SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 4
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de febrero -14. februarja 2002
VRAČANJE, NASELITEV IN POLITIKA
Končno	imamo
TONE MIZERIT
Ko je leta 1991 Slovenija poslala samostojna, so zadoneli številni glasovi in izrazili željo, da bi matična država stvarno omogočila možnost vrnitve v domovino Slovencem, ki žive širom sveta in tudi njihovim potomcem. V utemeljitev tega so posamezniki in tudi skupnosti navajali primere drugih držav, ki so tako politiko pozitivno zastavile, kot npr. Izrael in Hrvaška.
Vemo, da se je prav primer Hrvaške žalostno izjalovil, medtem ko je v tem času, zaradi posebnih okoliščin, Izrael še ojačil vseljevalno politiko in sta konkretne korake zadnje čase podvzeli Španija in Italija v posebnem primeru naseljencev in njih potomcev v Argentini.
Dva dogodka sta v Sloveniji pred kratkim postavila vprašanje ,, repatriacije" na važno mesto: Resolucija Državnega zbora o odnosih s Slovenci po svetu, sprejeta 23. januarja, in [ra huda socialna in gos/radarska kriza, ki jo prestaja Argentina in prizadeva tudi tukaj živeče rojake.
Poseben odstavek omenjene Resolucije govori o tej zadevi. V njej Državni zbor trdi:
„Republika Slovenija je zainteresirana za vračanje Slovencev po svetu v Slovenijo, ravno tako pa tudi za naselitev njihovih potomcev. Posebno pozornost pri tem posveča tistim, ki lahko doprinesejo k razvoju Slovenije.
Državni organi Republike Slovenije zagotavljajo Slovencem po svetu ustrezne informacije o vračanju v domovino ter izvajajo z zakonom predpisane olajšave. Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje ter Ministrstvo za informacijsko družbo pripravijo informativno brošuro. Informacije morajo biti dostopne tudi na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Olajšave naj zajemajo tudi poenostavitev postopkov, kot je nostrifikacija diplom in podobno.
Slovencem po svetu, ki živijo v državah, kjer vlada huda politična oziroma gospodarska kriza. Republika Slovenija omogoči njihovo vrnitev v domovino. “
Nedvomno se zadnji odstavek, dodan tik pred izglasovanjem, nanaša na Slovence v Argentini. To je potrdil tudi minister za Zunanje zadeve. Dimitrij Rupel, saj je v svojem nagovoru pred Državnim zborom imenoval našo državo in zagotovil, da bo Slovenija zbrala podatke o tukaj živečih Slovencih in poskušala uresničiti naše želje.
Prvi konkretni korak v tej smeri je bil dan v torek 29. januarja, ko je državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik, sklicala poseben ,,delovni pogovor o možnostih vračanja Slovencev iz Argentine". Zastopani so bili vladni organi pa tudi cerkvene in nevladne ustanove. Drugi tovrstni sestanek je predviden za zadnje dni februarja. Sedaj skuša Izseljensko društvo Slovenija v svetu ugotoviti, koliko naših družin je stvarno zainteresiranih za /»vselitev v Slovenijo.
Z veseljem moremo torej ugotoviti, da je tolikokrat izražena želja povratka ali naselitve končno našla legalni izraz v Resoluciji, in da se matična domovina konkretno zanima za nek kritičen položaj svojih ljudi v svetu. Potrebno /hi je predvsem, da'se jasno nakažejo pogoji naselitve, ugodnosti, ki jih država nudi in se zagotovi vsestranska podpora tistim, ki se odločijo za naselitev v Sloveniji.
A problem ,,repatriacije" je mnogo večji. Slovenija mora začrtali stvarno in dolgoročno vseljevalno politiko do po svetu živečih Slovencev in njihovih potomcev, ki naj bo del širše politike prebivalstva, katere smotrje dobrobit celotnega naroda in slovenske države. Ta politika se ne more omejiti le na reševanje neke konkretne situacije določene skupnosti, temveč mora biti prilična in veljavna za vse slovenske postojanke v svetu. Le v takem okviru bo tudi pomoč v konkretnih primerih uspešnejša in lažje izvedljiva.
Predvsem [>a začrtovanje in izvajanje te politike ne sme biti v službi kakih skupinskih, še manj strankarskih interesov. ne z ..leve" ne z ..desne". Tako maloštevilen narod, kot smo Slovenci, si v globaliziranem svetu ne more privoščiti razhajanj še na tem področju. Njegov obstoj in dobrobit pa mora biti cilj skupnih naporov vseh. ki nam je slovenstvo pri srcu.
V sredo 23. januarja je Državni zbor (DZ) po dobrih dveh urah debate končal splošno razpravo in potrdil Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. Besedilo obravnava položaj Slovencev, ki živijo po raznih državah sveta in obveznosti, ki jih ima do njih matična država.
Resolucija je bila dolgoletna želja in zahteva rojakov po svetu, zlasti potem, ko je Državni zbor že 27. junija 1996 sprejel slično besedilo o položaju Slovencev v sosednjih državah.
O Resoluciji je razpravljala že komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu v prejšnji parlamentarni zasedbi. Spomnimo se tudi, da je bil prvotni namen DZ v sedanjem obdobju, da te komisije ne obnovi. Vsled protestov in zahtev vseh izseljenskih skupnosti je bila komisija obnovljena in je izredno uspešno delovala. Dokaz temu je tudi sedaj potrjena Resolucija.
Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič (SDS) je uvodoma na kratko predstavil resolucijo. Pri njej je posebna delovna komisija upoštevala tudi ureditev v drugih evropskih državah, pri tem pa je Pukšič izpostavil predvsem Švico. Sprejem resolucije po njegovih zagotovilih ne bo zahteval dodatnih finančnih sredstev, ampak zgolj prerazporeditev že obstoječih.
Omenimo, da je bilo prvo besedilo predstavljeno na srečanju izseljencev v parlamentu 3. julija lanskega leta in
da so komentarje, pripombe in dodatke k tekstu poslali rojaki iz raznih slovenskih skupnosti po svetu. Posebno številni in bogati so bili prispevki iz Argentine, ki jih je zbrala in Državnemu zboru dostavila naša krovna organizacija Zedinjena Slovenija.
Komisija je besedilo dopolnila in ga spejela 22. novembra ter ga poslala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Resolucijo so podprle vse vladne stranke, prav tako pa tudi opozi-cionalne Nova Slovenija, Socialdemokratska stranka in Stranka mladih Slovenije.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob sprejetju dejal, da vlada podpira omenjeno resolucijo in poudaril, da so pri pripravi resolucije s parlamentarno komisijo sodelovali tako Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu , kot tudi nekatera pristojna ministrstva. Kot je še izpostavil Rupel, glavne usmeritve resolucije sledijo priporočilom Sveta Evrope in Parlamentarne skupščine SE. Slovenija mora imeti do Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije, nediskriminatorni pristop, je dejal Rupel, ki je posebej izpostavil tudi poglavje o repatriaciji.
Resolucija pomeni velik korak naprej v integraciji med matično državo in Slovenci po svetu. Njena važnost je izredna, saj po različnih ocenah živi izven Slovenije okoli 500.000 Slovencev oziroma več kot četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Od tega je skoraj 60.000 slovenskih državljanov s stalnim bivališčem izven Slovenije.
Ustroj in vsebina
Resolucija vsebuje kratek uvod, v katerem utemeljuje in opredeli vzroke besedila. Sledijo štiri resolutivna poglavja. V prvem določi prostor in objekt izvajanja Resolucije. Drugi del govori o organih Republike Slovenije, ki naj bodo zadolženi in skrbijo za izvajanje državne politike do Slovencev po svetu. Tretje poglavje govori o finančni podpori in o kriterijih, po katertih naj se ta deli ter prioritarna področja te podpore.
Najdaljše je zadnje četrto poglavje, v katerem določa osnovna področja sodelovanja Republike Slovenije v Slovenci po svetu. Najprej govori o ohranjanju slovenskega jezika in izobraževanju; nato o kulturnem sodelovanju in ohranjanju dediščine; posebno važnost polaga na gospodarstvo in znanost; četrti item na tem področju je informiranje; sledi že omenjeno vprašanje repatriacije, državljanstva in status brez državljanstva; zanimive so nove določbe glede sodelovanja pri volitvah; končna snov pa je vključevanje Slovencev po svetu v zunanjo politiko Republike Slovenije.
Besedilo je izrednega pomena. Pravno potrjuje dosedanje sodelovanje med matično državo in rojaki po svetu. Odpira pa tudi nove možnosti, da se to sodelovanje še pospeši in z novimi prijemi zagotovi obstoj in boljše delovanje tistega dela narodnega telesa, ki so ga razne zgodovinaske okoliščine razpršile po vseh državah sveta.
Nagrajenka Prešernovega sklada
BERNARDA FINK-INZKO
Malokdo v Argentini se spomni, da je 8. februarja slovenski državni, še bolj pa narodni praznik, čeprav ga imamo na koledarju označenega. Je pač sredi poletja, počitnic, izven šolskega, društvenega in prosvetnega življenja naše Slovenije v svetu. Težko se miselno zberemo, še teže, da bi pripravili kako proslavo v Slovenski hiši ali v Domovih.
A Prešeren je v nas, mi smo Prešernovi, tudi mi smo Prešerni! Ne sicer kot pesniki (vsaj večina ne), ampak pripadniki njegovega naroda in damo nekaj na to slovensko zavest, ki jo na različne, nam dosegljive načine utrjujemo in izpovedujemo.
In ponosni smo na ta košček slovenske kulture, ki jo ustvarjamo na tem delu sveta. Še bolj pa nas razveseli, kadar jo tudi drugi, predvsem v matični Sloveniji spoznajo, vrednotijo in - zakaj ne? - nagrajujejo.
