Št. 181 (14.577) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zoCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
1300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
P/*l!XP BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
PETEK, 9. JULIJA 1993
VRH SEDMIH NAJBOLJ RAZVITIH DRŽAV V TOKIU
Velika finančna pomoč Rusiji Nobene odločitve o Bosni
TOKIO - Ruski predsednik Boris Jelcin s svojim obiskom na 19. srečanju sedmerice najbogatejsih držav sveta Rusije Se ne bo povzdignil med velike sile, kot je optimistično izjavil ob prihodu v Tokio. Zato pa bo dobil tri milijarde dolarjev za hitrejši prehod ruskega gospodarstva v kapitalizem in za privatizacijo svojih državnih podjetij. Denar bodo Rusiji poslali v obliki garancij, izvoznih
kreditov in posojil, namenjen pa naj bi bil predvsem malim in srednjim podjetjem. Poleg tega je ameriški predsedniki napovedal, da bodo odpravili hladnovoj-ne omejitve za trgovanje z Rusijo. Pregledali bodo zakon Jackson-Vanik, s katerim so skušali nekdanjo SZ prisiliti k političnim spremembam, in dogovor Co-com, ki je prepovedoval izvoz visoke tehnologije.
Voditelji najbogatejSe se-
Ciampi in Mitterrand na slavnostni večerji (Telefoto: AP)
dmerice sveta so predstavili tudi politično deklaracijo in v njej na prvem mestu spregovorili o Bosni in Hercegovini. Besedilo o njej so sestavljali enajst ur, zadnja različica pa je kljub temu veliko milejša od tiste, s katero so lani zagrozili z vojaškim kaznovanjem. Kljub nevarnosti padca muslimanskih mest in nenehnim pokolom omenjajo samo nekakšne »strožje ukrepe« in ponavljajo, da »ne bodo priznali delitve Bosne brez sporazuma vseh sprtih strani«. Prvič pa so voditelji najpomembnejših držav uradno izenačili dejanja Beograda in Zagreba: »Ce bosta Srbija in Hrvaška Se naprej uničevali Bosno s spreminjanjem meja in z etničnim čiščenjem, ne bosta mogli pričakovati nobene gospodarske in finančne pomoči, se posebej ne pri obnovi.« Voditelji sedmerice, ki so v prejšnjih mesecih zavrnili vojaško akcijo in zatem se oborožitev Muslimanov, so v zaključnem poročilu ponovili svojo privrženost varnostnim območjem v Bosni in zaščiti pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, Ce bodo ti v nevarnosti.
Na tokijskem srečanju so obravnavali tudi druge območne konflikte. Se posebej ostro so obsodili Severno Korejo in njeno »igranje« z jedrskim orožjem, Arabce so pozvali, naj začnejo kupovati izraelske Izdelke in sklenejo mir na Bližnjem vzhodu. Se naprej bodo, Ce bo treba, kaznovali Irak in Libijo, Ukrajino pa so opozorili, naj spoštuje mednarodne sporazume o jedrski in konvencionalni razorožitvi.
VeC na Sesti strani.
(Agencije)
Tokijski vrh je učitno zelo utrudljiv in vCasih je trenutek počitka nujno potreben... (Telefoto AP)
Predsednikova popotnica
MOSKVA - V ruskem parlamentu se je razvnela burna razprava o predlogu resolucije o dosedanjih vladnih gospodarskih uspehih, Se preden je predsednik sploh dobro zapustil Moskvo. Jelcinu skrbi povzročajo tudi odcepitvene težnje. Potem ko se je za republiko proglasilo območje Sverdlovska, je včeraj isto storil Vladivostok, ki ni pripravljen vplačevati v državno blagajno veC kot revne republike, ki so na-
stale na nacionalističnih temeljih. Odločitev je povsem ekonomske narave, so ob tem povedali predstavniki Vladivostoka.
V spopadih v Abhaziji je v zadnjem tednu padlo 130 gruzijskih vojakov. V Estoniji, ki je pred kratkim sprejela restriktiven zakon o državljanstvu za tam živeče Ruse, pa so sprejeli nekatere amandmaje, vendar, kot pravijo, bistva zakona s tem niso spremenili. (B. S.)
Ruski predsednik Jelcin (Telefoto: AP)
UK
IBBS88B
ITALIJA / ARETIRALI GENERALNEGA DIREKTORJA MINISTRSTVA ZA KULTURNE DOBRINE FRANCESCA SISINIJA
Tudi kultura v vrtincu podkupnin
V zaporu dudi menedžer sanremskega festivala Adriano Aragozzini in sin bivšega ministra Misasija Maurizio
RIM - Izsledki sodnikov so pokazali, da ima podkupninska afera ne-slutene razsežnosti in da najbrž ni bilo nobenega področja javnega življenja, ki bi bilo imuno pred tem rakom. Kljub temu pa so novi razpleti in presenečenja skoraj na dnevnem redu. Ni se Se namreč poleglo razburjenje zaradi obsega podkupnin, ki so jih odkrili v zdravstvu, in že je bruhnila na dan afera kulturnih dobrin. Na ukaz tožilstva v Paoli, (Kalabrija) so karabinjerji včeraj aretirali v Rimu generalnega direktorja ministrstva za kulturne dobrine Francesca Sisi-nija, v Kalabriji pa sina bivšega ministra Riccar-da Misasija Maurizia in Sefa kalabrijskega nad-zornistva za spomeniško varstvo Alda Ceccarellija. Vsi tri je obtoženi goljufije na škodo države in zlorabe prisotjnosti, Mi-sasi pa poleg tega se korupcije.
Aretacija generalnega direktorja Francesca Sisi-
Vojmir Tavčar
nija, je krepko prizadelo ugled tega ministrstva, ki bi moralo upravljati ogromno italijansko kulturno dediščino in ki se vsak dan spoprijema s problemom pomanjkanja sredstev. Na ministrov ukaz so zato na ministrstvu nenavadno »zapeti« in novinarjem izjavljajo le, da imajo zaupanje v sodstvo, obenem pa so prepričani, da bo direktor lahko dokazal nedolžnost.
Afera, ki je včeraj povzročila aretacijo Francesca Sisinija, zadeva sanacijo in restrukturiranje takoimenovanega »prinčevega gradu« v kraju San Nicola Arcella. Gre za palačo, ki so jo v 18. stoletju zgradili si-ciljanski princi Lanza di Trabia. Po oceni mnogih izvedencev gre za strukturo, ki nima posebne kulturne in arhitektonske vrednosti, zaradi tega pa je bilo zlasti sodstvo presenečeno nad dejstvom,
da je za prestrukturiranje gradu država namenila kar 28 milijard lir iz sklada Fio. Kaže, da so na stavbi opravili že za 11 milijard lir del za sanacijo statike, vendar se vsaj na zunanjosti zgradbe posega ne pozna.
Po dosedanjih izsledkih preiskovalcev katalog, na osnovi katerega so bila dodeljena sredstva Fio, ni sestavilo kalabrijsko nadzornistvo za spomeniško varstvo, kot predpisuje zakon, pac pa je bila naloga zaupana zasebniku. Poleg tega pa sploh ni bilo omenjeno dejstvo, da je grad izpostavljen raznim vinkula-cijam, ki bi preprečile finansiranje Fio. Od tod preiskava in aretacije.
Drugo presenečenje je preiskava o podkupninskih aferah pripravila v ventimigli, kjer je bil včeraj aretiran Adriano Aragozzini, sporni organizator festivala italijanske popevke v Sanremu. Po-
pevkarski menadžer je obtožen korupcije in sicer v zvezi z organizacijo festivala leta 1990.
V okviru podkupninske afere v zdravstvu pa se je včeraj javil sodnikom Renato De Lorenze, brat bivšega ministra za zdravstvo Francesca, za katerega so sodniki v prejšnjih dneh podpisali zaporni nalog. Po obtožbi naj bi Renato De Lorenzo »pretopil« v državne obveznice približno poldrugo milijardo lir podkupnin, ki jih je v imenu ministra Francesca zbral njegov osebni tajnik Gio-vanni Marone. Minister je včeraj v intervjujih s Časopisi delno priznal, da je zbral podkupnine, »vendar samo za finansiranje neapeljskega Pii«. Odjek škandala je tolikšen, da je novi liberalni tajnik Raffaele Costa pisal bivšemu ministru odprto pismo, v katerem ga poziva, naj vsaj delno popravi napake, s tem da »vrneš italijanskim davkoplačevalčev in bolnikom, kar jim pritiCe«.
Sisini (desno) z ministrom Roncheyem - seveda arhivski posnetek (Telefoto AP)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Zlata kolajna za slovenske kanuiste
Na svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v italijanskem kraju Mez-zana je Slovenija osvojila zlato medaljo v moštvenem spustu kanuistov. Jože Vidmar, Simon Hočeva in Boštjan Žitnik so na končnem vrstnem redu prehiteli Britance in Italijane. Uspeh Slovenije je še toliko slajši, ker ni bil pričakovan.
stran 11.
Occhetto za enotnost levih in naprednih sil
DSL je sila levice, ki je sposobna gledati tudi proti sredini in se pogovarjati s tistimi sredinskim silam, ki se opredeljujejo za spremembe in napredek. Na tej osnovi lahko reformistična levica oblikuje široko zavezništvo, ki tekmuje za oblast. To formulo je včeraj v dolgem poročilu pred vsedržavnim svetom DSL, ki razpravlja o politični usmeritvi in o vprašanju zavezništev, razvil sekretar Occhetto pod po-meljivim naslovom »Oblikujmo enotnost levih in naprednih sil, da bi vladali Italiji«.
stran 2..
Razveljavljeni načrti za velike ljudske gradnje
Tržaški pokrajinski nadzorni odbor je razveljavil sklepa, s katerima je tržaški občinski svet 29. aprila letos odobril načrte za obsežne ljudske gradnje na Kolonkovcu in pri Sv. Ivanu. Ti načrti so bili že dolgo časa v središču polemik, zdaj pa so propadli, kot kaže, zaradi formalnih oziroma proceduralnih nepravilnosti.
stran 3.
Center II Giulia dobil nove lastnike
Trgovsko središče II Giulia pri Sv. Ivanu, ki je šlo skupaj z ostalim premoženjem Cardarel-lijeve grupe Fintour v stečaj, si je včeraj pridobil edini kupec na sodni dražbi, družba Trlvim iz Verone. Plačati bo morala Izklicno ceno 49 milijard lir, govori pa se, da bo nepremičnino čimprej prodala in tako omogočila vrnitev posojila, ki ga je Cardarelli prejel od kreditnega zavoda Credito Fondiario delle tre Ve-nezie.
stran 3
Gorica: prazne stojnice na pokriti tržnici
Na goriški tržnici je vse več prostih stojnic. Razlogov je najbrž več. Med glavnimi je kot kaže vse večji davčni pritisk, naraščajoča birokratizacija in ne navsezadnje veliki stroški za najemnino. Županstvo se trudi, da bi proste stojnice, ki jih je zmeraj več, oddalo v najem.
stran 5.
Tržič - Uspešno poslovanje pristanišča
V tržiškem pristanišču Portorosega so v juniju spet zabeležili zelo pozitiven rezultat poslovanja. Pretovorili so za približno 38 odstotkov več blaga kakor v enakem mesecu lani. Do konca leta naj bi pretovorili okrog tri milijone ton blaga. Kljub takemu trendu pa pri pristojnem ministrstvu nameravajo krčiti osebje carinskega urada v pristanišču, kar je seveda proti vsaki naravni logiki.
stran 5.
Na Touru spet vodi Belgijec Nelissen
Na kolesarski dirki po Franciji je po 24 urah lastnik rumene majice vnovič postal Belgijec Nelissen, kije na včerajšnji 5. etapi osvojil drugo mesto za Dancem Skibbyjem, Italijan Ci-pollini pa je bil šele sedmi.
stran 11
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Petek, 9. julija 1993
NOVICE
LISTINA O DOLŽNOSTIH
PODKUPNINE / V MILANU
DEŽELA / TISKOVNA KONFERENCA DSL
Prihodnji teden
dva dni stavke novinarjev
RIM - Nadaljujejo se napovedani protesti novinarjev: izvršni odbor vsedržavnega sindikata novinarjev FNSI je določil, da bosta naslednja dva od petih predvidenih dni stavke naslednji petek in soboto. To pomeni, da dnevniki v Italiji ne bodo izšli v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija. Novinarji državnih in zasebnih radijskih in televizijskih postaj bodo stavkali v petek, 16. in v soboto, 17. t.m. Napoved dveh dni stavke sta v glavnem navdihnila dva razloga: po eni strani številnim novinarjem zaradi gospodarske krize grozi brezposelnost, po drugi pa so zaradi vladnih ukrepov v nevarnosti skbrstveni in drugi zayodi novinarjev. V prvi vrsti gre za skbrstveni zavod Inpgi, ki mu zadnje odločitve vlade strežejo po življenju. Ob tem specifičnem problemu pa bo sindikat novinarjev že v naslednjih dneh nadaljeval razgovore s predstavniki vlade, političnih sil in združenja založnikov FTEG o najbolj perečih vprašanjih področja informacije.
Sodili bodo sedmim poslancem
RIM - Poslanska zbornica je v dobri uri odobrila sodstvu sedem zahtev za nadaljnjo preiskavo o prav tolikšnem številu poslancev, dve zahtevi pa je zavrnila.
Ne sodni preiskavi so poslanci rekli v primem de-mokristjnov Angela Sanze, ki tudi po oceni proCe-valca ni mogel zagrešiti pripisanih mu kaznivih dejanj, in Raffaeleja Russa (v tem primem so vrnili gradivo sodstvu z zahtevo po dodatni preiskavi). Da nadaljnjemu delu sodnikov pa so rekli v primem republikanca Salvatoreja Grilla (osumljen je mafijskega združevanja), socialistov Romana Fer-rauta (zlorabljanje pristojnosti) in Adrea Bufibnija (izsiljevanje podkupnin), socialdemokrata Romea (zlorabljanje pristojnosti), Martina Doriga (Skp) in Claudia Fave (Mreža), ki sta obtoženja obrekovanja v tisku.
Sodili bodo tudi bivšemu milanskemu županu Paolu Pillitteriju, ki je obtožen psovk in groženj, ker je leta 1990 opsoval s »fašisti« in »škvadristi« železničarje, ki so stavkali, da bi dosegli odstranitev skupnosti prisiljencev.
Odobritev odloka za pospešitev zaposlovanja
RIM - Senat je včeraj izglasoval zaupnico vladi in odobril odlok za pospešitev zaposlovanja. Vlada je zahtevala zaupnico, da bi preprečila obstrukcijo Severne lige, ki je nasprotovala ukrepu za naložbe na Jugu. Za so glasovali Krščanska demokracija, socialisti, socialdemokrati in liberalci, Demokratična stranka levice se je vzdržala, ostali pa so bili proti. Sedaj se bo o odloku morala izreci poslanska zbornica.
Novinar je najprej odgovoren bralcu
Dokument so predstavili včeraj v Rimu
Andreotti pri Di Pietru
Dosmrtni senator se je prostovoljno javil sodniku
Vojmir Tavčar
RIM - Novinar mora spoštovati, upoštevati in braniti pravico javnega mnenja do informacij. Zaradi tega išCe in objavlja vse novice, ki so po njegovi oceni zanimive za javnost. Novice išCe in obljavlja kljub zaprekam, ki bi jih kdorkoli lahko postavljal njegovemu delu. In pri tem je najprej odgovoren bralcem in javnosti, te odgovornosti pa ne podreja interesom drugih dejavnikov, kot so založnik, vlada, politične sile, institucije itd.
To je obveza, ki jo italijanski novinarji sprejemajo v odnosu z javnim mnenjem in ki je razčlenjena v Listini o dolžnostih novinarja. Dokument, ki je bil predstavljen včeraj dopoldne, sta izoblikovala in sprejela novinarski sindikat FNSI in državna novinarska zbornica.
Listina o dolžnostih, sta poudarila predsednik FNSI Vittorio Roidi in predsednik zbornice Gianni Faustini, je obveza, ki jo novinarji sprejemajo v odnosu do svojih bralcev, noče pa biti odraz neke samocenzure. Tudi zaradi tega je bil dokument poimenovan Listina in je bil zavrnjen bolj obvezujoč naslov kodeksa. Podčrtano je bilo tudi dejstvo, da novinarji sklepajo to obvezo, ki jih zavezuje k spoštovanju poklicnih naCel, v trenutku, ko se zaostruje napad oblasti na avtonomijo časnikarjev.
To pa je dodaten dokaz, da je dogovor sklenjen z javnostjo, ne pa s politiko ali državnimi institucijami.
Listina dolžnosti izhaja iz vrste naCel, ki podčrtujejo, da je novinar odgovoren predvsem javnemu mnenju. V svojem delu spoštuje pravice in dostojanstvo vsake osebe, ne diskriminira nikogar zaradi rasne ali verske pripadnosti, spola in političnega prepričanja. Novinar skuša biti v svojem delu te-
meljit in hitro popravlja napake, seznanja javnost z viri informacij, obenem pa je dolžan spoštovati poklicno tajnost, ko viri to zahtevajo.
Novinar ne sme biti elan tajnih organizacij, zavrača privilegije, nagrade in zadolžitve, ki bi omejevale njegovo poklicno avtonomijo. Dolžan je navesti vsa dejstva, ki so bistvena za popoln opis dogodka, naslovi in podnaslovi pa morajo odžati vsebino članka. Tudi pri objavljanju fotografij se mora novinar izogibati tistim, ki lahko prizadenejo Človekovo dostojanstvo. Pri objavljanju ekonomske propagande mora vselej paziti, da je jasna meja med novico in reklamnim sporočilom, ki ga bralec mora vselej jasno identificirati kot propagando.
Listina posveča posebno poglavje zaščiti mladoletnih in šibkejših. Ob spoštovanju mednarodnih določil se novinar obvezuje tudi, da z najveCjim spoštovanjem in občutljivostjo obravnava tiste osebe, ki imajo zaradi družbenih, ekonomskih ali kulturnih razlogov manjšo možnost samozaščite.
Listina poziva, naj bi pri vseh Časopisih imenovali osebo, ki bi jamčila za pravice bralcev, da bi oblikovali prostor za posege in replike bralcev, do, septembra pa bosta Vsedržavna zveza novinarjev Italije in novinarska zbornica oblikovali telo, ki naj bi bilo moralno razsodišče spoštovanja naCel listine.
Dokument je, kot so pouradili na konferenci, izhodišče za nadaljnje delo in za obogatitev naCel v skladu z družbenim in kulturnim razvojem.
Sindikat in zbornica pa obljubljata angažirano delo, da bodo načela listine postala res temeljno vodilo v vsakodnevnem delu slehernega italijanskega novinarja.
MILAN, PALERMO -Dosmrtni senator Giulio Andreotti se je včeraj popoldne na lastno pest javil milanskemu sodniku Antoniu Di Pietru, da bi mu povedal svojo »resnico« o podkupnini 250 milijonov lir, ki naj bi jo njegov »prijatelj« Giuseppe Ciarrapico dodelil socialdemokratski stranki, in o »prispevku« v višini ene milijarde lir, ki naj bi ga prijel od bivšega glavnega ravnatelja državne telefonske družbe Giuseppeja Par-relle.
Zaradi teh dveh »dogodkov« je prejel bivši
predsednik vlade dve jamstveni obvestili: 6. aprila in 23. junija, obakrat zaradi domnevne kršitve zakona o javnem finansiranju strank. Po poldrugo uro trajajočem zaslišanju ni dal Andreotti nobene izjave.
V sredo je medtem njegov odvetnik Odoardo Ascari sodeloval v Palermu pri hišni preiskavi na domu mafijca Ignazia Salva.
Tu naj bi se senator Giulio Andreotti po izjavah skesanca Baldassar-reja Di Maggia srečal z mafijskim bossom Toto-jem Riino.
PISMO UREDNIŠTVU
Manjšinska »gospodarska baza« še v središču polemik
Spoštovano uredništvo!
Pred dnevi je Primorski dnevnik objavil moje pismo v zvezi z nedavnim obiskom Slovenske skupnosti v Ljubljani in pa s polemikami o »gospodarski bazi« naše narodnostne skupnosti. Na to je v dolgem, uokvirjenem članku odgovoril dr. Branko Jazbec 4. julija. Marsikdo me je vprašal, ali mislim tudi sam odgovoriti na njegovo razmišljanje.
Stvar pa je taka: ali dr. Jazbec ni razumel, o cem pravzaprav razpravljamo, ali »ima za norca« bralce in mene. NiC hudega, saj je istočasno deležen njegovih patemalistiCnih pripomb celo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan... V obeh primerih pa je dialog precej otežavljen. Njegovo opozarjanje Slovenske skupnosti na socialne in gospodarske probleme naših ljudi pa je v tej zvezi povsem odveč.
Hvala za objavo in lep pozdrav!
Ivo Jevnikar
Deželni svet FJK bo danes izvolil predsednika
Podpredsednik naj bi bil slovenski svetovalec DSL Miloš Budin
Rudi Pavšič
VIDEM - »Obstajajo pogoji, da bomo jutri izvolili predsednika deželnega sveta in člane predsedstva.« Tako je včeraj povedal na tiskovni konferenci v Vidmu načelnik svetovalske skupine Demokratične stranke levice Renzo Travanut.
Po njegovih izjavah naj bi torej prižgali zeleno luč, da bo danes, na drugi seji novoizvoljenega deželnega sveta pristaš Severne lige Pietro Fon-tanini postal predsednik deželnega sveta, medtem ko naj bi šli podpredsedniški mesti DSL in KD ( v tem primeru bo podpredsednik slovenski svetovalec Miloš Budin), tajniške funkcije pa neofašistom, »zelenim«, socialistom in Komunistični prenovi.
Tej rešitvi je odprlo pot dejstvo, da je dogovor začasnega značaja, saj velja le za imenovanje predsedniškega urada, hkrati pa dejstvo, da novi predsednik ne bo imel nobene politične naloge pri sestavljanju vladne koalicije. O tem se bodo v prihodnje dogovorili na srečanjih strank.
Za kroniko velja omeniti tudi nekatere vesti, na podlagi katerih naj bi se nekateri veljaki KD in PSI ogrevali za drugačno rešitev ob podpori MSI in Liste za Trst. Na včeraj-
šnji konferenci so zastopniki DSL zavrgli takšno trditev kot tudi govorice, da je prišlo do pogovorov med zastopniki KD in DSL glede imenovanja deželnih vodilnih organov.
Na tiskovni konferenci je deželni tajnik Elvio Ruffino orisal glavne smernice programa DSL, ki jih lahko strnemo v tri vsebinske sklope. Vse bolj se kaže potreba po novem deželnem volilnem zakonu, ki naj sloni na večinskem uninomi-nalnem sistemu, ki bo zagotavljal trdnejšo vladno večino. V okviru reforme pa je treba slovenski manjšini zagotoviti zastopanost v deželnem svetu.
Druga pomembna programska točka, ki jo predlaga DSL, zadeva pristojnosti, ki jih mora dobiti deželna uprava v okviru federalističnega sistema ob upoštevanju celovitosti države.
Tretja točka gre v smer rušitve dosedanjega oblastniškega sistema, ki je slonel na hegemoniji KD-PSI. V tem smislu je treba družbenim silam zgotovi-ti večji nadzor nad političnim delom, zmanjšati število deželnih ustanov, uvesti administrativno reformo ter poskrbeti za decentralizacijo v korist pokrajin in občin.
DSL / ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA
r ŠOLSTVO / SINDIKAT CGIL n
BANKE / VFJK.2E 587 BANČNIH OKENC
Occhetto: Oblikujmo enotnost levih sil, da bi vladali Italiji
Lige ne gre demonizirati, upreti pa se je treba tezi o ločitvi Severa
Zanimiv tečaj za vzgojitelje
Osrednja tema: izvajanje reforme vrtcev in osnovne šole
Prehitra rast podružnic bo zahtevala tudi žrtve
Največ novih okenc v Pordenonu, najmanj pa v že prej zasičenem Trstu - Boom na furlanskem podeželju
RIM - Hrast je sila levice, ki je sposobna gledati proti sredini in spregovoriti tistim sredinskim silam, ki se o-predeljujejo za spremembe in napredek. In to je osnova, na kateri reformistična levica lahko oblikuje široko zavezništvo, ki tekmuje za oblast.
' Tej formuli, s katero je v prejšnjih dneh nakazal usmeritev stranke, je tajnik DSL Achille Occhetto dal včeraj politično in programsko osnovo z dolgim poročilom vsedržavnemu svetu stranke, ki razpravlja o vprašanju zavezništev in politični usmeritvi tudi v luči nedavnih političnih volitev. Occhetto je ekspoze pomenljivo naslovil »Oblikujmo enotnost levih in naprednih sil, da bi vladali Italiji«.
V	okviru, ki postavlja DSL in njegove zaveznike v središče nove faze italijanskega življenja, je tajnik hrasta nakazal dva nujna programska sklopa (Odnos med Se-veronom in Jugom, ki je povezan z vprašanji družbenega razvoja, demokracije in nacionalne e-notnosti; Nov razvojni model) in zavrnil tezo tistih, ki menijo, da mora DSL »prekiniti odnose s silami, ki so na njeni levi ali na njeni desni«. Namesto te izbire je Occhetto nakazal drugačno pot, ki zahteva skupni napor iskanja tistih osnov, na katerih se levica lahko predstavi kot vladna sila. V tem okviru je program diskriminanta v odnosih z vsemi.
V	ekspozeju se je Occhetto večkrat skliceval
na nedavne upravne volitve, iz katerih sta po njegovi analizi izšla dva zmagovalca: DSL in Severna liga. Ce ga uspeh Hrasta razveseljuje, uspeh Lige načenja vrsto problemov, pri reševanju katerih je treba upoštevati, da si je Bossi zagotovil podporo širokega sloja ljudi. Lige levica ne sme demonizirati, porazi pa jo lahko, če se upre tezi o Severu, ki ubere samosvojo pot. Tudi zaradi tega je nujno, da Jug postavi na novo osnovo kritiko dosedanji etatistični politiki, ki je bila sredstvo dosedanjega režima. Če bo Jug znal spregovoriti Severu in Ce bodo odpravljeni vzroki nezadovoljstva, na katerih je Bossi zgradil svoj uspeh, je dejal Occhetto, enotnost države ne bo ogrožena.
V tem okviru je tajnik DSL načel tudi vprašanje novih volilnih pravil. Po njegovem mnenju bi bil večinski sistem v dveh krogih najustreznejši, Ce pa tega ni mogoče, je treba Mattarel-lov predlog popraviti tako, da bodo volilci skupaj z večino vsaj posredno izbrali premiera. Zavrnil je predsedniške skušnjave in tiste, ki se zavzemajo za neposredno izvolitev premiera, opozoril, da bi taka rešitev zahtevala globoke ustavne spremembe in torej veliko časa. Nova uravnovešena pravila pa je mogoče sprejeti v kratkem Času, nato pa iti na volitve, da se volilci lahko izrečejo.
Za oblikovanje progresivnega vladnega pola se je Occhetto obrnil
na demokratične katolike, Segnija je pozval, naj razčisti nekatera protislovja svojega gibanja, Leoluco Orlanda in njegovo Mrežo pa opozoril naj se vrne k izhodiščni nalogi, da združuje na levi katolike, ki zapuščajo center. Socialiste je pozval, naj ne obnavljajo Craxijeve politike ločevanja levih sil, v odnosu s SKP pa bo odločilno programsko zbliževanje ali razhajanje. Demokratično zavezništvo pa bi zgrešilo, če bi se prelevilo v novo stranko. Za uspeh politike zavezništev pa je treba tudi dograditi DSL, ki mora biti stranka, ki se sklicuje na družbo in se povezuje z gibanji in -združenji civilne družbe.
VT
Achille Occhetto
FORNI DISOPRA -V tem kraju se je včeraj začel prvi izpopolnjevalni tečaj za vzgojitelje otroških vrtcev, učitelje osnovnih šol in didaktične ravnatelje, ki ga prireja šolski sindikat CGIL dežele Furlanije-Julijske	krajine.
Osrednja tema tečaja je izvajanje	reforme
otroških vrtcev in osnovnih šol, ki je stopila v veljavo pred nekaj leti.
O poteku izvajanja so veC kot 40 udeležencem tečaja poročali sindikalni predstavniki iz vseh štirih pokrajin naše dežele, medtem ko je deželni tajnik sindikata Gfaziano Pasqual v uvodnem posegu omenil bistvene točke refor-
me: šola mora spoštovati pravice otroka o dojemanju in izobraževanju, obenem mora razširjati vrednote, kot so pravice posameznika. Le če ji bo to uspelo, bo lahko opravila tisti kvalitetni skok, ki je potreben zato, da stopi vtric z modernim časom. To pa velja predvsem za našo deželo, narodnostno mešanim območjem ob meji, v katerem živijo ljudje različnih etničnih skupin. To območje, je poudaril Pasqual, se bo moralo vse bolj soočati z zapletenim procesom gradnje nove Evrope.
Izpopolnjevalni tečaj šolskega sindikata CGIL se bo nadaljeval še danes in jutri.
TRST - V zadnjih nekaj letih so banke po vsej Italiji odprle nešteto novih podružnic. Ce primerjamo število bančnih okenc leta 1987, ko jih je bilo 15.365, z lanskim, ko jih je bilo 20.784, ugotovimo, da je bil porast kar 35, 3-odstoten. Naraščanje števila okenc se je začelo že pred petimi leti, do pravega boo-ma pa je prišlo v zadnjih dveh letih, ko se je italijanska bančna zakonodaja prilagodila evropskim normam, tudi z odpravljanjem omejitev pri odpiranju bančnih podružnic. Prej so bili italijanski zakoni zelo restriktivni, Banca d’Italia pa je strogo nadzirala de-
BENEČIJA / 14. SLIKARSKI NATEČAJ NEDISKIH DOLIN
Dela udeležencev bodo na ogled do sobote
Po žiriji so lahko slike ocenjevali tudi obiskovalci, ki bodo tako prišli v poštev za posebno nagrado
SPETER - Tudi v letošnjem juniju so slikarji iz najrazličnejših krajev skušali ujeti na platna utrinke iz Nediških dolin. Udeležili so se že 14. natečaja, ki ga je organizirala Beneška galerija, medtem ko je pokroviteljstvo prevzela Dežela FJK. Osrednja prireditev je bila zadnjo soboto v juniju na večer v Beneški galeriji. Po krajših pozdravnih nagovorih predsednika galerije Pavla Petriciga in špetrskega župana Firmina Marini-ga (na sliki z leve) so podelili nagrade in priznanja. Žirija, ki so jo se-
stavljali Milko Rener, Nelida Silič Nemec, Renzo Rucli in Pavel Petricig je najprej ugotovila, da je bila udeležba na zadovoljivi kakovostni ravni. Prvo odkupno nagrado v višini milijona lir, ki ga prispeva Združenje beneških likovnikov, je dodelila Alojzu Koncu iz Sevnice, drugo odkupno nagrado - 750.000 lir, prispevek Kmečke banke iz Gorice - je prejel Goričan Alfredo De Loca-telli, tretjo - pol milijona lir, ki ga je prispevala beneška podružnica TKB - pa Niko Ribic iz Maribora.
Marko NValtritsch
lovanje bank tudi na tem področju.
Porast bančnih podružnic, prav tako za 32, 2 odstotka, smo v zadnjem Času doživeli tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Največji (45, 3-odstoten) je bil v Pordenonu, sledita mu Gorica (34, 7) in Videm (33, 6), najmanjši pa je bil porast v Trstu (14%). To je znak, da je bil Trst že prej nasičen z bankami, ki imajo veliko opravka tudi z mednarodnimi posli. Tudi zato, ker je gospodarstvo v tem mestu v krizi in ker je prebivalcev vedno manj, ni velikega zanimanja za odpiranje novih bančnih okenc. Nekatere domače banke sicer širijo svoje poslovanje, v zadnjem Času pa je prišlo tudi več bank iz drugih delov Italije. Tako se dogaja tisto, kar se je pred nekaj leti dogajalo v Vidmu, kjer so odpirali eno banko za drugo. Pri tem ni izvzeta niti Gorica.
Največ podružnic pa so banke odprle na furlanskem podeželju. V majhnih krajih, kjer je prej bila le po ena banka, imajo sedaj dve ali tri. To velja tudi za kraje, v katerih ni novih gospodarskih pobud, kar pomeni, da si bodo sedaj morali deliti denar, ki si ga je prej lastila ena sama banka.
Ob vsem tem se seveda velja zamisliti. Bankirji dobro vedo, da odpiranje podružnic veliko stane, pa Čeprav v njih zaposlujejo minimalno število uslužbencev. Tu-
di investicija v podružnico je draga, še zlasti danes, ko jo je treba opremiti z najrazličnejšimi stroji in vgraditi drage varnostne naprave. Cez nekaj let se bodo najbrž v marsikateri banki zavedeli, da je bila investicija zgrešena, saj jo je utemeljeval le strah pred prihodom konkurence.
V	sosednji deželi Venete je širjenje bančnih okenc še bolj izrazito kot pri nas in kot v vsedržavnem povprečju. V zadnjih petih letih se je njihovo število zvišalo za kar 53,4 odstotka (od 1.257 na 1.928). Sorazmerno največ novih o-kenc so odprli v pokrajini Treviso, kjer je bil porast kar 70, 3-odstoten. Tudi Vicenza in Verona imata v povprečju skoraj dvakrat toliko novih okenc kot jih beležijo v vsej državi.
V	Venetu je sicer porast precej razumljiv, saj so tam dosegli gospodarski vzpon, pa Čeprav ga je v zadnjem Času načela kriza. Rahlo bolj preudarni so na Tridentin-skem-Južnem Tirolskem, kjer so pred petimi leti imeli 603, lani pa 763 bančnih okenc. Porast je bil torej bil »samo« 26, 5-odstoten, kar je treba pripisati dejstvu, da so bile tako v Bocnu kot v Trentu banke že prej zelo prisotne, predvsem po zaslugi tradicije iz avstrijskih Časov, ko je imela skoraj vsaka vas, tako nemška kot italijanska, svojo podeželsko posojilnico.
UKREP NADZORNEGA ODBORA
Gradnje šle po zlu
Načrtovali so jih pri Sv. Ivanu in na Kolonkovcu
Novih cenenih ljudskih gradenj na Kolonkovcu in v Ul. Timi-gnano pri Sv. Ivanu v Trstu za zdaj ne bo. Pokrajinski nadzorni odbor je namreč v teh dneh razveljavil sklepa, s katerima je tržaški občinski svet 29. aprila letos odobril zadevna gradbena naCrta.
Stvar je že dalj časa v središču tržaške politične pozornosti, pa tudi v središču polemik. Tržaški občinski svet je namreč 29. aprila odobril zadevne načrte, potem ko so bili dalj časa na dnevnem redu. Zavlačevanje pa ni bilo slučajno, saj so se proti njim dvignile številne in argumentirane kritike. Med drugim gre poudariti, da so ti načrti nastali v okviru urbanističnih predvidevanj, po katerih naj bi Trst postal polmilijonsko mesto, kar je spričo stalnega demografskega padanja v zadnjih letih postalo nerealistične). Tržaška občinska uprava se je ob takšnem demografskem trendu tudi že odpovedala tem obsežnim gradnjam v predmestnih predelih, potem ko se je bila na osnovi raziskave specializiranega podjetja odločila za obnovitev rezidencnih območij v starem mestnem jedru.
Toda stvari so se naposled iz ne ravno jasnih in najbrž niti ne povsem čistih razlogov obrnile, tako da je 29. aprila letos tržaški občinski svet z glasovi upravne večine LpT-KD-PSI-PLI zadevne načrte odobril ob ostrem nasprotovanju opozicijskih sil.
Zdaj pa je za novo presenečenje poskrbel tržaški pokrajinski nadzorni odbor, ki je, kot rečeno, zadevne sklepe tržaškega občinskega sveta razveljavil. Zakaj? Kolikor smo mogli ugotoviti, zaradi formalnih oziroma proceduralnih nekorektnosti. Kaže namreč, da je občinski svet obravnaval in naposled z vedno glasov odobril načrte, ki jih poprej ni odobrila pristojna urbanistična komisija, kot zahteva postopek. Točneje, slednja naj bi o-bravnavala nekoliko drugačne naCrte od tistih, s katerimi se je potem ukvarjal tržaški občinski svet. In tako so ljudske gradnje na Kolonkovcu in v Ul. Timignano pri Sv. Ivanu splavale po vodi.
Za zdaj nimamo natančnejših informacij tudi zato, ker bo pokrajinski nadzorni odbor poslal ustrezni dekret tržaški občinski upravi šele v prihodnjih dneh.
_______PO MATURI / SREČANJE Z LETOŠNJIMI ODLIČNJAKI_
»Šestdesetice« na klasični že mislijo na prihodnost
»Novinarka« Marija,»diplomat« Matej in »profesorica« Matejka
Marjan Kemperle
Novinarko, diplomata in profesorico - to bi uzrli, Ce bi pogledali v stekleno kroglo želja letošnjih treh odličnjakov na klasičnem liceju France Prešeren: novinarko Marijo, diplomata Mateja in profesorico Matejko. Vsi trije so na zrelostnih izpitih zadeli »šestdesetico«, pred sabo pa že imajo nove cilje, v katere so pomerili svoja zanimanja.
Marija Mamolo dobro ve, kako se ciljem streže. Za letošnje leto si jih je zastavila tri: vozniški izpit, izpit v angleščini in zrelostni izpit. Kot izurjena ostrostrelka jih je vse tri zadela, seveda v prvem poskusu. Matura je predstavljala zanjo »zadnji ruk«. Lep konec - dober začetek je njeno vodilo. Ze med šolskim letom je »videla Cez maturo«: bilo ji je jasno, da se s tem konca neko življenjsko obdobje (»Ne boš vstajal veC ob 6.30, zajtrkoval in stekel v šolo...«), in da jo sedaj Čaka »odločitev za bodočnost«. Z marjetice lastne prihodnosti je že odtrgala nekaj lističev: ne bo študirala medicine, Črtala je vse znanstvene predmete, razen matematike. Zelo jo mikajo klasični jeziki, kot zaposli-
Marija Mamolo
tev pa novinarstvo. O študiju na klasičnem liceju meni, da je bilo predvsem zadnje leto zelo uspešno: v razredu so se dobro med sabo ujemali, se zanimali domala za vse.
Za drugega odličnjaka, Mateja Rolicha, je bilo zadnje šolsko leto ne le zanimivo, pač pa tudi »zabavno«. Novi, v glavnem mladi profesorji, so jih znali ustvarjalno spodbujati (»Predvsem pri zgodovini, filozofiji in slovenščini.'..«). Izpiti mu niso delali preglavic. Ko je izvedel za naslove
Matej Rolich
nalog, je že imel dober vtis, ki ga je ustni izpit le potrdil, pri Čemer ni mogel mimo »ocene« ocenjevalni komisiji: »Profesorji so vrtali v tisto, za kar so vedeli, da ti je všeč,« ali z drugimi besedami: komisija je dobila pozitivno oceno. V tretjič gre rado, pravi pregovor, ki je obveljal tudi za Mateja: med pisnim in ustnim izpitom je opravil še violinski izpit na konservatoriju. Odličnjak Rolich obvlada ruščino (»Ze večkrat sem bil v Rusiji, tudi za časa Gorbačova«), poletje pa bo preživel na
Matejko Grgič
študijskih počitnicah na Škotskem, da bi izpopolnil znanje angleškega jezika.
Septembra ga namreč že Čaka sprejemni izpit za vpis na višjo šolo za diplomatske vede v Gorici. Postati diplomat je njegova najvecja želja, zaveda pa se, da je ne bo lahko uresničiti: »Diplomatska kariera je v Italiji v zakupu kroga ekskluzivnih družin, nekakšnega lobbyja, ko šolo končaš pa imaš odprte številne druge poslovne možnosti na mednarodni ravni.«
Last but not least -
nazadnje, a ne kot zadnja - Matejka Grgič. Ime je že znano zamejski javnosti: licej Prešeren je nastopil na zadnjih dveh srečanjih gledaliških skupin tržaških višjih srednjih šol z njenima odrskima deloma. Sama pravi, da se je začela ukvarjati z literaturo »malo po naključju« v prvih dveh letnikih višje šole s sodelovanjem na nekaterih natečajih, rada pa je pisala že prej. Na vprašanje: Kateri od tvojih tekstov ti je najbolj všeC?, odgovarja malce samozavestno, malce sramežljivo: »Kakšen, ki ga imam še doma v predalu...«
Za maturo ni študirala pretirano: od 8. do 11. zjutraj, nato je šla k noni, sprehajala se je, zvečer brala Čtivo za izpit.
Na maturi je pisala o Kocbeku, »ki se je ukvarjal tudi s politiko in filozofijo in je že leta ’35, še pred Sartrom in Camusem, pisal o eksistencializmu, ga prilagodil slovenskim razmeram.« Študij bo nadaljevala na univerzi, a mora še izbrati med slavistiko, germanistiko in filozofijo. Ze sedaj pa ve, kaj bi rada delala: poučevala, ker je »po 13 letih šole vzljubila poklic učitelja in profesorja.«
STALIŠČE DSL
DELO / STAVKA V TOVARNI STOCK
PREDSTAVITEV KNJIGE A. IN S. DAMIANIJ A
Nabrežina že pod komisaisko upravo
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je že pod komisarsko upravo. Včeraj ob 9.30, se pravi natanko 35 ur po odstopu 11 svetovalcev iz vrst KD, PSI in MSI, se je že Pojavila na županstvu komisarka Mattia Neri. Le-ta je doslej vodila knjigovodski urad na tržaški prefekturi. Vsekakor gre za res naglo ukrepanje, kakršnega pri javnih upravah res nismo vajeni.
Ta razplet devinsko-nabrezinske upravno-po-litiCne krize je medtem že komentiralo vodstvo krajevne sekcije DSL. V svojem tiskovnem poročilu je poudarilo, kako se prvič dogaja, da v de-vinsko-nabrežinsko občino prihaja komisar. »Nikoli v povojnem času občinska uprava ni dosegla tako nizke točke: odgovornost za to nosijo KD, SSk in PSI, ki so od leta 1985 privedle do tega falimentarnega zaključka.«
Po oceni devinsko-na-brežinske DSL so se predstavniki teh sil izkazali za nezmožne upravitelje, in to na račun vseh devinsko-nabrežinskih občanov. Vodstvo devin-sko-nabrežinske DSL se vsekakor zahvaljuje elanom komunistične svetovalske skupine-DSL za njihovo delo v občinskm svetu. Ze zdaj pa izraža pripravljenost in zavzetost za to, da bi se o-blikovala kandidatna lista italijanskih in slovenskih občanov, ki bi bili zmožni uspešno konkurirati za predvzem vodstva devinsko-nabrežinske občinske uprave v naslednjih štririh letih.
Zaposleni zahtevajo reorganizacijo dela
Danes sestanek z vodstvom podjetja
še en opis dramatičnih dogodkov v Jugoslaviji
Srečanje v Novinarskem krožku priredil Krožek Istria
Stavka, ki jo je preteklo sredo za nedoločen čas oklicala sindikalna skupščina zaposlenih v tovarni žganih pijaC Stock se je nadaljevala tudi včeraj, danes ob 8. uri pa se bodo sindikalni zastopniki delavcev srečali s predstavniki podjetja.
Po tem, kar nam je včeraj povedala Članica tovarniškega sveta in pokrajinskega tajništva FLAI-CGIL Emilia Gec, pa ni veliko upanja, da bi sestanek obrodil sadove, ki bi omogočili preklic stavkovnega gibanja.
Sindikalni odnosi so se v tem tradicionalnem tržaškem obratu - ki je kljub krizi na trgu žganih pijaC pri dobrem zdravju - skrhali oziroma prekinili po dolgih pogajanjih
z vodstvom podjetja, ki so pripeljala do popolnega razdora. Glavno jabolko spora je organizacija dela, ki ga po drastični redukciji delovne sile v istem obsegu sedaj opravlja okrog 200 namesto prejšnjih 600 zaposlenih, njihova povprečna starost pa je povrhu vsej prej kot nizka, saj se giblje okrog 50 let. »Ne izogibamo se delu, ker se zavedamo, da je delovno mesto danes še posebno dragoceno,« nam je dejala Emilia Gec, »ne sprejemamo pa groženj, s katerimi nas silijo v nesprejemljivo težke in izčrpavajoče delovne turnuse, in niti napetosti, ki že dolgo vlada med delavci in voditelji podjetja.« Po njenih besedah vodstvo podjetja
zaposlene in sindikate celo dolži, da so podjetje privedli na rob propada in jim grozi z uvedbo dopolnilne blagajne.
Delavci in sindikati, ki so se tudi včeraj zbrali na sindikalni skupščini, torej v prvi vrsti zahtevajo reorganizacijo dela v žaveljski tovarni, s katero naj bi se avtomatično izboljšali tudi notranji delovni in sindikalni odnosi. Ce bo današnje srečanje - kljub veliki skeptičnosti -obrodilo sadove, bodo delavci takoj preklicali stavko, ki jim gotovo ni v zabavo. Ce so delavci na cesti - je zaključila Emilia Gec - to gotovo ni znak, da se jim ne ljubi delati, ampak simptom, da je v tovarni nekaj narobe.
_____________STEČAJ FINTOUR / PO VČERAJŠNJI SODNI DRA2BI____________
Trgovski center »II Giulia« je dobil nove lastnike
Družba Trivim iz Verone bo za nepremičnimo odštela 49 milijard lir, milijardo pa za družbo, ki strukturo upravlja
t, it
.25»
Trgovski center »II Giulia«, eden od »spomenikov«, ki jih je po propadu svoje podjetniške avanture Trstu zapustil Quirino Cardarelli, je dobil novega lastnika. Družba Trivim iz Verone si je veliko trgovsko strukturo pri Sv. Ivanu prilastila na včerajšnji sodni dražbi, na kateri je bila edini kupec, ker se očitno ni ustrašila izklicne cene 49 milijard lir. Govori se sicer, da za njo stoji nek beneški kreditni zavod (Credito Fondiario delle Vene-zie), kateremu je bil Cardarelli dožan 50 milijard lir, in da bo Trivim center takoj prodala.
Poleg nepremičnine je Trivim, ki je morala pred dražbo položiti 20 odstotkov vrednosti izklicne cene obeh licitiranih dobrin (v
skupnem znesku okrogle milijarde), odkupila tudi milijardo vredno istoimensko družbo, ki upravlja center, v katerem na 22 tisoC kv. metrih površine obratuje 64 storitvenih podjetij s 350 zaposlenimi in ki je doslej deloval s komaj 40 odstotki zmogljivosti. Gostinska klet Dreher in amfiteater na primer še vedno nista našla upraviteljev, ki bi ju vzeli v najem, konzorcij najemnikov poslovnih prostorov centra II Giulia pa si je po izteku včerajšnje dražbe vendarle oddahnil, saj bo z novim lastnikom naposled dobil sogovornika za načrtovanje bolj smotrnega izkoriščanja tega lepega in funkcionalnega trgovsko poslovnega središča.
Bojana Vatovec
V časnikarskem krožku so sinoči predstavili knjigo »Jugoslavia: genesi di una mattanza annuncia-ta« (Jugoslavija: nastanek napovedanega poboja), ki je pred dnevi izšla pri založbi Sette giomi. Avtorja sta Alessandro in Sandro Damiani, oče in sin, Italijana, ki sta dramatični razvoj dogodkov v Jugoslaviji doživljala kot jugoslovanska državljana, torej imata veC sredstev za poglobljeno poznavanje razlogov krize na Balkanu, kot je v svojem uvodnem nagovoru povedal novinar Pierluigi Sabatti. Alessandro Damiani Je namreč iz Kalabrije, leta 1948 pa se je iz ideoloških razlogov preselil na Reko. Delal je v reškem italijanskem gledališču tudi kot igralec. V gledališču je pisal kritike za rimski dnevnik II Messaggero. Zlasti pa je pisal in piše za Časopis in revije italijanske skupnosti v Istri. Podobno življenjsko pot med novinarstvom in igralstvom je prehodil tudi njegov sin Sandro, ki sedaj živi v Firencah. Njuna knjiga je razdeljena na tri dele: v prvem delu analizira glavna dejstva in razloge za sedanjo krizo, v drugem poroča o raznih dogodkih, ki so najavljali krizo, v tretjem pa se zaustavlja pri vprašanjih italijanske manjšine v Istri. Na sinočnji predstavitvi sta bila poleg avtorjev prisotna še novinar Mauro Manzin in Marino Vocci, predsednik krožka Istria, ki je bil skupaj s kulturnim centrom Primo Levi prireditelj srečanja.
NOVICE
Lutkovno gledališče v Zgoniku in dijaškem domu
Letošnji Četrti Poletni lutkovni pristan bo po lanskem uspelem poskusu spet gostoval tudi v naših krajih. Gre za mednarodni festival lutkovnih skupin in lutkarjev, ki ga prireja Lutkovno gledališče iz Maribora. Poleg osrednjih pobud, ki se bodo zvrstile v tem slovenskem mestu vse do septem-ba, je del festivala še potujoči niz lutkovnih prireditev. Eno izmed gostovanj bo letos, točneje danes, tudi v naši najboližji okolici. Zasluga gre Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki se je ob lanskem festivalu skupaj s koprsko ZKO pridružila seznamu pobudnikov.
Tako bo danes dopoldne, ob 11. uri v Občinski knjižnici v Saležu, ob 15. uri pa v dijaškem domu, v okviru Poletnega lutkovnega pristana gostovala lutkovna skupina Zoom iz Ljubljane. Predstavi sta namenjeni predvsem mlajšemu občinstvu, kot nekakšna novost pa sta lahko zanimivi tudi za odrasle, predvsem tiste, ki se sicer poklicno ali v prostem Času ukvarjajo z dejavnostmi za otroke.
Večji del festivala pa bo, kot reCeno, potekal po Sloveniji; poleg slovenskih skupin pa v tem poletnem večmesečnem nizu sodelujejo še poklicne in amaterske skupine iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Češke in Italije, (dam)
Opozorilo za člane Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja člane, ki so v teh dneh dobili vabilo za poravnavo davka ICI v Nabrežini in Dolini, da je datum, naveden v vabilu, zgrešen. Zato jih vabi, naj se oglasijo po naslednjem razporedu: v Dolini v sredo, 14. julija, od 8.30 do 13. ure in od 14. do 17. ure, v Nabrežini pa v petek, 16. julija, od 8.30 do 13. ure in od 14.30 do 18. ure. Ostali umiki so nespremenjeni.
Giovanni Gabrielli nov predsednik Frie
Zakladno ministrstvo je za novega predsednika sklada Frie imenovalo docenta na tržaški univerzi Goivannija Gabriellija, ki je tako nasledil dosedanjemu predsedniku Enniu Antoniniju. Kot znano, je le-ta pred približno mesecem odstopil s položaja, ki ga je zasedal dolgo vrsto let, ministrstvo pa je sprožilo postopek za imenovanje njegovega naslednika. Predlog, da bi funkcijo zaupali prof. Gabrielliju je v krajevnih gospodarskih krogih naletel na odobravanje, z njim pa se je strinjala tudi deželna uprava.
Hitra cesta kot vrela kaša
Tržaška hitra cesta je postala nekakšna vrela kaša, ki se je izogibajo vse javne uprave. To velja najprej za že zgrajen odsek, ki pelje od 7. pomola do Katinare. Cez nekaj dni, in sicer 15. t. m., bo zapadla konvencija, na osnovi katere ga zdaj vzdržuje tržaška občinska uprava. Vendar slednja bi se rada Cim prej rešila te odgovornosti, saj je cesta, kot znano, nevarna, pa tudi slabo zgrajena, in je včeraj prek tiskovnega poročila putrdila, da bi njeno vzdrževanje morala zdaj prevzeti deželna uprava ali pa cestno podjetje AN AS. Tema dvema ustanovama pa ni do tega, tako da bi se znalo zgoditi, da bodo cesto celo zaprli.
Povsem odprto pa ostaja še vprašanje gradnje avtocestnega odseka med Katinaro in Padricami oziroma Drašco. Deželne oblasti so zavrnile že dva načrta, ki sta predvidevala nevaren ovinek, in nič ne kaže, da bi bila kaka rešitev pri roki. Deželni svetovalec zelenih Ghersina je včeraj v tiskovnem poročilu dejal, da bi morala gradnjo tega odseka neposredno prevzeti deželna uprava.
Ameriške ladje spet v Trstu
Ameriške ladje in mornarji, ki plujejo na njih, se bodo v kratkem vrnili v tržaško pristanišče. Tako je včeraj zagotovil ameriški generalni konzul v Milanu Sharon Mercurio. Ameriške vojne ladje so »zapustile« Trst pred meseci, ker so ameriške vojaške oblasti smatrale, da so v Trstu plačevali prevelike tarife za odvažanje odplak in odpadkov. Odtlej so se preusmerile v Benetke.
Vse kaže, da je bil za »miroljubno pobotanje« Američanov s Trstom odločilen postanek raketne križarke Turner v preteklih dneh v tržaškem pristanišču. Med obiskom so se namreč predstavniki ameriških vojaških oblasti in tržaške Pristaniške ustanove domenili za ceno, ki naj bi zadovoljila oboje.
Ob tem bodo gotovo zadovoljni tudi tržaški trgovci in gostinci, ki so jim v preteklih mesecih ameriški mornarji med postankom v našem mestu puščali mastne dolarje.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-/73715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Piibliest tel. 040-7796611, fax 040-768697 \
Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73573
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Petek, 9. julija 1993
TRST
________________POLETNI CENTRI / V ZGONIKU IN NA COLU__________________
Na Krasu rasteta dve mestni središči... za otroke
Poleg velike zabave z gradnjo tudi vrsta drugih zanimivih pobud
Na tržaškem Krasu je v polnem zagonu gradbena realizacija dveh novih mestnih središč, namenjenih otrokom.
Projektant in izvajalec tega urbanistično tako pomembnega gradbenega posega je 75-Clan-ska delovna brigada otrok, ki od ponedeljka obiskuje dvotedenska poletna centra v Zo-gniku oz. na Colu.
V zgoniški center, s sedežem v šolskem poslopju »1. maj 1945«, ki ga že veC let prireja občinska uprava, zahaja 42 otrok, v poslopju in na dvorišču osnovne Sole »Alojz Gradnik« pa se zbira 33 otrok, ki so se odzvali pobudi repentabr-ske občine in KD Kraški dom. Vsebinska usmeritev obeh centrov sloni na istem konceptu dela in Darja Sam ar, v vlogi pedagosko-ope-rativne koordinatorke dveh otroških »delovišč«, usklajuje dejavnost obeh skupin, kar pa je vse prej kot lahka naloga, saj je veliko odvisno od pristopa in odzivnosti udeležencev. Tudi dejstvo, da je sorazmerno visok odstotek najmlajših, ki še obiskujejo otroški vrtec, ne omogoča razvijanja zelo zahtevnih programov. Na Colu opravljajo pedagoško-varstvene in animator-
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
9.	julija 1993
VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 23.17 in zatone ob 11.08.
Jutri, SOBOTA,
10.	julija 1993
AMALIJA
TEMPERATURA VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb raste, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstot-na, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Beatrice Doretto, Angelica Baruzza, Anna Havvkins, Naomi Ma-dotto, Andrea Romano in Alessia Bellian.
UMRLI SO: 88-letni Na-tale Buffolo, 82-letni Aldo Gigante, 82-letni Carlo Lo-basso, 65-letni Paolo Lenaz, 84-letna Alma Devetak, 73-letni Paolo Silli, 91-letna Valeria Štolfa in 97-letna Margherita Sau.
; I LEKARNE
Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije .
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
DEVIN - N ABRE Ž I N A
Pričevanja ob 50-letnici v zapisih dijakov
V preteklih dneh je prišla iz tiskarne lična knjiga z naslovom Pričevanja ob petdesetletnici - Testimonianze nel cinquantenario. Izdala jo je Občina Devin-Nabrežina, uredila pa njena odbornica za šolstvo, kulturo in šport prof. Vera Tuta Ban. V njej so zbrani raziskovalni prispevki o odporništvu v tej občini v letih 1941-45, ki so jih pripravili otroci srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine v šolskem letu 1991-92 pod mentorstvom prof. Dušana Križmana, pa še drugi zapisi in gradivo o tej pomembni dobi v naši polpreteklosti, ki jih je prispeval zgodovinar Milan Pahor. Knjiga je srednjega formata, obsega pa 128 strani.
Kot pravi prof. Tuta Ban v svoji uvodni besedi, je pobudo za raziskavo in potem za knjigo dala občinska uprava. Sama odbornica je leta 1991 predlagala nižjim srednjim šolam v občini, da bi izvedle raziskavo o odporniškem gibanju med domačim prebivalstvom. Na vabilo se je odzvala le slovenska nižja srednja šola Igo Gruden, toCneje njeni tre-tješolci v šolskem letu 1991-92, ki so pod mentorstvom prof. Dušana Križmana poiskali še žive priCe oziroma udeležence antifašističnega gibanja v občini.
In tako so nastali krajši ntervjuji z Ljubom Perčičem in Rudijem Zidaričem iz Sempolaja, Srečkom Coljo iz Sesljana, Jožetom Petelinom in Jolan-
do Furlan iz Mavhinj, Milkom Legišo iz Vižo-velj, Alojzom Paulino iz Prečnika, Adom Vižintinom iz Nabrežine, Ludvikom Mokoletom iz Prečnika, Josipom Pernarčičem iz Medje vasi, Zoro Mervič iz Devina in Olgo Furlan iz Mavhinj. K temu so mladi raziskovalci dodali še seznam oziroma kratek opis vseh 12 spo-
menikov v spomin na žrtve 2. svetovne vojne v devinsko-nabrežinski občini. Naj navedemo tudi imena madjh avtorjev: Alan Cosma, Bernard Hrovatin, Črtomir Kobau, Ivan Kuk, Christian Leghissa, Marko Leghissa, Aljoša Paulina, Vasilij Pipan, Albert Rebula, Vanja Saksida, Jan Umek, Petra Kobau, Kristina Pe-
ric, Maja Radetič, Valentina Tinta in Barbara Uršič.
K temu prvotnemu delu, ki je bil pred letom dni že objavljen v ciklostilirani obliki, pa je v sedanji knjigi dodan še drugi del s prispevki Milana Pahorja, ki nekako dopolnjujejo podobo devinsko-na-brežinske občine za časa fašizma in druge vojne vojne. Tako najdemo zapis o delavkem gibanju v nabrežinskih kamnolomih v tridesetih letih, izjave nekaterih udeležencev protifašističnega boja, in sicer Viktorja. Vrabca, Ferda Rukina, Alberta Grudna-Bliska, Srečka Colje in Ferruccia Grat-tona, ter še sklepno misel o odporniškem gibanju v naših krajih.
Knjigo, pestrijo razne ilustracije, v glavnem slike spomenikov oziroma spominskih obeležij po posameznih vaseh devinsko-nabrežinske občine, v drugem delu pa je italijanski prevod vseh slovenskih izvirnih prispevkov. Za to se je devinsko-nabrežinska občinska uprava odločila, da bi omogočila občanom, ki ne poznajo slovenščine, da bi vsaj nekoliko spoznali polpreteklost svoje občine, ko je v njej še bila velika večina prebivalstva slovenske narodnosti. Medsebojno poznavanje je pač predpogoj za medsebojno razumevanje in s tem za tvorno sožitje, ki je prav v devinsko-nabrežinski občini zlasti v zadnjih Časih postalo dokaj problematično.
COMUNE Ol DUINO - AURtSINA
OBČINA DEVIN - NABREŽINA
PRIČEVANJA OB PETDESETLETNICI
TESTIMONIANZE NEL CINOUANTENARIO
1993
Madi delavci so se z zagonom lotili »ambicioznega gradbenega projekta« (f. KROMA)
ske zadolžitve dve Katji, Lorena in Omar, v zgoniškem centru bdijo nad udeleženci poleg že omenjene koordinatorke Darje še Tanja, Dinora, Agata in Erika. Gospa Silvana oziroma gospe Marija in Suzi skuhajo in postrežejo otroke z obilnim in okusnim kosilom, tako da si kar »obliznejo prste«.
Pa povrnimo se k novogradnji dveh urbanih središč. V Zgoniku so pripravili tloris mesta z eksotičnim imenom »Zakljaj«, ki predvideva lokacijo in razmestitev vseh javnih stavb, storitvenih struktur in pozabili niso seveda na zelenice. Podobna je konfiguracija mesta tudi na Colu. Iz lepenke, papirja, plastiline in drugih »gradbenih« materialov ustvarjajo hiše, tovarne, delavnice, trgovine, pošto in seveda banko, na kateri naložijo svoje papirnate prihranke. Otroci so poleg hranilnih in delovnih knjižic oblikovali tudi osebno izkaznico z vsemi anagraf-skimi podatki, brez katere ni vstopa v mesto otrok.
Med obiskom na Colu smo naleteli na prizadevne deklice, ki so v otroški krojaCnici spretno pripravljale ad hoc izdelano papirnato
poletno nošo, fantiči pa so dajali duška svojim žogobrcarskim strastem. Repentabrski otroci so v sredo prišli na obisk v Zgonik, kjer so se na prireditvenem prostoru udeležili »ša-gre« in pri stojnicah z lastnoročno oblikovanimi denarcki kupovali Čokoladne kroglice, mi-ni-sendvice in piškote, te dobrote pa so obilnp zalivali s Čajem in malinovcem. V obeh centrih je dogajanje zelo dinamično in ustvarjalno nastrojeno, v popol-
danskih urah pa pridejo na vrsto bolj lahkotna opravila z zelo Čislanim kopanjem v gumijastih bazenčkih, igranjem na gugalnicah in toboganu, na peskovniku pa je vselej dovolj »delavcev«. O-troci se dobro počutijo, so sproščeni, radi sodelujejo in so igrivo razpoloženi.
Do prihodnjega petka, ko bosta oba poletna centra zaprla duri, pa Čaka graditelje mesta otrok še veliko dela, obenem pa bo tudi več
skupnih pobud. Danes zjutraj si bodo otroci v knjižnici v Saležu ogledali lutkovno predstavo Gledališke skupine iz Maribora, popoldne se bodo repentabrski otroci podali v BrišCike na kamnoseško ustvarjanje v delavnico Pavla Hrovatina, ki oblikuje kamnite predmete. Načrtujejo pa tudi obisk v poletnem centru v Sesljanu in še marsikatera pobuda po zagledala luC sveta... O tem pa prihodnjič!
(B)
Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče 1913 -1993
vabi na jubilejne prireditve ob 80 - letnici
SLAVNOSTNI KONCERT
danes, 9. t. m„ ob 20.30 - vrt Ljudskega doma v Trebčah
PROMENADNI KONCERT
pihalne godbe GORJE pri Bledu
jutri, 10. t. m., ob 19. uri - Športni park Griža - Trebče
POVORKA IN POZDRAVNI KONCERT GOSTUJOČIH GODB
iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka, Doline, Trsta in trebenskih jubilantov
v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri - Športni park Griža - Trebče
v ponedeljek, 12. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov
Vsak večer ples z ansamblom KraSki kvintet
OBČINA REPENTABOR 10. in 11. julija 1993 v Repnu
21. RAZSTAVA TERANA
in pokušnja domačih belih uin
Program: Jutri, lO. t. m.: ob 18.30 otvoritev vinske razstave; nagrajevanje najboljših razstavljenih vin; otvoritev razstave skikarja Eugena Guština; odprtje kioskov na Mouzarju ob 20. uri nastop folklorne skupine "Nagelj" iz Toronta - Kanada
ob 21. do 0.1 ples z ansamblom Zvezde Nedelja, 11. t. m.
ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine
ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca in za
osnovno ter srednješolsko mladino
ob 17. uri odprtje kioskov
od 20.30 do 0.30 ure ples z ansamblom Lojze
Furlan
Vabimo Vas na gledališko predstavo
SREČANJE
Igrata Miranda Caharija in Livij Bogateč Režija Mario Uršič
Danes, 9. t. m., ob 21. uri na dvorišču Partizanskega kluba v Boljuncu.
Ponovitvi: v Četrtek, 15. t. m. v Bazovici v petek, 16. t. m. v Ricmanjih
SD SOKOL in
SKD I. GRUDEN obveščata, da
PRAZNIK PIVA ODPADE
iz tehničnih razlogov
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
_______________KINO
ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »II grande cocomero«.
EKCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.15 »Bagliori nel bulo«.
EKCELSIOR AZZURRA
- 18.40, 20.20, 22.00 »Ball-room«.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta.
GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Un pie-dipiatti e mezzo«.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »I nuovi eroi«.
EDEN - Zaprto zaradi dopusta.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Lezioni di piano«.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »II cattivo tenente«, i. Har-vey Keitel.
LUMEERE - 20.10, 22.15 »Stefano quante storie«.
GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov: 21.15 »Gli spletati«.
RADIO - 15.30, 21.30 »Gocce« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
11 PRIREDITVE
KROŽEK 1991 vabi danes, 9. t. m., ob 21. uri v Nabrežino na dvorišče Petre in Richarda (stara vas št. 16) na prireditev 2ELVA NA OKENSKI POLICI. Sodelujeta Andro Merku in Paolo Pascutto.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi danes, 9.t.m., ob 20.30 CELOVEČERNI KONCERT pred cerkvijo sv. Martina na Proseku. Vabljeni.
ŠD ZARJA - Bazovica vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK jutri, 10. in v nedeljo, 11. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Oba večera ples. Igrala bosta ansambla Pomlad in Happy day. Delovali bodo dobro založeni kioski.
7] OBVESTILA
SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni Športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri.
SK BRDINA obvešča vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini.
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289)
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV je začela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne zadevne prispevke nakažete na t.r. St. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. St. 11385 pri HPO.
V nedeljo, 18. t. m., ob 9. in 11. uri bo v Domu na Brdini na Opčinah predavanje o masaži in japonskemu naravnemu zdravljenju reyki s praktičnimi prikazi masaže.
S____________IZLET
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je Se nekaj mest za izlet na Sviscake. Vpisovanje je možno v dopoldanskih urah v ul. Cicerone 8, tel. St. 360324.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29.
DTTZ Žiga Zois obveSCa, da so na razpolago diplome od Šolskega leta 1973/74 do šolskega leta 1988/89 za
knjigovodnje in od Šolskega leta 1984/85 do Šolskega leta 1989/90 za geometre.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaje »150 ur» za delavce in odrasle za dosego diplome srednje Sole. Tečajev se lahko udeležijo osebe, ki so dopolnile ali do 31. decembra 1993 dopolnijo 16 let starosti (za tiste, ki niso Se dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne Sole); tečaji so brezplačni, trajajo eno šolsko leto, od oktobra 1993 do maja 1994 za skupno več kot 350 učnih ur.; tečaji z italijanskim oz. slovenskim učnim jezikom bodo potekali na italijanskih oz. slovenskih srednjih Šolah; tečaje lahko obiskujejo tuji državljani iz držav, ki niso Članice EGS, ki imajo dovoljenje za bivanje. Rok za vpis zapade 15. julija oz. konec septembra. Prošnje sprejemjo vse državne srednje Sole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v Šolskem letu 1993/94 v Trstu naslednje tečaje: za dodeljene uradniškemu delu-1.letnik (1.200 ur), za uradnike uvozno-iz voznega podjetje - 2. letnik (1.200 ur), za kuharje - 1. in 2. letnik (1.200 ur letno), osnovne informatike -MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur ), elektronske razpredelnice (60 ur), urejevanje besedil (60 ur), urejevanje datotek (60 ur), začetniški teCaj ruSCine (70 ur), izpopolnevalni teCaj za gostince (30 ur), strojepis z videotipkanjem (150 ur), osnovna informatika za prizadete (50 ur), gledališka sola (150 ur), sploSno kmetijstvo (150 ur) in za animatorje (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na začasnem sedežu Zavoda, Ul. Revoltella 37, tel. S. 394515, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. St. 362941.
MALI OGLASI
OSMICO ima Boris Pangerc - Dolina 116. ToCi pristno belo in črno domačo kapljico.
OSMICA je odprta v Pre-benegu St. 18 pri Jožetu Ra-potcu. Ob belem in Črnem vinu tudi prigrizek.
OSMICO ima odprto Ladi Rebula (Bajta).
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu.
NUDIM LEKCIJE iz slovenščine in tujih jezikov. Tel. St. 225267.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike, elektronike in informatike. Tel. St. 417689 ob uri kosila.
NA VASI, okolici Trsta, ali Krasu kupim majhno staro hišo ali stanovanje potrebno popravil oz. podrtijo za dostopno ceno. Tel. St. 828251.
LJUBITELJU ŽIVALI oddajamo srčkane mucke: dva Crnobela mucka in crnorja-vo mucko. Tel. St. 911442 od 19. do 20. ure.
PRODAM star lesen kmečki voz. Tel. St. 226408.
PRISPEVKI
V	spomin na preljubega Borisa Tavčarja darujejo mama Ondina, oCe Davorin ter brat Aleksi) 150.000 lir za Glasbeno matico (oddelek za harmoniko), 150.000 lir za SKD S. Škamperle, 150.000 lir za SZ Bor in
150.000	lir za Mladinski odsek SPDT.
V	spomin na Alda Strajna daruje prijatelj Zorko Pe-taros z družino 50.000 lir za PD Slovenec BorSt-Za-brežec.
Milka in Sergij darujeta
50.000	lir za spomenik Ubaldu Vrabcu.
V	spomin na prijatelja Glavka Turka darujeta Nora in Miriano 100.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob drage Marcele darujeta Mario in Rino Mosetti z družinama 100.000 lir za Kardiološki oddelek glasvne bolnišnice (dr. Scardi).
Ob 10. obletnici smrti Kristine Križmancic daruje družina Kricmancic 20.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Namesto cvetja na grob Iztoka Grgiča daruje Francka Kalc 15.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Ob 25-letnici poroke daruje N.N. 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej in 50.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah.
V	spomin na Karla Kalca darujejo družine Kalc-Bal-dissin-Corsucci 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na dragega Se-rafina Hrovatina daruje žena Lucija 100.000 lir za Glasbeno matico, 100.000 lir za Dijaško matico, 100.000 lir za SD Polet, 100.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 100.000 lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na Karla Kalca daruje Zorka Go j Ca (Gropa-da 9) 20.000 lir in Aurelija Kralj (Gropada 20) 20.000 lir za SKD Skala - Gropada.
V	drag spomin na brata Karla Kalca daruje sestra Zorka z družino 100.000 lir za SKD Skala - Gropada.
V	drag spomin na sina Karla Kalca daruje mama Kristina 100.000 lir za SKD Skala - Gropada.
V	spomin na Karla Starca darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za popravilo kontovelske cerkve.
Namesto cvetja na grob Glauka Turka darujejo Alessia, Davorin in Lara 75.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
t
Za vedno je zaspala naša draga mama in nona
Marija Sturm vd. Gregori
(Nendetova)
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovico
Žalostno vest sporočajo sinovi Ivan z Ivanko, Silvester z Zofko, Karlo z Lidijo ter vnuki Boris,
Neva, Dejan, Irena in Danjel
Bazovica, 9. julija 1993
Nona!
Tvoja dobrota in tvoj nasmeh nas bo spremljal za vedno
Boris, Neva, Dejan, Irena in Danjel
Ob smrti mame Marije Grgič izreka Tržašld par-tizansld pevslci zbor globoko sožalje svojima elanoma Ivanu in Karlu.
Eno leto je že minilo, odkar nas je zapustil naš dragi oče in nono
Angel Lavriha
Z vso ljubeznijo se ga spominjajo Zena Elka, sin Ivan, hci Boži z možem, vnuka Fedra in Stefano, svakinja Marija, sestra Nada z družino in drugo sorodstvo
Dolina, 9. julija 1993
Pet let je minilo, odkar si nas zapustil dragi
Roberto Perosa
Z ljubeznijo se te spominjata
mama in oče
Ferlugi, 9. julija 1993
GORICA

