Maratonki
Cena 1 Din
Lite IV. (XI;), Stav. 28
Maribor, torek 4. februarja 1930
»rUTHA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltnam čak.iav. v Ljubljani it. 11.409 Velja meatčne, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulidi it. 4
Zlom komunistične akcije,
ki bi bila morala 1. febr. po ukazu iz Moskve zopet enkrat po celi Evropi, zlasti pa v Nemčiji, zažgati plamen svetovne revolucije, na katero še vedno zida moskovska internacionala, je očividen. Nikjer se niso mogli komunisti vkljub najresnejšim pripravam povspeti do kakršnekoli odločilnejše akcije, nikjer nobenega vidnejšega znaka njihove moči. Se celo v Nemčiji. kjer so danes izven Rusije nedvomno najmočnejši, in kjer so že več dni poprej skušali uprizarjati barika dne boje in anarhijo, so popolnoma pogoreli. Glavne njihove voditelje, tudi cele desetine poslancev, je policija polovila naravnost v njihovem ber linskem »glavnem stanu«, ostala čreda pa si ni vedela več prav pomagati, in tako je od moskovske centrale z velikim pompom napovedana svetovna revolucija zopet enkrat, kakor že ponovno doživela nad vse klaverni fias-ko. V drugih državah, zlasti pa v naši, pa sploh do resnih poskusov ni moglo priti, ker so oblasti — sedaj že precej posvečene v tajnosti komunistične organizacije in njenih akcij — te poskuse s potrebnimi varnostnimi odredbami v kali zadušile.
Tako se je ponovno z vso sigurnostjo pokazalo, da ne uspeva in da ne more uspeti prvotni in glavni načrt sovjetske Rusije odnosno moskovske internacijonale, pod katere pestjo danes ječi Rusija. Lenjin je takoj v pričetku svojega delovanja uvidel, da je uspeh revolucije v Rusiji zaslguran samo v slučaju, ako uspe revolucija po celi Evropi In tudi p0 glavnih državah ostalih kontinentov. To je bila ge-n,e.za ln ?Yrha komunistične internacijonale, ki je baš zato bila popolnoma in strogo centralizirana. V to svr-
*°Jf	iz	Moskve	trošilo	ogro-
mne milijarde v vseh evropskih državah. da celo na Kitajskem, v Indiji in v Ameriki za komunistično propagando, v to svrho se je — kakor kažejo najnovejši dogodki — posluževala celo falziflciranja tujih denarnih sredstev.
Toda po poteku desetih let je uspeh v velikem nasprotju z ogromnimi žrtvami na sredstvih in energiji. Ne ene sekcije tretje internacijonale ni na sve tu, ki bi izpolnila vsaj 5% nad, katere Je vodstvo v Moskvi polagalo v komunistične stranke posameznih držav. Komunisti niso usueli niti v svoji skromnejši misiji: da bi vznemirjali Evropo in jo ovirali v njeni konsolidaciji. Češkoslovaška komunistična stran ka n. pr. je bila relativno ena najmočnejših sekcij komunistične internacijo-
tf‘Pa tudi ona je v zadnjem času na ceh črti odpovedala. Danes so v posameznih državah od prej velikih komunističnih strank le še male sekte. Izgleda tudi, da je moskovska centrala Izgubila interes na tem, da bi za silne vsote vzdrževala v raznih državah ."ttlike kmmMčn* stranke, ampak
Pred konferenco v Parizu
KONČNA UREDITEV MADŽARSKIH REPARACIJ. — REDAKCIJA HAAŠKE-OA SPORAZUMA. — NAŠA DELEGACIJA.
BUDIMPEŠTA, 4. februarja. Madžarski listi javljajo, da bo pariška konferenca, ki naj končno redigira haaški sporazum v pogledu madžarskih reparacij in ki se pričenja jutri 5. tm., trajala največ deset dni. Loucheur je izjavil novinarjem, da težkoč ne bo, ker se bodo rešile le finančne in tehnične strani sporazuma. Madžarska opozicija prijavlja oster odpor in celo obstrukcijo proti sprejetju teksta sporazuma. Madžarsko bo v Parizu zastopal predsednik centrale madžarskih denarnih zavodov Ko-ranyi, ki je včeraj odpotoval v Pariz, z njim pa tudi pravni referent dr. Gaizago.
Baron Koranyi je pred odhodom izjavil, da bo pariška konferenca popolnoma in končno uredila razne nesporazume in vprašanja, ki izvirajo iz predvojnih dolgov, in način, kako naj Madžarska zadosti obveznostim. Določilo se bo, ke~ daj se bo izvršila emisija obveznic, s katerimi s« bo izplačala odškodnina optan-
tom v času od 1934 do 1966. Te obveznice bodo nosile 4% obresti. Tudi se bo določilo, na katero valuto se bodo glasile obveznice in kako se bo vršilo lom-bardiranje.
BEOGRAD, 4. februarja. Kot delegata Jugoslavije na pariški konferenci sta določena Gjorgje GjurK, poslanik v Londonu, in Konstantin FotK, vršilec dolžnosti generalnega političnega ravnatelja ministrstva zunanjih zadev. Kot strokovnjaka sta dodeljena Vlada Martinac, šef odseka v ministrstvu za notranje posle, in dr. Miroslav Ploj, pomočnik delegata pri reparacijski komisiji. Tajnika bosta Pavle Beljanski, tajnik ministrstva zunanjih poslov, in dr. Stojkovič, pisar v pariškem poslanstvu.
BUKAREŠTA, 4. februarja. Rumunijo bo zastopal rumunski poslanik v Londonu Titulescu, ki je včeraj prispel v Pariz.
Znaillna isiatra
inesa voditalia
KRAVALI V PRAŠKI MESTNI HIŠI.
PRAGA, 4. februarja. Sinoči se je vršila zopet seja občinskega sveta, v katerem komunistični zastopniki že, deli časa uganjajo obstrukcijo. Tudi sinočnja seja se je'pričela med velikimi kravali komunistov, odbornikov in poslušalcev na galeriji. Župan dr. Baxa je dal ugotoviti vse kričače in razbijalce po pultih ter jih je še trikrat pozval k redu, nato pa izjavil, da jih bo izročil v kazensko postopanje. Proti koncu seje se je na začudenje celega obč. sveta dvignil eden najradikalnejših komunistov, dr. Polak, in izjavil: »Nmniri v današnji seji so me pronri-čali, da je obstrukcijska taktika moje
stranke zgrešena. Delavstvo ne mora živeti od obljub voditeljev, ampak zahteva pozitivno deio. Komunistična taktika v državi je škodljiva, ker samo vzgaja fašizem. Iz tega razloga prijavljam izstop iz komunistične stranke.«
Izjava dr. Polaka je izzvala "ih komunistih burjo ogorčenja in po dvorani so odmevali klici »fojb Socijalni demokrati in narodni socijalisti pa so p!~'vnli. Dr. Polak hoče ostati v obč. svetu kot divjak. Ker je prišlo do spopad™ med komunisti in soc. demokrati, je župan dr. Baxa zaključil sejo.
mednarodni sahousfci turnir u San Remu
V	trinajstem kolu je v živahnih bojih Kmoch premagal Romija, dr. Vidmar Italijana Monticellija, dr. Tartakower Arai-zo, Aljehin Colleja in Maroczy Orana, Abues Bogoljubova, Spielmann Rubin-steina, partija Yates-Niemcovič ie ostala remis. Stanje po 13. kolu: Aljehin 12, Niemcovič in Rubinsteln 9, Vidmar, Abues, Bogoljubov, Tartakower, Yates 7
In pol, Kmoch 6 in pol, Spielmann, Ma-roczy 6, Colle 4 in pol, Monticelli 4, Arai-za, Gran 3 in pol, Romi 2 in pol.
Tudi Južna Afrika omejuje vseljevanje.
