|zaizbooSSJESTA| f mm prtpniIbIi "fllu Ntrtli" m n (( 11 prlMU a -rililka. V« to ktik- )) f Um. kar M« mi «4prll p« k ura lep« l //ki mUnm kiv«. si it •! (f GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATBJE OPOZARJAMO, dft pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam bost« mnogo prt. hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskočil j o. TELEPHONE: CHeLsea 3—1242 No. 20. — Stev. 20. Btcrae mm 8 vlada kake tiruge drža\e mnenja, da se ne moremo učii-kovito braniti." Chamberlain je pozival na prostovoljno pomoč 50,000,OtMj Angležev med 14. in Go. letom za civilno obrambno armado. Anthony Eden pa je v svojem govoru pred svojimi voli lei v Coventry ju, neodvisno od Chamberla i novega poziva, rekel, da l>o v span-ki državljanski vojni tuja zmaga, ako zmagajo fašisti. Ne tla bi imeno*,al Nemčijo, aH Italijo, -ki pomagata generalu Franca, je Eden vprašal: "Kako more kdo izmed nas tajiti, da ne bp, ako zmaga Franco, njegova zmaga tuja zmaga!" OTVORITEV RAZSTAVE V SAN FRANCKCU WASHINGTON;, I). C., 24. januarja.—Bivši trgovski tajnik Daniel C. Koper je bil določen, da bo otvoril svetovno razstavo IT. S. Golden Gate Exposition v San Franciscn. Roper bc nadomestil predsednika Roosevelta, ki je izrazil svoje obžalovanje, da pri otvoritvi ne bo mogel biti navzoč. NOBENE ŽIDOVSKE TRGOVINE V BERLINU BERLIN, Nemčija, 24. jan. — V Berlinu ni nobene židovske trgovine več. Sedemsto židovskih trgovin so prevzeli Nemci, nekaj nad tri tisoč jiii je pa dala vlada zapreti. NACIJI BODO KMALU UVEDLI PR0HIBICIJ0 Voditelj nacijske mladine je napovedal vojno alkoholu in nikotinu. Stremljenje po lepoti je baje Nemcem prirojeno. BHRLIN, Nemčija, 23. j**, — Preti letom dni je bila Nemčiji ustanovljena mladinska organizacija '"Vera in le-pota'Načelu je ji mladinski voditelj Baldur Schirach, ki je ob prvi obletnici organizacije napovedal borbo nikotinu in alkoholu. — Mi stremimo po lepoti, -je dejal, — toda lepote ni mogoče doseči s pomočjo nikotina in alkohola. Prejšnje ease je vse občudovalo mladega študenta, ki se je postavljal z debelim trebuhom in s pipo v listih. Danes ni več tega. Današnji moški mora biti vitkega stasa, biti mora prožen in čil do pozne starosti. — Nemcem je stremljenje po lepoti prirojeno. So seveda ljudje, ki lepoto sovražijo. Posebno v srednjem veku jih je bilo dosti. V srednjem veku so duhovniki, ki niso imeli nobenega smisla za lepoto, sežiga!i lepe ženske na grmadi, češ, tla so copern ice. — Sedaj živimo v času A dolfa Hitlerja, in moramo biti, ne samo duševno, pač pa tudi telesno popolni. "PRIVID" JO JE POVEDEL V SMRT PITTSBURGH, Pa., 23. jan. (il letna Mrs. T. P. Ilueskin je sinoči v svoji hiši na samotni farmi čitala biblijo. Naenkrat se je je zazdelo, da vidi svojega sina, 'ki je sredi snežnega viharja obtičal s karo, ker mu je zmanjkalo gazolina. Navzlic odsvetovanju domačih, je vzela posodo gazolina in so odpravila v isnežni metež. Proti jutru so jo našli mrtvo. Njen sin, ki gospodari na sosednji farmi, je bil domr. KAZNOVAN P1SM0N0SA Zvezni sodnik Bvers je včeraj obsodil v Brooklvnu na devetnajst mesecev ječe bivšega pismonošo, 29letnega Ste-phena Cuozza. Dokazano mu je bilo, da je odpiral pisma ter na iKištnem mono) odru ponaredil podpis. Virginio Gayda v "Giornale d*Italia/" se Jugoslavija ne bi hotela bojevati proti Italiji, ako bi prišlo do kake vojne zaradi Sredozemlja. Gayda pravi, da bo Jugoslavija ostala nevtralna, ako bi prišlo do vojne .med Italijo in Francijo. Italijanski vojaški list "Le Forze Armate" pravi, da, je Italija zgradila močno vojno brodovje in med drugimi ladjami 26 velikih submarinov. HITLER BO STAVIL NOVE ZAHTEVE Hitler bo 30. januarja naznanil nemške in i-talijanske zahteve. — Do tedaj bo prišlo do ostre evropske krize. RASISTIČNA ARTILERIJA RAZBIJA UTRDBE OB GLAVNEM MESTU HIM, Italija, 24. jan. — Italijanski in tuji viri naznanjajo, da je Mussolini poklical pod zastave več tisoč rezervistov in celo ves letnik 1901, ker se bo iz španske državljanske vojne razvila ostra evropska kriza. Ob istem času pa prinaša list "Corriere Padano"Tz Bei-lina poročilo, ki pravi, da bo kancler Adolf Hitler 30. januarja pred nei^škim državnim zborom naznanil zahteve Nemčije in Italije glede kolonij. — List tudi pravi, da bo Hitlerjevemu govoru kmalu sledil sestanek med Hitlerjem in italijanskim vnanjiin miOtrom grofom Cianom. "Corriere Padano" je la*: maršala Italo Balba, govemer-ja Libije. Italijanski in tuji viri pravijo, da je Mussolini, ki je včeJ da raj retlno posvaril Francijo, da pride mogoče do velike evropske krize, ko bo geneiai Franco zavzel Katalonijo in Barcelono, kar se more kmalu zgoditi, pripravljen z odločno roko poseči v vsako evropsko krizo. Dasi ravno pa ,je Mussolini prepričan, da HENDAYE, Francija, 24. januarja. — Fašistična artilerija je pričela obstreljevati Barcelono, glavno mesto republikanske Španske, od koder je vlada že pobegnila. Republikanci so se umaknili z vojaškega letališča, ki se nahaja v predmestju Barcelone. Na predmestji Hospitalet in Časa Antu-nez so že namerjeni fašistični topovi. NEMČIJA VABI ČE-HOSLOVASKO PRAGA, Čehoslovaška, 24. januarja. — Vnanji minister František Chvalkovs»kv je na kabinetni sej t poročal o uspe hu svojega obiska v Berlinu. O njegovem poročilu ni »icer bilo ničesar objavljenega, toda znano je, da je Chalkovskv povedal, da Nemčija želi, da se