Petek, 9. julija 1993
POLITIKA / TEŽAVNO ISKANJE IZHODA IZ KRIZE
GORICA
SEGHIZZI / PRVI REZULTATI TEKMOVANJA
NOVICE
Občinski svet spet v sredo 14. t.m.
Bo Tuzzi tokrat zares odstopil? Zappala začenja danes poizvedovalno misijo
Bo goriški župan dr. Erminio Tuzzi na seji 14. t.m. občinskemu svetu sporočil, da odstopa in s tem dejansko odpira možnost za sestavo novega odbora in nove, programske koalicije? Resnici na ljubo, odgovora v tem trenutku ne ve nihče. Menda niti župan Tuzzi ne, kajti načelnik svetovalske skupine KD Zappala je Sele za danes popoldne sklical srečanje predstavnikov vseh v občinskem svetu prisotnih skupin, da bi jih seznanil s predlogom, kako iz politiCno-upravne krize. Slo naj bi torej v prvi vrsti za nekakšno preizkušanje pripravljenosti in razpoložljivosti posameznih svetovalskih skupin na predlog KD in
župana, da bi se (žal ni povsem jasno kako) nekako prebili do konca mandata, to je do spomladi leta 1995. Cilj je zelo jasen, pot do njega pa zelo zapletena in po mnenju mnogih težko dosegljiva. Vsaka vlada mora imeti pac dovolj trdno večino, Ce hoCe kolikor toliko uspešno upravljati. Večina pa se lahko ustvari le okrog jasnega programa in prav ob tem se začenjajo težave, ki so se že do zdaj pokazale v občinskem svetu. Brez kompromisa o nekaterih ključnih zadevah bo težko sestaviti trdno večino.
Zupan Tuzzi pa, kot kaže, trmasto vztraja pri poskusu iskanja izhoda, čeprav so možnosti iz
dneva v dan manjše. Se bo našla rešitev v teh nekaj dnevih pred napovedano sejo 14. t.m.?
Tudi najvecji optimisti dvomijo v tako možnost, Čeprav je slišati tudi vesti o določenih premikih in poskusih. Tako bo skupina Cittadini per Gorizia v ponedeljek, v Palače hotelu, na javnem srečanju, povedala svoje stališče in predloge do krize na Občini, pa tudi v odnosu do nove uprave na Pokrajini. Danes ob 18. uri se na umestitveni seji sestane pokrajinski svet in na njem bo predsednica tudi uradno predstavila člane odbora ter programske smernice. Poleg že znanih imen odbornikov, se bo skupini pridružil še Aldo Scuor iz Poljana.
Predsednica Pokrajine Monica Marcelini ima te dni pred sabo prvo, s političnega vidika pomembno in obenem zapleteno vprašanje. Upravni svet Pokrajinskega konzorcija za skrbstvo in rehabilitacijo (v njem so včlanjene vse občine na Goriškem in tudi Pokrajina) je namreč te dni podal ostavko.
Marcolinijeva in celotni pokrajinski odbor izražajo obžalovanje, da je do take odločitve prišlo, saj nihče ni predlagal in še manj zahteval politično preverjanje za to
ustanovo. Obžalovanje je utemeljeno tudi spričo dejstva, da opravlja konzorcij pomembno nalogo na področju skrbstva v korist najbolj izpostavljenih skupin ljudi.
V tiskovnem poročilu predsednica pokrajine navaja, da ne želi odločitve o odstopu razumeti kot dejanje zapiranja do ”nove” uprave, ampak kot prehodno dejanje, za začetek dogovarjanja z novimi upravitelji na pokrajini.
Poudarja tudi, da "novi” način delovanja v politiki in administra-
ciji, ki ga zagovarja in predstavlja gibanje Severna liga, še ne pomeni takojšnjo odpravo vsega, kar je bilo storjenega do zdaj. Taka ugotovitev velja posebej za uspešnost in strokovnost uslužbencev in vodstva konzorcija, ki deluje na tako zelo specifičnem področju.
Pokrajinska uprava bo zato poskrbela za imenovanje svojih novih predstavnikov. Tudi zato, da se ne prekine dejavnost Konzorcija.
Dela za prenovo Verdija zastaa
Pred dnevi smo objavili poziv Igorja Komela, da bi politiki in upravitelji ter predstavniki raznih državnih služb združili napore in Gorici pomagali iz "kulturne izolacije”. Kakšnega posebnega odmeva še ni bilo, pac pa je te dni, kakor strela z jasnega, prišla vest, da se je podjetje Cogeco iz Rima, ki je decembra lani ponudilo najvišji popust za izvedbo del za preureditev dvorane Verdi, odpovedalo delu in to samo nekaj dni pred napovedanim odprtjem gradbišča.
Taka odločitev je seveda spravila v hudo zagato občinsko upravo, ki je že ob odprtju ponudb izrazila pomisleke glede višine popusta (26, 65 odstotkov), ki ga je ponudilo podjetje. Osnovna cena za izvedbo del je znašala 3.480 milijonov. Ponudbe drugih izvajalcev so bile znatno nižje, kar je pri upraviteljih, kot je slišati, spodbudilo dvome o tem, Ce bo rimsko podjetje kos obveznostim.
Kaj zdaj. Rešitev ni najbolj enostavna. Prvič ker je šlo mimo sedem mesecev in ker se je verjetno celoten izračun spremenil (povišal). Drugič ker bo najbrž treba ponoviti licitacijo. Dvorana torej še lep Cas ne bo uporabna.
Najboljši Švedi Na diugem mestu zbor iz Ljubljane
Zbor Slovenskih madriigalistov med nastopom v Gorici - foto Studio Reportage
Na tekmovanju C.A. Seghizzi so znani prvi zmagovalci in sicer v kategoriji za mešane zbore. Prvo mesto, 90.74 točk, je osvojil švedski zbor Mats Nilsson vocal en-semble, na drugo mesto so se uvrstili Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sčeka z 88.83 točke in tako samo za 14 desetink prehiteli tretjeuvršCeni zbor iz Norveške, Norges Ung-domskor, četrti je bil mestni zbor iz Parme, peti Češki zbor Amicitia Foerster itd.
Tekmovanje se seveda nadaljuje in danes bodo
spet razglasili nagrajene zbore v drugi kategoriji, se pravi v kategoriji za samo ženske in moške zbore, jutri pa bodo razglasili absolutnega zmagovalca. Današnji koncertni spored ob 15. uri predvideva nastop zbora Amicitia Foerster iz Brna, nastopil bo tudi italijanski pevski zbor Ta-volata Polifonica Estense iz mesta Este, Camerata Silesia je zbor, ki prihaja iz poljskih Katovvic, za njimi bodo nastopili Madrigalisti iz Osla na Norveškem, takoj nato ženski pevski zbor univerze Januš Pannonius iz
madžarskega mesta Pecs, koncert pa bodo zaključili pevci zbora Honey Consort iz Varšave na Poljskem. Večernega tekmovalnega koncerta danes ne bo, bo pa zato jutri zelo napet dan. Včeraj zjutraj pa so imeli udeleženci letošnjega tekmovanja družabno srečanje v prostorih tekmovanja, kjer so, kot vsak leto, imeli prijateljsko zakusko, na kateri so vsi skupaj zapeli znano pesem “Cum canto po-pulorum unio“.
Zatem je bil sprejem na goriškem županstvu.

