6ITATELJI! Prosimo, poglej ni številke poleg naslova sa dan, kol Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Efst-flfaTettftlcffi wi — Bnm4 Qm Ibtte firftrmkn tttk. W mi the Pot Ottk» M Htm Ywt, N. L, wašm Art « C—gnm *t Unit kj lWt. | SS KKKAJ VBČ KOV 2 na dan dobivftU •. • C 'GLAS VAB ODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Imi^ll nK —Sdj hi pwnHat &TAJTE, KAR VAS ZANIMA 34. — Štev. 34. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 19, 1943 — PETEK, 19. FEBRUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL NEMČIJA V STRAHU PRED RUSI Sinoči je nemški propagandni minister dr. Josef Goebbels po radio govoril nemškemu narodu in mu povedal, da se mora pripraviti na velike žrtve, o katerih še nikdar ni sanjal, toda takoj nato je rekel, da se bo spomladi zopet pričela nova ofenziva proti Rusiji in podmorska ofenziva proti zavezniškim ladjam. Zatrdil je tudi, da bo zavezniški vpad v Evropo odbit. Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije IZ PRIMORSKE Italijani internirali duhovnike (Podialno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu.) Italijani so internirala »upnika Beštra v Aqtrila — Abruzza, žrufpnika Flrstia v Kopru, karp-liana Škvarca in kaplana Er-zarja pa v Tovino. Italjami so na Primorskem zaprli vse ljudi, ki so prišli tja iz Ljubljanske pokrajine. Izpred vojaškega sodišča (Posneto rz ljubljanskega "Ju4ra" z dne 23. sep. 1942 v izvirnem besedilni.) Vojaško sodišče vojnega ozemlja odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi prot i: 1. Požemelu Ivanu, pok. Antona in Trevel Antonije, roj. v IdrUi 7VXIX v LjiEbljani, uradniku, in 2. K-urmverju Ivanu, pok. Ivana in Dimie Frančiške, roj. na Ježidi 29. VITI. 1911 bi tam bivajočemu, krojaču. Oba sta v zaporu. Obtožena staj a) zločina poči. 4. D-ucejeve naralbe z dne 3. X. 1941, ker sta v Ljubljani, v meescu maju 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni proti političnemu ,gospodarskimi ih družabnemu redu v drŽavi. \ b) zločina poči. 16 omenjene naredibe, ker sta Poženel od 9. do 25. maja, Kunaver pa od 15 do 21 maja bila člana oboroženega krdela, ustanovljenega v namenu izvrševanja zločinov, o-menjenib v isti naredbi. c) zloč"am po 3. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta v zgoraj omenjenih okoliščinah bila v posesti pruske s pripadajočo municijo brez predpisanega dovoljenja. Iz teb razlogov proglasa sodišče Poženela Ivana in Kuna-verja Ivana za kriva pripisanih jima zločinov in ju zato obsoja v dosmrtno ječo, poravnavo stroškov, na zategnite posledice mna skalno iiSajočitev od Izvrševanja javnih služb. Sodišče obenem odreja, da se pričujoča sodba po enkrat objavi v "Piceoliu" in "Jutru." Ljubljana, 17. septembra, 1942. PARTIZANSKI VODJA ODGOVARJA NA SULZBERGERJEVE TRDITVE Moskva, 15. feb. — Tito, načelnik takoimenovane Ljudske osvobodilne armade v Jugoslaviji, je odgovoril na Sulibergerjevo storijo v New York Timesu, v kateri je bilo rečeno, da je ta ljudska armada preteklo leto ustrelila več britskih častnikov, med temi tudi britskega čas nikarskega poročevalca Athertona. Odgovor, ki je bil prednašan*" po ' 'Radiju svobodne Jugoslavije," ee glasi: "I&at New York Times je prinesel poročilo od svojega londonskega ko respond en t a, Cynnsa Sulzberger j«, v katerem je rečeno, da so partizani v preteklem letu ustrelili več britskih častnikov, ki so se ho-tfceli pridružiti Mihajloviču, ter da je bil med ubitimi tudi brit-dk korespondent v Beogradu, po imenu Atherton. "'Mi iz javljamo, da je to ena izmed mnogih obrekljivih trdi-' t«v in izmišljotin gotovih jugoslovanskih genitlemenov v Londonu, ter da je bila skovana z Mihajlovičevo pomočjo. "V koliko se tiče Athertona., kateri je res prišel' do našega glavnega s»tana z jugoslovanskim poročnikom Nedeljkovi-čean in narednikom Paitriokom, so vsi trije odšli neovirano, kakor so prišli, četudi je bila njihova vloga, ki so jo igrali zelo umazana. 4'Samo obveznosti do naših zaveznikov na« silijo, da molčimo o nečedni vlogi, ki jo je i-grai Atherton. "CUj in namen prihoda teh ljiudi do nas je bil docela razgaljen. Ko bo vojna končana bo mogoče o tem odprto govoriti." Sledi podpis: Poveljujoči načelnik Ljudske osvobodilne armade in partizanskih edinic, — Tito. Navodila za dobavo nove racijske knjižice so že objavljena New York, 17. fefb. — Kon-zuanen/tom so bila danes izdana natančna navodila glede dobave nove racijske knjižice s katero se bo moglo dobiti po 1. marcu konzervirano sadje in Fočivje. Urad administracije cen je naznanil, da se bo vršila registracija za dobavo novih knji-, žic v približno tisoč javnih šolah mesta New York m sioer bo abecednem redu. Oni katerih i-. mena se pričnejo s črko A do F nad se gredo registrirati prihodnji torek; tisti, ki imajo , priimke z začetnimi črkami od G do O, naj se registrirajo v ■ sredo; oni z začetnimi črkami • od P do Z pa v četrtek. , En čl am družine, ki šteje že • 18 let. ali čez, lahko rejgistrira • in dobi knjižice za viso drnržlino. ► Prinesti pa je treba s ■seboj racijske knjižice št. 1 od vsa-l keiya Člana družine. Kdorkoli ima doma kako zalogo konzerviranega sadja ali soČivja mora podati tudi +zja-. ivo o količini te zaloge, ako ta •preseda dovoljeno števili kon-L zerv, ki je pet kant na osebo. Ratvnotako je-treba prijaviti zalogo kave, ki jo je kdo imel 28. nov., ko je bila ista racijo- ■ nirana, Ako je kdo svojo zalogo ■ od tedaj že porabil, bo sedag - upravičen do dobave svoje regularne racije. Dar čeških vojakov ruski armadi London, 17. fe(b. — Cehoslo- vaški vojaki, ki ®o šli z rdečo armado na fronto, ®o ipred odhodom poslali Stalinu en milijon rubliev z željo, naj se nabrani sklad porabi za gradnjo tankov, ki naj se imenujejo Li-. dice m Lezakv — to so vasi, katere so naeSiji požgali na češkem. Osiščniki internirajo grške rezervne častnike London. — Po zadnjih poročilih iz Grčije bo pričeli Italijani m Nemci internirati vse gn^ke rezervne častnike v obrežnih predelih dežele in posebno še na qgejskem in inonskem otoku. Častniki bodo najbrž poslani v internacijo v Italijo, kakor so bili tja poslani tndi starejša grški Častniki pred nedavnim. (ONA.) ISe* Zaradi narodnega praznika Wash ;ngtonovega dine, ne izide v pondeHjekl"GWu? Naroda". Prihodnja Številka bo v torek, dne 23. februarja, 1943. TTnMVfl ZAPOSLJENOST ] N A V I 6 K U ] Iz urada Narodne industrijske konference je bilo dano po- ' rocilo o tekfcčem številu za- i posljeniih delavcev in delavk ! v Zdr. državah. Poročilo nava- ; ja, da je bilo v decembru 1942 1 zaposjgenBi 58,600,000 delavcev 1 in delavk. Zeto pa se je ztnižaJo < število delavcev v poljedelstvu, i Ob koncu »preteklega leta je i bilo na vsakega ameriškega moškega v imiformi sedem delavcev v industriji m drugih delih izven poljedelskega. Država Washington odglaso-vala za javno lastništvo električne sfle Olympia, Wash., 19. febr. — < Državna zbornica-je danes z i vecknffcim glasovanjem določila, da sprejme zakon, ki dovo- ( ljuje ljudstvu, da prevzame lastništvo in obratovanje elek-tračnih oeiutr&l. Irskajativa za sprejem tega zakona je bila po- 1 dana 2jbornksi potom podpisane peticije voJUoev. — Sprejeta predloga pomeni, da bo adaj odklenkalo privatnim utilite-tann, katerih last se coni na dvesto milijonov dolarjev vre- linndfi poslanih v vojno industrijo, celo zabavno jahanje' v Berlinu bo z uradno odredbo prepovedano. Yo> Goebbelsov govor je imel namen pripraviti nemški narod na 'totalno vojno. Pozival' je bogate in revne, stare in mlade, moc&e in ženske, da žrtvujejo vse—za nemško zmaigo. 