Kulturni praznik ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika je prilika, ko se v Sloveniji na
nek način oddolžijo Prešernovim naslednikom pri ustvarjanju slovenske kulture. Po osamosvojitvi slovenske države se je pogled Upravnega odbora Prešernovega sklada uprl tudi na stvaritve rojakov iz širšega slovenskega sveta. Tako je leta 1993 pisatelj Zorko Simčič dobil nagrado iz Prešernovega sklada, šest let za njim pa basbaritonist Marko Fink.
Letos je za to nagrado bilo predstavljenih kar 44 predlogov: 11 za glasbo, štiri za književnost, deset za področje likovne umetnosti, ki zajema tudi arhitekturo, in 19 za področje
scenskih umetnosti. In med njimi so izbrali tudi „našo" Bernardo Fink-lnzko ter takole utemeljili izbiro;
BERNARDA FINK prejme skladovo nagrado za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastia-na Bacha v Ljubljani in koncertov Isaaca Poscha v Brežicah. Njen nastop v Božičnem oratoriju je bil po sodbi kritika ,,izjemen, poln globine in emotivnega naboja, z vrhuncem v topli sugestivnosti 'uspavanke'". Kritik je izpostavil pevkino prepričljivost pri poustvari-tvi recitativov in arij; nagrajenka je nadgradila soizva-jalce in osvojila občinstvo.
S preverjeno izkušnjo se je približala tudi opusu Isaaca Poscha in njegove duhovne koncerte po mnenju ocenjevalca oživila ,,z angelsko čistostjo timbra in virtuoznega sijaja ", ko so psalmska besedila zaživela z domišljenimi afekti retoričnih prispodob zgodnjeba-
Nad. na 2. str.
	
DOGODIVŠČINE OTROŠKE	POMEMBNO DELO
KOLONIJE ZS V KORDOBI .. 3	DR. JANEZA ARNEŽA	4
BOŽIČNI KONCERT IN ŽIVE	MARJAN SCHIFFRER -
JASLICE V SAN MARTINU.... 4	LITERARNI NAGRAJENEC 6
NASA KRIZA IN SLOVENIJA
Argentina je jasno svarilo IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Gospodarska in socialna kriza v Argentini je našla svoj aktiven odmev tudi v Sloveniji. Prvi dogodek je bil dialog v sklopu seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko v sredo 16. januarja. Poslanec Nove Slovenije dr. Jože Bernik je stavil vprašanje o namenih vlade glede pomoči Slovencem v Argentini. Minister Dimitrij Rupel je, po poročilu STA, indirektno izrazil pripravljenost na pomoč.
Naslednji dogodek je bilo izglasovanje Resolucije razmerja matične države do Slovencev po svetu, kamor so v zaglavje o repatriaciji v zadnjem trenutku dodali odstavek (amandma poslanca Jožefa Jerovška od SDS), ki se očividno direktno nanaša na Argentino (glej uvodnik in članek o Resoluciji).
V torek 29, januarja, je državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik sklicala poseben ,,delovni pogovor o možnostih vračanja Slovencev iz Argentine". Na sestanku so poleg državne sekretarke sodelovali še zastopniki komisije Državnega sveta za odnose s Slovenci po svetu, ministrstev za zunanje zadeve, notranje zadeve, gospodarstvo, okolje in za šolstvo, urada za informiranje, zavoda za zaposlovanje, ter predstavniki Karitasa, Slovenije v svetu, Svetovnega slovenskega kongresa, Izseljenske matice in drugih.
Pogovor je tekel konkretno o možnostih nastanitve in dela za družine in posameznike, ki bi se iz Argentine želeli naseliti v Sloveniji. Seja še ni rodila kakega konkretnega načrta. Delo bodo pa nadaljevali na ponovnem srečanju (to bo predvideno zadnje dni tega meseca).
Vzporedno je prišlo tudi do stikov med krovno organizacijo Zedinjeno Slovenijo in slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu. Razgovor je potekal o možnosti socialne pomoči in o naselitvi družin slo-
venskega porekla v Sloveniji. Veleposlaništvo je tudi podelilo v sklopu pristojnih določil podporo $ 1000.-(tisoč argentinskih pesov) za 20 najbolj potrebnih rojakov, kar je Zedinjena Slovenija posredovala Zvezi mater in žena.
Takoj za tem je izseljensko društvo Slovenija v svetu poslalo v objavo posebno pismo (beri na zadnji strani) kjer poziva zainteresirane rojake naj se prijavijo, da se ugotovi število možnih priselnikov.
BREZ PREDSEDKOV A ZLASTI BREZ PANIKE
Odločitev preselitve celotne družine iz Argentine v Slovenijo ni lahka. Odvisna je od položaja vsakega posameznika, a bistveno tudi od pogojev in ugodnosti, ki jih lahko slovenska država nudi možnim povratnikom ali priseljencem. Nekaj primerov preseljevanja že lahko zabeležimo v zgodovini samostone Slovenije. V zadnjem času je tudi katoliška Cerkev sprožila svojo iniciativo. A upoštevati moramo, da tu ne gre za begunce ali pregnance, temveč za ustaljene družine, ki imajo v sedanjem stanju vsaj streho nad glavo in nekoliko opore v sorodnikih in okolju.
Zato je tudi toliko večja odgovornost države za kako številnejše preseljevanje. Pri tem morajo odgovorni fukc iona rji imeti pred očmi konkreten položaj, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Argentini, sicer je nemogoče govoriti o številu tistih, ki so namenjeni, da se preselijo.
Enako morajo stvarnost upoštevati tudi vsi tisti, ki jih današnja kriza v Argentini sili k sklepanju težkih odločitev, kot bi bila naselitev v Sloveniji. Spričo dejstva, da so cene vozovnic izredno visoke, da je danes nemogoče prodati kakršnokoli lastnino, vključno stanovanje, da je vprašanje zaposlitve v lastni stroki bistveno, je končna odločitev brez jasnih pogojev izredno težavna. V tem oziru
JANEZ POVSE
Kar precej časa je minilo, da so se pojavila prva izvedenska mnenja o tem, kaj se je zgodilo z Argentino in v čem so razlogi za njen državni bankrot. Priznati je treba, da je dogodek deloval kot šok. Navajanje korupcije kot edinega krivca za propad argentinske ekonomije se nikoli ni zdel do kraja prepričljiv. In res so se začele stvari polagoma pojasnjevati in ob njih se velja upravičeno resno zamisliti.
Dejstvo je, da je kapital razvitega sveta sporazumno z argentinskimi oblastmi že leta in leta vdiral v državo, in to preko vsake mere. Na ta način je Argentina izgubljala moč lastne industrije, lastne proizvodnje ter končno ni imela nič več svojega. Odgovorni so seveda domači izvoljeni predstavniki oziroma politična elita, toda osrednji dejavnik, ki ne deluje le v Argentini, ampak vsepovsod po svetu, je slej ko prej kapital razvitega sveta. Kapital, ki ima izredno moč in tudi nujo, da ves čas pridobiva nove in nove dobrine, nove in nove zaslužke, vse za velikanske potrebe lastnih razvitih območij. Ob primeru Argentine se izvedenci sprašujejo, kdaj se bo ob nespremenjenih smernicah podoben finančni bankrot zgodil v celi vrsti držav v razvoju, da sploh ne govorimo o Afriki, ki je razen na severnem predelu v kar nekaj svojih državah pravzaprav že doživela argentinsko usodo. Kaj ni tovrstno prodiranje kapitala neke vrste spodkopavanje državnih skupnosti in širjenje pasov revščine? In kakšen bo svet bližnje prihodnosti, v kolikor ne bomo odkrili drugačnih poti za naše sobivanje, kot so te z ekonomskim pa tudi vojaškim osvajanjem!1
Dejstvo je, da vsaj do tega trenutka razviti svet ni našel drugačne poti od te, da širi svoj vpliv, ker mora pač zadostiti svojim potrebam. Toda, če globje premislimo, takšno delovanje niti razvitemu svetu dolgoročno ne bo prineslo nikakršne koristi, nasprotno, le veliko škodo ter nenazadnje možnost zastoja. Sirjenje trga sicer omogoča gospodarski razvoj tistemu, ki je na tem trgu močnejši, toda ob tem se je mogoče vprašati, do kdaj bo ta trg še mogoče širiti. Argentina je kot zdrav trg za nekaj časa izgubljena, Afrika je na kolenih, Afganistan bo treba šele na novo zgraditi, večina muslimanskega sveta v bistvu ne sodi med tiste odjemalce, ki bi jih bilo mogoče zalagati z našimi najdonosnejšimi izdelki. Skratka, na način, kot se stvari dogajajo sedaj, bomo le širili obubožanje vse večjih delov sveta. Najbolj zaskrbljujoč pa je moralni vidik vse te zgodbe, kjer kot razviti svet lahko največ zgubimo. Namreč, da v vsem tem raznovrstnem osvajanju ni videti nikakršne solidarnosti, se pravi čuta za ljudi, kjerkoli že ti živijo na svetu. Pa tudi v kolikor pustimo solidarnost ob strani, v sedanjem trdem urejanju sveta ni razbrati zavedanja, da je usoda človeštva nepreklicno skupna in da zato nihče ne bo mogel ubežati posledicam vsega tistega, kar se kjer koli na svetu dogaja oziroma se bo še dogajalo.
(Iz tednika „Novi glas", Gorica 17. januarja 2002)
TONE MIZE RIT
bi morala slovenska država najprej zagotoviti preskrbo stanovanja za |)osameznike in družine, zaposlitev in vsaj začetno gmotno podporo.