Umetnost in kultura za Evropo
Pred dnevi je bil v Gradcu na avstrijskem Štajerskem simpozij na temo Umetnost in kultura za Evropo, ki se ga je kot soorganizator udeležila tudi Evropske akademija Furlanije Julijske krajine, ki ima sedež v Gorici. Ob simpoziju je v Gradcu priredil razstavo tudi likovni umetnik Stellio Kovic, na razstavi mladih pa sta sodelovala tudi dijaka Liana Fontana in Vasja Drascic z Zavoda za umetnost iz Gorice ter Mirella Suttora in Chia-ra Segatti iz srednje šole Ascoli, prav tako iz Gorice. Na simpoziju v Avstriji je sodelovalo veC kot sto mladih umetnikov iz Italije, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Madžarske, Hrvaške in Poljske. Simpozij je bil sad sodelovanja med Evropsko akademijo iz Gorice in Evropskim centrom iz Gradca, ki imata podobne namene, se pravi, da skušata Cim bolj osvetliti nujnost evropskega združevanja in prijateljstva med narodi.
V Krminu nov dom za ostarele
Danes bodo v Krminu izročili namenu prvi del dom za ostarele. Slovesnost bo ob 18.30 . Gre za uresničitev prvega dela načrta ureditve novega centra za starejše občane, ki naj bi tu imeli zagotovljeno, tako zdravstveno, kakor socialno oskrbo. Gre v bistvu za nekaj novega, eksperimentalnega, vsaj kar zadeva Goriško. Na to tematiko pa bo se bo danes, ob 9. uri na goriškem sejmišču začel seminar, ki ga organizira Krajevna zdravstvena ustanova. Na seminarju bodo govorili o novih oblikah domov za ostarele in onemogle ljudi in o eksperimentalnih novih oblikah takih rezidenc, kjer naj bi se človek ne počutil veC odtujenega in nepotrebnegsa, kot se to dogaja v sedanjiih domovih za ostarele. Seminar bo uvedel deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. V prvem delu bodo govorih o poteku eksperimentiranja novega tipa doma za starejše ljudi, Iti so ga opravili v Krminu, v drugem delu pa bodo razpravljali o novih možnostih in metodah za skrb za ostarele.
Stavka poštnih uslužbencev
Poštno rav nateljstvo obvešCa, da sta sindikata FAJLP in CISAL oklicala stavko, ki bo trajala do 21. ure. Spričo tega je pričakovati težave v delu poštnih uradov. Pošiljke bodo dostavljali z zamudo.
Nadaljuje se praznik lista Unita
Danes se nadaljuje praznik časopisa Unita na trgu Catterini. Praznik se bo končal v nedeljo, do takrat pa bodo igrali plesno glasbo člani skupine Groma. Jutri zvečer pa bo tudi tombola z nagradami vrednimi milijon in pol lir, v nedeljo bodo nastopih plesalci skupine Club Diamante ob 20. uri.
GABRJE/ DO NEDELJE
GORICA / PONUDBA ŽUPANSTVA
Razstava vin Tekme koscev
Finale nogometnega turnirja
V Gabrjah, na kar sicer že nekaj dni opozarjajo domiselno pripravljeni lepaki ob glavnih cestah, začenjajo nocoj tradicionalni vaški praznik, ki se bo sklenil v nedeljo popoldne s tekmovanjem v košnji. Sicer pa tečejo Priprave na poletni praz-nik že kar nekaj tednov, Predvsem v znamenju Športnih prireditev. Pripravili so namreč turnir v nogometu in sinoči je bila na sporedu polfinalna tekma, medtem ko bo danes, ob 16. uri, finalno srečanje. Drevi bodo, v sklopu prireditve, podelili tudi nagrade in priznanja udeležencem zares množične manifestacije.
Nocojšnji program v okviru poletnega praznika predvideva tudi tek-
movanje v briškoli. Jutri bodo za dobro voljo poskrbeli člani novogoriškega ansambla Vrtnica (dosegli so prvo mesto na nedeljskem festivalu v Ste-verjanu).
Glavna točka poletnega praznika bo nedeljsko tekmovanje v košnji - ob 18. uri. Prireditelji računajo, da bo tekmovalcev precej več kakor lani, predvsem kar zadeva ko-sice. Tudi tokrat pričakujejo med tekmovalci goste iz pobratene občine Škofja Loka.
Naj povemo še, za ljubitelje dobre domaCe kapljice, da bodo v okviru praznika v Gabrjah točili vino domačih vinogradnikov, ki so svoj pridelek poslali za vinsko razstavo, oziroma pokušnjo.
Na pokriti tržnici je kar precej prodajnih prostorov prostih
Zanimanje upada zaradi vse večjega davčnega pritiska in drugih birokratskih težav - Razmeroma majhna poraba zelenjave
Županstvo obvešča, da je na pokriti tržnici nekaj prostih stojnic, ki jih nameravajo oddati v najem. Interesenti morajo najprej zaprositi za dovoljenje za opravljanje tovrstne dejavnosti in dokazati, da izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva zakon. Na pokriti tržnici je prostor namenjen prodaji cvetja, sadja in zelenjave, rib in tudi nekaterih prehrambenih izdelkov. Največ stojnic je rezerviranih za neposredne pridelovalce. Trenutno je na tržnici nezasedenih kar 27 stojnic.
V skladu z dejavnostjo in statusom prodajalcev so opredeljene tudi najemnine za stojnice. Tako plačajo neposredni Utrinek s pokrite tržnice - foto Studio Reportage	obdelovalci za stojnico
mesečno po 74 tisoč lir, 156 tisoč lir znaša mesečna najemnina za preprodajalce sadja in zelenjave, 171 tisoC lir plačajo prodajalci rib in 197 tisoč lir prodajalci cvetja. Slednji sicer razpolagajo z večjim in drugače urejenim prostorom. Ze dalj časa se dejavnost na pokriti tržnici močno krči. Razlogov za to je več. Med glavnimi je, kot je slišati, vse večji davčni pritisk in razne birokratske obveznosti. Ne gre pa podcenjevati tudi drugega aspekta, ki izhaja iz strukture goriškega prebivalstva. Veliko družin namreč razpolaga z lastnim vrtom, kar seveda zmanjšuje obseg nakupov.
PRISTANIŠČE / PROMET V STALNEM PORASTU
PEČ / BIL JE PREDSEDNIK SEKCIJE VZPI/ANPI
Spodbudni junijski podatki
Do konca leta bodo predvidoma presegli tri milijone ton
V tržiškem pristanišču Portorosega so tudi v juniju zabeležili znaten porast blagovnega prometa. V primerjavi z istim mesecem lani, znaša porast 38 odstotkov. Tako so ti podatki v velikem navzkrižju z namerami pristojnega ministrstva, ki pravi, da bodo v tržiškem pristanišču ukinili glavni carinski urad in močno skrčili osebje tega urada. Uprava tržiškega pristanišča poudarja, da se na tak način samo škoduje poslovanju v pristanišču, ki postaja iz dneva v dan pomemb-
nejše. V mesecu juniju so namreč pretovorili 228.277 ton blaga, kar je za 38 odstotkov več kot lani. V skupnem obsegu je vključeno tudi gorivo za termocentralo ENEL. Po količini, je bila v juniju na prvem mestu celuloza (61.317 ton), od lanskega junija je to za 83 odstotkov več. Kaolin je tudi dobro tovorjeno blago, saj so ga imeli v prometu za 47 odstotkov več kot lani, proizvodi jeklarskih industrij zavzemajo 39.105 ton tovora.
V prvih šestih mesecih letos so pretovorili
za 1.454.884 ton blaga, kar je neprimerno več kot lanskih 884.478 ton, promet se je povečal za 64 odstotkov, brez goriv a za termocentralo pa za 47 odstotkov. V tržiškem pristanišču upajo, da bodo letos presegli tri milijone tovora.
V prvih šestih mesecih so recimo v Tržiču imeli za 6.734 ton prometa v železu, raztovorili so 473.900 ton premoga, 74.501 ton lesa, 265.397 ton celuloze, 44.350 ton žit in kmetijskih izdelkov, 5.236 avtomobilov, 16.175 ton cementa itd.
V Gorici je bil v ponedeljek pogreb partizanskega borca Oskarja Maliča
V ponedeljek so na goriškem pokopališču pokopali Oskarja Malica s Peči. Rodil se je v tem kraju 14. maja 1926. Pripadal je generaciji, mladih in najmlajših partizanskih borcev. V partizane je odšel julija leta 1943 v Južnoprimorski odred, kjer je ostal do konca vojne. Zatem se je odločil za služenje v takratni JLA. V Zagrebu je služboval do leta 1949, zatem se je preselil v Celje in si ustvaril družino.
Leta 1951 se je odločil za vrnitev v rojstni kraj. Tu se je zaCel ukvarjati s
kmetijstvom in živinorejo in to dejavnost vodil dokler ga ni zapustilo zdravje. Bil je med ustanovitelji krajevne sekcije VZPI/ANPI (leta 1973) in dobrih deset let tudi njen predsednik. V tem Času so na Peci postavili spomenik NOB. Bil je preprost, a zato toliko bolj delaven. Bil je med pobudniki in graditelji prve plošče na prireditvenem prostoru na Peči, kjer je v letih nastalo lepo športno in rekreacijsko .središče. V zadnjih letih je živel precej odmaknjeno. (Na sliki Malič, mlad podoficir JLA).
KRONIKA
Silovito trčenje na avtocesti pri Fari
Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, v sredo zvečer, na avtocestnem odseku pri Fari. Trideset dni se bo zdravil 53-letni Elviro Jerman iz Ronk, ul. Garibaldi 72, prav toliko 24-letni Ezio Mogagnin iz Trevisa, sedem dni pa 27-letni Marc o Genero iz Codroipa. Zadnja dva sta se peljala v golfu, Jerman pa v mercedesu. Obe vozili sta peljali v smeri proti Vilešu in sta, v bližini Fare, silovito trčili.
Vzroke nesreče, za katero so v prvem trenutku menili, da gre za nesrečo z zelo težkimi posledicami in so na kraj poklicali celo helikopter, raziskuje prometna policija.
GRADEŽ
Kritje med množico
Nobenih novosti, oziroma podrobnosti ni glede zelo splošne informacije o aretaciji pomembne osebnosti, vpletene v mednarodno mrežo prekupčevalcev z mamili. Osumljenca, ki je menda že dalj Časa na spisku iskanih oseb, so prijeli v nekem stanovanju v Gra-dežu, v okviru široke akcije, med katero so v raznih krajih države priprli 27 oseb, zaporne naloge izročili kakim tridesetim osebam, ki so že v priporu, enajst oseb pa še iščejo. Oseba, ki so jo priprli je menda prispela pred kakšnim mesecem.
□ OBVESTILA
SGZ GORICA sporoča podjetnikom, ki izdajajo davčna potrdila (ricevuta fiscale), da lahko uporabljajo stara potrdila do popolne izkoriščenosti zalog. Informacije nudijo v uradih združenja od 8. do 13. ure ali na tel. 32844 - fax 536667.
SPD GORICA priredi v nedeljo, 11. julija izlet v Val Cimoliana, na območje naravnega parka Prealpi Carniche. Vodi Zorko Cotar. Skupne hoje bo od 5 do 6 ur. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije po tel. 30995.
DSU GORICA priredi v nedeljo, 8. avgusta, izlet in piknik v Mašunu pri Ilirski Bistrici. Ob pikniku in oddihu na visoki planoti bo prosta zabava. Vpisovanje samo v sredo, 21. julija, od 10. do 11. me na sedežu (na voljo je le en avtobus).
ZSKD - Gorica sporoča, da uradi zveze v poletnem obdobju poslujejo od 8. do 14. me.
ZSSDI Gorica sporoča, da je vstopil v veljavo poletni urnik. Urad bo Cez poletje odprt vsak dan od 8. do 14. me, razen ob sobotah, ko bo mad zaprt.
SZ OLVMPIA sklicuje danes, v petek, 9. t.m., ob 18. uri 16. redni občni zbor. Zasedanje bo v mali dvorani Katoliškega doma ob 20. uri v drugem sklicanju.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je zaprta do 12. julija. Od 14. julija bo zopet odprta po naslednjem umiku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18 me.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešCa, da bo do 23. julija poslovala po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 13. me.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v
poletnem Času odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 18. me in v torek in petek od 10. do 13. me.
HI SOLSKE VESTI
SDZPI prireja v šolskem letu 1993/94 v Gorici naslednje tečaje: strojepis z video-tipkanjem (150 m), začetniški tečaj angleščine (120 ur), začetniški teCaj italijanščine (50 ur), gledališka šola (150 m), enologija (20 ur), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 m), osnovna informatika - MS DOS 5 (30 m -dva tečaja), mejevanje besedil WORD 5 (60 ur), elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur), urejevanje datotek - DATA BASE IH (60 m). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. julija t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. me.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00»Proposta indecen-te«. Prep. pod 14. letom.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Qualcuno da ama-re«.
GRADEZ
CRISTALLO 20.30-22.30»Un giomo di ordi-naria follia«
l ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-
renziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes, ob 11. uri, Gio-vanni Poberaj, iz splošne bolnišnice ob 12.30, Marina Princi poročena Me-delin, iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignaca in na glavno pokopališče ter ob 13.15, Narciso Ba-laben, iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Fari.
SVET
Petek, 9. julija 1993
NOVICE
Nesreča v romunski JE
BUKAREŠTA - Požar, ki je včeraj izbruhnil na dveh od sedmih ohlajevalnih sistemov jedrskega reaktorja v Pitestiju, so pogasili. Žrtev ni bilo. Strokovanjki zagotavljajo, da bo reaktor deloval »po vseh pravilih jedrske varnosti«, kakor hitro bodo okvaro odpravili. V torek je prišlo tudi do eksplozije v tovarni težke vode v Tumu Severinu, 300 kilometrov jugozahodno od Bukarešte, v kateri so življenje izgubile tri osebe, četrta pa je hudo ranjena. Jedrski reaktor v Pitestiju in tovarna težke vode v Tumu Severinu delata za edino romunsko nuklearko v Cemavodi, katere gradnja še ni končana. (AFP)
Neonacistična obritoglavca zapili
POTSDAM - Dva neonacistična obritoglavca, stara 17 in 18 let, ki sta skrajno surovo pobila nekega klateža, so v četrtek obsodili na devet oziroma sedem let strogega zapora, kot so sporočili pri sodišču v Potsdamu. Novembra 1992 sta mladoletnika odvlekla 52-letnega klošarja k nekemu ježem v potsdamskem okrožju, ga potolkla s plinsko jeklenko in utopila, nato pa še zažgala. Nasilje desničarskih skrajnežev je zahtevalo leta 1992 v Nemčiji 17 smrtnih žrtev, letos pa že devet. (AFP)
Policija na sedežu HSP odkrila strelivo in orožje
ZAGREB - Zagrebška policija, kijev sredo vdrla na sedež Hrvaške stranke prava (HSP) Dobraslava Pa-raga, je potrdila vest o odkritju streliva, orožja in razstreliva. Policija že od srede oblega sedež HSP, je priprla enajst oseb zaradi nezakonitega posedovanja orožja in nasilnega vdora v poslopje. Predsedniku HSP Paragu skupaj s tremi njegovimi sodelavci sodijo zaradi »subverzivne dejavnosti na Hrvaškem ter v BiH«. Obtožnica ga bremeni tudi ustanavljanja oboroženih oddelkov HSP, HOS in hranjenja velikih količin razstreliva v kleti poslopja, kjer je sedež stranke. Sojenje proti Paragu in njegovim sodelavcem so v četrtek na zahtevo njihovega advokata Zorana Hodaka prekinili za dva dni. (AFP)
Začasna vlada v Nigeriji
LAGOS - Razmere v Nigeriji so se umirile. Socialnodemokratska stranka in Nacionalna republikanska konvencija sta se dogovorih, da bosta oblikovali začasno vlado, s čimer bi končali politično krizo \ v državi. Oblast bo nova vlada od sedanjega predsednika generala Babandiga prevzela 27. avgusta. V neredih, ki so izbruhnili v ponedeljek, je umrlo najmanj 24 oseb, medtem ko je neki neodvisni časnik sporočil, da je bilo ubitih 75 ljudi in veliko ranjenih. Uradnih podatkov ni, vojska, ki je s pomočjo policije poskušala vzpostaviti mir in razgnati demonstrante, pa je zanikala poročilo, da je v neki akciji ubila deset demonstrantov. (Reuter)
DEVETNAJSTO VRHUNSKO SREČANJE NAJBOGATEJŠE SEDMERICE
Francoski politiki, ki zavzeto ščitijo svoje kmete, že nasprotujejo liberalizaciji za kmetijstvo Tudi gospodarski strokovnjaki opozarjajo, do je lahko sporazum o carinah samo dober začetek
h	m
Trenutek za posvet (Telefoto: AP)
TOKIO - Četrtkova medijska zvezda srečanja najbolj razvitih držav sveta je bil voditelj države, ki z veliko sedmerico na svojo veliko žalost nima veliko skupnega. Ruski predsednik Boris Jelcin je prišel v japonsko prestolnico s pogumno napovedjo, da si bo tudi Rusija v prihodnosti prislužila mesto med državami, ki odločajo o usodi planeta - toda za zdaj se lahko ponaša samo z iztegnjenim klobukom za nekaj podarjenih zahodnih milijard dolarjev. Tudi odstavki v zaključni deklaraciji o drugih težavnih ali celo kriznih območjih sveta so samo obrobje tokijskega vrha najbogatejše sedmerice. Pomembni so predvsem za prebivalce Bosne in Hercegovine, ki so spet izvedeli, da napadalci najverjetneje ne bodo kaznovani, za severne Korejce, ki jim grozijo s kaznijo zaradi skrivnih jedrskih načrtov, za teroriste, Južnoafričane in druge, ki so omenjeni v politični deklaraciji tokijskega vrha.
Najbolj vroče vprašanje včerajšnjega dne v Tokiu niso bila krizna žarišča, ampak odmevi na gospodarske načrte najbogatejših držav sveta in na sporazum o zmanjšanju carin na osemnajstih področjih industrije. »Zgodovinskost« sporazuma, ki bo - če bodo pogajanja o njem tudi uspela - v farmacevtski industriji, medicinski, kme-
tijski in konstrukcijski opremi, pri jeklu, alkoholnih pijačah ter pohištvu odpravil vse carine in jih prepolovil za izdelke iz keramike, stekla in tekstila, so že naslednji dan po predstavitvi postavili pod vprašaj predvsem Francozi. »Seveda si tudi mi želimo dogovora o zmanjšanju carin, toda to bi moral biti dober sporazum,« je izjavil zunanji minister države, ki že v okviru Evropske skupnosti velikokrat nasprotuje liberalizaciji trgovine in zaradi svojih politično vplivnih kmetov predvsem svobodnejšemu pretoku kmetijskih izdelkov prek državnih meja. »Črno na belem piše, da o kmetijstvu še ni nič sklenjenega,« je s hladnim tušem oprhal navdušenje drugih udeležencev tokijskega vrha Alain Juppe in zagrozil z nagajanjem pri tako imenovanem Blair House sporazumu med Združenimi državami Amerike in Evropsko skupnostjo o zmanjšanju kmetijskih nadomestil. Francija je sporazumu nasprotovala že ob sklenitvi lanskega novembra. Francoski zunanji minister je hladnokrvno zavrnil navdušene besede ameriškega trgovinskega predstavnika Mickeya Kantorja o prelomnem carinskem sporazumu: »To se ne sklada z našimi analizami niti z resničnostjo.«
Ekonomski strokovnjaki, ki so se o sporazumu na dolgo in široko razpisali že
dan po njegovi predstavitvi, ga ne zavračajo tako odločno kot na primer Francozi, kljub temu pa so polni dvomov. »Voditelji so predstavili veliko simbolizma in smisla za odnose z javnostjo, a malo resničnih gospodarskih sprememb,« je za Reuter povedal Stephen Cohen z Ameriške univerze v VVashing-tonu. Zmanjševanje carin je po njegovem mnenju najlažja stvar, saj jih razvite države znižujejo vsa leta po drugi svetovni vojni, odkar obstaja posebej carinam namenjena ustanova z imenom Gatt. Za prave spremembe v slabo stoječem mednarodnem gospodarstvu bi potrebovali dogovore o liberalizaciji kmetijstva, uslug in intelektualne lastnine. Profesor Cohen tudi ne pričakuje preveč otipljivih sprememb v denarnicah ameriških potrošnikov, ki bodo ceneje kupovali kvečjemu uvožena oblačila. Namesto poldrugega milijona novih delovnih mest, ki jih po uresničitvi carinskega sporazuma napoveduje ameriški trgovinski pogajalec kantor, pa Stephen Cohen pričakuje samo nekaj tisoč novih zaposlenih. Dennis Unkovic, odvetnik za mednarodno trgovinsko pravo iz Pitts-burga, pa je Reuterjeve novinarje opozoril: »Vsa težava urugvajskega kroga Gat-ta je v tem, da se o načelih vsi strinjajo, pri podrobnostih pa se neusmiljeno spo-
padejo za svoje interese.« Zato je trgovinska svetovalka prejšnjega ameriškega predsednika Carla Hills četrtkove razprave o »zgodovinskosti« najnovejšega sporazuma o zmanjšanju carin med najbogatejšimi državami sveta povzela z besedami: »Zaslužijo si aplavz za ta korak, toda za praznovanje je še prezgodaj.« Tudi hudi ameriški pritiski na Japonsko, ki bi ji radi s številkami predpisali odpiranje trgov in zmanjšanje trgovinskega presežka, se očitno niso posrečili. Zato v osnutku zaključne deklaracije deželo vzhajajočega še enkrat prosijo, naj uvede ustrezne davčne in monetarne ukrepe za rast vsega svetovnega gospodarstva in zmanjšanje velikanske nezaposlenosti. Japonski voditelji se v četrtkovih izjavah seveda vljudno strinjajo, hkrati pa opozarjajo, da bi prehitri ukrepi svetovno gospodarstvo prej vrgli iz ravnotežja kot mu pomagali.
Tokio pa se je že začel dogovarjati z Nemčijo o pomembnejši vlogi obeh nekdanjih napadalk druge svetovne vojne v mednarodnih ustanovah, predvsem o stalnih sedežih v varnostnem svetu Združenih narodov. Medtem se v Tokiu razrašča še en velikanski korupcijski škandal, v katerega so bili vpleteni politiki vladajoče stranke, ki se že brez tega upravičeno bojijo bližnjih volitev, (agencije)
___________________KUBA_________________
Časi »modrosti in realizma«
Čeprav obalni stražarji streljajo na ubežnike, ki plavajo v oporišče Guantanamo, Kubanci upajo, da jih bodo »gringosi« spet vzeli v svoje naročje
_____HRVAŠKA / SPORNI DOGOVORI S SRBIJO_
Vse glasnejše govorice o hrvaško-srbskem zavezništvu
Javnost odločno zahteva spremembo uradne politike
Za Kubance ni nič več tako, kot je bilo nekoč. Celo beseda »revolucija«, ki jo sicer še zmeraj pišejo z veliko začetnico, izgublja stari veličastni zven. Vsakega julija so se pred obletnico revolucije na vsakem vogalu, ob vsaki avtocesti, zgrajeni še pod prejšnjimi režimi, ob vhodu v vsako še tako zanikrno mesto pojavile velikanske table z gesli, ki so opevala dosežke in pozivala k novim zmagam. Letos jih še ni, čeprav se bodo morali letos še spomniti spodletelega poskusa državnega udara, napada na vojašnico Moncada v Santiagu. Kubanci, ki si že upajo povedati za režim tudi kaj neprijetnega, z malo zlobe komentirajo, da so se oblastniki na Trgu Revolucije najbrž spomnili, da že vsa leta v resnici praznujejo Castrov prvi poraz, njegovo zmago, vkorakanje »barbudov« v Havano pa na novega leta dan komajda omenijo.
Fidel Castro bržkone že pripravlja govor za proslavo 26. julija - piše ga ne, ker vedno govori na pamet in na pamet postreže tudi s celo vrsto številk, ki odtlej veljajo za uradno statistiko, zapisano v časnikih in v posebni knjigi, ki navadno izide že dan ali dva po proslavi.
Ce je soditi po njegovih zadnjih izjavah, Castro snuje malo drugačen nastop kot prejšnja leta, manj obložen z ideologijo in bolj prilagojen resničnosti, ki je po razpadu Sovjetske zveze vsak dan bolj črna. Ker se zaveda, da so se tudi najbolj zagnani »revolucionarji« (ki so se desetletja obilno krmili pri državnih in partijskih jaslih in nikoli čutili pomanjkanja) ob zdajšnjem pomanjkanju naveličali besed, ki jih sami poceni prodajajo »ljudstvu«, je prejšnji teden med svojimi somišljeniki v skupščini že omenil, da morda ne bi bilo slabo, če bi »kot vrhovna oblast« razmislili o morebitni odpravi stroge prepovedi zelenih kapitalističnih ameriških dolarjev na »rdečem« otoku.
Poslancem, ki jih v parlament kot drugorazredne funkcionarje pošilja partija, je vrhovni poveljnik za v prihodnje priporočil »veliko modrosti in realizma«, komentatorju državnega radia (drugih in drugačnih na Kubi ni) pa je ta teden položil v usta traktat o nujnem prilagajanju novi realnosti in o tem, da je treba »bika zgrabiti za roge«, kar naj bi pomenilo, da je treba delati, pozabiti na čase velikih proslav in priznati, da iz ideoloških gesel ni mogoče mesiti kruha.
Kubanci so ob takih napovedih »modro-
Tone Hočevar
sti in realizma« kar malo zmedeni. Ze plaha misel, da bodo lahko imeli pravico nositi v žepu zelene dolarje in z njimi kupiti, kar je zdaj namenjeno samo redkim tujcem, jih navdaja z neznanskim upanjem. S pravico do dolarjev bodo na otok morda spet prišli Američani s severa, ki so jih morali desetletja po ukazu vrhovnega poveljnika sovražiti, se boriti proti njim in umirati, tudi v Afriki.
Po Havani so se »iz krogov, ki so blizu državnemu in partijskemu vrhu« razširile govorice, da so zdaj nekdanji ruski zavojevalci (zadnji ruski vojaki so odpotovali iz
Kubanski vrhovni poveljnik Fidel Castro
Havane prejšnjo soboto) tisti, ki prepričujejo Američane, naj prekličejo zaporo Kube in ponudijo roko svojim obubožanim južnim sosedom. Kubanci upajo, da morebitnega zbliževanja z VVashingtonom ne bo skalilo streljanje obalnih stražarjev na prebežnike, ki so plavali proti ameriškemu oporišču Guantanamo; samo ta teden so ubili štiri obupance, ki niso mogli več čakati novih časov.
Rusi bi si, če se jim prepričevanje Wa-shingtona posreči, oprali dušo in roke in se rešili Kubancev, ki sta jih razpad Sovjetske zveze in konec hladne vojne spravila na kolena. Kubanska delegacija se prav te dni v Moskvi pogaja o prihodnjih cenah kubanskega sladkorja in ruske nafte, surovinah, ki sta desetletja pomenili temelj kubanskega vsaj relativnega blagostanja. Za to, da so zanje po svetu opravljali umazane posle, so Rusi obračunavali kubanski sladkor deset ali večkrat dražje, kot je veleval svetovni trg, plačevali pa so jim ga z nafto, ki je bila veliko cenejša od tiste na svetovnem trgu. Vsa Kuba je delala in živela za sladkorni trs, ki so ga 85 odstotkov izvažali v Sovjetsko zvezo in njene tedanje evropske satelitske države. Večji del sovjetske nafte nikoli ni prišel na otok, ampak so jo Kubanci po tržnih cenah prodajali drugim in s tem zaslužili dolarje za uvoz zahodnih proizvodov, predvsem zdravil, ki jih zdaj tako zelo primanjkuje.
Lani so na Kubi z rdečimi številkami zapisali, da je od velikih vsot, ki so se vsaj na papirju pretakale med Havano in Moskvo, ostalo borih sedem odstotkov. Jedrsko centralo so nehali graditi, velikansko rafinerijo so zaprli, avtomobile in traktorje so zamenjali kolesa in voli. Včeraj so Rusi odobrili Kubancem 380 milijonov dolarjev posojila, kar se sicer zdi veliko, v resnici pa je samo obliž na rane hudega pomanjkanja.
Praznični julij, mesec spominov na leta, ko se je pri jezuitih šolani bogataš Fidel Castro naveličal čakati na svoj prevzem oblasti po normalni poti in se je odločil za državni udar, na Kubi še nikoli ni bil tako temačen, napet in poln nezadovoljstva, hkrati pa bržčas tudi nikoli tako poln upanja, da bodo »revolucija, neodvisnost in načela« vendarle kmalu pozabljeni okovi in da bo prehod s pomočjo »modrosti in realizma« minil mirno, brez krvi, ki so je Kubanci dovolj prelili že v Somaliji, Angoli, v Nikaragvi, Salvadorju in še kje.
Goran Moravcek / Reka
REKA - Hrvaške oblasti so v četrtek sklenile dogovor s politiki v Trebinju, po katerem bodo Srbi pod poveljstvom četniškega »vojvode« Božidarja Vučurevi-ča omogočili, da bo voda iz reke Trebišnjice pognala v tek turbine elektrarne Dubrovnik. Hrvati so se zavezali, da bodo omogočili pretok vode iz tistih virov, ki jih nadzorujejo do Her-cegnovega, da bi Črnogorci ne ostali žejni. Gre za najnovejši primer hrvaško-sr-bskega sodelovanja, ki ga utegnejo oblasti v Zagrebu svojim sonarodnjakom pojasniti tako, da elektrike na Hrvaškem pač ni dovolj, zato se je mogoče dogovoriti tudi »s samim hudičem«. Javnost je zelo zaskrbljena in se v glavnem ne strinja s Tudmanovimi potezami, kadar je govor o šir-
šem sporazumevanju med Hrvati in Srbi. Vse glasnejše postajajo v javnosti govorice o tem, da obstaja skrivni sporazum, po katerem naj bi Hrvati in Srbi postali - zavezniki!
Goran Hadžič, vodja kninskih Srbov, je v četrtek izjavil, da so uporniki »Maslenico prepustili Hrvatom, ko smo spoznati, da nikoli ne bo prišlo do miru, če jo bomo razcepiti na dva dela«. Takšne izjave si še do včeraj ni bilo niti zamisliti. V sredo ozno zvečer je Tu-dman napovedal lordu Ownu in Thorvaldu Stol-tenbergu, ki se mudita v Zagrebu, da bo Hrvaška odprla za promet pontonski most čez Maslenico in letališče v Zemuniku 17.
julija. Ali je o vsem tem sklenjen dogovor tudi s Hadžičem, bomo tako kmalu izvedeli.
Opozicija nikakor ne podpira dogovora s Srbi, zlasti ne, kadar gre za delitev BiH. Zdravko Tomac, eden najuglednejših Hrvatov, meni, da se je Tudman zapletel v zanko, ki sta jo nastavila Miloševič in Ka-radzič. Oba na vsa usta hvalita Hrvate in pojasnjujeta, da je treba sprejeti sr-bsko-hrvaški predlog o razdelitvi BiH. Celo zelo strogo nadzorovana hrvaška televizija je v oddaji Slika na sliko objavila sporočilo, da se v srednji Bosni Hrvati in Srbi baje skupaj borijo proti muslimanskim silam. Nekateri zatrjujejo, da Srbi
enotam HVO, ki jih oblegajo muslimanske sile, dobavljajo orožje.
Hrvaška javnost je zaradi takšnih napovedi o zavezništvu med Hrvati in Srbi zaskrbljena, saj velika večina ljudi doživlja Miloševiča, Karadžiča ali Hadžiča kot večne sovražnike. Zaradi tega prihaja, kot opozarja dr. Tomac, do razpiranja »tretje fronte« oziroma do sporov med samimi Hrvati o tem, kakšno politiko je treba voditi, da bi se vojna končala. Tudman je na trnih, saj Srbi, v nasprotju z njegovimi ocenami, niso izgubili vojne, Hrvaška pa v njej ni zmagala. Zato so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo spremembo uradne politike, vendar ne v smer zavezništva s Srbi, temveč v smislu dogovora z Muslimami.
EGIPT / VLADA V BOJU PROTI POLITIČNEMU NASILJU
Usmrtili sedem muslimanskih skrajnežev
Arabska organizacija za človekove pravice obsoja odločitev vojaškega sodišča
EGIPT - Kairsko vojaško sodišče je včeraj usmrtilo sedem muslimanskih militantnežev, ki so bili 22. aprila obtoženi šestih napadov na skupine turistov v drugi polovici preteklega leta. Obtožence so drugega za drugim usmrtili med 7. in 10. uro zjutraj po lokalnem času.
Egiptovski predsednik Mubarak je tako napovedal resen boj proti militantnim skupinam, ki napadajo varnostne sile in skupine turistov ter tako skušajo poslabšati razmere v državi. Včeraj so usmrtili naj večjo sku-
pino oseb po letu 1982, ko so ubili peterico vpletenih v uboj nekdanjega egiptovskega predsednika Anvarja Sadata.
Sedmerica skrajnežev je novembra lani med drugim iz zasede napadla avtobus s turisti. V napadu je umrlo šet nemških turistov. Oktobra je v podobnem napadu umrla britanska turistka. Napadi so močno poslabšali razmere v egiptovskem turizmu. Leta 1991 je Egipt obiskalo tri milijone turistov, država pa je zaslužila blizu tri milijarde dolarjev. Lani se je turistični izkupiček več kot prepolovil.
V štirinajstih mesecih nasilja v Egiptu je bilo ubitih 130 oseb, ranjenih pa je bilo vsaj 300. Egiptovska vlada je že decembra lani napovedala pravo vojno islamski organizaciji Gama, ki jo vodi duhovni vodja Omar Abdel Rahman, ko je izvedla vrsto aretacij in akcij proti skrajnežem. Dvaindvajset oseb je obsodila na smrt, dvanajst privržencev Omarja Abdela Rahmana je bilo obtoženih vpletenosti v februarski napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, ko je umrlo šest
ljudi, tisoč pa je bilo ranjenih.
Vendar pa se nasilje v Egiptu kljub vsemu prizadevanju vlade ni zaustavilo. Štiri podtaknjene bombe v Kairu maja in junija sta zahtevali 16 življenj, 63 ljudi pa je bilo ranjenih. Arabska organizacija za človekove pravice s sedežem v Kairu je že ostro protestirala proti odločitvam vojaškega sodišča, o kršenju človekovih pravic pa je poročala tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International o poročilu za leto 1992. (Reuter)
Gospodarsko stanje v državah G7
Ključni statistični podatki
TOKIO / BANKET »VELIKIH«
NOVICE
11992	- podatki
11993	- napovedi