V Južnoafriškem parlamentu je bil sprejet predlog, da se v bodoče prepre či vseljevanje v Južno Afriko iz dežel južne in vzhodne Evrope. Iz ostalih delov sveta bo priseljevanje tudi v bodoče dovoljeno.
se zadovoljuje danes z vzdrževanjem strogo ortodoksnih in brezpogojno poslušnih sekt. Mnoge komunistične stranke so zapadle v težko finančno krizo. V Moskvi sicer ne morejo zapreti oči pred grenkim spoznanjem, da so njihove sekcije skoro popolnoma odpovedale in da je Evropa zavrnila import komunizma iz sovjetske Rusije ter razmeroma naglo z njim obračunala. Kriva je moskovska inter-nacijonala sama, ki je nastopila pot revolucije mesto evolucije in je hotela Evropi nekaj vsiliti, kar ji je popolnoma tuje.
V	Rusiji sami skušajo komunisti izvesti svoj program popolne proletari-zacije vseh ljudskih plasti s skrajnim
nasiljem, z neprestanim prelivanjem krvi, z brezobzirnim dušenjem vsakega svobodnega mnenja. Vkljub vsemu terorju pa se pojavljajo vsled odpora ljudskih mas tudi tam vedno huj-še trzavice, čim bolj se konsolidira Evropa in čim več skrbi zadaja so\v jetom izvedba takozvane »pfatiletke* popolne socijalizacije vsega gospodar stva v Rusiji, tem manjše so za moskovsko internacijonalo perspektive, da bi mogel komunizem zagrabiti Evropo.
Naj bi bil letošnji 1. februar mos kovskjm mogotcem nauk, da pmokre-nejo svojo desperadorsko politiko vode realnosti in zdravega razuma,
Koncert peuskega zbora Glasbene (T)atice
V	spomin stoletnice rojstva skladatelja dr. Benj. Ipavca.
Včeraj se nam je predstavil pevski zbor Gl. M. pod taktirko novega zborovodje, g. profesorja V. Mirka, da dostojno proslavi spomin stoletnice dr. Benj. Ipavca. Saj sta bila baš oba Ipavca že koj izpočetka svojega skladateljskega delovanja z mariborskim pevskim pokretom v najožji zvezi. V svojem uvodnem govoru je gospod dirigent pregledno očrtal pomen B.
I p a v c a za našo pesem. Njegovo delovanje obsega vse dobe naše skladbe in pri njem opazujemo tudi razvojni proces, ki nam izsiljuje občudovanje. Še kot starček se je prilagodil modernim stremljenjem. Pomagal je takorekoč polagati temelje naši glasbeni prosveti.
Ta misel je bila izražena tudi v vzporedu. V prvem delu so se nahaja-B. Ipavčevi mešani zbori, kakor: Da sem jaz ptičica; Leži poje ravno; Zapuščen; Pod nebom širnim in E j, tedaj. Nadalje so sledili zbori predstavnikov sedanje dobe, ki se naslanja na Ipavčevo dobo. Slišali smo tri mešane zbore in si^r Kogojev Trenotek, Ravni-covo Poljsko pesem in Lajovčev J1 e s kralja Matjaža, dva ženska zbora s spremljavo klavirja, La-jo’-*"vo Pesem mlade čarovnice in Adamičev Poj, petelin!, potem še dva moška zbora, Devovo Svetla noč ter Krekovo Barčico.
V	zadnjem delu koncertnega sporeda so se nahajale narodne pesmi (za mešani zbor) v koncertni prireditvi in sicer Pavčičeva Narodna napitnica, Sončeva Kar si, Prelovčeva Ena tička priletela in Adamičeva Preizkušnja zvestobe.
Kakor vidimo, je bil program kar najbolj srečno in vsestransko izbran in je kot tak zasigural popoln umetniški užitek. In zbor? Nastopil je v tradicijonalnem številu glasov (okoli 90 izvajajočih) ter v discipliniranosti, kakor smo bili to vedno vajeni. Glede proizvajanja pa hočemo in moramo povdarjati topot prijetno občuteno' naravno deklamacijo ter smiselno kulturo besede. Do veljave je prišla vsa krasota našega jezika ter vsebina pesnitev. Petje je bilo to. kar mora biti: neprisiljeno predavanje. Pevcem se Je poznalo, da so se vglobili v vsebino. To se je preneslo tudi na občinstvo in uspeh je bil enodušen in topel aplavz, ki čestokrat kar nehati ni mogel.
Dirigent, profesor Mirk, je lahko zadovoljen s svojim prvim nastopom na tukajšnjem koncertnem odru. Zasluži za svojo veleuspešno delo vso hvalo. Je zelo soliden in vesten zborovodja, ki se žrtvuje hvaležni nalogi
n lh? j i»
z veliko ljubeznijo. Pozabiti tudi ne smemo obeh. že priznanih zborovih solistov, tenorista g. J e ž a in baritoniste g. F a g a n e l j a, kakor še oso-bito pianistinje gdč. Pertotove. ki je spremljala oba ženska zbora. V njej tiči izrazit umetniški talent.
Bil je zelo lep koncertni večer, ki bi si bil zaslužil napolnjeno dvorano, ako ravno ne morem reči. da bi bil obisk slab.	_______	H-	P«
Radi prekoračenja moje
brez potrebnih dokumentov je bilo te dni aoriratiih in včeraj policijske tm Komi-spii^tu v M-Hboru oddanih *opct troje
"SffgBTi
namafset^rrc c’ if "* nr-jul,
'v jvfaTtnorfl, menrir. 193H
Is Trsta in Gorice
Mariborski in dnevni drobiž
Tajništvo na tržaSkem municipiju je po tehniško-upravni reformi preurejeno tako, da odpade podtajniško mesto, katero je zavzemal dr. A. Petronio. Radi tega je moral oditi v predčasni pokoj. Za novo razpisano tajniško mesto se je javilo že enajst kompetentov. Službo bo dobil seveda regnikolo. Vpokojitev dr. Petronia se v Trstu mnogo komentira, zlasti, ker je dr. Petronio predsednik »Lege Nazionale«. Tako je pač, da domači italijanski uradniki odpadajo. Po upravnih, sodnijskih, in drugih državnih uradih, po mestnih in privatnih povsodi dobiš v vseh višjih in nižjih službah ljudi iz starih provinc. Kmalu bodo italijanski domačini po številnih tržaških uradih »bele vrane«.
V vojaške in iavnovarnostne svrhe potrosijo obmejne pokrajine leto za letom ogromne svote. Iz poročila tržaške pokrajine o lanskem poslovnem letu je razvidno, da je preskrbela doslej primerna poslopja za nastanitev orožnikov v Dolini Tržiču, Zavljah, Nabrežini, Gradežu, Devinu, Trstu in Lokvi, v Šempetru in Postojni pa je zgradila nove vojašnice za orožnike s potroškem enega milijona in ■400.000 lir. V Trstu v ulici Hermet se gradi nova orožniška vojašnica, ki bo stala 1.300.000 lir. Gotova bo v par mesecih.
*
Uvoz riža v tržaško luko znaša na leto okoli 570.000 kvitalov. Največ ga pride iz angleške Indije in iz Trsta ga gre največ navadno na Poljsko. Predlanskim je dobila Jugoslavija iz Trsta riža 87.105 kvintalov. Konsum riža v Trstu je veiik. Ker je južno prebivalstvo od J.
1919.	dalje v tržaškem mestu rapidno narastlo, se proda zelo mnogo »paste« in trgovci pravijo, da bo prodaja »pa-šte« kmalu dosegla prodajo riža.
*
V Puli so bile zopet razprave proti mornarjem, ki so pobegnili v ameriških pristaniščih z italijanskih ladij. Obsojenih je bilo in contumatiam trinajst mornarjev na zapor do osmih mesecev in globo do 160 lir. V tržaškem mornariškem ob-sežju so lani narastle dezertacije na 1829, iz zadnjih let skupno jih je že nad Štiri tisoč. To je posledica brezposelnosti, da si poiščejo s službo na prodo-vih mladi ljudje pobeg na ameriška tla, izognivši se tako izseljeniškim zakonom in plačilu drage vožnje. Med dezerterji so seveda tudi monarji iz starih provinc.