4'Stalingrad je bil in je najbolj svarilen klic nemškemu narod«," je rekel Goebbefe. "Zato vam tudi govorim danes s slovesno resnostjo. Ves narod pozna resni položaj države in zato smejo njeni voditelji zabfceva-da tz te spiske sklepate na najhujše posledice/' Vsa radijska oddaja, ki je bi-ia sprejeta v New Yorku, pa je bila najbolj zagonetna, kar jih je še prišlo iz Nemčije. Berlin jg opokbiv jflBauttirit, dn bo Ooeflbf bel« govoril v Spori Palastu ob 3.15 ipopoMne. Ob dvreh je o-znianjevalec pričel popisovati prizor v dvorani, kako se zbirajo ministri, voditelji nacij&ke stranke, znanstveniki, v^jmi in-dustrijaloi. vojaki, izobraženci in ravno tako pripravo bar-lin^ko prebivalstvo. Kmalu nato je »bilo naznanjeno, da bo Goebbels pričel govoriti v 45 minutah, takoj pa je bilo slišati govor, v katerem je b'lo mogoče jaisno razločiti Goebbel-sov trla s. Najbrž^ je bil namen zmešati javnost izven Nemčije. V splošnem pa je dr. Goeb-b^l- hotel javnosti pojasniti, kako velika nevarnost preti celemu svetu v slučajoi ruske zana- Godbbels je govoril v Sport iPalastu in je napovedoval žalostno bodočo sliko, češ, da bo Rusija pre^azila celo Evropo in da bo šla tudi čez Bokavski preliv v Anglijo, ako je ne bo Nemčija vstavila. Pozival j« Združene države in Atnglijo, da je že skrajni čas, da spoznajo to nevarnost. Takoj nato pa je rekel, da nikakor ne namerava raztezati kakih mirovnih tnipalk. " Borba more in mora biti za-kl juoana samo z našo zmago,'' je rekel. " Nemčija stoji v tej vojni pred največjimi težkoča-mi. Žrtvovati moramo vse, da odgc Copper Products "Corp.. je šlo na stavko 700 delavcev in delavk. Spor med delavci in tovarniško npra-vo je nastal, ko so se ženske delavke pritožile, da dobivajo za isto delo manj plače nego moški delavci in pa radi toga, ker je bil v nekaterih delih tovarne tak mra-z, da so morali delavci in delavke opravljati svoje delo oblečeni v svoje suknje. Aretacije radi umora bolsrarskeea ministra Istanbul. 16. feb. — V bol -garski prestolnici Sofiji je bilo preteklo soboto aretiranih 150 oseb rakli umora generala Kri-sto Loakova, bivšega bolgarskega ministra za obrambo. Bivši minister je bil ubit na stopnicah svojega doma, ko se je ravno vračal domov iz gle-daiiišča, kjer « jo ogledal nemški film. Njegov napadalec j« nenadno sltopil iz teme. (Vdal nanj dva strela in izginil brez sledu. VEDNO VEČJI RUSKI USPEHI v Donecev bazen. Rdeča armada, ki je zavzela Harikov, naglo prodira proti za-padu. Nemci se branijo z novimi tanki, toda armade generala Golikova ne morejo vsftavitia. Golikov prodira proti Konoto-pn in PolJtavi in je v 24 urah napredoval' 31 milj. Poročila s fronte naznanjajo, da Rmsi napredujejo na celi fronlti od Orel'a pa do Azov-skega mortja. kjer so od Tagan-roga od'1.a1 jeni ^nmo še 15 milj. Poročilo iz Londona pravi, 1 da so prišle v okolic Novorosi-ska nove raPke čete pod zaščito topov nii^ke mornarice in so presekale železnico med Novo-rosiskom in morsko ožino ter s ■tem odrezale Nemcem pot za u-i mik na Krim. Rdeča armada se proti velikemu nemškemu odporu bori med sneiženim metežem ter prodira olb Harkov-Moekva železnici proti Orehi, ki je še edina močna nemška točka v južni Rusiji. Iz poročil, ki prihajajo s fronte, |je razvidno, da je v teku zelo vroča bitka. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bil zavzet Zalegoš, 33 milj vzhodno od Orela. Rusi so tudi zavzeli Pkovskoje in Verhni So-sna, 45 milj proti jugovzhodu. Nek raski oddelek je vdrl za nmrišiko črto ter zasedel več va-si. Rusi pa ne napredujejo samo okoli Orela, temveč tndi ob Azovsfcem mortiu, kjer so osvo-'bdili nad 60 vasi in prodirajo NOyA AMERIŠKA ČRTA V TUNIZIJI či in da -so se Amerikanci -borili do zadnjega in se slednjič umaknili v gore. Od juga prihaja angleška O-taiMi armada generala Mootgo-rneryja in se bliža Mareth utrjeni črti, katero (bo skušala prebiti, mesto jo obiti. - . Močni nemški tančmi oddelki so prisilili Amerikance, da so izpraznili tri važne postojanke Sbeitla, Kasserine in Feriana in po se utrdili v novi črti. Zavezniški glavni stan je kraitko naznanil, da so tri važne postojanke Sbeitla, Kasse-rme in Feriana padle tekom no- *CLAfl NAKOPA" - New Yuk FRIDAY, FEBRTJABY 19, 1943 • i vateMOYUPt i. ig> RAZGLEDNIH Piše Asm P. Kram* Sovjetski zdravniki delajo čudeže na fronti wofpet dragi je na dela, da izpopolni način zdravljenja jeti-ke, obenem pa dela na preventivni formuli za preprečenje ta hudo (bolazari. Njegovi dosedanji poizkusi kažejo, da bo nje-gfcvo odkritje uspešno.. Ruski kirurgi so znižali eraitne slučaje* vsled trebuen-hHi ran za eno tretjino, ravno tako so doeegii, da pomije mnogo manj ranjenih vojakov, ki dobe kužne komplikacije-, čeljustni krč, rzastropljenje krvi, tifua, itd. Tifus £o ruski zdravniki sploh skoite da odpravili m se ta pgjavi med ruskimi že-tucni zelo redko. Profesor A. S. . Visnevskij ima zaslugo, da je še nonmahia ioka nekega .ruskega poveljni-Jka — zdravnik my je namreč j dostavno presadil živčno -tki-|VO od nekega po neeueči ubite-jga čJoveka. Tkivo ee je uraslo |in poveljnikova roka je ostala normalna, v nasprotnem slučaju, to je, po starem zdravljenju, bi roka Tie bifa več rabna.. J^etodn prgf. Vianevskega se .sedaj zelo uporablja v bolnišnicah in posebno še na Iropti, ktx čimprej se nadomesti uničene ali ranjene živce, temtveč je p: ilike za oknvanje ranjenca. Ta način presajanja živčnega tkiva je slioen prenosu krvi, ki tudi reši tisočerim raHr jeooem življenje. . Profesor Bogomolec, olan Sovjetske akademije znanosti, < je napravil sepum za preprečenje predčasnega staranja človeka Ta serom je zelo koriaten pri zdravljenju lan prkadeja-nih po kroglah, ki samo raztrgajo meso in kito ter pokvarijo fcksti, itd. . Prof. Bogcrmolec je delal na tej iznajdbi 40 let ter je prepričan, da bo končno mogoče to formulo tako spopolnirti, da bo človek lahko dočakal, čil in čvrst, 150 let stai^oeti. Ker jetika navadno izbruhne mtd civilnim prebivalstvom v vojnih časih, se sovjetski medicinski znanstveniki posebno ukvarjajo s poiskusi za uspešno zdravljenje te bolezni, še | bolj pa so intereeirani v to, da |bi se dalo jetiko uspešno pre-• prečiti. Smatrajo, da