<
O
NI
S
<0
to
-o
>o
E
o
ca
"o
to
lE
.S5.
"to
to c
~ B
> m
to
co
c
5
Gospodarska rast v odstotkih 3,2
Brezposelnost v odstotkih 103
8,7
7,4 y	"
11,3 -j-j -j 11 ’6	10,8	11,310,9
Inflacija v odstotkih
4,5 4,4
	1	2,8		2
				■
Zunanjetrgovinska bilanca v milijardah dolarjev 118 ^
-62 -101
-25 -27	$3 $2	-25 -16	-21 -26	-24 -19
Vir: Mednarodni denarni sklad
»Somrak bogov« v cesarski palači
Se najbolj sproščen je bil cesar Akihito
AP/Wm. J. Castello |
TOKIO - Japonski cesar Akihito in cesarica MiCiko sta sinoči gostovala na banketu v cesarski palači državnike sedmerice z njihovimi soprogami. Večerje sta se udeležila tudi ruski predsednik Boris Jelcin s soprogo Nino ter predstavniki diplomcije in politike za skupno 150 gostov.
Prisotnost vseh »velikih« in bivšega boga, cesarja dežele vzhajajočega sonca, ki je bil še pred 50 leti eden od bogov japonskega neba, je sprejemu dajala neverjeten pečat »somraka bogov«. Se najbolj pristen in sproščen je bil Akihito, ki je morda zamenjal družbo dolgočasnih bogov za bolj problematične, a vsekakor bolj zabavne ljudi. Na obrazih nekaterih od sedmih velikih se je ob zadovoljstvu, da so na istem niovoju kot bivši bog, zrcalila grenkoba, da na tem vrhu niso uspeh popeljati v večje višave današnje in jutrišnje smrtnike.
Prvi je v cesarsko palačo prispel francoski predsednik Mitterrand, dekan G 7, sledil mu je Boris Jelcin, nato vsi ostali po starostnem vrstnem redu in s presledkom ene minute: predsednik italijanske vlade Ciampi, nemški kancler Kohl, britanski premier Major, ameriški predsednik Clinton..., kot zadnja pa predsednica kandaske vlade Kirn Campbell.
SOMALIJA / IZKRCANJE 2.000 MARINCEV
Diplomatska raca
Vest je boje posredoval član delegacije ZDA no tokiskem vrhu
MOGADIS - Ves svet je včeraj obkrožila vest, da se je kakih 2.000 pripadnikov ameriške pehote izkrcalo v Somaliji. Nekaj ur so dopisništva vseh svetovnih agencij poskušala zaman preveriti resničnost te vesti, ki jo je po vsemu sodeč posredoval neki funkcionar ameriške delegacije na tokiskem vrhu. Vojaški glasnik OZN za Somalijo major Leann Swieczkow-ski je vest takoj ocenil kot lažno, kasneje pa se je spomnil, da se je pred tremi dnevi izkrcalo z ameriške nosilke helikopterjev Wasp kakih 350 mož, ki popravljajo pristaniške naprave v severno somal-skem mestecu Bosaso. Te vesti je potrdilo tudi italijansko poveljstvo, v Somaliji prisotni novinarji pa
so dokončno potrdili, da je šlo za novinarsko raco, ah bolje rečeno za diplomatsko raco.
Ta humanitarna operacija, med katero poskušajo Američani obnoviti policijsko strukturo v tem mestu, ima zveneče ime »odprte roke« in je prva tovr-sna operacija v somalskem severovzhodu, ki so ga do sedaj obšle mirovne sile OZN. Američani so obenem poskrbeli za zdravstveno oskrbo in na novo zgradili pot do bližnjega zasilnega letališča. Večinsko pleme Mižurtinov je ameriško akcijo pozitivno ocenilo, njihova Somalska demokratična fronta rešitve je priprvaljena izročiti vse svoje orožje, če jih bodo Američani zaščitili pred napadi islamskih in-tegrahstov iz Somahlanda.
Prizor tradicionalne glasbe »gagaku« z nastopom igralcev v zlatih nošah tibetanskega izvora je za kakih 15 minut pozabaval goste. Ciampi je sedel med princeso Kiko, ženo drugoroje-nega princa Ajonomia, in tretjerojeno princeso Saja-nomio. Sledil je »mednarodni koktejl«, kjer so za vsako državo ponudili po eno specialiteto. Prav tako mednarodni je bil banket: »consomme royal«, morski list s sicilskimi kaprovci, ovnov kotlet s češnjami, sezonska solata in bavarska
torta. Od vin so servirali japonski rižev sake, belo rensko vino, rdeča francoska vina in seveda obvezni champagne.
Vrhunska je bila tudi razporeditev mest. V sredini je bil cesar Akihito, na njegovi desni Mitterrand, nato cesarica Mičiko, med njo in lepo Masako, ki brezhibno govori ruščino, je sedel Jelcin. Na Akihito-vi levici je sedela Jelcinova žena Nina, ki je občasno zaskrbljeno vrgla pogled na svojega Borisa, v upanju, da ne bo kake uščipil.
Prestolonaslednik Naruhito je sprejemal goste (AP)
V Mogadišu je bil včeraj »normalen dan«, ki ga ni zmotila niti tokiska raca (Jelefoto AP)
FELJTON
ZDA / UNIVERZA J. HOPKINSh
Dobri rezultati cepiva proti virusu aidsa
LONDON-V ZDA so zabeležili uspeh pri preizkušanju novega cepiva proti aidsu. Vest objavlja v svoji včerajšnji številki britanska zdravniška revija Lan-cet. Novo cepivo so pripravili znanstveniki Univerze John Hopkins iz Baltimore, ki se bavijo z imunološkimi raziskavami. Uspelo jim je nevtralizirati virus HIV-1 s cepivom, ki je sestavljeno z beljakovno GP-120. Le-ta je sicer prisotna v zunanjem ovoju virusa aidsa.
Novo cepivo proti aidsu ima znanstveno oznako	111B-
RGP120/HTV-1. Njegovi izumitelji trdijo, da preprečuje tvorbo sincicija, se pravi snovi, ki je značilna za infekcijo
aidsa in ki učinkuje na celice imunizacijskega sistema tako, da jih med sabo lepi in s tem onesposobi. Cepivo so najprej preizkusih na šim-pacejih, potem pa tudi na ljudeh. Ugotovili so, da so se v njihovih organizmih dva tedna po vbrizganju cepiva pojavila protitelesca prah virusu aidsa. Pri ljudeh so se ta protitelesca pojavila v 9 od 10 primerov, v katerih so vbrizgali večje doze cepiva, a le v 5 od 9 primerov, v katerih so vbrizgali majhne doze cepiva.
Novo cepivo je poleg tega pospeševalo tvorbo cehe T, M so bistvenega pomena za imunizacij-ski sistem, kar je po pisanju revije Lancet tudi spodbuden rezultat.
Pri Kaliforniji prestregli 3 ladje z ilegalnimi priseljenci
NEW YORK - Ameriška obalna straža je pred obalo Kalifornije prestregla tri ladje, na katerih je bilo 650 kitajskih potnikov. Ameriške oblasti so prepričani, da so Kitajci nameravali ilegalno v ZDA. Vsi so bili brez dokumentov, a v dobrem zdravstvenem stanju. Prvo ladjo so prestregli 150 milj južno od San Diega, na krovu je imela 236 Kitajcev, na drugi ladji pa jih je bilo 160. Tretjo ladjo so prestregli 450 milj bolj prod jugu, na njej pa je bilo 254 Kitajcev. Glasnik ameriške obalne straže Brandy Jan je navedel, da skušajo sedaj njegovi agenti ugotoviti, kje so bile ladje registrirane. (Telefoto AP)
Kaos v moskovskem prometu zaradi zaprtja središča
MOSKVA - »Rad bi dobil v roke tistega idiota, ki se je tega spomnil«, je bil le eden od tolikih bolj blagih komentarjev moskovskih avtomobilistov, ki so se znašli pred novimi prometnimi omejitvami. Moskovska občina namerava postopno prepovedati za osebni promet zgodovinsko središče. Po vsemu sodeč, se avtomobilisti niso znašli kljub izrednim informacijskim naporom, saj je zavladal nepopisni kaos, ker so se kolone valile proti prepovedanim ulicam.
Premiera obsodili, ker je prodajal vino
SYDNEY - Predsednika konservativne vlade avstralske zvezne države Victoria Jeffa Ken-netta (liberalna stranka) so obsodili na 150 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov, ker je med volilno kampanjo brez dovoljenja prodajal »liberalno vino«, da je svoji stranki priskrbel prepotrebna finančna sredstva.
Sena pogoltnila Delignyev bazen
PARIZ - Znameniti Delignyev bazen, ki ga je plavalski mojster dal zgraditi leta 1840 ob pre-govih Sene pri mostu Concorde je včeraj ob zori delno pogoltnila reka. Kompleks je obsegal osrednji 50-metrski bazen, ki so ga obdajale kabine in slačilnice v dveh nadstropjih, nad njimi pa je bil solarium in bar. Struktura je slonela na 12 betonskih splavih, ki so bili zasidrani na Seni. (Telefoto AP)
»Odpravnina« za Diano 10 milijonov funtov
LONDON - Na tajnem senstanku s svojo svakinjo Sarah Ferguson naj bi princesa Diana sklenila od svojega bivšega moža Charlesa zahtevati kar 10 milijonov funtov »odpravnine«. To je ogromna vsota v primerjavi z 2 milijonoma funtov, ki jih je »iztržila« rdečelasa Fergie. Po pisanju londonskega The Sun ima Diana več stroškov kot Fergije, ker mora med drugim vzdrževati pravi »minidvor« v Palači Kensington.
Izsiljevala denar z obtožbo posilstva
LONDON - Neka avtostoparka je dvakrat poskusila izsiliti denar od avtomobilistov, preden so jo izsledili in aretirali. 25-letna Jacqueline Pad-more je imela smolo, saj je prvi avtomobilist ob njeni zahtevi zbežal iz avtomobila in zadevo prijavil policiji. Aretirali pa so jo šele po drugem spodletelem poskusu.
Nove države ■ stare pregrade (5)
Piše
Jure
Senegačnik
Na latvijski meji sodi Slovenija v “tretji svet”
Tudi letos smo ogledu Litve posvetili največ pozornosti, saj je največja država tega območja. V program ekskurzije pa smo vključili tudi ogled Kaliningraj-ske oblasti, to je ruske enklave, ki leži na območju nekdanje Vzhodne Prusije. Kaliningrad je bil namreč do leta 1991 za tujce zaprt, od tedaj pa vanj hodijo predvsem nemški turisti.
Med njimi je precej tistih, ki so bili na tem nekoč nemškem ozemlju rojeni. Tukaj pa so se naši litovski “koordinatorji” skušali pokazati kot zvesti na-
sledniki nekdanjih sovjetskih turističnih delavcev. Ti so bili znani po tem, da so radi začeli ob kakšni malenkosti nerazumljivo komplicirati. Izmišljali so si najbolj neverjetne zgodbe,
da bi turista odvrnili od kakšne Najbolj priljubljeno želie, ki m bila po njihovem pla-	J , A f	. > .
nuJ	baltsko blago je jantar
Kljub temu, da smo dali ogled Kaliningrada v načrt naše poti, so nam to skušali z raznimi obrazložitvami “prihraniti”. Po dveurnem prepričevanju in po tem, ko je ves avtobus na glas potrjeval, da se v želji po ogledu Kaliningrada odpovemo celo kosilu, smo le uspeli. Inercija nekdanjega sistema? Očitno, vendar
smo z vztrajnostjo dosegli svoje. Stvari se torej le premikajo. Seveda pa je nesmiselno, da se je bilo treba o vsem sploh še pogajati. Načrtovalci in naročniki ekskurzije smo bili le mi.
V Kaliningrad smo se peljali preko 100 kilometrov dolge Kur-ske kose, sredi katere je meja med Litvo in Rusijo. Čeprav tega mejnega prehoda tudi na najnovejših domačih in tujih avtokartah ni, pa je prehod meje nadvse prijeten. Litovci so nas spustili naprej brez komplikacij. Rusi so potem za par minut pobrali
naše potne liste, vtisnili žige in nas ravno tako spustili naprej.
V Kaliningradu se ustavimo samo ob razvalinah katedrale, kjer je grob Imanuela Kanta. Pred katedralo skupina mladih Rusov na stojnicah prodaja najbolj cenjeno baltsko blago - jantar. Vse cene so seveda v dolarjih ali markah. Fantje obvladajo nekaj osnovnih stavkov v angleščini ali nemščini, kar v Rusiji ni ravno pravilo. Z enim od njih , ki se zanima za razmere v nekdanji Jugoslaviji, začneva politizirati o njihovih razmerah. Ravno ta dan so prihajali na dan prvi rezultati ruskega referenduma. Ti prodajalci so vsi navdu-
šeni nad Jelcinom, saj jim po njihovem omogoča “tržno gospodarstvo”. Po drugi strani pa mi fantje potožijo, da morajo devize, ki jih takole zaslužijo, čuvati doma “v nogavici”. Ruski državljani deviz še ne morejo nesti v banke.
Kdorkoli danes potuje v Pribaltik, mora biti opremljen z bankovci za en dolar ali pa vsaj s kovanci za eno marko. Tu namreč vse male stvari stanejo en dolar. Najpreprostejša oblika “biznisa” je ta, da kupiš v državni knjigarni komplet razglednic za petino dolarja ali pa še manj in ga potem prodajaš tujcem za en dolar.
V Pribaltiku policaji še kar nosijo ruske uniforme (Foto: Jure Senegačnik)
GLEDALIŠČE / POGOVOR Z MARIOM URSINIJEM URŠIČEM
Po eksploziji vizualnega vračanje k besedi
Gledališče ni nikjer biznis in tudi ne bo, ker ne more biti
Jana Pavlic
Mario Ursini Ursic je tudi odgovorni urednik revije za gledališče Teatro in Europa, katere glavni urednik je Girogio Stre-hler in ki izhaja v italijanščini in francoščini kot glasilo združenja evropskih gledališč Teatri d‘Eu-ropa, Theatres d‘Europe (Evropska gledališča). Združenje je nastalo na pobudo Jacka Langa, ko je bil Giorgio Strehler umetniški vodja pariškega Odeona. Danes to združenje šteje že dvanajst članov: pariški Odeon, Pic-colo Teatro iz Milana, gledališče Lliure iz Barcelone, Deutsches teater iz Berlina, gledališče Kungli-ga iz Švedske, Diisseldor-fer Schauspielhaus, gledališče Katona iz Budimpešte, Boyal Shakespeare Company, Royal National Theatre, Berliner ensem-ble, Mali Teatr iz Leningrada in gledališče Bulan-dra iz Bukarešte. Med dejavnimi člani združenja so poleg Strehlerja še In-gmar Bergman, Lew Do-din, Thomas Langhoff, Heiner Muller in številni drugi gledališki umetniki. Ustanovili so tudi svoj festival, ki bo vsako leto v drugi državi, poletne šole za svoje člane, prirejajo razstave v pariškem centru George s Pompidou. Zal pa se tudi oni zadnje čase srečujejo s precejšnjimi finančnimi težavami. Sedež združenja je v pariškem Odeonu.
Mario Usini Ursic -umetniški vodja festivala Milano Oltre, kodirektor gledališkega festivala v Caracasu, Venezuela, direktor gledališkega festivala v Mexico Cityju, dolgoletni tajnik društva italijanskih gledaliških kritikov, teoretik in kritik.
Kakšna je vaša izkušnja direktorja številnih gledaliških festivalov?
• Za ta odgovor moram malo pobrskati po svoji biografiji. ZaCel sem pred triindvajsetimi leti z gledališkim bienalom v Benetkah. Nato sem deset let delal v Firencah na festivalu Rassegni Intemazio-nali dei Teatri Stabili. To je bila velika prireditev, na kateri so sodelovala pomembna gledališča z vsega sveta. Tu smo Italiji prvič predstavili Bergmana, Steina, Chereauja, KrejCo, skratka, velika imena, ki v Italiji pred tem niso dosti pomenila. Potem sem se zaCel ukvarjati z Latinsko Ameriko. S Carlosom Gimenesom sem bil osemnajst let kodirektor festivala v Caracasu. Carlos je lansko leto umrl, tako da sem sedaj ostal sam kot umetniški direktor festivala. Letos sem prvič tudi umetniški direktor festivala Milano Oltre. Poleg tega pa sestavljam program še za festivala v Bogoti in Mexico Cityju. Vse predstave izbiram sam in si jih sam tudi ogledam. Seveda imam
tudi sodelavce, ki mi pomagajo in mi svetujejo, predvsem za Latinsko Ameriko. Evropo in Azijo pa pokrivam sam.
Kakšna je vaša metoda odkrivanja novih gledaliških imen, vam pri tem pomaga kritika? Ali je kakšno ime, ki je trenutno v preboju?
Lahko rečem, da je novih odkritij zelo malo. V glavnem že vsa ta leta po festivalu krožijo bolj ali manj ista imena. Danes bi težko govorili o tem, da je kaj popolnoma novega, Romuni krožijo že nekaj Časa, v glavnem je vse že videno.
Ali se vam zdi, da je gledališče v ustvarjalni krizi in kako je s plesnim teatrom?
Mislim, da je plesni teater dosegel zelo visok ustvarjalni nivo v zelo kratkem Času. Ne bi mogli reci, da je v krizi, temveč da ostaja na nekem določenem nivoju, ki ga je dosegel in ki ga je kvalitativno zelo težko preseči, kar je povsem normalno. V umetnosti je vedno tako.
Ali se vam zdi, da se vraCa dramaturško gledališče besede?
Da, po tej eksploziji vizualnega se vsi vračajo k besedi. Celo sam Bob VVilson. Mislim, da je danes zelo težko videti zelo lepo gledališko predstavo.
Pred desetimi leti je bilo dosti več možnosti. Vendar se mi zdi, da stvar ni preveč tragična. Razvoj si predstavljam v nekakšnih ciklusih sinusnih krivulj z nenehnimi viški in padci. Mislim, da so najlepše stvari, ki sem jih v zadnjem Času videl, ruske. Predvsem dva režiserja sta zelo obetavna: Nekro-sus iz Litve in Lev Dodin iz Leningrada.Žal sedanji politični moment, v katerem se odvijajo velike spremembe tako na vzhodu kot za zahodu, ni dober Cas za gledališče. Tudi Južna Amerika, ki je imela zelo močno gledališče, je zašla v krizo. Njihova poetika, ki smo jo imenovali »creatione collecti-va«, potem ko je dosegla svoj vrhunec, trenutno ne ve, kaj bi sama s sabo. V ZDA se že dolgo nic ne dela, je pa zelo zanimiva Kanada tako gledališko kot plesno; razvila je povsem svojo estetiko, s katero je povedala nekaj novega. O gledališki krizi v ZDA precej pove tudi to, da so vsi veliki gledališki ustvarjalci od tam prišli delat v Evropo.
Ali lahko rečete, da so gledališki festivali biznis, kulturni turizem?
Gledališče ni nikjer biznis in tudi ne bo, ker ne more biti. Kvalitetno gledališče dosti stane. Vsi ti
festivali, kot na primer Spoletto, Avignon, Edin-burgh, ki pritegnejo ogromno publike, so predvsem vaba, od katere živijo hoteli, restavracije ipd. Celotna turistična industrija. Sam festival pa se, Ce nima podpore države ali mesta ah regije, ne more preživeti. Spoletto organizacijsko stane deset mi-ljard lir, ki se nikoli ne povrnejo z inkasom, vendar je za mesto vseeno dobro, Ce tak festival financira, ker se mu stroški povrnejo drugje.
Vzemiva za primer festival v Caracasu, ki je najveCji gledališki festival na svetu. Lansko leto smo imeli 123 gledaliških predstav v štirinajstih dneh.. Najetih imamo dvajset gledališč, ki delajo vsak dan. Prišla je Renate Klett z nemško TV, da bi delala dokumentarec o festivalu, na koncu pa je naredila dokumentarec o publiki, ker preprosto ni mogla verjeti, da imamo tako številno in navdušeno publiko. Imamo enkratno publiko. Festival se vedno odvija v Času velikonočnih praznikov, ki je v Venezueli eden najveCjih dogodkov. Dogaja se, da kljub počitnicam mnogo ljudi ostane v mestu samo zaradi festivala. Program teče od desetih zjutraj do dveh ponoči. Zmeraj so vse predstave polne, a kljub temu se nam z inkasom
povrne samo trideset odstotkov stroškov.
Rentabilni so lahko koncerti; Pavarotti na stadionu za deset tisoč ljudi. Poleg države so pomembni tudi sponzorji, predvsem v Venezueli dobimo večino denarja od sponzorjev, velikih podjetij, kot je American Express, ki jim je veliko do imidža. Vendar je to mogoCe samo v Ameriki, pri nas v Evropi tega ni.
Ali so festivali po svetu med sabo programsko povezani?
Da, v glavnem prevladujejo iste poetike. Tipičen primer je skupina Dar a luz iz New Yoorka, ki je trenutno zelo aktualna, ekspresivna, zanimiva, čeprav je pravzaprav dosti podobna predstavam izpred dvajsetih leti in ta hip kroži po vseh pomembnih festivalih. Podobno je z večino velikih predstav.
Kako po vašem kritika vpliva na teater?
Lahko govorim o italijanski kritiki, ki je imela včasih velik vpliv, danes pa kritike v Italiji ni veC. Časopisi se ukvarjajo samo s politiko in televizijo. Gledališča v Italiji nihče veC ne skuša medijsko plasirati. Podobne probleme ima tudi domači film. Časopisi so celo prenehali objavljati gledališko kritiko. Bili so veliki kritiki, ki mladih niso pustili zraven. Seda-
M. U. Ursic:»Zdajšnji politični trenutek ni dober čas za gledališče« (Foto: Simona Furlan)
nji uradni gledališki kritiki so pisatelji, prevajalci, ki pišejo tudi o teatru, ampak bolj poljudno, in to je v Italiji velik problem. So brez ustreznega nivoja in teatrološkega aparata.
Kaj pa stanje v italijanskem gledališču?
Trenutno je italijansko gledališče v veliki krizi.
Mario Martone iz Neaplja, Corsetti sta dve imeni novega italijanskega teatra, ki ima tudi mednarodno publiko in je zelo zanimivo. Martone je tudi filmski režiser, ki je dobil nagrado v Benetkah. Sicer pa je kulturno najzanimivejši v tem trenutku Neapelj. DrugaCe pa v Italiji slabo kaže, ukinjeno je bi-
lo ministrstvo za turizem in spektakel, kulturnega ministrstva sploh ni bilo. Ni jasno, kako bo to urejeno v prihodnje.
Kaj pa slovensko gledališče?
Trenutno lahko rečemo, da je zanimivo, kako se bo razvijalo naprej, pa je vprašanje, odvisno od številnih dejavnikov.
LAVRE ATI BIENALOV (6)
Velika premija 1965:
Victor Vasarely
Sesti ljubljanski grafični bienale leta 1965 je jasno pokazal tisto, kar je bilo dve leti poprej v Ljubljani le slutiti - preboj nove ustvarjalnosti, vsebinski premik sodobne umetnosti, ki je do neke mere pomenil tudi izmenjavo generacij. Prevlado in prvenstvo so zdaj izbojevala nekatera nova hotenja. Na eni strani sta bili to optična umetnost in nova abstrakcija, ki sta izhajali iz konstruktivistične umetnosti in sta temeljili na principu »vizualne percepcije«, na drugi strani pa je bila umetnost tako imenovane socialne reportaže. Njen razpon je segal od an-gloameriškega poparta do evropske nove figuralike. Zelo so prišle do izraza uspele realizacije opartov-skih prizadevanj. Velika premija mednarodne žirije
Victorju Vasarelyju jim je dala vse priznanje. Vasarelyjevo delo sodi v kategorijo tistega, kar lahko imenujemo permutacijska umetnost, pri kateri produkti nastajajo s pomočjo kombinacij preprostih, po raznovrstnosti omejenih prvin, sestavljenih po umetnikovem vnaprej postavljenem zbiralnem principu. Opart je z njegovimi deli verjetno dobil najpomembnejšega predstavnika. Vasarelyjeva teorija je, da je neločljiva povezava oblike in barve, ki jo on imenuje »plastična enotnost«, osnova za neskončno število kompozicij in njihovih ponovitev. V svojih grafikah postavlja elemente kompozicije tako, da ustvarja kontraste oblik in barv in tako doseže optični občutek prostorskega gibanja. Po svoje Vasarely napoveduje mehansko umetnost, Čeravno je njegovo delo roCno. Vsi elementi njegovega dela in
globoka racionalnost postopka, navsezadnje pa tudi nakazani odmik umetnika od njegovega dela -tega lahko izdela tudi pomočnik - napovedujejo operacijo, ki jo je mogoCe mehanizirati.
Vasarelyjeva umetnost je v osnovi družbena umetnost. Umetnik se trudi s svojimi deli vnašati v tehnološko družbo, ki je porabniška in zahteva od umetnosti pomnožitev umetniških del, estetske elemente. Da s svojo umetnostjo lahko posamezniku ponudi dela, ki so različna in enakovredna hkrati, Vasarely uporablja kombinatoriko. V tovrstnem načinu razmišljanja in dela pa že v osnovi tiči velika past, ki je v Vasarelyjevem primem, ko je umetnik hudo bolan, njegova dela pa še vedno izhajajo v visokih nakladah, žal postala resničnost. (Victor Vasarely: Brez naslova, sitotisk)
Breda Škrjanec
VPRAŠANJA MINISTRSTVU IN JAVNOSTI
Poletje v školjki - da ali ne?
Ustvarjalci slovenskih filmov Poletje v školjki I. in H. del se obračamo na slovensko javnost, zlasti mladino, na kulturne delavce, pedagoge, na politike, na organizatorje promocije Slovenije v tujini in vse, ki niso ravnodušni do naših uspehov doma in v svetu z naslednjim vprašanjem:
- V preteklih letih sta nastala prvi in drugi del Poletja v školjki. Filma sta doživela izreden uspeh pri domačih gledalcih, saj je imel prvi film v prvem letu predvajanja preko 116.500 gledalcev samo doma v Sloveniji, od takrat pa se je število gledalcev veC kot podvojilo. Poletje v školjki je prodano v Francijo, Nemčijo, Kanado, Sovjetsko zvezo (Skupnost neodvisnih držav), Madžarsko, Avstralijo, Italijo, Kubo, Romunijo, Bolgarijo, Poljsko, Dansko, Nizozemsko, Finsko in nazadnje na satelitsko, televizijo SAT 1. Oba filma, tako prvi kot drugi del, sta sodelovala na festivalih mladinskih filmov in sta bila nagrajena z najvišjo nagrado, Grand Prix, na festivalih Giffoni Valle Piana v Italiji in Saint Malou v Franciji. Po nagradi v Italiji je film prikazala italijanska državna televizija RAJ. Za promocijo Slovenije smo v zadnjih letih, storili največ od vseh slovenskih filmov. Nerazumljivo nam je, da s povsem dodelanim tretjim sklepnim delom te mladinske trilogije, ki spremlja generacijo mladih od osnovnošolskih let do mature, že dve leti zaman poskušamo pri Ministrstvu za kulturo dobili le del sredstev in možnosti za realizacijo. Ne prosimo za financiranje celotnega filma, paC pa le za del sredstev, s katerimi bi bila Slovenija soudeležena v finančni konstrukciji realizacije projekta. Ko želimo s filmom, ki je dosegel prodajne in festivalske uspehe, ki je promoviral našo Obalo in Ljubljano, ki je tudi nekaj storil za promocijo Slovenije, zaključiti trilogijo in celoto posredovati ponovno v svet že znanim in zainteresiranim distributerjem in televizijam, smo iz nam nerazumljivih razlogov ostali celo brez odgovora Ministrstva za kulturo, kaj šele dela sredstev za realizacijo sklepnega, tretjega dela, ki je bil odobren že pred dvemi leti, a zaradi krize Viba filma ne tudi realiziran.
Ker program slovenske kulture na republiški ravni za leto 1993 še ni objavljen, vsaj v sredstvih javnega obveščanja ga nismo zasledili, sprašujemo Ministrstvo za kulturo, njegove
»ekspertne skupine« in oblikovalce slovenske programske filmske politike:
-	Ah je Slovenija zainteresima, da je prisotna z gledljivim, popularnim filmom v domačem in evropskem prostoru?
-	Ali je v njenem kulturnem, programskem in nenazadnje poslovnem interesu, da ustvarjamo filme za mlade? V zadnjih nekaj letih ni pri nas nastal niti en mladinski film in to v kinematografiji, ki je bila v Evropi znana kot konstantna ustvarjalka mladinskih filmov v zadnjih 40 letih?
-	Ali so slovenski filmski programi zainteresirani za filme, ki imajo zajamčeno prisotnost na domačih in tujih trgih?
-	Ce je verjeti sredstvom javnega obešCanja, je politika slovenske vlade na ekonomskem področju tržno usmerjena. Taki usmeritvi naj bi sledila tudi kultura kjerkoli je to mogoče. In ko se trudimo realizirati projekt, ki ima na podlagi vseh dosedanjih pokazateljev zagotovljeno občinstvo kot tudi plasma v svetu, ostajamo žal brez odgovora in brez pojasnil.
-	Soustvarjalci filmov Poletje v školjki I. in H. del izjavljamo, da smo z našim preteklimi in sedanjimi producenti in poslovnimi partnerji uredili odprta in z zakoni določena vprašanja avtorskih pravic in da razpolagamo z vso potrebo dokumentacijo, ki smo jo od leta 1990 do leta 1992 (za program 1993) redno dostavljali Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Hvaležni bomo Ministrstvu za kulturo, slovenski vladi, odboru za kulturo Državnega zbora Skupščine RS, poslancem, vsem, ki se ukvarjajo s promocijo Slovenije in plasmajem naših filmov v tujino, za kakršnokoli pojasnilo o usodi tega projekta. Ali obstojajo kulturni, poslovni, politični ali kaki drugi vzroki, da tega projekta ne moremo izpeljati do konca? Slovenska javnost tega namreč ni zavrnila, tujci so oba prva dela kupili in prikazali, zato smo prepričani, da so naša prizadevanja in usmeritev zaključiti trilogijo in ustvariti pogoje za plasma gledljivega slovenskega mladinskega glasbeno-plesnega filma pravilna. Ali se motimo mi ali pa se motijo oblikovalci slovenske programske politike na področju filma?
Režiser Tugo Štiglic in enajst sodelavcev
IZŠLO JE... / KNJIGE
J. M. G. Le Clezio: Mondo, mladinski roman, prevedel Aleš Berger, zbirka Trepetlika, Založba Mladika, Ljubljana, 1993, 1995 tolarjev Francoski pisatelj Jean Marie-Gustav Le Clezio si v domovini ustvarja tako z "odraslimi" romani kakor s književnostjo za mlade. NajveCji uspeh na tem, drugem področju je dosegel prav s pripovedjo o dečku Mondu, izšla je leta 1978, ki jo zdaj dobivamo tudi v slovenskem prevodu. Mondo je skrivnosten dvanajstletni fant, ki iz neznanih krajev pride v obmorsko mestece. Je molCeC in samotarski, rad bi imel družino in zato sprašuje ljudi, Ce bi ga posvojili. A v tej dejavnosti ni nasilen in botožujoC: zadovoljujeta ga jutranji sonCni vzhod in kopanje, rad poseda na kamnih in pomaga branjevcem na tržnici. Redki prijatelji, predvsem ima rad take, ki ne govorijo tjavendan, Mondu govorijo o svetu, najlepši pa so trenutki z vietnamsko gospo Ti Cin. Ob koncu povesti deCek, ki bi ga ljudje vendarle radi socializirali, za vedno izgine, za njim pa ostane spomin. (T. D. V.)
Polonca KovaC: Težave in sporočila psička Paflja, zbirka Trepetlika, trda vezava, Založba Mladika, Ljubljana, 1993, 1100 tolarjev
Pafi je pes, ki po brezskrbni mladosti pri gospej Rozinki pride ha kmete, v vas Orehovica pri Škofji loki.
Tam kurja bederca in banane zamenja bolj asketsko življenje, to pa je tudi pogoj odraščanja, ki ga Pufi v različnih prigodah bolj ali manj boleCe in ra-zmišljujoCe doživlja. Prijateljevanje z domačimi in gozdnimi živalmi sproža celo vrsto problemov, ki so presenetljivo podobni tistim v svetu ljudi, in tudi šola ni nic manj trda.
Knjiga se konca z "maturo", ko Pafi uporabi vso pridobljeno modrost in neglede na mamljivo past reši svoja prijatelja telička in gospodarjevo družino pred tatovom.
Tako je Polonca KovaC z dogodivščinami Pufija in njegovih prijateljev napisala pravcati priročnik moralne vzgoje za mlade bralce, ki se utegne "prijeti" prav zaradi navidez pravljične ne-realnosti in prijazne neobveznosti.
Knjigo je zelo skladno s pisavo ilustriral Marjan Manček. (T. D. V.)
TEŽAVE IN SPOROČILA PSIČKA RAFIJA
Neža Maurer: Koruzni punčki, zbirka Trepetlika, trda vezava, Založba Mladika, Ljubljana, 1993, 2250 tolarjev
Prijatelja Lenka in Miha postavita drobno hišico in jo naselita s sestricama Mi-ko in Moko, dvema lepima koruznima storžema, ki nemudoma postavita svoj domek na noge in si dobita vrsto prijateljev. Ob znamenitih ježevih orglah dekli-ci-koruzici naletita na koruzna dečka Tinka in Tonka, ki sta ju minulo jesen naredila sosedova otroka. V pomanjšanem svetu se štirje koruzi storžki imenitno zabavajo ter nabirajo izkušenj in prijateljev, pred poletjem pa so že toliko odrasli, da se eden koruznih parčkov odpravi po svetu, Moka pa zaCuti, da prihaja njen Cas in požene ob jezeru koreninice, ki jo bodo spojile z zemljo. Tonko obljubi, da jo bo obiskoval vsak dan, in se naseli v hiški doline Vinica. Lenka in Mihec s skrbjo spremljata odhod svojih igračk, a vesta, da gre življenje paC svojo pot.
Knjigo Neže Maurer je ilustrirala in opremila Marjanca Jemec Božic. (T. D. V.)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 9. julija 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
križanke
Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer. Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Goršic, Ivan Sikora, Stefan MarCec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8. ob 20.30, 900 SIT).
MARIBOR
drama
M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, Rock'ri-roll drama, režija: Marko Vezovišek, scenografija: Mirjana Košen, nastopajo: Davor Her-ga, Jure Ivanušič, Vlado Kreslin, Alenka Tetičkovič, Marko Vezovišek. (danes, 9. 7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu).
mladinski kulturni center,
Orožnova 2
Predstavitev gledališkega projekta v izvedbi kulturnega društva DPZ Franc Jamnik iz Ljubljane. Promocija pesniške zbirke z naslovom KRI, MALODUŠJE, LJUBEZEN, ŽIVLJENJE, s pesmimi dijakov Francija Vodopivca, Gorana Završnika in Martina Zupančiča (nedelja, 18. 7. ob 21. uri v Klubu MKC).
GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE:
Bernard Slade: OB LETU OSOREJ, Polona Vetrih (Doris) in Ivo Ban (George), režiser: Boris Kobal. Doris in George sta ljubimca, ki se srečata enkrat na leto za en vikend. Tako se srečujeta že dvajset let. V vseh teh letih se zgodi veliko stvari - veselih in žalostnih (danes, 9. 7.).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
dvorana TRIPCOVICH Festival Operete
Jutri, 10. julija, ob 21. uri koncert »Illu-sions» pevke UTE LEMPER.
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku Predproaaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 Uaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-
BOUUNEC
dvorišče partizanskega kluba
Nocoj ob 21. uri ponovitev predstave gREČANJE z Mirando Caharijo in Livijem Logatcem. Režija Mario Uršič.
gledališče cristallo la contrada
Danes, 9. t.m. ob 17.00, bo, v okviru Festi-I n operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava . ajnore h un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio,
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo.
GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo
V	sredo, 14. in četrtek, 15. t.m., ob 21.30 na sporedu Varietš s Podreccovimi lutkami. Predprodaja vstopnic pri osrednji blgajani (tel. 578855).
V	soboto, 17. in 21. julija bosta na sporedu koncerta jazz glasbe . Nastopili bosta angleški skupini Izit in Incognito
.V Četrtek, 22. julija, bo nastopil Paolo Rossi.
VIDEM
PARK MORPURGO
V	ponedeljek, 12. t.m., ob 21. uri bo skupina sodobnih plesov Sosta Palmizi predstavila balet »L’azzurro necessario«, »Baloc-co» in »Ta. Tuu».
V	četrtek, 22. t.m., ob 21. uri bo na sporedu »Di niente, del m are« Paola Taggija. Recitira Massimo Somaglino.
[koroška
ŽELEZNA KAPLA	RAPISE
Jutri, 10. t rn., ob 20. uri bo pred občin- Kulturni dom
skim kopališčem - »21. Poletna noC» . Igral V nedeljo, 11. t.m., ob 11. uri: Prireditev ob bo znam ansambel Melos, polnočni vložek zaključku delovne sezone in piknik. Priredi-Villacher Rock’n Roli Club.	telj SPD Radiše,
RAZNE PRIREDITVE_________________________________
SLOVENIJA
LJUBLJANA
križanke
Bojan Adamič: SNEGULJČICA, musical, ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE (ponedeljek, 19. 7-, torek, 20. 7., sobota, 24. 7„ in nedelja 25. 7. °b 21. uri, premiera: 1800,1200 SIT, ponovitve !500,1000 SIT).
NEW SWING QUARTET in ALENKA GODEC (sreda, 21. 7. ob 21. uri, 1000 SIT).
Na terasi kluba bo danes, 9. 7. ob 19. uri izbor MISS ORANZERIJA '93 (vstop prost). Program: radio HIT iz Domžal v živo, skupina EUPHORIA, promocija kasete ansambla RUSKA KOZAKA in gost M. K. Michael.
gornji GRAD
Letos bo že 24. Gornjegrajski praznik, ki bo hajal dober teden dni, in sicer od 10. do 18. julija. V teh dneh se bodo zvrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve.
TRST
avditorij muzeja revoltella
Danes ob 18. uri bo v dvorani Muzeja Revoltella predvajanje filma »La contessa Mariza«
KAMNIK
Slovesnost ob stoletnici prvega zasebnega muzeja v Sloveniji, zbirke JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA. Program: otvoritev razstave slik MIKICE SADNIKAR-PLETERSKI, razstavo bo odprl Aleksander Bassin, slavnostni govor: akademik dr. EMILIJAN CEVC, glasbeni program: DUO TUMMERS, STEFANEE KELLERMANN -oboa, JAN TUMMERS - klarinet, skupni ogled zbirke (danes, 9. 7. ob 20. uri Sadnikarjev! hiši, Kidričeva 33).
KOPER
16. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA '93. Prizorišče letošnjega festivala, ki bo potekal v dveh večerih, bo osrednji trg pred Loggio. Tekmovalni večer slovenskih popevk bo v soboto, 10. 7., v petek, 16. 7. sledi Mladi MMS, nova pridobitev festivala, v obliki večera, namenjenega izvajalcem, mlajšim od 19 let, v soboto, 17. 7 pa bo na sporedu že uveljavljeni mednarodni del festivala.
z Renč jem Kollo, Kagmar Koller, Ljubo VVel-litsch.
Do 31. decembra so na voljo vsako soboto ob 10.30 brezplačni vodeni obiski v Muzej Revoltella.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
ZA NAJMLAJŠE
.^SLOVENIJA
Maribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: DVA POTEPUHA (petek, 9. 7. ob 15. uri pred Kreditno banko v Tyrševi ulici).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: LOBIJA (petek, 9. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: KAM PA KAM, RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 15. uri pred PRO Banko v Gosposki ulici).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina US iz Ljubljane: ČRVIVA ZGODBA (nedelja, 11. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovno gledališče BAVASTEL iz Avstrije: KASPERL IN ČAROVNIK (ponedeljek, 12. 7. °b 19. uri v atriju gradu).
LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica s skupino FRU FRU: SANJSKO GLEDALIŠČE (sobota, 10. 7. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8. ob 11. uri v atriju gradu)
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LUTKA (četrtek, 26. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (petek, 27. 8 ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s kamniškimi lutkami (sobota, 28. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica z Branetom in Majo Sol-ce: LUTKE IZ PAPIRJA (nedelja, 29. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Vse predstave, ki bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, se v primeru dežja izvajajo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2, in v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane bo uradno svojo letošnjo sezono odprlo to soboto, 10. 7. ob 21. uri na Pogačarjevem trgu s koncertom orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Zoltan Peško, program: P. I. Čajkovski, S. Prokofjev.
KRIŽANKE
OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA: SIMFONIČNI ORKESTER RTL LUKSEMBURG, dirigent: Leopold Hager (sobota, 17. 7. ob 21. uri, 1800 SIT). Joseph Haydn: L'INFEDELTA DELUSA SALI-RIJEV KOMORNI ORKESTER (Četrtek, 22. 7. ob 21. uri, 1800,1200 SIT).
STOLNICA
ANSAMBEL MUSIČA ANTIQUA LABACEN-SIS (petek, 23. 7. ob 21. uri, vstop prost).
BLED
Promenadni koncert v Zdraviliškem parku v izvedbi Pihalnega orkestra JESENIŠKIH 2ELE-ZARJEV (nedelja, 11. 7. ob 17.30).
VeCer komorne glasbe v gradu GRIMSCE. Duet DUMA - kitara in vokal (ponedeljek, 12. 7. ob 20. uri, vstopnine ni).
BOHINJ
Dobrodelni koncert POKLICI ME NOCOJ, nastopili bodo: Pop Design, Čuki, Helena Blagne, godba Gorje... Program bo povezoval SaSo Hribar (Četrtek, 15. 7. ob 19. uri, Pod Skalco).
CELJE
V torek, 20. 7. ob 20. uri bo na Kocenovi ulici (vodni stolp) jazz koncert skupine MILKO BAND.
Milko Band sestavljajo mladi slovenski glasbeniki (Milko Lazar, Aleš Rendla, Promož GraSiC, Žiga Golob), vsi elani Big Banda RTV Slovenija. Igrajo svoje lastne skladbe, kmalu pa bo izšla tudi njihova nova CD plošča.
POSTOJNA
IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS
CIKLUS KLAVIRSKIH RECITALOV SLOVEN-
SKI PIANISTI: Koncert: TATJANE OGNJANOVIČ, PROGRAM: Franz Liszt (Četrtek, .22. 7. ob
20.30)	.
Tatjana Ognjanovič se je začela učiti klavir s štirimi leti pri Darinki Bemetic, nato je nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Dubravki TomšiC-Srebotnjak. Diplomirala je leta 1986, podiplomski študij pa je končala leta 1990. Izpopolnjevala se je na Dunaju pri Hansu Petermandlu in Viktorju Meržanovu. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. OgnjanoviCeva je koncertirala v domovini, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Grčiji, Rusiji, na Nizozemskem in na Češkem. Pri založbi Helidon je izšla njena prva gramofonska ploSCa, za RTV pa je posnela številna dela iz klasičnega in sodobnega repertoarja.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993:
OBALNI KOMORNI ORKESTER, dirigent: Borut Logar, solisti: Peter Filipčič - violončelo, Tanja Petrej - oboa, Sidonija Lebar - violina, program: Sorkocevic, Vivaldi, Marcello, Bach, Tartini (danes, 9. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran).
KONCERT ZA MLADE IN STARE: ANDREJ ŠIFRER, priljubljeni slovenski kantavtor, vsakoletni gost portoroškega odra (sobota, 10. 7. ob
19.30)	.
IRENA GRAFENAUER - flavta, ELIOT FISK -kitara, program: Haendel, Scarlatti, Bach, Haydn, Giuliani, Rodrigo, Piazzola (petek, 16. 7. ob 21. uri).
TRŽIČ
STEFAN KORDES, Nemčija, program: F. M. Bartholdy, O. Lindberg, J. Brahms, (sobota, 10. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
MATJAŽ MEGLIC, program: J. S. Bach, J. Pachelbel (sobota, 17. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
ANGELA TOMANIČ, program: J. Trost, F. W. Zachau, T. Dubois, J. Trost (sobota, 24. 7. ob 18.30 v farni cervi v Tržiču).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo v okviru Poletnih koncertov, ki ga organizira Gledališče Verdi v sodelovanju z »Assicurazioni Generali«, na sporedu koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia.Nastopili bodo: sopranistki Gemma Bertagnolli in Milena Rudiferia ter tenor VVonjun Lee.Koncert
Vstopnice v blagajni dvorane Tripcovich, v gledališču Rossetti eno uro pred pričetkom programa.
S. DANIELE fVideml
FOLKEST '93 - Danes, 9. t.m., ob 21. bo nastopila skupina Ditherum iz Irske .
S. GIOVANNI AL NATISONE
FOLKEST '93 - Danes, 9. t.m., ob 21. uri bosta nastopili skupini Urnami (Južna Amerika - Italia) in Ed Schnabl (Avstrija).
LIGNANO
V nedeljo, 11. julija, ob 21.30 (Arena spetta-coli) koncert Francesca De Gregorija.
VIDEM
Trg 1. Maggio
Jutri, 10. t.m., ob 21. uri bo na sporedu arabska glasba s skupino Cii Gilala iz Maroka. Do 24. t.m. bodo vsak večer nastopili razni ansambli arabske glasbe.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI Mm IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
KRIŽANKE
Razstava MALE PLASTIKE BOŠTJANA PUTRIHA od 12. do 25. julija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Na ogled so tri razstave: ponovna otvoritev razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem in Plakati in razglasi 1914-1918.
MESTNA GALERIJA
Do nedelje, 11. 7. je na ogled mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: AL-BERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRIAN, ŠOTO, VASARELV in drugi.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14. julija).
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIE-
NALE. Mednarodni grafični likovni center bo v soboto, 10. 7. in nedeljo, 11. 7. ob 11. uri, organiziral javno vodstvo po grafičnem bienalu v Modemi galeriji. Po razstavi bo vodil kustos Pavel Toplak.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNTKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3.' septembra.
GALERIJA KOMPAS
Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvesta Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA LALA, Židovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMAJA
GALERIJA LEK
Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno ra-
zmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLA2I FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik slikarja SEADA ČERKEZA bo na ogled do 15. julija.
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kseroksnega kopiranja fotoelektrografi-je 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
Do 31. avgusta razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava kiparskih del DRAGICE CADEZ (do 25. julija).
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana dr. Ferdinand Serbelj.
KRANJ
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
Danes, 9. 7. bo ob 19. uri v Galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Otvoritev III. MEDREGIONALNE LIKOVNE RAZSTAVE (danes, 9. 7. ob 19.30).
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine LaSko.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30
Razstava DADO MAR, grafike.
PIRAN
V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA VVULZA je na ogled do 13. julija.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
Do 27. julija je na ogled je pregledna razstava IVANA VARLA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
TKB - AGENCIJA MITNICA
V	razstavnih prostorih razstavlja najnovejsa matericna dela Deziderij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
ART GALLERV
Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate '93-1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Bati-ch, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara Ius, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
REPNIC
V	občinski galeriji je vsak dan od 18. do 21. ure odprta razstava 2. slikarskega ex tempore »Poletni solsticij*. Jutri, 10. julija, bo javna razprodaja slik, katerih izkupiček bo namenjen Karitas - za pomoč BiH.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Urnik galerije: od 10.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
SPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempore »Podobe iz Nediskih dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
KOROŠKA________________
CELOVEC	PLIBERK
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
GALERIJA FREUND
Se jutri, 10.t.m., je na ogled razstava Franza Motschniga.
BELJAK
GALERIJA UNART
Do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke Ingrid Cerny.
GALERIJA FALKE-KUHN
Se jutri, 10. t.m., razstavlja Gustav JanuS.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki« - Markuš Orsini-Rosenberg.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava slik KUD Dr. Lojz Kraigher.
SLOVENIJA
Petek, 9. julija 1993
VLADA PRIPRAVILA PRECEJ NOVIH ZAKONOV
NADALJEVANJE JUNIJSKE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA
Enakomerneje naj bi razporedili davke
Na julijski seji naj bi državni zbor obravnaval nov kazenski zakon
Legitimno prisluškovanje
Ivan Oman: »Tudi meni so prisluškovali!«
Igor Bavčar: »Prisluškovali nismo nobenemu članu predsedslva.«
Andreja Rednak in Majda Vukelič
LJUBLJANA - Sl. avgustom bodo zaCele veljati višje cene PTT storitev, hkrati pa bodo na ta raCun cene telefonskih priključkov nižje. Tako bo lahko najvišja cena novega telefonskega priključka za 18 odstotkov nižja od tiste, ki je veljala 1. ju-lja. Po novem bosta na primer standardizirano pismo in dopisnica veljala po osem tolarjev, telefonski impulz za naročnike bo stal 1, 30 tolarja, impulz v telefonski govorilnici pa 1, 50 tolarja (od obojega bo šlo po 0,18 tolarja pri impulzu za nižje cene novih priključkov).
Vlada je na včerajšnji seji sprejela še osnutek novega zakona o dohodnini, ki naj bi zaCel veljati (če bo sprejet, seveda) s 1. januarjem 1994, kar pomeni, da bomo pisali napoved po novem pravzaprav šele v začetku leta 1995. Novi zakon prinaša, kot je povedala predstavnica finančnega ministrstva Marija Ferlež, precej novosti in ugodnosti za zavezance s podpovprečnimi prejemki, hkrati pa precejšnjo luknjo v državnem in občinskih proračunih. Predvidevajo, da se bodo prihodki od dohodnine po novem zakonu zmanjšali za 15 odstotkov oziroma za okoli 12 milijard tolarjev na leto, zato bo treba luknjo zapolniti z novimi davčnimi viri, o katerih
pa Ferleževa še ni želela govoriti. Novost v zakonu bo uvedba neobdavčljivega dela dohodkov v vrednosti 10 odstotkov povprečne plaCe v Sloveniji, znižanje davčne stopnje za zavezance s podpovprečnimi dohodki z 19 na 17 odstotkov, hkrati pa uvedba novega davčnega razreda za tiste z najvišjimi dohodki, ki bodo obdavčeni 50-odstotno. Osnovo za dohodnino smo lahko doslej z zbiranjem raCunov znižali do 10 odstotkov, po novem bo to mogoče le za tri odstotke, in sicer za nakup dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev, za nakup stanovanja, za prispevke za prostovoljno
zavarovanje in za samoprispevke. Višje bodo tudi olajšave za vzdrževane družinske elane: doslej je olajšava za enega otroka znašala 8, po novem bo 10 odstotkov, za vsakega naslednjega otroka doslej dva, po novem pa tri odstotke. Po novem bo obdavčeno tudi delo prek študentskih servisov, dohodek od dela po pogodbi pa bo namesto z 20 obdavčen s 25 odstotki.
Državni sekretar za privatizacijo Tone Rop je povedal, da je vlada sprejela še zadnje izvedbene akte za izvajanje zakona o lastninjenju, med njimi Uredbo o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov, ki določa ne-
materialno delitev certifikatov vsakemu državljanu prek računov, ki bodo odprti pri SDK. Na tak raCun bo državljan dobil vrednost certifikata, ki mu pripada glede na starost. Za uporabo certifikatov bodo do srede avgusta izdali nakaznice, ki jih bo tiskalo podjetje Cetis. Rop je poudaril, da se vrednost certifikatov ne bo zmanjševala zaradi inflacije, zato tudi ni potrebe, da bi državljani hiteli pri zamenjevanju certifikatov za deleže v podjetjih ali skladih. Poleg tega pa morajo podjetja najprej sprejeti programe lastninjenja, kar bo še trajalo, saj je Agencija za privatizacijo, kot je povedala direktorica Mira Puc, doslej dobila le sedem programov, od teh pa so potrdili le enega.
Minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar je povedal, da je vlada sprejela poročilo, poslovno politiko in statut Sklada RS za razvoj, ki določa, da ima vlada prek upravnega odbora večji vpliv na delovanje in odločitve Sklada.
Ministrstvo bo do 30. septembra pripravilo tudi koncesijski akt, na podlagi katerega bodo objavili javni razpis za izvajalce gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Septembra letos bi lahko začela poskusno obratovati tudi hidroelektrarna Vrhovo.
Poleg tega je vlada sprejela še tri pomembne zakone s pravnega področja, in sicer predlog za izdajo kazenskega zakonika Slovenije in zakona o kazenskem postopku ter osnutek zakona o delovnih in socialnih sodiščih, o katerih naj bi se državni zbor izrekel na julijski seji, Pravosodni minister Miha Kozinc je dejal, naj bi z zakonom o delovnih in socialnih sodiščih napravili več reda pri varstvu pravic delavcev, saj sedanja sodišča združenega dela niso več kos spremenjenim razmeram. Kazenski zakonik Slovenije temelji na načelih legitimnosti in omejenosti kazenske represije, zakonitosti, individualni kazenski odgovornosti, sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kazensko sankcijo, humanosti in spoštovanju mednarodnih obveznosti države. Zakon o kazenskem postopku pa predstavlja uskladitev pravil kazenskega postopka z novo ustavo.
Majda Vukelič in Tanja Starič
LJUBLJANA - Prisluškovalna afera je bila - kot je bilo mogoče pričakovati - sporna tema včerajšnjega osmega nadaljevanja zasedanja državnega zbora. Uradno sporočilo komisije za nadzor nad delom VIS, ki ga je podpisal predsednik France Bučar in ki navaja, da je »bilo ravnanje Vis v času osamosvojitve v skladu z legitimnimi interesi države v času osamosvojitve«, je sprožilo vrsto nasprotovanj, predvsem med poslanci LDS, Združene liste in SNS. Pr-
vi se je oglasil Janez Kocjančič (ZL), ki je menil, da v poročilu manjka bistven dodatek - da je namreč prisluškovanje v času osamosvojitve sicer bilo upravičeno, da pa danes za to ni nikakršnih razlogov in opravičil. Jaša Zlobec (LDS) je za tem povedal, da se je komisija strinjala samo z upravičenostjo prisluškovanja tujim predstavništvom v času osamosvojitve, ne pa z
vsem, kar je Vis poCela. Da je torej predsednik Bučar poročilo prikrojil po svoje. Zmago Jelinčič (SNS) je opozoril na Bučarjevo izjavo, da osamosvojitev še ni končana. Ali to pomeni, da je prisluškovanje brez sodnih nalogov še vedno legitimno, Čeprav je nezakonito, je vprašal JelinCiC.
Po skoraj enourni razpravi poslancev vladnih strank in nacionalne stranke se je oglasil France Bu-
čar, ki je menil, da gre za »prežvekovanje« starih zgodb zaradi političnih interesov. Po njegovem mnenju s tem vedno znova sramotijo državo, tako kot v aferi orožje. »Ce niso kupovali orožja v Času osamosvojitve, bi jih bilo treba zapreti,« je dejal Bučar in pri tem požel aplavz na desni strani dvorane. Bučar meni, da bi morali zoper Janšo - če ga sumijo zlorabe podatkov - sprožiti
Ob razpravi o prisluškovalni aferi se je spet razvila živahna razprava (Foto: TRIO)
preiskavo, ne pa kar naprej obnavljati razprav o nezakonitosti prisluškova-nja.S tem, da se mora afera končati, se je strinjal tudi Ivan Oman, ki je poslance sicer presenetil z izjavo, da ve, da so mu prisluškovali. Za njim se je prvič in zadnjic oglasil Igor Bavčar, ki je zanikal, da bi v Času njegovega mandata prisluškovali kateremukoli elanu predsedstva države.-Kljub dolgotrajnim polemikam, je parlament z večino glasov sprejel sklep, da je bilo ravnanje Vis legitimno. Tokrat je očitno »odpovedala« znamenita premoč velike koalicije in prisluškovalna afera je s tem očitno zares končana.
V dopoldanskem delu seje so poslanci razpravljali o poročilu tožilstev o delu v lanskem letu. Poročilo so zavrnili, saj so v njem pogrešali analizo negativnih pojavov, kot sta denimo divje lastninjenje in silen porast mladinske kriminalitete. Ker pa je republiški javni tožilec Anton Drobnič v svojem uvodnem govoru dejal, da afere Hit oziroma njegovega glavnega protagonista Danila Kovačiča ne morejo preganjati, saj ga varuje imuniteta, ki jo ima kot državni svetnik, so poslanci sprejeli dodaten sklep, ki ga je predlagal Janez Podobnik. Tako naj državni svet pojasni, zakaj vprašanja imunitete svetnika Danila Kovačiča še ni uvrstil na dnevni red.
PREISKOVALNA KOMISIJA
VLADA
LOKALNA SAMOUPRAVA
GLIGOROV ODPOTOVAL
Naslednji je na vrsti za preiskavo Elan
Širše, Makuc in Luin niso prišli na zaslišanje - Obtožbe na rovaš državnega zbora in Ivana Kristana
Direktorja Sove še niso imenovali
Zakon o upravi in lokalnih volitvah
Reformo bodo najverjetneje zaznamovali strankarski boji - Kakšna bo cena?
Pritožbe
Makedoncev
Gligorov se je v vili Podrožnik sestal s predstavniki sonarodnjakov
LJUBLJANA - Janez Širše ni prišel na včerajšnjo sejo preiskovalne komisije, na katero je bil vabljen kot prvi preiskovanec v aferi Hit, kar pa je že pred dnevi javno napovedal njegov odvetnik Peter Ceferin. Člani komisije se ob tem niso pretirano vznemirjali; menijo namreč, da lahko kljub temu pripravijo poročilo oziroma sklep, da je Širše v času, ko je, bil še minister za turizem, »zlorabil pooblastila«. Dokaze za to imajo v poročilu SDK in v drugih gradivih, so povedali, zato bodo svoje ugotovitve predložili državnemu zbora že na julijski seji.
Z drugo različico - da bi zahtevali prisilno privedbo preiskovanca - se sploh niso ukvarjali, saj so ugotovili, da bi to »povzročilo preveč nepotrebnih težav«.
Na zaslišanje ni bilo niti obeh prič - Darka Makuca in Dušana Luina. Prvi povabila sploh ni prejel (komisiji so vrnili povratnico), v imenu
drugega pa sta odvetnika Stojan Zdolšek in Andrej Stanovnik sporočila, da »komisija dela v nasprotju z ustavo«. Pri tem se sklicujeta na grožnjo s prislilno privedbo, ki je - po njunem mnenju - povsem v nasprotju z 19. členom ustave.
Število povabljenih prič, ki niso prišle na zaslišanje, tako od seje do seje narašča. Tudi zato je komisija soglasno sprejela predlog, da bo na naslednjo sejo povabila Pavla Kodra in Petra Lampiča, ki sta javno povedala, da bosta sodelovala s preiskovalci. Oba bosta - na predlog Marjana Podobnika - pričala v zvezi z afero Elan, skupaj z Urošem Aljančičem, ki bo (kot je dejal Jože Jagodnik) »zastopal drugo stran«. Kljub temu, da je Ciril Pucko večkrat izzval Marjana Podobnika, naj pove, katerega politika, ki naj bi zlorabil pooblastila v primera Elan, pravzaprav iščejo, konkretnih imen včeraj nismo sli-
šali. Omenili so le, da gre predvsem za funkcionarje iz Časa Peterletove vlade.
Precej polemik je sprožilo poročilo republiškega javnega tožilca Antona Drobniča, v katerem je navedeno, da se kljub pozivom javnih tožilstev državni svet še vedno ni odločil, ali priznava imuniteto Danilu Kovačiču. V skladu z zakonom o kazenskem postopku zato tožilstva ne morejo sprožiti postopka zoper generalnega direktorja Hita. Predlog, naj mandatno - imunitetna komisija državnega sveta obravnava možnost odvzema imunitete Danilu Kovačiču, je pred Časom sprejela tudi preiskovalna komisija. Zato so na predsednika sveta Ivana Kristana naslovili vrsto očitkov. Na koncu so se odločili za »milejšo« različico in so državni svet še enkrat opozorili, da prihaja zaradi njegove »poCasnoti« do »zavlačevanja preiskovalnih postopkov«. (T. S.)
		ILa 1
ItISIr*****'		•• J Wm\ -5
Zadeva HIT se bo, sodeč po današnjem odzivu, vlekla še kar nekaj časa (Foto: TRIO)
LJUBLJANA- Že včeraj zjutraj je bilo jasno, da vlada še ne bo imenovala novega direktorja Sove, Čeprav so dan pred tem (sicer neuradno) krožile informacije, da je kandidatura Iztoka Simonitija »dokončna«. Po nekaterih informacijah naj bi se imenovanje vendarle zgodilo danes na nadaljevanju seje vlade, čeprav predlog uradno ni na dnevnem redu, drugi viri pa navajajo, da se je zapletlo pri dogovarjanju med koalicijskimi partnerji in je zato vprašljivo, Ce bo »najresnejši kandidat« dobil zeleno luč.Po naših informacijah Iztok Simoniti včeraj ni zanikal, da v vladi resno razmišljajo o njegovi kandidaturi, vendar ni dajal uradnih izjav. Povedal je le, da bo v nekaj dneh prišel v Slovenijo. (T. S.)
LJUBLJANA - Dobršen del julijske seje državnega zbora bo namenjen lokalni samoupravi, to je preobrazbi sedanjih občin v nove. Parlamentarna komisija za lokalno samoupravo je že predložila predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi, vlada pa je na včerajšni seji dala zeleno luč še za predlog za izdajo zakona o upravi in o lokalnih volitvah. O vseh treh zakonih so na včerajšnji tiskovni konferenci govorih predsednik komisije za lokalno samoupravo Ciril Ribičič, član komisije Janez Podobnik in vodja strokovne skupine Stane Vlaj. S strokovnega stališča so vsi trije zakoni tako oblikovani, da so zreli za parlamentarno razpravo; zdaj so na vrsti poslanci. Ker gre za najpomembnejši globalni politični projekt, ki
Majda Vukelič
bo bistveno zaznamoval bodoči utrip slovenske države, je iskanje strankarskega soglasja izjemno pomembno. Toda če se spomnimo le stališč o lokalni samoupravi, o katerih je pred časom , razpravljal državni zbor, potem je jasno, da bo reforma sedanjega komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave zagotovo zaznamovana z bojem za strankarsko premoč na lokalni ravni. Tudi zato je pomembno, za kakšen volilni sistem v novih občinah se bo državni zbor odločil. Za zdaj so še vse opcije odprte, od večinskega sistema do proporcionalnega in tudi kombinacija obeh sistemov. Katera od možnosti bo sprejeta oziroma ah bo občinam
prepuščeno, da se same izrečejo, kakšen volilni sistem bodo izbrale, je odvisno od stabilizacije slovenskega političnega prostora. Po prepričanju Janeza Podobnika se bo celotna razprava o lokalni samoupravi osredotočila le na eno vprašanje: ali bo lokalna samouprava cenejša do sedanjega sistema. Odgovor je odvisen tudi od tega, ah bomo dopustih, da se birokracija v novih občinah nenadzorovano razbohoti. VeC kot šest tisoč zaposlenih v sedanji občinski upravi naj bi v prihodnje sicer prevzela država, saj je smisel lokalne samouprave prav v tem, da se razmejijo državne pristojnosti od lokalnih in da se nove občine prvenstveno ukvarjajo s tem, kar je pomembno za ljudi, ki živijo na njihovem območju.
_______MARIBOR / KAM Z ODPADKI?________
V mariborski skupščini bodo v sedanjem sklicu težko našli odgovor na to vprašanje
MARIBOR - Kaže, da so najbolj sporna točka mariborskega političnega življenja postali odpadki. Zaradi različnih projektov o ravnanju z njimi oziroma zavzemanja za različne koncepte, beri investitorje, so poslanci že zaprli sejo DPZ na zahtevo Zorana Kusa, bivšega ministra za okolje. Ta je mahal z dokumenti pogodb, ki jih je v zvezi z odpadki brez vednosti vlade sklenil bivši podpredsednik Milan Petek z zasebnimi podjetji Floreal iz Nizozemske, Dial iz Ljubljane in Marking iz Maribora.
Izvršni svet naj bi po sklepu skupščine pripravil strategijo razreševanja zapleta v zvezi z obveznostmi iz pogodbe, sklenjene 13. novembra 1991 med SO Maribor in podjetjem ECH Group iz Nizozemske, ki se je kasneje preimenovalo v Floreal, katerega predstavnik v Sloveniji je Dial iz Ljubljane. Gospodarski inštitut naj bi preučil kakovost in koristnost sklenjene pogodbe ter škodljive posledice v primerih, Ce bi še veljala in če bi pogodbo prekinili. Priskrbeli naj bi tudi mnenje Ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj, mnenji Ekonomske in Pravne fakultete, mnenje javnega pravobranilca in mnenje Ceroma (Centra za ravnanje z odpadki Maribor).
Predstavnika Diala, direktor Tone Vahen in vodja projekta Jurij Homec, sta že na skupščini ostala brez možnosti argumentacije oziroma zagovora projekta, za katerega študijo uspešnosti bi morala občina že plačati okoli pol milijona dolarjev. Maribor pa ni za projekt o ravnanju z odpadki do sedaj še nič plačal. Kontradiktorno je
tudi to, da naj bi bila stranka preveč zavarovana, mesto pa ne. Po triurni debati, ki je po potekala po odhodu Zorana Kusa, so se predstavniki Diala in Milan Petek odločili, da bodo Zorana Kusa tožili. Že nekajkrat v svoji dosedanji »ekokarieri« je namreč naročal razne študije in vlekel odstotke, napravil pa ni ničesar. Omenjali so tudi možnost mednarodnega sodišCa.
Kot na dlani pa je, da lahko rešijo mariborske politične zdrahe le čimprejšnje občinske volitve. (P. T. D.)
Miloš Ekar
LJUBLJANA - Makedonski predsednik Kiro Gligorov se je drugi dan uradnega obiska v Sloveniji sestal s predsednikom slovenske vlade, dr. Janezom Drnovškom, s predstavniki slovenskega parlamenta in ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem. Ogledal si je tudi Mednarodni grafični bienale.
Popoldan se je v vili Podrožnik srečal s predstavniki Makedoncev, ki živijo v Sloveniji, in se z njimi zadržal v daljšem sproščenem pogovoru. Pojasnil jim je najnovejše dogajanje v domovini in nekatere ukrepe makedonske vlade, predvsem varnostne in gospodarske, ter poslušal njihove pripombe in mnenja. V Sloveniji živeči Makedonci so se pritožih predvsem zaradi arogantnega obnašanja slovenskih obmejnih organov do njihovih predstavnikov - to so omenjati tudi na sredinem srečanju slovenskih in makedonskih gospodarstvenikov v GZS - in zaradi težav z državljanstvom. Predlog slovenskega zakona o državljanstvu namreč ne predvideva možnosti dvojnega državljanstva, za kar se zavzemajo tu živeči Makedonci. »O tem se na žalost nisem pogovarjal z gostitelji,« je priznal Kiro Gligorov, »saj za ta problem nisem vedel. Toda zdaj je v Ljubljani makedonsko veleposlaništvo, zato bo tudi ta vprašanja laže reševati.« Tudi ob tej priložnosti je Kiro Ghgorov pohvalil slo-vensko-makedonsko gospodarsko in politično sodelovanje in dodal, da so odprte vse možnosti za še
tesnejše in intenzivnejše stike med državama.
O varnostnih razmerah v Makedoniji je Gligorov menil, da je prihod ameriških vojakov v državo jasen znak vsem tistim, mislil je seveda predvsem na Srbijo, ki se niso pripravljeni sprijazniti z novo resničnostjo in zato niso pripravljeni priznati obstoja samostojne in neodvisne Makedonije. »Beograd se je zmotil tudi, ko je menil, da se bomo ekonomsko zlomih. Res smo imeti velike težave, toda zdaj je Makedonija po višini povprečnih osebnih dohodkov takoj za Slovenijo,« je dejal Ghgorov. »Povprečna plača v Sloveniji je približno 600 nemških mark, v Makedoniji 280 do 300, v Srbiji 50, na Hrvaškem 100 itd. To seveda ni dobro, toda na žalost ne izbiramo Časa in okoliščin, v katerih smo si uspeh priboriti samostojnost,« je poudaril makedonski predsednik v pogovoru s sonarodnjaki. Tudi za odnose z drugimi sosedami je menil, da so dobri. Grčija je bila kljub vsemu med 63 državami, ki so sponzorirale sprejem Makedonije v ZN, zato je makedonski predsednik prepričan, da se bodo tudi odnosi z Atenami kmalu uredili. Obžaloval je incidente na albansko-make-donski meji, v katerih je doslej izgubilo življenje že devet Albancev, in poudaril, da bosta državi storili vse, da se tragični dogodki ne bodo ponavljati.
Gliorov se je potem še enkrat sestal z gostiteljem, in proti veCeru odpotoval v domovino.
ŠPORT
Petek, 9. julija 1993
KAJAK-KANU NA DIVJIH VODAH V MEZZANI / BLEŠČEČ SLOVENSKI DAN V DOLINI SONCA
Na najvišji stopnički
Kanuistična trojka Jože Vidmar; Boštjan Žitnik in Simon Hočevar pred Britanci in Italijani - Danes moštvena vožnja kajakašev in posamične vožnje kanuistov
FORMULA ENA / V NEDELJO VN VEL. BRITANIJE
Hill doma ne bo tako prizanesljiv
Angleški dirkač zavrača očitke, da se je v Franciji podredil Proštu - Kaj meni F. VVilliams
Ervin Curlic
MEZZANA - Četrtek je bil v Dolini sonca italijanske pokrajine Trentino na svetovnem prvenstvu v vožnji s kajaki in kanuji na divjih vodah tako rekoč slovenski. Pozno popoldne je ob deročem Noceju odmevala Zdravljica, na najvišji stopnički pa so stali trije slovenski fantje, ki so presenetili vse favorizirane trojke v moštvenih vožnjah, in nepričakovano, a povsem zasluženo osvojili zlato kolajno. Kako lepo je bilo v teh trenutkih na prizorišču biti Slovenec! In kar veliko ljubiteljev divjevodnega športa iz Slovenije, ki so prišli v Mezzano, je to občutilo. Fantje pa so seveda žarečih obrazov odzdravljali in pozirali fotografom. Zlata odličja se vendar ne osvajajo vsak dan, še manj pa na svetovnih prvenstvih. Sicer pa za nikogar od slovenske trojke to ni bila prva kolajna. Izkušeni Jože Vidmar je natanko pred desetimi leti na prvenstvu v sosednjem Meranu kot golobradi mladenič osvojil bronasto kolajno. Simon Hočevar je ob bogati lanskoletni beri odličij v mladinski konkurenci že v spustu pred nekaj dnevi »okusil« moštveni bron, Boštjan Žitnik, »nesrečnik« z lanskih olimpijskih iger pa je bil član bronaste trojke že na SP leta 1989 na reki Savage v ZDA. Ob njem sta bila še Vidmar in Javornik, ki se tu ni uvrstil med. trojico, a ga je od-
lično zamenjal veliki up Simon Hočevar.
Slovenskim fantom je že po prvi vožnji na razpenjenem Noceju kazalo imenitno. Bili so zelo hitri, a sta Vidmar in Hočevar zadela po ena vrata. Prav teh 10 kazenskih točk je odločilo, da je naša vrsta pristala na drugem mestu za Italijani, a pred številnimi drugimi ekipami, ki so merile na mesta, ki prinašajo kolajne. Vdrugo so najprej zelo dobro zapeljali Britanci, ob njih pa so presenetili Spanci, ki so našo vrsto potisnih na nehvaležno četrto mesto. Toda Vidmar, Žitnik in Hočevar (na sliki) so bili v drugi vožnji na progi še bolj zbrani, delovali so kot uigran tercet pod taktirko izkušenega trenerja Silvana Poberaja in so ob šumeči melodiji hudourniškega potoka Noceja prišli v cilj kot najhitrejši, brez kazenskih točk. Kolajna se jim je nasmihala, toda počakati so morali še tri ekipe, ki so čakale na startu. Ko so druga za drugo na progi s 25 vratci in kar nekaj nevarnimi pastmi nabirale kazenske točke, je v našem taboru dobesedno zavrelo. Vse skupaj pa je »podkuril« direktor reprezentance Bojan Žmavc, ki ni vedel, kam bi se obrnil, komu bi sploh najprej čestital. Upajmo, da ima direktor ob vseh stresih, ki jih doživlja skupaj s fanti, še dovolj močno in zdravo srce. Seveda je bilo
vzdušje v našem taboru v Dolini sonca še kako »sončno«. Novinarski kolega Jože Okorn pa bo zaradi stave in kolajne Simona Hočevarja imel še brezplačno novo pričesko, saj bomladi kanuist, ki ga vsi tukaj zaradi napake v računalniku kličejo Saimon, lastnoročno vihtel škarje nad njegovo glavo.
Začetek slalomskega dela prvenstva je daleč nad pričakovanji, obenem pa je to izziv tudi za kajakaše in prav mogoče je, da se bo Dolina sonca svetila ob slovenskih nastopih na zares
srečnem Noceju, kjer je bilo nadvse razburljivo že dopoldne, ko se je več ko 90 kajakašev potegovalo za 32 finalnih mest. In če gre sklepati po tem, kar smo videli, se v nedeljo dopoldne, ko bo šlo zares, obeta predstava, ki je v slalomu na divjih vodah še ni bilo. V njej pa bodo imeli pomembno vlogo tudi štirje slovenski »mušketirji«, saj so se vsi, Janez Skok, Marjan Štrukelj, Jernej Abramič in Albin Cižman, prebili v finale. Najhitrejši je bil štirikratni svetovni prvak Richard Fox, najboljša desete-
rica pa se je stisnila znotraj ene sekunde.
Danes dopoldne se bodo v lov na kolajne podali kajakaši v moštveni vožnji; za Slovenijo bodo nastopih Skok, Štrukelj in Abramič, popoldne pa bo na sporedu posamična vožnja kanuistov, med njimi pa bodo tudi zlati fantje, izkušeni Vidmar ter mlada Hočevar in Žitnik. Ce jih bo spremljal tudi kanček sreče, ni izključeno, da bi se komu posrečil tudi veliki met, to je uvrstitev'okoli petega mesta. Više bo zelo težko, toda brzice znajo biti nepred-
vidljive, tako kot so bile včeraj.
Rezultati - moštvena vožnja: 3 x C-l: 1. Slovenija (Vidmar, Hočevar, Žitnik) 173.88, 2. Velika Britanija 174.39, 3. Italija 175.85, 4. Španija 178.55, 5. Nemčija 186.30; Zenske 3 x K-l: 1. Francija 180.78, 2. ZDA 189.25, 3. Velika Britanija 194.55.
Kvalifikacije - moški: K-1: 1. Fox (VB) 139.83, 2. Jones (VB) 139.86, 3. Sins (Niz) 139.98, 15. Skok 141.70, 17. Štrukelj 141.96, 25. Abramič 144.56, 26. Cižman (vsi Slo) 144.82.
SILVERSTONE - Demon Hill še vedno upa, da bo prvič v svoji karieri zmagal na dirki formule 1 in na tekmi za veliko nagrado Velike Britanije preprečil svojemu moštvenemu kolegu Alainu Proštu petdeseto zmago. Hill je na prejšnji dirki v Magny Coursu zaostal za Proštom samo za tri desetinke sekunde in mnogi opazovalci so mnenja, da se je Anglež podredil ukazom moštva, da ne sme prehiteti Prosta. Toda Anglež si gotovo ne bo »privoščil« tako diplomatskega obnašanja na domačem terenu v nedeljo.
Hillov oče je v svoji bogati karieri zmagal v Mon-te Carlu, Indianapolisu in Le Mansu, vendar ni nikoli okusil slasti zmagoslavje na dirki v Veliki Britaniji. Na testiranjih prejšnji mesec v Silversto-nu je bil Hill hitrejši od Prosta, VVilliamsovo moštvo je znova dokazalo, da je razred zase.
»Dirkališče v Silversto-nu je fizično zahtevno, saj je največja hitrost več kot 300 km na uro. Po zadnjih testiranjih imam občutek, da poznam progo z vseh plati. Mislim, da me s progo veže taka intimnost, ki mi daje občutek, da grem lahko do skrajnih meja, kar je zelo pomembno za dober nastop,« je pred današnjim prvim treningom na 5.226 km dolgi progi v Silverstonu dejal Damon Hill.
Veliko je bilo namigovanj, da si ni upal prehiteti Prosta v Franciji. »Pred veliko množico francoskih navijačev nisem hotel storiti nič neumnega, vendar bodite prepričani, da se tukaj ne bom zadrževal. V skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo sem trenutno tretji in rad bi zmanjšal prednost, ki jo imata Ayr-ton in Alain,« je povedal 32-letni Anglež. Njegov delodajalec in lastnik
moštva Frank VViliams pa meni, da Hill ne bo mogel kar tako opraviti s Francozom. »Nima še toliko izkušenj kot Prost. Mislim, da celo v Silverstonu, na dirkališču, na katerem je na testiranjih prevozil na tisoče kilometrov, v nedeljo ne bo sposoben premagati Prosta. Niti v kvalifikacijah niti na dirki,« je povedal Frank VVilliams, kar jasno kaže, da v moštvu pričakujejo Prostovo zgodovinsko petdeseto zmago, kar bi ga v boju z najbližjim zasledovalcem Ayrtonom Senno pripeljalo še bliže k četrtemu naslovu svetovnega prvaka.
Senna bo za to dirko prvič dobil nov, močnejši motor Ford Cosvvorth, kar naj bi mu pomagalo v boju z VVilliamsovima voznikoma. Sennov moštveni kolega pri McLarnu Michael Andretti bo prav tako nevaren tekmec, potem ko je na zadnji dirki bilo videti, da prihaja v formo. V boju za točke in morda tudi za vrh razvrstitve bodo tudi Michael Schumacher in Riccardo Patrese (oba Benetton) ter Ferrarijeva voznika Jean Aleši in Gerhard Berger. Seveda pa ne gre pozabiti moštva Ligier, ki ima enake desetvaljne motorje kot VVilliams, čeprav Martin Brundle in Mark Blun-dell letos še nista vozila v Silverstonu.
TOUR / CIPOLLINI PRAZNIH ROK
OBČNI ZBOR / SP SOVODNJE
NOVICE
Rumeno majico ima spet Belgijec Nelissen
Etapo dobil Danec Skibby - Danes le 158 km
Nelissen in Cipollini si na Sprintih lastita 1. mesto
EVREUX - Na včerajšnji povsem položni 5. etapi francoskega Toura je Italijan Mario Cipollini kar v dveh vmesnih Sprintih premagal Belgijca Nelisse-na in med samo dirko povečal svojo prednost na skupnem vrstnem redu s 6 na 10 sekund, toda v končnem Sprintu je bil Belgijic dosti bolj spreten in si je z 12 sekundami bonifikacije, kolikor jih prinaša uvrstitev na drugo mesto, spet priboril rumeno majico, ki jo je bil slekel po moštveni etapi na kronometer. 225 km dolgo etapo do Evreuxa je osvojil Danec Jesper Skibby, Cipollini, ki je upal, da bo skupno prvo mesto ohranil vsaj do današnje etape, pa je ostal povsem praznih rok. Prav nerazumljivo je, da v bistvu sploh ni sodeloval v končnem Sprintu. Po napadu Sorensena se je 1200 metrov pred ciljem v beg pognal Skibby, ki je spretno izkoristil trenutek negotovosti glavnine, pridobil nekaj desetin metrov prednosti, na cilju pa ohranil pičlo sekundo naskoka. Zanimivo je, da je Skibby po padcu na dirki od Tiranskega do Jadranskega morja dober mesec dni obležal v bolnišnici s šivi na glavi.
»Zdi se mi kot v sanjah. Potem ko sem se srečal s smrtjo, si sploh nisem upal misliti, da bi lahko že letos spet zmagal. Tako pa sem zmagama na Giru leta 1989 in na Vuelti
leta 1991 dodal Se uspeh na Touru«, je povedal Skibby na cilju.
Danci so sploh bili glavni protagonisti etape. Riis je že imel 6 minut in 50 sekund prednosti, preden so ga 80 km pred ciljem ujeli. Kasneje je pobeg uspel večji skupinici kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Francoz Fi-gnon in Američan Hampsten, njihovega poskusa pa je bilo konec 20 km pred koncem.
Na skupnem vrstnem redu je Francoz Jalabert z bonifikacijami prehitel tovariša v moštvu Once Zulleja.
Današnja šesta etapa je najkrajša na Touru, po 158 km se bodo namreč kolesarji pripeljali v Amiens. Pričakovati je nov dvoboj med Nelissenom in Cipollinijem.
Vrstni red 5. etape: 1. Jesper Skibby (Dan) 5.11:57; 2. Wilfired Nelissen (Bel) +1 sek.; 3. Andrea Ferrigati (Ita); 4. Max Sciandri (Ita); 5.
Stefano Colage (Ita); 6. Olaf Ludwig (Nem); 7. Mario Cipollini (Ita); 8. Davide Cassani (Ita); 9. Tony Rominger (Švi); 10. Laurent Jalabert (Fra), vsi v Nelisseno-vem času.
Skupni vrstni red: 1. VVielfred Nelissen (Bel) 22.09:37; 2. Mario Cipollini (Ita) +2 sek.; 3. Laurent Jalabert (Fra) -32; 4. Alex Ziille (Svi) -33; 5. Zenon Jasklua (Pol) +41; 6. Johan Nruyneel (Bel) +51; 7. Erič Breukink (Niz) i.č.; 8. Philippe Louviot (Fra) +1:04; 9. Johan Museeuvv (Bel) +1:10; 10. Franco Ballerini (Ita) +1:17; 11. Steve Bauer (Kan) +1:19; 12. Charly Mottet (Fra) +1:21; 13. Andy Hampsten (ZDA) +1:22; 14. Rolf Sorensen (Dan) +1:25; 15. Lance Armstrong (ZDA) +12:27; 16. Claudio Chiappucci (Ita) i.č.; 17. Alvaro Mejia (Kol) i.č.; 18. Eddy Bouwmans (Niz) +1:29; 19. Franco Vona (Ita) +1:31; 20. Eilfired Peeters (Bel) i.č.
Največ poudarka pobudam za meddruštveno sodelovanje
Marson še predsednik - škodljiva razdvojenost med odseki
Minuli ponedeljek so se v domačem Kulturnem domu zbrali na rednem občnem zboru številni člani SD Sovodnje, kjer so ocenili pravkar zaključeno sezono ter si zadali naloge in napotke za bodoče delovanje. Splošna ocena sezone 1992/93 je še kar pozitivna, pa čeprav so si od prve nogometne ekipe nadejali nekaj več. V prvi polovici prvenstva 2. amaterske lige je moštvo dobro igralo in zasedalo precej visoka mesta na lestvici. V povratnem delu pa je prišlo do hude krize in ekipi je komajda uspelo rešiti se pred izpadom. Precej podobno je bilo tudi z moštvom začetnikov, ki se je zadovoljivo odrezalo in to kljub temu, da so ga sestavljali igralci, ki so bili v povprečju po eno leto mlajši. Slo pa je za združeno ekipo, h kateri je pristopilo precej igralcev doberdobske Mladosti. Obratno pa je nekaj igralcev iz Sovodenj okrepilo vrste Doberdobcev in sicer v kategoriji najmlajših in cicibanov. Zato je bilo na občnem zboru precej poudarjeno sodelovanje z Mladostjo, ki je bilo prav te dni tudi uradno potrjeno s podpisom. V raznih poročilih, pa tudi v končni debati je bilo izraženo obžalovanje, da je iz sporazuma izpadla štandrežka Juventina, s katero so vsa ta leta vzorno in plodno sodelovali.
Dobro medruštveno sodelovanje je vzpostavila tudi odbojkarska sekcija, ki že več let z uspehom skupno deluje z goriškim Domom, do-
berdobsko Mladostjo in števerjanskim Briškim gričem. V zadnjem letu pa so se okrepili tudi stiki z goriško 01ympijo in sovodenjsko Sočo.
Skupščino so pozdravili: predsednik PO ZSS-DI Marko Lutman ter predstavniki društev Mladost, Soča, Val, Vipava, Juventina in Dom.
Ob koncu občnega zbora se je razvila živahna in plodna debata, v kateri pa se je žal pokazala velika razdvojenost med sekcijama. V društvu nekako delujeta dva tabora, nogometni in odbojkarski, kar pa vsekakor ne predstavlja nobene izjeme. V nekaterih drugih društvih je stanje v tem pogledu tudi slabše in meji že na paradoks.
Člani pa so si bili edini, da bo moral novi odbor storiti vse, da bo društvo ponovno enotno vodeno, kajti pretirana razdvojenost ima lahko za društvo usodne posledice.
Sledile so volitve, kjer je bilo v novi odbor izvoljenih 27 odbornikov. Cez nekaj dni se je novi odbor zbral na društveni seji, kjer so si porazdelili posamezne funkcije. Gianni Marson je potrjen za predsednika, podpredsednika pa sta Zdravko Kuštrin ter Ivo Rojec, ki sta obenem tudi načelnika nogometne in odbojkarske sekcije. S tajniškimi posli se bo ukvarjal Lucijan Fajt, z blagajno pa Igor Petejan. Funkcijo gospodarja pa je prevzela Mirica Pe-
tejan-Lovisutti. V odboru so še: Davorin Pelicon, Pierino Krašček, Adriana Petejan, Branko Ferfolja, Robi Uršič, Zdravko Novak, Egon Petejan, Pavel Hmeljak, Severine Cotič, Zlatko Vižintin, Rudi Devetak, Claudio Grillo, Oskar Pahor, Klavdij Kovic, Katrin Lovisutti in Rajko Petejan. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali:	Marjan Tomšič,
Marjan Devetak in Joško Krašček.
Imenovali so tudi odbornike, ki so sestavljali skupni odbor za vodenje združenih nogometnih ekip, in sicer: Zdravko Kuštrin, Ljubo Tomšič in Aleksander Šuligoj. Odbojkarska sekcija pa bo svoje člane imenovala v kratkem.
(VIP)
piše: Giorgio Plettersech-
Konjske dirke
Niarco Om (2) v Montecatiniju upravičeno sanja o zmagi
1.	dirka (Rim): Nemo Preleta (X) je kandidat za uspeh. Pričakujemo, da bo Nicobar (2) tokrat pokazal vec. Specialist na milji Fiore del Ronco (1) lahko zmaga.
2.	dirka (Montecatini): Niar-cos OM (2) upravičeno sanja o zmagi. Učinkoviti in silni Mor-tano (1) se mu bo soidno upiral. Omembo si zasluzi tudi regularni Legaspi (X).
3.	dirka (Taranto): ugoden Startni položaj in spretne vajeti jamčijo za konja Luca Barba-rossa (2). Omenimo se odličnega Magnus Dei (1), preseneti pa lahko Lagos CR (X).
4.	dirka (Treviso): nas favorit je Mildomut (X), alternativa je sprinter Nonollun (2). Ce ne
bo zagalopiral je nevaren Noto-risu Ami (1).
5.	dirka (Follonica): možnost baze ponuja deklasirani konj Fuggiasco (2). Nevaren je tudi na Startu hitri Narinello (1). Omembo zasluzi Inmate (X).
6.	dirka (Neapelj, galop): Uveljavi se lahko neobtezena Mary Flovver (2), konkurenca je namreč povprečna. Pozor na Metaurosa (X), ki ima ustreznega jahača.Protagonist bo tudi Daisy Parcher (1).
Dirka tris
V Grossetu bo nastopilo 18 konj: naši favoriti: St. 15 Miliš Fino, st. 6 Tuccio, St.13 Antu-nies. Za sistemiste: St.2 Cacao meravigliao, st.7 Snow car-pet, st. 11 Imco classic.
	
