Leto XXV Ljubljana, november 1983 štev. 306 Kaj nas čaka v prihodnje? Leto 1984 bo še težje ■ l,.)' Gradisu je angažiranost pri-. 'Z.no *.8ka kot v drugih gradbenih podjetjih. Za leto 1984 predvide-Vrn'Q’ da se bo obsežnost del, to je 1 n,e ,Post proizvodnje povečala za mK»[l 24 % i„ naj bi znašala okoli 13 m%trd dinarjev. n- ■; rhet*v'devamo, da bodo cene S|;sih Moritev in izdelkov rasle poča-cene (materialnih) stro-je°iV'/'at0 se bo naša uspešnost, to pr .dck povečal v manjši meri; ho uV'devamo 4 milijarde do-p ^ i 3 'n "jegov porast za 19%, kar ,javlja realno manj kot v letu lrJX''lsle obveznosti bodo rasle hi-[vfkot dohodek iz dveh razlogov. ez obresti se bo povečal in se pri- bližal polovičnemu deležu vseh obveznosti. Relativno bodo večje tudi tiste obveznosti, ki imajo značaj stalnih stroškov. Osebni dohodki bodo imeli približno enako dinamiko kot dohodek oziroma družbeni proizvod. Na podlagi določi gradisovih srednjeročnih planskih dokumentov'in našega gospodarnega razporejanja dohodka v preteklih letih, bomo v letu 1984 predvidoma obdržali delilno razmerje iz preteklega leta. Pri tem pa bo delež akumulacije v dohodku predvidoma še vedno višji kot v poprečju v gradbeništvu Slovenije. Naši osebni dohodki naj bi v letu 1984 dosegli nivo povprečnih oseb- nih dohodkov gradbeništva v Sloveniji in bodo znašali predvidoma blizu 20.000 din na mesec. To bomo zmogli, če 'bomo povečali produktivnost za 4 %. Za ta cilj bomo morali bolje delati in sicer na račun boljše organizacije in tehnologije, na račun ustreznejšega nagrajevanja in na koncu tudi ostrejše in zavestne delovne discipline. Število zaposlenih naj bi ostalo enako, to je okoli 7.100 delavcev. Pri tem se računa,.da bomo imeli v domovini 300 delavcev ali 5 % manj, v tujini pa prav toliko delavcev ali blizu 40% več. Taka usmerjenost na investicijska dela v tujini nam bo omogočila, da izidemo iz investicijske krize v. naši domovini, ki bo trajala bržčas še nekaj let, kar najmanj oslabljeni. V poslovni politiki za leto 1984 in ukrepih za njeno izvajanje bomo v še večji meri kot letos krepili skupna prizadevanja, pa najsi bodo na po- Sovjetska delegacija obiskala Gradis dročju kadrov z večjo mobilnostjo delavcev,‘na področju financ, ki še niso v celoti koncentrirane, na področju skupne nabavne politike osnovnih materialov in težjih strojev, kakor tudi na področju vodenja delovne organizacije kot celote. Združevanju pameti, delovnih in denarnih sredstev se bomo sčasoma navadili tudi v okoljih, kjer danes še nismo povsem prepričani v njihovo nujnost — največkrat zaradi tega, ker v preteklosti taka prizadevanja niso bila tolikanj nujna in ker se radi sklicujemo na nekatere slabe poslovne odločitve v preteklosti. Vse bolj gremo v čase, ko naj bi GRADIS pokazal svojo veličino, ki je najprej in predvsem v njegovih kadrih. Težke čase bo Gradis uspešno prestal na čelu s svojimi vitezi dela in razuma, če bo hkrati vključil v skupna prizadevanja tudi male viteze. Prav zares. Stane Uhan Vi 'U ls so 2. novembra obiskali člani sovjetske delovne skupine za področje gradbeništva, ki deluje v okviru mešate p(| i Koslovansko-sovjctskega komiteja za ekonomsko in znanstveno tehnično sodelovanje. Z vodstvom Gradisa so Sr. rri»li 0 mo^nos,'h sodelovanja Gradisa pri gradnji objektov v Sovjetski Zvezi. Obe strani sta izrazili veliko livtle v|ie"ost, da bi se Gradjs pojavil na sovjetskem tržišču s svojo gradbeno opera tivo,Jiot tudi s programom grad-W£j.in S,r°*CV za Krat**H‘n'*,v0- Člani sovjetske delegacije, so si ogledali tudi nelratere večje objekte, ki jih je Besedilo in slika: Cveto Pavlin Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem Gradisa in poslovnim partnerjem družbenopolitične organizacije vodstvo delovne organizacije delavski svet delovne organizacije In uredništvo Gradisovega vestnika V tozdu GE Celje so podelili nagrade in priznanja Kot je to navada že vrsto let, podeljujejo v nekaterih naših temeljnih organizacijah nagrade in priznanja najboljšim delavcem. V tozdu (IH Celje so priznanja podelili Ib. oktobra na" krajši slovesnosti v njihovem samskem domu na Spodnji Hudinji. I ozuove nagrade so prejeli štirje delavci in sicer: 1. Gojko Brkič, rojen 3. h. 1943 v Bosanskem novem. V Gradisu se je zaposlil kot NK delavec leta 19b(). Že naslednje leto si je preko Centra za izobraževanje p-idobil polkvali-fi kači jo. letaj 975 pa je opravil tečaj za KV zidarja. Delal je v Laškem, na I H Šoštanj, v Braslovčah in Žalcu, sedaj pa dela na gradbišču trgovine v Preboldu. 2. Milovan Dragomirovic, rojen 22.12. 1950 vSrbcu. V Gradis je pri šel leta 1908 kot gradbeni delavec. Leta 1970 je, uspešno opravil tečaj za KV lesarja. Tozd ga je kot dobrega in marljivega delavca poslal leta 1975 v delovodsko šolo. Po uspešno končani šoli je delal na stanovanjski gradnji Nove Jarše v Ljubljani in na Hudinji v Celju. Kot specialist za dela z NOE opaži je letos prevzel dela gradbenega delovodje na gradbišču v I it oveni Velenju. ' 3. Dragutin Medlobi. rojen v Ča- kovcu 9. 10. 1945. leta. V tozdu se je zaposlil leta I9(>9 kot gradbeni delavec. Leta 1970 je opravil tečaj za PU zidarja, leto pozneje pa je pridobil kvalifikacijo KV tesarja. Kot prizadevnega in sposobnega delavca ga je tozd poslal v teča j za V K tesarja. Vsekozi je delal’ na gradbiščih v Šaleški dolini. Gradil je večnamensko halo v Titovem Velenju, ESO Velenje, Preloge. Sedaj dela kot delovodja 11. na gradbišču TE Šoštanj. 4. Zaim Subašic se je rodil 14.4. 19b4. leta v Gračanici. Pred devetimi leti se je zaposlil v Gradisu kot KV tesar. Delal je na gradbiščih TE Hladilnik, Vulkanizacija, Elektro in Vojna pošta. Sedaj pa gradi novi del bolnice v Celju. Njegovo delo vseskozi odlikuje vestnost in marljivost. Poleg nagrad je bilo podeljeno tudi osem priznanj posebno prizadevnim delavcem. Priznanja so dobili: Ivan Krn jak, Ranko Karan, Dušan Džukanovie, Josip Purie, I7msud Hukanovie, Blaž Mandič, Stanislav Sire in Slavko Ignjič. Na predlog tehnično-obračunske službe je komisija za gospodarjenje podelila diplomo tozda GE Celje najboljši delovni enoti. Diplomo je prejela enota - stanovanjski objekt E Spodnja Hudinja v Celju. Podelitev diplome je bila utemeljena tudi z naslednjimi argumenti: gradbišče in skladišče sta zadovoljivo urejena, prehrana in prebivališče siti vzorno urejeni, povprečno doseganje skorda je. M 2,91 odstotkov, dobra organizacija dela omogoča, da poteka gradnja delno tudi pred planom; uspešnost varstva pri delu je zadovoljiva itd. Ntt koncu so bile podeljene tudi nagrade delovnim jubilantom, to je tistim s skupno delovno dobo 10, 20 in .30 let. Besedilo in slika: Cveto Pavlin Tozdove nagrade v Celju sta podeljevala direktor tov. Albert Praprotnik in predsednik DS Franjo Gjerkeš Predstavljamo vam - v Marijan Štefan — novi ; direktor tozda GE Koper: S I. oktobrom smo v našem tozdu GE Koper dobili novega direktorja tovariša Marijana Štefana, ki je na tem odgovornem mestu zamenjal dosedanjega direktorja tovariša Franca Plazarja. V osebni izkaznici tov. Štefana je zapisano, da se je rocjil 25. marca 1942. leta v Zarečju, občina Ilirska ' Bistrica. Po končani gradbeni fakulteti sc je zaposlil v Komunalno stanovanjskem podjetju Ilirska Bistrica kot tehnični vodja. Poleg delovnih nalog v delovni organizaciji je opravljal še številne funkcije na občini, bil je predsednik komisije za urbanizem, član občinske zbornice za stanovanjsko in komunalno gradnjo, član IO območne skupnosti Koper, član občinskega komite ja za ekonomske dejavnosti ter zelo aktiven družbenopolitični delavec. »Leta 1975 sem zapustil Ilirsko Bistrico in prišel v SGP Primorje tozd Postojna kot tehnični pomočnik direktorja,« je dejal v najinem pogovoru tov. Marijan Štefan in dodal: »Največ sem delal na stanovanjskih gradnjah in nekoliko manj na nizkih gradnjah. V Postojni sem dobil tudi odločbo, da sem imenovan za prisilnega upravitelja v SGP Primorje tozd Koper. To je bila odgovorna in težkanaloga, katero sem uspešno opravil. V Gradis tozd GE Koper sem pri- šel leta 198(1, vendar v tozdu nisem dolgo ostal, saj s'cm bil med tem časom imenovan za tehničnega vodjo skupnih služb sisa materialne proizvodnje stanovanjsko-ko- munalna in zemljiška skupnost. Po dveh letih sem sedaj ponovno v Gradisu.