je odpor prtii jetiki odvisen od stasia ■ živčnega sistema ž5oveka i® na tej teoriji delajo svoje poisknee z? preprečitev pkuŽehja po bacilu jefcike. . •saw—— Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAŠ LETNO, i(M tn mrtve fine Main« Zveze. ' Članarina aa jfsaKo OHbc iivo ali umrlo 25c. (Nikdar tU potreba obnoviti.) Uptiite Va*e sinov* WjaM. DRUŽBA SV. PETRA K LAVE RJA za afrikanak« ml al Jon« G KM W. Pin«" Blvd., St. Louia, Mo. sspračo vojnih potreb in spričo dejstva, da morajo sovjetski ] kirurgi ter »dravniki-ananstve- J niki monogokrat delati takore- 1 koč v neposredni bližini topov- ] •skega ognja in ur vedni nevar- i no^ti napada iz zraka, je zna- ; čjlno, da so v baš takem okolju dosegli nekaj pravih čude- t zev v pogifeda kirurgije in me- ] dicinske vede. . i iNjeki zdravnik-znanstvenik i je presadil na bojnem polju živčria tkivo mrtvega vojaka na še živega, težko ranjenega .vojaka in j® s tem ohranil vo^ Ijaku življenje ter zdravje žir- [ cev. . j Kleti drugi sovjetski medi-I črnski znanstvenik je sestavil serum, ki preprečuje predčasno staranje človeškega sistema. I I USTA NOGE PUSTITA Dragi g. urednik: — "Glas Naroda" je list, ki mi najbolj ugaja. Vsak dan, ko pridem z dela domov, vprašam svoje ljudi, kje je moj li«t in ga t^ koj čitam. - v j.' Ker sem zelo zapeslen, mi ni biLo mogoče db prav.in času poslati naročnine. Danes pa je Čas nanesel, da se je na maj-ni nekaj poekodovalb in smo morali iti pred Časom domov. Zato pa sem.se takoj pripravil k pisanju in Vam pošljem $6. Vas pozdravlja, Jakob Likar, West Newton, Pa.' VESTI LONDONSKEGA RADIA. \ yjQ j — Iz jugoslovanskih oddaj z dne 7. februarja na londonskem radiu posnemamnaslednje novice: I Eumunski list "Currentul" (ki izhaja v Bukarešti, je obja-i-vil poročilo o uničenju rumun- , fike konjeniške divizije, ki je bila v 3talingradu obkoljena I od Rusov. List irdi, datse je 1 (branila dokler £ ni amanjka-io mmnicije in da je bil povelj- i ,nik te edinice zato povišan v čin generala. | O priliki obiska bolgarskega]! vojnega ministra Mihova, je H Hitler na vso moč zahteval, da j 5 mu Bolgarija pošlje vojakov in i delavcev. Kralj Boris vspričo odpora bolgarskega naroda ni mogel obljubiti vo- 5 jaiW, pač pa je zdaj odredil ' pepis tehnikov, inžinirjev in , drugih strokovnjakov v .upanju, da bo mogel zadovoljiti Hitlerjev« želje z dobavo,kvalificiranih delavcev. Na ČeSkem je izdala nemška ' vlada glede obveznega vsrh mož in žena slične nared-be kakor v Nemčiji. g! THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ Spisal mul prafeaor na Sterna ž CQ Institute ef Trrhn.ligy w imlUflal ^ O George W. Barnwell 1 aaBM^Hi^HMMMa^Mn«^ Podlago xa meba- ^ nKno naq)e at Šp^T "^jjjjBfi® morete dobiti a to ^ Mha^^^^^ajj^gjM^^ knjiga popisuje Id 2 ^ ^^uRfl^^^^K^^ TJŽ? TtymlpH p , Tse natanko. Jtar fTJ ^ ^^E^S^^M^^tBB^^^L ' Poiasnuje vpora- ^ . bo' TBakega' atro- [T] ^^^^^B^^WlB Cena $1,98 R Z: Ha |We m U, att MefiMA, Vu b* U kpHpi i ^c ado koriataa in mnogo mim. NAMOČITE JO DAMB81 g SL OVEN IC PUBLISHING GOMPANY m WES^ nth STBEBT NEW YORK CIT1 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK UU j« nova kajišioa M dale »oljudM mA ta*« axueri&ki dršavljaii. Poleg rpraJanj, M Jih navadno sodniki 8 ta Ti jo pri tepKa ca dr-iavljanatro, vsebuje knjilk* «a » a. data nekaj totak b nodontac Zedlnjonlb ddkv, t III. delu pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlb driav, L in čolnov govor ▼ OettjHrtHBsn. Predsedniki ZedtoJe-nlb driav in Poedlne držare. PwMWJP aamo 50 centov. tn ae dobi prt; BLOVKN1C PUBLISHING CO. m mm wk sl, H** i«h I ■■■ I t m* m m? mo, kje bi bila sigurnost za 1t- mno j za dobro jene, za šiv-Ijenjq, ako ent verske obveznosti se odstrani od priseg, ki so sredstva prebave y sodnem postospanjn | In bodimo previdni v domnevanja, da moralnost more olhatojati br«s vere. Karkoli naj priznamo vplivn rafi-niraiw 'vzgoje na ume posebne-^ ga ialienta, pamet in izkušnja nam prapovedaije, da bi priča-kovalij da bi narodna moral«; nost prevladovala bra venejdh na^el. Jblaavetoval je ameriškemu narodu, naj smatra šolstvo kot prcidmet prve važnosti v svrho Občne Lzfc^bradbe, kajti "kakor struktnra vlade se podaje javJ nemn n*nenjn, je nppotrebno, da to javno imneoje bodi osvetljeno." ' (Svaril je proti narodni ne-edinoati. Rekel je: "Državljani skppoe dcjroovine po rojsrtvn ali'izbiri, ta dežela ima pravioo oeredbtočiti vaše ndanosti. l^ne Amerike, ki spada k vam kot narodu, mora vejdno vzibujati ponoe patriotizma v«5 kot v^a-ko drugo ime lokalnega pomena. Vdfic malim razlikam med seboj, vi imate isto vero, iste navade, šege in pomična na- Gtfnogo "WaAing-tJomovih političnih Sinov so vzbnjali na-sprotstva, ali nekdanje angleške kolonije so se pod njim polagoma fitrnile v en narod- Ko se je končno umaknil v Mount Vernon, je ob slovr^n H javnega življenja skromno priznal, da j? morda napravil kaj po-ereškov, da«i se ni zavedal, da bi t>ii naj zagrežil naraeqoma." ■Generacije, ki «o priSe za 'njim, so in bodo Se- naprej ^5a-stile spomin 'očeta domovine" kot modrega, pogumnega hi dobrega jnoža. <9oveka in državnika. — FI4S. NASTOP SLpyraSM PLESNE SKTJPINE V MANHATTAN CENTER. V pojfdeljek 22. februarja ob 8^0 nri zvd5er, na Weehingto-nov rojstni dan, se bo vrnila v Manhattan Center vefika prireditev za Qxški vojni relief in sicer pod evspieijo Ameiižke Legije. Ob tej priliki bodo nastopili razni umetniki, kot pee vi, god-benžki in drugi. Med ima. bo tudi slovenska plesna skupila iz BrooWyna, ki bo nastopila v narodnih nošah. Člani in Slanice u skupine so na§i Stoven-ci in Slov^aike že &ooklyna in New Yorka, ki so akUviii tudi drugače v našem javnem ^rv-ljenjik zato jih bo'pray veselila ako s© potrudimo, da gigmo pogledati kako ae fiOE^r vili. Ta slovenska plesna skupina ja bila pred kratkim reorgani-zirana, katere je bil voditelj precej časa rojak A. F. Svet, sedaj pa je vodstvo iste prevzela naša poznana rojakinja ££0? Pauline Sohdj, katera* je kot amano tudi pevovodkinja slov. pev. in dramskega društva "iDomovia^' 'v BroofetynjL programu pa bp nastopila tudi Miss Ann Kepic, ki bo zapela nekaj pesmi. Torej vu-gleda, da naši mladi polagoma stopajo ven v šjrji svet kot Skh veuei ki Slovenke, za kar jim gre pač vse priznanje. Prav zanimiva točka na bogatem programa bo menda tudi 4 * Fian-Ajmerioan Fiesta" p^d vodstvom Mr. M^inA^ Oouida--ifii. - ; j Vsakdo, ki želi imeti nekaj ree lepega užitka na praznik Waehingtonkfcvega rojstnega dne. naj ae poda v Msnfap^n« Qenter, kj^r bo nasUxcrilo lepo število umetnikov % domaSih talentov, kar je vsekakor vedno »žeJ^iro in i^k&apo^p. Vstopnina na priredbo je ptoa tu. ■ " A* K. Njegova "Farewell AA-drese *> pa vsebnje tudi druga svarila razun bistrega nasveta, da se ne vmešamo v 6iato ev-ropske prepire one ddbe. Morda v nrkak en dokumentu se ni Wa«hingto»ovo državništvo tako do*wo