Čehoslovaška odpove svoji pogodbi z Kusijo in se pridruži zvezi proti komunizmu. Chalkovskv je rekel, da je na to zahtevo Nemčije odgovoril, da je Čehoslovaška pripravijo na ustreči njeni želji, ii*ko ji jamči sedanje meje. Nemčija j«* tudi predlagala, e Čehoslovaška odpove svoji zvezi s Francijo, na kar je Chalkovskv odgovoril, da kaj takega ni mogoče, dokler nova čehoslovaška republika ne dobi jamščine za nedotakljivost svoje zemlje. Cehoslovaško časopisje od- ločno zauikuje poročila, da bo 1 Čehoslovaška kmalu stopila z Francija ne bo Nemčijo v denarno in carinsko pomagala španskim republikancem, vendar hoče biti za vsak Hiiimii Naročite se na "Glas Naroda,'* najstarejši slovenski d^CTnik v Ameriki. zvezo. Toda to pisanje je bilo najbrže navdahnjeno "od zgoraj." Znano pa je, da je do-mbil Chwalkovsky več gospo* daivkih predlogov, med njimi tudi predlog za firuinčno in carinsko zvezo. POROKA ITALIJANSKE PRINCESE RIM, Italija, 24. januarja. — Sa vojska princesa Marija, najmlajša hči italijanske kraljeve dvojice, je bila poročena s princem Louisom Borubon-pa rmskim. Ženin je sin pokojnega voj vode Roberta in vojvodinje Marije Antonije. Cerkvena opravila, je opravil dvorni kaplan mgr. Beck a -ria v Pavlinski kapeli v Kviri-nalu ob prisostnosti 500 go -stov, ki so predstavljali cvet italijanskega plemstva. Takoj po poroki je bil mladi par sprejet pri papežu Pi-ju la v K viri na I, kje« bosta ost a Ia nekaj dni, pridno ■ od potu jeta na ženitovanjsko gotova nje. Iz Perpignana prihaja poročilo, ki pravi, da je nek fa šistični motoriziran oddelek že dospel v San Boy, ki se nahaja samo dve milji in pol od Barcelone. General Franco je tako gotov, da bo v kratkem zavzel Barcelono, da je za mesto /.e imenoval župana. Takoj, ko so fašisti -spravili težko artilerijo na hribe pred Barcelono so pričeli streljali na pristanišče in v predmestja- Ob istem času pa so Franco-vi Marokanci odstranili prvo oviro pred Barcelono, ko so polastili hribov Costas Garrat* ob obrežju. PERPIGNAN, Francija, 21. januarja. — Francoske obmejne oblasti pričakujejo, da bo prišlo čez mejo 100,(MM) in mogoče celo 500,000 španskih beguncev. Števila beguncev ni mogoče niti približno domnevati, toda franco-ke oblasti niso nepripravljene, ker so to /e dalje časa pričakovale. Vse je preskrbljeno, da bodo repiibl*. kanski vojaki, ko pridejo čez mejo, razoroženi, razkuženi in poslani na razne kraje v notranjost dežele. Po mnenju francoskih oblasti bo civilno prebivalstvo o-stalo doma; ako pa 1>o bežalo čez mejo, tedaj bo Francija dobila skoro miljon beguncev. Begunci bodo dobivali hrano iz poljskih kuhinj in naj vel fižol, krompir in kruli. Španski vnanji minister Alvarez del Vayo je posebno prosil franco-ko vlado, da odpre svojo mejo za civilno prebivalstvo, ki bo bežalo v Francijo. ZA VARNOST AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV BARCELONA, Španska, '2X. januarja. — V bližino Barcelone na Španskem sta pripluli tlve ameriški bojni ladji, »ki host a vzeli na krov nad dvesto ameriških državljanov, mrnle-čih se v mestu, ki bo v naj k raj šem času padlo Francu v pest. Ameriški konzul jim je svettr XI. Nato sta se zopet vnii-jval, mesto čimprej zapustit.. POZOR! Rojake opozarjamo, da lah-o, ko naročijo posamezne komade Slovensko-Amerikanske- HllHilll'lHllllHillllillHli.Hillllllllii.jUlllllllih. ^•'"llUltfllM^Iltinill'^"IIIIIHIIII^IIHIIIIM* PAPEŽ PRIPOROČA MOLITI ZA ŽIDE RIM, Italija, 2:j. jan. —'"Os. servatore Romano5', ofieijelno'ga Koledarja za 1939, name-glasilo Vatikana, priporoča sto, da pošljejo svoto — 50c v katoličanom po vsem svetu, nr j gotovini ali Money Odru — jutri molijo za preganjane ?A- (priložijo k naročilu znamke po de. Molitve je odredil papež. 3 oziroma po 2 centa. "ecii nsB0£"--2fewYaiS Wednesday, January 25, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY a.11., 'gggs^—m—** i ■ 1.1 ■ n——■ 0 g m« IMfcj* »r. jr 4 ."> - I ^L^NAgjODA'' U«Md ud PHUalMd by MjOVENIC rUHUHONO (JUWANV U OwpuMtkM) rrmmk hirtm j. LuiaM. 8M. ut buatnma ut Um eurpondw and ujxmh of ibo«« offk*r»: W mm NEW VOKK, N. ¥. 46th Year IHMCBIi BVKMI DAT EXCEPT HUNIJAYB AND HOLJPAYtt fca mI., teto *«tj» llat m iMrtku Ka New York |1Uu 1» Kanado ..............IUC Z* put lata ................S3.ru Zm ihiI ieca ................fS.«lO fjt laoieinst t o M crto tetn .. «7.«W Xm Cwtrt IMS................91JC ' Zt pol leta ................fa.DO -OLAM NilODi" IZHAJA YtOKI DAN IZVZTOlfil NRDEU 'N PRAZNItOf> IILAfe NARODA", tli WEST l«fc HTKEET. NEW YORK. N. J. ___«UtraONl: (Hrhw S—124* bodoča vojna Nedavno je napi.-aI angleški general Fuller zanimiv /Jan«'k, ki je vzbudil veliko pozornost, m* le v Angliji, tcnivtv I tali izven nje. Angleški general >e v članku bavi s kočljivim vprašanjem, kakšno bo za k lučaj vojne armadi no voostati /ji Angleže usodna, ako bi vojna zajela tudi rije same, kajti v liodoči vojni Itostu dva >ilni iznajdbi delovaJi na razpoloženje ervilnega prebivalstva: radio in letala. Radijska propaganda in letalski napadi lahko kaj knsa lu izpremene razdraženost v histerijo. Kaj pomeni to z vojaškega vidika* To pomeni, da se bo mo na mali znašli -redi vojne in v viharju ljudske razdraže-»osti. Kako bo vplivalo to na naše vrhovno armadno vod stvo? Maši generali razpolagajo z armado, ki ni na vojno zadosti pripravljena, zlasti ne v duševnem pogledu. Oenerali IhhIo podobni ljudem, ki se znajdejo