Št. 133 (16.478) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govci1" v-nji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja i '' c-- r; ood Vojskim pri Idriji, do 7. r^jn * f ' : r te izš! -idnj: r Kvzu >N1CA Ff :no.taxL GORICA J . 3382,taxU 'S>58 ČEDAD-Ul. Rjstori. 43' ____________ Internet: http/w/w.pi .-...aii: iitfakciju@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POSININA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 20b, legge 662'96 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO TOREK, 8. JUNIJA 1999 Nk več žejni čez vodo Bojan Brezigar Ob novici, da je Miloševič pristal na mirovni načrt skupine G8, sta se že pred nekaj dnevi postavili dve vprašanji. Pvo vprašanje je, ali je nioralno, da se mednarodna javnost pogaja s Predsednikom, ki je pred niednarodnim sodiščem obtožen zločinov proti človeštvu. Vprašanje je umestno, in z njim so se v zadnjih dneh ukvarjali nekateri izmed najvidnejših komentatorjev v mednarodnem - tudi italijanskem - tisku. Če je namreč, kot piše Stefano Rodota, šlo za »etično vojno«, je namreč nekaj neetičnega v dejstvu, da se je sedaj Zahod sprijaznil z dogovorom, ki, kolikor je dano vedeti, ne vključuje tudi odstavitve Slobodana ^tiloševiča. Tu ne gre za kak osebni razlog, gre za dejstvo, da je prav Miloševič glavni povzročitelj Vsega gorja, ki ga je v žadnjih desetih letih Preživelo ljudstvo nekdanje Jugoslavije. Kdor te-8a noče razumeti, se ne žavzema za mir na Balkanu, ampak ima verjetno 86 kake skrite račune: na Primer nekaj podobnega kot v Zalivski vojni, ko žavezniška koalicija ni s1r!a Sadama Huseina, Čeprav bi v danih pogojih to lahko storila brez velikih tveganj. Drugo vprašanje je še enostavnejše in neposred-n° izhaja iz dogodkov žadnjih let, predvsem iz vojne v Bosni in Hercego-vuu. Se zlasti v tej vojni so namreč lahko vsi uvideli, da Miloševič podpisuje dogovore s figo v žepu. aborisca in pokoli, vkljucno s Srebrenico, so Sad nespoštovanja dogo-v°rov in obljub, ki jih je 8rbsko vodstvo dalo „ahodu. Dejstvo je, da so $ r°l vselej nadaljevali s 8y°jimi načrti etničnega bdenja. Srbskemu pred-ndniku ne more verjeti ®mče vec, so dejali, dejan-n Pa so se dogodki Ijdnjih dni odvijali neko-ko drugače. Resno se je Postavljalo vprašanje, ali 0 tokrat Miloševič zares žpolni] dane obljube. včerajšnja prekinitev v Sanj o uresničevanju ^ laškega dela mirovnega črta je pravzaprav , lčakovani odgovor na go vprašanje. Reakcija tak^ je bila prav 0 . 0 Pričakovana, saj ^ n° zahodni generali Si.l ^ameravajo dovoliti jih ^etnu voditelju, da bi Cp Vdovic pripeljal žejne vei V0do. Tako, da se clo-Veri VBrasa. ali morda še stnoh®,11181110 tam’ kier udi pred tednom dni. NATO-ZRJ / KOSOVO POSTAJA TRD OREH ZA VSE Ob diplomatskem zastoju stopnjevanje napadov SKOPJE, BRUSELJ -Reševanje kosovskega spopada postaja vse težje. Ko so se vsi že veselili uspeha, so vojaška pogajanja v makedonskem Kumanovu spodletela. Včeraj so se nepričakovano nadaljevala v Tabanovcu. Tokrat Natovo delegacijo ni vodil britanski general Mike Jackson, temveč njegov ameriški kolega Doug Fugerson, ki se je sestal z namestnikom zveznega zunanjega mini-stra Nebojšo Vujovič. Kaj sta se domenila, ni znano. Prav tako je brez rezultatov sinoči končalo zasedanje G-8 (na sliki AP), ki je bilo namenjeno sestavi resolucije o Kosovu. Medtem so obnovili zraCne napade, nadaljuje pa se tudi beg Kosovarjev. Na 3. strani BELGIJA / ŠKANDAL Z DIOKSINOM SE SIRI Na seznamu prepovedanih živil zdaj tudi surovo maslo Vede medkultumosti študijska smer v Trstu TRST - Včeraj so na tržaški univerzi uradno umestili študijsko smer medkultumosti, ki sicer že dve akademski leti eksperimentalno deluje v okviru filozofske fakultete. O uresničitvi zamisli, ki je prva tovrstna v Italiji, so se pohvalno izrazili vsi včerajšnji govorci, s to študijsko usmeritvijo, je bilo rečeno, se je Trst prvi pogumno podal na pot odpiranja in soočanja. Ob vrednotenju različnosti kot bogastva pa je velikega pomena tudi dejstvo, da nova študijska smer izobražuje mlade v poklice, ki so odraz zahtev novega Časa in nove Evrope. Posebno pozornost študijska smer posveča preučevanju Mediterana in srednje-vzhod-ne Evrope. Na 5. strani BRUSELJ - Škandal z dioksinom se širi in v Belgiji so vCeraj iz prodaje umaknili tudi surovo maslo, na seznamu prepovedanih živil belgijskega izvora pa so že od prej piščanci, jajca, svinjsko in goveje meso kot tudi mleko in mlečni izdelki. V Italiji so iz prodaje na raznih koncih države umaknili na desetine ton najrazličnejših izdelkov belgijskega izvora, ki bi lahko vsebovali dioksin. Slovenija je vCeraj sklenila, da začasno prepove uvoz vseh izdelkov živalskega izvora iz EU. Danes se bodo sestali tudi ministri za zdravstvo v EU in se dogovorili za morebitne dodatne ukrepe. Na 13. strani GORICA / PRED KONCEM ŠOLSKEGA LETA Bralna olimpijada za 300 osnovnošolcev Nagrajevanja in vrsta nastopov, pravi praznik slovenske knjige oziroma branja GORICA - Vsi slovenski osnovnošolci z Goriškega - bilo jih je več kot 300 - so se vCeraj dopoldne zbrali v Kulturnem domu v Gorici na zaključni prireditvi Bralne olimpijade. Najboljši udeleženci olimpijade so prejeli nagrade, sicer pa je bilo na sporedu še marsikaj drugega. Tako so vrhovski otroci uprizorili nekaj prigod hudomušnega Etka Mužetka, nastopil pa je tudi znani ilustrator otroških knjig in revij Božo Kos iz Ljubljane. Spored je povezovala učiteljica Barbara Rustja. Slo je za pravi praznik slovenske knjige oziroma branja. Na 10. strani O perspektivah Kmečke banke GORICA - Delničarji goriške Kmečke banke so konec aprila na obenem zboru za novega predsednika izvolili dr. Diega Marvina. Po poldrugem mesecu je v pogovoru za naš dnevnik pojasnil, kako poteka danes delo Kmečke banke in kakšne so perspektive in možnosti za nadaljnji razvoj tega zavoda, ki prav sedaj praznuje 90 let neprekinjenega delovanja. Na 15. strani Na maturi letos tri pisne naloge TRST - Državni izpit na višjih srednjih šolah se bo zaCel 23. junija, kandidati pa bodo letos pisali tri pisne naloge: ob nalogi v slovenščini in tehnični nalogi še multidisciplinarno nalogo, ki jo bodo sestavili elani ocenjevalne komisije. Na posameznih šolah so že izvedli poskusne teste, da bi kandidate privadili na najveejo novost novega državnega izpita. Na 5. strani Tržaški taksist umrl v Spilimbergu SPILIMBERGO - Tržaški taksist je vCeraj zjutraj umrl v strahoviti prometni nesreči, v kateri so bili po čelnem trčenju honde in fiata soudeležena še opel vectra in tovornjak. Dve ženski sta bili hudo ranjeni. Na 6. strani PADOVAN(FlGU s.rL TRST, UL. FLAVIA 47 - TEL. 040/827782 zastopnik PIAGGIO - GILERA takojšnja dostava BREZOBRESTNA FINANSIRANJA do 3.400.000 lir v 12 mesecih ” REKLAMNI OGLAS Ameriški raziskovalci so preizkusili kozmetično terapijo za telo Iz Amerike prihajajo znanstveni rezultati testiranja shujševalne kreme za stegna, zadnpco in trebuh Tudi v Italijo je prišla shujševalna krema NEW YORK - Končno so objavili rezultate kliničnega testiranja nekega novega kozmetičnega izdelka, ki pomaga pri zmanjšanju telesne ma-šCobe na določenih delih telesa. Testiranje sta vodila ameriška raziskovalca dr. David Yeung in dr. Walter Smith, sodelovalo pa je 30 prostovoljcev, ki so dva meseca dvakrat dnevno novi izdelek nanašali na stegna, zadnjico in trebuh. Pri tem se je obseg teh delov telesa v centimetrih vidno zmanjšal. Kozmetično kremo v teh dneh italijanskim lekarnam dobavlja družba Sirky, ki je financirala znanstveno raziskovanje. Kremo prodajajo pod imenom »Riducente Gošče, Glutei, Ventre«. Povpraševanje po novem izdelku je takoj preseglo ričakovanja, družba irky pa si prizadeva, da bi v Cim krajšem Času izpolnila vse zahteve. r EVROPSKE VOLITVE / POGOVORI S KANDIDATI n Sen. Volčič: Zavest je zadevščina, ki se najbolj počasi razvija Senator Dimitrij Volčič kandidara kot neodvisni kandidat na listi Levih demokratov (DS). Zaradi dolgoletnih izkušenj v novinarskem poklicu na mednarodni ravni je njegova kandidatura za Evropski parlament še posebno posrečena. Kot je znano, je bil Volčič izvoljen v senat na mesto umrlega prof. Darka Bratine, v novinarskem poklicu pa ima za seboj vsega zavidanja vredno kariero: bil je dopisnik javne radiotelevizijske hiše RAI iz Moskve in iz drugih evropskih prestolnic, preden se je upokojil pa je bil odgovorni urednik dnevnika prve televizijske mreže RAI (TGl). Naš pogovor je takole stekel: Nedavno je zaCel veljati Amsterdamski sporazum, na osnovi katerega ima Evropski parlament končno večja zakonodajna pooblastila. Sodite, da bo to zadostovalo za okrepitev politične Evrope? Evropski parlament bo imel večja zakonodajna pooblastila in tako tudi Evropska komisija. To bo zadostovalo za okrepitev politične Evrope, ni pa nikakor rečeno, da bo operacija potekala brez bolečin in zelo hitro. Unija je potrebovala kar osem let za sprejem Agende 2000, prvega celovitega gospodarskega in finančnega načrta po padcu berlinskega zidu, ki zdaj zaradi vojne na Balkanu izgublja svoj izvirni smisel. Po koncu konflikta bo namreč treba proces evropske integracije postaviti