« Kakšen pristop boste izbrali pri svojem delu in kaj pričakujete v bodoče? »Zavedam se, da so v današnji težki gospodarski situaciji direktorska delovna mesta izredno nehvaležna, saj so izpostavljena na vseh ravneh. Kot direktor sc bom trudil, skupaj s svojimi sodelavci pridobiti čim več dela za tozd, seveda pod ugodnimi finančnimi pogoji, saj bomo morali ravno financam posvečati veliko več pozornosti. Prosperiteta našega tozda je vosredno povezana- z razvoj .uke Koper, vendar je takšna one ^ acija kaj hitro lahko dvorezen n’^ s taj v današnjih negotovih c»- j tihče ne more garantirati, da se . j Luka razvijala tudi v bodoče kot j, mirano in s takim tempom kot | tedaj. Zato bomo morali več p°z‘. t * a ■ -a 1 i ■ , I i / l«*l I Ol |31 lil* Bdaj. Zato bomo morali vet p ^ c osti posvečati tudi drugim mvC\), ir je m s katerimi sodelujem0 irjeni s Katerimi sodeluje"" v ekaj let, kot so: Interevropa- H./ r 'ovna skupnost Evroturist ter, k, J t or bo možno, tudi stanovanj. L radnji za trg, saj vemo, da je e .. ^ eno usmerjena stanovanjska g 1 t ja v Kopru slabo zaživela. u Veliko si obetamo tudi od 10 |];|i j iženiring, smatram pa, ua j [ rali in v Istri lahko prodali vet’ ^ s )ah m v Istri lahko prodati vt . jih izdeluje naš tozd OGP *z ^ jjS j me. Naša oprema in tehn°l°- e. Naša oprema in tennvgr ^ ( m omogoča tudi gradnjo ntarn v , leta v Teto postajajo vse za n | jše za navtični turizem.« , j|( ' Na koncu prosim kontenhr -islovanje tozda v prvih (*e t esedh? ■ njii ' »V tozd sem prišel oktobra. ‘ t ne morem dati celovite ocen ^ j ivanja. Devetmesečni obrača , tkazal, da je bilo poslovanje 11 :o slabše, kot v istem obdobja * : | godbe za objekte katere s J •w — . n (H imo so bile sklenjene^ r;)j. Ul I I IX./ IUIV J- ^ id no težkimi pogoji, kar se je vidi iz realizacije. t ;;1 \? 'laniratii celotni prihodek z‘^ jj. t celotni prmvuv- . j,- je leto v višini 386 mihiom^iii- | e v smo dosegli v višini 34 j(T jtv mi.i; , „ ov din. Pri dohodku, clsU'h0,|kl in ostanku čistega do „ti smo pod planiranimi zl’ m|i | i____ _____t: io VIS° .„ . Jvsent zaradi izredno vl^cl>. škov, saj smo v devetih n1C.jnt) skoraj dosegli celoletno p tiranih materialnih slrt>"'[2:0|i°v lerianiiM i šnje leto v višini 276 nu 1,0gn rjev. Sedaj imamo težko1 ‘ lvgustu, ko se je .uspeh poslo-anja Gradisa izražen z dohodkom kgojno uro poslabšal od I 12 di-l()^ev "a pogojno uro v juniju, na dinarje v avgustu to je za 7 od- Sfov. Sledijo tapeti v sep-j ,mru. ko smo dosegli 107 °nodka na pogojno uro. Število delavcev ‘J* obseg opravljenih del z domovini smo imeli v povprečju Poslenih 6.254 delavcev, ki so [\ .Paj opravili K) milijonov ur. ^3 c/Z e*ektivnih ur v vseh urah je bil Ig f’ kar je za 1 odstotek manj kot lavS. ° 'ef°' Število zaposlenih de-0- Cev se je zmanjšalo za 5 %, število avljenih efektivnih ur za 7%. v aP°slcni delavec je letos opravil Povprečju 150 efektivnih ur na djj ec; ^ zadnjih treh mesecih, ko je Zn)e Zaradi ugodnih vremenskih raba r v največjem razmahu, pa je *’vnih nekega vijugavega terena, Pr0 ^ j žitnih pol j, kar nas čaka v prihm i sti. V Fužinah vgradimo v ? bloku, se pravi skoraj na c' mestu, približno 6 tisoč kubikov \ tona in 600 ton armature. g. \ Kaj pa stanovalci? Kupujejo ^ , novanja po katalogu, pretežno n1 , do 60 kv. m. Za vsako velikost novanja smo pripravili po 1,1 zlične "razporeditve prostorov, ^ primer: stanovanje, veliko 45 kv\f je standardno enosobno stanova . Ljudje pa rajši kupujejo tako izve. bo, ki ima sobo ter dva kabine1*' d< poltemno kuhinjo. Skratka, zau"|)jl|i Ijiti se morajo z zelo obremenje in tesnim stanovanjem V sedanji fazi izgradnje na selj»* se uveljavile zahteve višjega s. r|iV| vanjskega standarda v primcfj^-ji ^ že zgrajeno prvo' fazo naselja, ^ standard je dražji, toda pokaZ" ^ ^ je, da finančno ovrednotenj ^ sledi programu oziroma dejan fll, ^ stroškom. Lahko rečemo-tud1 a. ^ gače: program ni vsklajen z ^ ^ beno sprejemljivo ceno stano ^ 0| Ni mi znano, kdo bi lahko j*,^, ^ W * . moral dokazovati skladnost notežje med programom, PP^ir tom in izvedbo. Nekdo s široko * ^ šenostjo in analitično zagnan^, zlasti če se bodo izkazale prC v( izgube. r/v< Naselje Fužine je zahtevm ^ bišče, primerno za sloves ~rLiio začeli graditi predvsem trarne na Dravi in termoelek-tri/nC' ^ei'ko pomanjkanje elek-Dr jC C|tergije v zadnjih letih ter raga elektrika iz elektrarn na mazut nas je prepričala v potrebo gradnje niza manjših elektrarn na Savi in potem tudi na Muri. Sredi leta 1979 je delavski svet Elektrogospodarstva Slovenije (EGS) sprejel investicijski program za gradnjo HE Mavčiče. Temeljni kamen je bil položen 25. aprila 1980. leta. S pripravljalnimi deli pa smo začeli šele koncem leta 1980. Spomladi leta 1981 so bila prekinjena vsa pripravljalna dela, predvsem zaradi pomanjkanja«finančnih sredstev pri investitorju — Savskih elektrarnah. Tako se je gradnja v re- y jeS.l’^anj'fazi gradnje HE Mavčiče potekajo dela v gradbeni jami, iz katere je skopano 60.000 kubikov materiala snici začela z dveletno zamudo. S tem se je spremenil tudi rok za dograditev HE Mavčič. Po prvotnem planu bi morala elektrarna že poskusno obratovati septembra letos, vendar je zaradi že omenjenih finančnih težav investitorja in zaradi dodatnih del ta rok premaknjen, tako da bi naj elektrarna začela poskusno obratovati čez dve leti, to je koncem 1985. leta. Vse to je tudi precej podražilo vodno elektrarno v Mavčičah za dobre 3,8 milijarde dinarjev. Po novem naj bi bila ta elektrarna vredna 5,8 milijarde dinarjev. V prihodnjem letu naj bi bilo zagotovljeno 2,3 milijarde,' zadnje leto gradnje pa še 1,8 milijarde dinarjev. Na gradbišču je sedaj položaj tak, da je gradbena jama od avgusta že zaprta. Doslej so iz gradbene jame izkopali nekaj več kot 60.000 kubikov materiala. Pri tem je treba omeniti, da so se prvotne domneve o izredno ugodnem geološkem sestavu tal na področju gradnje izkazale za preoptimistične, po drugi strani pa je dotok podtalne vode v gradbeno jamo bistveno večji, kot je bilo predvideno in precej ovira delo. Zato je potrebno črpati vodo iz gradbene jame. V sedanji fazi gradnje se črpa od 600 do 800 litrov vode na sekundo, predvideno pa je, da bodo maksimalna