ob bruhajočem vulkanu, in jih njihove spremljevalke skušajo zavarovali S svojimi solnčniki. Na mah bodo spoznali, da so nesposobni voditi vojno. Splošna nervoznost tor strah pred neznanim in nepričakovanim liosta imela za posl edieo, da bodo takoj uporablje-ne vse razpoložljive letalske sile samo za obrambo pred napadi iz zraka. Politiki se bodo tej splošni zahtevi udali, in tudi vojak bo mnenja, da brez sodelovanja letal nič ne more. Vojna 1k) potemtakem pomenila tudi oslabitev vladne avtoritete. Nato vprašuje general Fuller: — Kako pr je s temi stvarmi v Nemčiji ali v Italiji 1 Tam je vse podvrženo enotni volji. Njih novodobno opremljena armada je pod vržena enotnemu poveljstvu. Abosinska vojna bi se na pri mer črsto drugače končala, če bi jo namesto Italije vodila Anglija. Namesto osem tnese bi zuabiti trajala osem let. RUSKI NAROD ČASTI LENINA Nova* i VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere vec kakor še tako gostobesedna reklama. N» »rt lulur ?N airmmfc Je strnil« odlična in prinnna »fterin tm itaro to BajMveJAn dofimaja knhhtjake niwiiiwtl. Smt abdelanm nad vae pregledno, izbira receptov Je blrpna. TO JE N uroroLNBJAE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprrauk knjice |e nukota*. NeitoU Je slik ▼ besedilu. 34 pa Je navili harvaalh tabel. M jib je naslikal Drmrotin Homek. .... Vsaka gospodinja, ki se zaveda evoje odgovornosti z& zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »vojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjal. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje goste iznen&diti s posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica to SLOVENSKA KUHARICA , Celi lu p* čeladi je eaal aatiek knjig« v v tek pogfedih ne mm rubin**, am-(odi Uteltee popoln*Jif ed v teb deeedanjft itdaj. je cena knjitf tedaj znižana. i r* (Poštnine plahano al.) Velja *5. Naročite pri KNJIGARNI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY $6 Wft 18» Street N?w York, N, Y. tap OMMOmi IN MIUTA, TO ff DUNt XA T AS t "VI Denarne posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: JBm. * -.4."» .......... i »in. loo $ 4.75 ....................l»iu. LMii $ 7.H0 ....................I>in. V11.IMI ...............I »in. ~t«Mi »•Jl.riM ....................I»iu. 1UXI fill ....................hill. LIK'O V Italijo: Zjt t c.:tu .......... 1.1 r 10IJ $ .......... Lir 3M) $ 'jy.— .......... Lih &o<) $ 57.— .......... Lir 1000 $112.50 .......... Lir ItfKM) 9167.— .......... Lir 3000 KKH S K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI _GORI ALI DOLI_ Za izplafilo vetjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujeaae ic boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVB&U. S.IFM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl— s l o v e n i c publishing COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK Oh |M*tii;ijsti ohlcliiici I.4'tii?«oi' -mrli jf obiskalo njegovo gro hiiiro na ROr Rusov. Iz Slovenije V. . i Po nesreči je ustrelil prijatelja. V ptujski oko liri ><< y.»l;ij skoraj vsak verer z hi rajo fantje in dekleta v eni ali drugi hiši e je hotel udeležiti t:i/ke zabave 1 udi 24-letui po s«v>tnikov sin Franc* Ouš i/. Mezgoveev. Da pa n«» hi Šol sam. je šel k -ns«-rav imata oha isti priimek, si nista ni<" v sorodu, pae pa sta hila že vee let prav dolini prijatelja. Dni got in se je pri jatel jeveinu vahiVu odzval. V/el je s re-boj lovsko puško bolj starega sistema, ki s<* sproži na podloženo 'kapieo. Ko stu prišla na vas., jiina priihit«'! nasproti F ni n t* Rakuša iz M«-z-goveev in ziu'xA iz neznanega vjzroka prepir s Dragotinoin. Jela sta se m vat i, pri tem pa je Dragotin zadel */ roko na petelina puške, katera mu je visela na rami. Posh-diea jo h'ila, da fxljoknil strel in naboj j«' zadel zadaj stoječega Franca ('uša zgornjo stegno in trebuh. Ranjenega (hiša so prene-]i takoj v hližno hišo, kjer pa je siromak že po 10 minutah izdihnil. Sumljiva neznanka v moški obleki. Za hožirne praznike je prišla v Slovenj (Sradec mlada ženska, ki je z elegantno moško obleko vzbujala že na prvi Ih>-žfeni dan splošno pozornost prebivalstva. Toda ko se je •zvečer elegantna neznanka splazila v stanovanje čevljarskega mojstra Ivana Smiri sebi prav nikakih listin, tso jo orožniki prijeli, dokler se 110 u gotov njena identiteta. Pri zasliševanju je neznanka navedla, da se piše Angela Potočnik, toda že v naslednjem hipu je Spremenila svoje ime v Angelo Križnik iz Litije. Takojšnje telefoniene poizvedbe so iztka-zale, da v Litiji ne poznajo prav nikake Angele Križniko-ve in tudi ne Potočnikove, kar je zadevo še bolj zamotalo, ker neznana mladenka vztraja pri svojih izpov^dbah. S ciudno neznanko imajo sedaj oblastva obilo posla in se trudijo razvozlati uganko. Dekle je okoli 28 let staro, prav prikupnega lica, kratko ostri- ženo, sre hi je velike |>ostave„ zdravih zob in je oblečena v eedno moško obleko z moder-nrm površnikom iz balonske svile. Dekle sicer simulira slaboumnost, vendar so oblastva prepričana, da. je -dt-kle duševno |M>polmrtira zdravo. Sfihw-no se sodi, da mora biti neznanka kaka prav prefrigana' pustoloMka, ki že dalj časa! iščejo oblastva. Stroga obsodba za umor štirih otrok. Na okrožnem sodišču v Celju je bila tajna razprava proti lS-letni služkinji Ani Viš-Iiarjevi in njeni sestri, 28-letni Mariji \'išnarjevi iz okolice Vitanja. Ana Višnarjeva je bila obJožeoa, da je umorila 4 otroke. Dne 21. oktobra 19.'i7 je umorila na Planini pri Zre-čali (> iihwi'cv starega Mirka Višnarja, sinčka svoje sestre Marije, s tem, da ga je z vso silo >tisnila čez trebuh. Dne r>. novembra 19.".7 je v Korit* neiu -pri Oplotniei na sličen način umorila 4 meseee staro Marijo Vitrihovo. lani 1.