na nove temelje. Se strinjate s tistimi, ki. krivijo EU, da je bila kratkovidna pri načrtovanju svoje Širitve? Evropska skupnost je bila kratkovidna pri načrtovanju, toda obstajale so objektivne težave. Da bi Evropa imela svojo vojsko, bi morala imeti enotno zunanjo politiko. Za tako skupno politiko je treba približati zakonodajne instrumente, začenši verjetno z izdelavo evropske konstitucije. Balkanska drama postavlja nove probleme in finančne dajatve. Zelo verjetno je, da bo obnova Balkana v veliki meri finansirana s strani Evropske unije. To pomeni, da bo treba spremeniti vrstni red prioritet, odložiti nekatere probleme, kot na primer razširjanje Evrope na nove elane; da bi lahko vsaj v tem trenutku predvideli tudi bodoče zaplete in da se ne bi znašli vedno v položaju, ko je treba samo reagirati, namesto da bi postavljali naCrte za bodočnost. Pojdimo k balkanskemu konfliktu: ali mislite, da se je z Miloševičem še mogoče pogajati oziroma ali je mogoče z njim načrtovati mir? Kar se tiče vloge Miloševiča menim, da še ni jasno, do katere mere je še sogovornik v naporih za kompromis. Nekateri so ga že odpisali kot sogovorca, drugi opozarjajo, da je v odsotnosti opozicijskih sil še vedno edino Miloševič tisti, s katerim se je treba pogovarjati. Dolgega političnega življenja verjetno nima. Sel je v vojno z načrtom, da zgradi veliko Srbijo, znašel se je s porušeno državo, izolirano in z velikim političnim, kulturnim in gospodarskim zaostankom v primerjavi s sosedi. Težke obtožbe mednarodnega sodišCa Združenih narodov med drugim onemogočajo Miloševičevo gibanje v tujini, kajti vse Članice Združenih narodov so obvezane, da ga priprejo, Ce bi se pojavil na njihovi meji. Ce bi njegov prispevek h koncu vojne bil pomemben, se nekatere ovire lahko omilijo, vendar ni računati s splošno amnestijo. Integracijski procesi ljudem ob meji zbujajo upanja, da bodo meje v Evropi počasi presežene in da se bo sožitje iz gesla končno spremenilo v danost. Stvari se nedvomno tudi za nas v Trstu, Gorici in Benečiji spreminjajo, a se nam zdi, da prepočasi. Mislite, da lahko tudi negativen pojav, kakršen je vojna, prispeva oziroma sili h krepitvi sodelovanja in prijateljstva? Vojna lahko prispeva k zavesti, da smo vsi skupaj postavljeni pred iste probleme. Toda zavest je tista zadevščina, ki se premika in razvija najbolj počasi. Senatorski mandat ste si zagotovili v Gorici, mestu, ki pogumno vztraja pri svojih načrtih integracije s sosednjo Novo Gorico. Bo v Bruslju s Prodijem in v Strasbourgu z novim parlamentom mogoče poiskati več privržencev za uresničitev tega pilotskega projekta? Opozarjam, da je pilotskih projektov v Evropi mnogo: med Nemčijo in Poljsko, med Cehi in njihovimi sosedi. Prav Evropska unija je edina ustanova, ki lahko te naCrte uresniči. To je bil tudi del mojih tez ob volitvah. Pa še k manjšinam. V Italiji je njihova zaščita raznolika in tudi v Evropi ne poznamo standardiziranega modela zaščite, kot to velja npr. za okolje. Se strinjate s tistimi, ki se zavzemajo za uzakonitev minimalne stopnje zaščite manjšin v EU? Mislim, da je uzakonitev določene stopnje zaščite manjšin v Evropski uniji med drugim zaobseženo tudi v Evropskem dokumentu pravic. Ni si mogoCe predstavljati Evrope, v kateri bi vladal rasizem, nespoštovanje pravic vseh soclanov nove skupnosti. Za konec še bolj ležerno vprašanje. Po nacionalni mreži RAI poročajo, da Nato nadaljuje napade v »ex Jugoslaviji«. Znani TV novinar je nedavno v neposrednem prenosu iz Tirane dejal, da govorijo Albanci »slavo«, medtem ko je eden vidnih sodelavcev nacionalne televizije med naštevanjem držav, na katere meji Italija, na mesto Slovenije postavil Hrvaško... Skratka, pregovorno italijansko nepoznavanje zemljepisa se tudi deset let po padcu berlinskega zidu ni spremenilo. Kako bi komentirali te cvetke na osnovi Vaših dolgih izkušenj v novinarskem poklicu? Glede nepoznanja zgodovine in zemljepisa si je ves svet podoben. Nekaj vemo o velikih narodih, oni sami pa o malih skoraj nic. Pomislite samo na dejstvo, da osemdeset odstotkov ameriških poslancev nima potnega lista, kar pomeni, da nikoli niso bili v tujini. To smo odkrili, ko smo povabili v rimski senat delegacijo ameriškega senata in odkrili, da bi zainteresirani porabili preveč časa, da bi si priskrbeli potrebne potne dokumente. Berlinski zid ni pripomogel k boljšemu poznavanju problemov. Veste vi na primer, da je v borbi med Etiopijo in Eritrejo bilo ubitih prejšnji teden najmanj 1500 vojakov? Kdo od nas ve, zakaj je izbruhnila vojna med obema državama, ki sta se pripravljali na združevanje v konfederacijo? Skratka: drugi ne vedo nic o nas in mi vemo še manj o drugih. Tudi s tem problemom se bo morala ukvarjati nova Evropa. POLITIKA / PRED NEDELJSKIMI EVROPSKIMI VOLITVAMI D’Alema hoče 40% za stabilizacijo vlade Na enak najmanjši delež računa tudi Pol svoboščin RIM - Premier D’Alema je svoji vladni koaliciji postavil zahteven cilj: na nedeljskih evropskih volitvah naj bi zbrala najmanj 40 odstotkov glasov. Dobro se namreč zaveda, da volilni neuspeh njegove večine ne bi mogel neopazno mimo, zato tudi nakazuje neke vrste spodnjo mejo njenega preživetja, ki bi - prenesena v večinski sistem - v vsakem primeru legitimizirala levi center. Ce je res, kot opozarja Marini (PPI), da ni avtomatične povezave med izidom evropskih volitev in notranjepolitičnim ustrojem, pa bi prevlada Pola svoboščin vseeno pokazala, da se je razpoloženje med volilci spremenilo, kar bi dalo novega zagona zahtevi desnosredinske opozicije po predčasnem koncu zakonodajne dobe. Zato D’Alema dela za najveejo strnjenost svoje koalicije, po drugi strani pa v isti sapi izpostavlja njen liberaldemokratski profil: »Kot liberalci si zaslužimo zadovoljivo oceno.« Tisto, kar je pri tem novega, je, da temu »profilu« ne oporeka niti Berlusconi, ki sicer pravi, da je ta usmeritev le priložnostna, vendar priznava, da si predsednik vlade prizadeva v tej smeri. Nic Čudnega torej, Ce Bertinotti udriha na vse strani in trdi, da D’Alema in Berlusconi igrata isto partijo, ko izražata sredinskost svojih strank in svojih vodilnih vlog. Podobnega mnenja je očitno tudi podpremier Mattarella, ki li-derja Forza Italie brez ovinkov obtožuje, da je njegov cilj doseči po 13. juniju vlado narodne enotnosti. Ob tem se seveda vsi po vrsti zgražajo, češ da so »široki sporazumi« popolnoma nerealistični, vendar-se kljub temu stalno pojavljajo v mnogih analizah. Za La Malfo je na primer to edina pot do resničnih reform, Segni misli, da bo D’Alema izšel iz volilne preizkušnje kot zmagovalec in da bo nato spet poskusil navezo z Berlusconijem. S podobno bojaznijo se tudi Zeleni in Cossutta pripravljajo, da preprečijo vsak poskus tovrstni poskus za reforme, zato na ves glas zahtevajo, da najprej doseže predhodno soglasje o morebitnih reformah vladina večina. Veliko bo torej odvisno od izida volitev v Evropski parlament po proporcionalnem sistemu, na katerega volilci niso vec navajeni. Marini in Cossutta bosta takoj nato zahtevala preverjanje v večinski koaliciji, in to na žgoče konkretne teme pokojninskega sistema, davčnega pritiska, družine in tudi organizacije vlade po najnovejši reformi, s katero je posebno Ljudska stranka zaradi krčenja števila ministrstev zelo nezadovoljna. Zelo aktiven je tudi Dini, ki si je zastavil cilj' združitve sredinskih sil za stabilizacijo večine in za kompeticijo z Levimi demokrati v primera primarnih volitev premierskega kandidata. Sistem primarnih volitev ugaja Dilemi, ki se Čuti dovolj močnega, medtem ko ga Berlusconi odklanja, ker ne želi postaviti v diskusijo svoje s Finijeve strani vse bolj oblegane vodilne vloge v Polu svoboščin. Marocchino: liano ubil njen voznik RIM - Ilario Alpi je ubil njen voznik, Mirana Hrovatina pa drugi elan komandosa, ki ju je napadel. Tako je za tednik Famiglia Cristiana povedal Giancar-lo Marocchino, italijanski poslovnež, ki živi v Moga-dišu in ki je tudi sam osumljen, da je vpleten v zadevo. Marocchino, ki bo jutri pričal pred.rimskim sodiščem, ki sodi somalske-mu državljanu Hashiju Omarju Hassanu zaradi domnbevne vpletenosti v dvojni umor, je v pogovoru s tednikom obnovil okoliščine napada na novinarko TG3 Ilario Alpi in njenega snemalca Mirana Ftrovatina. Marocchino, ki je veljal za človeka italijanskih obveščevalnih služb, je bil prvi, ki je tistega usodnega 20. januarja 1994 prihitel na kraj zločina in je s svojim kombijem peljal trupli Mirana in Harfe do starega pristanišča, od koder so ju s helikopterjem prepeljali na admiralsko ladjo Garibaldi. V pogovoru z novinarji Famiglie Cristiane je Marocchino dejal, da je novinarko ubil s strelom v glavo njen vopznik. Na Mirana Hrovatina pa naj bi streljal elan komandosa, ki ga je Marocchino sicer pred Časom spoznal, vendar mu je zajamčil, da njegove istovetnosti ne bo povedal. V isti sapi je Marocchino zanikal vsakršno svojo odgovornost, kot je tudi zanikal, da bi bil vpleten v prekupčevanje s strupenimi industrijskimi odpadki. Napoved Marocchino-vega intervjuja je že izzvala prve odmeve. Carlo Leoni, ki pri Levih demokratih vodi