Zato je umestno da zahtevamo in pričakujemo s strani slovenskih oblasti jasno in dobrohotno nastopanje v prepričanju, da tudi v tem primeru ne gre za stroške marveč za investici-
jo; s strani morebitnih kandidatov za vselitev pa resnost, da odločitev podvza-mejo brez panike ali vpliva javne psihoze, ki bi škodovala v prvi vrsti njim samim.
Nadaljni dogodki bodo pokazali, če bomo eni in drugi znali pravilno usmeriti nove možnosti, ki se nam odpirajo na obeh straneh oceana.
Bernarda Fink-lnzko
Nad. s 7. str.
ročnega glasbenega okrasja. Z izvedbami Bacha in Poscha je ob velikih uspehih na koncertnih in opernih odrih po svetu opozorila na svojo umetniško moč in pevsko karizmo ter potrdila, da sodi med najobčutljivejše in najkakovostnejše slovenske umetnice.
(Člani UO Prešernovega sklada so: dr. Matjaž Barbo, Aleš Berger, Anton Biloslav, dr. Miloš Bonča, Silvan Furlan, Tomaž Lorenz, Meta Hočevar (predsednica), Drago Jančar, Nevenka Koprivšek, Miroslav Košuta, Ranko Novak, dr. Jože Pogačnik, dr. Andrej Smrekar, Tomaž Šalamun in Vojko Vidmar.)
Veseli smo te nagrade, kakor da bi jo sami dobili, saj - kot stoji zgoraj
napisano - je Bernarda „naša". Tako naša, da ji niti priimkov ne dodamo (pa naj tega družina ne zameri!)
Ob takih prilikah se navadno napiše, kako je nagrajenec prišel do take odlike. Premalo časa je poteklo, da bi se kdo lotil njenega življenjepisa, a bi kljub temu imel že mnogo materiala za to. Na kratko povedano: njena pot do današnjih uspehov je začela v družini, sledila v naših zborih (Dekliški/Mladinski pevski zbor, Vokalna skupina Karantanija), nato pa v buenosaireških vrhunskih zborih in v Visokem institutu za umetnost teatra Colon. V tem teatru je tudi pela svoje prve solistične vloge. Kmalu ji je tukajšnji glasbeni svet postal premajhen oz. je hotela svoje pevske spos-obnosti še bolj razviti, zato se je preselila v Evropo. Tam si je z vztrajnim študijem in uspešnimi nastopi osvojila priznanja dirigentov in publik
vseh glavnih glasbenih središč sveta. -V Evropi si ni ustvarila samo pevske kariere: z diplomatom dr. Zdravkom Inzkom sta ustvarila srečno družino s Simonom in Valentino.
Nam pa je v veliko veselje, če nas ob obiskih ali turnejah v Argentini osreči s svojim petjem.
GB
LETOŠNJE PREŠERNOVE NAGRADE
Letošnjo Prešernovo nagrado sta
prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in poet Milan Jesih za pesniški opus.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli - poleg Bernarde Fink - pisatelj Andrej Blatnik igralka Polona Juh, oblikovalec Matjaž Medja ter koreografinja in plesalka Tanja Zgonc.
Zopet nas tri tedne počitnic loči od naše zadnje številke in opisa v njej. Zopet bi lahko dejali, koliko reči se je v ten času spremenilo. A če malo globje pogledamo, bi si celo upali trditi, kako malo se je spremenilo, če se je kaj spremenilo. Kar poglejmo:
Javni protesti. Ponve in lonci ropotajo. Razbijanje , ki je strmoglavilo De la Ruo in Rodriguez Saa, se še naprej razlega. Zadnje čase nekoliko izgublja na moči, vendar lahko vsak hip izbruhne z novo silo. Ljudje so naveličani nenehne kraje, korupcije, neresnosti in da se jih povrhu še vleče za nos.
Pesifikacija. Ko se je
vlada odločila da izvede devalvacijo, smo si lahko mislili, kam v danem položaju pes taco moli. To bo prizadelo zlasti tiste, ki so imeli v bankah naložene dolarje, dobili bodo pese v sorazmerju 1=1,4 medtem ko bo dolarski bankovec skakal okoli dveh pesov, ali še višje. Seveda so pesifici-rani tudi dolgovi, a to je daljši problem.
Dolar. Če je vlada še pred tremi tedni trdila, da bomo imeli dvojno valuto, imamo danes eno samo.
Sedanji argentinski predsednik Duhalde
Kot že tolikokrat njegovi predniki, se je tudi Duhalde uklonil diktatom Mednarodnega denarnega sklada (FMI), požrl lastne trditve in ukazal enotno devizno ceno. To pa ne pomeni svobode trga. Dolar bo mogoče kupiti le proti predstavivli osebne izkaznice ali davčne številke. Prosta bo le cena dolarja, seveda pod nadzorstvom Centralne banke.
FMI. Ti gospodje so svojevrstna klasa. Svetujejo, narekujejo, ukazujejo, le denarja ne dajo. Doslej je bil zaman osebni Duhalde-jev poseg pred predsednikom Bushom, obiski tukaj in tam, potovanje ministra v ZDA: FMI denarja ne da, dokler se jim argentinski gospodarski načrt ne bo zdel stvaren. No, saj je v redu; če bi bili le tako vestni tudi v preteklosti. Seveda, v Argentini se govori o potrebi 15 milijard dolarjev. Devet bi jih prispeval FMI (pravzaprav že prej obljubljen a nikoli dostavljen denar) ostalo pa Svetovna banka, Medameriška razvojna banka in druge ustanove in države. Nekoliko bolj potiho vladna eki-
pa govori, da bi bilo pravzaprav potrenih 25 milijard...
Stvaren načrt. Govorimo o proračunu za prihodnje leto in o podpori razmahu proizvodnje. To so pa kočljive zadeve. Naj omenimo le nekaj podatkov: država bo imela deficit. Kljub vsemu varčevanju neuradni strokovnjaki govorijo o 2.700 milijonih dolarjev, če pa vključimo še provincijske deficite dosežemo 5000 milijonov. Vlada tudi niha med povečanjem davčnega pritiska (novi davki) in podporo proizvodnji, kar predpostavlja manj davkov. Davčna nabirka pa je zadnje čase tako strahotno padla (meseca januarja 19,1%).
Kruta stvarnost. Vlada govori o 11% letni inflaciji, medtem ko bo gospodarska dejavnost padla za 5%. Gradbena dejavnost je lansko leto padla za 10,8% (samo decembra za 34,2%); supermarketi so imeli 5,7% manj prodaje; januarja je inflacija dosegla 2,3%, čeprav lahko vidimo cene, ki so poskočile od 9 pa do 40%. Industrijska proizvodnja je lani zabeležila najhujši padec v zadnjih osmih letih, kar 18,3%. Brezposelnost dosega 23% delovne sile. Ohranimo optimizem, čeprav dejstva narekujejo drugače. A nekaj pozitivnega le lahko beležimo: Evropa je znova dovolila uvoz argentinskega mesa, potem ko je državi uspelo da se je rešila aftose.
Vrhovno sodišče. Spor je izreden a problem ni nov. Vrhovno sodišče (ki je v Argentini obenem tudi Ustavno sodišče) je proglasilo za protiustavne vladne gospodarske ukrejoe. Razsodba enega konkretnih primerov je vzpostavila bojno stanje med vlado in parlamentom po eni strani in sodno oblastjo po drugi. Paradoks je, da je bila prav ta razsodba ena najbolj točnih in vestnih, a politično tudi najbolj neprimernih v zadnjih letih. Zlasti pa je presenetila hitrost, s katero je to pot deloval sodni sistem, katerega značilnost je polževa hitrost. Posledica je ta, da se je v parlamentu že začel postopek politične sodbe, katere izid bo predvidljivo celotna ali delna odstranitev članov Vrhovnega sodišča. Postopek pa ne bo dokončan prej kot v dveh mesecih. Medtem lahko pride še do številnih ustavnih konfliktov.
Ustava in volitve. Pač, tudi to je novo. Predsednik namerava strogo zmanjšati stroške politične dejavnosti, zmanjšati število poslancev in svetnikov in znižati njih prejemke. Za to pa je potrebna nova ustavna sprememba. Jo bo mogel izpeljali? Da pa nekoliko pomeri vrenje v strankah, je že objavil datum prihodnjih predsedniških volitev: 14. septembra 2003.
SLOVENCI V ARGENTINI
Dogodivščine otroške kolonije ZS v Kordobi
2-15. JANUARJA 2002 °ROF. KAREL GROZNIK
Po argentinski državni negotovosti in dvomih v zadnjih decembrskih dnevih, je končno prišel tako pričakovani 2. januar 2002.
V večernih urah smo se voditelji zbrali, da bi dokončali vse podrobnosti, medtem ko smo že sprejemali otroke, ki so prihajali v Slovensko hišo še pred napovedano enaindvajseto uro.
Ko je bilo vse potrebno že urejeno in je vsa prtljaga bila tudi na avtobusu, smo se vsi zbrali v cerkvi Marije Pomagaj. Tam smo pozorno poslušali pozdrave in napotke ter zbrano zmolili za srečno pot. Župnik Franci Cukjati je ob tej priliki blagoslovil zastavo kolonije, ki je nastala iz risb učencev sedmega in osmega razreda naših slovenskih osnovnih šol. Vse risbe so bile pregledane, končno sta bili zbrani dve, s katerima je bila sestavljena zastava šolske kolonije. Umetnika teh dveh risb sta bila Marjanka Grohar in Martin Uštar; nagrajena sta bila za svoje sodelovanje. Posebna zahvala naj gre Noemi' Zafra Trpin, ki je nesebično sodelovala in odlično izdelala zastavo.
Po deseti uri smo odhajali po skupinah in vstopali na avtobus. Vsaka skupina je imela svoj prostor. Tako smo se poslovili in se v veselem pričakovanju odpeljali v Kordo-bo...