*
Lani v novembru je bil obsojen poštni uslužbenec Miloš Pasguale v Puli na 7 let, 7 mesecev in 12 dni zapora, ker si ie pridržal iz dveh poštnih pošiljatev 2014 lir. Nato je izvedela sodna oblast še za drugo Milosovo poneverbo v znesku
mariborsko gledališče
Torek, 4. februarja ob 20. uri »Netopir«, ab. A.
Sreda 5. februarja ob 17. uri »Semenj v Sevilji«. Prireditev. Slov. žensk, društva.
Četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Netopir« ab. C.
Zanimiva poljska drama v marlb. gledališču. V kratkem se vrši premijera skrajno zanimive in efektne poljske drame »Sneg« v marib. gledališču. Drama, ki jo je spisal znani poljski dramatik Przybyszewskl, je imela povsod, kjer se je vprizorila, tako tudi pred leti v Ljubljani, zelo lepe uspehe. Mariborsko vpri-zoritev režira g. Kovič J.
Svetovno znani ruski groteskni teater »Sinja ptica«, ki polni povsod hišo za hišo, gostuje tudi v marib. gleda'išču v drugi polovici februarja.
Netopir
Straussova komična opera »Netopir« je delo z višjo glasbeno ambicijo, v njenih vlogah nastopajo drugod priznani o-perni solisti, zato ni prav, da se je pri nas spremenila v opereto in odigrala brez potrebnih zares dobrih pevcev. Tam je petje prvo, igra drugo. Pri nas je drugače: igra prvo in petje drugo. Re-žisier g. Skrbinšek se je potrudil po svojih najboljših močeh in je kot inscena-tor in grupator izvrstno uspel, kot pl. Eisenstein je pa bil premalp pevec, da bi
2450 lir. Pri razpravi 23. pr. m. je bila izrečena nova obsodba, ki se glasi skupno na 8 let, 5 mesecev in 7 dni zapora z odpustitvijo enega leta po zadnji amnestiji. Miloš je že pred prvo razpravo pobegnil v inozemstvo.
*
Kljub vsem pretnjam so še povsodi šolski otroci, ki niso vpisani v bajilsko organizacijo. Sedaj pa je odredilo ministrstvo za narodno vzgojo, da morajo šolska skrbstva po vseh pokrajinah poskrbeti, da bo povsodi toliko balilov, kolikor je šolskih učencev. Posebno ob meji se morajo vpisati v fašistično or-ganizacjjo vsi dečki in vse deklice. Šolski skrbniki morajo tekom letošnjega marca poročati ministrstvu, da so izvršili njegovo odredbo.
*
V goriški pokrajini, zlasti v Gorici in okolici, narašča opasno brezposelnost. Na prefekturo in na fašistično delavsko organizacijo prihajajo neprestano vprašanja, kedaj se prične kako večje javno delo? Zato pa sedaj razglaša fašistični tisk, da bo cestnih del v deželi za svoto nad 3 milijone po raznih krajih, največji potrošek, to je 886 tisoč lir, odpade na Trento. V načrtih so tudi mostovna in obrambna dela ob rekah in hudournikih. Ali vse to še vedno proučavajo kompetentna ministrstva. Ko bodo dela razpisana, bodo pa, kakor navadno, goriški delavci pri sprejemanju zadnji.
*
V Štandrežu pri Gorici se je vršilo kmečko zborovanje, na katerem so razpravljali tudi o razlastitvi zemljišč v svrho razširjenja bližnjega vojaškega letališča in novih železniških zgradeb. Zastopnik fašistične deželne zveze goriš-kih poljedelcev je poročal, da potekajo pogajanja glede razlastitve med zvezo in oblastim povsem ugodno. Štandrežki kmetje so vzeli to na znanje, vedo pa tudi, da lastniki zemljišč, ki so bili oškodovani po zgradbi letališč v raznih krajih dežele, še danes čakajo na pripada jočo jim odškodnino. Na Lijagu pri Šem1 pasu so odstopili kmetje za letališče 350 njiv, od katerih morajo še vedno plačevati davke, pridelke na letališču pa daje vojaška oblast v zakup!
#
V Tržiču je bil izročen prapor bivšim dobrovoljcem in bojevnikom. Ob tej priliki je kričal conte Valentinis, da je Jadran še preveč grenak in da je tam ob njem italijanska zemlja, ki je še vedno v barbarski sužnjosti. Mirovati nočejo, dokler ne napoči dan, ko bo vihral ta prapor z vsemi praporji italijanske domovine visoko na stolpu italijanskega Splita... Pred par dnevi je bilo v Trstu zopet veliko predavanje o italijanstvu Dalmacije.
ga oživel tako, kakor bi bilo treba. Pevsko polna sta bila pravzaprav samo Ro-zalinda gdč. Udovičeve in Alfred g. I v e 1 j e. Igralsko dober, čeprav pevsko ne dovolj močan, je bil g. Pavle K o-vič v vlogi jetniškega ravnatelja Franka, a debutantka gdč. Renči je v a je v princu Orlovskem pokazala, da ima sicer lep. simpatičen in tudi precej izšolan glas ki pa je za gledališče dosti dosti prešibak. Do veljave ji ni mogel pomagati i)iti dirigent g. Herzog, čeprav jo je • orkestrom na vse načine1, podpiral. Še manj je pa bil njen nastop sicer posrečen, ka/.i hila je že po zunanjosti taka preveč ženska da je bila disiiuzija včasih naravnost mučna. G. Harastovič je odvetnika dr. Blinda preveč karikiral; bil je prej židovski trgovski agent kakor
—	advokat; za smeh ie pa dobro poskrbel. G. Blaž je dr. Falkeja posrečeno odigral, pevsko po vlogi ni bil kos. Gdč. Fratnikova je kot Odela, Eisensteinova sobarica, znova potrdila, da na odru vse preveč igra in premalo živi ter da tudi pevsko še ni uravnovešena. Sijajen tip pa je ustvaril g. D a n e š kot jet-niški paznik Frosch. Prekosil je celo svojega Švejka in Ožbalta v »Radikalni kuri«, ter dosegel vsesplošno priznanje. — Zbor je bil dokaj okreten, orkester discipliniran in bi bil celotni »Netopir« lahko prav dober, če bi, da, Če bi bil pevsko boljši. Takega kot je, ni mogoče u-vrstiti med uspehe. V drugi polovici sezone sn»n ^xu - nekako stagnacijo. Zakaj?.	,	-j-r.
Za regulacijo Pesnice.
Reka Pesnica je skoraj v vsem svo jem toku, od avstrijske meje pri Sv. Juriju, kjer izvira, pa do Oslušovcev, kjer se izteka v Dravo, ena naših najbolj neurejenih vod. V dolžini 40 do 50 km povzroča ob vsakem deževju velike poplave, posebno spomladi in v jeseni. Pesniška dolina je zaradi tega za poljedelstvo "«vporabna; pokrivajo jo samo močvirnati travniki. Ker imajo zaradi tega prebivalci Pesniške doline in njenih obronkov veliko škodo, se je že za časa Avstrije delovalo na to, da bi se Pesnica regulirala in dolina osušila, a tozadevna akcija se je nadaljevala tudi po osvobojenju. Bivši mariborski oblastni odbor se je zato resno zavzel, a z deli ni mogel pričeti, ker je prej prišlo do spremem be upravne razdelitve države. Da bi se akcija kljub temu čim bolj pospešila, snujejo sedaj vse prizadete občine poseben odbor, ki bo predložil vse predloge in dosedanje načrte banu in ministrstvu za poljedelstvo in za javna dela. Dela se pa tudi na tem, da bi k regulaciji vsaj deloma prispevali tudi zainteresirani lastniki parcel. V interesu narodnega gospodarstva bi bilo želeti, da bi akcija čim-prej uspela.