1. — prvi	X
drugi	12
1. — prvi	2X
drugi	1
1. — prvi	2
drugi	IX
1. — prvi	X
drugi	12
1. — prvi	2
drugi	IX
1. — prvi	12
drugi	X
V polfinalu SP za veterane Italijo proti Nemčiji
CELOVEC - V polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva za veterane (nad 34. letom) se bo Italija jutri v Celovcu pomerila z Nemčijo. Nemci so namreč v zadnji tekmi celovške kvalifikacijske skupine s 5:2 (2:1) premagali Argentino. V drugem polfilanu bosta igrala Brazilija in Avstrija.
Končne lestvice kvalifikacijskih skupin: Skupina A - Italija in Brazilija 4, Anglija 3, Nizozemska 1; skupina B - Avstrija 5, Nemčija 4, Urugvaj 2, Argentina 1.
Finalni tekmi za 1. in 3. mesto bosta v nedeljo v Trstu.
Lewis 19,99
LAUSANNE - Na osmem atletskem mitingu za grand prix so atleti in atletinje dosegli kar pet najboljših letošnjih rezultatov na svetu. Olimpijska zmagovalka Gail Devers je 100 m pretekla v času 10.82 sekunde. Carl Lewis, ki je za svoj nastop dobil 100 tisoč dolarjev, je v teku na 100 m doživel poraz. Za tri stotinke sekunde ga je premagal rojak Andre Cason, vendar pa je osemkratni olimpijski zmagovalec v teku na 200 m ugnal vse tekmece, kar se mu že lep čas ni posrečilo. Tekel je 19.99 sekunde, za kar je požel ogromen aplavz 25 tisočev gledalcev. »Močnejši sem kot kdaj koli doslej,« je dejal veliki šampion, ki je pred osmimi dnevi dopolnil 32 let.
Najboljše letošnje rezultate so dosegli še Američana Kevin Young v teku na 400 m z ovirami (47.37), Johnny Gray v teku na 800 m (1:44.24) in Kenijec Ismael Kirni na 5000 m (13:06.71). Med izvrstnimi tekmovalci je nastopila tudi slovenska atletinja Britta Bilač, ki je s 188 cm zasedla sedmo mesto.
Obvestila
SK DEVIN
sekcija MTB organizira v nedeljo, 11. t.m. v Ce-r ovij ah uradno tekmo V. preizkušnjo za trofejo »Citta di Trieste«. Istočasno poteka rekreacijska tekma na krajši progi. Informacije in vpisovanje David tel. 220423.
SHINKAI KLUB - odsek joge
organizira v soboto, 10. in nedeljo, 11. t. m. tečaj
mandala. Tel. št. 327488.
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje za jadralne tečaje, ki bodo v naslednjih izmenah: tečaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 tečaja windsurfa in sicer od 12.7 do 16.7 in od 19.7 do 23.7.Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. 299858.
SK BRDINA
organizira vsako sredo razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri.
SK BRDINA
obvešča vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini

12
Petek, 9. julija 1993
GOSPODARSTVO

BORZA
Zopet
cenejše
dižavne
obveznice
LJUBLJANA - Glavna značilnost včerajšnje dražite vrednostnih papirjev na Ljubljanski Borzi je padec tečaja državnih obveznic. Tečaj dvojke se je zmanjšal za 0,1, enojke pa celo za 0,8 indeksne točke. To je ugodno vplivalo na izkupiček, saj je enojka »kasirala« 1,15 milijona mark, dvojka pa nekaj manj kot 600 tisoč mark ali za polovico več kot pred dvema dnevoma. Na prostem trgu obveznic se je malo trgovalo, na trgu delnic pa je bila podobna slika kot pred dvema dnevoma. Povpraševanje in ponudba sta spet razvrstili delnice v tri skupine. V prvi so tiste, ki so se podražile (za maksimalno 10 odstotkov). Gre za delnice Dadasa, Mladinske knjige in prednostne delnice Rogaške. V drugi skupini so delnice, M so dosegle povečanje tečaja, toda ne tako močno kot v prvi skupini. Gre za delnico Pro-banke iz Maribora, ki je spet največ pridobila. Njen promet je znašal 2,2 milijona mark ali prav toliko kot promet vseh obveznic, ki so sodelovale v trgovanju. V tretji skupini sta delnici banke SKB, ki jima je tečaj zdrsnil navzdol. Skupni promet dražbe je znašal pet milijonov mark; od tega so največ prispevale delnice. (STA)
UPRAVNI ODBOR GZS
Preizkus bodo že julijske plače
Kršenje pogodbe bi zagotovo prineslo državno intervencijo
Andreja Rednak
LJUBLJANA - Upravni odbor GZS je včeraj obravnaval t. i. majsko analizo Zavoda za makroekonomske analize in razvoj o gospodarskih gibanjih v Sloveniji ter predog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki naj bi jo GZS in sindikati podpisali danes. Predsednik GZS Dagmar Šuster je ugotovil, da so pogledi vlade in GZS na nekatere probleme, kot so nujnost znižanja javne porabe, previsoke plače in previsoka cena kapitala oziroma obresti, podobni, občutne} ša razlika v stališčih je po njegovem mnenju le tečajna politika, ki še vedno ne stimulira izvoznikov. Poudaril je, da nikakor ni nujno, da bi višji tečaj takoj vplival na indeksacijo, s čimer se denimo Veljko Bole ni strinjal. Ta je poudaril, da bi bilo usmerjanje vladne politike v nekakšno gospodarsko rast katastrofalno, saj bi podjetja še bolj podkapitaliziralo. Po njegovem mnenju je cilj v tem trenutku rekonstrukcija gospodarstva. V razpravi je bilo slišati, da ima vlada privatizacijo le za cilj, ne pa za sredstvo, da v analizi manjkajo elementi za večji izvoz, da je številka o brezposelnih povsem nerealna, da vlada ne spodbuja vlaganja, da ni konkretnih ukrepov za znižanje javne porabe in da so obremenitve plač s
prispevki še vedno zelo visoke. V zvezi s splošno pogodbo za gospodarstvo so predstavniki delodajalcev opozorili, da je treba bolj zaostriti pogoje, pod katerimi so stavke plačane. Po zdaj usklajenem predlogu je tako, da dobijo stavkajoči 70 odstotkov plače, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja kolektivne pogodbe, in sicer po stavkovnih pravilih, in če je kršitev pogodbe ugotovljena. Nekateri so menili, da bi bilo treba vzroke bolj natančno ugotoviti ter določiti, koliko dni stavke je plačanih. Vendar je Šuster poudaril, da so morali že tako popustiti, zato več do podpisa najbrž ne bo mogoče doseči. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če vodstvo podjetja pogodbe ne bo spoštovalo (kot da nekateri na to že računajo), je Šuster odločno dejal, da bodo že julijske plače dokazale, ali se pogodba spoštuje ali ne. Ce bo pogodba glede višine plač kršena, bo to zanesljivo prineslo državno intervencijo, torej nov zakon o omejevanju plač, poleg tega pa bi bili podpisniki pogodbe (tako GZS kot sindikati) popolnoma diskreditirani. Upravni odbor GZS je pooblastil predsednika Šusterja, da napiše menedžerjem pismo, naj vendarle kar najbolj spoštujejo kolektivno pogodbo, ki naj bi jo podpisali danes.
PRIVATIZACIJA / SKROMEN ODZIV PODJETIJ
Agencija je prejela le sedem programov
Za dober program je potrebno več časa
LJUBLJANA - Na Agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij je do zdaj prispelo sedem privatizacijskih programov. En program -poslalo ga je podjetje Julon iz Ljubljane - je Agencija že odobrila, enega pa je zavrnila, saj je bil po besedah direktorice Agencije Mire Puc precej pomanjkljiv. Napisan je bil na eni sami strani, pa tudi dokumentacije podjetje ni predložilo. Zavrnitev programa se je izkazala kot dobrodošla, saj so se zaradi nestrinjanja z obliko privatizacije, zapisane v programu, sprli znotraj samega podjetja in se pozneje odločili za drugačen način lastninjenja. Druge programe Agencija še pregleduje in dopolnjuje, pri čemer eden od programov »miruje«, ker pričakujejo, da bo za to podjetje izdan sklep o izvajanju revizije. V času, ko poteka revizija, pa se seveda podjetje ne more lastninsko preoblikovati.
Med prispelimi privatizacijskimi programi je tudi program s prvim notranjim odkupom, ki je bil po besedah Pucove zelo dobro pripravljen, vendar pa so po poglobljenem pregledu na Agenciji ugotovili, da so ocene vrednosti podjetja mnogo prenizke. Podjetje bo tako moralo ponovno izdelati otvoritveno bilanco.
Alenka L. Jakomin
Mira Puc, direktorica agencije za privatizacijo (Foto: TRIO)
Na Agenciji za privatizacijo so pričakovali večje število privatizacijskih programov že sredi meseca junija. Na vprašanje, kje vidi razloge za tako skromno število do zdaj prispelih programov, Mira Puc odgovarja: »Po eni strani je mogoče, da so naši predpisi težko razumljivi in tako zelo zahtevni, da potrebujejo ljudje v podjetjih za izdelavo dobrega programa dalj časa, po drugi strani pa tudi še nimamo izdelanih
kriterijev za oceno ustreznosti programov lastninskega preoblikovanja. Veliko podjetij je verjetno še v precejšnji zagati in se pravzaprav ne morejo odločiti, na kakšen način bi se lastninila (možnosti so različne), vsa druga (manj pridna) pa bodo najverjetneje čakala do poteka vseh rokov; vsaj ponavadi je bilo tako.« Načelno Pucova meni, da bo nekatere z zakonom določene roke zagotovo treba podaljšati, saj se po nje-
nem mnenju privatizacija ne more zaključiti v enem letu.
Vendar pa morajo imeti podjetja, ki stopajo na pota privatizacije, kar precej denarja. Tam, kjer znotraj podjetja nimajo strokovnjaka, ki bi znal oceniti vrednost podjetja in izdelati otvoritveno bilanco, morajo najemati zunanje svetovalce oziroma strokovnjake ali pooblaščene agencije. Ti strokovnjaki pa seveda stanejo; stroški zagotovo znašajo več kot deset tisoč nemških mark, vendar pa Pucova pravi, da je o natančnih zneskih težko govoriti. Ker je pooblaščenih cenilcev v Sloveniji že več kot sto, se cene zaradi konkurence postopoma že oblikujejo tržno.
Vendar pa v Agenciji pravijo, da bi morali znati v podjetjih sami napisati vsaj privatizacijski program, saj je uredba (o sestavi privatizacijskega programa) dovolj natančna in razumljiva. Pucova preprosto ne more verjeti, da v podjetjih niso sposobni sami sestaviti programa: »Ce to trdijo, potem imamo v Sloveniji zelo nesposobne ljudi. Res je, da jim mora nekdo pomagati pri finančnih zadevah, vendar ni nujno, da je to zunanji strokovnjak. Vse drugo pa lahko v program zapišejo sami«.
LJUBLJANSKA BANKA D. D.
Poslovanje z dobičkom
Devizne vloge so povečali z 1,6 na 369 milijonov mark
LJUBLJANA - Od januarja do danes so se v Ljubljanski banki zvrstili številni dogodki, med katerimi so najpomembnejši tisti, ki so bili in so še vedno povezani s sanacijo banke, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik uprave banke Marko Voljč. Znano je, da je Ljubljanska banka po razpadu Jugoslavije prišla v hude težave, za katere ni kriva samo banka in njeno vodstvo, ampak gre za posledice teh sprememb, je poudaril Voljč. Po Voljčevi oceni LB težav ne bo sposobna reševati brez občutne pomoči države, predvsem v primeru slabo plasiranih posojil. Zaradi omenjenih težav je LB lansko leto končala z rdečim-mi številkami, ki pa jih je na srečo kmalu odpravila. Sanacija je, meni Voljč, prisilila LB, da je za 20 odstotkov zmanjšala lastne stroške ter obrestne mere in tako spet postala banka, ki lahko ponuja kapital po znosni ceni, seveda za dobre komitente. Po njegovem mnenju je slovenskemu gospodarstvu potrebna razmeroma velika banka, taka pa je ta hip LB, čeprav se je zmanjšala. Omenjena pozitivna gibanja so vplivala na to, da je banka začela bolje delati, saj od letošnjega aprila posluje pozitivno. Glede sanacije v LB je njen prvi človek dejal, da je bila do sanacije blokirana ena tretjina bi-
lančne vsote banke, ki do konca lanskega leta ni dajala nobenega dohodka. Prav ta del bančnega kapitala je vzrok, da je banka v sanaciji.
Do aktiviranja tega dela bilance bo prišlo takoj, ko bodo na trgu državne obveznice. Banka bo nato odprla novo otvoritveno bilanco, ki ji bo še bolj utrdila njen ugled doma in v svetu, trdi Voljč. Ljubljanska banka že zapira (ah bo kmalu zaprla) številna predstavništva in svoje banke v tujini, razen tistih, ki so v velikih finančnih centrih. Od januarja 1992 do danes je zmanjšala blokirane devizne vloge občanov od 465 milijonov na 280 milijonov nemških mark. Do konca junija je (na podlagi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog) omenjeni dolg zmanjšala za naslednjih 115 milijonov mark.
Od konca 1991 do danes je banka povečala devizne vloge občanov od 1, 6 milijona mark na 368, 8 milijona. Od januarja leta 1991 do konca junija letos se je število zaposlenih v banki zmanjšalo za 872, do konca leta pa se bo še za 336 uslužbencev. Glede usode hčera LB je Voljč dejal, da se je država kot lastnica banke odločila, da jim ponudi dve rešitvi; da se razglasijo za podružnico LB ali pa se popolnoma osamosvojijo. (STA)
Petsto največjih podjetij
na svetu
rruNE’s
LOBAL
TO
Revija Fortune je tudi letos na osnovi proizvodnje sesta^r^^:.j^jg:'v
10 držav z največjim številom podjetij na seznamu Global 500
V. BRITANIJA
40 podjetij
British
Petroleum #11
NEMČIJA
enz#8
FRANCIJA 30 podjetij Elf Aquitaine #22
SVEDSKA 14 podjetij Volvo #85
Vodilne industrije v 15 sektorjih
SEKTOR
Letalska industrija Oblačilna industrija Industrija pijač Kemična industrija Računalniška ind. Elektronska industrija Prehrambena ind. Deaguljarska ind., ure Motorna vozila in rez. deli Petrokemijska ind.
PODJETJE - mesto na lestvici
m
m
m
m
m
■
m
m
Boeing #35 Levi Strauss #274 PepsiCo #51 DuPont Co. #26 IBM #7
General Electric #9 Philip Morris #17 Citizen VVatch #428 General Motors #1 Exxon #2
PRODAJE
v milijonih dolarjev
$30.414 — $5.570	'
$22.084 — $37,386 *■ $65.096 — $62.202 mmmmm $50.157 mmi $3.328 ,
$132.775 i
$103.5471
Ind. mila in kozmetike		Procter & Gamble #36	$29.890 —
Tekstilna industrija		Toray Industries #192	$7.862 ■
Tobačna industrija		RJR Nabisco Holdings #79	$15.734 ■
Ind. igrač in športne opreme	1 • |	Nintendo #289	$5.213 ■
Vir: Revija Fortune
AP/VVm. J. Castello
FRANCIJA / PRIVATIZACIJA
Veliko domače povpraševanje je pogoj, da pritegnejo tujce
Kakor hitro so se znižale obrestne mere, so varčevalci razgrabili obveznice
PARIZ - Velikanski uspeh »Balladurjevih obveznic« spodbuja visokoleteče upe o francoskem privatizacijskem programu, zatrjujejo uradni in bančni predstavniki. Kakor hitro so se spustile obrestne mere, so varčevalci razgrabili obveznice, ki bodo pozneje postale tudi delnice enaindvajsetih podjetij na vladnem seznamu tistih, ki so namenjena privatizaciji. Bančniki so poročali o živahnem povpraševanju in časopis Figaro je namignil, da utegnejo obveznice, ki bodo v prodaji še do konca tega tedna, prinesti kar dvakratno vrednost prvotnih sedem milijard dolarjev, kolikor je premier Edu-ard Balladur napovedal, da bi jih morali zbrati.
»Uspeh, s katerim je veliko posojilo že zagotovljeno, kaže, kako so varčevalci zainteresirani za sodelovanje pri privatizaciji,« je izjavil minister za gospodarstvo Edmond Alphan-dery. Veliko domače povpraševanje je seveda prvi pogoj zato, da bi v nakup delnic pritegnili tudi tuje vlagatelje. Te delnice naj bi bile na borzi vredne skoraj 70 milijard dolarjev. »Ce hočete narediti dober posel s tujci, morate najprej začeti prodajati doma,« je izjavil Tristan Hill-garth, operativni vodja pri Invesco Continental Europe. Hillgarth je govoril o tem prejšnji ponedeljek na predstavitvi, ki jo je organiziral
Alan Wheatley
francoski finančni esta-blishment, na kateri so predvsem poudarili, da so privatizacijske delnice preprosto preveč ugodne, da bi si kdorkoli lahko privoščil, da jih ne kupi. Philippe Jaffre, direktor Credit Agricole, je prepričan, da so družbe z vladnega spiska »dobra naložba«. V nasprotju z nekaterimi britanskimi družbami, ki so bile denacionalizirane, naj bi vse te ohranile »tržno miselnost«. To potrjuje tudi dejstvo, da je neposredno potem, ko se je vlada odločila za prodajo svojega deleža pri Credit Local de France, povpraševanje kar sedemnajstkrat preseglo ponudbo, kar je vsekakor dobro znamenje, je menil Jaffre. Jac-ques-Henri David, direktor Splošne družbe za vodno gospodarstvo, pa je prepričan, da se privatizacija lahko posreči samo, če je uspeh vseh. Čeprav velikanska količina denarja čaka na svojo sprostitev iz tržnih fondov, pa bodo drobni delničarji odpadli, kakor hitro bodo pri novih izdajah obveznic preveč povišali njihovo ceno. Za Didiera Pfeifferja, operativnega direktorja Zveze pariških zavarovalnic, bi potrditev trdnega položaja franka pomenila dodaten dejavnik, ki bi pritegnil tuje vlagatelje. Čeprav so donosi pri obveznicah zdaj dvakrat tako visoki, kot so bili pri
prejšnjem privatizacijskem valu konservativne vlade v letu 1986/1987, se zdijo te delnice zdaj manj drage, zlasti v primerjavi z njihovimi potencialnimi dobički, ko bo gospodarstvo oživelo, je menil Pfeiffer. Ulrich Grete, izvršni direktor Zveze švicarskih bank, je prav tako opozoril na pomen trdnega franka ter na perspektivo
ozdravitve francoskega gospodarstva. Napovedal je »pozitiven ali celo zelo pozitiven« odziv vlagateljev, vendar hkrati omenil, da se mora francosko tržišče otresti svoje nacionalistične drže in prenehati z zavračanjem tujcev. Da bi to dosegli, morajo družbe posredovati nedvoumno jasne podatke in biti poštene v svojih informa-
cijah, je prepričan Grete. Do podobnih zadreg je očitno prišlo tudi pri vprašanju, ki ga je zastavil Andrevv Clearfi-eld iz College Retire-ment Equities Fund, ki je eden največjih ameriških vlagateljev. Hotel je izvedeti, čeprav na to vprašanje ni dobil zadovoljivega odgovora, zakaj je Francija postavila tako visoke ovire tujcem, kadar skušajo konkurirati s svojimi ponudbami.
(Reuter)
Visoko leteči upi o francoskem privatizacijskem programu (Foto: S. Živulovič/TRIO)
BUZET
Unionu ni več dovoljen vstop
Andreja Rednak
LJUBLJANA - Pivovarna Union sporoča, da dobri nameni, ki so jih na tiskovni konferenci v sredo v Ljubljani izrazili predstavniki Istrske županije z željo, da spor okoli obrata Pivovarne Union v Buzetu ne bi postal politični problem, očitno ne držijo, nasprotno, hrvaški predstavniki bi radi spor še zaostrili. Union sporoča, da so neuradno dobili v roke dokument z dne 1. julija letos, s katerim Istrska županija in podjetje BUP iz Buzeta nalagata varnostni službi v obratu v Buzetu, da vstop v obrat do na-daljnega dovoli samo predstavnikom podjetja BUP, Istrske županije in podjetja Uniimpex. »Torej od 1. julija predstavnikom Pivovarne Union iz Ljubljane ni, več dovoljen vstop v njihov lastni obrat v Buzetu,« ugotavljajo v Pivovarni. Dodajajo še, da so predstavniki Istrske županije na novinarski konferenci napovedali sestanek z Unionom 12. julija prav v obratu v Buzetu (kamor Union nima vstopa), hkrati pa niso povedali, da predloga Uniona za sestanek v Ljubljani niso sprejeli.
TEČAJI
Petek, 9. julija 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
8. julija 1993						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	69,80	70,80	9,60	10,01	7,60	7,79
Avtohiša*	69,00	70,40	9,90	10,10	7,60	7,90
Ažur Grosuplje	70,10	70,60	9,90	10,05	7,62	7,88
AMTK Plus, Ljubljana	70,30	70,50	9,90	10,10	7,60	7,90
						