Prišli smo ob 10:15 uri zjutraj. Ko smo položili potovalne torbe na trdna tla I lanželičevega doma, smo šli na sprehod do potočka, da smo stegnili noge in pomirili naše tesnobe. Že pred kosilom so otroci bili razdeljeni po sobah. Popoldan pa smo se kopali v San Estebanu in se tudi začeli vaditi za daljše sprehode.
V teku dvanajstih dneh kolonije smo opravili mnogo izletov.
V La Faldi smo obiskali „Muzej vlakov", od koder smo tudi imeli lep pogled na mesto in na vso okolico s posebne razgledne točke.
Šli smo na sprehod v CapiIla del Monte. Od tam so otroci klicali domov, kupili darila, nekateri so se tudi igrali, nato smo skupaj pojedli okusen sladoled.
Obiskali smo „Paso del Indio'', kjer smo malicali; nekateri so se tudi kopali. Nazaj grede smo se ustavili še v Zapato in si ogledali zanimivi kamen v obliki čevlja.
Ko smo šli na Cristo v La Cumbre, smo potem hodili še do „Dique San Jeronimo". Tam smo se spustili v avanturo, katere nismo speljali do konca, ker je narasla voda in nismo mogli prečkati potoka, visoka pot pa ni bila varna za otroke. Ker nismo končali poti ob potoku do La Cumbre, smo se vrnili do jeza, kjer smo počakali na avtobus. Zelo nestrpni smo ga le dočakali. Tako smo se zakasnili, da smo prišli prepozno na kosilo... (bili smo ga že silno potrebni!).
Preživeli smo tudi prelep sončen dan v Rio Quilpo, kjer smo se naužili vode in okusnih hamburgerjev!
Kopali smo se tudi v bazenu „El 44" v bližini Capille del Monte, zadnjo nedeljo pa v občinskem bazenu v Los Cocos, kjer smo se kar nekoliko premrazili.
Opravili smo še dva izleta v hribe. Najprej smo šli v „La Toma" in se povzpeli na goro, proti jezu „Los Alazanes". Hodili smo ob potoku, ki je narasel, tako da smo uporabljali skale, debla in vrvi, da smo lahko nadaljevati našo pot. Hoja je bila počasna, ker nas je bilo kar 90. Končno nismo mogli več naprej, krenili smo kar po strmi poti. Imeli smo dve uri zamude; bilo je zelo vroče in najmlajši so začeli spuščati svoje prve solzice, starejši so se pa pritoževali in hodili vedno bolj počasi.
Ker je bilo že poldan in še nismo prišli do srede poti, smo sklenili, da je bilo že dovolj hoje po gorah za tisti dan.
Voditelj otroške kolonije, prof. Karel Groznik, s sodelavci
Vrnili smo se v ,,La Toma", kjer smo navdušeno poskakali v svežo vodo. Vsem se je spremenil obraz; kmalu smo tudi pozabili na nedosežen cilj tistega izleta...
Zadnji naš vzpon je bil na „Cabeza de soldado" nato pa še do Mastila. Prispeli smo do vrha, za kar gre zahvala Lojzetu in Pavletu Žaklju, ki sta že prejšni dan prehodila isto pot in nam svetovala, naj oblečemo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi zaradi brencljev, predvsem pa zaradi trnjevega grmovja. Tisti dan smo uspešno prispeli na Mastil zaradi dobrih in iz-vežbanih vodičev. Tam smo se združili s skupino najmlajših, ki so prišli kar po najkrajši poti. Vsi skupaj smo se slikali, nato pa je sledil krst tistih, ki so bili prvič na tem vrhu. V tišini in zbranosti smo lahko občudovali prekrasno naravo in se zahvalili Bogu za vso lepoto, ki jo je nam podaril in katere smo tudi sami bili deležni.
V počitniškem domu so otroci morali dnevno brati, pospraviti svoje sobe ter osebno perilo. Voditelji smo nadzirali in točkovali; čistočo, urejenost, pridnost in pogovor v slovenščini. Ta je bila zelo pomanjkljiva, ker je veliko otrok mislilo, da so počitnice za vse, tudi za slovenski jezik, na katerega smo skozi vso kolonijo spominjali in opozarjali. Slovenščine so se otroci učili še posebno, ko so reševali igre v ,,Zboru slovenščine". Pri
Prva navodila otrokom ob prihodu v Hanželičev dom
petju smo se naučili „Vem, da danes bo srečen dan!", ta je bila skoraj naša himna. Tudi mnogo drugih mašnih in narodnih pesmi smo skupaj prepevali ob spremljavi mnogih inštrumentov, na katere so radi igrali tudi otroci.
Otroci so izdelali tudi mnogo ročnih del. Naučili so se delati žige iz mehkega lesa. S temi so sestavili osebne dopisnice in jih potem poslali svojim družinam. Zaposleni so bili še posebno, ko so z vozli na zidarski niti delali križe in zapestnice. Nekateri so si celo napravili rožni venec.
Naučili so se izdelovati maske s svojim lastnim obrazom. Vsak ustvarjalec je svojo masko pobarval in spremenil v različno osebnost otroških pravljic. Te so bile zbrane in vsaka naj bi bila predstavljena zadnji večer pri zaključnem kresu. Na žalost tega ni bilo, ker je zadnjo noč deževalo. A uprizoritev teh zgodbic je bila popoldne pred vrnitvijo. Bilo je zabavno in lepo pripravljeno! Otroci so se izkazali s svojimi talenti in domišljijo.
Med kolonijo smo pri-
Otroška kolonija na izletu v „El zapato'
nost in smisel tega zakramenta. V sredo smo se vsi udeležili posebne maše, med katero nam je duhovnik razlagal pomen vsakega dela in znamenja. Hvala tebi, Franci, da si nam posvetil svoj čas in prišel nekaj dni, da smo lahko imeli slovensko mašo in tako potrebno versko oporo. Zadnjo nedeljo smo se pa udeležili maše v španščini, ki jo je daroval župnik iz Capilla del Monte.
Na začetku in koncu dneva smo vsak dan opravili skupno molitev, zapeli smo tudi in s tem počastili in se zahvalili Bogu in Mariji za vsak „srečen dan", ki smo ga skupaj preživeli.
Med kolonijo smo se spomnili tudi naših misijonarjev. Organizirali smo vsakoletno „Misijonsko tombolo". Poleg molitve smo zbrali zanje tudi skromen prispevek.
Vedno smo skušali upoštevali glavni cilj te kolonije, hoteli smo doseči prave „Počitnice za otroke". Imeli so možnost počitka, razvedrila in prostega časa za medsebojni pogovor. Jasno je to, da ni vedno vse uspelo, kot je bilo načrtovano. Naj velja to za otroke kakor tudi za nas voditelje.
Posebni odstavek si zasluži naša zdravnica, dr. Alenka, ki je dejansko skrbela in urejala zdravstveno posvetovalnico za udarce, glavobole in neki napad imenovan: „pogrešam mamico!", katerih je bilo kar veliko. Hvala, da si pazila na vse in vsem nudila svojo zdravniško, materinsko in strokovno pomoč!
Hvala vsem staršem, ki ste nam z zaupanjem izročili svoje otroke, da smo lahko skupaj preživeli in delili te nepozabne dni v prelepi Kordobi.
Naj gre tudi zahvala Kristini, Tomažu in vsej družini Rant za ljubeznivost in požrtvovalno sodelovanje, za dobro hrano in oskrbo ter strežnicam in vsemu drugemu osebju.
Hvala predsedniku Zedinjene Slovenije Tonetu Mizeri-tu za zaupanje, za vsestransko podporo pri pripravljanju in za vso korajžo s katero nas je bodril, da smo z veseljem in navdušenjem prevzeli odgovornost te kolonije.
Končno hvala vsem tistim, brez katerih ne bi mogel uresničiti vseh načrtov in ciljev tega potovanja. Bili ste dobri in odgovorni sodelavci. Zahvaljujem se Vam za vso pomoč in ljubeznivost, s katero ste me spremljali v vsakem trenutku. Hvala Lučki Oblak, Lučki Mehle, Metki Trpin, Olgi Bohinc, Sonji Zarnik, Lenki Belič, Andreju Žnidarju in Aleksu Šucu.
Na vsaki ladji je neizogibni vodja kapitan, a vedno so potrebni pogumni mornarji za skupno dosego zaželenih ciljev.
pravili nočne igre, podnevi ali ob večerih so pa uprizarjali razne predstave. Čudovit je bil večer živih jaslic, ki so bile uprizorjene v kapeli. Otroci so navdušeno in s pretresljivim petjem spremljali in se poglobili v ta prizor. Mnogokrat je bila tudi priložnost za skupni razgovor. &ez dan so bile tudi športne igre in tekme. Zadnji dan so igrali „iskanje zaklada", katerega geslo je bilo: „najboljši zaklad najdeš v svojem srcu".
Župnik Franci Cukjati je izpolnil svojo obljubo in nas obiskal. Prvo nedeljo je daroval mašo; nam dal priložnost spovedi in nam razložil vsak del, pomemb-
Korajža velja! Vrnitev iz La Cumbre
Matjaž Filipič, Franci Petkovšek, Martin in Nikolaj Žagar).
Ko je bila božična slika dopolnjena, so skupaj zapeli „Cancion del Tamborillero" za katero so se pridružili Niko Škulj in Veronika Ullua-Zorko (flavte), Danijel Jerman, Luka in Marjan Škulj(zvončki) ter Marjan Bol-težar s spremljavo na boben. Ne bi bilo koncerta Sanmartinskega zbora, če ne bi slišali glasu dolgoletne članice zbora Marije Marinček: s še vedno odličnim glasom in pevsko postavo je kot solistka spremljala s svojim sopranom „Noč božična" (H. Sattner).