pravosodni resor, je dejal, da so okoliščine smrti Ilarie in Mirana še skrvnostne. Zato je pozval Marocchina naj prispeva k osvetlitvi zadeve in naj pove vse, kar ve. DELOVNE POGODBE / KOVINARSKA STROK Ah Pogajanja še na nitki Minister Bassolino skuša zbližati sindikate in podjetnike RIM - Pogajanja se nadaljujejo, čeprav je vzdušje zelo naelektreno. Samo veliki prizadevnosti in diplomatski spretnosti ministra za deloAntonia Bassolina je treba pripisati dejstvo, da pogajanja za obnovitev delovne pogodbe v kovinarski stroki še niso bila prekinjena in da sindikati niso oklicali stavke. Delovna pogodba delavcev kovinarske stroke je zapadla pred osmimi meseci, sindikati in delodajalci pa v tem času niso bili sposobni doseči dogovora. Tudi zaradi tega je pred dobrim tednom posredoval minister za delo, ki že nekaj dni skuša splesti niti dogovora. Pogajanja visijo na niti, kar pojasnjuje včerajšnjo zaskrbljenost premiera D’Aleme. Pogodba delavcev kovinarske stroke odraža vzdušje delovnih odnosov v državi, saj veljajo delavci kovinarske stroke za najbolj bojevito kategorijo italijanskega delavstva. Nedeljsko skorajšnjo prekinitev pogajanj je včeraj zaostrila izjava predsed- nika 'Confindustrie Giaorgia Fosse, ki je neposredno napadel sindikat in dejal, da »je v sindikatu kdo, ki noče pogodbe«. Takoj mu je odgovoril vodja konfederacije CGEL Sergio Cofferati, ki se je vprašal, ah Fossa hoCe pogodbo, Ce »strelja« take izjave, ne da bi sploh sodeloval pri pogajanjih. Tudi minister Bassolino je pred-. sednika industrijcev pozval, naj raje sodeluje pri pogajalskem omizju. Srž spora je v tem trenutku delovni Cas. Proti predvidevanjem so industrijci pristali na povišek plač (85.000 tiso lir na piesec, ovrednoteni pa bosta tudi 13. plača in odpravnina), v zameno pa zavračajo skrajšanje delovnega časa in zahtevajo zadostno prožnost pri nadurah gte" de na naročila in ramere na tržišču. Sindikati pa zahtevajo skrajšan delovni Cas za tiste, ki delajo v nočnem turnusu in ob koncih tedna, jasno določeno število možnih nadur, prožnost pa samo za sezonsko proizvodnjo. Elektrikar ubil zaročenko in nato sodil tudi sebi BRESCIA - Najprej je ustrelil zaročenko, nato pa sodil še samemu sebi. Našli so ju včeraj zjutraj na odseku, ki povezuje avtoceso sonca in avtocesto A21 Brescia-Pia-cenza. Dekle je bilo v dostavnem vozilu (na te-lefoto Ap) s prestreljeno glavo, on je ležal nedaleč na robu ceste. Vzroki umora in samomora niso bili pojasnjeni. Tudi svojci obeh žrtev ( gre za 27-letnega elektrikarja Alessandra Zanottija in 2 3-letno So-nio Mossoni) ne vedo, kaj je v fantu (ali v obeh?) sprožilo samomorilsko vzmet. Včerajšnja je že tretja podobna tragedija v bre-scii in okolici v treh mesecih. V začetku aprila je ubil zaročenko in nato soil še sebi Maurizio Rauseo, v začetku maja se je za usodno izbiro odločil naboprnik Clau-dio Zambelli, včeraj pa elektrikar. RIM / UJELI SO GA PO TREH LEJIH Rimski princ v zaporu, ker se je spečal s Cianciminom RIM - Tri leta se je skrival v Rimu, včeraj pa mu je policija, ki je že dalj Časa sledila soprogi, sled. Rimski princ in podjetnik Romolo Vaselli. ki J bil obsojen, ker je kot slamnati mož nudil kritje bi mu palermskemu županu Vitu Cianciminu, je bil tiran. Zaenkrat se je izognil zapora, ker ga je ob ar. ciji obšla slabost in so ga policisti odvedli v bolni co, kjer je pod strogim nadzorstvom. s Podjetja rimske družine Vaselli so imela 0h°cjc-palermsko javno upravo od prvih povojnih let. rat so imele v zakupu javne storitve, kot na Prl ya, zbiranje odpadkov. Posli, zaradi katerih je princ ^ selli prišel navzkriž s pravico, pa zadevajo se ,Li0 v seta leta. Vasellijevo podjetje Ices je tedaj dobi ^ zakup nekatere službe, potem ko so nekatera pel ska podjetja izključili iz licitacije. Rečeno je “Vdiraj naj bi sodelovala samo nepalermska podjetja. ^.. ne bi imela stikov s krajevnimi politiki in upravi^^ Poznejša preiskava pa je pokazala, da je 1 p podjetje Ices že dolgo let stike s palermskimi up ^.t0 telji in da je imel v njem poslovni interes tu Cioancimino. invici Ko je bil bivši palermski župan v drugi P° agjo, osemdesetih let obsojen zaradi sodelovanja z zajadi je bil princ Vaselli na istem procesu obsojen zlorabljanja položaja in kritja, ki ga je nudil G1 ^gg3 nu. Obsodbi je kasacijsko sodišče potrdilo m oru-in 1995, toda Vaselli je zginil, da bi se izognil ^Vpj-gU Policistom, ki so mu včeraj prišli na sled ^jval Mascagni, Vaselli ni hotel povedati, kje se J^grgut' tri leta. Rekel je le, da je s soprogo živel v Ul- -g v ta, medtem ko je bil Ciancimino v hišnem Prl” stanovanju na bližnjem Trgu Spagna. NATO-ZRJ / PO NOČNEM NEUSPEHU V POGAJANJIH O VOJAŠKO-TEHNICNIH VPRAŠANJIH Svetovna diplomacija spet išče izhod iz začaranega kroga kosovske krize G-8 bo nadaljeval razpravo danes, tako da bo treba na osnutek resolucije še počakati Finski predsednik Ahtisaari, nemški kancler Schroder in francoski premier Jospin (AP) ~~1tUDI v MIRU / VRNITEV BEGUNCEV ZELO TEŽKAŠ Na Kosovu ni konec nasilja Pravojaške enote še vedno izganjajo kosovske Albance WASHINGTON, ŽENEVA, RIM - Ce- na enega dneva vojne za Kosovo »bo omogočila kritje humanitarnih stroškov povojnega obdobja,« je včeraj v Wa-shingtonu izjavil koordinator za humanitarno pomoC OZN Sergio Vieira de ^lello, ki je maja bil na Čelu misije OZN v Srbiji in na Kosovu. Pred srečanjem s funkcionarji Clintonove administracije de Mello novinarjem ni hotel navesti cene obnove, brez katere ni vrnitve kosovih beguncev. »Obnova bo zahtevala nadčloveške napore: na novo bomo morali za bivanje popraviti hiše, šole in osnovne infrastrukture, predvsem zdravstvene. Prav tako bomo morali Pred zimo obnoviti proizvodnjo, predvsem pa poljedelstvo,« je navedel de Mello. Ce bi torej prišlo do takojšnjega mirovnega sporazuma, bi po njegovem e s težavo omogoCih »primemo« vmi-tev beguncev v svoje vasi pred začetkom zime. Visoki komisarjat OZN za begunce (Unhcr) pa je včeraj v Ženevi sporočil, da je od petka do nedelje Kosovo zapustilo 1.186 oseb. Predstavnik za tisk Unhcr Kris Janovvski pa je povedal, da izjave beguncev, ki so v zadnjih urah zbežali s Kosova potrjujejo, da srbske paravojaške enote nadaljujejo z represijo, izgoni, plenjenjem in uničevanjem hiš kosovskih Albancev. Medtem se nadaljuje beg kosovskih Albancev in drugih obupancev, predvsem Kurdov, a tudi Albancev preko Jadrana v Italijo. V nedeljo je tako prispelo vec kot 600 obupancev. Varnostne sile so zajele 420 beguncev na krovu treh trajektov v pristanišču Brindisi. Preostale begunce so tihotapci izkrcali na jadranski obali. Včeraj so prestregli kakih 300 beguncev, ki so bili na albanski ribiški ladjici Shikrmeli. SKOPJE, BONN, WA-SHINGTON - Po hladni nočni prhi, ko sta se vojaški delegaciji zveze Nato in ZR Jugoslavije razšli brez sporazuma in je britanski general Mike Jackson napovedal »stopnjevanje« Natovih bombardiranj Jugoslavije, je marsikdo mislil, da je vsega konec. To je potrjevala tudi popoldanska tiskovna konferenca v Bruslju, na kateri so napovedali le »telefonske stike« med Natom in Jugoslavijo. Resnica pa je bila precej drugačna v makedonskem Taba-novcu tik makedonsko-ju-goslovanske meje sta se sestala ameriški general Doug Fugerson in namestnik srbskega zveznega zunanjega ministra Nebojša Vujovič. Na štiri oci sta se pogovarjala v uradih špe-diterske družbe Mako-sped. Fugerson je dočakal Vujoviča na nikogaršni zemlji in ga prisrčno pozdravil. Medtem ko se je dvojica pogovarjala, so elani njunih spremstev: srbski oficirji in Natovi opazovalci (britanski, finski in francoski) kramljali kot stari prijatelji za mizicami pred barom Rim-Pariz, med splošnim nezanimanjem pijočih šoferjev tovornjakov. Ferguson je nato Vujoviča pospremil preko meje, a ni hotel dati nobene izjave. Prisotnost ameriškega generala na Čelu delegacije, ki se je pogajala o »tehnično-vojaških« vprašanjih je nedvomno zanimiva. Britanski general Jackson jo je celo ocenil kot »pomenljivo«. Po noCnem neuspehu je Jackson vso krivdo zvabi na Srbe, ki so hoteli ohraniti 15.000 svojih vojakov-na Kosovu in so nasprotovali 25-kilometrski demili- KOSOVO / ITALIJANSKO PRIZORIŠČE Za D’Alemo se glede Kosova nit upanja za mir ni pretrgala Berlusconi razočaran, Cossutta pa je zahteval poseg OZN . MILAN, rim - Predsednik italijan-Vr.e vJa(le Massimo D’Alema, je ob C^njih vesteh o obnovi diplomatkah naPorov za dosego miru na bud nU Poudaril, da je to zelo »spod-tir>a ■°<<’ ^er )e jasen signal, da »se nit , anja za mir ni pretrgala«. Izrazil je s^.Panje, da je bil zadnji le po-poskus zaviranja mirovnega so) ela- f-*’Alema je na skupščini As-ijidi ^barde (združenje lombardskih sko stri)cev) navedel, da se je telefon-nikop,1«ovarjal z ameriškim predsed-n,jjn 'J Clintonom. Navedel mu je st jjj’CJa Zahod pokaže svojo »odprto-siiahPenast«, tako da ne bo razlik v ali n 09 K°sovu pa naj bodo to ruske ^alpvske. p0 mnenju predsed-cija 1 ;i jianske vlade mora diploma-“Proin lskaniu dogovora pokazati ta biy jSt ’.n odločnost«. Prožna mo-spi-gjg 1°. tistih srbskih zahtev, ki so bstih rTi‘Ye lo odločno nasprotna do bo n.jniso