Izprememba posesti v Studencih.
Znani gostilničar g. Senica je prodal svojo hišo in gostilno g. Špureju, gostilničarju in mesarju v Framu, za 360.000 Din. G. Fazarine, vinski trgovec v Celju, je kupil od g. dr. Juriča hišo in posest Na obrežju v Studencih za 300.000 Din. —
Občni zbor pogrebnega društva v Studencih
se je vršil ob primerni udeležbi minulo nedeljo popoldne v gostilni Uran. Društvo že obstoja šest let in ga vodi~ves Čas g. Srečko Vokdč. Število članstva narašča od leta do leta. Lani je štelo društvo 442 člana ter imelo 12.000 Din dohodkov in 8.000 Din stroškov. Premoženja pa ima nekaj nad 40.000 Din in sicer okrog 8000 v inventarju, drugo pa v gotovini. Društvo oskrbuje svojim umrlim članom dostojen pogreb ter plača tudi mašo za-dušnico in zvonenje. Člani plačujejo po dva Din mesečno članarine; za 2 otroka Da se plača po 1 Din mesečno, za 4 pa 2 Din. Na občnem zboru je vzbudilo splošno pozornost poročilo, da se je Mestgj po errebni zavod lani pritožil na oblast, češ, da društvo izvršuje pogrebe, ne da bi imelo za to obrtno koncesijo. Seveda pa ta pritožba ni imela nobenih posledic. Zakaj društvo oskrbuje pogrebe le za svoje člane, ne pa za druge, četudi je bilo že večkrat v to naprošeno. Vsa poroči^ društvenih funkcijonarjev so bila soglasno odobrena in je bil tudi soglasno * rcn ves dosedanji odbor. —
Nova okrajna cesta Št. lij—Zg. Kungota.
Naš obmejni Št. Ilj pogreša dobre prometne ceste z Zgor. Kungoto, ker je treba sedaj napraviti velik ovinek čez Pesnico in Lajteršberg. Sedaj izdeluje okrajni cestni odbor mariborski nov načrt za zgradbo najkrajše in najugodnejše cestne zveze naravnost preko hribov od Št. lija in od Robnika proti Zg. Kungoti.
StrossmayerJeve spominske proslave
so se vršile danes na tukajšnjih srednjih šolah s koncertnimi točkami, slavnostnimi govori in deklamacijami.
Kaj ]e z loterijo za zgrabdo Doma ubogih?
Že leta 1925 razpisana loterija za zgradbo Doma ubogih v Mariboru še do danes ni realizirana in sploh ni nobenega glasu, kaj se namerava storiti. Ker imajo kupci teh dragih srečk pač pravico zvedeti, kedaj se bode stvar realizirala, prosijo, da oblast napravi red in se stvar reši na način, da bodo vsi zadovoljni. Rešitev pa naj se razglasi v vseh dnevnikih.
Ogenj
ie izbruhnil dtres ob četrt i?a 5. 7jutr«t v v.annvaini Lujize O. v Vetrinjski ulici 26. Marinirano je bilo gasilno društvo, ki pa ni imelo :.ič posla, ker se, med tem prizadeti v zvezi z drugimi stanovalci v hiši posrečilo ogenj udušiti.
Ponočno razgrajanje
vinskih duhov je zadnji čas skorO na dnevnm redu, posledica premočne lanske kapljice. Sinoči pozno večer je v neki gostilni na Slomškovem trgu razgrajal neki Ivan G. tako hudo, da so se celo pasanti zgražali in da so ga morali vreči iz gostilne. Ko je prišel stražnik, je imel G. v rokah celo odprt nož. — V Linhartovi ulici pa sta krog polnoči neki tkalski mojster in neki kurjač tako močno kre- j gala, da sta zbudila okrog stanovalce, ki so ju pozivali k miru. V odgovor je eden ! izmed njih razbijal po vratih neke hiše tako, da je razbil steklene šipe na vratih, pri tem pa se sam tako težko rani! na roki, da so ga morali spraviti v bolnico. Ko bi ljudje znali pri pijači si obvarovati razum, koliko nesreč bi bilo manj.
Aretiran ubegii kaznjenec.
Danes 30-letni Rudolf Arbeiter iz Sv. Lovrenca na Poh. je bil 1. 1928 radi beg-stva iz vojske obsojen na 3 leta robije in je sedel v sodnih zaporih v Zagrebu, odkoder pa je kmalu pobegnil in se klatil potem po Avstriji Nedavno pa s? mu je stožilo po rojstnem kraju, kier pa so ga
3.	tm. orožniki izsledili, aretirali in izročili v Maribor vojaški oblasti. Ta ga je pa oddala polcijskemu komisarijatu v svrho oddaje zagrebškim sodnim oblastim. Danes so ga tja instradirali.
Stara znanka policije je Jožefa K., stara 26 let. Dne 30. jan. je bila aretirana radi tatvine, radi suma tajne prostitucije oddana v bolnico, danes pa so jo oddali sodišču radi izvršene tatvine.
Vsi na semenj v Seviljo,
—	da vidite, kako se godi tujcu, ko pride v špansko deželo. Zabavali se boste in smejali pri veseli pustni spevoigri, ki so ji vpletene melodijozne arije in lepi plesni nastopi. Tudi oprema igre je prav lepa. Predstava se vrši jutri 5. t. m. v Nar. gledališču v prid počitniške kolonije na Pohorju. Začetek ob 17. uri, cene dramske, vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni. Ne zamudite prilike, privedite deco!
Občni zbor Zveze privatnih nameščen* cev Jugoslavije,
podružnice Maribor bo danes v torek v mali dvorani hotela »Orel« z začetkom ob 20. uri. Članice in člani se pozivajo, da se občnega zbora sigurno udeležijo. Odbor.
Krajevni odbor D. Rdčega Križa v Lajteršperku.
Ker prvič sklicana redna letna skupščina dne 19. januarja ni bila sklepčna, zato se vrši v nedeljo, dne 9. februarja ob 14. uri v gostilni g. Požauko v Košakih druga redna letna skupščina z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konštatacija sklepčnosti, 2. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo, 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev predsednika in najmanj 6 članov, 5. Volitev tročlanskega nadzornega odbora, 6. Slučajnosti, predlogi in nasveti. Člane vabi k udeležbi odbor.	369
StreUačka družina v Mariboru (oblastna in lokaina) priredi svoj redni občni zbor v sredo dne 5. t. m. ob 20. uri v vrtni dvorani »Pri zamorcu «v Mariboru. Vsled izredne važnosti dnevnega reda vabijo se mariborski člani k številni udeležbi. Potrebno je tudi, da se zbora udeležijo vse zunanje streljačke družine po delegatih ter predsedniki pripravljalnih odborov. Odbor.
362
Občni zbor automobMskega kluba sekcija Maribor.
Redni Člani automobilskega kluba sekcije Maribor se s tem še enkrat opozarjajo, da se bo vršil letošnji občni zbor v nedeljo dne 9. februarja ob 9. dorp. v hotelu Meran.	357
Zdravniško druSflvo v Mariboru obvešča tem potom vse svoje člane, da se vrši dne 16. februarja t 1. ob 17. uri redni letni občni zbor v restavraciji »Pri orlu«.	363
Trgovski gremi) ponovno opozarja na današnji sestanek trgovcev, ki se vrši nocoj ob 20. v rdeči restavracijski dvorani hotela Orel. 366 Velika kavarna danes tombola z visokim denarnim dobitkom. V sredo kabaretni večer. 367
‘ V M a rTt? o r«, 3ne '4. TT. im
■P'.......  mi.	fiaM—
W*rlfoffWT VfTF1?^TW im
"™- ■■■tinii rii ii ii	'...- n —ritn
Šolska izobrazba danskih kmetovalcev
Po A. P. Jacobsena, kmetijskem jftašeju — priredit J o s o.
