DOPOLNJEVANJE STATUTOV KS
Ogledalo občanovih potreb
V razvijanju In uveljavljanju vloge krajevne skupno-sti - samostojne In temetjne družbene cellce se stalno soočamo z vprašanjl demokratičnega povezo-vanja in usklajevanja žlvljenjskih interesov delovnih Ijudi In občanov.
S številnimi sistemskimi za-koni smo sicer ustvarili pogoj za krepitev ustavne vloge kra-jevne skupnosti kot temeljne in specifične interesne skup-nosti, vendar življenje in delo terjata stalno raareševanje ne-katerih konkretnih vprašanj delovanja krajevnih skupno-sti. Najbolj znana so vsekakor vprašanja načrtovanja ter fi-nanciranja in prostorskega preoblikovanja KS. Ta in dru-ga vpraSanja opredeljujemo v statutih krajevnih skupnosti, toda prevečkrat na neustre-zen način. Neustreznost pa se seveda pokaže v praksi.
Že nekaj časa govorimo o spreminjanju statutov krajev-nih skupnosti ter pri tem spodbujamo neko enotno po-litiko spreminjanja — vezano na zaporedje statutarnih čle-nov, poenotenje odgovorov na nekatera pomembnejša vprašanja organiziranja druž-benopoiitičnih organizacij, delovanja delegacij itd. Ob tem pa vendarle premalo pri-sluhnemo zahtevi, da naj bo-do statuti KS bolj življenjski, prilagojeni značilnostim kra-jevnih skupnosti. Ne smemo se zadovoljiti s statutarnimi vzorci, ki bi celovito veljali za vse krajevne skupnosti, niti ne s kampanjskim spreminja-njem statutov KS.
Vsekakor ne bi smeli v sta-tute zapisovati neuresničlji-vih določb, stremeti bi morali k temu, da bo vsak statut pre-prost, praktičen in predvsem uporaben dokument.
Torej, na vsebini statuta naj se ne bi »izživljali« pravniM tako, da bi v njem zapisovali in ponavljali splošno znane resnice - opredeljene v števil-nih sistemskih dokumentah, temveč naj vsebino statutov KS prouči kar največ ljudi
Demokratično spreminja-nje  statutov je izredno po-
membno dejanje, ki ni le nalo-ga peščice aktivistov v krajev-ni skupnosti, niti ne le sveta KS. To je kontinuirano delo, v katerem ni prostora za forma-listične in forumske pristope, kajti še tako dobro napisan statut KS ne zagotavlja dobre-ga delovanja krajevne skup-nosti.
Nekaj krajevnih skupnosti v naši občini je že pripravilo predloge novih (dopolnjenih) statutov, vendar so nekatere opredelitve v njih tako neja-sne, nedorečene in tudi vpraš-ljive, da pripravljajo v okviru sveta za spremljanje in razvi-janje krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL Ljub-ljana Center poseben sesta-nek, na katerem bodo poeno-tili najpomembnejše statutar-ne opredelitve glede financi-ranja potreb KS, vloge zborov krajanov, delegacij za SIS, po-trošniških svetov, hišne sa-mouprave, oblik nepo6redne-ga izjavljanja, povezovanja združenega dela in KS.
Razpravo o dopolnjevanju" statutov bodo povezali tudi z razpravo o uresničevanju sklepov, stališč in priporočil skupščine SR Slovenije o na-daljnjem samoupravnem ra-zvoju krajevnih skupnosti ter pri tem izhajali iz ugotovitev, ki so jih zbrali ob oktobrskih obiskih skupin OK SZDL v vseh krajevnih skupnostih naSe občine.
S. Č.