razodelo. Vedel je, da je treba mnogih kakovosti, akto naj narod ostane zdrwv in na pravi polti. . I^med vseh ra^oloienj m navad, ki vodijo do poUtične pposperitete — je refcel — yera in moralnost sta nepogrešljivi podpori, flnmpu bi mogel kdo zahtevati, da ga ljudje sn^tra-jo za patriota, ako bi on i^>od-kopaval ta dva velika stebra dlovežke er t&e4 najtrdnejši podpori dojžnoati ljudi in dr žap^anov.. Vre^a ksj^g ne ^a mogla zasledovati v^e n/ijk&e »v«» « privatuiHa in javnim hlago^anjem. Ngj le vpraša- S "AJPS&&JSA I I SLOVENSKA USLA'4 slovenske pesmi: HI 1. Pod oknu* — moAkl xbor s bari. ton- nmoBpevom B| t Po«dr»T — snofikl xbor JB t. Lahko xio« — moiki «bor IJj 4. Otothi iron — me5a.nl »bor [ U a BcanUdoaka — iniJ^ni »bor, p ■ bariton »axno«pevom TO Litt 1. — mm. boIo speve, mAI! « . t ^ m<**®1 {[{ 7. Lira IT. — za metanj xbor W * AltaiusM odmevi — m matki la > iensU »bor. s fcaxtton , noapevom m t. ta j—Imp m — Mofti. m »bor JB 10. eoM — at earooepeve, moten! i »bor lo »pr«aalJe*anJeBp ul Kla.sc vim m 11 » — aa #amq^j»evc, me- ] Sani »bor |n apremljewije gfiaaovtra. aH oryeJ CENA SAMO m centov I ffl KOMAO I Ml~to~w ^Z^^TiMflA' I |H TEJ t* BOLMAR, »milit h. ffi jjj pevorodia fH m. flfc flew.l m land. Ohio, 1923. JjazoBte to jUaka Dri* Ik H K* W. rm mL New larfc | Oeški študentje bodo graduirali iz Oxford mi vene London. — Dne 27. februar-, jft bodo obdriavane na Oxford v Angliji po®«4rao ®a-ntmve graduacijske eeremani-je, ko bodo prejeli svoje diplome žežfci medieimski Stndentje, ia so morah' prekiniti vise svoje tozadevne štud1 je, ko je w>seAeL deželo Hitler in takoj prerove-d«! nadaljevanje Stadij Sefik m 5todewto«n, 6eS, da so slovanski l^u^je dobri samo aa srae-w j- J ska dela. Oxford univerza bo pod«Kla etodaoiom diplome v imenu čeških univerz, v kater b «0 študentje mMr&ulirali ravno pred nemčfeo invaeijo Čethoslovakije. Lanski 14-letniJd zdaj dobe svoj funt k^e Washington, 16. fob. viLske knjiži, ki so i^a-n« lansko leto otrokom, K §p tedaj «tari komaj -14 let, se morejo aefej rabiti tudi ca 4o-njih odmei^a kave, ker sedaj so vsi ti otroci že gmatra-ni za peina jfltiotne. T« nova določba bo stopal w veljavo prihodnjo soboto. Malima k^uba ladij Iz glavw^a stana zaveznikov v Severni Afriki je bilo podano porodilo, da so zgubili za-vezniki 4,amo 2% ladij, ki so fal-ie na potu v Afriko od 8. novembra preteHe«® leta. Vee^a F-kupaj je odpululo v Afrko^ae ladij v ekupni teži eest tisoč in petsto torn. yjBsx* POMAGATE, U.S. O. i RA&E VESTI IZ HRVAŠKE iN SRBIJE. Ust ^Aftondidningen*' po-nooa 23. novemibra, da so juigo-eJoveneki partizani prekinili duttkfcoo železniako zvezo med Zagrebom in dalmatinsko obalo. ^Hrvartski Narod" poročal 11. novemibra, da «pada v področje državnega komisarja za| zaščito iželezniiškega prometa | vee octmlje občin in mest na dbeh. straneh želez, tračnic »v širini 4 km. Komisar ima polno moč vpoklicati vse moško prebivalstvo svegega področja od 16 do 60 let, bodisi za stražarske poele, bodiai za prisilno delo popravljanja poškodovane proge; poobla&een je tudi zaukazati, da £a po&eoejo gozdovi do 300 m od žeies&iee na obeh «feraneh hi sp^oh izdajati naredbe in pravila za službo ter določiti kazni aa povzročeno škodo. Ako hoee, more predati svoja pooblaaoenja domači policiji, kakor na primer v Zagrebu policiji mestne občine. Železniške postaje Djurma-neo, Lepa vina, Garevdar so za v€® promet zaprte. Od 7. decembra do 6. januarja So ustavili ves promet na hrvaških železnicah. Le v redkih slučajih je dajala policija dovoljenja za posamezne proge. . ti vmeševanjai Amerike v cisto evropske pre-1 pire in ambicije, on naravno si ni mqgel v tedanjem svetu, da bi mogla nastati koanbina-ci ja vlad, ki bi hotela napadati in zasužnjiti ves svet. Misliti, da Washington, ki j? brl "prvi v voini, prvi v miru," bi mirno gledal na grožnje osižča. je n-ezirati zgodovinska dejstva pjeeove«« življenja ^tot vojaka in državnika. . George Washington (Rojen 22. febit»rja l7S2'— ISaarl 1deoiribra 1799) SOJI AAT REKORDI Lepe Melodije! Ši. M5T1—Na Marijance, polka ' Kje bo moje rožice Uarička pegla—polka Duqoeane Uulversity lamb urica orkester - At. MJ73—Terezlaka polka Na plaolacali—vuW-dc Jerry Koprir9ek in orkester Za toc. cenik in one ploič se obrnite »a: JOHN MAB8ICH, Ine, m 4Žpd Nwr Ywk ITEMftKA MJ&QWA OTEXZTVA. Kacijska mirovna ofenziva se lio najbrže priičela, ko ste bodo nemške aimade umaknile ea skrčeno ofcrambno črto, ki bo tekla od Eige do Odese. Takega mnenja so dobro poučeni krogi v Londonu. Ute se taka ofenziva pripravlja, potrjuje do sedaj še ne o/nan>ena vest, da je pred kratkim obiskai Združene države nek odličen evropski diplomat,' ki se je ob iaforuhu vojne na-h:\jal v Berlinu in ki ima dobra poznanstva z visokimi nemškimi armadnimi častniki. Ta diplomat je bil v Združenih državah več tednov, toda easopilsje ni o tem ničesar pisalo in tudi ni omenijo njegovega cdhoda. Povedal pa jj najvišjim ameriškim dižavnim urad-rikim, kaj naj pričakujejo „ko bodo neoKke armade prišle J o črte Riga—Odesa To je priibbižno črta, ki je pred vojno ljčila Rusije od oetok" Evrope.. Ko se bo nemška armada tiečala aa to utrjeno črto, tedaj bo pričela nem&ka propaganda dramatično oznanjati, da bo rdeča armada p:e^!avila celo Evropo 'm se bo s tem po eeli Kvropi razširil komunizem Pod krik m fc iga kričanja bodo Nemci Rusom ponudili •'primeren" mir na podlagi Stalinove izjave, da je njegov edini namen pognati Nemce z ruske zemlje.. Da pa bo ta ponudba h bolj vabljiva, bodo Nemci Basom velikodušno "odstopili" baltiške države, vzhodno polovicb Poljske, Beaaraibijk), Bukovino, Elobrudžo in mogoče kaj več balkanskega oeeenlja, tako da bo Rusija v resnici imela zemljo, ki jo je imela leta 1914. Rusom bodo Nemoi iVkli, da morejo vee to imeti brez ,'iadaljne vojne, -česar pa n* bodo mogli imeti brez nadaljnih hudih bojev. Bovdeffili bodo tudi, da se bodo Združeni narodi strogo držali Atlaškega čarterja, -po katerem Rusija ne bi mogla dobiti baltskih držav. Zaradi velikSh porazov v Rusiji so Nemci pripravljeni r.a vse, samo d*, bi m^gli skleniti mir z Rusijo. Vse drugo ee Jm) pozneje že kasko uredita — tako si mislijo. Tudi nft mirovni konferenci, ki bi sledila, ^i obljubili vse, toda, kot po zadnji svetovni vojni, bi ?amo obljubili cfcljub pa ne bi drsali. Pričeli bi isto politiko, kot pred 25 leti in bi ae acp.it pripravljali na novo vojno Zopet bi se pojavil kak nov Hitler, ki bi zapalU evetorni požar. . Zavezniki se tega dobro zavedajo in ne bodo » dli na nemške limamoe. V Casablanci je biio *klenjem>: popolna pre-^ j ^eničije, Italije in .Japonske. Drugega izhoda za osišč-ne države sedaj m, kot se brezpogojno podati. Rečeno je tudi bilo, da po vojni oeiške države ne bodo i nt 'le tuti več oborožene in za to postavljeno nadzorstvo zavezniških narodom j V Mir mora biti zagotovljen ea mnogo, mnogo let! V tem ro trdno odločeni. ^ np^o, da nemški ^j^ nikdar v«e dvignil svoje gCave. v - e " " f " _ L . L I..I ____ "GLAS NARODA" _- ■ . « OwmA and PoMUIwd by Borate PubMahln*-Cptnjmny. <▲ Oorpmttea) rraak Sakser, PMidwt; Ignac -Hode, Trngfunr; Jowpb Lopaba, Sea - T- °COoCT: _ 50th Year *"'EI11' ^ -Bi—J-—P..,-. .....if "Olaa Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sundays / and Balldaya Bubocrfpttoa Tear^y » AdTertiaswt Asreawt , Za celo lato veija llat aa Amariko la Kanado #8.