Verina danskih kmetovalcev konča svpje šolsko izobrazovanje s trenutkom, ko zapuste osnovno šolo. Prav malo jih je, ki obiskujejo potem še nadaljevalno 'šolo. Kjer je prilika za to, pa gre vendarle znaten > odstotek kmetovalcev na ljudske univerze, kjer je možnost, pa tudi v kmetijske šole.
Smelo se trdi, da je osnovno šolstvo na Danskem dobro; vsporejati ga moremo z onim drugih zemelj enak© kulturne stopnje. Vzlic temu pa je tvarina, ki se poučuje v danskih osnovnih šolah do 14. leta, dokaj omejena. Po zakonu se poučuje tekom leta 41 tednov po 18 ur. Vsak razred ima največ po 37 učencev. Tipično za danske osnovne šole je, da ločijo učence v najmanj dva starostna razreda, za katera se vrši pouk — tudi ločeno. Poleg običajne učne snovi za osnovne šole naj bi se predavali še tile predmeti: zgodovina, zemljepis, petje in telovadba za dečke; dalje more biti v učni snovi še prirodopis in higijena.
S 14. letom konč obvezni obisk o-3novne šole. Da moremo presoditi obseg nadaljnega šolskega izobraževanja kme-tjške mladine, poglejmo najprej, koliko kmetovalcev se posveti vsako leto- na novo svojemu poklicu. O tem ni ustrezajočih številčnih podatkov, mogoč je le približni proračun na podlagi statistike o obratih, odnosno poklicih. V Danski je nekako 70.000 srednjih in velikih kmetskih gospodarstev (15 do 120 ha), kakih 135.000 malih posestnikov (0.55 do 15 ha) in 1355 veleposestev (nad 120 ha). Prva in druga skupina skupaj dasta o-koli 205.000 kmetskih gospodarstev. Ako vzamemo, da traja doba udejstvovanja gospodarjev povprečno 30 let, mora znašati letni prirastek novih kmetovalcev-gospodarjev 6800.
Nadaljevalne šole na Danskem obiskuje okroglo 11.000 učencev, med njimi nekako 600 kmetskih sinov.
Večerne šole raznih tipov imajo približno 18.000 učencev. Koliko je med temi bodočih kmetov, ni mogoče povedati. Odstotek le-teh bo prej ko ne zelo majhen, ker je znano, da je frekvenca večernih šol po deželi le zelo pičla.
Na ljudskih univerzah (prva ljudska univerza — oče ji je Grundtvig — je bila ustanovljena že leta 1844; opomba pisca) je vsako leto okoli 3000 kmetiških sinov. Tečaji trajajo navadno 5 mesecev. Kakor znano, ni njih glavni učni smoter pridobitev šolskega znanja, a še manj pridobitev gospodarskega strokovnega znanja po slušateljih.
Sedaj h kmetijskim šolam! Na Danskem jih je okroglo 20, vsaka povprečno z 20 do 150 učenci. Učni tečaji na teh učiliščih so samo zimski in trajajo navadno 5 mesecev. Vsi učenci so praviloma preko 20 let stari. Sprejemnih pogojev — razen starosti — ni, končnih izpitov absolventi ne polagajo. Kmetijske šole dajo letno okroglo 2000 mož strokovno izobraženega naraščaja, od tega približno 350 diplomiranih agronomov, ki so ali kmetovaci, ali so pa zaposleni v samostojnih službah.
Ko ocenjujemo te številke, ne smemo pozabiti, da je dosti absolventov kmetijskih šol, še več pa onih ljudskih univerz, ki presedlajo pozneje v druge poklice, ali pa ne postanejo nikoli samostojni kmetovalci. Točne cenitve o tem odpadku niso mogoče. Kot izhodišče bi odgovarjali približno tile odstotki, pri absolventih ljudskih univerz 30% 'kmetijskih šolah 20%.
Iz prednjega sledi, da absolvira danes približno % danskih kmetovalcev kmetijsko šolo, skoraj vsak tretji obiskuje ljudsko univerzo, na nadaljevalne šole pa odpade 10% kmetovacev, do-čim so večerne šole precej podrejenega pomena.
Ta. slika v svojem bistvu ni ravno razveseljiva in se najbrže ne vjema z mnenjem, kakršno vlada o uspehih danskih kmetovalcev v inozemstvu. Dalo bi se to pojasniti s tem, da je našel razmeroma majhen odstotek (za Dansko razmeroma majhen; opomba pisca) kmetskih sinov, absolventov kmetijskih šol in ljudskih univerz, ugodna tla za svoje udejstvovanje, bodisi kot samostojni vzorni kmetovalci, bodisi kot vodje do-
verjenih jim kmetijskih obratov, ali druge kmetijske službe. Seveda olajšujeta to dve drugi predpostavki: deloma prav visoki kulturni nivo kmetskega podeželja v splošnem, deloma enakomerni gospodarski pogoji. Tvorna sila in napredek danskega kmetovalca pa je odvisen brez dvomno tudi od samoizobrazbe potom či tanja dnevnih in strokovnih časopisov, predavanj, demonstracij in pa potom vzajemnega pouka med kmetovalci samimi.
Doba, katero preživljamo, pa gre s svojimi zahtevami preko doslej doseženega; zato vprašanje bolje poklicne izobrazbe kmetiškega naraščaja na Danskem in nič manj aktualno ko drugod.
Danska meri 42.927, dravska banovina (Slovenija) 15.675 stiriiaških km. Pazmerje prebivalcev je nekako 3:1 (Danska 3,434.555, Slovenija 1,020.757). Gostota prebivalstva na km* znaša na Danškem 80, pri nas 65.7. — Na Danskem je 33% prebivalstva, ki pripada kmetijsko-gospodarskemu poklicu, pri nas dosega odstotek kmetiškega prebivalstva menda okroglo 70. — Kakor sledi iz spisa, je na Danskem okoli 205.000 kmetijskih gospodarstev (brez velepo-j sestev), dravska banovina’ pa jih bo imela po zadnjih statističnih podatkih okroglo 150.000 (brez grajščin in sploh veleposestev nad 100 ha), če nastopi v Danski letno 6800 novih gospodarjev, potem bi znašalo njih število pri nas ob isti predpostavki okoli 5000 letno. — Dežela Danska ima za svojih 1,200.000 kmetiških prebivalcev — poleg visoke poljedelske šole v Kopenhagenu 20 kmetijskih šol, mi pa jih imamo za svojih 700.000 4, beri: štiri! In koliko imamo mi raznih drugih izobraževališč za kmetsko mladino?! Na Danskem je vsak
4.	kmetovalec absolvent kmetijske šole, vsak 3. ima ljudsko univerzo, vsak 10. kako nadaljevalno šolo. — Pri nas bo ob sedanjem stanju — procent šolanih ekonomov iz kmetijskih šol izven Slovenije bo zelo majhen — na vsakih 45 mladih gospodarjev komaj eden, ki ima kmetij-sko-šolsko strokovno izobrazbo, da o drugi, drugod pridobljeni izobrazbi niti ne govorimo. — Če pogrevajo danski merodajni činitelji vprašanje bolje poklicne izobrazbe svo;ega kmetiškega naraščaja kot pereče, kaj naj porečemo k temu mi? Mar držati roke križem, samo t.trnati in jadikovali? — Odgovor leži na dlani, njega pravilnost naj potrde čimprej z dejanji oni, ki so za to poklicani!
U 10 in pol dneua krog supta
hoče poleteti amerikanski izumitelj m tovarnar Hary H. Husted. Zgraditi si bo dal specijalno zračno ladjo in upa, da bo potolpel rekord »Groia Zeppelina«, ki je rabil za polet krog sveia 21 dni, za polovico. Startati nan eiava v San Francisco, odtam bi šel polfet preko Hongkonga, Sibirije, Moskve, Pariza, Londona v Newiundland in nazaj v San Francisco. Husted izjavlja, da je že dobil od ameriške vlade dovoljenje, da popelje s1 seboj 4 vreče pošte za Hongkong, Pariz m London.	,
Saholsfoo
Sokol maribor I.