sprejemljive. Upal je, da o tjju CarajSnji skupščini spregovoril tttayc " 'Mneesto tega smo priča dra-ernu nadaljevanju spopadov, trmastemu odporu pri uresničevanju obvez za pravi in pravičen mir, ki naj ljudem omogoči vrnitev na Kosovo. Obenem je kot zločinske ocenil metode in ideologijo etnične vojne. D’Ale-ma je tudi poudaril, da iz sedanjega spopada »Italija odhaja z dvignjeno glavo« in spregovoril o bodoči obnovi Kosova in Jugoslavije. Iste skupščine se je udeležil tudi vodja opozicijskega gibanja Forza Ita-lia Silvio Berlusconi, ki je poudaril, da se vojna nadaljuje po Miloševičevi krivdi. Na vprašanja novinarjev je Berlusconi navedel, da se vojna na žalost nadaljuje, ker se je »v Srbiji z Miloševičem in njegovimi generali ponovno pokazala hinavska dvojnost tistih, ki še vedno komunistično mislijo in ne sprejemajo kar je izgledalo, da so že sprejeli«. V Mestrah pa je sekretar CDU Roc-co Buttiglione poudaril, da je treba nadaljevati z bombardiranji, dokler ne bo Miloševič klonil. Tudi on pa je omenil, da mora Nato poleg odločnosti pokazati vsaj minimalno prožnost. Obenem je predlagal demilitarizacijo Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Predstavnik za tisk Zelenih Luigi Manconi je izjavil, da je kopenski poseg na Kosovu uresničljiv le s pooblastilom resolucije Varnostnega sveta OZN. Predsednik Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta pa je zatrdil, da mora vojno na Balkanu končati OZN in ne Nato, prav zato je pozval vlado, naj se postavi po robu vsakemu poskusu stopnjevanja spopadov. Ob vsem tem je treba omeniti, da je bila pred Natovim oporiščem Avia-nom v nedeljo množična manifesta- -cija mirovnikov: VeC kot 20.000 demonstrantov iz vse Italije je zahtevalo konec zračnih napadov na Jugoslavijo. Za miren potek demonstracij, h katerim so pozvali Stranka komunistične prenove (SKP) in 200 mirovnih gibanj, je skrbelo kakih 2.000 policistov. Protestniki so v zrak spuščali balone in vzklikali gesla proti Natu, ZDA in levosredinski vladi premiera Massima D’Aleme. tarizaciji srbskega ozemlja na meji s Kosovom. Kaj se v resnici dogaja, ni jasno, saj prihajajo skrajno protislovne vesti o drugih diplomatskih naporih. Včeraj je namreC pozno v noč trajalo zasedanje G-8 (sedem industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in Rusija) v dvorcu Petersbeig pri Bonnu. Po trditvah italijanskega zunanjega ministra Lambertija Dinija, naj bi skoraj dosegli dogovor o resoluciji, ki naj bi jo predložili Varnostnemu svetu OZN. Taka izjava pa je bila v popolnem nasprotju z izjavo ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova, ki je svoje kolege opozoril, da Rusija v Varnostnem svetu ne bo glasovala o nobeni resoluciji za Kosovo, dokler zveza Nato ne bo ustavila letalskih napadov na ZRJ. »Ce, in potrjujem, Ce bo-, mo končali z deli, bomo lahko danes poslali resolucijo v New York, tako da bo začela njena proučitev že med popoldanskim zasedanjem,« je poudaril predstavnik za tisk ameriške državne sekretarke James Rubin. Povedal je, da je prišlo do »vsebinskega napredka«, a da še vedno obstajajo »nerešena« vprašanja. Teh kot kaže niso premostili, tako da bodo z razpravo nadaljevali danes. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je odložitev opravičil z ugotovitvijo, da so pogajanja v Makedoniji blokirana in da je vse blokirano tudi v Beogradu. Vsekakor prihaja do premikov. Kot kaže bo tem botroval dolg telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jel- cinom. To potrjuje ugotovitev, da Clintonova administracija ni vec tako pesimistična, kot je bila do sedaj. Že res, da Bela hiša še vedno trdi »smo vam rekli«, a tokrat kot kaže vidi maneverski prostor. Predstavnik za tisk Joe Lockhard je spomnil, kako so Clinton in drugi elani administracije opozarjali na previdnost ob srbskem privoljenju, tako da sedanji zastoj ne preseneča. ZDA pa bodo nadaljevale s svojimi vzporednimi napori: diplomatskimi in vojaškimi. Da se nekaj premika, potrjuje skoraj obrobna vest, da je ameriška televizijska mreža CNN sklenila mir z Beogradom, ki jo je do sedaj obravnaval »kot tovarno laži«. CNN bo lahko podvojila svoje dopisnike in bo poslala ekipo v Prištino. NATO / PO POGAJALSKEM NEUSPEHU n Spet »običajni« napadi na cilje po Jugoslaviji Natova letala spet napadla televizijske oddajnike, aktivno pa so pomagala albanskim borcem UCK BRUSELJ, BEOGRAD - Potem ko pogovori zveze Nato z jugoslovanskimi Častniki o umiku jugoslovanske vojske s Kosova niso uspeh, je Nato napovedal, da bo napade na cilje v Jugoslaviji, ki so bili minule štiri dni precej šibkejši, okrepila na prejšnjo raven. Pred pristankom Beograda na mirovni načrt za Kosovo so Natova letala v povprečju na dan letela v okrog 800 misijah, od četrtka naprej pa v okrog 400 misijah. V zmanjšanem ritmu je Nato Jugoslavijo napadal tudi v minulih 24 urah. V tem obdobju je zavezništvo napadalo predvsem položaje jugoslovanskih sil na Kosovu, medtem ko je bilo večini mest po ZRJ, vključno z Beogradom, prizaneseno. Po Natovih trditvah so zadeli 20 topov, 17 oklopnih transporterjev in 15 raznih vojaških vozil. Kot je povedal Natov vojaški predstavnik za tisk, nemški general VValter Jertz, so na planini Paštrik v teku hudi spopadi med srbskimi silami in enotami Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Na tem področju so že v nedeljo posegli ameriški bombniki B-52, ki so smrtonosni tovor spustih na srbske položaje (telefo-to AP). Srbske sile pa so včeraj pred zoro iztrelile kakih 50 granat na albansko vas Letaj pri mejnem prehodu Quafe Prush in drugih 23 granat na vas Zgjec, medtem ko sta bili od bomb uničeni dve hiši v albanski vasi Perraj. Kot kaze zaradi bombardiranj ni bilo žrtev. Te pa so skoraj gotovo bile v spopadih med srbskimi silami in borci UCK. Srbske sile pa so tudi bombardirale nekaj makedonskih obmejnih vasi. Beograjski elektronski mediji pa so kmalu po objavi vesti o neuspeu pogovorov med delegacijo ZRJ in predstavniki zveze Nato poročali, da so letala zahodnega zavezništva bombardirala cilje na planini Rudnik južno od Beograda in kuršumlijsko naselje Markoviči. Največ napadov pa je bilo na območju Kosova. TV Studio B je poročal, da so sirene oznanile nevarnost zračnih napadov v Beogradu, Pančevu, Novem Sadu, Sabcu, Cacku, Boru in Kragujevcu. Natova letala so z osmimi izstrelki bombardirala vrh planine Rudnik južno od Beograda, tarča njihovih napadov pa so bili oddajniki RTV Srbija, RTV Pohtika, TV Fink, Den radia in Radia S, ki naj bi bili poškodovani oz. porušeni že med prejšnjimi napadi. Sodec po izjavah raznih Natovih predstavnikov so bih sinočnji in noCni napadi spet »normalni«, kar pomeni, da so Natova letala rušila poleg vojaških tudi gospodarske in strateške infrastrukture. Ze včeraj popoldne so bombardirah območja pri Cupriji, Kraljevu in Jagodni. (STA/CR) TRST 4 Torek, 8. junija 1999 VOLILNA KRONIKA Kandidati SKP za občinske volitve Na pokrajinskem sedežu Stranke komunistične prenove (Ul.Tarabocchia 3) bo danes ob 18. uri predstavitev kandidatov stranke na bližnjih upravnih volitvah v dolinski in v zgoniski občini. Kandidate bo predstavil tržaški občinski svetovalec Igor Canciani, ki kandidira za evropski parlament. Pobuda SSk drevi v Saležu s kandidatom Pirjevcem Sekciji Slovenske skupnosti za Občini Zgonik in Repentabor vabita drevi ob 20.30 v prostore KD RdeCa zvezda v Salež na predstavitev kandidatov za oba občinska sveta. Srečanja se bo udeležil tudi kandidat SSk na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP) profesor Jože Pirjevec. Lista Skupaj drevi v Mačkoljah, jutri predstavitev v Dolini Županski kandidat liste Skupaj-Insieme za dolinske župana Boris Pangerc in kandidati za občinski svet se bodo drevi predstavili občanom MaCkolj. Srečanje bo ob 20.30 na sedežu PD Mackolje. Jutri ob 20.30 se bodo Pangerc in somišljeniki predstavili na sedežu društva Valentin Vodnik v Dolini. Poziv v prid koalicije Oljke Senator Fulvio Camerini ter znanstveniki Daniele Amati, Giacomo Costa, Arturo Falaschi, Stefano Fantoni, Franco Panizon in Miguel Virasoro pozivajo volilce, naj 13. junija podprejo kandidate, ki verjamejo v levosredinsko Oljko. Camerini in omenjeni predstavniki znanstvenega življenja bodo ta poziv volilcem predstavili na novinarski konferenci, ki bo danes ob 11.30 na Trgu Duca degli Abmzzi 3 (drugo nadstropje). Volilni shod dolinske SSk V soboto zvečer je bilo v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu volilno srečanje, na katerem so se predstavili kandidati Slovenske skupnosti na listi »Skupaj-Insieme« z županskim kanditatom Borisom Pangercem. Ti kandidati so sekcijski tajnik Sergij Mahnič, dosedanja svetovalka Fulvia Premolin, elektronski inženir Tomaž Petaros in geometer Tanja Bajt. Gre za skupino ljudi, so poudarili na srečanju, med katerimi so tako že v javnosti znana imena kot novi mladi občani, ki želijo nekaj doprinesti k reševanju skupnih problemov. Sekcija stranke SSk se je ob tej priložnosti tudi zahvalila odborniku za kulturo in šolstvo podžupanu Aldu Stefančiču za delo, ki ga je opravil v korist celotne občinske skupnosti. Na