črpanja znašala tudi čez 1.500 litrov na sekundo. Da bi tako močno črpanje le omejili, bo treba po dogovoru z investitorji pristopiti k sanaciji najbolj kritičnih mest. Na izkopu sedaj delata Geološki zavod, ki vrta in minira ter naš Strojno prometni obrat, ki dela na izkopu in odvozu materiala. S stroji in prevozi je precej težav, saj se mehanizacija precej pogosto kvari. Več denarja, ki bo namenjen za HE Mavčiče bo za Gradis pomenilo tudi večjo angažiranost na tem objektu. »Že sedaj nam na gradbišču manjka 100 delavcev,« je dejal sektorski vodja gradbišča tov. Ivo Kerš-tinc in dodal: »V špici gradbenih del pa bomo rabili še več delavcev. Bojimo se le, da jih bomo s težavo dobili! Glede na ogromne količine črpane vode bomo morali delati v izmenah vse dni v tednu, saj črpanje vode ne smemo ustaviti, ker bi nam podtalna voda lahko v nekaj dnevih zalila gradbeno jamo, po drugi strani pa je tudi črpanje precej drago. Za delo v izmenah pa rabimo več-delav-cev. Prav slabo in neenakomerno financiranje predstavlja enega večjih problemov. V poletnih in jesenskih časih, ko je bilo vreme ugodno investitor ni imel denarja, da bi mi lahko intenzivno in z večjim številom delavcev delali, sedaj ko je zima pred pragom, pa obljublja, da bo denarja dovolj, mi pa bomo morali v neugodnih zimskih razmerah opraviti veliko dela.« Besedilo in slika: Cveto Pavlin Za Avtomontažo smo zgradili tovarno grelnih naprav ! veJd enim letom, točneje 12. no-jiNbra lani je bila podpisana po- * S(w a n,ed Avtomontažo in Gradi-‘ varn1,)Zd GEl Ljubljana o gradnji to-f Lj^ gfelnih naprav na Vrhovcih v r k)tCa ■ n'- Pogodba je obsegala ce-r iijjj n lnženiring, to je oifprojektira-J ne'^dobivanja soglasij in gradbe-11 % dovoljenja, do same gradnje, ’ 'lohj^ko-inštalacijskih del ter pri-1 R0l Ve uporabnega dovoljenja. >' Q Za izvedbo del je bil eno leto. ' >CaVci- k' s0 delali na tem grad-;i Loj., s° skupaj z koordinatorjem del v0(J:e'°m kepicom, odgovornim ' Wen' del Petrom Pugljem in delo- • kfalj Van°m Štefokom in Štefanom 1 ?ta,jJCerTI naredili vse, da so bila vsa dej eria in obrtniško-inštalacijska 1 tep °Pr3vIjena do 31. 10. letos, to lorj^d rokom. S tem je bilo investi-f Prej ,0rr,ogočeno, da je nekoliko 1 °t je.to bilo zapisano v po-' Za^e* z montažo tehnološke , halj' lem objektu gre za proizvodno dimenzij 60 x 60 metrov in aneks k Hali dimenzij 60 x 12 metrov.. Hala je montažna, tip Velo-OGP z Y nosilci, aneks pa je narejen v klasični armirano-betonski izvedbi v treh etažah. Na obeh objektih je montažna streha. Projekte za tovarno grelnih naprav so naredili v Slovenija projektu Ljubljana, montažno konstrukcijo je izvedel naš OGP, izvajalec strojnih in elektro instalacij pa je bila Zarja Kamnik. Zunanja ureditev je že narejena, tako da sedaj investitor montira tehnološko opremo, delavci tozda GE Ljubljana pa vršijo priprave za pričetek del na drugi fazi izgradnje tovarne grelnih naprav. Ravno z omenjenimi deli si je tozd GE Ljub-1 Ijana pridobil dobre reference in zaupanje investitorja, ki je z dosedanjim delom izredno zadovoljen, kar se že pozna pri razgovorih za nadaljnjo oddajo del za gradnjo objektov druge faze. Kljub temu, da je bilo to delo prevzeto v zelo hudi konkurenci šti- rinajstih ponudnikov, je bilo uspešno opravljeno. Uradna otvoritev avtomontažine tovarne grelnih naprav bo takoj po montaži tehnološke opreme in tehničnem pregledu objekta sredi decembra letos. Inve- sticijska vrednost gradbenih in obrt-niško-instalacijskih del, vključno s projektiranjem, znaša 125 milijonov dinarjev. Besedilo in slika: * Cveto Pavlin Avtomontažino tovarno grelnih naprav je zgradil TOZD GE Ljubljana Pred otvoritvijo Onkološkega inštituta 18. novembra, je bilo potrebno urediti še okolico Pritličje Onkološkega inštituta predano v uporabo Že nekaj let gradi naš tozd GE Ljubljana objekte za ljubljanski Onkološki inštitut, ki se je s svojo dejavnostjo povzpel v sani vrh domače in evropske onkologije. Objektom, ki so bili do sedaj zgrajeni, je dodano pritličje novega radiote-rapevtskega bjoka. V njeni so prostori za ambulantno poliklinično dejavnost Onkološkega inštituta. Svečana otvoritev je bila 18. novembra, ob 45-letnici ljubljanskega Onkološkega inštituta. Pritličje je slovesno odprla prof. dr. Božena Ravnihar, predstojnica katedre za onkologijo in radioterapijo na me- dicinski fakulteti v Ljubljani. Tako je tudi Gradis prispeval pomemben delež, da je bil ta prepotreben objekt slovenskega zdravstva, čeprav le en njegov del, predan čimprej v uporabo. Istočasno je bil namenu izročen tudi nov podzemni hodnik 'med Univerzitetnim kliničnim centrom in Onkološkim inštitutom. Delavci našega tozda GE Ljubljana bodo nadaljevali z deli na ostalih etažah Onkološkega inštituta tako, da ne bo moteno normalno delo v ambulantah pritličja. Besedilo in slika: Cveto Pavlin priznanje ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO SIP GMD/S Gradis dobil priznanje in plaketo Prostovoljno anonimno krvodajalstvo. kot eno najbolj humanih človeških dejanj, v katerem človek pomaga sočloveku v najbolj kritičnih, težkih in za življenje pomembnih trenutkih, slavi v Sloveniji 30. obletnico organiziranega delovanja. V organizaciji Rdečega križa Slovenije imamo sedaj v naši republiki že čez 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar nas glede na število celotnega prebivalstva uvršča v sam svetovni vrh. Ob tem jubileju je občinska organizacija Rdečega križa Ljubljana Moste-Polje 10. novembra v Kulturnem domu Vevče podelila priznanja dolgoletnim krvodajalcem, med katerimi so nekateri darovali svojo kri tudi več kot stokrat. Delovne organizacije, katerih delavci se vsa ta leta redno udeležujejo krvodajalskih akcij, pa so dobile posebne diplome. Med temi delovnimi organizacijami je tudi GIP Gradis. Cveto Pavlin Predčasna pokojnina bo možna od 1. 1. 1984 dalje Predčasna siarostiia pokojnina se lahko uveljavi, ko se dopolni najmanj d 5 let pokojninske dobe in 55 let starosti 11» Pred desetimi leti točneje 27. novembra 1973. leta so bile na seji takratnega centralnega delavskega sveta podeljene prve Gradisove nagrade in diploma tozdu GjE Jesenice. Prvič so bile podeljene štiri nagrade najzaslužnejšim delavcem Gradisa in ena diploma] t tozdu z nadpovprečnimi poslovnimi rezulta-’ ti. Pozneje se je število nagrad povečalo na devet, podeljevali pa sta se dve diplomi — najuspešnejšem tozdu med gradbenimi enotami in najuspešnejšemu tozdu med obrati. Od leta 1981 pa se podeljuje dvanajst nagrad in tri diplome najboljšim tozdom. O dobitnikih letošnjih Gradisovih nagrad |in diplom smo pisali že v prejšnji številki Gradisovega vestnika, sedaj pa jih podrobneje predstavljamo na straneh od 8. do 13. Nagrade in diplome so bile slavnostno podeljene na seji delavskega sveta delovne organizacije 24. novembra. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Gradisovega vestnika. kisove diplome prejmejo: ..TOZD HO Škofja Loka .,1 TOZD GE Ravne na Koroškem ' TOZD GE Jesenice U|sove nagrade -za leto 1983 prejmejo: 2 Edvard Bališ — TOZD GE Ravne 3 Ana Dominko — TOZD GE Ljubljana, ,/ ^ranc Hočevar, dipl. inž. — DSS1'1 ■ * Ta (Ljubljana 4. Andrej Jež — TOZD GE Nizke grad-r nje Maribor 5. Momir Jeftenič — TOZD OGP Ljub-] Ijana 6. Alojz, Kepic, dipl. inž — .Ljubljana 7. Vinko Koleto, dipl. oec. — I Ijana 8. Venčeslav Ojsteršek — TOZD GE Celje 9. Jožica Petrovič TOZD GE Celje 10. Marjan Starovasnik — TOZD GE Maribor 11. Stane Simeonov — TOZD GE Jesenice 12. Edi Šav — TOZD GE Koper um m*jr~r • *v t-ir .v Tako kot zadnji dve leti je LIO tudi letos najboljši med obrati Z 280 zaposlenimi dosega tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka okrog 25 odstotkov dohodka s posli v inozemstvu. Že to je podatek, ki nam dovolj zgovorno pove, kakšni napori so potrebni za proboj na zunanji trg, kjer je konkurenca izredno močna in kjer sta kvaliteta in cena odločujoča. Tako bodo v LIO letos z izvozom dosegli 150 milijonov dinarjev celotnega prihodka. To je toliko pomembnejše, ker gre za čisti blagovni izvoz. Pred devetmesečnim obračunom so v tozdu naredili rebalans letošnjega plana, saj je bilo očitno, da prvotno planiranih vrednosti ne bo mogoče realizirati. Zakaj je do tega prišlo, je pojasnil direktor tozda Lesno industrijski obrat, tovariš Anton Demšar in dejal: »V poslovanju naše temeljne organizacije se je leta 1981 pojavila, če temu lahko tako rečem, ena anomalija, izjema, ki nas od tedaj stalno tepe. Gre za to, da smo leta 1981 prevzeli dela na potresnem območju juga Italije in kjer smo postavljali montažne hiše. Zaradi tega posla smo takrat imeli celotni prihodčk v višini 870 milijonov dinarjev. Ker se takšni posli v prihodnjih letih niso pojavljali, smo bili prisiljeni vsako leto planirati manj, ne pa, kot je to po navadi, več. Tako smo tudi letošnji celotni prihodek, katerega smo planirali v višini 800 milijonov dinarjev, z rebalansom znižali na 600 milijonov. Isto je seveda z ostalimi sestavinami celotnega prihodka. Izhajajoč iz tega popravljenega plana, lahko že sedaj predvidevamo, da bomo letošnje leto zaključili vsaj tako ugodno kot smo lansko leto.« Kakšen odraz je imelo omejevanje invčsticij v gradbeništvu na vašo dejavnost? »Omejevanje investicij v gradbeništvu se je pri nas odrazilo tako, da. se je struktura naših del bistveno spremenila. Pred leti je bilo lesno stavbarstvo tisto, ki-je predstavljalo polovico ali več našega celotnega prihodka. Vse neugodne posledice takšne usmeritve bremenijo ravno lesno stavbarstvo. Predvsem gre za izpad pomožnih in spremljajočih pbjektov za gradbenike. Tako smo ha primer letos naredili le 1000 kvadratov opaža, običajno pa smo leta nazaj naredili tudi 15.000 kvadratov opaža. Po drugi strani pa so gradbeniki, ob pomanjkanju dela in da bi zaposlili svoje delavce, tudi sami za-čeji izdelovati opaže in ostale pomožne konstrukcije. Vse to je narekovalo, &a smo se morali preusmeriti na druge proizvode, kot so: lesena embalaža, drobni tesarski izdelki, lesene obloge, ladijski podovi itd. Ker gradbeniki niso dosegli planiranih ciljev v inozemstvu, je to avtomatsko potegnilo za seboj to, da tudi mi kot spremljevalci, ne moremo povečevati našega izvoza iz tega naslova.« Kako pa potem sploh še lahko izvažate? »Pota na tuja tržišča iščemo preko poslovnih združenj, večjih delovnih organizacij in podobno. Prvi sadovi so že vidni. V sodelovanju s Slovenijalesom smo pred kratkim poslali v Francijo prve vzorčne količine galanterijskih izdelkov. To so pleskarske stolice, vrata za vrtne ograje, vrtne lope, manjše brunarice itd. Francoski kupec je z našimi izdelki zadovoljen, tako da bomo do konca leta izvozili teh izdelkov v vrednosti 150.000 francoskih frankov. Kljub temu, da gre za drobne izdelke, je ta posel z za nas zanimiv, ker so obeti za prihodnje l^to precej spodbudni in ker gre za precej velike količine. Preko Lesnine smo uspeli prodreti tudi v Avstrijo. Tako moramo do konca leta za avstrijskega kupca narediti 1500 oken v vrednosti 1,27 milijonov šilingov. Tudi tukaj priča- kujemo, da bomo prvo preizkušnjo prestali in da bomo že prihodnje leto v Avstrijo izvozili 6000 oken.« Kaj pa predvidevate za leto 1984? »Tudi za prihodnje leto predvidevamo, da bo struktura del podobna kot je v letošnjem letu. Poleg polne zasedenosti v primarni predelavi lesa in mizarstvu predvidevamo polno zasedenost tudi na področju lesnega stavbarstva z bolj drobnimi deli, o katerih sem že prej govoril. 3,6 milijonov.šilingov, v Francijo pa 140.000 pleskarskih stoljc in 5» brunaric in vrtnih lop. Ta posel f vreden 250.000 frankov.« Kaj v prihodnjem letu pričakujete od novega vodstva delovne organi' zacije, tozda Inženiring in reorganizirane delovne skupnosti skupna* služb? »V letu 1984 bi seže morali pokazati prvi pozitivni rezultati novega vodenja delovne organizacije na V Lesno industrijskem obratu Škofja Loka bodo v prihodnjem letu predelal' 35.000 kubikov lesa Trudili se bomo, da bomo celotno maso hlodovine, to je 35.000 kubikov maksimalno obdelali in oplemenitili z našim delom. Prodaja neobdelanega lesa naj bi bila izjema in še to le za potrebe naših gradbenih tozdov.« Kako pa bo z izvoznimi posli? »Po sedaj znanih poslih, se bo naš izvoz v letu 1984 gibal v letošnjih mejah. Dokončali bomo naše delo na projektu 202-D v Iraku, ki. je vredno 1,1 milijon dolarjev in nadaljevali z izvozom v Avstrijo in Francijo. V Avstrijo naj bi izvozili že omenjeno količino oken, vrednih čelu s poslovodnim odboro1'^ predvsem pa se bodo morali P0^ zati rezultati v Inženiringu. . tozdu skupnega pomena. V kolik bo konstituiranje predolgo trajf1 ' bodo prvi rezultati toliko bolj o maknjeni. a Da so se iz delovne skup110' skupnih služb izdvojile nekate službe in smo iz le-teh ustanovili ^ ženiring, je verjetno dobro. Tako lažje merljiv in očitnejši pnsPcZ(( služb za skupne potrebe v DSS^. Besedilo in , Cveto Pavl PSL_:' Zaradi omejevanja investicij, je tudi v lesni industriji manj dela, zato je bilo nujno prestrukturirati proizvodnjo TOZD Ravne se je pojavil tudi na Gorenjskem, saj so v Kranju zgradili hale, v katerih bodo servisne delavnice Alpetoura TOZD Ravne pet let zapovrstjo na vrhu Gradisa Kar težko je o tozdu Ravne na Koroškem, ki letos dobi svojo peto zaporno diplomo, skupaj pa šesto, napisati kaj novega, saj si dobri poslovni re-I, l ati vrstijo iz leta v leto, urejenost družbenega standarda na Ravnah bi bila "ko za vzor ostalim tozdom, predvsem pa ljubljanskim, homogenost tega "Jektiva in vpletenost v vsakodnevno življenje občine in Koroške regije pa n !r ^ar tradicionalna. Pet let biti najboljši med gradisovimi gradbenimi te-■'-■'jninii organizacijami, pa lahko pomeni najmanj dvoje: biti tako dober, da ostali ne dohajajo, ali pa da so ostali toliko slabši, da tudi sam, kljub temu, I "e narediš dosti novega ostaneš prvi. Pa pustimo ta razmišljanja za kdaj se*h°S*°Vanie v Prv**1 devetih me- ‘"se jSS683 ',Cta jC bK°LUSpeln0 j , jc gibalo v planiranih okvirjih,« r .,eJa' direktor tozda Ravne na Ko-»C ietTI tovar'* Avgust Škrinjar, lik 01 n' Pr'h°dek smo celo neko-o 0 Presegli, pri dohodku pa smo y l malenkost za planom ^ ‘CtOS Smo nlnnirnli dev ^.'narjev celotnega prihodka, mir'111 mesec'h pa smo dosegli 550 22,JJOn°v. Letos bi morali ustvariti d' milijonov dinarjev dohodka, v jon Ctl - mesecih pa smo ga 156 mili-bir°V' * udi osebni dohodki so se gi-bili' V teh okvirjih, tako da so le-ti tVamV. skladu z ■ družbenimi usmeri- J**® ie s pridobivanjem del v vaši 'n izven nje? odk C ne^aj zadnjih let, točneje je ar smo v naši družbi začeli ome-‘l 1 investicije, opažamo, da je os smo planirali 660 milijo- konkurenca na licitacijah izredno huda in da si gradbene delovne organizacije med seboj z lahkoto zbijajo cene, seveda z namenom pridobitve del. Zato je vse več objektov prevzetih pod izredno težkimi pogoji in v veliki večini primerov z zahtevo po dvoletnem blagovnem kreditiranju.