Zopet je manjša skupina (mešani oktet) zapela „Villancico" (Andres Risso). Za konec smo vsi, zbor skupaj z navdušeno publiko zapeli v dvojezični izvedbi „Sveta Noč - Noche de Paz". Ob koncu je napovedovalec tudi pozdravil in se zahvalil sestram zavoda. Ko smo poslušalci že odhajali je zbor prepreval ,,Jesčis Alegrfa de los Hombres" (J.S.Bach) in s tem zaključil koncert.
Naj gre naša zahvala vsem, ki so pripomogli k temu nepozabnemu večeru: profesorici petja Lini Suarez, staršem otroškega zbora, Moniki Zupanc Filipič za pripravo živih jaslic, Pavlinki Zupanc za nesebično sodelovanje, Janezu Filipiču za besedilo povezave, posebno pa zboru in pevo-vodkinji, ki so zopet kvalitetno zastopali našo slovensko skupnost pred argentinsko publiko in pred Bogom.
J.A.Z.
SAN MARTIN
Božični koncert in žive jaslice
phie). Med solisti otroškega zbora so lepo zapele M. Julija Kastelic, M. Evgenija in Kamila Santana ter Miri-jam Šenk. Slišali so se akordi pesmi, ,,Zvese!i se žalostna zemlja" ko sta v Betlehem prišla Jožef (Aleks Skale) in Marija ( Monika Ziherl).
Za tem je zbor s kvalitetnima solistoma Tonetom Podržajem in Metko Kahne zapel „Zveličar nam je rojen" (Rihar-Premrl) medtem ko je angel (Cecilija Chesini-Re-mic) položil v jasli Jezuščka (Jožka Rezlja). Sledilo je „Angelsko petje" (L. Cvek) ki je kazalo pot malih angelčkov (Nataša Rupnik, Lucijana Dimnik, Sonja Dimnik, Andi Žagar, Ljudmila Rezelj, Ivana Petkovšek, Milena Petkovšek) do Deteta v jaslih. Kot če bi pel pravemu Detetu, je solist Janez Marinček s sladkim baritonskim glasom s spremljavo zapel ,,Počivaj milo detece" (F. Acko). Sledila je pesem ,,Ko so pastirji" ki so jo zapeli zopet otroci, medtem ko so do jasli prišli mladi pastirčki (Jožko, Jani in
V nedeljo, 23. decembra smo imeli v San Martinu, v kapeli zavoda presvetega Srca Jezusovega, božični koncert in žive jaslice. Koncerta so se udeležili tako slovenski rojaki kakor tudi argentinski ljubitelji glasbe in sosedje iz okolice.
Slovenski pevski zbor San Martin, pod odličnim vodstvom Lučke Ma-rinček-Kastelic, nam je pripravil izred-
no pester koncert božičnih pesmi, v slovenščini in kasteljanščini. Na orgle je spremljala Anka Savelli-Gaser, katere ne moremo prehvaliti za njeno glasbeno in življenjsko pot.
Program je začel z Vittorijevo „Ave Maria", v izvedbi manjše skupine pevcev, ki je s kora sprejela navdušeno publiko. Program je povezoval Andrej Rezelj z igralskim čutom tako v slovenščini kakor v kasteljanščini. Ko je bil zbor že pred oltarjem, se mu je pridružil kot solist baritonist in se izkazal z močnim in globokim glasom na višini najboljših pevcev in skupaj z zborom zapel anonimni ,,Adeste Fideles". Potem so zapeli, „Tollitle Hostias" (Charles Ca-mille Saint-Saens), „Sveta noč" (H. Sattner) in „Slava Bogu na Višavah" (iz Kramarjeve zbirke).
Takoj se je pridružil otroški zbor, ki je skupaj s zborom in solistom odlično in zelo dobro naučeno odpel „Christmas Night" (A. Grchesogra-
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Bolan sem bil in ste me obiskali
METKA MIZERIT
Vsi vemo, da se bolniki redno obiska veselijo in ga komaj čakajo. Obisk bolnika je gotovo lep prijateljski dar. Da pa bo obema, bolniku in obiskovalcu v veselje, je prav, da o tem malo razmislimo.
Gotovo je razlika, če obiščemo bolnika v bolnici ali na domu, če ima polomljeno nogo ali je prestal težko operacijo. Redno ostanejo bolniki po operaciji v zdravstveni ustanovi le toliko časa, dokler so v kritičnem stanju, potem nadaljujejo zdravljenje na domu. &e smo pri bolniku, da ga pazimo po operaciji, ga ne silimo v pogovor, ker je to prve dni po operaciji škodljivo. Bolnik potrebuje miru. Ko pridemo na obisk, ga pozdravimo, mu ponudimo svojo pomoč in izrazimo naklonjenost. Ne ostajajmo predolgo časa, posebno še, če vidimo, da ga naša navzočnost utruja. Mu kaj podarimo? Morda majhen šopek rož. Nikar mu ne nosimo hrane, sadja ali bonbonov, ker ne vemo kakšna je njegova dietetna prehrana.
Na obisk v bolnico redno ne vodimo malih otrok. &e ne motijo našega bolnika, lahko motijo druge. Bolnica tudi ne nudi primernega ozračja za male otroke.
Drugače je s kroničnimi bolniki ali s tistimi, ki so po operaciji že na svojem domu. Naši obiski so lahko malo daljši, če ne motimo
dnevnega reda družine. Prav je, da ponudimo sorodnikom svojo pomoč, posebno še, če je bolezen dolgotrajna. Tedaj je bistveni del obiska pri bolniku pogovor. Nikar ne dajajmo „strokovnih" nasvetov, če nismo za to poklicani. Tudi ne pripovedujmo bolniških zgodb svoje okolice. Spominjam se bolnika, ki mu je neka ,,dobra duša" pripovedovala, da je njen sosed zbolel, bil operiran, da pa je zdaj že tri mesece mrtev. Bolnik vso noč ni mogel zaspati, ker ga je preganjala misel na smrt. Potožil mi je, da se boji, čeprav sva v razgovoru ugotovila, da njegova bolezen nima nič skupnega z mrtvim sosedom obiskovalke in sem mu zagotavljala, da on še ne bo umrl.
Naučimo se poslušati. Morda bolnik nima nikogar, komur bi potožil svoje trpljenje, stiske in težave. Lažje mu bo pri duši, če bo lahko prosto govoril. Tudi kadar smo pri težkih ali neozdravljivih bolnikih jim dajmo priložnost, de se razgovorijo, potožijo, morda celo razjokajo. Dajmo mu čutiti, da smo z njim, ga spremljamo, mislimo nanj in zanj molimo.
Težko bolnega ali umirajočega bolnika ne puščajmo samega. Ostanimo ob njem, držimo ga za roko, dajmo mu vedeti, da ga ljubimo, da smo z njim in da ga ne bomo zapustili.
Nad. na 5. str.
POMEBNO DELO DR. JANEZA ARNEŽA
SLS - 1941-1945
MARKO KREMŽAR
Dolgoletno delo dr. Janeza A. Arneža, ustanovitelja in neumornega pobudnika fundacije „Studia Slovenica", je vsem dobro znano. Že pred desetletji je s skupino prijateljev v ZDA študiral in občasno zalagal študije o slovenski problematiki, kasneje pa se je popolnoma posvetil zbiranju vsega, kar bi lahko bodočim zgodovinarjem osvetlilo politično in kulturno delovanje slovenske demokratične emigracije.
Ko se je po padcu komunizma dr. Arnež naselil stalno v Sloveniji, je svojo zbiralno akcijo raztegnil po vsem slovenskem svetu, to je povsod, kjer rojaki žive. Kdor je imel priložnost v Sloveniji obiskati Škofove zavode, je lahko občudoval zbirko begunskih in zdomskih knjig ter arhivov, ki jih je ta požrtvovalni človek zbral v teku let in jih zdaj tam ureja in hrani. Njegovo delo je tako obsežno, da si ga priložnostni obiskovalec ne more do konca ogledati, kaj šele preceniti.
Ob pričetku novega leta pa nas je dr. Arnež presenetil s pomembno zgodovinsko študijo, ki jo je založila Študija Slovenica kot svoje 21. izdanje. Naslov knjige, ki je izšla v samozaložbi in ima s prilogami 477 strani je: „SLS Slovenska ljudska stranka 1941-1945". Delo opisuje politično delovanje predstavnikov te slovenske stranke v času vojne, ko so bili skupaj s tedanjo jugoslovansko begunsko vlado pri zahodnih zaveznikih. Napisano je bilo, kot beremo v posvetilu na četrti strani: V spomin predstavnikov SLS pri zapadnih zaveznikih v letih druge svetovne vojne 1941-1945.,, Nato pa slede imena najpomembnejših med njimi: „Msgr. Franc Gabrovšek, 1890-1950; Dr. Miha Krek, 1897-1969; Dr. Alojzij Kuhar, 1895-1958; Franc Snoj, 1902-1962."
Že po prvih straneh postane bralcu jasno, da je avtor mogel pripraviti to študijo le s pomočjo obširnega, za večino rojakov do zdaj nepoznanega arhivskega materiala pa tudi z izrednim zgodovinskim posluhom in s toplim slovenskim srcem. Delo je, poleg uvoda in epiloga, razdeljeno na
naslednja poglavja: Državni udar; Sovražna zasedba; Slovenci in jugoslovanska vlada; Komunistična revolucija; Narodni odbor za Slovenijo; Prizadevanje za nove slovenske meje na severu in zapadu; Slovenija-jugoslavija. Posebno vrednost pa daje knjigi obširen, skoraj 60 strani dolg povzetek snovi v angleščini. Prednost angleškega dela je, da se ne omejuje na splošno vsebino knjige, temveč obdela v zgoščeni obliki vsako poglavje posebej.