*». maja ua Planini pri Zrečali let- nega Ivana Višnarja. drugega otroka svoje sestre ilX lani 22. »eptembra pa na Padeškem vrhu pri Zrečah 4 mesece starega .Mirka ("'rešnarja, slednjega je umorila s tem, da mu je s komolcem zdrobila glavico. Marija Višnarjeva je bila obtožena, da je nagovorila svojo sestro Ano, da je umorila Mirka in Tvana Višnarja, Ana Višnarjeva je bila obsojena na 12 let ječe, Marija pa na 15 let ječi". Neznana usoda dvanajstih tisočakov. Kaplan mariborske magda-lenske župnije Anton Cafuta je imel nejirijeton doživljaj. Hotel je v Št. Ilj, da tamošnje. mu župnemu uradu izroči 12,-4.iiW dinarjev cerkvenega denarja, ki se je bil nabral pri raznih pogrebih iz mrtvašnice .-plošne bolnišnice. Kaplan je spravil denar v aktovko in odšel v hm sto. Pred odhodom na kolodvor je imel opravka v mariborskih mestntfi podjetjih v Orožno vi ulici. Po storjenem opravku jc» odšel na kolodvor, kjer je kupil vozni listek za St. Ilj. Xato }e stopil na vlak. Ko je v Št. TI ju izstopil, se je zdrznil. Spomnil se je, da nima aktovke. Stekel je na- • • Peter Zgaga m ^ .t«* ^ . -— \ -\KO N \ M ( K A \ \IK omsivM i s v k t (i v \ n 1U/.STA V <>. VA.\I IK TA, /KMUKVin NKOHIIO. p\Q r<>! K K It K \, _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW TORKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA V, Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ———1939^—— POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50 * poitnino N* zamudite te prHHte! Slovenk Publishing Co, 21» Wwt llMi Wre* ' W>w jfSt, Ht T. zaj na kolodvor, da bi pregledal železniški vagon, če je morda v njim pustil aktovko, a vlak je me Item že odbrzel proti Špilju. Kaplan je nato obvestil mariborske orožnike in fiolieijo. Poved-al je, da na-taiA'no v*', da je vzel aktovko z denarjem s seboj, na ve se pa spominjati, kje jo je pozabil; ali v mestu, kjor je imel opravka, pri železniški blagajni ali v vagonu. Zdaj poizvedujejo za aktovko orožniki in policija. Spet je brat zabodel brata. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bilo preteklo leto več razprav zaradi bratomora. Komaj smo v novem letu, že se je po ptujski okolici raznesla noviea o novem takem žalostnem zločinu. Pri nekem gostilničarju v Jurovcih so zvečer kuhali žganje. Seveda se je v žganja m i zbralo več mlajših domačih fantov, ki so srebali topli strup Mod fanti sta hila brata 17-letni Jože in 18-letni Janez Stehal iz Jurovcev. Preobilno zaužiti alkohol je seveda brž razvnel kri in možgane in že je nastal prepir med Janezom Stebalom in Francetom & prahom. Slednji je Janezu pobegnil, saj se je zavedal, da se more rešiti le z begom. To pa je razgrajača Janeza še bolj raztogotilo. Ko je hitel za nasprotnikom, je Franceta vlo-vil njegov mlajši brat Jože. Ta je bil še trezen in je hotel razkačenega brata pomiriti. Z lepimi besedami ga je vabil domov. Razbesneli Janez pa je bliskovito potegnil nož in je zahodel brata Jožeta v tprsi. Jože se je na imestu zgrudil in ga je oblila kri. Da bi rešil Jožeta pred pijanim bratom, je [priskočil France Uliš, doma iz Oorce. Tudi tega je Janez napadel in mu z nožem zadal več ran v pleča in po rokah. Ubo-' gega Jožeta Atebala ni moglo nič rešiti. Ker so bila pljuča ranjena, je zaradi notranjega izkrvavljenja izdihnil. Franceta ITlišn so prepeljali v bolnišnico, Janeza t obal a pa so orožniki oddali »sodišču IA.DVERT1SE IN "GLAS NARODA" — To je p« res eildno, — je modroval rojak, — moje žeie* pa ne razumem, št bolj zagonetno se mi pa zdi njeno spanje Otroka imava, šest meseci v starega otroka. Ko otrok po noči kriči, ga moram ure in ure nositi gori in doli po soir. ga tolažiti in mu prepevati, prodno za-pi. Vsi sosedje se /hude od tega strašnega šun dra, moja žena pa sladko >pi kot ubita. Ce se pa seinintja primeri, da pridem proti jutru domov, me natančno in razločno sliši, ko stopdiu po prstih v samih nogavicah po ve /.i. Ko vrata nesli-no odprem, pa že sedi popolnoma predrami jena na postelji in začne peti lita ni je, ki jih ni ne konca ne kraja. Te dni sem čitai o nredni-ku, ki je zdravnike iz dna srca sovražil in bi najboljšemu zdra\niku niti svoje bolne ma čke ne zaupal. Nekega dne je objavil v svojem listu -ledečo novico: — Naš ugledni meščan -Mr. A. L. se je podal danes v bolnišnico, kjer ga bodo jutri o porinili na slepem črevesu. Pokojnik bo zapustil žalujočo že no in sedem nedoraslih otrok. Zakon brez ljubezni jo zrlo drag za ženske, za moške je pa draga ljubezen brez zakona. Najbolj nesrečna ljubezen brez zakona je pa dosti boljša kakor najsrečnejši zakon brez ljubezni. Lastnosti, ki jih ženska res ima, je ne delajo smešne. Smešne jo delajo samo tiste l;»em čital v "modernem" romanu sledeči odstavek : •—» Potem se je obrnil kapi tan proti Spitzfoe rgom in prodrl dalje do Severnega moria. Toda tam so mu postala tla pod nogami prevroča. . . Sedem mesecev sta bila poročena. Po sedmih mesecih je pa ljubezen, no, ne vem, -kako bi rekel. Izprehajala sta se po parku, posedala po znanih klopicah, in mesec jima je bli edina pu-ca. Ona je zasanjala v čarobno