seCanju je imel poseg tudi pokrajinski tajnik stranke Peter Močnik, ki je prikazal velik pomen tako občinskih kot evropskih volitev in pozval volilce, naj se jih polnoštevilno udeležijo. Liga predlaga Zvezo Slovencev Deželna svetovalka Severne lige Federica Seganti je oblikovala predlog deželnega zakona z naslovom »Ustanovitev novega predstavniškega telesa za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini: Unione degli Sloveni-Zveza Slovencev«. Segantijeva bo vsebino zakonskega predloga predstavila javnosti na današnji novinarski konferenci ob 11.45 v konferenčni dvorani hotela Continenta-le v Ul.S.Nicolo. Moran: EU politični subjekt Deželni tajnik Levih demokratov Alessandro Ma-ran je v predvolilnem sporočilu dejal, da morajo rojstvu skupnega evropskega denarja sedaj slediti konkretna ter pogumna dejanja. Po njegovem se bo treba zlasti zavzeti, da bo Evropska unija končno postala politični subjekt zlasti na področju načrtovanja ekonomske in družbene politike ter na področju boja proti brezposelnosti. Maran priznava, da je bila Evropska unija doslej politično precej šibka in da je bila preveč pogojena od posameznih držav. Sedaj je treba to šibkost-premostiti, tudi zato, ker smo v zadnjem Času priCa nevarnemu stopnjevanju recesije in prepočasnemu gospodarskemu razvoju. Volitve le v nedeljo do 22.ure Evropske volitve bodo le v nedeljo, 13. junija. Volišča bodo odprta od 6.30 do 22. ure. Glasovnica je rjave barve. Volilec mora prekrižati simbol stranke in lahko odda dve preferenci s priimkoma izbranih kandidatov. Ge volilec glasuje Južnotirolsko ljudsko stranko SVP (z njo je povezana SSk) lahko odda le eno preferenco. Gez teden dni bodo občinske volitve v dolinski, zgoniski in repentabrski občini. Glasovnica je oranžne barve. Volilec mora prekrižati znak izbrane liste, ob tem lahko izrazi le en preferenčni glas za enega kandidata na izbrani listi. Številke so prepovedane, v poštev pride le priimek kandidata za občinski svet. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom ga lahko dvigne na volilnem občinskem uradu. PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE V OBČINI REPENTABOR NAPREDNA LISTA SLOVENSKA SKUPNOST Aleksij Križman: Sem človek dejanj in res nimam rad polemik Prva stvar, ki vam pride na misel manj kot teden dni pred volitvami? Zelja, da bi šli naši občani v nedeljo na volišča in da ne bi nasedli malodušju in brezbrižnosti, ki sta sicer do neke mere morda upravičeni. Gotovo pa ne za občinske volitve, na katerih odločaš o konkretnih problemih in o vsakdanjih zadevah. Pojdite na volitve in potem glasujte za kandidate in za listo, ki vam je najbližja. Kako ocenjujete potek volilne kampanje v repentabrski občini? Volilno soočenje je bilo normalno, kot se spodobi za civilne ljudi, ki se poznajo med seboj in ki v glavnem dobro poznajo krajevne probleme. Volilna programa Napredne liste in Slovenske skupnosti sta si npr. v marsičem zelo podobna ter v obeh izstopa skrb za nas teritorij in za našega človeka. Tisti, ki me poznajo, vedo, da nimam rad polemik in da raje delam, kot govorim. Tovorno postajališče pri Fernetičih: nekateri Vam očitajo, da je Občina Repentabor pasivno spremljala preustroj konzorcija v delniško družbo, ki sedaj upravlja terminal. Ali je res tako? Ne, to ne odgovarja resnici. Občina je s svojim predstav- nikom zastopana v delniški družbi. Trenutno sem to jaz, v bližnji bodočnosti pa bomo izbrali drugega človeka. Uprava je pred kratkim postala pravnomočni lastnik zemljišč, na katerih je postajališče. Vse to ščiti našo vlogo pri preu-stroju terminala. Kraški park: doslej dosti besed, deklaracij in obljub, konkretnih sklepov pa bolj malo. Kako to? Veste, stvar je zapletena in okrog tega vprašanja obstajajo različna sta-liSCa, ki jih ni lahko kar tako uskladiti. Mi smo se vsekakor vedno zavzemali, da mora biti park, ki ga bo upravljala KGS, sad sodelovanja različnih dejavnikov in komponent. S tem projektom pa je treba pohiteti, v nasprotnem primeru bodo drugi odločali o nas. Kaj pa načrtovana konvencija z družbo ACEGAS? Vso zadevo so nekateri po nepotrebnem izkoristili v politične in v volilne namene. Nekaj bo treba vendarle narediti in to takoj po volitvah. Konvencija z ACEGAS bo vsekakor okvirni sporazum, ki ga bo treba vsebinsko izpopolniti, pri Čemer bo Občina v vsakem primeru imela zadnjo in odločilno besedo. V kakšnem razpoloženju pričakujete volitve? Sem precej miren in seveda računam, da mi bodo volilci znova potrdili zaupanje. Županska funkcija je naporna, želel pa bi dokončati oziroma izvesti načrte, ki sem jih s sodelavci zastavil v dosedanji štiriletni mandatni dobi. Andrej Škabar: Mlada kandidatna lista jamči sveže in nove ideje Vi ste novinec v upravnem in političnem življenju, kako to, da se sprejeli kandidaturo za župana? Sprva mi je Slovenska skupnost predlagala kandidaturo za občinski svet, šele potem pa so mi ponudili kandidaturo za župana, ki sem jo sprejel, čeprav vem, da mi to nalaga velike odgovornosti. Človek pa mora tudi tvegati in veseli me, da sem v družbi zlasti mladih ljudi, ki hoCejo vsi nekaj prispevati za dobrobit naše občine. Katera točka upravnega programa SSk se Vam zdi najaktualnejša? Konvencija z družbo ACEGAS odpira velike probleme, ki presegajo obzorja majhne občine, kot je naša. Razumem sporazum med ACEGAS in veliko občino, kot je tržaška, za majhno upravo, ki je bolj izpostavljena zunanjim vplivom in pritiskom, pa je taka konvencija vprašljiva, Ce Ze ne nevarna. Treba bi biti zelo pazljivi in Ce do konvencije mora že priti, bo morala slednja čimbolj zaščititi našo Občino. Kako ocenjujete sodelovanje med Občinama Zgonik in Repentabor? Sodelovanje je dobro in ga velja še obogatiti ter zazširiti na druge servise in službe. Majhne občine morajo sodelovati med sabo in hkrati ljubosumno ščititi svojo samostojnost. Kaj pa usoda tovornega postajališča na Fernetičih? To je veliko vprašanje, na katerega trenutno nihče ne zna odgovoriti. Govori se, da bo Slovenija pravnomočno vstopila v Evropsko unijo leta 2004; ne vem Ce se bo to zgodilo takrat, gotovo pa je, da bo Slovenija prej ali slej postala članica EU. Je torej še nekaj Časa za trezno razmišljanje, tudi zato, ker je bilo doslej slišati malo konkretnih in resnih predlogov. Kar se mene tiče -tam sem bil zaposlen pet let - se mi zdi dokaj realističen predlog, da bi na območju sedanjega tovornega postajališča uredili veliko notranjo carino. Kako ocenjujete delo Križmanove občinske uprave? SSk ni bila nikoli stoodstotno kritična do občinskega odbora in je v občinskem svetu podprla predloge uprave, za katere je smatrala, da so koristni in pO' zitivni. Županu oCi-tam, da je premalo informiral občane o delu in o problemih uprave, začenši s konvencijo z ACEGAS, premalo infon macij pa je bilo tudi v zvezi s Fernetiči. _ Kaj si v resnici obetate od nedelj' skih volitev? Po naravi sem optimist, o usodi naše občine pa bodo seveda odločali volilci. SSk jim po-nuja mlade kandi date, ki imajo veliko volje do dela in ki jim je pri sfcU prihodnost Občine in občanov. EVROPA / VOLILNA KAMPANJA NŠK / JUTRI PREDSTAVITEV. Matvejevič na prireditvi SIK \Z Ljudskem domu pri Sv. Sergiju nastopil TPPZ Finko Tomažič V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija se je v soboto in v nedeljo odvijal praznik tiska Stranke italijanskih komunistov. V soboto je o aktualnih političnih problemih govoril Stojan Spetič, v nedeljo pa je bil Častni gost manifestacije znani pisatelj in kulturnik Predrag Matvejevič (na sliki-FOTO KROMA) , ki kandidira la listi SIK za evro- pski parlament. Predstavil je svoja gledanja na jugoslovansko krizo in na vojno v ZRJ Jugoslaviji. Na prireditvi, na kateri je nastopil tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod taktirko Oskarja Kjudra, je govorila tudi deželna svetovalka SIK Bruna Zorzini Spetič, ki tudi sama kandidira za evropski parlament. Zemljevid krajevnih in ledinskih imen Goriške Glavni namen Zemljevida krajevnih in ledins imen Goriške je bil izdelati kar se da popolno sliko turne dediščine, ohranjene v ledinskih imenih. Tak Slori in Narodna in študijska knjižnica napisala v u du pomebne in vsestransko zanimive publikacije, izšla letos v Gorici. Na njuno pobudo bodo ozemlje predstavili jutri ob 19. uri v Čitalnici NSK . sv. Francisca 20, publikacijo pa bodo predstavili f.. va Vlado Klemše, Robert Petaros in Aldo Rupel. N] zasluga je namreč, da so obsežno gradivo, zbiranje ._ rega se je začelo že med pripravami tržaškega zem i _ da (izšel je leta ’78), preverili in obdelali. Kot so ze darili, ne gre za običajen zemljevid, temveč za p __ vanje o prisotnosti in uporabi prostora, kot ga je la in ga doživlja slovenska narodna skupnost v Itai Obvezno cepljenje proti steklb^ V tržaški občini je steklo obvezno cepljenj6^. y proti steklini, ki so presegli tretji mesec staro pesjaku v Ul. Orsera 8 bo cepljenje potekalo ^ jo ca julija, in sicer ob ponedeljkih in petkih 0 one-12.30, ob sobotah od 9.30 do 11.30 in 0 t deljkih in Četrtkih popoldne od 14. do 15. u.re oCj i5- V okoliških občinah bo cepljenje poteka 0 junija do 15. julija, in sicer v devinsko-na J^.ce 0b občini v prostorih nekdanje nabrežinske eIjta- ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure, v ^rtjyh brski občini v prostorih občinske garaže o 7 ob od 11. do 12. ure, v miljski občini v 11 torkih in četrtkih od 8. do 9. ure, v UL Racini dolind 8. do 9- na županstvu ob ponedeljkih in sredah ° ngtvU, ure in v zgoniški občini, prav tako na zupa torkih in petkih od 11. do 12. ure. TRŽAŠKA UNIVERZA / FILOZOFSKA FAKULTETA ŠOLSTVO / DRŽAVNI IZPIT Medkultumost uradno nova študijska smer Včeraj svečanost v dvorani Bachelet - Številni posegi Matura s tremi pisnimi nalogami Največja novost multidisciplinarna naloga Medkultumost je urad-no Postala studijska smer 'f °kviru filozofske fakul-e|e> kjer je eksperimen-^fno delovala že dve aka-oernski leti: včeraj so Jiainrec v dvorani Bache-ek v katero so morali slovesnost utesniti, svečano umestili prvo tovrstno jjjudijsko smer v Italiji (f. M^OMA). S tem pa je Tr-. m njegova univerza, je bilo včeraj večkrat pou- arjeno v uradnih nago-v°rih, pogumno stopil na Pot sodobnih znanstve-Uo~študijskih izzivov v UCi medsebojnega spoz-®avanja in sodelovanja. -p1 Uakljucno, da je prav , mt zibelka nove vede, je ' o vsestransko podcrta-. 