Bela vrtnica, Ljubljana Banka Vipa Nova Gorica	70,10 70,00	70,70 70,49	9,90 9,88	10,05 10,04	7,60 7,70	7,85 7,79
Bobr Fužine in Trzin	70,05	70,45	9,92	10,05	7,70	7,90
BTC d.d. Ljubljana	70,00	71,00	9,75	10,10	7,50	7,85
BTC Sežana	69,50	70,50	9,75	10,05	7,65	7,78
Brod Ljubljana	70,00	70,50	9,90	10,05	7,60	7,80
Burin Club, Rojčeva	70,00	70,60	9,80	10,00	7,75	7,85
Burin Club, Rimska	70,05	70,35	9,90	9,98	7,75	7,84
						
Come 2 us	69,90	70,60	9,84	10,04	7,60	7,80
						
Dom na trgu	70,15	70,59	9,91	9,99	7,71	7,84
Dom Caffe Domžale*	70,00	70,20	9,90	10,03	7,65	7,90
						
Emona Globtour	69,90	70,70	9,88	10,03	7,58	7,80
Eurotours Ljubljana*	70,10	70,80	9,80	10,10	7,70	7,90
						
Fiba Koper	69,82	70,56	9,72	10,00	7,67	7,77
Fima, Medla*	70,10	70,50	9,90	10,00	7,70	7,85
Feniks Koper*	69,60	70,60	9,70	10,00	7,65	7,82
						
Golfturist Domžale	69,90	70,40	9,85	10,10	7,55	7,80
						
Hida	70,15	70,25	9,95	10,00	7,76	7,81
Hram Rožice Mengeš	70,10	70,30	9,90	10,05	7,70	7,83
						
Idila Sečovlje*	70,05	70,60	9,75	10,00	7,62	7,82
Ulrika, Ilirska Bistrica	70,05	70,45	9,91	9,99	7,73	7,78
Ulrika, Slovenj Gradec	70,00	70,50	9,77	9,95	7,71	7,84
Ulrika, Postojna	70,02	70,65	9,90	10,00	7,68	7,74
llirika, Sežana	70,15	70,40	9,85	10,00	7,73	7,78
llirika, Podgrad	69,70	70,70	9,80	9,99	7,65	7,80
llirika Jesenice	70,20	70,60	9,82	9,95	7,73	7,78
In vest Škofja Loka	70,20	70,50	9,95	10,05	7,70	7,88
Italdesign Nova Gorica*	70,00	70,50	9,90	10,05	7,71	7,79
						
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav	70,10	70,50	9,90	10,05	7,65	7,85
	70,70	70,71	9,86	10,07	7,70	7,88
Kompas Holidays	70,05	70,30	9,70	9,90	7,70	7,85
Kompas Fintrade	70,15	70,34	9,85	10,05	7,60	7,89
Kompas Hertz Celje	70,05	70,55	9,84	10,04	7,58	7,83
Kompas Hertz Velenje	69,50	70,45	9,84	10,00	7,58	7,83
Kompas Hertz Idrija	70,20	71,00	9,84	10,04	7,55	7,80
Kompas Hertz Tolmin	70,10	70,55	9,84	10,04	7,59	7,83
Kompas Hertz Novo mesto	70,05	70,55	9,84	10,04	7,58	7,83
Kompas Hertz Krško	70,05	70,55	9,84	10,04	7,58	7,83
Kompas Hertz Bled	70,05	70,55	9,84	10,04	7,58	7,83
Kompas Hertz Nova Gorica	70,05	70,55	9,84	10,04	7,62	7,80
Kompas Hertz Maribor	70,05	70,50	9,84	9,99	7,58	7,83
						
d.d. Ljubljana LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje*	69,90 69,80	71,45 70,50	9,88 9,90	10,15 10,01	7,58 7,40	7,87 7,77
f-B Kreditna banka MB d.d.*	69,55	71,00	9,80	9,99	7,60	7,95
LB Splošna banka Celje	70,00	70,70	9,95	10,05	7,71	7,80
LB Splošna banka Koper	69,11	70,84	9,70	9,97	7,51	7,82
LB Dolenjska Banka LB Komercialna Banka N. Goric	69,80	71,40	9,90	10,20	7,68	7,90
	3 70,00	70,95	9,91	10,29	7,30	7,80
						
Ma Vir Madai N. Gorica*, Šempeter* Moneta Invest	70,20	70,50	9,90	10,05	7,60	7,85
	70,00	70,50	9,90	10,00	7,72	7,79
	70,11	70,21	9,93	9,98	7,75	7,79
						
Niprom 1, Niprom II	70,10	70,30	9,94	10,00	7,75	7,80
						
Otok Bled	70,00	70,68	9,89	10,01	7,63	7,83
Optimizem Lož	70,00	70,95	9,90	10,10	7,60	7,80
						
Petrol Ljubljana*	70,00	70,30	9,80	9,90	7,75	7,85
Rigal Solkan*	69,95	70,50	9,88	10,05	7,70	7,80
Rigal Kobarid*	69,95	70,50	9,88	10,05	7,70	7,80
Pigal Obutek*	69,95	70,50	9,88	10,05	7,70	7,80
Pigal Diskont*	69,95	70,50	9,88	10,05	7,70	7,80
Pigal Ilirska Bistrica*	69,95	70,40	9,88	10,05	7,70	7,78
						
Poštna banka Slovenije*	69,30	70,50	9,52	9,96	7,25	7,79
Probanka Maribor	69,60	70,60	9,80	10,03	7,65	7,90
						
Publikum Ljubljana	70,10	70,70	9,92	9,98	7,75	7,84
Publikum Celje	70,15	70,35	9,93	10,03	7,65	7,79
Publikum Krško	70,25	70,80	9,65	10,15	7,41	7,78
Publikum Maribor	69,90	70,28	9,91	9,96	7,63	7,82
Publikum Metlika	70,20	70,80	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,10	70,58	9,84	10,01	7,60	7,80
Publikum Novo Mesto	70,20	70,80	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,15	70,59	9,80	10,00 10,10	7,70	7,77
Publikum Sevnica	70,20	70,80	9,95		7,60	7,90
Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju	69,90 70,15	70,45 70,79	9,91 9,80	10,06 10,00	7,63 7,68	7,82 7,79
Publikum Trebnje	70,30	71,00	9,92	10,10	/,6U	7,90
Publikum Žalec	70,00	70,45	9,90	10,00	7,60	7,79
						
Roja	70,00	70,40	9,86	10,00	7,68	7,79
						
Sit - on	70,00	71,00	9,70	10,00	7,50	7,87
SKB d.d. Ujubljana***	70,10	70,15	9,95	9,96	7,72	7,77
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana	70,00	70,69	9,75	9,99	7,55	7,80
Slovenijaturist Jesenice	70,00	70,80	9,60	9,95	7,55	7,75
Slovenijaturist Maribor Slovenska Investicijska Banka	70,00 69,95	71.50 70.50	9,90 9,90	10,00 10,10	7,10 7,60	7,60 7,85
SZKB d.d.	70,05	70,45	9,90	10,05	7,70	7,95
						
Sonce Ljubljana	70,10	70,20	9,85	9,99	7,70	7,82
Shalaby	69,90	70,50	9,70	10,00	7,70	7,80
						
Tori, Ljubljana	70,00	70,60	9,85	10,10	7,65	7,95
Tentours Domžale	70,10	70,50	9,80	10,05	7,72	7,95
Tartarus Postojna	69,53	70,81	9,80	10,02	7,58	7,78
						
Upimo Ljubljana	70,19	70,25	9,96	9,99	7,76	7,79
						
						
						
						
						
						
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:" *
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 131 z dne 8. julija 1993 — Tečaji veljajo od 9.7.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	81,1182	81,3623	81,6064
Avstrija	040	šiling	100	992,8733	995,8609	998,8485
Belgija	056	frank	100	339,2736	340,2945	341,3154
Kanada	124	dolar	1	92,5298	92,8082	93,0866
Danska	208	krona	100	1812,3711	1817,8246	1823,2781
Finska	246	marka	100	2086,3057	2092,5835	2098,8613
Francija	250	frank	100	2060,4497	2066,6496	2072,8495
Nemčija	280	marka	100	6988,1284	7009,1559	7030,1834
Grčija	300	drahma	100	—	51,3841	51,5383
Irska	372	funt	1	—	170,3225	170,8335
Italija	380	lira	100	7,6345	7,6575	7,6805
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	3,7000	—
Japonska	392	jen	100	109,7486	110,0788	110,4090
Nizozemska	528	gulden	100 .	6215,5908	6234,2937	6252,9966
Norveška	578	krona	100	1643,9572	1648,9039	1653,0850
Portugalska	620	escudo	100	73,3054	73,5260	73,7466
Švedska	752	krona	100	1500,7006	1505,2162	1509,7318
Švica	756	frank	100	7878,4160	7902,1224	7925,8288
Velika Britanija	826	funt šterling	1	177,9876	178,5232	179,0588
ZDA	840	dolar	1	118,9869	119,3449	119,7029
Evropska Skupnost	955	ECU	1	136,6249	137,0360	137,4471
Španija	995	peseta	100	91,3349	91,6097	91,8845
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 9. JULIJA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
661,020
689,575
1,350,595
88
101,6953%	106,0884%	103,8919%
130,000
66,102
68,957
135,059
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
8. JULIJ 1993	vSLTzal	s 1
menjalnica	nakupni	prodajni
		
A Banka Ljubljana	3,30	4,30
Hida Slovenijaturist žel. p. Ljubljana Italdesign Nova Gorica	3,39 3,50 3,20	3,70 4,50 4,80
Niprom Ljubljana	3,60	4,00
Ažur Grosuplje	3,40	3,75
Shalaby Koper	3,50	4,80
llirika Jesenice	3,55	4,50
Idila Sečovlje	3,50	4,10
Invest Škofja Loka Tečaj velja danes:	3,00	4,10
		
8. JULIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1520,00	1565,00
nemška marka	900,00	920,00
francoski frank	264,75	273,00
holandski gulden	798,00	822,00
belgijski frank	43,55	44,80
funt šterling	2285,00	2350,00
Irski šterling	2180,00	2240,00
danska krona	233,50	240,00
grška drahma	■*, 6,40	7,15
kanadski dolar	1185,00	1220,00
japonski jen	14,15	14,55
švicarski frank	1010,00	1042,00
avstrijski šiling	127,30	131,25
norveška krona	212,00	218,00
švedska krona	194,00	200,00
portugalski escudo	9,30	10,00
španska pezeta	11,50	12,25
avstralski dolar	1035,00	1055,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,00
hrvaški dinar	0,30	0,55
		
		
8. JULIJ 1993	v ŠILINGIH	J	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,8000	12,3090
kanadski dolar	9,2000	9,6003
funt šterling	17,7000	18,3000
švicarski frank	776,5000	806,5000
belgijski frank	33,7000	35,0000
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,7575	0,7975
danska krona	180,5000	197,5000
norveška krona	163,5000	156,5000
švedska krona	149,5000	156,5000
finska marka	206,0000	216,0000
portugalski escudo	7,3000	7,7000
španska peseta	9,0500	9,3500
japonski jen	10,9000	11,2000
slovenski tolar	9,70	10,20
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,080 alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
8. JULIJ 1993________________________v URAH
valuta	nakupni prodajni
ameriški dolar	1527,00	1577,00
nemška marka	900,00	915,00
francoski frank	264,00	278,00
holandski gulden	797,00	817,00
belgijski frank	43,50	45,50
funt šterling	2282,00	2332,00
irski šterling	2190,00	2250,00
danska krona	233,00	243,00
grška drahma	6,60	7,60
kanadski dolar	1190,00	1230,00
švicarski frank	1015,00	1035,00
avstrijski šiling	127,00	131,50
slovenski tolar	12,30	12,95
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. julija 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	993,8496 2062,4758 6995,0000	996,4070 2067,7831 7013,0000
Italija	lira	100	7,6420	7,6617
V,Britanija	funt	■i	178,1627	178,6211
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	119,1039 itnih poslih je mo: viz oz, poseben c	119,4104 ?no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	70,00	70,31
SKB Banka d.d.	DEM	70,05	70,30
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. julija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	69,90	70,30
Bank Austria	DEM	70,00	70,25
UBK banka	DEM	69,95	70,28
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku io kupovati <ladu s teks	70,25 agi srednjih i drugih vo-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
8 JULIJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1560,980	—
ECU	—	1791,220	—
nemška marka	HHHI	916,340	—
francoski frank	—	269,930	—
funt šterling	—	2333,670	—
holandski gulden	—	815,050	—
belgijski frank	—	44,482	—
španska pezeta	—	11,971	—
danska krona	mmmmi	237,660	—
irski funt	—	2226,430	—
grška drahma	mmmmi	6,707	mmmmi
portugalski escudo	—	9,597	—
kanadski dolar	mmmmi	1214,770	
japonski jen	—	14,394	—
švicarski frank	—	1032,050	—
avstrijski šiling	—	130,180	—
norveška krona	mmmmi	215,590	—
švedska krona	—	197,360	—
finska marka	—	273,660	mmmmi
avstralski dolar		1063,030	
			
8. JULIJ 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1.7027	-
			
francoski frank	mmmmi	29.485	mmmmi
			
nizozemski gulden	HBB	88.945	-
			
belgijski frank	mm	4.855	«
			
španska peseta	-	1.049	-
			
danska krona	mm	25.935	
			
kanadski dolar	mmm	1.3241	m
			
japonski jen	mm	1.5705	-
			
švicarski frank	-	112.740	mmmmi
			
avstrijski šiling	-	14.208	-
			
italijanska lira	mm	1.0925	-
			
švedska krona	mmm	21.475	mmmmi
1			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
8. JULIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,70	10,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,20
			
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,90
			
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,00
1 1			
					
2. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	20020800	20081000	20141200
Francija	frank	100	41750300	41875900	42001500
Nemčija	marka	100	140938300	141362400	141786500
Italija	lira	100	154754	155220	155686
Švica	frank	100	138136600	158612400	159088200
ZDA	dolar	1	2387076	2394259	2401442
V.Britanlja	funt	1	3609252	3620112	3630972
I Opomba: povzeto po Reuterju					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
8. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	28060,8198	28145,2556	28229,6914
Kanada	dolar	1	2620,5055	2528,3908	2535,2760
Francija	frank	100	58323,6307	58499,1281	58674,6255
Nemčija	marka	100	197505,7000	198100,0000	198694,3000
Italija	lira	100	216,8613	217,5138	218,1663
Japonska	jen	100	3118,6150	3127,9990	3137,3830
Švica	frank	100	222676,0239	223346,0621	224016,1003
Velika Britanija	funt	1	5025,1375	5040,2583	5055,3791
Slovenija	tolar	100		2800,000	
ZDA	dolar	1	3353,5221	3373,6430	3383,7639
Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja,
					
| 14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada^^^_^	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	—	1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	im	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
RADIO TV
14
Petek, 9. julija 1993
Z
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
Majhen je poper,'1/3 del madžarske igrane serije Legenda o Lylah Clare, ponovitev ameriškega filma, VPS 1020
Ze veste?, VPS 1225 Poročila Poslovna borza
Umetniški večer, ponovitev, VPS 1315 Balade Petriče Kerempuha, ob 100. letnici rojstva Miroslava Krleže Osmi dan, ponovitev Zmigaj se, športna oddaja za mlade TV dnevnik 1
Znanost, ponovitev 24. oddaje, VPS 1810 Znanje za znanje, učite se z nami, VPS 1835 TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Zadnja vožnja, ameriški film, VPS 2030
TV dnevnik 3, VPS 2205
Sova
Tisto, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke, VPS 2240 Ciklus filmov Clauda Chabrola:
Maske, francoski film, VPS 2325 Režiser je še prav posebej krut in ciniCen v nocojšnjem filmu, Id ga je posnel leta 1985 in kjer se norčuje iz tv medija in vpliva, ki ga imajo tv zvezde na gledalce... Video strani
® RAI 1		® RETE 4	
	Jutranja oddaja Uno-		Nanizanke
	mattina, vmes (7.00,		Nad.: Marilena, 9.55
	8.00, 9.00) dnevnik		Ines, 10.50 Soledad,
	Film: Akiko		vmes (9.30) vesti
	Dnevnik 1		Nan.: Avvocati a Los
	Dok.: Amerindia		Angeles
	Nan.: Cuori senza etri		Kviz: Gioco delle cop-
	Variete: Buona fortuna		pie, nato nad. Celeste
	Dnevnik 1		TG 4 vesti
	Nan.: In viaggio nel		Sentieri, 15.00 Quan-
	tempo		do arriva 1’amore,
	Dnevnik in Tri minute		15.30 Anche i ricchi
	Film: La battaglia di		piangono
	Fort River (pust., ’54)		Aktualno: C’eravamo
	Šport: SP v kanuju		tanto amati, Lui, lei
	Risanke: Gummi		1’altro, 17.00 La verita
	Danes v Parlamentu		TG 4 vesti
	Dnevnik 1		Nad.: Grecia, vesti
	Nan.: Cose delPaltro		Nad.: Micaela, 20.30
	mondo, 18.40 Mio zio		La signora in rosa
	Buck, 19.10 P a dri in		Film: Corvo rosso non
	prestito		avrai il mio scalpo
	Dnevnik in šport		(’72), vmes vesti
	Glasba: 11 canzoniere delVestate Dnevnik 1		
			
			mmmmm
	Zgodba Rigoberte	iBI CANALE5	
	Menchu (nobelovec za mir), 24.00 dnevnik		
			
SLOVENIJA 2
in
SP v kajaku in kanuju, posnetek iz Mezzane SP v kajaku in kanuju, prenos iz Mezzane Gozdarska hiša Falkenau, ponovitev 5/13 dela nemške nanizanke
Sova, ponovitev
Novopečeni princ z Bel-Aira, 4. del humoristične nanizanke
Tisto, 3/4 del ameriške nadaljevanke Dnevnik 2
Tisočletje, 1/10 del ameriške dokumentarne serije Decembra 1999. leta bomo ne le na pragu novega stoletja, temveč tretjega tisočletja. Odločiti se moramo, kako bomo preživeli naslednjih tisoč let svoje zgodovine in da bi pravilno izbrali, bi morali nujno razmisliti o minulih uspehih in zmotah naše civilizacije. Nas stik s plemenskimi kulturami je prepogosto povzročil njihovo uničenje ali pa jih je vsaj spremenil. Nikoli nismo niti pomislili, da bi se lahko tudi sami Česa naučili ob stiku z njimi. Nadaljevanka beleži modrost plemen, ki so na robu izumrtja in ki bi sicer morda za vedno utonila v pozabo...
Večerni gost: Ivo Štrakl
Koncert ob 350. letnici rojstva A. Tarsie
KANALA
i	1 RAI 2
	Film: Lo sprecone
	Oddaja za najmlajše
	Nan.: Lassie
	Rubrika o vrtnarstvu
	Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 Družina Drombush,	vmes (11.40) dnevnik
	Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trentatre in vreme
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	Film: Una lettera per Josh (dram., ZDA 76)
	Ristorante Italia
	Vesti in iz Parlamenta
	Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Il grande gioco delToca
	TG 2 Pegaz in dnevnik
	Filmske novosti
	Šport: konjske dirke, gimnastika, sabljanje
MCM
Dober policaj, slab policaj, ponovitev ameriškega filma
Drugačen svet, ponovitev 199. dela
Dance Session, ponovitev
Poročila
Teden na borzi
Na begu (Running), ameriški film Igrajo: Michael Douglas, Susan Anspach in drugi Oslobodjenje, dokumentarni film o nastajanju sarajevskega Časopisa v težkih vojnih razmerah. Kratek dokumentarec je nekakšna osebna izkaznica Časopisa.
Pet minut
Drugačen svet, 200. del ameriške nadaljevanke MCM
Video strani
KOPER
Poletni studio 2
^ RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti
	Šport: SP v kanuju
	Kratke vesti
	Pogled na gledališče
	Avtomobilizem F1
	Deželne vesti,dnevnik
	Drobci jazza
	Tour de France
	Šport: motociklizem, atletika, SP v golfu
	Drobci in dok.
	Šport in vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	Šport: Večerni Tour
	Film: L’ombra di uno sconosciuto (krim. 92)
	Dnevnik in Omnibus
	Nan.: Perry Mason
	Dnevnik, pregled tiska in vreme
	Fuori orario"
HRVAŠKA TV 1 / NOCOJ OB 21.00
Zadnji film francoskega šaimeija
Sveto leto, francosko/italijanski film režiserja Jeana Giraulta
Hrvaška televizija začenja cikel filmov s i francoskega igralca Jeana Gabina. Za-KS vrteli bodo sedem njegovih filmov. Prvi je nocojšnji film Sveto leto (L'anne sain-te, 1975), ki je obenem tudi zadnji film, ki ga je igralec posnel v dolgoletni karieri.
Sveto leto je kriminalističen film s posameznimi elementi komedije. Junak filma Amx Lambert spozna v zaporu Pierra Bizeta. Ko ju odpustijo, odpotujeta skupaj v Rim, da bi tam proslavila Sveto leto. Oblečena v duhovnika imata v mislih podvig, ki bi ju obogatil.
Jeana Gabina imajo mnogi za največjega francoskega igralca. V 45-letni karieri je sodeloval z največjimi francoskimi režiserji - Jeanom Renoirjem, Marcelom Carne-jem (v njunih filmih Velika iluzija in Obala v megli je leta 1938 tudi zaslovel), Jacquesom Beckerjem, Julienom Duvivie-rjem in Maxom Ophulsom.
V ciklu bomo videli še filme La Bandera, Mačka, Maigret postavlja past, Obračun v podzemlju, Predsednik in Afera Dominici.
Nan. in film Quando dico che ti amo (glas.) Nan.: Sposati con figli Kviz: Sl o no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto
Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.10 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Piedone d’Egitto (pust., It. ’80, i. Bud Spencer)
Nan.: I-Taliani Aktualno: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide, 15.15 Professione va- canze
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker, 19.00 I ra-gazzi della prateria, vmes (17.55) šport
	Kviz: Campionissimo
	Nan.: Flash (i. J. We-sley Shipp), 22.30 Vo-ci nella notte
	Variete: Models & Fan-tasies
	A tutto volume
	Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
	Jadranje
# TELE 4
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
11 Koper
Joe Forrester, ameriška tv nanizanka Ameriške zgodbe: Skoraj moški, Richard VVright
PrvencLSusan Seidel-man, ameriška dokumentarna serija Severovzhod, tv magazin
HiMU Poletni studio 2 Primorska kronika Eu Tv dnevnik
Joe Forrester, am. tv nanizanka
NoCni sodnik, am. tv nanizanka
Mačka, 2/3 del italijanske nadaljevanke TV dnevnik Termoli: Mednarodni festival evropske popevke, 3., zadnji del Brodar, italijanski Cb film,1947
Po resnični zgodbi o življenju Stefana Pel-lonija (1824-1851), mladega italijanskega brodarja...
	
UJJififlP'Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Družinski dragulji, ponovitev filma
	Doktor	Doogie Hovvser: Sestanek z Bemadette
	VValtonovi: Poroka, 1. del
	Rolkarska vročica, ameriški film
	Mojstri jutrišnjega dne
	Conny je vsemu kos
	Ramona: Težka vaja
	Mini Cas v sliki
	Cas v sliki
	Umor je napisala: Naklepni umor
	Pri meni ste na pravem mestu, nemška komedija
	Niso ga sumili, ameriška kriminalka
	Nikita, ponovitev francoskega trilerja Poročila Tisoč mojstrovin
Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin
	Nova zvezda na Broadwayu, ameriški glasbeni film
	Z zobmi in kremplji: 7. del
	Gozdna kmetija, 4. del
	Milijonsko kolo, igra
	Cas v sliki/vreme
	Itaje in figova tolpa: Pavijanovo odraščanje
	Tokijski potres
	Šiling, gospodarski magazin
	The Špike Jones Shovv
	Dire Straits - On any Streey, največje uspešnice
	Manekenka in vohljač: Vzemite mojo ženo
	Poročila