S pomočjo te knjige, katere bogata vsebina bo nujen vir podatkov za vse, ki se za to dobo zanimajo, se lahko vsaj deloma seznanimo z delom medvojne emigracije iz vrst Slovenske ljudske stranke. Tudi ta emigracija, ki je prehodila dolgo pot od Palestine in Kaira pa do Londona in VVashing-tona, ni imela lahkega življenja. Borila se je z velikimi težavami. Ni spala, kot so ji brez dokazov očitali nekateri, ampak je delala, kar in kolikor je v tistih težkih okoliščinah ob zapletih in spletkah svetovne politike sploh mogla. Njeno delo ni rodilo vidnih sadov, a ker teče življenje naroda po ciklih, ki presegajo obdobje ene generacije, bo pomembnost dela teh ljudi verjetno razvidna bolj zanamcem, kot je bila nam.
Čeprav opisuje večji del knjige dogodke in delovanje vodstva SLS v tujini, so izredno zanimivi tudi opisi medvojnih razmer v Sloveniji, predvsem v poglavju „Narodni odbor za Slovenijo". Gre za podatke, ki so bili do zdaj raztreseni po raznih člankih in pismih, a zbrani in predstavljeni v celoti osvetljujejo ozadje sicer poznanih dogodkov. Seveda ostaja pri tem še marsikaj gradiva, ki čaka še novih nepristranskih zgodovinarjev. Ti bi imeli brez dvoma lažje delo, če bi tedanji slovenski predstavniki v tujini pisali spomine. Pa so le, kot pravi na nekem mestu avtor, ,,drug drugega vzpodbujali k pisanju spominov, a sam se nihče ni odzval."
Na koncu knjige je avtor dodal prilogo slik iz medvojne emigracije na katerih je večina rojakov, ki so v knjigi pogosteje prisotni. Za zadnjo prilogo in s tem za zaključek knjige pa je izbral reprodukcijo, ki ponazarja čutenje tedan-
jih slovenskih zastopnikov v tujini, pa tudi drugih slovenskih narodnjakov in gotovo tudi svoje lastno. Predstavlja zemljevid Slovenije, „ki so ga štirje slovenski politični predstavniki priložili spomenici: Memorandum of the Slovene territorial Claims at the Moment of the Establishment of the new Boundaries of the Yugo-Slav State."
Na zemljevidu je zarisano celotno slovensko etnično ozemlje z mejami, ki bi ga družile v eni državi. Kol beremo v pojasnilu so naši predstavniki „Spomenico in zemljevid objavili I. maja 1941 v Palestini", to je, v prvih tednih po umiku iz domovine. Zemljevid, namenjen informaciji zavezniških oblasti, je predstavljal temeljno težnjo politike SLS med vso vojno in po njej.
Pol stoletja je minilo od dogodkov, ki jih obdeluje Arneževa knjiga. Na prvi pogled se zdi, kod da bi val zgodovine prekril vse delo, žrtve, upe in skrbi rojakov, ki so takrat brez politične zaslombe, v svetu, ki ni imel razumevanja za težave malih narodov, delali za ideal svobodne, združene, demokratične Slovenije. Pa ni tako.
S podobno tesnobo se je srečal tudi dr. Alojzij Kuhar, ko je videl, kam bo po vojni odrinjena naša domovina. Pa je vendarle ta razgledani Slovenec zapisal misel, ki jo dr. Arnež ponatisne ob koncu svoje knjige: ,,/n skozi glavo mi je švignila žalostna misel: ali morda moj narod svojega poslanstva, ki ga je imel na tem svetu, ni že izpolnil in ga Previdnost Božja kliče proč od pozornice. Toda tej misli se je postavila nasproti druga: Ni je izpolnil, to je morebiti res, kajti Previdnost Božja ne bi varovala tako majhen narod na tako važnem prostoru skozi tisoč viharnih let, da bi ga sedaj odpoklicala. Ne, on še ima svojo nalogo v bodočnosti! KateroP Molimo za razjasnitev."
Molitev za razjasnitev je bila potrebna takrat in je še. Vendar pripomorejo k razjasnitvi tudi knjige kot je dr. Arneževa študija o medvojnem delovanju takratne največje slovenske politične stranke.
Bralec bo težko odložil dr. Arneževo knjigo brez občutka hvaležnosti do ljudi, ki so vsak po svojih močeh in v skladu z vrednotami, katerim so posvetili svoje javno življenje delali za slovenski narod, pa tudi do avtorja, ki jo je iz podobnih razlogov napisal. Občutku hvaležnosti pa se pridružuje tudi upanje, da bo dr. Arnež s svojim raziskovalnim in založniškim delom nadaljeval.
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENIJA MOJA DEŽELA
E SLOVENI A, Ml TIERRA
Še o francoskih reformah
DOBRA MENJAVA
Slovenija je novembra lani izvozila za 778,9 milijona dolarjev, uvozila pa za 871,6 milijona dolarjev blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal 92,7 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 89,4 odstotka. S tem se je v lanskih prvih enajstih mesecih dolarski izvoz Slovenije povečal za 6,9 odstotka na 8,6 milijarde dolarjev, uvoz pa se je zvišal za pol odstotka na 9,4 milijarde dolarjev.
MONOPOLIZACIJA DNEVNIKOV?
Vodstvo Dela je novembra lani vodstvu Primorskih novic, Gorenjskega glasa, celjskega Novega tednika, Dolenjskega lista in Radia Tednik Ptuj predstavilo pobudo o poslovnem sodelovanju, po katerem naj bi se vseh pet lokalnih časopisov preoblikovalo v dnevnike. Vsi bi imeli del vsebine enake in bi jo pripravili v skupnem uredništvu, ki bi ga vodil sedanji svetovalec uprave Dela Tit Doberšek. Predstavniki so potrdili načelno podporo ideji in razpravljali o številnih dilemah, ki so predvsem izraz različnih kadrovskih, tehnoloških in organizacijskih razmer v omenjenih časopisnih družbah.
MANJKA ZDRAVNIKOV
Mariborski mestni svet je na seji podprl predlog za uvedbo programa študija medicine na Univerzi v Mariboru (UM). Tako bo Mestna občina Maribor skupaj z mariborsko splošno bolnišnico in UM šolskim oblastem predlagala, naj že v letu 2003/2004 uvedejo študij medicine v Mariboru. Po besedah direktorja Splošne bolnišnice v Mariboru Gregorja Pivca in prorektorja UM Željka Kneza v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, v Mariboru pa imajo vse pogoje za uvedbo študija medicine.
EKUMENSKA MOLITEV
V okviru ekumenskega gibanja, prizadevanj za zbližan-je in sodelovanje med krščanskimi cerkvami, je tudi v Sloveniji bila molitvena osmina za edinost kristjanov. V teh dneh so se pripadniki različnih krščanskih cerkva, ki delujejo v Sloveniji, zbirali pri skupni molitvi, eden od dogodkov tedna krščanske edinosti pa je bila tudi okrogla miza o ekumenskem delu v letu 2002 v Mariboru. Na njej so sodelovali predstavniki katoliške, pravoslavne, evangeličanske in binkoštne cerkve. Obenem so ob tej priložnosti predstavili Ekumenski zbornik V edinosti 2001 in Evangeličanski koledar 2002. Uvod v molitveno osmino sta bili bogoslužji v ljubljanski in mariborski stolnici.
SLOVENCI IN ŠPORT
NAJBOLJŠI SLOVENSKI DESKAR
Najboljši slovenski deskar Dejan Košir je še naprej v odlični formi. V italijanski Bardinecchiji blizu Sestrie-ra je v edinem letošnjem klasičnem veleslalomu osvojil drugo mesto in tako še povečal svojo prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala Mednarodne smučarske zveze (FIS). Koširjev uspeh je z desetim mestom dopolnil Tomaž Knafelj.
USPEH V NAMIZNEM TENISU
Moška namiznoteniška reprezentanca je v svoji zadnji tekmi 1. divizije evropske lige v Velenju brez večjih težav premagala Izrael s 3:0 in s teni za Madžarsko zasedla drugo mesto v skupini ter osmo v diviziji. - Slovenska ženska namiznoteniška reprezentanca pa je v tekmi 1. divizije prav tako premagala izraelsko reprezentanco. Slovenke so bile podobno kot na prvi tekmi bolje, tokrat so zmagale s 3:2. Z zmago so si Slovenke zagotovile drugo mesto v skupini (prve so Avstrijke) in s lem peto mesto v 1. diviziji.
SLOVENCI NA ZIMSKIH OLIMPIADAH
Enainštirideset slovenskih športnikov bo nastopilo na olimpijskih igrah (Ol) v
Salt Lake Cityju, ki bodo od
8.	do 24. februarja. Na seznamu je 25 športnikov in 16 športnic, slovenska olimpijska delegacija pa bo v celoti s trenerji, zdravstvenim osebjem, serviserji in vodstvom štela 83 oseb. In sicer: moški: alpsko smučanje 10; biatlon 5 ; smučarski teki I; smučarski skoki 5; deskanje na snegu 2; akrobatsko smučanje 1; nordijska kombinacija 1; ženske: alpsko smučanje 7; biatlon 4; smučarski teki 4; umetnostno drsanje 1.
GRAŠIČEVO TRETJE MESTO
Norvežanka Liv Grete Poiree je zmagovalka individualne tekme (15 km) za biatlonski svetovni pokal v italijanski Anterselvi. Odlična tretja je bila Andreja Grašič, ki je z enim zgrešenim strelom za zmagovalko zaostala dve minuti in eno sekundo, s čimer je na stopničke stopila prvič po štirih letih.