—; m poi teta »3.—i aa «aHt lata fUO- — ^ New Tot* aa celo leto IT.— ; aa pol lata «SJ0l Za taoasautvo aa «*» teto WI<—1 aa pol teto 9&B0. " "i " 'J- w m i -Qlaa Naroda" lakaja Taa|d dan taMil sobot , nedelj 1» pcaanikor -GLAS NARODA", »I W®8T m STKECT, NBW YORK. N. X. TMrpkiai: CBeteea S—IMS Kratka Dnevna Zgodba *----i ^r r\ / * 'V i ~ "GLAS NARODA- «- Net l«k BOLESLAV PRTJS: ' " Egiptovska legenda FRIDAY, FEBRUARY 19, 1943 -■■fPWiWUKt Note PJASO. * HARMONIKO ali K L A V I R -— —— j-- ttUKK/»> OF tSFKLNtt 1'lM-bi ui)' BUjaauM I črtal CM) ■ dljOVENSKI VANtW Vfit. BOM VHOUAl^A euJhiZfciiiiJ & U LO l Al A RIBO H WALTZ_ Sl'AVAJ MILKA HOJA " OBPHAN WALTE DEKLE «A ViN MABlflKA, >PEeKLK JE ftE MLADA • P« tie ____ ■ ■ ■ Naročit* pri fc^iiČAllM ^ SI^KMC rUltliMIW>(. tV 21® Mmt l8lta SU New Ver* S 20TA. ~~ — - „ j O slovenskem kon- J gEesu se veliko tjidi 0 Slovenskem nar. muzeju. Posebno dobro je opisala znana prianoilsk^ rojakinja ip rodo-ljubka Mrs. Anne P. Krasna v 4'Glasu Naroda." Njej vse priznanje! Po (kongresu sem bil team par dni v Slovenskem muzeja in se pogovarjal z raznimi, posfibno pa o trudu in delu 1 pridnega narodnega delavca Erazma Oor^ieta, ki je upravitelj muaeja. | Z njim sva se ob tej priffiki, prvič osnbno spoznala. Pitej sva si marsikaj med seboj dopisovala. Povedal sem mu, da fcfe še marsikaj poslano v originalu ali kopiji V muzej, kot hi-Itro bo domače. Zato pa rojaki Sirom dežele, posebno Oe-• velainlčani, prinesite ali pošljite vse, kar ima kaj zgodovinske vrednosti, Slovenskemu narodnemu muzeju v Cleveland. Iz tega muzeja bo potem lahko črpala zdaj križana, toda po tej vojni zopet vstala in z:din-jena Slovenija za -svojo zgodovino o ameriških Slovencih. Če daste kakšnemu posamezniku (prej sem tudi jaz mnogo raz-dal) bo ali prodano ali izgulb-Ijeno. Kolikor sem se zdaj prepričal, je v tem našem muzeju t v Clevelandu vse debro shranjeno in varno inkorisfti vsemu narodu. Glede tega vam je jamčena sigurnost. Slovenski narodni dom, kjer se nahaja muzej, ni samo last 'Cleveland-skih Slovencev, marveč tudi ponos celokupnega slovenskega naroda. Y mili rodni domovini je komaj pričel cvesti indotni narodni muzej. J£aj in kalko je danes tam, ugi'bljemo. Pi«e se sicer veliko, ali točno sliko bomo dobili šele po vojni. Vemo pa, da so oni veliki reveži, ki sedaj umirajo od gladu, trpljenja, mraza in preganjanja. Če bi mi slišali glas teh sirot J •bi nam njih mi> prošnje segl ( gfoboko v srce, da "bi se zjokali. ■j Zato, rojaki, pomislite na ta - klic, ki je v«aj enkrfrt združil i nae vse ameriške Slovence 5. i in 6. dr cerrtbra 1942 na prvem Slovenskem narodnem kongre- su v Clevelandu. Delujipo paj kot usmiljeni Samaritan za rešitev nagega naroda. Paradi ne pozabite Slov. narodni^-ga muzeja v Clevelandu inJ$gi pošljite vse zgodovinske vt^ad-note. Bhdoljubui Eraaem tGor-she bo pa skrbet g evojimi pomočniki, da bo vse lepo uregino in varno. Matija Pogorele. j • ■ ■ ■ _ ' STVALKB na mi'land alamo, na male biroje; za do'«o sezono išoe,- .; SANDRA HATS 40 W. 37th Steeet New Yorit -Cfcty- Naša slovenska domača fronta N - ► I •» Ret. K. ZAK»Atf&EE£. * ' - oistafcL Sedaj po tem prvem uspehu smo ameriški Slovenci gotovo dobili, korajžof in bo eedaj že la^je idp. Vendar pa ^e pri vsem našem delu za jgomoc narodu doma, predvsem sama ena glavna pot — samo eno glavno delo. Najprej po tej poti, najprej to delo.' Vse drago bo pa lažjs« In ta pot je: pot požrtvovalnega sodelovanja z nflio vlado in dria-vo za zmago našega orožja, delo za državo in z državo v teh velikih časih. Mi smo danes najprej in pred vsem ameriški državljani, kajti naša prisega Ameriki ni bila hinavščina^ Prišla nam je iz srca in nas je zagrabila s celo dušo. Mi eni9 navdušeni Amerikanci, in eicer morda bolj, kakor kateri drugi narod, ker smo v 1400 letni zgodovini z ameriškim državljanstvom prvič začetili sjadko besedo domovine I Avstrija ni bila naša doratcvinfi! Mačeha. Tn pa srpo postali naenkrat ?! an i, in sioer popolnoma ena-' kopravni z vsemi tpHktmi mili-ioni i=reenih d^žaft-ljanov, vsa vrata dp srečnejše bodočnosti so se nam odprla, postali ®mo državljani največje, najbolje •n najmogočnejše države sveta. Katero toliko prezirano sloven-',sko srce ni začutilo sladkosti tega občutka? Zato danes celo sice tej Ame-jrikil Za njo veel ^ Ameriški Slovenci, zdaj prosimo veliko za svoj narod doma, da bi tudi njemu naklonili po tej strašni Kal vari ji saj košček naš-e- Amerike, katere smo | mi deležni. Toda da bo mogla ' Amerika to narodu dati, bodo šlo ogromne milijarde v denar-| ju. pa potoki krvi. . . s Da, Če ameriški Slovenci na ' - to pomislimo, potem nain je ta-^'koj jasno, kaj je danes naša ' glavna naloga in glavna dolž-" no^t — "War Boiidi! Ze do sedaj smo bili amer. Sk venci v nakupovanja War bon-. dov po vseh naselbinah v prvih vratah. Čal sem odličnega Amerikanca v Clevelandu, ki r je dejal: "Clevelandski Slovenci so storili svojo dolžnost odlično!" - Enako mi je pripovedoval tudi i rojak, da so rekli v New Ypr-ku. Enako so gotovo rekli pc vseh naselbinah. Deputacija SANB-a je v ime-'. mi ameriških Slovencev nesla v Washington naši vladi reso- i lucije, smo jih tklenili na , Naiodneon kongrtsu v Clevelandu in jih v kratki, pa jasni ^pomenici predložila v imenu zasužnjenega slovenskega naroda doma njegove zahteve za ! svojo bodočnost po tej vojni. | ife&onjenost, ki jo je.držav-ni podtajnik Hon. Sumner Welles pokazal v imenu vlade nam, ameriškim državljanom slovenskega rodu, posebno pa njegovo globoko razumevanje trpljenje slovenskega naroda doma, nam jamči, da pot depu-tacije ni bila zastonj. Trdno smo prepričani, da b^> naša vlada v»e storilo, da bodo Slovenci dohili po o potrebno, če hočemo res kai trajnega doseči. & bo treba v Waehinsrtcn. pa še večkrart. še treba, ka>kor pravimo, kljuke pritiskati po »n^niji na-; ših vladnih dopartmentlb, in tam dokazovati in prepričevati mnosre Savle, da naredimo iz njih Pavfle, t. j. da bodo razumeli osrromno važnost ravno »kvenskega vprašnnja za ce-1 lotuo evropsko nr«dite»v. Keh 1 je do sedi j zmenil za nes L STorenoe? Prej so bili doma .A-r^riir-i, zadnjr Tpta pa — re-"tmo kar no rwavio? — o^-eve^5 Tnq-oslovani. da so pozabili biti Slovenci. Sai nekaterim nii-hovim voditeliom oVh et'nnk .ie dome to ■ wiiovTO 'rfHslo. ■ 'fafcr pa moramo ven. Tifr^d »vetovno Vot S^o- venei. moramo kri5«ti, Tnnr»rn/' rv>v^dpH. dn «o v FrVxwti fnd* • SHovenci, in da fam tudi hoče.V Zato je dalo politično tajništvo SANiS-a vsem novim podružnicam kot njih prvo in glavno delo ca mesec februar: popis weh War bondov, kolikor ;so jfii do sedaj Slovenci pokupili jpo vseh naselbinah. Vae 1 biip trebji obiskati in sestaviti 1 feoHkdr mogoče točno -številko j tsh War bondov. Ko je depu^ j taci ja sedela skupaj z Mr. j Poodom, jo je Mir. Poole sam ■ opozoril na to važno dedoT In h valeči i smo an ca njegovo ' opazko. .