Telovadne ure.
Člani: pondeljek, sreda in petek od 19%—21.
Članice: torek in četrtek od 19%—21.
Moški naraščaj: ponedeljek in petek od 17—,19.
Zenski naraščaj: sreda in sobota od 17%—19.
Moška dec a: — mlajša -in petek od 14—15%.
Moška d e ca: — starejša -in petek od 15%—16%.
Zenska deca: — mlajša —
17K, četrtek od 14—15%.
Ženska dec a: — starejša — sreda od 16—17%, sobota od 14—15%.
Ob nedeljah, od 10.—12., vadit. tel. tečaj.
—	V soboto 22. februarja, ob 20., čajanka v telovadnici.
- pondeljek
- pondeljek torek 16—
Sporf
klubi od črte Brod-Split, in »Izhodni ha-zenski podsavez«. Prvi ima svoj sedež v Ljubljani, drugi pa v Beogradu.
Da se zopet dvigne interes za hazeno, je savez sklenil, da priredi več medmestnih tekem. Tako se bodo v mesecu marcu in aprilu vršile mednarodne tekme Zagreb :Ljubljana; Beograd :Zagreb; Zagreb :Maribor in Beograd:Ljubljana. Čim se bo interes zopet dvignil, se bo pričelo prvenstveno tekmovanje poedi-nih podsavezov in kasneje tudi za prvenstvo države.
Kdaj prične poslovati mednarodna repa-racijska banka?
Kakor javljajo iz Pariza, bo medua-rodna plačilna banka v Bazelu pričela poslovati začetkom aprila. Razpis prve tranše reparacijskega posojila je pričakovati v maju. »Newyork Herald« potrjuje, da bo Amerika prevzela tretjino prve tranše, ki bo v celoti znašala 300 milijonov dolarjev.
V	Rumuniji bodo znižali kadersko službo.
Rumunskemu parlamentu je predložen zakonski načrt, po katerem se obenem s preureditvo vojske znižuje rok kaderske službe splošno na dve leti, le v orožni-štvu in mornarici ostanejo tri leta. Oo-zdaj je bilo v mornarici 4 ieta, v ostalih skupinah 3 leta. Vlada v predlogu obljublja, da se bodo roki v doglednem času še dalje znižali, čim bodo urejeni podoficirski kadri za vežbanje vojakov.
Vojaške smuške tekme na Gorenjskem.
Radi neugodnega vremena so bile tudi jugoslovenske medarmijske patruljne smuške tekme preložene na prihodnje leto. Od vsega programa velikih mednarodnih tekem so se vršile edino v Bohinjski dolini patruljne tekme naše armade na 26 km dolgi progi. Tekem so se udeležile po štiričlanskih patruljah, katerih vsako je vodil oficir, vse naše armije in pogranična četa, tako da je tekmovalo šest patrulj. Prvo mesto si je priborila V. armija (Niš), drugo mesto IV. armija (Zagreb) in tretje mesto patrulja pogranič-nih čet. Proga je bila že terensko, še bolj pa zaradi mokrega snega izredno težavna. Tekmi sta prisostvovala poleg lepega števila smučarjev tudi štab dravske divizije in zastopstvo Jug. zimskošportnega saveza.
ISSK Maribor v Ljubljani.
ISSK Maribor bo odigral svojo prvo letošnjo tekmo dne 9. februarja v Ljubljani. Nasprotnik je ljubljanski prvak SK Ilirija. Revažna tekma se vrši dne 16. februarja v Mariboru.
Otvoritev nogometne sezone v Mariboru.
Ker se letošnje prvenstvene tekme že zgodaj začnejo, so mariborski klubi pri-imorani meseca februarja odigrati radi treninga prijateljske tekme. Tako je ISSK Maribor sklenil tekme z SK Ilirijo, Kastner & Ohierjem iz Gradca in Austrio iz Celovca. Tudi SK Železničar je povabil graški Sportklub in Sturm v Mari-boT, SK Rapid pa GAK (Gradec) in KAC (Celovec). Letošnja spomladanska sezona bo potemtakem prav pestra in obeta dober in odličen šport.
ISSK Maribor, nogometni odsek, službeno.
Drevi ob 20. uri sestanek vseh nogometašev v telovadnici.
Reorganizacija hazenskega saveza.
Paralelno z razvojem nogometa se je začel ženski svet baviti po vojni z gojenjem hazene. Ta lepa ženska igra ima svoje korenine na' češkem, tudi pri nas je brzo našla svoje pristaše. Tako je bil v Jugoslaviji prvi klub ISSK Maribor, ki je ustanovil hazensko sekcijo že leta
1920.	Sledili so mu klubi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Zagreb je imel pred pai1 leti več klubov, ki so gojili hazeno. V zadnjih letih pa je interes za ta šport rapidno padel. To se vidi iz dejstva, da so v Zagrebu, Ljubljani in drugih mestih klubi ukinili svoje hazenske sekcije. Mogoče je to pripisovati tudi indolenci saveza samega, ki je bil v Ljubljani. Toda novi savez, ki ima sedaj svoj sedež v Zagrebu, si je stavil nalogo, da hazeno zopet dvigne na nivo izpred par let.
Dosedaj smo imeli tri hazenske podsa-veze: ljubljanski, zagrebški in beograjski. Iz različnih razlogov je bil zagrebški podsavez razpuščen. Ostala ste samo ljubljanski in beograjski podsavez. Toda niti ljubljanski, niti beograjski podsavez ni bil v stanu, izvesti prvenstveno tekmo vame. Novi savez v Zagrebu pa je sklenil, da se naša država radi prvenstvenega tekmovanja razdeli na dva teritorialna podsaveza in sicer »Zapadni hazenski podsavez«, ki ga tvorijo Šrsi
Dečščina, ki bo izplačane 1. 2430
Mesto Cincinnati v Ameriki je dobilo dedščino po neki Forence E. Weaver v iznosu 60.000 dolarjev. To je tudi za amerikanske razmere že lep znesek. Vkljub temu pa so obč. očetie sprejeli obvestilo o dedščini z zelo mešanimi občutki, zakaj oporoka določa zelo neprijeten pogoj, da se pred 1. 2430 ne sme porabili niti cent. Ako Cincinnati v ta pogoj ne privoli, pripade svota mestu Okla liomi. Kaj bodo očetje storili, se še ne ve. Računajo pač lahko s tem, da bo občina imela čez 500 let, ko se bo dedščina izplačala, pri 4%nem obrestovanju ogromen kapital 120 milijard dolarjev.
Duojčka, porojena u čoeh različnih občinah
Gospa Rimbertova v Gravalu na Francoskem je pričakovala radostni dogodek. Ko je bilo prvo dete na svetu, je babica opazila, da je na poiu še drugo. Ker pa je bil že prvi porod zelo težak, je iz previdnosti svetovala prevoz v porodišnico. Toda slaba cesta tja je pospešila drugi porod in morali so se ustaviti v občini Neufchatel, kjer se je že na avtu porodilo drugo dete. Srečni oče je moral v Neufchatelu prijaviti rojstvo svojega drugega sina. Redek slučaj rojstva dvojčkov v dveh občinah.
Najuečji krematorij Europe
so pričeli meseca julija graditi v Stražnicah pri Pragi, ki bo kmalu dograjen. Glavni del je štirioglata hiša z visokimi, ozkimi okni in z dvema velikima dimnikoma na sprednjih oglih. Je to ceremo-nijska dvorana na 400 m5. Na znotraj sli-či baziliki. Poslopje se dviga na položni visoki planoti proti vinogradskemn pokopališču. Je to danes največji krematorij na evropskem kontinentu. Stroški bodo znašali nad 7 milijonov Kč. Sežigalo se bo s pomočjo posebnih plinskih aparatov s prilično 2000 stopinjami vročine, dnevno se računa na 4 sežiganja. Stroški ne bodo mali, ker stane samo 90 m’ plina, ki se bo porabil v eni uri, 108 Kč. K temu pa še pridejo vzdrževalni in drugi stroški.