TENIS V MELBOURNU
Slovenska teniška dvojica Tina Križan in Katarina Srebotnik, deveti nosilki odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu, sta izpadli v četrtfinalu. V dveh nizih s 7:6 (3) in 6:1 sta ju ugnali I S. nosilki, Slovakinja Daniela Hantuchova in Španka Arantxa Sanchez Vica-rio.
Tu moramo omeniti Valentina Vodnika, ki je postal ravnatelj ljubljanskega liceja - gimnazije. Seveda je moral napisati za pouk potrebne knjige v slovenščini. Bil pa je tako navdušen nad Napoleonom, da mi je napisal slavilno odo „llirija oživljena", ki pomeni prvo obliko slovenske nacionalne ideje, kjer v prvi vrstici piše: Napoleon kliče, Ilirija, vstan! Ta pesem mu je veliko škodovala, ko so se vrnili Avstrijci.
Zelo malo pa so se Francozi lotevali fevdalnih odnosov. Zemljiški gospodje so sicer izgubili upravne in sodne pravice, nekaj že prej pod Avstrijo.
Kmetje so izgubili javnopravni značaj podložnikov, a so gospodom še vedno morali dajati ustrezne dajatve, ki so jo oblasti znižali na petino, ker so kmetje itak morali palčevati davke.
Odpravili so tudi tlako, ki ni bila vezana na zemljo,
npr. kajžarjem in gostačem brez zemlje. Proti koncu francoske vlade pa je čedalje bolj širilo mnenje, da se odpravi ves fevdalni sistem zemljiških odnosov, a do tega ni prišlo, ker so Francozi morali oditi prej. Tako je bila uveljavitev zakona o delitvi posestva edina pomembnejša pravica, ki so jo dobili kmetje, a še to je bilo zelo dvorezna pridobitev.
Po drugi strani so odpravili cehe in obrt je lahko opravljal vsak, ki je to prijavil in plačeval obrtni davek.
Zaradi francoske namere, da bi naši kraji služili prehodni trgovini s Turčijo, so novi gospodarji gradili nove ceste z veliko naglico.
Vendar je ločitev od Avstrije precej negativno vplivala na našo trgovino, ker so bile prerezane stare poti in zveze. Tako je prenehal dotok surovin, kot železne riude, zaradi česar je trpelo fužinarstvo npr. Žige Zoisa.
Skrbimo za...
Nad. s 4. str.
Vedno pa ne gre za tako skrajne primere in naš obisk pri bolniku bo bolj sproščen; prinesli mu bomo veselje, pogum ter mu s svojo navzočnostjo pokazali, da ga imamo radi.
Pa še tole lepo misel, ki jo je napisala dr. Metka Klevišar.
„Ne hodi k bolniku zato, da si nabiraš dobra dela. Bolniki to dobro čutijo in takih obiskov ne cenijo. Zato pojdi na obisk samo takrat, kadar greš lahko zares prijateljsko in iskreno, kadar se zavedaš, da gre za medsebojno izmenjavo: gre za srečanje, pri katerem vsak nekaj da in nekaj dobi. In pogosto je obiskovalec tisti, ki dobi več".
PISALI SMO PRED 50 LETI
Carintia y la evangelizacion
PREVZVIŠENI MED NAMI
Prevzvišeni stanuje v župnišču poleg naše hiše na Martincu. Večkrat prihaja tja in se zadrži v pogovorih z rojaki.
V družbi prelata Odarja in župnika Oreharja se je odpeljal v La Plato, kjer je pozdravil nadškofa Solarija. Predstavil mui je vseh enajst novomašnikov, ki bodo nameščeni v nadškofiji La Plata.
Obiskal je tudi buenos-aireškega nadškofa Copellija, ki se je z njim zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru.
Obiskal je tudi rektorja salezijanskega zavoda, kjer imamo Slovenci vsako nedeljo svojo mašo. Posebno po-zorniost je vzbudil med mladino, ki je bila tedaj zbrana v zavodu.
V ponedeljek pa se odpeljal v Adrogue v svoje semenišče, kjer se je ves teden zadržal v pogovorih s profesorji o vseh vprašanjih zavoda.
NAŠA BESEDA
Priredila Aleksander Majhen in Martin Mizerit. Podobe narisal Stane Snoj. Založila in izdala „Svobodna Slovenija”. Buenos Aires 1951. Cena 15 pesov - t.j. niti enodnevna očetova plača.
Pobuda za to knjigo je izšla iz lanskoletnega odbora Društva Slovencev.
Ta knjiga je namenjana otrokom, ki hodijo v ljudsko šolo in znajo že brati in pisati kasteljansko.
Začetne strani prinašajo branje kratkih sestavkov, v katerih prevladujejo in so z rdečim tiskom poudarjene črke k, ks, h, g, j, c, č, z, ž in š, tiste črke torej, ki se v slovenščini drugače pišejo ali berejo kot v kasteljan-ščini.
Drugo poglavje nosi na-slov „Od zore do mraka". So to spisi za vsak in ves dan. „Oče, mati" je poglavje ki navaja otroke k lju-bezno do rodbine. ,,Ko pride nedelja" so nekako mala liturgija, obširno so opisani ,,Letni časi".
Sledijo „Pravljice in pripovedke", zadnje poglavje pa se glasi „Dom slovenski - zemlja sveta". Vmes pa je vse polno ugank. &er ne veste, kakšne so slovenske gore in poljane, poglejte, kako lepo jih je narisal gospod Stane Snoj.	MM
Svobodna Slovenija, št. 4; 4. februarja 1952
Despues de la muerte de Borut el pueblo eligio a Gorazd para que lo sucediera en el principado. Y, al acaecer su deceso temprano, le confirio este honor a Hotimir.
Estos dos principes se convirtieron al cristianismo durante su cautiverio en tierras bavaras, alrededor del ano 744. Al regresar a su lugar de origen trajeron consigo a sacerdotes que comenzaron con la labor misionera. Cien anos antes habian intentado realizar una tarea similar san Columbano y san Amando, pero no tuvieron exito.
En esta ocasion tambien hubo tropiezos, levantamien-tos contra los misioneros y contra los senores alemanes. Pero, finalmente, los monjes, que en su mayori'a eran irlandeses, pudieron lograr, con su modo de actuar afable, que el paganismo le cediera su lugar al cristianismo.
Sabemos de una serie de nombres de prmcipes carin-tios que se sucedieron: Valtunk, Ingo, Vojnoniir.
El obispo de Salzburgo, que tema a su cargo estas nuevas regiones misioneras, envio primeramente al obispo irlandes Modesto. Este bendijo en Carintia tres iglesias nuevas, entre el las la de Gospa Sveta (Maria Saal) y consagro como obispos a Osvaldo y a Teodorico y ordeno a varios sacerdotes: a Maiorano (posiblemente eslavo), a Kozhar, a Latino y a Maldalhoh, entre otros (en su mayorfa alemanes y latinos).
La conversion al cristianismo fue para los eslovenos un hecho decisivo para su supervivencia. Los eslavos del norte, sobre el Baltico, no aceptaron la nueva religion y tuvieron que soportar la escalada alemana con sus guerras de los cruzados que los aniquilaron por completo. Hoy se eneuentra erigida en ese lugar la ciudad de Berlin.
Las cosas cambiaron tambien en el sur, en la actual Carniola (Kranjska). El monarca de los francos, Carlomag-no, vencio a los avaros y le entrego la region conquistada al Friuli y a las autoridades eclesiasticas de Aquilea. Desde alli comenzo el patriarca Paulino a evangelizar a los eslovenos ubicados al sur del rio Drava, que paso a ser el limite entre el arzobispado de Salzburgo y el patriareado de Aquilea.
OSEBNE NOVICE
Krst. V petek, 25. januarja je bila krščena Zofija Petkovšek, hčerka laneza in Ane Marije Štete. Botra sta bila Milka Vidmar Štete in Marjan Petkovšek; krstil pa je župnik Franci Cukjati.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Smrti: V Castelarju je 27. januarja umrla Ivana Stajnko roj. Godina (96), 30. januarja v Palomarju Silvo Lipovšek (81), v San lustu Stanko Lavrenčič (76), v Bariločah Lija Kambič, v Slovenski vasi Andrej Goljevšček ter v Salti Feliks Urankar (82).
Naj počivajo v miru!
Nova diplomantka. V petek, 21. decembra 2001 je prof. Marjana Jelenc na moronski univerzi končala študije prava in postala odvetnica.
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia UniHa / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 41.'Sit -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4<>{(>-01(41/2421 / 4(>74-5125 / e-mail: esloveniauCsinectis.com.ar / debel jakcnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Lučka Oblak, dr. Marko Kremžar, prof. Karel Groznik, Metka Mizerit, J.A.Z., Boštjan Kocmur, Irena U. Poglajen.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 60: pri pošiljanju po pošti pa $ 75: obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na inie ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu na ime ,,Antonio Mizerit"
Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko^ciudad.com.ar
Correo Argentino	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
/z življenja Zveze slovenskih mater in žena
LETNA POROČILA
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Oddam hišo - Bustillo, km 6 - Oddam bungalov na Catedralu - Bar-iloche. Tel: 02944-424978 Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
#	Letalske	karte,
tftm	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu
H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -BI 704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slo-venski dom - Dra. Grier-son 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova).
ZAHVALA
V imenu Rožmanovega doma se zahvaljujemo dobrotniku za brezplačno namestitev stropnih zračnikov v sobah domovalcev in v sprejemnici. Bog plačaj!
SAN JUSTO
Krajevna Zveza je pričela svoje letno delovanje marca meseca s skupnim romanjem z ramoško Zvezo k Mariji v Schoenstadt
28.	marca.
11. marca smo stregle pri slavnostnem kosilu zlate maše p. dr. Alojzija Kukoviče.
1. aprila: vsakoletno kosilo naše Zveze iz San Justa ter sprejem novih članic -letos jih je bilo 17.