* * ' ' ; 1; iZato rojaki po vseh naselbi- j nab takoj na d«lo! Ko bo tajništvo dobilo vsa ta poročila in bo se&telo veote iz vseh naeefl-bin. bo dak> Številke casnikar- da to vsukdo, fci Uabt oararo lo njeno •Katro liulstro, lEoJigo bral sl TCIUM-D zanimanjem, ker bo v njflj oaial mar--te Uvrenja divjlb tiraU, kar au «I Glas Naroda ' 216 WEST iStti tmcep? raw TORS :> - ^ " . 'J I če jo kot novega faraona in iz; I ttvojih ust prejeti dobrote, ki •ai jih jim namenil.'* Tedaj se je prvič dvignil v ■ srca kneza ponos velikosti kakor udari valujoče morje ofe «trm "breg. "A kaj pomenijo tam te lu- je vprašal dalje Horus. ^Dnhovili eo Sti h grobu tvoje matere Zefore, da bi nje truplo pred eli do faraonskih ka-| takonfflb. "V srcu Hora se je Obudila ža-kxet po maiteri, katere »emelj-eke oetanke je strogi Bamzes dal pokopati med sužnji. . "Slišim fl:togetanie konj,'' je! prk»Iu5kofvaje dejal Home.i "Tvldo odhaja v tej urif" •^K&noelar je ukazal pripraviti brze sle, da odidejo po' tvojega učitelja Fietrona, go-| spod." Horue je vzdihnil oh spominu na ljubega uči tU j a, ki ga je (bil Rairees izgnal, ker je poizkušal vcepiti njegovemu vnuku in nasledniku stud ao vojne in usmiljenje do »tiskanega ljucNtva. . 4,A ta lučka za NiHamt" liS to lučko, o Horn*," je odgovoril dvorjan, "-pozdra.v-lja tl.lbe iz fiauiostEuiake ječe tvoja avesta Berenika^ Že je veliki duhoven poslal ponjo faraonski oaHn; ko ^e zasveti sveti prstan na tvoji floki, se otvorijo težka vrata samostana in vrne aa ona, ki te ljubi in po kateri hrepeniš." Ko je Horus zaslišal te besede, Jii ničesar več vprašal umolknil je in sakril oči z roko. Naenkrat j? siknil od bole-čin- i '"Kaj ti je, I^orus.,, *i!C€ibela me je pičila «v nogo, M je odgovoril knez ves Wed. Dvorjan je pri zelenkastem mesečnem svitu ogledal njegovo pogo. "Zahva&i ee Ozirisu, da to rii bil pajek, katerega strup je v ticpn času smrtonosen." O, kako prazne so človeške nade v primeri z nepreklicnimi sodbami." "Tedaj je prišel poglavar vojske in poklonivši se HJoru, de-jal: ^ :: " "talila Barazes $nti, d^. postaja y^np, ^lal me ^e k telji s p^v^ljem: Pojdi do •Hora, "kajti jaz ne bom vw dolgo, izpolni mqg'P'vo yoljp, kor si izpcfinjev^ mojo. Tudi de M hotel odstopiti Gornji Egipt Etiopolm m skleniti bratsko vezo s temi sovražniki izpolni vse, ako vidiš lesketati prstan na njegovi jrdki; ka^ti po ustih vladarjem ^-ovori ^e-smitni Ozirjs/ "MS'e (J^m Egipta Etiopcem," je d-ejal "toda ^Menita ho6em mir, kajti žal mi je krvi mojega ljudstva. Napiši takoj ukaz, in pripravi brze sle na konjih, ki'bodo o prvem svitu moje srede ponesli prijaznost EHiopcem. Potem napiši dru-gi uikaz, da od te ure naprej ne sme na 'bojišču ni We ujetnikom izrnvati jezika. Tako sem govoril ** IBlqglarar Jt ga je bolela. 1 "Noga je mpJo zatekla. Ho-rps," je de.i^l,Dvorjan, "Kaj bi bilo, bi te W1 mesto čebele pičil Tedaj je »topil v dvorano državni kanoelar in sklonivši do fenez^i, ^gjovorfl: (Nadaljevanje prihodnjič.) OuiMud. aam Baini. jfikaa. lai Ha««. Jacob Beenik. »Jlrara, Anton Naavda kmp*m. tonu Balaat. j »bn Ku>. Toungstova. kaUm tikali »UGOVr at». J. Mu> t«NN8ILVANlA: Beaaemer, joka Javatkai Ooncnaiich. i. Bnurcr Goverdala kt okolica, ina. P»mmI Export, tMk flapMilt rarrell, Jerry Okuip forest City, Metk tnali Ft Blodalkar Ureeeabeip, Novak Homer City, Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcicb Knyn. Ant. Tanked jnajrar.^2 ZF Pittaborfk la okonca, fMU0 finar Steetton, Ju Hm . Turtle -Creek. 9*. mm fitmum. ie** J^u WIBOONM. Sbetoojfan! Jeeapk liikrt WYQWKQ: Bock Spiiogt. Laala Mn Dlaaond rflle, Joe Boltaa M #Mrma M la. katere Je pnje?. Swtep^e tee« cr«*VA -aiji šimii 'ALi« OJUUA: . fMui Franclacu Jscak laiitli 'OLUKAJX): FueMo. Peter (Jon*. W alien bor«. M. J. *mn* INDIANA: Indianapolis: Ft. Markioh t LXINOIB: Obleaflo. 4 a»«t Oicero J. P*Mm - OUlcae«.. Ota«™ la Dltaala« iollet, Jennie Baablek Im 8alle. i. Spetien Maaeoatah, Martin Dolerie Nortn n ,1» Wntin MUMi HAJULLANO: KitanaUler. a>. Ve«a«ivee M1CBMAM: Detente. M* IkURr MINNESOTA: < Cblabola. J. fjikinleb Ely. Joa. i. FaaM Cvelecb. Loal« Goafe . .OUbert, Lovta F«aai Blbblu«. Jota Perl* MONTANA: Boandop. M. M. Mu Waahon. L. Cbajape NIB4U8KA Oteaba. P. BroCertM vaw COM: Brooklyn. Antbw, Src« «owmm* Mri Biml»ka ;uttv> rug«, fwk ikiii Woreeeter Peter Bedt OHIO: '•fWnr» riaefc Triki i VA2NO 7Jk NAROČNIKA Polet naalov ta 4«' *UJ l»ate aMaeo aarotolao P«, Atevilka potaen> aeaer. dn^i lian In tretja pa W*p Da oaa prlbta nMe oepeteebneca deta In etraikee, Vre preplno. da nknSate naraCal-□o nramiaano peeaanaM. Potljlte naročnino nararncat nate aH J« oa plavajte nates-o saetopnlkc r Vaieu. krajo al) pa kai*r*pu tpne^ aaatopnltew kojlb Imena ao Hakana n irlillml Mami Ur eo nprarl- > lenih Za at op«, k be V*m iaro«l notetfUe m .n^eeS^ v ■ ■. * r : : iio,M je iapregovoril modrec,i "kar napoveduje smrt v tvoji| rodbini. Ni bilo prav, da si pil danes zdravilo, kajti prazinej 1 so človeške namere spričo uso- Ide, ki jo Pravični pise na nebo. ■"Gotovo zvezde napovedujejo mojo smrt,** j? odvrnil mo-Jgo&ii Hamzes. "A kdaj bd ta piiSla?" se je obrnil na zdravnika. . _ t "Pred soikičnim vsiiodom, Bamze«, boš zdrav kot noeorog ' ali pa se bo tvoj sveti prstan lesketal ie na roki Hora." 1 '"tBeljite Hora," je rekel Ran iz t* že s tišjim glasom, "do dvorane faraonov, naj tam čaka na moje zadnje besede in prstan, kajti vlada ne sme niti za tricJnuto-k prenehati.'" (Tloru-s je zaiplakal, ko je zvedel, da ee dedu bliža smrt, toda ker vlada ni smela niti za trenutek prenehati, je tedaj šel do faraonske dvorane, obdan « številnimi služabniki. . Na hodniku, katerega marmornate stopnice so peOjale prav doli do reke, pa se je ustavil in poln nejasnih otfcžnih mi-„-»li ogledoval okolico. . Lftma, pri kateri se je tiščala zla zvezda Saturn, je ravno obsevala bronaste valove Nila, barvala na lokah in vrtovih senca mogočnih piramid in na milje daleč osvetljevala vso dolino. Kljnb prsni noči so gorele v hišah in stanitščih luei, a ljudje so odšli z doma pod prosto nebo Po Nilu so gosto olavali čolni kakor na prazničen dan; v palmovih gajih, nad bregovi voda, pio trgih, po ulicah in poleg Baxnzeeove palače je vaP.ovala nešteta množica. A vendar je bilo tiho, da je Horus cul š 3est na vodi in dalino rjovenje hijen, ki eo iskale ž.rtjn. ■"Čemu se lin die tako zbi-. -ajo?" je vprašal Horus enesra dvorjanov, kažoč neizmerne '-r^t-t človeških glav. . 