0'saj se je v stoletjih ^oblikoval kot delavnica Ptepletanja in soočenja Uzlicnosti. Nova Studij-a smer, ki bo uradno l^tvela s prvimi tremi ^ Uikr (doslej je bilo v to Udijsko smer vpisanih °g 60 študentov iz Ita-j *6, Slovenije in Hrvaške I( [l!cb profesorji niso vsi utijani), bo še posebno 'hotnost namenjala Sre-v°Zemlju in srednje-u; °dni Evropi. Ob vse-Uskih novostih, ki jih , 'Uasajo vede medkul-^b, pa je tudi nasta-nove študijske smeri jj^unil pravi izziv, fi-sredstva je nam-^ ‘ilozofska fakulteta pt°rala poiskati izven sta raCuna univerze, zato DpiSe ':ako rektor Lucio Uj Car.° kot tudi predstoj-Sp a filozofske fakultete v8f!Vana Monti zahvalila prjjIri’ ki so pobudo pod-st ’ uied »sponzorji« pa (Jn P0sebej izpostavila lad • °s dežele sk" ln bančnega zavoda ^este. s6; Uv°dnem pozdravu Cevi rekt°r Delcaro skli-kj a. na besede Claudia bi g a’ ki priporoča, da *n ^ P0slovili od starega letje .Pdi v novo tisoC-z m Pdniemo opremljeni P 0 P bund in treznostjo. stajar°.bneie je o na-stuerj,U nove študijske gov stevilnim zbranim Z0fs,nla Predstojnica filo-Monr': iukultete Silvana Valir ^ se ie želela zah- korkoli!86111- ki 80 ka" Pripomogli k ure- predi V* inovativnega Uien °®a-Naglnsila je po-6a V,, 'kega zanimanja, tUjib e^e8a je tudi na U°va uiverzah naletela se p0:. Urliiska smer, zato Perulii r!)a vprašanje Sti-^UnuriK 0slei ie prejela Posver, 0 za eno, ki bo ^Ulvia 5na spominu na vo ra„.°miz20- Zanimi-Zapost Jfijanje o danes teklostaV ,^nein in v pre-ieran ^Siedanem Medi-!erzit ,,a.Prispeval uni-^a§ 1 Profesor Pre- Nam Veievi<5, ki pa je SaianU glede na vojno JifepricMl nekaj ^ bcniv/110 izobraženih .Uiedifp, e< nik Skupno-bigi 4n,i1'ariskih univerz ^osi, ki je velik del posega namenil prav temu organizmu. Po oceni podžupana Roberta Damiani, ki je pozdravil v imenu tržaške občine, se nova študijska smer vokvirja v prizadevanja, ki jih zasleduje tudi sedanja tržaška uprava, ovrednotenja »različnosti«, ki predstavljajo bogastvo današnjega Trsta kot pravega naslednika proste luke. SreCno pot novi študijski smeri je v imenu deželnega sveta FJK (tudi v slovenščini) zaželel njegov podpredsednik Miloš Budin. Zbrane je pozdravil še Jurij Zovko, pomočnik ministra za znanost Hrvaške, medtem ko je včerajšnjo svečanost zaključil podtajnik italijanskega ministrstva za univerzo in znanstveno raziskovanje Antonino Cuffaro. Obžaloval je, da glede vojne v ZR Jugoslaviji še ni mogoCe govoriti o miru, v zvezi z novo študijsko smerjo pa je poudaril, da je lahko tržaška univerza in z njo Italija ponosna, da je Tr- st prvi ubral tovrstno pot odpiranja. V sredo, 23. junija, se bodo začeli letošnji državni izpiti". Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo pisali kandidati nalogo v slovenščini, po drugi, tako imenovani nalogi iz tehničnega predmeta, pa jih bo Čakala še tretja pismena preizkušnja, ki predstavlja eno od velikih novosti prenovljene mature. Nekaj novosti pa bodo kandidati »opazili« že pri prvi nalogi. Kot doslej bodo imeli dijaki na razpolago štiri naslove, od katerih pa bosta le zadnja dva podobna dosedanjim: tretji naslov se še naprej »zgodovinski«, četrti bo zaobjel eno od aktualnih tem. Drugače bo s prvim in drugim naslovom. Prvi bo zahteval analizo testa, drugi pa bo Casnikarsko-lite-rami, saj bo dajal kandida- tom možnost, da napišejo Časopisni članek ali esej. Druga naloga (iz tehničnega predmeta) bo edina, ki se v bistvu ne bo razlikovala od »tehničnih nalog« iz prejšnjih let. Kandidati jo bodo pisali 24. junija. Po novih določilih morata med 2. in 3. pisno nalogo miniti dva dni. Zaradi sobote in nedelje bodo letos pisali 3. nalogo 28. junija. Ta naloga je še prava neznanka, »bus illis,« ji pravi ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Medtem ko bodo prvi dve nalogi sestavili tehniki na rimskem ministrstvu za šolstvo, bo 3. naloga tako-rekoc »domaCa«, saj jo bodo izoblikovali sami elani ocenjevalne komisije. Po določilih reformnega besedila bo zajemala problematiko različnih predmetov ter bo ponudila šest različnih tem za obravnavo, in sicer: a) strnjeno obravnavo snovi; b) vprašanja z enim odgovorom; c) vprašanja z več odgovori; č) reševanje nalog v strnjeni obliki; d) reševanje praktičnih oziroma strokovnih primerov; e) izdelava načrtov. Na zavodu Z. Zoisa so se odločili, da bodo za tretjo nalogo izbrali prvo temo - strnjeno obravnavo snovi. Komisija bo sestavila nalogo na osnovi dokumenta, ki ga je morala izdati vsaka šola do 15. maja. Dokument je javen in je dijakom na razpolago. Vsebuje splošne informacije o razredu s seznamom dijakov, predstavitvijo smeri, poročilo o razredu in posebne dejavnosti razreda in dijakov. Nadalje vsebuje poročilo o prede- lanih programih, metodologijah, preverjanjih in ocenjevanjih pri posameznih predmetih, obenem pa tudi gradivo v zvezi s tretjo pisno nalogo. Tretja naloga bo zajemala problematiko različnih predmetov. Letos bo slonela »le« na štirih predmetih, Cez dve leti, ko bo nova reforma državnega izpita že utečena, bodo vzeli v poštev vse predmete. Na tehničnem zavodu 2. Zoisa so pred enim mesecem opravili poskus tretje naloge, da bi kandidati sprevideli, za kaj pravzaprav gre. V poštev so prišli sledeči predmeti: italijanščina, tuj jezik, blagoznanstvo in pravo. Pri italijanščini so morali kandidati v 40 vrsticah obravnavati temo zatiranih in zatiralcev pri Man-zoniju, pri angleščini so prevedli trgovsko pismo, pri blagoznanstvu so izračunali odstotek sladkorja v grozdju, pri pravu pa so v največ 25 vrsticah razčlenili pojem podjetja v vseh sestavah in vrstah. Podobne »teste« so izvedli tudi na drugih višjih srednjih šolah. Ker bodo nalogo pripravili elani komisije, med katerimi je polovica elanov notranjih, bodo tretje naloge podobne tistim, ki so jih dijaki že vadili med šolskim letom. Komisija se bo sestala 26. junija, pregledala bo poskusno nalogo ter na njeni osnovi izdelala smernice za multidisciplinar-no nalogo. Dokončno nalogo bodo komisarji izpopolnili na dan izvedbe, nalogo pa bodo zaceli kandidati pisati ob 10. uri. Verjetno bodo imeli 4 ure na razpolago. ŠOLSTVO / SOLA SV. CIRILA IN METODA Glasbena produkcija pri Sv. Ivanu Letos so v 1. razredu uvedli eksperimentalni pouk glasbe Na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu so imeli v soboto prireditev, kakršne doslej še ni bilo: dijaki prvega razreda so s svojimi in-strumetni pokazali, kaj so se naučili v teku prvega leta eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje. Glasbeno smer so na šoli uvedli decembra lani, je povedal ravnatelj Marijan Kravos ter se ob tem zahvalil tržaškemu senatorju Oljke Fulviu Ca-meriniju za njegovo zanimanje in poseg na ministrstvu za šolstvo, da je omogočilo uvedbo eksperimentalnega pouka glasbe. Dijaki so se odločili za pouk štirih predmetov: klavirja, kitare, harmonike in flavte. Poučevali so jih prof. Aljoša Starc (klavir), prof. Pavel Bembi (kitara), prof. Adam Selj (harmonika) in prof. Silvia Di Marino (flavta). Prvi oder mladih »glasbe- nikov« je bil kar v šolski veži pred dvoramnim stopniščem. Pred radovednimi starši, babicami in dedki so nastopili Daniel Krevatin (kitara), Sara Carciotti (preCna flavta), Nikol Križ-mancic (kitara), Martin Kovač (harmonika), Matjaž Ferluga (kitara), Richard Schnabl (harmonika), Nicole Patrono (klavir), Alex Jevnikar (kitara), Freya Behrens (klavir), Martina Trevisan (klavir), Alessio Celano (klavir) in Peter Klobas (klavir). Občinstvo, ki je s prisrčnim aplavzom nagradilo vsakega nastopajočega, je prisluhnilo še duu preCne flavte in kitare ter duu kitar. Ob koncu je šolsko »glasbeno produkcijo« pri Sv. Ivanu pozdravila zastopnica Glasbene matice Jagoda Kju-der, ravnatelj Kravos pa je zaželel, da bi se eksperimentalna glasbena smer vrasla v zamejsko šolsko tkivo. ZNANOST / CUFFARO Ministrstvo bo okrepilo raziskovalne strukture