poletno noč. In kot v sanjah je spregovorila: — Sedem mesecev sva poročena, kaj ne? Pavej mi, po pravici mi povej, če bi me ta k6 rad imel kot me imaš, ako ne bi bila poročena ? — O, še rajši, draga moja,— je bleknil in se vgriznil v jezik, toda bilo je že prepozno ' O L a 8 HA BPP Yort Wednesday, January 25, 1939__» SLOVENE (YUGOSLAV? DAJW j| Kratka Dnevna Zgodba j| ROMUNSKA LJUBEZENSKA ZGODBA V. m-junaška uročenet vzbudila neljitlko | h >7.0 most. Bila . ta t<» višji tajnik 8eiffarth in (ti o lajalka Kata Menica. Ta dva mlada človeka sta *«• ljubila resno in odicrito, toplo, in nežno. Sicer ne tafco kakor sta .ei zmerom hitro padla okrog vratu, če ni nihčo gledal k njima. Cilj njunih sanj |«i j«» bilo lastno gO-|HKlin>KtVO. ("*iui In >1 j f ki. je Seiffart.li mislil na tKMločno^t, tembolj je uit^il »»brvi. Ik»čim j«* Kata krčevito oprijemala bowde o "prostoru v najmanjšem kotičku " in zaupanja 7)0!ne Iw-ede *4Imi ie tako šlo," si je Niffartli z moško domišljijo predstavljal revščino malega tt' > 1 k) linj-tva, ki premore komaj najoptrebnejse, pa še tega ne vidno in v katerem izpod vse nreozke odeje gleda gola revščina. Predočil si je, da se njegove sanje o zakonu * Kato vrte zmerom okoli skromno o-premljonega trisobnega, stanovanja s kopalnico. In Ver na tak lukfiis v doglednem času ni bilo mogoče misliti, so tem -nnjani pravzaprav mainkala stvarna tla, tore* katerih še sa- i.nj« niso več prave sanje. I Mnogi njuni junaški znanci ! ho najoslrejše obsojali to jy-\ 1 hlapno duševno zadrževanje. I Mislili so, da je najmanj, kar bi mogli od njega zahtevati to, J da bi se moral v mistični zve-■ r.i s prodajalko vsaj kot tragi-j •čen junak vreči z mrko plapo-' lajočim ognjeni v negotovost , tudi za celo, da s svojo ljub-1 Ijenko propade. Seiffarth p« je to opustil ,prav iz ljubezni do Kate in iz te izvirajočega čuta oilgovornosti. Kljub vsemu spoštovanju do Siegfri«*da. ki je y.atrl vse pomird^ke, ko je osvobodil Brunhildo. je bil prepričan, da so pri njijn bile prilike (nekako drugačno. S krvavečim srcem se je umaknil. £ie ta umik bi bil mogel biti (rnr-kako junaško prepleskan. Potrebno f »I bilo le to, da )>i zamolčal tiste enostavne prave vzroke ločitve in ošabno izzval »ceno pa tudi če bi mlado dekle zaradi sramote in zaničevanja poginilo, ali pa ne. Nasprotno ,r>a ie Seiffarth previdno razrahljal svojo vezi s Kato, V i mu je -po par poto-čenih solzah pritrdila in tudi sama menila, da je mnogo pametneje počakati brez — \veh zunanjiti vezi na lepše čase, katerih se je z gotovostjo nadejala. Do razdora ni prišlo, nič gnmenja ni hilo in nobene-ga bliska. T^očila «ta se obvladana in zbrana, kakor dva prijatelja, čeprav s trpečim srcem. In to na najglobje o-gorčen.je talikih tucatov Julij in Tzold, Ronreov in Tri stanov, katerih razdražene čuti so si želele drugačnih predstav. Pri slovesai pa je Seiffarth Rati podaril srečko. fV t-a, kakor večina drugih, no bi bila zadela, hj nj-amotna storija njune ljubezni vsaj dosegla svoj konec. Toda srečka je zadela ■ in celo ghivni dobitek. Ko se je to razvedclo, so ši-jroki krogi mesteca V. zagnali ,,iavi vik in krik. "Ha," so j modrovali, *'če bi bil igral na hant — in sramota bi bila popolna Rabelj išče naslednika *. •-> t • 70-letni pariški krvnik Deib-ler, znan pod imenom "Monsieur de Paris" nestrpno čaka, da ga nadomesti naslednik. Čeprav je do tiska v splošnem molčeč, je ob nedavni oO-letnici svojega delovanja ven« ha rle priznal, da bi se sedaj, ko je spravil že okroglo -MM hudodelcev na boljši -vet. rad u-maknil ▼ pokoj. Star franc*, k i zakon daje vsakovrstnemu krvniku pravico, da >i sam ixhere naslednika. SaiiMi o nlahko iloloči. k«lo naj ga nadomestnje oh riljotini. Krvnički posel se r -plo-nem piMiedaje v družini od roda do roda. Toda IVib-ler ima >ina in i njim izumre rndbina, ki že stoletja opravlja njegov po-el. Tako je mo K. «t K. JCltNdTt: JE: "VRE ZA VEMO, DOM la KABODT 6t m Mrl attrmli pri dobri. poMeal ka wlrwtil HPnrt,< I i^mal la nwa«|Ml. "i"tate« mpMhi 0aM 4.1 ; irfrHfer pa takoj «m rojeva ia «W> 1« Wi ZararaJrS ar I l«hki» t* gSifl 4a S9HW) |aa^irta»ar. V Mla«ilaakna oMrika K. S. K J. a atrorl lakko naarajrja v ■lak. aa* Ur aa ra**▲* la SOr ca ruH "T la aataaa atalca. •lasi unnaalnlM i vaaklai dana aarafc'-a V riafaja aatl atra-ka aararnraana a raareda "A" m r*a*m 4a M5i« ki aata>aaaar«a BOLNIŠKA fHtliPORA: ZavarajrA ar lahka aa (IA k Me m te aH HM aa roaaajk. Ckal la ttukt aa« m lat atari lahka pnjacjr pilpaiaJrFa |la» Nad^uTkrt atari flaai la Bamk* aa praatt raek aaialjatb JaiMk baa aaaj laataa Mat -OlaaOa K. a. K. JHW, ki laaa-Mra vaak rta a la Aaaira. K. K K. Jrdaotl kat pravi Mtorl vdov la M««t. OihiM «aa aH Maalna aa ■■—ga« la lipl» podpora« orsaalaadje, pat radi ae la prt-I du|i takal. 