« Kakšna je trenutna angažiranost tozda Ravne na Koroškem? »V letošnjem letu imamo več manjših gradbišč, ki so tudi izven naše regije, pa tudi izven republike. Manjša raztresena gradbišča nam povečujejo stroške poslovanja. Pravzaprav smo letos prvič močneje angažirani izven Koroške in v tujini kot pa v domačem okolju. Že vrsto let smo stalno prisotni v • TAM Maribor in Cinkarni Celje, sedaj pa delamo še v Kranju. To so hale za Alpetour. Vrednost teh del aVer*čani delajo tudi v Kamengradu v BiH je 27 milijonov dinarjev. Naš tozd je prevzel tudi vodenje gradbišča v Kamengradu pri Sanskem mostu v Bosni in Hercegovini, kjer dela jSPO na dnevnem kopu za premogovnik črnega premoga iz Kamengrada. Vrednost teh del je 181 milijonov , dinarjev. V koroški regiji pa delamo pri naših dolgoletnih investitorjih kot so to Železarna Ravne, Lesna Slovenj Gradec, Lek Prevalje, Tovarna usnja Slovenj Gradec itd. Na Ravnah zaključujemo stanovanjsko sosesko Javornik, saj gradimo zadnjo stolpnico in vrtec. Kako bo v bodoče s stanovanjsko gradnjo v Ravnah je zaenkrat precej velika uganka. Manjši stanovanjski blok gradimo tudi v Mežici.« Kaj pričakujete od leta 1984, oziroma prihodnjih let? »Ocenjujemo, da se položaj še nekaj let ne bo izboljšal, upamo pa, da se ne bo še bolj poslabšal. Tudi v bodoče bomo držali dobre stike z našimi dolgoletnimi investitorji, angažiranost v tujini pa bo odvisna od našega položaja in potreb Gradisa. Sedaj imamo na gradbiščih v tujini 70 delavcev. Tudi v bodoče bo naše vodilo — dobra predhodna priprava dela, red in disciplina, popolno oblvadovanje tistih področij, za katere so posamezni organizatorji proizvodnje odgovorni, dobra koordinacija s sektorji in nasploh dobra koordinacija na vseh področjih.« Besedilo in slika: Cveto Pavlin Z gradnjo stolpnice bo zaključena 10-letna gradnja stanovanjske soseske Javornik Zadnji blok, ki ga gradimo v stanovanjski soseski Planina —Kranj bo predan Proizvodna hala za tovarno Planika v Kranju lastnikom stanovanj v prvi polovici decembra TOZD GE Jesenice nosi Gradisovo zastavo na Gorenjskem Restrikcije v gradbeništvu niso mogle niti mimo investicijske politike in potrošnje na Gorenjskem, kot tudi ne mimo našega tozda GE Jesenice. To nam najbolj zgovorno pove podatek, da se je število zaposlenih v tej naši temeljni organizaciji v enem letu zmanjšalo za 100 delavcev. Kljub temu se je tozd kar hitro privadil na nove pogoje pridobivanja dela in gospodarjenja ter nadaljeval z uspešnim delom, tako kot vsa leta doslej. »V prvih devetih mesecih letošnjega leta je naša temeljna organizacija dosegla pričakovane rezultate, ki so v skladu s planom saj smo dosegli dohodek v višini 182 milijona dinarjev« je dejal direktor tozda tovariš Božo Lukač in dodal: »Pričakujemo, da bomo tudi do konca leta uspešni vsaj tako kot do-sedaj in da bomo dosegli planirane rezultate. Število delavcev smo pri nas precej omejili, kar nas sedaj precej tepe, saj nam manjka okrog sto delavcev. Vkolikor bomo na spomlad začeli graditi novo jsklarno.za Železarno Jesenice, bomo rabili še več delavcev in takrat bomo verjetno morali povabiti na pomoč še kakšen drug gradisov tozd.« Na katerih pomembnejših gradbiščih sedaj delajo vaši delavci? »Ravno te dni zaključujemo z deli na dveh gradbiščih v Kranju. Zgradili smo proizvodno halo za Planiko v kateri se bo v celoti izdelovala adi-dasova športna oprema namenjena izvozu. Ravno ta objekt ocenjujemo, da je najbolj uspešen objekt, ki smo ga zgradili letošnje leto. V Kranjti zaključujemo tudi gradnjo stanovanjske soseske Planina II, saj bo tehnični pregled zadnjega bloka v prvi polovici decembra. Tako smo v štirih letih zgradili 455 stanovanj. V pripravah pa je že gradnja novega stanovanjskega naselja — Planina III. Pričakujemo, da bomo lahko začeli z gradnjo spomladi prihodnje leto. Tudi teh nekaj več kot 400 stanovanj bomo zgradili v sodelovanju z Gradbincom iz Kranja.« Kako pa je s stanovanjsko gradnjo na Jesenicah? »Letošnje leto naša temeljna organizacija ni sodelovala pri stano-' vanjski gradnji na Jesenicah. Računamo, da se bomo prihodnje leto ponovno vključili, saj se dogovarjamo za gradnjo petih stolpičev po 22 stanovanj v stanovanjski soseski MIŠ II ter za gradnjo treh stolpičev na Koroški beli. Ta stanovanja bodo v glavnem za Železarno Jesenice.« Gradite tudi Rudnik urana Žirov-ski vrh. Kakšen položaj je sedaj pri gradnji teh objektov? »Že štiri leta gradimo objekte za Rudnik urana Žirovski vrh in sedaj naj bi gradnja šla proti koncu. Primarni predelovalni obrat je že narejen, tako da se sedaj v njem montira tehnološka oprema in bo investitor že marca lahko začel preizkušati tehnološko opremo. Mi pa bomo delali naprej še najmanj leto ali dve, saj je še dovolj ostalih spremljajočih objektov, ki niso direktno vezani na primarno proizvodnjo. Kljub finančnim težavam, ki jih ima investitor, mcyam povedati, da ves čas gradnje dobro sodelujemo.« Gradite tudi most čez Kokro. Kako tam dela napredujejo? »Pred enim mesecem smo začel1 graditi most čez Kokro, ki bo sestavni del avtoceste Naklo—Ljubljana. Gre za zahtevno gradnjo, saj bo most narejen z dosedaj največ)1111 prednapetim prostoležečim nosačem v Jugoslaviji, dolgim 50 metrov.« Kako pri vas gledate na precej številno režijo, ki bremeni dohode* Gradisa? .. »Osnovno načelo, ki bi ga mora1 upoštevati je, da režije ne bi sme 1 podvajati in tla ne bi smeli povečevati administrativne režije. NeupoS' tevajoč to dejstvo, se je v Gradis nabralo kar preveč režijskega kadra> tako v tozdih, kot v delovni skup11®' sti skupne službe. Število proizvodnih delavcev se zmanjšuje, admim strativna delovna sila pa ostaja. Strokovne službe na dd°vnv skupnosti skupnih služb kot tudi tozdu Inženiring bi morale biti sku^ strokovnjakov zbranih za skup® potrebe tozdov, ne pa da se najve krat ukvarjajo sami s seboj.« Besedilo in slik®, Cveto Pavl"1 Pred mesecem dni smo pričeli graditi most čez Kokro. Narejen bo iz največ- Gradnja Rudnika urana Žirovski vrh gre proti koncu jega prostoležečega prednapetega nosilca v Jugoslaviji, dolgega 50 m GRADISOVI NAGRAJENCI J Edvard Bališ — dober delovodja in inštruktor * ^ Edvard Bališ, roj. I. 11. 1942 v Vuzenici, zapo-,en P* Gradisu od I. 4. 