Svarilo pred izseljevanjem v Argentinllo.
G. Iv. F. Lupiš iz Buenos Airesa je poslal Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu obvestilo, da je žetev v Argenti-nijl bila silno slaba in da narodu preti smrt vsled gladu, večina živine je pa poginila. Zato svari pred vseljevanjem v to državo. Poljska država je že v decembru reducirala število potnih lietov za izseljenje v Argentinijo.
Detektiv pred oltarjem.
Policijski inšpektor v Madrida Je nedavno imel poroko. Istočasno ko njega, je duhovnik pri sosednem oltarju poročal še drugi par. Ko je inšpektor slučajno pogledal tja, je videl, kako je ženin elegantno oblečen, segel skrivoma v nevestino torbico, nekaj iz nje potegnil in skril v svoj /ep. Ko je duhovnik prišel ravno k inšpektorju, da opravi obred, ga je inšpektor prosil za trenutek potrplje* nja. Naglo je skočil k sosednemu otarju, zgrabil elegantnega ženina za ramo in ga proglasil aretiranim. Pri pogledu seje ugotovilo, da je elegantni ženin ukradel nevesti iz torbice 1000-pezetski bankovec. Ko so ga odpeljali, se je vrnil te* spektor k svojemu oltarju in »e dal poročiti. Se pred oltarjem ni mogel zatajiti svoje detektivske narave.
V	Rusiji zabranjena gradnja cerkvi.
Sovjeti so izdali naredbo, po kateri le na ozemlju Sovjetske Rusije prepovedana gradnja cerkvi vseh veroizpovedi.
fMtnV
mam
MmmMm'r*yfrwviiTWWm{
Nichtl Z6va«o
£ukcedla 3$ocqia
Zaradi večje previdnosti so se mu skrivale roke v rokavicah in njegovi lasje so izginjali pod čepico, ki 'mu je padala zadaj preko tilnika med pleča. Toda starka je iznova bolestno vzdrgetala.
Zagonetni gost se je naslonil s komolcem na pod-ročnik naslonjača, kamor se je bil spustil ob svojem prihodu; oko mu je zamišljeno blodilo po sobi. Oprema »obe je bila silno fantastična.
V kotu se je ostudno režalo mrtvaško okostje, ki so mu zaponke držale kosti, da se ni zrušilo na kup. Na ramni kosti mu je čepel petelin s črnim perjem, ki je zdajpazdaj stresel perotnice in preteče odpiral kljun. Ob znožju starke je dvoje kač sikaje dvigalo glave. Pod stropom so viseli nagačeni kuščarji, a na vrata fe bila pribita sova z razpetimi krili Na široki mizi so stali bokali, retorte in kotel za destiliranje, na ognjišču pa je v ponvi nad gorečim ogljem vrela čudna mešanica dišečih trav.
Čarovnica, ki je prebivala v tem brlogu, je bila po egipčanski šegi odeta v pisano lepotičje. Nihče ni vedel, kdo je in odkod prihaja. Nihče ji ni poznal imena.
2e dolga časa je bila tu, že leta in leta; prihajali so jo vpraševat za svet v neštetih slučajih; bali so se je zaradi peklenske moči, ki so ji jo pripisovali, in imenovali so jo »la Magna«, To je bila vsa njena zgodovina.
Menili so, da je Egipčanka; toda če bi bil dober opazovalec premotrll njeno lice, ne bi bil našel nobene izmed potez, ki zaznamujejo Egipčane, pač pa bi bil lahko našel marsikatero, ki je lastna Španjolkam...
»Al: veš, kdo sem?«
Starka je molčala.
»Lorenco Vicini sem, bogat meščan, ki ne bo gledal, koliko stane tvoj nasvet, da mu ugodiš...«
Čarovnica je zmajala z glavo.
»Pripovedovali so mi o tvojem znanju... in dasi moja kristjanska duša obsoja tvoje čarovnije, sem se vendar namenil obrniti k tebi... Daj Bog, da bi ne bi bi!o žal, da sem prišel semkaj... prvič in zadnjikrat v Svojem življenju...«
Mfga se je nasmehnila s tajnim smehljajem, ki ji Je z*igial okrog redkih zob, kolikor jih je še imela.
•Oho kaj pomeni to? . . . Ali mi ne verjameš?«
V tem trenotku se je splašil črni petelin in glasno pran1! s perotmi.
»A'iruj. Altair!« je velela starka.
'' Nato je nadaljevala z mirnim glasom:
»Že tretjikrat prihajate semkaj, mojster!«
Gost je planil preplašen pokoncu.
»Prvikrat... ah, že dolgo je od tistih dob! — ste me prosit sredstva, s katerim bi mogli moriti, iie da bi kdo znal, da ste morili... Sestavila sem vam vttsto smrtonosno vodico, ki vam je tako čudovito slu-h ,	1 je vodo, pa makar da samo nekaj
jsKapbic zamešanih v likvor ali v vino, odhaja miren i>in zdiav: veda, likvor ali vino ni dobilo nobene pose-Ibne barve, nobenega okusa, ki bi izdajal strup... Te-i den dm kasneje pa nenadoma prične človeka tresti... iC » *a n]rzlica’ zdravniki spoznajo bledenje v .možganih, a prekasno: človek umre v strašnem napa-. flu besnosti, umorjen od tiste vode brez barve in brez OKusa, oddaleč ubit od vode, ki ne prizanaša, ne da bi
vedel, kdo ga je umoril: saj niti ne vS, da je umorjen... Umrje, pravim, od skrivnostnega strupa, ki sem ga zvarila za vas...*)
»Drugikrat, mojster, ste me prišli prosit, naj vas rešim onemoglosti, ki vas je polagoma, toda z gotovostjo tirala proti grobu... Poklicali ste bili zdravnikov iz Francije in Nemčije, in nihče njih vam ni mogel vrniti sil, ki ste jih bili izčrpali... Dala sem vam steklenico tekočine, ki me je stala dolgih noči, da sem jo sestavila za vas... Mesec dni kasneje ste bili čili in zdravi kakor v časih svoje mladosti... Deset let je od tistih dob!«
»Ti si zares čarovnica!« je vzkliknil gost, in dolgo je drhtel od groze.
Starka se je nasmehnila, sklonila se čez tujca in nadaljevala:
»Prvikrat, mojster, ste dejali, da vam je ime Ste-fano, drugikrat — Giulio de Faenza, in danes — Lo-renzo Vicini... Dobro! Pa vam jaz povem strašno ime, tako strašno, da še ga sami bojite!«
Sklonila se je iznova in zamrmrala gostu to ime na uho. Ta pa je vztrepetal kakor davljen od železne pesti...
»Kakor gotovo je Bog v nebesih, preveč ti je znanega, čarovnica... Ti moraš umreti!«
Z bliskovito kretnjo je položil pest na svoje bodalo. Toda starka je iztegnila roko in ga zadržala:
»Ne bom umrla,« je dejala s čudno slovesnostjo v glasu. »Ne boš me ubil... Kajti moja ura še ni prišla... in niti moja usoda niti tvoja še ni dopolnjena... Ne boš me ubil, ker veš, da te nisem izdala... in da me še potrebuješ!«
Neznani gost se je zdel za hip razburjen kakor od dveh nasprotnih misli; nato se je njegova vznemlqe-nost polegla.
