalom Ašičem (tel. 743-5985), kdor pa ima dostop do družbenih občil in medijev, pa z Mirkom Vasletom (tel. 657-3288).
r
„Prst in svetloba! In božje roke! Iz tega je življenja dar, ki žge...“
Praznik Balantičeve besede
ob 70-letnid njegovega rojstva in 40-letnici obstoja šole, njegovemu spominu posvečene.
3. avgusta v Našem domu ob 20.30. Toplo vabljeni vsi, posebno pa bivši učenci.
ESL0VENIA LIBRE
SDO	SLOMŠKOV DOM	SEZ
vabi na
XXI. MLADINSKI DAN
v nedeljo, 11. avgusta
8:00 Začetek tekmovanja 8:45 Dviganje zastav 9:00 Sveta maša 18:00 Kulturni program Nato prosta zabava
Sodeluje orkester WUNDERTONE
SOBOTA, 3 avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješol-skega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Našem domu v San Justu ob 20.30 „Praznik Balantičeve besede“ ob 70-letnici njegovega rojstva in 40-letnici obstoja šole.
SREDA, 7. avgusta:
Sestanek Zveze slovenskih mater in šena
v Slovenski hiši ob 17. uri. Predava župnik Jože Škerbec.
SOBOTA, 10. avgusta 10. Kulturni večer SKA ob 20. uri. Predava dr. Alojzij Kukoviča: „Ob 500-letnjci jezuitov“.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob
15.30	uri.
NEDELJA, 11. avgusta:
XXI. Mladinski dan v Slomškovem domu.
Začetek ob 8. uri.
Nova maša Franceta Šenka ob 11. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. TOREK, 13. avgusta:
Seja Slovenske kulturne akcije SOBOTA, 17. avgusta:
XXn. Pevsko-glasbeni festival v Slovenski hiši ob 20.30 uri.
NEDELJA, 18. agvusta:
Romanje v Lourdes. Začetek ob 15.30
V	Rožmanovem domu občni zbor ob 10. uri.
SOBOTA, 24. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
1111111111 n 11111111111111111 n n 111111111 rm
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Bron. 5. krop. 9. ost. 12. bober. 14. obrezal. 16. žebelj. 18. enota. 20 toka. 22. uka. 24. enak. 26. kava. 28. do.
29.	slediti. 31. ju. 32. osem. 34. Nana. 35. čar. 36. ovele. 38. Ibar. 40. svila. 41. ploden. 43. senator. 45. rudar. 47. sla. 48. Anin. 49. taja.
Navpično: 1. BB. 2. Rož. 3. obeta. 4. nebo. 6. roj. 7. ob. 8. pred. 9. ozona. 10. satovje. 11. tla. 13. rekel. 15. enaki. 17. lanene. 19. hudo. 21. ukinil. 23. Kosovel. 25. Ada. 27. aura. 29. smela. 30. tabor. 33. Evina. 35. čreda. 37. lata. 39. adut. 40. SSS. 41. pri. 42. naj. 44. on. 46. Ra.
NEDELJA, 25. avgusta:
Občni zbor Mutual Sloga v Slovenski hiši ob 10. uri.
Obletnica Rožmanovega doma, po sv.
maši bo skupno kosilo.
FundadoK MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: E alo venia Unida Redacción y Administradón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MAUVTLKO
Tallerea Gräficos ‘VILKO* S.R.L.,
E stado s Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215A 346
--------------------------------------------.
Slovenska kulturna akcija
10. kulturni večer
dr. Alojzij Kukoviča:
Ob 500-letnici jezuitov
Mala dvorana Slovenske hiše, v soboto, 10. avgusta ob 20.
V	_____________________.____________________/
SDO	SFZ
Vabimo vas na naš
XXII. PEVSKO-GLASBENI VEČER
v soboto, 17. avgusta, ob 20.30 v Slovenski hiši Sodeluje mladina iz vseh domov Dobiček je namenjen za nakup aparatov v Slovenski hiši
V	__________________________________________/
t
Sporočamo, daje 23, julija 1991, ob 21.15 umrl star skoraj 95 let naš oče, stari oče in prastari oče
Jože Petkovšek
Po dolgem trpljenju ga je Bog poklical k sebi.
Počiva na pokopališču v Pablo Podesta.
Žalujejo za njim sinovi in hčerka: Janez, Anica, France, Polde, Gabrijel, Lado in Maijan z družinami ter sestra Pepca.
Zahvala predvsem g. Gromu, ki gaje zvesto — petek za petkom — obiskoval in mu nosil duhovno tolažbo in za sv. mašo in tople besede ob odprti krsti; g. Vidicu za zveste obiske, dr. A. Starcu za pokop in župniku dr. Rodetu in vsem, ki so ga kdaj obiskovali. Hvala vsem številnim, ki so ga prišli pokropit, posebej pa R. Smersuju.
Churruca - Hotedršica - Kranj