1965. d f'>la^u P° končanem uku se je lov. Bališ razvil v °brega strokovnjaka. S svojim vestnim in priza-evnim delom je zelo uspešno in strokovno uprav-I < svoje delo. Z dodatnim šolanjem se je usposobi! u dobrega inštruktorja učencev. Vzgojil je vrsto ° tih KV delavcev iz vrst učencev in delavcev, d °! ‘nslruktorje bil pohvaljen kot eden najboljših v ne. ov,d organizaciji. Zaradi svojega širokega znalo opravlja že več let dela in naloge gradbenega J‘ovodje. Je nadpovprečno sposoben organizator e 'ozdu GE Celje na gradbišču v Žalcu kot čistil-,a' zaključku del v Žalcu je bila premeščena na !g° čistilke v upravni zgradbi, kjer je delala do leta f- nakar je prevzela dela telefonista, kjer je zamena še danes. k>elo telefonista zahteva izredni čut za komuni-°ciie< ročno spretnost in predstavlja velik psihični ‘‘Por. Tov. Petrovičeva vse te zahteve brezhibno P°lujuje. Kvaliteto njenega dela ne poznamo le ‘elavci našega tozda. S številnimi pohvalami jo m‘Zn a vajo naši zunanji sodelavci in poslovni part-lterll- Hitra, brezhibna izpolnitev naročene naloge ' vljuden kontakt z vsakomer so odlike, ki sprem-vdP nleno intenzivno delo skozi ves delovni čas in d ‘fujo na nemoteno in ažurno poslovanje vseh gradbišču TE Šoštanj in nato nadaljeval v Ravnah, Mežici in Črni na Koroškem. Leta 1960 je prišel v Maribor, kjer je zgradil vrsto pomembnih objektov, kot so Silosi, Inles, Tovarna akumulatorjev Vesna, Spedtrans, Koloniale, OŠ Duplek itd. Zelo veliko obdobje njegovega dela pa je vezano na Ljutomer in Radence, kjer je poleg Vinske kleti in hotela Radin zgradil še tovarno močnih krmil, Teh-nostroj, Žago, Mizarstvo — vse v Ljutomeru in Zdraviliški dom, restavracijo Widend, Terapijo, Letno kopališče — vse v Radencih. Velik je njegov prispevek pri obnovi Posočja, saj je vodil izgradnjo 42. hišic in 3 večnamenskih objektov. Pomemben je njegov delež tudi v tujini (KOL-3) in pri gradnji Tovarne sladkorja v Ormožu. Tudi »zeleni plan« ni mogel mimo njega in tako je rekonstruiral farmo v Setarevi in zgradil »hotel za bike« v Verjanah. Še veliko objektov bi lahko naštevali, ki so zrasli pod njegovim vodstvom. Je pa tudi dosti stvari, ki na zunaj sicer niso tako vidne, so pa bolj občutne v notranji organizaciji. Tovariš Marjan Starovasnik je namreč izreden mentor mladim kadrom, ki jim zna prenesti vse svoje značilnosti: vztrajnost, natančnost, požrtvovalnost in vedno pripravljen za vsako Gradisovo akcijo. Vzgojil je vrsto mladih kadrov, ki danes že dobro zastopajo Gradis na vseh področjih. Uspešno zastopa tozd tudi na vsakolčtnih zimskih športnih igrah. Tov. Starovasnik se že od nekdaj ponaša v duhu stabilizacije — vedno spremlja poleg prihodka tudi stroške in jih skuša zmanjšati v največji možni meri. Zato so bili tudi vsi objekti, ki jih je gradil, vedno uspešno zaključeni. r I Njegova posebna zasluga je, da imamo razvito Strojno servisno dejavnost v tozdu do take stopnje, da smo vedno uspsobljuti pravočasno z našo opremo zadovoljiti vsem našim operativnim potrebam. Prav tako lahko trdimo, da ima tov. Simeonov veliko zaslug, da so naši poslovni odnosi s tozdom SPO tradicionalno dobro razviti,-kar v Gra-' disu ni tako nepomembno. Poleg svojega rednega dela, je v vsuh letih zelo aktivno sodeloval na samoupravnem in družbe-no-političnem področju. Večkrat je bil imenovan za predsednika delavskega sveta v tozdu ter sekretarja ZK. Prav tako je bil večkrat izvoljen v politične in samoupravne organe v DO G1P Gradis. Sedaj je sekretar osnovne organizacije ZKv tozdu. Tov. Simeonov je aktivno sodeloval v NOR v času od 26. 7. 1943 do 15. 12. 1946. V času dela pri podjetju pa je prejel za svoje delo več državnih odlikovanj. Edi Šav ■— dober delavec in samoupravljalec Marjan Starovasnik — stroške zmanjšati kar se da nj Forjan Starovasnik, roj. 31. 7. 1931 v Ljublja-lo j3™ Gradisu zaposlen od 18. 6. 1950. Svojo de-n° Pot pri Gradisu je tov. Starovasnik pričel na Stane Simeonov — družbeni interesi imajo prednost Stane Simeonov, roj. 8. 5. 1925 v Trabnjem, pri Gradisu od leta 194 9. Pri tozdu G E Jesenice je pričel kot vodja kadrovskega oddelka. Od leta 1952 do danes, pa je vodja mehanizacije. V vseh teh letih dela je bil v prvih vrstah delavcev, ki so se borili za razvoj Gradisa tako na tehnološkem področju, kot na razvoju socialističnega samoupravljanja. Vseskozi ga odlikuje skromnost in delavnost, vedno je dajal prednost družbenim interesom pred osebnimi. Z gotovostjo lahko trdimo, da je v vseh doseženih uspehih — tehnoloških in samoupravnih vtkano nesebično delo tov. Simeonova. Edi Šav, roj. 18. 4. 1939, v Črnem Kalu, pri Gradisu zaposlen od leta 1964. Tov. Šav je dober in prizadeven delavec, ki svoje delo vestno in vzorno opravlja. Je vodja skupine pri težjih in zahtevnih delih v kamnolomu Črni kal tozda GE Koper. Vsak trenutek je pripravljen priskočiti na pomoč sodelavcem, tako s prijazno, besedo kot z dejanji. Polegsvojega dela je zelo prizadeven tudi kot delegat v samoupravnih organih. Čveto Pavlin 35-letnica strelstva v Gradisu Visok jubilej strelcev iz Ljubljane V letošnjem letu slavi naša strelska družina z imenom »Boris Kidrič« 35 letnico dela. Ob koncu leta 1948 se je pod okriljem sindikalne podružnice takratnih Centralnih obratov Gradisa organizirala skupina strelcev, ki je začela s tekmovalno aktivnostjo. V Gradisu so ravno tako kot v ostalem gradbeništvu v letih 1948 in 49 oživljale tiste zvrsti športov, ki niso terjali posebnih rekvizitov in prostorov, saj enega in drugega takrat ni bilo, poseben problem pa so bili ravno športni rekviziti. Sindikalna podružnica takratnih Centralnih obratov je imela dve stari zračni puški s katerimi smo začeli vaditi in tekmovati. Za športnike strelce ni bil problem. Jedro le-teh so predstavljali borci, ki so pred nekaj leti odložili orožje. Kaj hitro se je pojavljalo vedno več simpatizerjev tega športa. Kljub improviziranemu strelišču, pomanjkanju tarč in municije, večkat je tudi to bilo doma pripravljeno, se je po opravljenem delu strelskih vaj udeleževalo’dokajšnje število delavcev. Kljub težavam, ki so pestrile fo športno zvrst, so bili doseženi temu primerni rezultati. Kakor povsod, je tudi tukaj nekaj strelcev izstopalo z rezultati. Ti strelci so tvorili jedro v družini. V tistih časih smo pogosteje slavili delovne zmage za opravljeno delo. Da bi bile slovesnosti še večje, so bili vključeni tudi športniki — pri Gradisu kegljači in strelci. Začelo se je tudi gostovanje športnikov pri drugih gradbenih podjetjih, kar je sčasoma postala tradicija. V obdobju med letoma 1950 in 51 je vznikla ideja, da se enkrat letno srečamo športniki gradbenih podjetij Slovenije. Takrat je bilo kegljanje in streljanje že v vzponu, druge zvrsti pa So šele pričele s svojo deja-snostjo. Pri Gradisu smo športno dejavnost razširili tudi na druge zvrsti kot so: šah, odbojka, balinanje in nogomet. Organizirana so bila tudi športna srečanja med gradbišči. Tako se je v Gradisu širila baza za pridobivanje kvalitetnejših športnikov. Ideja o SlG-u (športne'igre gradbincev) Slovenije je vznikla pri takratnem podjetju »Beton« iz Celja, današnjem Ingradu. Razvoj športa v gradbeništvu je šel svojo pot in tako dosegel vrhunsko kvaliteto pri nekaterih zvrsteh. Medtem se je šport v gradbeništvu tako razmaknil, da sov letošnjem letu bile že 32. ŠIG Slovenije. V prvem desetletju so Gradisovi športniki na ŠIG-u imeli popolno premoč. Omembe vredno je, da so naši strelci bili sedemnajstkrat prvaki na ŠIG. Za takšen razmah in kvaliteto športa v gradbeništvu ima zaslugo sindikat ter ostale družbe-, no-politične organizacije v podjetju. Zametek strelske družine sega več kot trideset let nazaj, v organizirani obliki pa začne delovati leta 1953 pod imenom »Gradis Kovinar«. Bilo je registrirano pri takratnem Okrajnem strelskem odboru Ljubljana. Poleg delavcev takratnih Centralnih obratov so se v strelsko društvo postopoma vključevali še delavci drugih gradisovih enot na ljubljanskem področju. Z novo zakonodajo o športnih društvih smo društvo preimenovali v športno društvo »Boris Kidrič«, ters tem postali društvo odprtega tipa (zakonsko določilo). Članstvo našega strelskega društva sestavljajo pretežno Gradisovi delavci. Po uspehih je naše SD med prvimi tremi v občini Ljubljana-Moste-Polje, v mestnem merilu, kjer je skoncentrirana elita slovenskih strelcev, pa smo med prvimi desetimi. V minulih obdobjih so nekateri naši strelci tekmovali tudi na republiški ravni. Podan je' kronološki pregled razvoja strelstva v gradbeništvu in v Gradisu. Petintridesetletnica je velik jubilej, dolgo obdobje truda in naporov, zmag in porazov, zato želimo ta jubilej skromno proslaviti. 