»Prav imaš, čarovnica; lahko bi me bila izdala, pa me nisi... zaupam ti! Toda to ime... To ime, kiti ga je razodela tvoja peklenska znanost...«
»Mojster,« ga je prekinila Maga, »to ime je bolj varno v mojem srcu, kakor v vaši lastni duši...«
»Verjamem ti!«
»Torej, mojster,« je zdaj povzela Maga, »ob svojem prvem prihodu ste me prosili smrti, ob svojem drugem prihodu — življenja... Česa zahtevate nocoj?«
»Ljubezni!...« je odgovoril človek zamolklo.
Drget je stresel starko. Njen bledi obraz je postal še bolj mrtvaški.
Ostri pogled se ji je zasvetil v čudnem plamenu. In bolest, neizmerna kakor trpljenje pogubljenih, ji ;e nskaj hipov izpačila opustošeno lice, dokler se mu ni polagoma vrnila njegova zagonetna brezgibnost. Tujec pa Je nadaljeval s strastnim glasom:
»Dala si mi moč, da morem moriti; dala si mi zdravilo, da moreni živeti; o Maga, Maga, daj mi da morem biti ljubljen!... Išči, delaj — zvari mi pijačo ljubezni... tisto božansko pijačo, ki ne bo samo razvnela zame njo, ki jo hočem imeti, marveč bo tudi razlila v moje žile potok strasti, žarečo lavo mesne sladkosti... Star sem, Maga, saj veš! Moja kri se je polagoma ohladila, toda še vedno me žeja poljubov in ljubezni... Ljubiti hočem, pa najsi bo samo še eno noč, najsi bo le eno uro... in makar da ta ura namah upihne moje brleče življenje, kolikor mi ga še osta-
*) To Je takozvana »aqua toffana« sloveč strup, ki so ga rabili Borgijci in čigar sestave ni bilo mogoče najti vzlic vsemu prizadevanju kemikov-struposlovcev.
ja... Eno noč ljubezni, Maga, in zakladov nasujem k tvojim nogam...«
Mag:, je zmajala z glavo. Gost je povesil rok«« ki jih je bil iztegnil proti njej.
»Ti ne maraš?« je vprašal trdo.
»Vaših zakladov ne maram! Pijača, ki govorite® njej, je zame igrača... 2e jutri bodo pripravljene kapljice, ki vam imajo za nekaj ur vrniti mladost...«
»Toda pomisli,« je povzel gost, »da mora tvoja pl* jača tudi storiti, da tista, ki sem si jo izbral, pozabi mojo starost... da vzljnbi tudi ona mene!«
»Vedeti moram, kdo je!« je rekla stajica * žalostnim vzdihljajem, ki ga ni mogla zatajiti.
»Kdo je?... Saj vem jedva jaz sam! V?del sem jo samo enkrat, danes šele prvikrat! Davi zarana še niti nisem vedel, da živi... Toda njena slika me je navdala z gorečo željo, da jo vidim... Bila je podobna angelu, Maga!!... Toda kaj je mrtva podoba, naj bo še tako čudovita, v primeri z neizrekljivo lepoto živega modela!... Videl sem jo danes popoldne... Skritemu v neki loži pri Svetem Petru, mi je bilo dano, gledati jo dolgo časa in opazovati natanko njeno prečudesno krasoto... Nikoli, nikoli, v vsem svojem dolgem življenju še nisem čutil enakega Čustva.«
»Nikoli 1« ga je prekinila čarovnica s čudno turobnim glasom.
»Ne, nikoli!...«
*In kako so dejali, da ji je ime?«
»Uboga deklica je, iz preprostega ljudstva... for-narina... kdo pa da je, in kakšnih ljudi, tega ne vi nihče...«
Starka se je zdrznila in si pritisnila roko na src«, kakor da bi hotela utešiti njegovo utripanje.
»In slika,« je vprašala z navidezno brezbrižnim glasom, »kdo jo je naslikal?«
»Mlad slikar... Rafael Sanzio z imenom... toda kaj za to!... Ali si voljna, Maga?... Ali hočeš storiti, česar te prosim?«
»hočem!«
»Koliko časa potrebuješ za to?«
»Mesec dni.«
»Mesec dni! Tako dolgo ne morem čakati...«
»Treba je!«
»Toda — ali se ti bo vsaj posrečilo?«
»Posrečilo se bo.«
»Bodi torej; čez mesec dni, točno ta dan, me bol zopet videla.«
»Pripravljena bom...«
Gost je vstal in stopil proti vratom. Preden pa Je izginil, je še enkrat zamahnil z roko, proseče in preteče obenem. Nato se je spustil po stopnicah, dospel do svojega spremstva in se po temnih ulicah napotil proti Svetoangelskemu gradu.
DospevŠi na trg, je stisnil vsakemu izmed mož, k! so ga bili spremljali, po en novec v roko. Ljudje so med zahvalami odšli.
Neznanec je čakal, dokler niso izginili; šele natb je krenil naravnost proti gradu, kjer ga je — nedvomno na znano mu parolo*) — straža brez ovir pustila mimo.
Kdor bi ga bil opazoval še nekaj minut, bi bil videl* kako se je izgubil v istem tesnem rovu, ki je zjutraj vodil Cezarja v nasprotni smeri. Skrivnostni izprehaja-leo je dospel iz kleti Svetoangeljskega gradu naposled skozi tajna vrata v neko spalnico v Vatikanu, kjer je snel svojo krinko... Slekel se je ter legel v široko posteljo okrašeno s papeškim grbom tiare in dveh ključev. Takoj nato je z majhnim kladevoem udaril na srebrn zvonček.
(Nadaljevanje sledi)
Mali oglasi
ki tlet togevekege aa reklamnega
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
Ym vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvtšuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Iičem
dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi lista.	f
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Sprejmem enega ali dva dijaka
na stanovanje. Naslov pove uprava.
Pozor!
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-liu B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Volkanizacljo
avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. Najvfije cene plača za staro tlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja slo, Maribor. Gosposka ulica 15.	1548
V	najem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi.	361
  NijbolJJi
dalmatin/ka vina,
kakor črno sladko vino in vedno s vel* morale« rib*
se dobe v
OslMMMaskl kl«M
v Maribora, Mesarska ulica 6 in VojalttflHu aU« 4. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Vidmar	818
Kontoristinja z malo maturo,
vešča strojepisja, sl. stenografije, in nemške korespondence išče službe. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod šifro »Začetnica«.	359
Dame pozor!
Škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje GovedlČ, Frankopa* nova ulica l(i Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev.	37
Kavarna v Zagrebu
na prodaj. Več pove iz prijaznosti Oset, Mariborski dvor.	303
Prodajalka manufakturne stroke,
zmožna slovenskega in nemškega jezika z daljšo prakso in spretna v občevanju z strankami, posebno kmečkimi, se išče za manufaktumo trgovino v Mariboru. Cenjene ponudbe z označbo dosedanjega službovanja je poslati pod »Manufakturistlnja« na upravo tega lista.	330
Krasne pletene oblek«
v veliki izbiri, po zelo nizki cen! prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Otvoritveno naznanilo!
Nemanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Maribora na Trga Svobodo 6 svojo
spedjalno trgovino raznovrstnih pisarniških potrebščin
Posebno si dovollujem opoiarjati na svoie lastne isdelke *titn*»iljk in kartotek znamke »SOFRA«, ki se jih že poslužujejo za knjigovodstvo In evidenco Številna podjetja Jugoslavije od malega trgovca do najobSimejlih obratov in na zalogo najmodernejših tipov »ADLER« pisalnih strojev. V« cene so konkurenčne, o čemer se blagovolite prepričati v moli trgovini.
T. Soklič, Maribor
TVORNICA KARTOTEK IN ŠTAMPILJK, ZALOGA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN IN ZASTOPSTVO »ADLER« PISALNIH STROJEV.
K»M0!i>iJ »Uotra« V Unbttaf*; predstavnik izdajatelja In urednik': Fran Br o ■ • v i 6 v Maribora. Tiska Mariborska tiskarn« d. A, predstavnik
Stanko D • t • 11 v Maribora.