4 V vaakl ^mrraakl Marllal v ZdraMk driarmk M morala kiti drattro, rpadajafta k K. a. K. JrdaotL KJevkoM la alaMlUl «ra«tra, ■iwdajofl—a k tej kataWMI podporal orgaalaartjl. aotaaorite ga; t* ha y k" oana K ra«ličnih di'partuieu-tili, kajti drugih krvnikov Francija nima. Samo oil leta HMKi, ilo 1011!) je hil brez posla. Tfdanji iližavni prc*lseil nanireT* veliki nasprotnik smrtne kazni in jc dosledno pomilostil vsakega na Hinrt obsojenega. Ko je leta 1909 pomilostil nekej^-.j. vee-I kratnep;a niorilca, pravTo j>o-;sa^t v rlovoski ]>od<»bi, je to v .javnosti zbu lilo takšno raxo-varartje, da so morali smrtno ! kazen tudi di jiinsko spet nve-rti. i Monsieur de Paris pa se Inli-jko ponaša s tem. da ni še nobe-j ni ženski odd robi l »lavo. kajti ! od» leta 1 so še vsako na j smrt obsojeno žen*Tco na Fran-!cos^com pomilostili na dni?n kazen. Evropec med Elskimi Znani danski polarni razisko valeč in pisatelj Peter Freu-cheu. ki inn ji* postala Arktida dnl^a domovina, se jc tam poročil /. mlado Kskimko in je živel ž njo v petnajstletnem ' srečnem zakonu. Epidemija I l Jiripe, ki zaJiteva med Hskimi posebno težke žrtve, je pobra-; la tudi Freuclieuovo ženo, naj kar se j<- raziskovalec, iki ji- bil; v mra^u izgubil eno no^o in nosi leseno protezo, vrinil na! > Dansko. Tu se je čez nekaj časa poročil z neko rojakinjo,} J da bi »-se lažje vživel v svojo I staro domovino. Dolsjjo na ni vzdržal na Dan-t skem. Hrepenel io čedal je bolj po svoji drn«?i polarni domovi-t ni in ko" so i?a njeirovi pri^n-| tri ji pozvali, naj bi se udeležil | nove odprave na. (jrenlandijo, ije sicer ta pre«llo» odklonil, preselil pa -se je kmalu potem v sporazumu s svojo ženo v (irenlandijo. . Tam živita sedaj zakonca lined h!>'kimi (pravo piir-t<>lo\ sko življenje, 'ki skoraj nima jdotikov z evropsko civilizaci-!jo. Tako je prišla pred nedavnim na Dansko vest. da sta | Fi euclienova priteklo polet j« na neki raziskovalni odpravi j v m t ran jo ^irenlamdijo samo za las n šla smrti. Trm jn je presenetila popljiva. Morala sta prebrati in preplavati sedem ilenx'ili rek, ki so bile prej samo notoki, več dni sta liila brez vsake brane. Šele eskimski prij:itelji, ki so bili v skrbi b zavoljo njune dolge odsotnosti, eo ju v največji sili rešili in spravili na varno. Preuuhen poroča s jki-nosonr, da se je njegova žena Magdalena vživela v eskimsko o kol, je skoraj že tako, kakor njegova (Mitkojnai žena Xara vana in da je prevzela eskini ske šege in navade. Treba pa je bilo skoraj junaške ljuliezni, da um je sledila v Arklido. Kskimom je, kakor piše Fniielion. pogled na Kvropei« •še vedno tako nenavailen. da H1 zbirajo vsak večer, zlasti pa otroci, pred njiju kočo iu opazujejo, kako se slačita, fv bi se hotela oba belokožea tej radovedm str odtegovati, bi svoje e-kiiHske prijatelje samo lezil-a, zato jima in* preostaja driii^o. iie.no da se vs-ik večer slačita pi. d zbranimi ljudmi. ADVERTISE IN * - r.i AS MARnnA1' •"'I'........... . '.'.'"...........Mlin- ■ ........................-i I.II'-_-^'llli'-__'•«• ■ IMIII'- !#»»■- 'llllMI'1 ■■lllllil* •»•»»PI'"' "'ISiKlI'1 'Olfllflll' 'l||f| Romani... Sp i s i... Povesti * M.AKHO SENJANIN. SI.OVENSKI ROBINSON.... 73c ^gT^^L^ "w )) " mM-1 a (t MATERINA ŽRTEV. 2« strani. Orna ............. -«• ^Al I1VI SI DVFMFP llllAn MM ihAf )l Zauiiuiva ia»v«d 1« daliuallif^keea «vljrt.ja. C-V— // Lillll Vmllllll (( (Anton Brezo vili k) l\ ■FiW|I ZalIIUI \\ MI.AOl.M SRCEM (par krasnih Mit piaaU-IJa . . 1) // Mrška)..................................................f5r /ibirka najbolj-ili kratkoeasntr iz 1) Spisal Miguel Cervantes )) milijonar brez denarja, mmai c. ^.-nov — . trani.........r»t> (( \ Upa Opfcnbfia. 312 strani. l'eu ............... 75 )To je klasično delo slavnega / J>u skrajnosti napet ruiuan 1 x lumleriifga Vfcpauskega pisatelja. To je sati- ) iivijeuja. oppeuiieim je mani ai.^ki n- wdf^nv mkoi m wn\ j 1 ® }. «.••• ! fl an«i»laif imzuan |h» «elem svetu. ! , IsiKOl..\j\V!SA I / ra na VltestVO, ki je se veiluo V Spisal v. M. <;a«S,in. lis atrani. Centi ________ .SB /liotelo ohraniti svoj ponos in / MIMO ŽIVUENJA, S v an Cankar. 230 str. Junak1 »«ra nmiana hltulljo in tavajo skoal 1 (veličino, pa se ni zavedalo, da ) i Ce,,a ^ ^.".»"ji"' y9Vn>lnyi " kV"kU' " """ ! že umira. »Don Kihot" spada \ I™*™1 ™ M i _ . ... / Spisal Janko Kač. 119 struni. Cena........CO med mojstrovine svetovne lite- ( .. . , nasa i.eta, spisal .Milan rugeij. 125 strani.— ntllPp 1 ko a+rani ) »P'^ Emerson Hugh. 20» sirarn. Ceaal.5l , ___H( p akl pisatelj najbolj ilm-a in bresohalrea a ttMiN mwn____ jg, L^ena /bc. »toji Mt^rjjirr. Ml *r- DeDfcJi * rB4llL ----■ • ■ P.aasloTBe p«^e*tl alavaega raak-ra |4- —»Lg ELBA, spiaal Fans! «a Cianai«. IU II n ■ |1 T aatHja raebu> knjiga ie dre. aaaaat * M1- atraaL Oaa —■■ -..... II ■ ■ W % ari ▼ aar«ti^ in "BrralM". j^iinjsr ^r:™; ^ . r«u§ki zlata«--- ^J^^JTSJTČ ZL SO^T* Spisal F. M. Dostojevski ---oa I teikkjiob T^lII^^^^rzzziS itinvi -—---—Nad 600 strani ^ - a ^ ti M /.r-I vaekale ta kajiga. -NJIra" te * -«arka-. >1'1 TUsklh pi-ateljev. - Opis ji »1.« je taraalt. ajrc»«e Miatt aa glakake Ofte ata ■ 1 Ingfcl aarrtaaL kat Jlk mm* mladeniča, ki je imel ie V naj- [I h aa^kk*. fuatlst hemmk» aa vaate aa sj(f»> aarrfltl rdlania aa« arlaa Mifl Me*ea. bolj rani mladosti na mnenja k I ** drU" —1» ELIZABETA. Bil MaiaMT.t JKTNOLA_He nenormalnostim. Opis je živa' II PRAVLJICE. FBA PlAVtU -----■•« lien in ne utruja kot nekateri Spisal H- Majar. lakraal la pra- dragunl romani Dostojevske- ...................- M ■rwWW.____. . 1 A -ml _ n. FRAFRECANOVE ZbOim---Me ■mrfai FUNT. apiaal Aaa- Seaaa —1 6 rilKMiai ^' » m m _ ^^jTSerr^^^ Cena FBVlC MED LXMUANCL Fa« laaa ll|(- te M . FBAVLJICE, Kiwotsik. II. rt raek. Ceaa...... .9 MALI LOBD. eplaala Pha. - f.i. oa JLTZ^JzT^ ................ i? Mtt. m BraM. C&m __ M tdj va&iat ad sera___j - TCTBQ FRED DCNAJEM _Ma Globoko aassoraaa poreA o otraka, kl gaaa KAJ _ „ . TATl€. spfaal Frawa Mak. Trda aea. M Mr. odljadaen tadaka. Mak Ja pftad aa^rUke J5L ™WJI. DOKTOB OBS. spisal Cmmm >B ▼acoje. Id ar poana rallk med boratlM M T" • BwM. Ceaa ---M Naš Izbore« prlMorskl ptaatelj aaas daje a tej reretl. pa« pa saa raaitkavaU la ved dotorka fcUo »a a»eta. kl M ta>el kajlirt dve po vrati, kl Jlk Ja paaa*:T "<«P Ctmm M tako Ure doMlSljijo kot Ja Ja ImH Fraaeea . mm**L fttiH »aia.lv* nHm.,r„ »i la kar Je gtavaa. skoro vse aje- LtellT ^^ ^ ,rt""'*i * aapaae« ao ae vreanWIe. Pred dolstai TISOO IN ENA NOC, S slikami, Velika _________ «»Met»HJI Je aaporedal letalo. -Hiwrla. pa- . , . D ^ MALBNBOSTL apiaal laaa BBi H 1M ammL let ▼ atratoafero itd. tadaja. Bros. 3 knjige. Cena......3.23 - —a Slovenie Publishing Company 216 WEST STREET new york. n. y. "CliXa KIBODA"-NswYoif ' Wednesday, January 25, 1939 BLOVENB TTUQOSLXVT DAILY SUEHERNI >c>c>f ^oocii včasih greši. DEMONSTRACIJE PROTI NOVIM DAVKOM SOMAN IZ 2IVLJEHJA ZA "OLAS NAHODA" PRIREDIL L H. = 33 ==r Potem pa gTe počasi dalje. Neizmerno je »rečen nad tem, kar je dosegel. Da je bilo to pri Gundinem pbahem značaj« že zelo m-niogo, je dobro vedel. In ravno njena plahost mu je tako zelo viseč. Ounda je nenavadno nemirna in zbegana, ko se vrne v vilo. Vpraša se samo, toak pomen bi imelo, da se ta mladi odvetnik za njo toliko trodi. Saj je vendar moral vedeti, da je popolnoma revno dekle; njej pa je bilo tudi znano, da je mogel svoje oicenje rkončati samo vsled dobrote bogatga strica. Kaj tedaj hoče revni odvetnik z revnim dekletom T Lahno vstajajoče hrepenenje eknša zadušiti. Noče postati imehka, da se ne bi rzgubila v nerodovitnih sanjal). To je ne bi nikamor dovedlo. Prihodnji dan je hotela zopet vprašati pri pisatelju, ako ima za njo kako delo. Ako človek ničesar ne dola, pride navadno na noumne misli. In v hiši je sploh niso pustili delati. Vedno ji govorili, da se naj^ odpočije in si dobro streže — toda v-času njenega bivanja vi vili se je že zredila za išest funtov. Ko pride v svojo sobo, se postavi ipred ogledalo in fio i ogleduje. Da — izvanredno dobro igleda, se je že izborno | ra-zvedrila in barva njenega obraza je tudi zelo sveža. Toda pri taki oskribi tx> ni bilo prav nič čudno. Nekolko vzdihne. ] $koda je vendarle, da je revna — sreča njenega življenja bo mogoče motena, ker je revna. Hans Roland pač ni mogel vzeti za ženo revnega dekleta. Njegova služba prav gotovo še ni mnogo prinašala. . Nejevoljna samn n*ad seboj, se obrne od ogledala in gre v obednico. In ttrka* najprej pozabi Hansa Rolanda in vse svoje majhne in velike srčne stiske. Življenje je prelepo, da bi si ga grenila z nepotrebnimi skrbmi. o o o Mr. James je s svojo s urno jo — pri njem je Že bilo popolno prepričanje — sporočil svojemu detektivu Hellerju. In Heller je čez eno nro že natančno dognal, kaj je s celo zadevo. "Mr. James, vašega mnenja pri najboljši volji ne morem •leliti," pravi Heller. "Ta nrož je v Berlinu poznan kot pošten trgovec. Njegcvo ime sem slišal že večkrat in tudi vam je gotovo znano, ker ste v borznem in bančnem1 življenju. Vendar pa bom takoj »topil v zvezo z bcrliivko policijo in bom po dobljenih obvestilih vse ostalo uredil. Med tem časom pa morava tega gospoda Werderja obdržati pred svojimi očmi. Seveda bi bil velik uspeh, ako se nama posreči odkriti skrivnost gentleman^kega zločinca, čegar delovanje policiji že dolgo čaaa zapira sapo." "Well, Mr. Heller, to je popolnoma moje mnenje. Toda stavim svoj stari klobuk proti tisoč dolarjem, da je bil ta pošteni gospod Wcrder, ki je na mene nameril revolver. Izgledal je malo drugačen, toda prepričan sem, da je on ropar. Preskj-bite vse dru^o; jaz ga bom imel pred svojimi očmi; well, naj me spozna. Mogoče se bom pa tudi mogel spoznati z njegovo hčerjo." Medtem iko je Fritz Heller iz Berlina prejel brzojavno ipo ročilo o Rudolfu Werderju, Mr. James pa hotelske dvorane ni več zapuMil in je bil na preži 'kot pe* čuvaj, je Rudolf Wer-der sedel sam z Joano v svoji sobi, Gunter pa je odgovarjal na došla pisma. "Zakaj pa bi že rad odpotoval?" nadaljuje Joana s pogovorom. "Draga Joana, brezpogojno moram zopet nazaj v Berlin, ker imam rešiti nekaj zelo važnih zadev. Rad bi te še neka j časa pustil samo z gospodom Bcrtramom, toda to ne gre. Pro-1 si m te tedaj, ne bodi huda, da prekinem tvoj lepi zimski šport,' toda potrebno je.** "Zakaj naj bi bila buda na tebe? Toda samo nekaj bi te rada vprašala, oče. Rada bi vedela, zakaj noče Gunter Bertra.ni, da ti povem, da sva »e spoznala Silvestrov dan. Pravi, da bi ti to vedel, da ibi pri tebi izgubil službo. To sem mu obljubila, toda nikakor ne n>orem tega razumeti. Samo dobro je, da ne ve, da sem ti o tem že prej povedala ** Globok vzdih se vrvi je iz "Werderjevih iprsi in pravi: "Mogel bi ti pojasniti Joana, ako hi hotel prelomiti dano besedo. Toda tega menda ne boš zahtevala." Joana odločno zmaje z glavo. "iN<\ oče — za nobeno oeno!" "To sem si mislil. Torej ne razmišljaj več o tem. Vse bo nekega dne pojasnjeno. Mogoče se ti bo samo povedalo, kadar pride čas. Izvedela boš prav gotovo, ali od mene ali od njega. Ali je dobro tako, Joana?" In Joana je zadovoljna s tem pojasnilom. Oče in hči si nekaj časa molče sedita nasproti. Nato pa Joana prime njegovo roko. 4'Oče, ali veš, kako v svoji notranjosti stojim proti Gunterju?" " Oče prikima. "Da, Joana, vem, da je tvoje sroe njegovo. Molčat sem, in čakal, da se vprašaš. In iz tega moreš razvideti, da to