17. decembra prirejamo počasti-tveno tekmovanje, na katerega vabimo vse Gradisove strelce. Podrobnejša obvestila bodo sledila na lozt*e- Ludvik Šnajder Je grehov toliko ostalo, da ena metla bo premalo. Če hotel boš na čistem biti, sesalec moral boš kupiti. Če ti bo pa prehudo in če ti,bo za nohte šlo, se k ribiški družini vpiši in hitro krivce vse poiš’i. Nikoli ne smeš pa pozabiti, da riba ne smrdi pri riti! Karolina Pajmon Planinci Gradisa na Matajurju L_______________________ 8. oktobra je Planinsko društvo Gradis organiziralo visokogorski izlet z namenom, da se tudi Gradisovi planinci povzpnejo na vrh Matajurja visokega 1.643 metrov. Kot ponavadi, smo se tega dne zbrali pred upravno zgradbo Gradisa na Smartinski cesti. Zbranih je bilo več kot polovico, od skupnega števila 27 udeležencev. * Avtobus nas je iz Ljubljane popeljal proti Primorski. Med vožnjo so še v Medvodah in Škofji Loki vstopali planinci našega društva. Prvo postajo smo imeli'na Kladju nad Cerknem, kjer so planinci dobili žig Škofjeloške transverzalne poti. Nekoliko daljši postanek za kavico in okrepčilo smo imeli v Tohnini. Potem se do planinskega zaselka Livek nismo več ustavljati. Po kratkem postanku in pripravi opreme smo odšli na pot po markirani poti proti grebenu Matajurja. Matajur, 1.643 m je sredogorski hrbet, ki moli svoje plešasto teme iznad prostranih gozdnatih pobočij. Od gorovja Kobariškega Stola, ga loči dolina Nadiže in Greginjski kot. Je gora na sami meji z Italijo, južna pobočja pa se spuščajo v Slovensko Benečijo. Na jugovzhodu se nanj-navezuje nekoliko nižji greben Kolovrata z najvišjim vrhom Kuk 1.243 m, na katerega pobočju leži zimsko turistični kraj Livek, z znanimi smučarskimi tereni. Tudi Matajur spada med lepa razgledišča, vendar je kljub sproščenim obmejnim predpisom le redko obiskan. Po približno enourni hoji smo prišli pod Mrzli vrh 1.384 m, kjer je planšarija. Tu smo si privoščili malo daljši počitek za malico in okrepčilo-Najbolj vneti nabiralci zdravilnih zelišč in gobarji so prišli na račun, saj so pobopja Matajurja poraščena 5 šipkom, ki ga je zares veliko, pa tudi štorovk je bilo precej. Vzpon na Matajur nam je bil otežen zaradi slabih markacij in nena-delane poti. Ze med potjo sta se formirali dve skupini. V prvi so prednjačili tisti z dobro kondicijsk0 pripravljenostjo, nedaleč za njimi pa druga skupina z manjšo kondicijsko sposobnostjo. Vrh smo dosegli po približno treh in pol urah. Trud in znoj sta bila poplačana z lepimi razgledi na Julijske vrhove. 2.245 m visoki Kanin in 1.673 n' Kobariški Stol. Na vrhu Matajurja je geografska točka iz betona v "obliki prisekane piramide z vgrajen0 orientacijsko ploščo, smeri stranl neba in vrhov ter oddaljenost d° njih. Pod samim vrhom pa je manjša kapelica, ki daje streho in zavetišč0 planincem. V zavetju kapelice sm° zaužili kosilo v razkošju matajurski trav. Ker je začelo pihati, smo skrajšali postanek in krenili po vrhu gre' bena po slabo markirani poti pr0 vasi Svino. Kratek klepet o doživljajih, v pn jetnem okolju prijaznega vaščana, ki nam je postregel z moštom. Da se je že krepko prevesil v popoldne, ko smo iz prijazne in slikovite vastc pod vznožjem Matajurja, polni naj lepših vtisov, krenili proti domu- Štefan Šneberger — Ti, že veš, da so v novih kovinskih obratih izdel&li stroj za ometava ki ne potrebuje elektrike? e„ii — Hudiča, na kaj se bomo pa potem sklicevali, ko ne bomo do. plana... Franc Štuhec odhaja v pokoj -----------------' preči dnevi smo ga srečavali na gradbiščih, predvsem tistih, ki so za-*evali veliko tehničnega znanja, c ‘ines pa se poslavlja od svojih dolgoletnih sodelavcev in odhaja v za-s,Uzeni pokoj. hrane Štuhec je pričel z delom pri r*>disu že takoj po vojni v Kidriče-en' n;' gradbišču Elektroliza 1. Od ‘jkrat pa do danes je delal na števil- nih gradbiščih širom Slovenije. Pre- Vrhunski šport zahteva veliko vadbe Matjaž Hočevar — republiški prvak v kegljanju ec bi bilo naštevanja, če bi hoteli QaPisati vsa gradbišča, zato naj nienim° samo nekatera večja: sta-s°vaiijski objekti v Kidričevem, ' °lpnice na Gosposvetski cesti, Z/11 družbenih organizacij, kino ^eclališče, Emona VEkŠ, samopo-v Czno restavracijo Center, stanovsko zgradbo Slovenska — Go-Pgina, S-3.1 in SNG v Mariboru. ■\ /‘čel je delati kot KV zidar toda i kni;du je končal delovodsko šolo zaposlil kot delovodja. . je med prvimi v Sloveniji, ki so . Ceh z deli na prednapenjaniu no-jCev- Bilo je to leta 1957 na izgrad-J'skladišča Jeklotehne. Pri Gradisu beganj PogreŠah. saj je s svojimi sik- 1 • lzkusnJami znal rešiti mar-oter' na videz nerešljiv problem, p '/'delavci so mu ob odhodu v S|Qk°j Predali spominsko darilo, na j. esu pa je spregovoril direktor ya Frane Gačnik, je ?■ /llenu vseb gradisovcev se mu ter Uavalil za dosedanje vestno delo, q /ned drugim dejal, da so vrata .. adisa za takšne delavce vedno V odprta. u estitkam se pridružuje tudi naše enništvo. Franjo Štromajer Za pogovor z Matjažem Hočevarjem sem se odločil zavoljo tega, ker v zadnjem času dosega izredne rezultate v kegljanju. Kot član KK Gradisa je pred kratkim osvojil mladinski in članski naslov republiškega prvaka, sodeloval je na 15. moštvenem prvenstvu Evrope v Plankstadtu, k jer je podrl 901 kegelj ter na državnem prvenstvu, ki je bilo 29. in 30. oktobra v Beogradu, kjer je s podrtimi 1.902 keglji zasedel deveto mesto. Kegljanje je pri Hočevarjevih družinski šport, saj je že oče kegljal, mali Matjaž pa ga je spremljal na treningih in tekmovanjih. Že takrat je vzljubil ta težak šport. Ker je to športna zvrst s katero se človek lahko začne ukvarjati šele takrat ko doseže določeno fizično moč — zaradi teže krogle, je začel metati v osmem razredu osnovne šole in ostal v kegljanju pri Kegljaškem klubu Ljubljana. Že takoj na začetku kariere je Matjaž Hočevar dosegel lepe rezultate. S petnajstimi Jeti je bil drugi na mladinskem državnem prvenstvu v Ljubljani, leta 1978 pa je bil mladinski državni prvak. Dobri rezultati so mu omogočili nastop na dveh evropskih mladinskih prvenstvih kot tudi uvrstitev v slovensko člansko reprezentanco. __ ^ »Želja po napredovanju in boljše možnosti za športno izpopolnjevanje so me leta 1981. pripeljali v Keg-1 jaški klub Gradis,« je pojasnil Matjaž Hočevar in dodal: »vendar so pričakovani rezultati v prvem letu izostali. Nisem napredoval tako kot sem predvideval in kot sem si želel. Po prihodu trenerja Franca Belci-jana pa smo vsi skupaj v klubu začeli resneje delati, predvsem pri odpravljanju napak pri metih. To mukotrpno delo se je tudi izplačalo o čem pričajo sedanji rezultati in uspehi Gradisa. Tudi število treningov smo povečali, tako da sedaj na višku sezone treniramo štiri do petkrat na teden. Treningi so izredno naporni, zato lahko rečem, da je kegljanje garaški šport. Poleg treningov na kegljišču, vadimo tudi tako da tečemo in dvigujemo uteži. Tako »polnimo naše akumulatorje«, saj nastopi na turnirji^ terjajo ogromno fizične, pripravljenosti, ne pa samo kegljaškega znanja.