ur—e SOLSTVO / NATAŠA GOMBAČ n Dijakinji za nagrado ogled tekme švica-ltalija Splošna prenova ministrstva za univerzo in znanstveno raziskovanje ter raziskovalnih ustanov bo blagodejno učinkovala na tržaške znanstveno-tehnološke strukture. Tako je poudaril včeraj v Trstu podtajnik v ministrstvu za univerzo Antonino Cuffaro. Območje za znanstvene in tehnološke raziskave bo tako odslej lahko računalo na konkreten doprinos obeh univerz (tržaške in videmske) in dežele. Delovalo bo na vsem deželnem področju, njegova vloga pa bo predvsem promocijskega značaja. Cuffaro je napovedal celo vrsto novosti. Geofizikalni observatorij bo postal Vsedržavni zavod za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko. Imel bo tako možnost sodelovanja z Vsedržavnim svetom za raziskovanje CNR, s Vsedržavno ustanovo za energijo in okolje (Enea), z Vsedržavnim zavodom za jedrsko fi-ziko (Ifnf), z državnim zavodom za fiziko materije (Infm) in z gospodarskim sektorjem. Vsako leto bodo priredili konferenco državnih in vsedržavnih znanstvenih ustanov, ki delujejo na tem območju, na katerem bodo raziskovalci primerjali programe, in dosežene rezultate. Slovenske šole žanjejo širom po pokrajini, deželi in državi prestižna priznanja in nagrade. Po nedavnem uspehu na natečaju Ju-liusa Kugyja, na katerem je borštanski otroški vrtec osvojil absolutno prvo nagrado, kriška osnovna šola Alberta Sirka in kriški vrtec pa posebno nagrado, je tokrat spet na vr-stu oddelek nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda s Katinare. Dijakinja 3. razreda Nataša Gombač je namreč prejela prvo nagrado na likovnem natečaju Snickers Cup 1999, ki ga je razpisala multina-cionalna družba znanih slaščic. Za nagrado bo danes (skupaj z mamo) odletela v švicarski Lausanne, kjer si bo ogledala nogometno tekmo med reprezentancama Švice in Italije, veljavno za kvali- fikacije na evropsko prvenstvo. Poleg tega bo prejela tudi zaboj slašCic in drugih sladkih proizvodov, ki jih proizvaja prireditelj natečaja. Za Natašo Gombač je to že druga pomembna nagrada v tem šolskem letu. Konec lanskega leta je namreC s svojim likovnim izdelkom zmagala na natečaju, ki ga je priredilo združenje Gli Amici del Cuore. S prejetim denarjem so na katinar-skem oddelku nižje srednje šole kupili optični bralec. Tudi v prejšnjih šolskih letih se je dijakinja izkazala z odličnimi uvrstitvami na nekaterih natečajih, svoje velike risarske sposobnosti pa je pokazala že v osnovnošolskih klopeh. Skratka: kar se nagrad tiče, je dijakinja katinarske šole že prava... veteranka. NOVICE Generali se zanima za inovativne dejavnosti Zararovalnica Generali je navezala sodelovanje z družbo ItalTBS Spa, ki deluje v tržaškem znanstvenem parku in je aktivna v sektorju biomedicinskih tehnologij oziroma kliničnega inženirstva. Začetek sodelovanja odpira zavarovalnici krilatega leva perspektive na področju zdravstvenega zavarovanja prek visoko razvitih instrumentov in tehnik, ki obetajo potencialno korist in sinergije pri ustvarjanju inovativnih produktov za bolezensko zavarovanje. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu zavarovalnice, Generali s to potezo potrjuje pozornost za tržaško proizvodno stvarnost v njenih najbolj inovativnih vejah, kjer je možen tudi razvoj za zavarovalniško dejavnost. Zasedanje o priseljeništvu Na pobudo Združenja za pravno preučevanje imigracije in pravnega oddelka ekonomske fakultete bo danes, z začetkom ob 9.30, v konferenčni dvorani ekonomske fakultete zasedanje »Človekove pravice, imigracija in politično zatočišče«, ki se ga bodo udeležili razni pravniki in univerzitetni docenti. Prvi del zasedanja bo posvečen mednarodnim scenarijem in v tem okvira etničnim manjšinam, drugi del človekovim pravicam, priseljeništvu in kulturnemu pluralizmu, tretji pa priseljeništvu in pravicam do političnega zatočišča v Italiji. Predavanje prof. Pozzetta o Maxu Fabianiju V dvorani Baroncini bo jutri ob 17.30 predaval docent za arhitekturo na Tržaški univerzi prof. Marco Pozzetto o »urbanističnem projektu za Trst Maxa Fabianija. KRIŽ / ŠD MLADINA Zaključni nastop mladih baletk Med gosti baletno skupina iz Komna SD »Mladina« iz Križa prireja v okviru svoje dejavnosti tudi nastope Baletne skupine, ki že vrsto let vodi pa jo že od začetka dalje Anka Cepelnik - Kocijančič. Zaključni nastop v tej sezoni je bil v soboto zveCer v dvorani A. Sirka. Za glasbeno opremo je poskrbela Darinka Bogateč, za razsvetljavo Edvin ForCiC, za kostume pa Darinka Bogateč in Marica Sedmak. Gosta veCera sta bila otroški zbor KD Vesna pod vodstvom Jane DrašiC, ki je ob klavirski spremljavi Jelke Bogateč zapel štiri pesmi, in ljubiteljska baletna skupina KUD »15. februar« iz Komna, ki jo prav tako vodi Anka KocijanCiC. Domače baletke so se predstavile s spletom gorenjskih, dolenjskih in štajerskih plesov in s polko. Plesom metuljčkov, Boccherinije-vim Menuetom, Modernim plesom ter s točkami na glasbo Schuberta, Straussa, Kleislerja, Reverdyja in Beethovna, se je pridružila tudi skupina iz Komna. Občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano, je bilo z nastopom domače in gostujoče baletne skupine zelo zadovoljno. Ob koncu prireditve so nastopajočim podelili priz- nanje, ki ga je predstavljal okvirček z grbom SD Mladina, vsaka baletka in pevka je dobila še rožo, skupina iz Komna pa še posebno priznanje. Ves ta del programa je napovedovala Marica Sedmak. Neva Lukeš ______V NEDELJO V ZGONIKU / VSI SMO PRIJATELJI Otroci izrazili željo po miru in prijateljstvu Tradicionalno prireditev SKD Vigred uvedla Elena Legišo »Pomembno je, da se otroci srečujejo, da se med seboj spoznavajo, saj sta spoznavanje in sodelovanje najboljša pogoja za razvoj novih prijateljstev, prijateljstvo pa je prvi pogoj za mir.« Tako je v svojem uvodnem pozdravu na nedeljski reviji otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« dejala predsednica SKD Vigred Elena Legiša, ki je svoj kratek poseg zaključila z željo, da bila vsem otrokom na svetu končno le priznana neodtujljiva pravica do brezskrbnega otroštva. S to željo v srcu se je tako kljub neznosni vročini in vabljivemu sončnemu vremenu na letošnji šesti reviji otrok in mladih v zgoniškem večnamenskem središču zbralo kar lepo število ljudi. Nekaj čez uro trajajoči spored sta tako uvedla šempolajski društveni otroški pevski zbor ter plesna skupina, nakar sta sledila nastopa mladinskega pihalnega orkestra iz Ricmanj ter mladih glasbenikov iz Zgonika in Devina-Na-brežine. Plesna skupina SD Mladina je nastopila s klasičnimi plesi, medtem ko je zgoniška osnovna Nekdanje skavtinje so v petek obujale spomine na družabnem srečanju Posnetek je iz Društvene gostilne na Proseku, kjer so se v petek zvečer srečale prve slovenske skavtinje, ki so pred štiridesetimi leti napravile skavtsko obljubo. V teh dneh poteka namreč obletnica ustanovitve ženske 'veje STS, skavtskega gibanja na Tržaškem. Moška in ženska veja sta najprej delovali po sicer istih načelih, a strogo ločeno in docela avtonomno vse do leta 1976, ko je z združitvijo nastala sedanja SZSO -Slovenska zamejska skavtska organizacija. »Stare skavtinje« so na srečanju ugotavljale, da je njihova »zgodovina« premalo znana in da jo bodo morale v prihodnosti zbrati in urediti. šola »1. maj 1945« pozornost občinstva pritegnila z modernim plesom. Osnovna šola Alberta Sirka iz Križa pa se je predstavila z recitalom o miru. Pomen in funkcija plesa kot družitelja ljudi in narodov je obenem izpričal tudi nastop mešane skupine barkovljanske slovenske in italijanske osnovne šole Finžgar in Battistig, ki sta občinstvu ponudili res posrečen izbor karakterističnih plesov iz kulturne zakladnice različnih narodov. Skupina gojencev Shin-kai karate kluba pa je publiko očarala s prikazom karatejskih borbenih veščin kot primera, ko se lahko človeška prirojena agresivnost sprosti s simulacijo boja, ki postane obenem odličen in zanimiv šport. Na stotine pisanih balončkov v modrini neba je zaključilo tudi letošnji pravi otroško-mladinski mirovni miting. Na ba- lončke so otroci privezali listke s* sporočilom, da si želijo miru, zase in z£j vse otroke sveta, da si želijo veselja, da si, ratka, želijo le novih prijateljev, (igb) Nov sedež fakultete za psihologijo Zaradi neuporabnosti prostorov v Ul. Universita 7, se dejavnost fakultete za psihologijo od včeraj od vij a v Ul. Lazzaretto 1 (drugo nadstropje). Tele • številka in fax novega se deža je 040/312272 (predsedstva fakultete Pa 040/301867). Tajništvo fakultete sporoča, da bodo izpiti filozofske univerzi tetne smeri potekah p° določenem razporedu n sedežu v Ul. Lazzaret Vecchio 8 (prvo na stropje). Za vse dodatn informacije se interesen lahko obrnejo na tajnišN oddelka za filozofij0’ 040/ 67672881 ŠKEDENJ / V POKLON UMETNIKOVEMU SPOMINU ČRNA KRONIKA / V SPILIMBERGU Razstava del M. Černeta KD Ivan Grbec iz Skednja je posvetilo Marianu Černetu, kiparju, slikarju in pesniku, ki je živel in ustvarjal prav v tem predmestnem predelu, bogato razstavo, ki so jo odprli v petek zvečer. Težko je strniti v enem članku vse tisto, kar je bilo na otvoritveni