11'Gospod, pozdraviti te ho- Glejte, kakio minljiv« so olo-veške nade v pritneri s svetovnim redom! Kako prazne so v| primeri s sodbami, ki jih je z ognjenimi črkami napisal na' nebo Pravečnikl — Stoletni Ramzes, mogo&iij egiptovski vladar je umirad. Na prsi mogočnika, pred kate-] rega glasom ao a* pol stoletja tresli milijoni, je legla dušeča mora in mu pila kri iz srca,' anoČ iz ramen, od trenutka do trenutka celo zavest iz možganov. Kakor zloml jena cedra je ležal velifki faraon na koži in-| dijskega tigra, z nogami odetimi v triumfalni plašč etiopskega kralja Toda bil je strog tudi do sebe, zato je poklicali naj-modrejšega zdravnika k svetišča v Karnaku in d^jal: •"Vein, da poznaš zdravila, ki so tako močna, da človeka takoj umore ali takoj oadravi-jo. Zapisi mi zdravila zoper mojo bolezen, da bo končanlo, kakorkoli ie." Zdravnik ee je obotavljal. ■"Pomisli, Ramzee, je šepetal, "od tn flmtka, ko si stopil z visokih nebes, se je Nil ie stokrat prelil; kako bi tedaj mogel tebi podati zdravila, ki bi mogoče ne pomagalo niti najmlajšemu tvojih vojSčakov"? iRamzes ao je vzpel na leži- •"i^eiprav ?em zelo bolan," je zakričal. 11 Kako ae mi drzneš ti, duhoven, dajati svetov* Molči in etori, k*»r sem ukazaL Živ je sioer tridesetlfitm moj vnuk, naslednik Boru«, toda Eeipt ne mtore imeti vladarja^ ki še ni sedel v bojnem vozu in nWal sulitri!" Ko mu ^e duhovnik s tresočimi se rokami podal strašno wd^avffo, era je Ramses kakor rapiie žejen fa&o vode; potem ie poklical k sebi nai-plavn'tgeea zvezdoslovca iz Tel in mu zapo-veda! natančno razložiti zvezde. . "Saturn se je zvezal « Lu- "GLAS NAHODA- m New Ymk ffRIDAY, FEBRUARY 19, 1943 VBTANOVWPi L. 11 NOVA IZDAJA-- Dobri Atlas je nujno potreben --—• ... In ravno v H AMMON DO VEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže Bvet, kakoršen jo danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam zemijepUnj svetovalni •*<* je ufccmi i um* J vi „__• v. vrt tw Klik um* nmjbeljse barvane »Uke— aezel, provinc-navaja površino, U Zbirka je tako popolna, da je za raketa M. prebivalstvo, glavna mesta in f* ^ I . . Vključeni ae nanaslednjl zemljevidi: — ivet, kraj na zemljevidu. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob Izkro- hu vojne), Angle&ko otočja, Francija, Nrtn- Seznam mest in trgov-navaja Hi«. Italija, Šviea, Holandric«, Betrfja. Sred- t i * * J * Norvefika. Danska, Unija sovjetskih coeja- ime kraja, okraj, in državo, pre- ffetitnlli republik. Bolgarska, Rumania, Jofo- bivalstvo in kraj na zemljevidu. TurfU»- 3 l^banon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Zastave vodilnih držav—v pol- Mai^ poiouk indij*. Borm, Kiu>ka, j*. .. . . . . r potiska. Padflk Jofna Ameriba (severni del), nih barvah, vsega 8kupaj Do; ce- Jofna Amerika (jnlnf del), Afrika, Severna la vrsta narodnih barv. ^aJSTJEME " ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih rado- SEDAJ vednost nima obzorja Aj Ta atlas, ki Mum sebe popravlja. Ima namen / ■ H XA. . rcfiltl marsikatera nasprotujoč* vprašanja. HV M M # ItAJv ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani ao Jft ^^ • skladišč svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra- PO POŽTI Jine in giobortoo oceaoov ln j?zer. dolgo« naj- rialjftlb rvk Iti prekopov, površino porfavltDlb V URADU - 35 CENTOV otokov ln visokost svetovnih gora. Tn » odgovori na mnoga danafttija vprafianja - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. jarmljeaii narodi .,a na prvem mestu Jugoslavija, vi,dijo isvo-jo »bodočnost le v popolnem po razu faškcma in nacizma. Slovenci, v novi in srečni Ju-goalaviji vam bo zasijalo novo življenje!" skoro dve leti prenaša fašistična in nacistična zverstva. Goeb-bels klepeČe o nevarnosti, ki preti Evropi od boljševizma. Vedeti bi moral da evropski narodi ne bodo nikdar branili fašizma in nacizma Vsi pod študij še niso dokončali. Kmetje, ki pomagajo partizanom, kopljejo sami svoj lastni grob in bodo uničeni. Ponovno pozivamo kmečko prebivalstvo, da vstopi v našo organizacijo in pomaga državi v njeni aktivni borbi proti partizanom." "Harvasofi" poroča is Sofije: Protokol, s katerim se podaljša trgovteki sporazum med Bolgarijo in Hrvatsko za novih šest mesecev, je bil podpisan v bolgarskem ministrstvu zunanjih zadev po večdnevnih pogajanjih.. ■"Die Tat" prinaša dne 15. dee. olbvestilo, da je začelo obratovati v Mariboru veliko in; dustrijsko podjetje za vojne svrhe. . GOVOR DR. M. KRTEK A ■ iDne 7. januarja je na km-don&kem radiu govoril pod-, predsednik jugoslovanske vlade dr. Mihal Krek, sledeče/ "Pqrpadanje vojaških Bil oai-šča ee nadaljuje. Sovražnikove vojske doživljajo na roški zemlji strašne atrvari. Hitler, v želji, da bi gkril svojo sramoto, je odredil štiri dni narodnega žalovanja. Nemci so zdaj pač morali spregledati in uvideti, da je polom njihove vojska posledica edino le Hitlerjeve oho-kfiti in nesposobnosti Saj je gnal vojake naravno®* v klavnico. . iGoering in Goehibels že zahtevata novih žrtev od nemškega naroda, ———————--2% * 4Vi InCeT—3S4 Btr«.nl KVIŠKU SRCE — (St. 355) C« 75« 2*4 X 3% Indev — 224 strani ___ T belem ceioiidu (Ker m nam je posrečilo dobiti te Cena 75 centov mijmrcoik9 ^ ^ ^ ^nl, Jih j KVIŠKU SRCE—štv. 415 tudl n,ope™° P"*iaj.ti po *on o- 2% x 3% Inter — 224 itrut snačeni ceni. Zaloga pa al posebno Ona 75 centov velika, zato jib naroČite Čimprej, RAJSKI GLASOVI — <«. 4*8) V«B> bomo mogli t njimi po- 2% * 4 I afier — 255 itrul stre«. ftterftl 8?. Krile? Pet __ Cena |LM - ^2JxT^L Angleški molitveni*: * 4 inčev — 250 strm ni wtwtt 8». Krttev Pet Cm» SLM (XA MLADINO) NEBESA NAS DOM - (it 418) key OF HEAVEN 2% x 4% U*r _ 884 incer rmuo .............Ji Oena 75« t ob]c Tesano ......... ,ft Slovenic Publishing Company 214. WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. prispevamje, kar se mora smatrati za privilegij, a ne za breme. .Razume eex da naša slovenska naselbina tudi v "tem slučaju ne bo zaostajala za drugimi narodnostmi, temveč da se bo lotila te svoje naloge in ieto izvršila na način, ki je v popolnem soglasju s plemenitim in vavišenkn namcinom in ki ji bo v <-a®t in pomoč. Mi sicer nimamo bogatašev v svtoji sredi, temveč smo delovni ljudje brez izjeme, a zato pa bodo naše vrste strnjene v prispevanju in višina naših prispevkov prav gotovo ne bo zaostajala za onimi iz enakih vrat drugih narodnosti, če jih ne bo ee3b nad-j kriljevatta. . j Kaša slovenska naselbina je že storila prve korake za or-fi^ani^cijo svojega dela te kampanje. Na pobudo podpisanega, ki je dobil poeiv in po-dblastilo od tukajšnje direkcije Ameriškega Rddčega križa, da organizira kampanjo, je bil na zadnji seji zastopnikov Združenih sfenenskih društev new yorških izvoljen poseben odbor Ameriškega Rdečega križa, ki bo sodeloval pri vodstvu te