« Dobri rezultati v letošnjem letu so Matjaža Hočevarja in njegova klubska tovariša Darka Bizjaka in Albina Juvančiča uvrstili v širši izbor jugoslovanskih reprezentanc za nastop na svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki bo od 24. maja do I. junija prihodnje leto v Ljubljani. Dokončno uvrstitev v reprezentanco pa bo Matjaž moral potrditi na štirih izbirnih tekmovanjih, kjer bo nastopilo 20 najboljših jugoslovanskih kegljačev. Na vprašanje kaj bo počel v prihodnje, je Matjaž Hočevar dejal, da bo v kratkem končal študij, saj je sedaj absolvent Fakultete za elektrotehniko in nadaljeval s športom katerega ima rad in za katerega živi že skoraj deset let. »V klubu se izredno dobro razumemo, smo veliki prijatelji in prava druščina, ki je sposobna dosegati najvišje rezultate. Ni nam žal napornih treningov, Matjaž Hočevar v »elementu« ^RADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-7aia ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, ?a,,i Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora »tamenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-441 4 Liu.bliani- Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon kljub temu, da kegljači nismo tako znani in popularni kot nekateri nogometaši ali košarkarji.« Zaželimo mu, da bi se uvrstil v reprezentanco za svetovno prvenstvo, ter da bi nas tudi v bodoče razveseljeval z dobrimi dosežki. Besedilo in slika: Cveto Pavlin Halila Abazoviča ni več med nami Vse nas je presunila novica, da je nenadoma, v štiridesetem letu preminil naš delavec Halil Aba-zovič, ki je bil v naši delovni enoti Frankfurt zaposlen naprekinjeno od leta 1970. Preden je prišel v Gradis je delal kol polkvalifitiran zidar v nekaterih drugih slovenskih gradbenih delovnih organizacijah. Po prihodu v Gradis si je tov. Abazovič pridobil tudi kvalifikacijo KV zidarja in na lastno željo odšel na delo v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je delal do svoje smrti. Bil je priden in vesten delavec ter vzor svojim sodelavcem, saj je bil pripravljen vsakomur pomagati v stiski. Nenadna smrt je vzela sinovoma očeta, ženi moža, Gradisu pa dobrega in vzornega delavca. Delavci Gradisa ga bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci DE Frankfurt Zahvala Vsem sodelavcem iz SPO se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ob nenadni smrti mojega očeta. Posebno se zahvaljujem tovarišem, ki so prevzeli organizacijo in prisostvovali ter spremljali našega dragega Ivana na njegovi zadnji poti. • „ pak Tradicionalna nogometna tekma Debeli : Suhi 4:4 Ekipa kk Gradis, ki je zastopala Jugoslavijo na Evropa pokalu 83 — z leve proti desni: Juvančič, Janša, Hočevar, Marinček, Zdešar, Bizjak, Blaha, trener Belcijan, kond. trener Curk. Spredaj čepijo članice kk Rijeka, kol ženski predstavnik v tem tekmovanju Naši kegljači 5. v Evropi V tozdu kovinski obrati Maribor že nekaj let zapovrstjo organiziram® nogometno tekmo med moštvi »dr belih« in »suhih«. Letošnje srečanj6 je bilo 29. septembra na igrišču la' ■bora. Tekmo si je ogledalo tudi šest' deset navijačev našega tozda, kis01 velikim zanimanjem pričakovali z*' četek srečanja, saj so vedeli, da se na takšnih in podobnih tekmah pretej nasmejijo. , Že sam začetek tekme je obefa veliko zabave in smeha ter osir6 borbe, kot vedno, so tudi letos p° vedli debeli z rezultatom 3:1, sajs" vedeli, da jim bo na koncu znWJ' kalo moči in da zato morajo na za. četku čimveč iztržiti. S tem rezu"" tom se je končal prvi polčas. Na začetku drugega polčasa s bolj spočili suhi izenačili ter P°ye^., z 4:3. Najbolj pravičen rezultat je n' dosežen 5 minut pred konte debeli izrenačili u* končni rezulk" mmmmmmammmmmmasammaHBBBmm.■ ■.v.---'.: V dneh od 14. do 17. 10. 1983 je bilo v Plankstadtu, ZRN XV. evropsko ekipno kegljaško prvenstvo. Barve Jugoslavije je zastopal k k GRADIS Ljubljana kot letošnji državni prvak pri moških in kk RI-j£KA kot državni prvak pri ženskah. Prvenstvo je bilo razdeljeno v dva dela: prvi in drugi dan so bili polfinalni boji, v nedeljo pa je bil veliki finale najboljših štirih ženskih ih moških ekip. Po prvem dnevu tekmovanja so naši kegljači zasedli 5. mesto z zaostankom 32 kegljev za prvakom Romunije. Minimalna prednost naših tekmecev nas je pavdajala z upanjem, da bo našim v soboto le uspel veliki met in uvrstitev V finale. ■ V soboto so nas na kegljišču pričakali navijači, naši delavci iz Frankfurta, ki so poskrbeli za pri- memo vzdušje na kegljišču, kljub bučnemu navijanju in dobremu metanju našim kegljačem ni uspela uvrstitev v finale. Za vstopnico v finale jim je primanjkovalo 87 kegljev. V finalu se je bila borba za prvo mesto do zadnjih lučajev. Srečnejši so bili predstavniki Romunije Aurul Baia Mare, ki so osvojili 1. mesto z 10.92 1 podrtimi keglji preti 2. Voll-kugel ZRN 10.911, 3. Elore BkV Madžarska, L Moravska Slavia ČSSR, 5. kk GRADIS Ljubljana itd. V tekmovanju ženskih ekip je ekipi Rijeke uspela uvrstitev v finale, žal pa so v finalu osvojile le 4. mesto. Prva mesta so prav tako kot v rrjoški konkurenci osvojile predstavnice Romunije, ZRN in Madžarske. Ob koncu se moramo zahvaliti še tov. Gašperšiču, ki nas je vse dni bo- dril in tudi drugače poskrbel za dobro počutje naše ekipe. Besedilo in foto: Tone Curk tekme, ko so tem dosegli tudi tekme. Po tekmi smo še dolgo ostali sk paj in se spominjali komičnih s ib' cij. Zaželeli smo si še več takšni" podobnih srečanj. Ravno zato s"^, se dogovorili, da organiziramo N* tekmo z veterani. a Josip Hum Na tekmovanju v Plankstadtu so nas obiskali predstavniki naše delovne eaote iz Frankfurta Predsednik SOb Lj. Moste-Polje Niko Lukež sprejel kegljače Gradisa Letošnje leto se vrstijo uspehi kegljačev Gradisa. Po osvojitvi mo* tvenega državnega prvenstva, so osvojili tudi posamično člansko mladinsko prvenstvo Slovenije — Matjaž Hočevar, prvenstvo Slove ni je v parih — Matjaž Hočevar in Darko Bizjak.. Jelena Bunič, pa je postaja mladinska republiška prvakinja. Vse to je botrovalo temu, da je kegljače Gradisa pred odhodom 15. turnir evropskih prvakov, sprejel Niko Lukež, predsednik skup-čine občine Ljubljana Moste-Polje in se z marljivimi športniki in vo stvom kluba zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru. Čestital jim je osvojenem četrtem naslovu moštvenih prvakov Jugoslavije in zaze obilo uspeha v zahodnonemškem Plankstadtu v boju z ostalimi naj boljšimi evropskimi moštvi. _ Sprejema se je udeležil tudi dekan Fakultete za telesno ku*tu prof. dr. Brane Elzner, predsednica izvršnega sveta skupščine ohcl. Ljubljana Moste-Polje Gabrijela Jelen, v imenu telesne kulture o čine pa Marjan Gostničar. Besedilo in sliki" C. Pavhn