Hrvaška 1	
	Poročila
	Bajke: Cesarjeva nova oblačila
	Superbabica, ponovitev 3. dela
	Poročila
	Poletni šolski program
	Doseči nebo, 5/12 del nadaljevanke
	Poročila
	Svet živali, 5. del
	Mikser M
	Zgodbe iz Monticella, 166. del
	Poročila
	Cosbyjevi, 10/20 del am. hum. nanizanke
	Dragi John, 11/22 del am. humoristične nan.
	Smrtonosni strel, pon. 4., zadnjega dela nad.
	Poročila
	Clementina, 2/13 del francoske otroške nadaljevanke
	Poročila
	Santa Barbara, 450. del
	Dnevnik 1
	Jean Gabin, dok. film
	Sveto leto, fr./it. barvni film, 1975
	Dnevnik 2
	Slika na’sliko
	Poročila
	Sanje brez meja
r*
Ufl Hrvaška 2	
	Dnevnik 1
	Šport
	Samci, 7., zadnji del angleške humoristične nanizanke
	Potovanja dr. Stingla, 2/12 del nemške dokumentarne serije
	Cro pop rock
	Policajski rock, 7., zadnji del ameriške nadaljevanke
	Družina Addams, 15/16 del ameriške humoristične nanizanke
	Zenske na krovu, švedski barvni film, 1989
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Sotrpini
	Cez dan
	Sosedje, 162. del
||	Dallas, 133. del serije Igra
	Opoldanski saldo
	Vaterpolo, Madžarska-ZDA
	Dnevnik
	Strast in oblast, 24. del avstralske serije
	Svet denarja
	Za upokojence
	Večerna pravljica
	Dnevnik
	Dallas, ponovitev 133. dela
	Korak po sili, nem-ško/fr, film
	EP v sabljanju, posn.
	Dnevnik/Dnevnik BBC
mmmm	
■
TV SLOVENIJA 1
20.30
ZADNJA VOŽNJA, ameriški barvni film, 1971
The Last Run je začel režirati John Huston, dokončal pa ga je Richard Fleischer, izkušen režiserski maček, ki je bil edini sposoben izpeljati Hu-stonov film, ki hoče biti hkrati akcijska kriminalka in psihološki portret starajočega se nekdanjega člana čikaškega podzemlja. Igra ga George C. Scott, ki je imel takrat za seboj vsaj dve nepozabni filmski vlogi v filmih Dan Delfina in Pafton. Vlogo je oblikoval z vso možno igralsko pretanjenostjo. Film je snemal švedski direktor fotografije Sven Nykvist, sicer stalno sodelavec In-gmarja Bergmana, ki je da! filmu svojsko slikovno izraznost. Igrajo še Tony Musante, Trish Van Devere, Coileen Devvhurst in drugi.
10'
0
TV SLOVENIJA 2
20.10
TISOČLETJE,
1. del ameriške dok. serije
Ameriški antropolog David Maybury Lewis je obiskal na stotine plemen po vsem svetu. Zahodnjaki so opisovali tujce kot pošasti in divjake, oni pa so jih imeli za bogove ali zle duhove. Ko je minil šok prvega srečanja, so začeli spoznavati drug drugega.
Prva oddaja od desetih pripoveduje o ponovnem srečanju Davida in njegovega prijatelja iz zahodnobrazilskega plemena Xavante. Prvič sta se srečala J959. leta, ko je antropolog še verjel, da lahko srečanje različnih kultur obogati življenje, pozneje pa se mu je ta vera močno omajala...
TV SLOVENIJA 1
23.25
MASKE,
francoski barvni film, 1987
KANALA
20.40
NA BEGU, ameriški film
Claude Chabrol je ohranil preskušeni recept in v nocojšnem filmu prikazal še eno izmed človeških komedij. Tokrdt se kruto loteva televizijskega medija in še bolj natančno priljubljenega voditelja Christiana Legagneura (Philippe Noi-ret), ki vodi oddajo, v kateri imajo stari ljudje še eno življenjsko priložnost. Chabrol se v filmu, čeprav vsak izmed likov nosi svojo masko, vendarle najbolj ukvarja z osrednjim junakom, tv zvezdnikom. Njegov lik je zanimiv, ne le zaradi poudarjene igre Philippa Noireta, temveč tudi zato, ker junak ves čas igra pravo nasprotje samega sebe. Igrajo še: Robin Renucci, Bernar-dette Lafont, Anne Brochetin drugi.
Življenje Michaela An-dropolisa (Michael Douglas, na sliki) se sesu-va. Brez službe je in ločuje se. In ker mu vse počasi drsi iz rok, ponovno razmisli o vsem skupaj. Vse njegovo življenje je bilo podrejeno pričakovanjem drugih: družine, učiteljev, žene, otrok. Odloči se, da bo nekaj spremenil...
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88.5; 90.0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Coun-try glasba; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme ob koncu tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Mez-zospranistka Agnes Baltsa; 19.33 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnev-ni(<; 6.00 Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
\7.45 Evergreen; 8.00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna;
9.45	Souvenir d'ltaly; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Souvenir d'ltaly; 11.30 Hladno, toplo, vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Osmrtnice; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila; 15.00 Glasbeni desert; 15.15 Kaj je novega?;
15.30	Dogodki in odmevi
16.00	Glasba po željah
16.45	Kulturni koledar
17.30	Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku, prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15,12.30,15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci zgodovine; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop;
8.35	Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Histra mea; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Ran-devous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zapojmo v avgustu; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Zvoki diskotek; 16.10 Promocija plošCe; 16.20 Prireditve;
16.35	Boutigue Gallus; 16.45 Koncerti in turneje; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sveži folk.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 8.40 Soft mušic; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.40 Potpuri; 10.10 Koncert;
11.30	Odprta knjiga: Vojna in mir (2. del); 11.45 Orkestri; 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori: MePZ Milan Pertot; 12.50 Orkestri; 13.20 Šte-verjan '93; 13.40 Potpuri;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na počitnice, nato Made in ltaly; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Kulturni dogodki;
18.30	Rock zvezde; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Čar ljudske pesmi.
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report;
17.15	MTV v kinu; 18.00 Ihe Pul-se with Swatch; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted, vodi Ray Cokes; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 01.00 The Pulse with Swatch; 00.30 Video;
02.00	Chill out Zone; 03.00 Nočni video
SKVONE
07.00	Ihe DJ Kat Shovv; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet;
14.45	Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Ga-mes VVorid; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21,00 Rokoborba;
22.00	Code 3; 22.30 Crime International; 23.00 Star Trek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.45	Serije; 10.10 Sara in Sam, ameriška komedija; 12.50 Perry Mason; 13.45 Dance Academy II, pon. nemško/ameriškega filma; 17.09 Risanke; 19.30 Rose-anne: Zdaj mi je dovolj!, 23. del;
20.15	Wild Drivers, ameriški film; 22.00 Mancuso FBI, 11. del; 22.55 Nasilneži iz Brooklyna, ameriška kriminalka; 05.40 Doc, ponovitev ameriškega vesterna; 05.15 Smejmo se, burleska
PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Denar drugih ljudi; 15.55 Krvavi Angel, ameriška psihološka kriminalka,
17.30	On hoče, ona noče, ameriška komedija; 20.15 Sovraštvo Juga, ameriški film; 22.20 Smrtonosne misli, ameriški film;
21.00	The Heart of the Lie, ameriški film; 23.00 Lock Up, ameriški triler
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Jahanje;
10.00	Kolesarstvo, Toru de France; 11.30 Triatlon, iz Grenobla,
12.00	Tenis, pregled osmine finala Davisovega pokala; 15.00 Kolesarstvo, Tour de France, prenos; 19.00 Motociklizem;
19.30	Športna poročila; 22.00 Kolesarstvo, vrhunci dneva Tour de France; 01.30 Športna poročila
3 SAT
15.40 Country Time s Freddyjem Quinom, zvezde country glasbe; 20.00 Življenje ob divji reki, dokumentarna oddaja M. Herzoga; 22.50 Ta Dona - gori!, barvni film
SATI
09.15	Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 125. del; 13.20 Dr. John Trapper, 25. del; 14.15 Sosedi, 260. del; 14.45 Bonanza, 25. del;
20.15	Napad je najboljša obramba, ameriška komedija; 22.10 Revolveraš, ameriški vestern; 23.55 Strašni bolero, italijanski er. film
RTL
09.00	Serije, ponovitve; 22.15
Led na ročaju VI. - Počitniška ljubezen, nem./izr. komedija; 01.35 Dr. Who, nadaljevanka_____J
T
AVSTRIJA - RUBRIKE
Petek, 9. julija 1993
JUTRI
10. julija
10. julija ob drugi uri in petinštirideset minut leta 1943 se je začelo zavezniško izkrcavanje na Siciliji. Se isti dan so bila zasedena letališča in zmagoviti pohod Američanov in Angležev v notranjost otoka se je začel. Dober mesec prej je letalstvo z modnim bombardiranjem prisililo k vdaji posadko na italijanskem otoku Pantellerii, dan zatem pa še na Lampedusi. Tako je bil Sicilski kanal prost.
Zavezniško akcijo je vodil Harold Aleksander kot pooblaščenec generala Eisenhovverja. Zaradi pomanjkanja enot in opreme se je odločil za izkrcanje na manjšem področju južno od Siracuse, kakih sto-petdeset kilometrov v širino, do Licate. Največje tveganje je pomenila omejena možnost oskrbovanja v globino. Zato so padalske enote dan pred izkrcanjem pripravile, to je blokirale nekatera vozlišča nasprotnikovih enot. Resnici na ljubo je treba povedati, da je izkrcanje uspelo nenavadno hitro in zavezniki so brez posebnega odpora napredovali v notranjost otoka.
Ključna točka, kjer se je odločalo o uspehu akcije, je bila Catania ob Messinski ožini. Tu se je britanska 8. armada pod vodstvom Montgomerija soočila z dvema nemškima divizijama. Z izdatno pomočjo Američanov in letalstva so Angleži prisilili Nemce k umiku. Cez Messinsko ožino se je uspelo umakniti približno 40 tisoč mož z veliko opreme.
17. avgusta so zavezniki vkorakati v Messino in akcija je bila uspešno . končana.
IZLET ZA KONEC TEDNA (2)
Dario Cortese
Bohinjske planine
Prehod mimo planine Krstenica na Velo polje vodi skozi osamljeno gorsko pokrajino, nato pa nas pripelje na bolj obljudene steze Uskovnice, od katerih se ena konča pri Hudičevem mostu
Hoja od Stare Fužine do Vodnikovega doma traja okoli sedem ur (skupni vzpon 1700 m), od Vodnikovega doma prek Uskovnice do Hudičevega mostu štiri do pet ur, postanki niso vračunani. MogoC je sestop s Krstenice v dolino, v tem primeru je tura enodnevna.
Opisana pot je v celoti označena, izbiramo lahko med naslednjimi kartami: Julijske Alpe -Bohinj in Julijske Alpe - Triglav v merilu 1:20.000 (potrebujemo obe), Triglavski narodni park (1:50.000), pred kratkim je izšla še nova karta Triglav (1:25.000).
Podobno mehka in prijetna, kot je bila steza do Laza, je njeno enourno nadaljevanje do planine Krstenica (1655 m), ki je ena izmed redkih še živih bohinjskih planin. Velika kamnita zgradba je sirarna, manjši stanovi pa so danes bolj zanimivi s stališča narodopisja kot pa gospodarsko. Včasih so bili tako kot na Lazu in drugih planinah vsako poletje naseljeni. V vsakem je bival planšar, ki je skrbel za manjšo skupino krav in oddajal mleko v sirarno. Zanimiva in značilna je gradnja stanov, ki stojijo na lesenih stebrih, »kolibah«, tako da je pod stavbo prostor za živino.
Postanek na Krstenici je nujen tudi zaradi razgleda, ki seže od Krna
na zahodu prek Spodnjih Bohinjskih gora z Voglom in Črno prstjo do Ratitovca in Jelovice
na jugu, daleč na vzhodu so Karavanke in Ka-mniško-Savinjske Alpe, bližje sem vrhovi Fužinskih gora. V tej severni smeri drži tudi pot do Jezerskega prevala (1945 m) mimo planine Jezerce, na kateri je počitek vedno prijeten, saj ima studenec z odlično hladno vodo. To je še zadnji vzpon v nekoliko kamnitejši gorski okolici, preden se udobno spustimo na planino pod Mišelj vrhom (1700 m), ki je izrazit primer
umirajočega planšarstva v Bohinju. Planino zarašča alpska kislica, zgradbe so se podrle, le trije stanovi še stojijo in ne služijo več svojemu prvotnemu namenu.
Mimo presihajočega jezera smo kmalu na slikovitem Malem polju, ob katerem gremo na rob Velega polja, ki je znano predvsem po enkratnem pogledu na Triglav. Do pred kratkim je bila na uravnanem svetu 1680 metrov visoko še živa planina Velo po-
lje, danes stoji le sirarna, druge zgradbe se vdajajo času in le redke krave se pasejo med njimi. Zato pa je Vodnikov dom nad Velim poljem pošteno obljuden, saj se tukaj zlivajo množice na Triglav. Ce si za pot ne bomo izbrali ravno vikenda, bo v domu dovolj prostora, zato pa bomo prikrajšani za radosti smrčalnih noči na prenapolnjenih skupnih ležiščih. Vsekakor predstavlja Velo polje zaključek hoje, ki jo brez težav raztegnemo od jutra do večera.
Naslednji dan je na izbiro še zgodnji vzpon na 2275 metrov visoki Tosc ali pa le razgledna prečna steza po njegovih južnih pobočjih na S tudorski preval (1892 m). S tega gre samo še navzdol. 1438 metrov visoka planina Konjšči-ca tako kot prejšnje sodi med bohinjske »visoke« planine, na katerih se pase živina le nekaj tednov v poletju. Kmalu pod njo nas spet sprejme gozd, skozi katerega se spustimo do obširnih pašnikov in številnih pastirskih koč na Uskovnici (1138 m). Kljub še vedno prisotni idiliki
Zgornji del Uskovnice, v ozadju Mišeljski greben
Stan na planini pod Mišelj vrhom sameva (Vse foto: Dario Cortese)
planšarstva je sedanjost planine drugačna: pred štiridesetimi leti se je tukaj poleti paslo skoraj dvesto krav, sedaj naštejemo vsega dva ducata krav, nekaj konj in veliko turistov (ki bi radi videli več krav in kupili več sira ...). Za vse omenjene planine velja, da so le odraz povojnega razvoja, ki je motovilil z industrijo na račun kmetijstva, svoje pa sta dodala še človeški dejavnik in (ne)dostopnost, saj do večine teh planin držijo le pešpoti.
Z Uskovnice nesejo noge navzdol mimo opuščene planine Blatce (880 m) in končno strmo do Hudičevega mostu na Mostnici, od koder tudi do Stare Fužine ni daleC. Minula dva dneva se nam kar naenkrat zazdita kratka in vprašamo se samo: »-Kdaj spet?«
(Konec)
Jezero pri Mišelj planini, v ozadju Vernar
AVSTRIJA / PARLAMENT
Poslanci izglasovali diskriminacijo dvojezičnih učiteljev
Sprememba delovnega prava
DUNAJ. Zvezni parlament je včeraj sprejel novelizacijo zakona o delovnem pravu učiteljev. S tem je bilo uveljavljeno od SPO in ČVP predlagano zmanjšanje učne obveznosti učiteljev na ljudskih šolah za eno uro. Ker tedenske ure dijakov o-stanejo enake, bodo učitelji po tej spremembi za svoje dosedanje delo prejeli letno okoli 15.000 Šilingov več plače.
Za dvojezične učitelje zmanjšanje učne obveznosti - kljub izrecnim zahtevam prizadetih - ni bilo predvideno. Parlament s tem uveljavlja delovnopravno in tudi dohodkovno neenakost na račun dvojezičnih učiteljev. Zoper to medite v so poprej protestirali dvojezični učitelji ter poli-
tične organizacije koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Sprememba velja od jeseni. Manjšinska referentka Zelenih Terezija Stojšič, ki je od vsega začetka nasprotovala poslabšanju položaja dvojezičnih učiteljev, je zadevo po včerajšnjem glasovanju označila kot »zasramovanje angažmaja dvojezičnih učiteljev«, ki je v jasnem nasprotju s siceršnjim koroškim in gradiščanskim uradnim izpostavljanjem vzornosti in pomembnosti dvojezičnega šolstva.
Zelena mandatarka je v zvezi s to diskriminacijo dvojezičnih učiteljev napovedala parlamentarno interpelacijo, naslovljeno na ministra za šolstvo Scholtena.
VELIKOVEC / ŠOLA
Zaključna prireditev strokovne kmetijske šole
VELIKOVEC - Strokovna kmetijska-gospo-dinjska šola slovenskih šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu je ob zaključku šolskega leta izvedla že običajno proslavo.
V	pritličju in prvem nadstropju zavoda so bili razstavljeni različni rokodelski izdelki ter obleke, ki so jih sešile in naredile gojenke pod strokovnim vodstvom učiteljev. Kot vsako leto so bile tudi letos kuhinjske dobrote kaj hitro razprodane.
V	dvorani zavoda pa je bila slavnostna priredi-
tev, ki so je oblikovale gojenke. Poleg pesmi so naštudirale tudi igro »Priložnostni zdravnik«. Med številnimi obiskovalci so bili velikovški Zupan Josef Blaschitz, škofijski kancler Mihael Krištof ter vidni zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Slavnostni govornik je bil pliberški mestni svetnik Fric Kumer. Ravnateljica šole, sestra Melodija Arneitz, je z učnim uspehom gojenk v preteklem šolskem letu in tudi s prijavami za prihodnje šolsko leto bila zadovoljna.
MILENA SIMIČ
»Če ne bi gojili optimizma, se društvo Ivan Cankar ne bi obdržalo 20 let«
Tamara Deu
DUNAJ - Srečanje Slovencev na Dunaju ob 20-letnici obstoja Kulturnega društva »Ivan Cankar« je potrdilo, da zanimanje za tovrstne prireditve ne bo usahnilo. Okrog 200 Slovencev je z zanimanjem spremljalo kulturni program, katerega so popestrili Slovenski pevski zbor in Slovenski tamburaski ansambel, oba z Dunaja, kabaret Toneta Fornezzija - Tofa, ter skupini »12. nasprotje« in Minke Veselic. Največja atrakcija večera sta bila mlada plesalca, letošnja državna mladinska prvaka v latinsko-ameriških plesih, Spela Dolinar in Mladen CvjetiCanin, ki sta v dvorani hotela Penta izvedla vrhunski plesni spektakel.
Kulturno društvo »Ivan Cankar«, lahko trdimo, je tako ena osnovnih celic slovenstva na Dunaju; druge so še Slovenski pastoralni center, Klub slovenskih študentk in študentov in na novo prebujeni Slovenski kulturni center Korotan. Pobudnik in ustanovitelj društva »Ivan Cakar« je bil Franc Sever, ki je postal tudi njegov prvi predsednik, vse do leta 1980, ko ga je nasledil inž. Marjan Pirc. Kmalu zatem je predsedniško dolžnost prevzela prof. Helena Megušar. V tem Času se ustanovi pevski zbor in folklorna skupina, razvila se je tudi lutkovna skupina. Krčevito se porojeva tudi mladinska dramska skupina, katere življenje žal kmalu presahne. Društvo - tako se zdi - se zdaj, na čelu s predsednico Mileno Simič, ponovno prebuja z vso močjo, toda problemi ostajajo.
Gospa Milena Simič, Vi kot predsednica društva »Ivan Cankar« ste še posebej seznanjena s problematiko le-tega. Kakšni so pogoji za delovanje društva na Dunaju in kako bi jih lahko ocenili?
Milena Simič: Pogoji za delovanje društva »Ivan Cankar« so na žalost slabi. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev, bolje rečeno, rednega vira finansiranja sploh nimamo, nas tarejo tudi prostorske težave.
Trenutno se moramo zaradi obnove študentskega doma Korotan, kjer smo imeli do sedaj prostore, seliti v manjše. Tu nam je na srečo veliko pomagal Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju in nam ponudil majhno sobo v svojih prostorih. Drugače pa seveda ne razpolagamo niti z najosnovnejšimi sredstvi za obveščanje ljudi, kot na primer s telefonom, pisalnim in kopirnim strojem, da ne govorimo o računalnikih. Skratka razmere so res slabe. Samo še entuziazmu nekaterih članov še imamo zahvaliti, da uspevamo na primer obveščati o naših pripreditvah okoli 2500 dunajskih Slovencev.
Ali menite, da je delovanje
društva v sedanjem okviru -prirejanje gala večerov ob obletnicah, kot je današnji, proslav ob kulturnih praznikih in navsezadnje prirejanje piknikov, izletov in veselic -, torej predvsem v okviru združevanja in druženja Slovencev na Dunaju, zadostno?
Milena Simič: Delovanje društva v tem ožjem okviru je vsekakor pravilno in hvale vredno, vendar menim, da bi moralo društvo »Ivan Cankar« svojo dejavnost razširiti tudi na druga področja. Recimo svetovalne službe vseh vrst, kakršnokoli pomoč v obliki, ki ga lahko nudi te vrste društvo. Na primer, področje pravnega svetovanja v Avstriji je za Slovence izrednega pomena, saj je vsak, ki je prišel v Avstrijo, ne spozna na svoje pravice in dolžnosti v tuji deželi. Velika večina Slovencev na Dunaju in iz njegove okolice, ki živijo tu že vrsto let, še vedno nekega dne npr. ostane brez službe
in ne ve kam in kako. V takem primeru bi jim seveda naša svetovalna služba lahko pomagala.
Toda, če govorimo o Slovencih, ki že vrsto let delajo tu, ah niso potem ti Slovenci že integrirani, lahko bi celo rekli, da so si verjetno tudi že pridobili avstrijsko državljanstvo?
Milena Simič: Kljub temu se v veliki večini ne poznajo pravnega sistema države v kateri živijo pet, deset ali 20 let. Zavedati se namreč moramo, da govorimo o preprostih ljudeh, ne pa o slovenski inteligenci. Ti ljudje so še vedno potrebni pomoči, predvsem pa so kakorkoli že pogledamo -Slovenci.
Ce bi ustanovili npr. svetovalno dejavnost takšne vrste, kaj bi to pomenilo?
Milena Simič: To bi pomenilo nastavitev strokovne osebe ali pa vsaj pridobitev prostora, kjer bi se ta dejavnost izvrševala, kratko in jedrnato: potrebna bi bila sveža finančna sredstva in seveda tudi viri le-teh.
Ali menite, da bi morala država Slovenija finančno pomagati slovenskemu kulturnemu društvu »Ivan Cankar«?
Milena Simič: Takole je. Po svetu je raztresenih, mislim, da več kot 200 raznovrstnih slovenskih društev. Predstavljajte si, da vsa ta društva financira država Slovenija... -vseh verjetno ne morejo podpreti.
Kakšni so vaši načrti za bodočnost?
Milena Simič: Nadaljevati zastavljeno pot društva in mogoče uresničiti nekaj teh morda utopističnih idej, ki jih gojimo.
Ostajate torej optimistični?
Milena Simič: Vsekakor. Ce ne bi gojili optimizma, se društvo ne biobdržalo 20 let!
AVSTRIJA / AGRARNI IZVOZI
So res izvažali s slinavko okuženo živino na Poljsko?
Organi ES domnevajo lažno deklariranje
Igor Schellander
DUNAJ - »Sesam odpri se« - po tem motu, znanem iz priljubljene orientalske pripovedke, je očitno cela vrsta avstrijskih privatnih in tudi zadružniških izvoznikov živine kar nekaj časa zlorabljala sistem avstrijskih subvencij za izvoz. Na rep in glavo goveda iz dokumentirane kvalitetne reje agrarno ministrstvo plača do 8000 šilingov.
Nizozemske oblasti so že v aprilu zasegle nad 50 komadov živine zaradi suma slinavke. Ugotovili so, da so je živina bila uvožena iz Avstrije z lažno ali celo manjkajočo deklaracijo o izvoru.
Nadaljnje raziskave so pokazale, da je večji del okoli 3000 do aprila 1992 iz Avstrije uvoženih goved poginil. Organi Evropske skupnosti zdaj domnevajo, da so preko Avstrije bila v prostor Evropske skupnosti prodana poljska goveda, za katera velja že nekaj časa (zaradi suma slinavke) prepoved uvoza.
Avstrijsko agrarno ministrstvo po dveh tednih potrjuje afero in domneva, da je pri razdaji subvencij bilo po »olajšano« za 20 milijonov šilingov. Finančno ministrstvo pa poroča o anonimnih ovadbah proti vrsti izvoznikov in živinorejskih združenj. Agrarni minister Fischler je zdaj napovedal ostrejši nadzor izvozov in razčiščevanje afere. Vendar
zaenkrat pri agrarnem ministrstvu skrivnosti pri avstrijski inačici pripovedke »Ali Baba in 40 razbojnikov« še niso znali razrešiti.
Kljub jasnim indicom o lažno deklarirani živini minister za agrarne zadeve namreč ne ve povedati, od kod naj bi se ta vzela: kajti po podatkih ministrstva v omejenem času iz Poljske v Avstrijo ni bilo uvoženo niti eno govedo ...
Ze leta 1981 je neki dunajski mesečnik razkril afero, ki je zaposlovala avstrijske medije in sodišče pod psevdonimom »mesarska mafija«.
Takrat so nekateri avstrijski podjetniki z lažnimi papirji in deklaracijami uvažali v Avstrijo kvalitetno manj vredno goveje ali celo eksotično divjačinsko meso, ki se je po raznih procedurah spremenilo v kvalitetno domače ali izvozno meso. Med drugim je ostalo takrat neznano, kam je izginilo 93 ton mesa indijskih bivolov.
Spričo okoliščine, da je kratko pred tem prav iz Indije bila »uvožena« v Avstrijo slinavka, je afera skupaj s konkretnimi očitki neupravičenega prejemanja uvoznih in izvoznih subvencij, podkupljanja uradnikov, veterinarjev in carinikov dobila dramatične razsežnosti. Tudi takrat so pri razkrivanju nerodnosti sodelovali holandski preiskovalni organi.
Petek, 9. julija 1993
VREME -
ZANIMIVOSTI -
NOVICE
EVROPA/JU2NA POLOVICA SONČNO ALPE JADRAN / SONČNO, V ALPAH NEVIHTE
Vremenska slika
Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Zahodno Evropo je dosegla hladna fronta, ki bo na vreme pri nas predvidoma vplivala v nedeljo. V višinah, danes k nam, z jugozahodnimi vetrovi še priteka topel, vendar bolj vlažen zrak.
C A

anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% f pod 5
4* **
10-30%	5-10
*** ***
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	12/24
TRST....... 18/25
CELOVEC.......	11/20
BRNIK..... 10/23
MARIBOR......	15/22
CELJE...... 12/23
NOVO MESTO...	12/23
NOVA GORICA..	15/22
MUR. SOBOTA..	15/22
PORTOROŽ.....	17/23
POSTOJNA.....	9/22
ILIRSKA BISTRICA.	8/21
KOČEVJE......	9/22
CRNOMEU.......-	11/24
SLOV. GRADEC..	10/22
BOVEC........	12/22
RATEČE.......	9/21
VOGEL.........-	9/12
KREDARICA.....	1/7
VIDEM....... -/25
GRADEC........	16/22
MONOŠTER......	15/20
ZAGREB........	15/23
REKA....... 19/25
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... 9/-
STOCKHOLM.....	9/19
K0BENHAVN.....	9/-
MOSKVA........	9/-
BERLIN........... 10/17
VARŠAVA.......	91-
LONDON........	13/23
AMSTERDAM.....	10/17
BRUSELJ.......... 11/20
PARIZ............ 10/24
DUNAJ............ 13/20
MONCHEN.......	12/-
ZuRICH............ 9/22
ŽENEVA........... 11/23
RIM.............. 19/29
MILAN............ 17/25
BEOGRAD.......	11/17
BARCELONA.....	16/26
ISTAMBUL......	22/33
MADRID........	17/33
LIZBONA.......... 17/29
ATENE............ 24/33
TUNIS............ 19/31
MALTA............ 22/29
KAIRO............ 24/36
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.21 in zašlo ob 20.53. Dan bo dolg 15 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 23.14 in zašla ob 11.05.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Ribe, elementa vode. Sejete lahko zimsko solato, nabirate in sušite zdravilne zeli ter začimbe in kisate zgodnje zelje.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Jezera: Blejsko 21 “C, Bohinjsko 21°C.
Jadransko morje: Portorož NP, Koper 22,5<>C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 20,9°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 23°C, Vis 22,3°C, Opatija NP, Bar NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 17°C, Sava (Radovljica) 13°C, Sava (Šentjakob) 15,6°C, Sava (Radeče) NP, Savinja (Laško) 15,2°C, Ljubljanica (Moste) 17,1°C, Bistrica (Sodražicaj 13,6°C, Sora (Suha) 15,4°C, Iška 12,7°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.47 najnižje -41 cm, ob 13.49 najvisje 34 cm, ob 19.57 najnižje -9 cm in ob 0.46 najvisje 11 cm.
Jutri: ob 7.08 najnižje -33, ob 14.23 najvišje 32, ob 21.06 najnižje-9.
Slovenija: Sončno bo, proti Sosednje pokrajine: večeru bodo v gorskem V sosednjih pokrajinah bo svetu posamezne nevihte, prevladovalo sonCno vreme, Pihal bo jugozahodni veter, v Alpah bodo popoldne po-Najvišje dnevne temperatu-	samezne nevihte,
rebodo od 23 do 28°C.
V	Sloveniji:	Obeti: Poslabšanje s pa-
V	soboto ho še Večinoma davinami bo v nedeljo
sončno in vroče. Popoldne dopoldne zajelo zaho-bodo predvsem v gorskem dno Slovenijo, popoldne svetu posamezne nevihte.	pa tudi vzhodne kraje.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet po notranjosti države kakor tudi preko vseh mejnih prehodov poteka tekoCe in brez zastojev.
_______RASTLINE__
Peronospora na vinski trti
Ana Zust
Peronospora (Pla-smopora viticola) je najbolj razširjena in nevarna glivična bolezen vinske trte. Sirjenje te bolezni je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. Napada liste, socvetja, grozdne jagode in mladike, še posebej pa rastne vršičke, ki zaradi bujne rasti pogosto ostanejo nezaščiteni z zaščitnimi sredstvi. Najbolj nevarne so okužbe v juniju in v prvi polovici julija, to je od začetka cvetenja pa vse do takrat, ko grozdne jagode zrastejo približno do debeline graha.
Spomladi je prva okužba mogoča potem, ko trta razvije prve lističe. Gliva prezimi v odpadlem listju v obliki zimskih trosov. Ti vzkalijo, ko temperatura tal preseže 8° C in je srednja dnevna temperatura zraka višja od 11° C.
Za kalitev zimskih trosov morajo biti tla zasičena z vodo, kar omogočijo dva ali trije dnevi deževnega vremena z vsaj desetimi litri dežja na kvadratni meter. Okužba uspe, ko skozi reže v liste ali druge zelene dele rastline prodrejo bolezenske klice. To se zgodi le, če je listje
mokro. Na listih se čez določen čas pojavijo prvi znaki bolezni, v obliki peg, ki spominjajo na oljne madeže. Na spodnji strani lista pa zrastejo bele plesnive prevleke, ki nosijo poletne trose.
Poletni trosonosci se razvijejo le ponoči, najhitreje pri temperaturi zraka od 17 do 21° C in pri relativni vlagi med 90 in 100 odstotki. Poletni trosi povzročijo nadaljnje sekundarne okužbe ta-
koj, ko padejo na nezaščiten in moker list. Cas od okužbe do prvih znakov bolezni je odvisen od temperature zraka. Traja lahko 4 do 13 dni, možna so tudi manjša odstopanja. V enem rastnem obdobju se pojavi več rodov letnih trosov, več jih je v vlažnih in toplih poletjih. V slovenskih vinorodnih okoliših se lahko v posameznih letih pojavi 10 do 15 rodov letnih spor.
(	X
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204: Delo in samo delo vas zanima v tem trenutku. S svojimi idejami želite doseči uspeh in osvojiti svet. Pa veliko sreče!
M
BIK 21-4/205: Želite si zdravo življenje in veliko rekreacije, a kaj, ko za to nikoli ni pravega časa. Morda pa so to samo besede in nekje globoko v sebi skrivate le željo po uživanju.
DVOJČKA 21-5/21-6: Pohvale na poslovnem področju kar dežujejo, vas pa vodi samo slepa želja po tem, da ste najboljši. Sprijazniti se boste morali z dejstvom, da tudi za vami prihajajo
RAK 22-6/22-7: Vedno znova se spotikate na najbolj občutljivih področjih v svojem življenju. Prav je, da iščete svoje notranje motive, vendar vedite, da vsega ne boste našli sami.
LEV 23-7/23-8: Morda je tudi za vas spet napočil čas, da naredite nekaj za zdravo telo -šport, sprehodi, rekreacija ... Pa nikar ne recite, da nimate časa, saj je Cas počitnic.
DEVICA 24-8/22* Enkrat si želite tako, drugič drugače. In kako naj vaša okolica ve, kaj vam v določenem trenutku najbolj ustreza? Saj se vendar ves svet ne vrti le okoli vas.
TEHTNICA 23-9/22-10: Kar bi vam danes lahko uspelo, bo Se dolgo povsem upravičeno izzivalo zavist Prisluhnite Starejši osebi, saj govori po svojih izkušnjah
ŠKORPIJON 23-10/22-11: Prav zdaj ste si dokončno zadali nalogo, da sfe za nekaj časa posvetite samo ožji družini. Motivi so vam jasni, zato se znancu ne pustite izzivati.
STRELEC 23-11/21-12: V takšni zmešnjavi nihče ne more delati, Čeprav ste se zelo trudili, je jasno, da so vaSe organizacijske sposobnosti na psu, zato prepustite vodilno vlogo drugim.
KOZOROG 22-12/20-1: V najboljši telesni formi ste pripravljeni za napad. Zakaj potem nič ne naredite? Naj vam ne bo nerodno zaradi negativnega odgovora, vse je le izziv.
VODNAR 21-1 /19-2: Ce želite mimo spati, je čas, da se sprijaznite z manjšimi neprijetnostmi. Ce boste zadevo prelagali, se pripravite na hujše posledice.
RIBI 20-2/203: Uredili ste si življenje na samosvoj način in zdaj mislite, da boste lahko tako nadaljevali. Pa ne bo šlo, saj vam bodo okoliščine dokazale, da marate biti bolj prilagodljivi.
MEHIKA / 19 MRTVIH, DESETTISOCl BREZ STREHE NAD GLAVO, OGROMNA MATERIALNA ŠKODA
Vetrovi so prizadeli zahodno obalo severno odAcapulco - Neurja že dva tedna
Razdejanje, ki ga je orkan Calvin pustil za seboj (Telefoto AR)
ACAPULCO - Hud orkan s Pacifika je v sredo pustošil po zahodni obali Mehike. Umrlo je 19 oseb, deset tisoči pa so morali od doma.
Po podatkih meteorološke službe so pričakovali, da bo orkan Calvin začel divjati v sredo ponoči v obalnem mestecu Puerto Vallarta, vendar je dosegel kopno že v torek ponoči, nekje severno od Acapul-ca, saj se je pomikal s hitrostjo 165 kilometrov na uro, posamezni sunki vetra pa so presegli hitrost 190 kilometrov na uro. Po južni in osrednji Mehiki so že več kot dva tedna razsajale tropske nevihte, tako da je orkan vremenske razmere Se poslabšal. Salvador Mu-salem, tiskovni predstavnik notranjega ministrstva, je izjavil, da so zaradi pa-
davin reke poplavile številna naselja.
V torek ponoči so tri osebe umrle v bližini Aca-pulca, zdaleč največ škode pa je bilo v jugovzhodni Mehiki. Istega dne je šest ljudi umrlo v Veracruzu, ko je reka Actopan odplavila neki taxi, prejšnjega dne pa je utonilo devet oseb. Ponoči je umrl tudi neki mož v Oaxaci. Približno 20 tisoč je brezdomcev, ker je področje preplavilo 19 rek in ne kaže da bi povodenj kmalu prenehala.
Na zahodni obali so pristanišče in letališče v Manzanillu zaprli, ko je orkan Calvin dosegel mesto. Vremenoslovci so napovedali, da se bo orkan ošibil, ko bo dosegel nekoliko hladnejši Kalifornijski zaliv.
ZDA
500 milj
Mehiški
zaliv
Potosi ICiudad Manzanillo • \Mexico
CALVIN
Lazaro
Cardenas
Tihi ocean
AD/Pcrl Fnv
Smer orkana Calvin ob zahodni obali Mehike severno od Acapulca. Orkan je med drugim otežkočil plovbo. Nekaj ladij je nasedlo,. (Telefoto AR)
ZDA / VISOKI DOBITKI MIKAJO AMERIČANE
BRAZILIJA / POLEMIKA
Prava loterijska mdica
NEW YORK - Možnosti, da bi se sanje uresničile, so bile zares zelo majhne, skoraj nihče pa tega ni vzel resno v poštev; več kot polovica Američanov je pred televizijskimi zasloni čakala na žrebanje loterije “Power-ball“, na kateri je prvi dobitek znašal kar 100 milijonov dolarjev, kar je tudi za bogato državo res izjemna vsota. V zadnjih urah so se pred trgovinami nabrale dolge vrste ljudi, ki so kljub veliki vročini že-lelili še v zadnjem trenutku kupiti listek lote-
rije, ki bi, v kolikor bi prejeli enega od dobitkov, prav gotovo spremenil njihovo življenje. V Washingto-nu so prodali okrog 3.100 listkov na minuto, kar je desetkrat več kot ob “navadnih" loterijah. Razlog je zelo preprost: glavna nagrada je bila namreč znatno bogatejša. V nagradni sklad je namreč prispevalo 14 zveznih držav in sicer Delavva-re, Idaho, Indiana, Iowa, Kansas, Ken-tucky, Minnesota, Mis-souri, Montana, Oregon, Rhode Island, Juž-
na Dakota, Zahodna Virginia in Wisconsin.
Ljudje so bili dobesedno obsedeni ob sicer majhni možnosti tako visokega “zaslužka". V zveznih državah Minnesota, Indiana in Idaho, kjer so prodali 14 milijonov listkov od skupnih 55, so po televizijskih ekranih opozarjali prebivalstvo, da bi ne “zapravljalo" tako velikih vsot denarja, ker se bo sreča “nasmehnila" le maloštevilnim. Pravila loterije so dokaj enostavna: vsakdo lahko izbere pet številk od skupnih 45,
šesto pa iz nadaljnjih 45. Izžrebana je bila kombinacija številk 4, 8, 19, 26 in 41. Zmagovalec pa je doma iz Wi-sconsina.
Na dosedanjih loterijah se je z žrebom uresničilo le 65 odstotkov možnih kombinacij. Zgodi se namreč lahko, da na loteriji ne izžrebajo zmagovalca, kar pomeni, da se v teh primerih nagradni sklad poveča in pred dvema letoma je enkrat dosegel absolutni rekord 118 milijonov dolarjev, ki jih je zmagal neznani srečnež iz Kalifornije.
Neposredni prenos samomora
Stotidoči gledalcev prisostvovali skoku 16-letnego dekleta
RIO DE JANEIRO -
Neka brazilska televizijska informativna oddaja, znana po tem, da pogosto kaže nasilne prizore, je v državi izzvala polemiko, ko je predvajala posnetek samomora neke pubertetnice.
Producenti silno priljubljene informativne oddaje »Aqui Agora« (Tukaj, sedaj) so vztrajali pri svoji odločitvi, da na televiziji pokažejo pretresljive posnetke samomora. _
V ponedeljek zvečer je 720 tisoč gospodinjstev » na svojih zaslonih gledalo, kako je 16-letno dekle
skočilo z nakupovalnega centra v središču Sao Paula. Televizijska ekipa ji je sledila do bolnišnice, kjer je mladoletnica umrla.
Marcos Wilson, direktor za notranje dogodke na televizijski mreži SBT, je dejal, da je mreža že snemala pet poskusov samomora, ki so se srečno izšli. Tokrat je ekipa prispela z gasilci na prizorišče eno minuto pred tragičnim dejanjem.
»Predvajamo vsakovrstne dogodke tako, kot se v resnici odvijajo, naj so Se tako pretresljivi,« je Se izjavil Wilson. Preden bi
samomor predvajala, je televizijska postaja opozorila, da posnetki niso primerni za otroke in je publika dejansko upadla, dvignila pa se je, ko so kazali prizore v bolnišnici.
V zadnjih dveh letih je »Aqui Agora« ustvarila nov tip televizijske informativne oddaje v Braziliji.
Pogosto emotivni novinarji spremljajo policiste in gasilce na delo in snemajo vse, od družinskih zdrah do žrtev avtobusnih nesreč. Približno 40-60 odstotkov oddaje je posvečenih policijskim primerom.