akeije. V tem odbora so:.Ludvik Mkro, Ivan Ručigaj, Maks Peshel, Bedy Pellidh, A^joBa Purlan, F. Urbamčič in podpisani. Omenjeina seja pa je apelirala, da se naj ta odbor še pomnoži z nekaterimi zastopnicami našega ženjst-va, da bo tako tem lažje kos svoji nalogi. Ta odbor je že imed svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral in sklenil, da se priredi informativen in posvetovalen festamik v nedeljo popoldne 7. marca, v Slovenskem domu v Brofokftjrnn. Začetek ob 3.30 uri popoldne. Na ta sestanek so vabljeni vsi rojaki in rojakinje velikega New Yorka, vstapniird ni nobene. Sklenjeno je tudi bilo, da se naprosita i našša pevska zbora "Domoivi-na" in "Slovan" in Tam!buraši da nastopijo s nekaj pesmimi in kotnadi, da bo tako program toliko bolj zanimiv in privlačen. Pridite vsi in pripeljite družine s seboj, ker bo po programu pixtrta zabava. Vsi rojaki ir rojakinje s« pa naprcbajov da ne pozabijo, da letos Slovenci zbiramo svoj fond za Ameriški Rdeči križ in da naj vsakdo prispeva tja, kjer bo njihov prispevek opažen in bo šel slovenski nast3-bini v "kredi t. Leo Zakrajšek, POTUJČEVANJE SLOVENCEV NA GORENJSKEM. (JIC.) — "(Kaerntner Zei-tung" z dne 8. dec. objavlja članek o * napredovanju' nemškega jezika na Gorenjskem. V zimi od leta 1941 do 1942 je ibilo organiziranih 338 tečajev aa nemščino, katere je obiskovalo 11.09*2 slušalcev. Za vsak tečaj so morali učenci plačati po šest mark. število tečajev se je powzpelo od marca do juli ja 1542 na 521, a število učencev na 20.739. Razven tega je predavalo v 118 šolah 423 učitedljev povečini nemške narodnosti, domačih in takih, M s0 prišli izRajha. Ti tečaji so bili brezplačni. Učenci vseh šol se poslužujejo Gratzove učne knjige, ki (tolmači razlike med slovenskim in nemškim jezikom. Na Gforenjs&em je danes vsa-kojmnr dana možnost, da se nauči nemškega jedka. . iz"čASOPISJA POD NEMŠKO KONTROLO. "^Graničar** prinaša dne 5. dec. dolg uvodni članek, iz katerega navajamo naslednji zanimiv' odstavek: "(Pri nas se nahajajo med .partizani ponajveč intele'ktiial-ci, zdravniki, advokati, drugi izofhraženci in dijaki, ki gvojh NOVA ZANIMIVA KNJIGA. Kako je Hitler že nekaj let pred napadom pripravljal "li-mauce, zanjke in strup" za uničenje Slovenije in ostale Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kolone, kako se je vojna, kako rstrašna pošast .bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vihra na slovensko in ostalo jugoslovansko ozemlje, ter takoj od začetka pričela preganjati, izganjati, tolči in moriti naše brate in sestre V našem starem kraju, to in še mnoge droge zanimive in važne tvarine vsebuje nova knjiga Rev. K. Za-krajšeka, lii je pred kratkim izšla.. Pisatelj je ostai še kakih deset tednov po napadu v Jugosla viji in je tako od blizu gledal na strahote, ki jih je Sloveniji prinesel Hitlerjev napad. Knjiga vsebuje 207 strani ter je vezana v platno. Na njenem ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda'* v barvah, a na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem je označena meja med "italijansko" in "nemško" Slovenijo. Knjiga stane $2.50 s poštnino vred. Naroča se pri: SLOVENIC FDSL. 00., 216 West 18th St. New York, N.Y. Radi \Vjiie čakajo ravno A-meriški Rdeči križ velike in težk^i naloge — večje in težje kot kdaj prej v njegovi zgodovini. Zafto pa tudi ralbi za svoje bodoče delo več denarja kot kdaj prej. Danets vsi narodi pričakujejo pomoči od Amerike in Ameriški Rdeči križ je sredsftvo, potom katerega Wa ameriško ljudstvo skušalo nuditi prvo pqmoč, omiliti najbolj skeleče rane in ustaviti najgrenkejše sokse po vojni prizadetim narodom, kakor hitro bi prišel čas za to. Vsi srčito želimo, da 'bi ta čas čim prej prišel. Ameriški Rdeči ^križ hoče biti pripravljen, pa <39 'bi prišel tudi prej kot si moramo mictfiti. Določeno je, da mora za leto 1943 Ameriški Rdeči križ po celi deželi zbrati $125,000,000. Kvota za podružnico v New Yorku je $12,920.700. Ako vzamemo, da j« v našem mestu nekaj nad 7 milijonov ljudi, pride na vsakdo osebo brez razlike starosti in spola okrog $1.80 na vsakega. Razume se, da bo (Jo mnogi dali dosti več in veliko jih je, ki bodo dali manj ali celo nič. Toda vsakdo, ki zaveda svojega človeškega dostojanstva, ki čuti v sebi te iskrico čJo.vekoljuhja in se zaveda socialne odgovornosti napram svojemu so-človeku, se bo pa ibrez ugovarjanja in oporekanja odzval apelu te človekoljubne uwtanove — Ameriškega Rdečega križa ter sodeloval in prispeval po svojih najboljših močeh. Prihodnji imsee marc je posvečen Ameriškemu Rdečemu križu, to je, določen je za nabiranje članov za prihodnje leto nn za pobiranje danarnih prispevkov. Le v s!učajih, kjer bodo izredne okoliščine zahtevale, se bo ta rok po. potrebi podaljšal. V splošnem pa velja določiba, da se konča kampanja z 31. marcom. . Radi izrednosti časa in izredno velike vsote, katero morajo z/brati prebivalci našega meeta, bo letošnja kampanja organizirana tudi po narodnostnih skupinah, to je, da se bo vodil nekak račun o titm, kako se bodo Amerikanei tuje-ea porekla odzvali temu humanitarnemu apelu, a to ne radi raičuna samega, temveč zato. da apel dosvKe vsakogar ter da se mu da prilika za pristop in ■hT a š k e n t-HS * Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV .....................................ww 4 ' A Serjoška ne more ničesar lazumetiv Kamorkoli se ozre, povsod vidi nove, zanj nepojniljive stvari. Pri njih v vasi so na drogovih napete po tri žioe, tu pa kar osifrn in še več. Steklene krogle vise kot v zraflcu, piščalke brliagajo.. Dtva niužika s svetilkae ran zdi, da bi to utegnilo biti mesto, kjer se je Serjoška pre-iopicnil. L=kal ga je in 'tekal in s trudom ga je našel nekje pn čuvajnici. Z glavo med kolemi je sedel Serjoška in plakaL Miška je ozlovoljen. "Zakaj jočešr*' "Izgubil si me!"* "Odslej se bova držala drug aa drugega, vprašala bova natančno, katera pot vodi v Taškemt! V naglici več ne se- ■ va«on- Počakaj, zbežim na postajo, da slišim, kaj mužiki govore. Ti pa nikanfor ne hodi, tu na mestu ostani. m sme ugovarjati. Miška je vodja. . Serjoška se je stisnil t čuvajnici in je zaprl oči. "Ah, tepček, zakaj sem šel?" Lačen je, na jok mu gre. Miška bo pozaibil nanj, sedfcf sam v vagon in se odpelje. A on ne ve niti za pot, po kateri bi se vrnil domov.. Četudi bi viettel, saj ne more iti sam. Pridem do klanca, tem preže razbojniki. Odrasle mu-zike ubijejo, kako Ibi majhnemu dečku prizanesli! IDafrna najbiže mislijo, kdaj t*? neki vrne Serjoška? Mati hodi k sosedom in pripoveduje: "Naš Serjoška je šel v Taškent po kruh." Babica ne doživi vrnitve, prej umre, škoda! Bobra babica! Miti enkrat še ni tepla Serjoške. Tudi mati je dobra! — In kakšna j* reka! — Vse leto se lahko koplje v njej, samo, da hi ne bile lal&te. Na postajo se plazi veoer, ogrinja drevesa s črno ruto. Iz krogel ,v>sečih na stebrh,