odobrujem. Sedaj prepustim t«4>i, da delaš, ko ti z«|x>-vedmje tvoje sroe." Joana zelo zardi. Vroče se ji poganja kri proti sencem. Oče je t "daj dobro opazil in se ni postavil proti njenim željam. Kaj pa Gunter? Ako jo tudi tako ljubi., kot ona ljubi njega? Ze Aoro verjame, kajti že pogosto se je imel 6e komaj v oblasti. "Oče, Ji vala ti. Da, Gunterja ljubim. In upam, da bo tudi on tebi nekoč več, kot pa samo tvoj sodelavec. O tem n« bova ve£ govorila, vse bo prinesla (bodočnost." Lnna vstaja na nebu ter razlije svoje srebrne žarke čez hribe in doline. . V globokem miru počiva pokrajina. Oče in hči gledata, držeč se m roko, na čarobno sliko, ki te nudi njunim oftem. . Nikdo ne i spregovori besede. Vsakdo gre za svojimi iMJft oriWnSA) KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS Prebivalci Ph ila« lei phi je protestirajo proti nameri občinskega sveta, ki hoče uve>ti triodstotni davek na prodajo. "JS. januarja : < *liuiu|»latu t Havre Con te di Savoia v Genoa 1. Miruarja : Ik-tiiixiiluixl v Jlaiuluirjc fet»rnarja : A«|Uitaiiia v I'tirrlfciurg Ktiiua v (ifiuitt S. februarja : Hamburg v IlaiiitnirK 1«. f,-bruarja : Alary v (Vrixniri; II. februarja: Kt-\ v «;»*m >a 1'arls v Havre \ 1.1. februarja : St. l^tuis v Hamburg Sat nrnia v Trst is. februarju: A«|iiitauia v <*lierl»oi;rg 1-'. februarja : llaii^a v Hamburg februarja: I Iv tie France v Hat re 24. februarja : lie ile Franee r Havre :M. februarja: tjueeu Mary v l'berlM>un* februarja : VuL-unia v Trst - vsa sovjetska vojska bo na novo zaprisežena. V sovjetski ftuciji je bil objavljen zakon, (ki ga je podpisal predsednik največjega sveta v sovjetski Rusiji Kaltnin. Zakon točno predpisuje kdaj in kako mora vsa sovjetska, kopna in pomorska vojska na novo priseči zvestobo. Ta prisega bo 2:i. februarja 11»39, t. j. na dan |21-letnice, odkar je hila ustanovljena "rdeča vojska." Novo besedilo prisege ^e od starega razlikuje po tem, da govori v zelo odrezanih stavkih, v katerih bo vsak vojak ali častnik s prisego potrdil, da je pripravljen za vsalko nezvestobo ali kršitev ukazov sprejeti vsako kazen, tudi smrt. Novi zakon uvaja tudi nov način za pri scire. Doslej je bila zaprisega vojske ena izmed velikih sovjetskih primli tev, ki jih je v Moskvi aranž-ral za prvi maj na rdečem trgu v Moskvi pred Leninovem spomenikom. Sedaj ni več Lenina, tudi na rdečem trgu se vojska ne «bo zbirala, ampak bo vstak častnik in vojak prisegel s tem, da bo lastnoročno pod-pisal tozadevni objav. Tako se je Stalin izognili prevelikemu zbiranju vojske v J Moskvi. miren zakon z dvema ženama. Jan Ijorni iz llelsingov je dokazal, da je mogoče z dvema ženama mirno živeti v svojem domu. Zagovarjati se je moral zaradi h i ga mi je. ko m* ji* izkazalo, da je istočasno poročen z dvema eenanra in da živi z nji-nm ter z otroki, ki jih ima ROCA PODRUŽNICA SŽZ. št. 84. Katarina pa je izpovedala, e ji je z napačnim imenom kot samec in se je leto dni pozneje z njo oženil. V maju 11M7 jo je seznanil z ženo, o kateri je takoj priznal, da ji* njegova zakonita žena. O!>e ženski rta drujra drugi ugajali in sta obenem z Janom odločili, naj bi živeli vsi skupaj. Po njunem pričevanju je skrben zakonski im ž in oče. vzor poročenega moža. Tudi ženi se nista med se hoj nikoli prepirali, t;iko pravita vsaj sanii tfiziavili >la. da sta z dosedanjim načinom- življenja [zadovoljni in da hočeta še na ,Mrve dalje o>tati rkupaf. To ua lic il«* Kram v \ llatn* -1. marca: Kuroim t Hremt'D — mar*-a: Hansa v Hamltiin; 24. uiarca: (JiMfU Mary v I *li»*» Im.iit^ -■"». man-a: Kes v lit'iina 'JX. marca : Kremen v Krcrntn marca : iH-utsclilan«! v llanilxirs najlepše ženske noge. Ameriški ^specialist za te-poto" seveda žensko lepoto, Charles (i. Oahie. ki proučuje to zadevo po naročilu neke ne\vyorš-ke ziiložhe za novo iz-črpno i|)iki vprašajte 57 BROADWAY :tg«-nt:t il M NEW YORK. N. Y. HAMBURG-AMERICA« LIKE I clHORTH GERMAM LLOTDE no imajo kratke meče in dol.ue kite. "Za nesrečo," pravi le-I>otni special ipt, 4 * smatrajo to linijo noir poirostoma kot h*jn» in idealno." Iz česar je razvidni*, ila so le]H>tni občutki zelo relativni, in »sicer tudi hulvarjih lažje študirati lepoto I Gablovi. in oblikovno mnogovrstnost ženskih nos; ne^-o kjerkoli dru-ifje na svetu. Tu je shajališče mednarodne publike. V severnih deželah naletimo češče na idealne noi^e kot celoto v Gahlovem smislu, nasprotno pa. je naleteti pri žen- Mož ceni naj!>olj nocre an-.skill iz sredozemskih dežel či»-«fleških žensk, ker .se povpreč-1 šče na vitke gležnje, ki jih ta-110 najliolj približujejo moder- ko cenijo, nemu, to je Gahlovcmu lepotnemu idealu. Te nosre se od- likujejo s poudarjeno v dolžino oblikovano, slokimi mečami in kratkimi kitami ob peti. Tej popoln obliki, ki jo je najčešče dobiti na Anirleškem, se približujejo tudi navk. Norrc francoskih žensk pa so je Madžarov urad za prevajanje ljubezenski:: PISEM. V Budimpešti si je iznadlji-va ženska izmislila nov |>i»klic, nojre Skandi-]o katerem veli izkušnja, da se bo dobro obnesel. Zelo nino^o n Mmlžark. ki popolnoma dniiračne. Običaj- razen svojega materne^a jtv.i- ka ne obvladajo nobenega dru-i^ei^a, ki pa rade potujejo v* inozemstvo, kjer prihaja potem poi^ostoina do >riH*aiij in seznanitev, ki ne potrebujejo mnoiro besed. Potem pa treba oditi domov in ni mogoče več uporabljati tistih izrazov ljubezni, ki nad*-mestujejo oh Mečanju vsako he