5.	in 6. aprila: priprava butaric, ki smo jih podarili tudi v Zavetišče.
15. aprila: sodelovale smo s poticami in postrežbo pri zajtrku za veliko noč.
Maja meseca smo stregle pri kosilu ob priliki žeg-nanja cerkve Marije Pomagaj-
1.	julija: sveta maša, zajtrk in sestanek s p. dr. Kukovico o temi Seksualna problematika in verska vzgoja".
20.	julija večerja za dan prijateljstva.
8. septembra: 35. obletnica naše centralne Zveze in počastitev ter zahvala naši dolgoletni predsednici Pavlini Dobovškovi. Pomagale smo pri pripravi in s pecivom.
9. septembra: pomagale pri mladinskem dnevu in
pri obletnici Doma.
15. septembra:	sveta
maša in zakuska ob obisku škofa Urana.
18. oktobra: romanje v San Nicolas skupno z ramoško Zvezo. Bilo nas je 85. Z nami je šel Toni Bidovec, tam smo imeli mašo in popoldan molitev rožnega venca.
Naše najvažnejše delo in skrb posvečamo ostarelim, zapuščenim in najbolj potrebnim v naši sanhuški skupnosti, zato:
obiščemo starejše nad 80 let za njihov rojstni dan obiščemo zakonce ob 50-letnici poroke
se poslovimo od naših umrlih ob krsti z molitvijo rožnega venca in s slovenskim šopkom
pošljemo čestitke mamicam ob rojstvu otroka delujemo z darovalci
krvi
obiščemo bolnike doma ali po bolnicah
kupili in razdelili smo plenice za odrasle med potrebnimi rojaki
mesečno sodelujemo pri sveti maši v Rožmano-vem zavodu, nato pripravimo čajanko in se pogovarjamo s tistimi, ki tam stanujejo
za materinski dan razveselimo mamice in jim podarimo slovenski nagelj ob priliki misijonske
Oddam v najem dvosobno stanovanje v Floresu (Capital), 5 kvadrov od trga
Tel.: 15-5002-8177
OBVESTILA
SOBOTA, 2. marca:
Sprejemni izpiti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka za dijake, ki se želijo vpisati v prvi letnik, v Slovenski hiši.
SOBOTA, 9. marca:
Na Srednješolskem tečaju v Slovenski hiši popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša.
NEDELJA, 17. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol v Slovenski hši.
LJUDSKA	M
Star in znan pregovor trdi, da
„Čevljarjeva žena in kovačeva kobila sta vedno bosi'.
Nekaj podobnega pove španski pregovor:
„En casa de herrcro, cuchillo de palo" (V kovačevi hiši, lesen nož).
Oba kažeta na dejstvo, da se poklicno bolj posvečamo potrebam drugih kot pa lastnega doma.
ZA SM
"Žena, poglej spričevalo, fant je spet dobil v šoli same odlične rede. Pamet je dobil od mene."
"Verjetno, kajti jaz svojo še vedno imam."
"Staram se."
"Po čem pa to sodiš?"
"Prej so me spraševali, zakaj se ne oženim, sedaj pa me sprašujejo, zakaj se nisem oženil."
"Pivo, prosim!" zavpije zgodnji gost v gostilni.
"Piva še ne točimo."
"Potem pa prosim kozarec mleka, če so krave že vstale."
Na gledališki oglasni deski:
"Torkova matineja ne bo v četrtek, ampak v soboto."
tombole smo v imenu Zveze letos podarile krofe za prodajo.
V tem duhu sodelovanja in medsebojne pomoči smo letos preživeli in marsikaj koristnega storili, vse Bogu v čast, bližnjemu pa v duševni in telesni blagor. Za vse opustitve pa naj nam usmiljeni nebeški Oče odpusti!
tajnica Irena U. Poglajen
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: I. Bos. 4. Roka. 8. Obup. 12. Emil. 14. Sibirija. 16. Dinamit. 18. Resen. 19. AK. 20. Srp. 21. Mihec. 22. Nam. 24. Tesar. 26. Enak. 28. Trd.
29.	Roži. 31. Rodos. 34. Vas. 35. Šibek. 36. Met. 38. La. 39. Rabin. 40. Maraton. 42. Okoličan. 44. Tisk. 45. Bara. 46. Etan. 47. Rta.
Navpično: 1. Bedanec.
2.	Omikan. 3. Sin. 5. Osip.
6.	Kit. 7. AB. 8. Orehar. 9. Biserov. 10. Ujec. 11. Pan. 13. Las. 15. Iris. 17. Mrk.
21.	Med. 23. Maribor. 24. Trs. 25. Risanka. 27. Kobila. 28. Tok. 30. Žalost. 32. Deni. 33. Čer. 35. Žaka. 36. Mana. 37. Tat. 39. Rob. 40. Mat. 41. Tir. 43. Če.
ZLATI GLOBUS ZA NIKOGARŠNJO ZEMLJO
Vojna drama Nikogaršnja zemlja, francosko-slo-vensko-italijansko-belgij-sko-britanske koprodukcije scenarista in režiserja Dani-sa Tanoviča, je dobitnica letošnjega zlatega globusa za najboljši tuji film. Dobitnike zlatih globusov izbira združenje tujih časnikarjev v Hollywoodu.
Nikogaršnja zemlja je doslej prejela devetnajst mednarodnih nagrad, med njimi za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu, nagrado občinstva na festivalih v San Sebastianu, Bejrutu, Cottbusu, Los Angelesu, Sao Paolu, New Yorku, nagrado za najboljši evropski ■ scenarij v Berlinu, in sedaj še zlati satelit in zlati globus kot najboljši tuji film.
V ljubljanskem Koloseju pa so ji podelili že drugo zlato rolo. Film si je nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) prislužil z obiskom, ki je v slovenskih kinematografih presegel 50 tisoč gledalcev. Nagrado od leta 2001 podeljuje DSFU vsakemu slovenskemu ali koprodukcijskemu filmu s pomembnim slovenskim ustvarjalnim deležem, ki preseže obisk 25 tisoč gledalcev, Nikogaršnja zemlja pa je doslej edini film, ki je prejel to nagrado. Prvo zlato rolo je Nikogaršnja zemlja dobila 14. decembra, ko si jo je v enem mesecu predvajanja ogledalo skoraj 39.000 gledalcev.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1 2. februarja 2002
1 EURO 222,84SIT 1 U$S dolar 254,21 SIT
Marjan Schiffrer - literarni nagrajenec
Lani je tržaška revija Mladika razpisala že trideseti literarni natečaj. Komisija je na seji 22. januarja 2002 določila nagrade za prozo in poezijo.
Prvo nagrado v prozi je prejel prispevek pod šifro Slovo, z naslovom Anahi. Komisija ocenjuje, da „gre za zelo zanimiv motiv iz argentinskega zdomstva, ki je podan z močnim pripovedniškim zamahom in živahnim stilom. S posebno barvitostjo je pisatelj opisal okolje domačinov in njihov način doživljanja". Avtor je Marjan Schiffrer.
Drugo nagrado v prozi je prejela novela Hana; avtorica je Marija Senica iz Maribora; tretjo pa Sveče na mahu, Irme Marinčič Ožbalt iz ZDA. Komisija je za objavo priporočila še nekaj drugih poslanih del.
V poeziii pa je prva nagrada bila prisojena Ireni Žerjal, iz Trsta, druga Mihaeli Mravljak iz Ljubljane, tretje nagrade pa komisija ni podelila.
Marjanu Schiffrerju ob prejetem odličju iskreno čestitamo in želimo, da bi s plodnim in uspešnim pisanjem še nadaljeval.
Pismo Izseljenskega društva Slovenija v svetu Slovencem v Argentini
Dragi rojaki!
Zaradi hude socialne in ekonomske krize, ki jo doživljate v Argentini, prejemamo vedno več vaših pisem in klicev ter klicev vaših sorodnikov. Kot vam je znano, se je Republika Slovenija zavzela za repatriacijo vseh, ki bi si želeli priti v Slovenijo. Vladne in nevladne organizacije (med keterimi smo tudi mi) se te dni sestajajo z namenom, da bi vam priskočile na pomoč in vam omogočile prihod v Slovenijo. S podobno akcijo je tudi začela slovenska Cerkev.
Ker pa je potrebno, da stvarno ugotovimo koliko posameznikov in družin je resno namenjenih za stalno naselitev v Sloveniji prosimo, da nam zainteresirani čimprej javite vaše osebne podatke, potrebe (služba, šolanje, stanovanje) in približen čas možne naselitve.
Medtem pa je primerno, da si preskrbite vso potrebno dokumentacijo: rojst-
ne liste vseh, poročne liste (tudi vaših staršev, če še nimate slovenskega državljanstva, ter mrliške liste, če so že pokojni), vsa spričevala, cerkveno družinsko knjižico (za prejem zakramentov), podatke sorodnikov v Sloveniji, ki bi bili pripravljeni na začetku vam (le formalno) ponuditi stalno bivališče.
Sproti vas bomo obveščali po internetu, na naši spletni strani http:// www.drustvo-svs.si
Za vprašanja smo na voljo na drustvo.svs("’guest.arnes.si ali na Tel.: 00 386 1 512 89 20, faks: 00 386 1 512 89 25.
Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid. SLOVENIJA
Prisrčen pozdrav!
Izseljensko društvo Slovenija v svetu Boštjan Kocmur, predsednik
INFORMATIVNI SESTANEK ČLANOV SLOGE:
SLOGA V SEDANIEM DRUŽBENO GOSPODARSKEM POLOŽAIU
SOBOTA, 23. FEBRUARJA 2002 OB 20. URI.
SLOMŠKOV DOM — Castelli 28 — Ramos Mejia.