slovesnosti povedanega o tem velikem umetniku, ki ni iskal slave, niti materialnih dobrin, je pa v svojih slikah, kiparskih stvaritvah ter v pesmih iskal človeka in vrednote mira, prijateljstva in sožitja. Večer, ki se ga je udeležilo veliko Černetovih prijateljev iz slovenskih in italijanskih vrst, je začela predsednica društva Ivan Grbec Lojzka Umari, ki je poudarila namen in pomen razstave, s katero se je želelo škedenjsko društvo oddolžiti spominu človeka, ki ni nikoli pozabil, da je Skedenjc. Za njo so o umetniku spregovorili literarni in umetnostni kritik Claudio Martelli, osebni prijatelj pokojnega Černeta, prof. Deziderij Švara, kot poznavalec njegove umetniške poti, umetnostni kritik Sergio Bossi in nazadnje s svojo filmsko lepljenko o naših umetnikih (seveda predvsem o Černe- tu) filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal.Večer ni bil samo pregled Černetove ustvarjalnosti na področju slikanja, kiparstva in poezije, temveč predvsem spomin na človeka, polnega dobrote in prijateljskih čustev. Na platnu so se poleg pokojnega Černeta zvrstili še razni drugi umetniki, od Silvestra Godine do Černigoja, Zuliana, Kravosa, Volka, Švare, novinarja Franca Udoviča in fotografa Maria Magajne. Razstava obsega vrsto ženskih aktov, portretov, nekaj olj in skulptur, ki so jih organizatorji razstave dobili od raznih zasebnikov. Ob tem je bilo izrečeno mnenje, da ši takšen umetnik, kot je bil Marian Černe, zasluži monografijo in širšo razstavo, kot tudi objavo poezij v slovenščini in italijanščini. N.L. Štiri vozila trčila, Tržačan mrtev Njegova tašča in voznica drugega avtomobila hudo ranjeni Življenje moškega iz Trsta je včeraj zjutraj ugasnilo na cesti v Spi-limbergu, njegova taščaa pa se v videmski bolnišnici bori za življenje. 50-letni Eugenio Gerzeli je bil žrtev strahovite prometne nesreče, v kateri so bili soudeleženi trije avtomobili in tovornjak. Prizorišče nesreče je bila državna cesta 464 v Spilimbergu. Ob 7.45 sta čelno trčila honda shut-tle, v katerem sta se peljala Gerzeli in sopotnica, njegova 68-letna tašča Odinea Orlandini, in fiat punto. Trčenje je bilo tako silovito, da je bil Gerzeli pri priči mrtev. Taščo je vrglo z avtomobila na cestišče, kjer je hudo ranjena obležala. Tudi voznica fiata punto, 38-letna Giulia Tini iz Spilimber-ga je bila v nesreči hudo poškodovana, medtem ko se je njena hči, 20-let-na Samantha Vidale, ki je sedela ob njej, lažje ra- nila. Ta Orlandinijevo in Tinijevo so si zdravniki videmske bolnišnice pridržali prognozo. V hondo je le nekaj sekund po nesreči treščil tovornjak citroen, ki ga je upravljal 49-let-ni Flavio Tegner iz Bel-luna. Bil je nepoškodovan. Tudi v fiat punto je treščilo drugo vozilo, opel vectra, vozniku katerega ni uspelo, da bi se izognil nepredvideni oviri na cesti. Voznik, raja ■ rf®0,",. ui nišnic0 icija ^ i polh® zlanjeh1 iraihb ■ ooCiT 'ara1 tri Pobuda za otroke . ki iib V okviru P0^u^*:Viska ireja tržaška ob,C v0jP irava pod nas ^e. /lorski potres - z za d, ki najde Pr°® jke«’ roke in mlados , ■ v >do danes oClPjeske ostorih oglasn^^ rag- galerije ivo risb m ^^ujej0 rok, ki obisk ^ činske otroške GLASBENA MATICA NA GUTENBERGOVEM TRGU Novi izrazi solidarnosti »Ravnatelji in učno osebje slovenskih višjih srednjih šol v Trstu pozorno in zaskrbljeno sledimo razpravam in polemikam o kriznem položaju, v katerem se že dalj Časa nahaja Glasbena matica. Iz omenjenih razprav izhaja, da je položaj GM zelo zapleten, toda - zdi se nam - še ne brezupen. Ta slovenska glasbena šola je pomembna ustano-va, ki že desetletja prispeva h kulturni rasti vseh tržaških Slovencev (in ne samo Slovencev) in danes šteje nad 600 gojencev. Zato menimo, da bi bilo v tem trenutku potrebno s skupnimi močmi in-brez Polemik podpreti ne le njen obstoj, temveč tudi njen vsestranski razvoj v korist vseh zamejcev. Vodstvu, učnemu in neučnemu osebju GM izražamo vso našo solidarnost v upanju, da bi se obljube, ki so jih dali politični predstavniki Cimprej udeja-nile in s tem odločilno pripomogle k reševanju problemov, v katerih se nahaja GM«. Sledi 86 podpisov profesorjev in ravnateljev slovenskih višjih srednjih Sol Solidarnost s Koroškega Nad tisoč ljudi se je v soboto, 5. junija 1999 udeležilo v Kotljah ob Ivarckem jezeru na Koroškem v Sloveniji proslave ob 80. letnici GM Maribor. Lepo vreme in idilična lepota tega dela slovenske Koroške sta omogočili, da je jubilejni praznik Glasbene mtice iz Maribora brezhibno potekal in navdušil prisotne gledalce, ki so prišli iz Štajerske, Koroške In Primorske ter navdušeno sledili bogatemu kul-brrnemu programu, ki so ga v glavnem izvajali sedanji in bivši gojenci GM v posameznih deželah. Vsa manifestacija je potekala v režiji radia in televi-zije Maribor. Glasbeno matico iz Trsta je zastopal harmonikarji ansambel »Mali Synthesis 4« pod vodstvom Prof. Klavdija Furlana. Pozdrav GM pa sta prinesla Predsednik Drago Stoka in ravnatelj Bogdan Kralj. Spregovorila sta o sedanjem težkem trenutku Gla-sbene matice in o pričakovanju celotne slovenske Narodne skupnosti v Italiji, da slednja končno uredi status celotne skupnosti in seveda tudi Glasbene tatice in tako reši našo osrednjo zamejsko glasbeno Ustanovo pred težko brezizhodno finančno krizo. Solidarnost Glasbene matice Maribor in vsega slovenskega kulturnega sveta je Glasbeni matici iz Irsta izrekla predsdrnca GM Maribor prof. Cvetka Rovs in dejala, da je obstoj GM iz Trsta za Slovenijo Prav tako važno kot je obstoj vseh ostalih glasbenih S°1 v Sloveniji in da nas danes Štajerske in Primorje Slovence skrb za obstoj GM Trst prav tako veže, Nh nas je vezala skrb za obstoj slovenstva na Pri-Urorskem v težkih časih italijanskega fašizma. Prisotna tisočglava množica je besede predsednikov Glasbenih matic iz Maribora in Trsta, gospe Rovse-ye in Draga Stoke ter besede ravnatelja Bogdana vfulja nagradilo z dolgim aplavzom in s tem potr-'ula, da nam je bodočnost našega glasbenega in kul-Urnega življenja vsem Slovencem pri srcu. Pekel v Iržaščini in Joycove ženske V nedeljo se je zaključilo knjižna prireditev V nedeljo se je z branjem odlomkov iz tržaške narečne verzije Dantejevega Pekla, ki ga je izdala tukajšnja založba MGS Press, sklenil letošnji Gutenbergov trg; priljubljeni zven tržaške italijanščine (in verjetno precej manj Dante sam) je privabil kar mnogo poslušalcev, veliko veC kot druga srečanja med knjižnimi stojnicami na Trgu Unita, pa tudi večerni hlad je pridal svoje. Kakorkoli že, celotna pobuda je bila dokaj uspešna, kljub preskromni reklami, kot je potožil marsikateri ljubitelj knjige. Igor Starc, ki vodi Tržaško knjigarno, je poudaril, da bi bili morali tako Občina Trst kot Trgovinska zbornica vehko več pozornosti vložiti v tovrstno pobudo, ki bi bila odlična publici-zacija Trsta kot mesta kulture. Za Tržaško knjigarno je Gutenbergov trg vsekakor zelo zanimiva priložnost, saj omogoča preverjanje odziva someščanov, Slovencev in Italijanov, na njeno pobudo. Sicer je vloga Tržaške knjigarne tudi ta, da poleg slovenskih knjig odpira okno na slovensko kulturo.Veliko stalnih obiskovalcev knjigarne je prišlo tudi na Gutenbergov trg, kar je za vse, ki v njej delajo, zelo lepo, saj stalni krog obiskovalcev pomeni, da so še vedno ljubitelji, ki se spet in spet vračajo h knjigi, kljub novim medijem in internetu. Sicer je bil nedeljski popoldanski spored v precejšnji meri namenjen majmlajšim bralcem. Ob 16. uri je bil napovedan mednarodni dogodek, edini na letošnji prireditvi, saj bi bila morala priti na obisk švedska mladinska pisateljica Mečka Lind, avtorica romana o brazilskih brezdomskih otrocih Isabel, ki je bila dan prej gostja koprske Vilharjeve knjižnice in Obalne skupnosti italijanske narodnosti; žal nobena od knjigarn, ki sodelujejo na prireditvi, ni imela na razpolago njenega dela, zato je Livio Sos-si, neutrudni animator študijskega centra o mladinski književnosti »A. Alberti« in prireditelj srečanja, srečanje samo odpovedal. Otrokom, pravzaprav odraslim, ki se zanimajo za otroško literaturo, pa predstavil ilustrirano knjigo Kaddish per i barabini senza figli (Kadiš za otroke brez otrok) Thomasa Jelineka in Luise Tomasetig, ki je lani prejela prvo nagrado na mednarodnem natečaju »Sulle ali delle far-lalle« v furlanski vasi Bo-drano, letos pa je bila med nagrajenimi deli na natečaju Besede brez mej v Trentu (med nagrajenimi knjigami je bil tudi slovenska Princeska z na-pakq Janje Vidmar). Poetična knjiga o judovski molitvi za mrtve, ki jo Je-linek posveča otrokom, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih, bo verjetno izšla tudi v Sloveniji, gotovo pa pri genovski mladinski založbi Colors, s katero sodeluje tudi Livio Sossi in ki je v nedeljo predstavila tudi knjigo Viola e il capitano, poleg tega pa je v razstavni dvorani Ljudske knjižnice priredila razstavo Gli Ac-quarielli z izvirnimi ilustracijami iz knjig istoi- menske zbirke pravljic, ki govorijo o morju. Med nedeljskimi prireditvami bi omenili še srečanje o založniški dejavnosti tržaških gledališč, zlasti pa Proces o Joyceju in njegovih ženskah; na srečanju, ki je navezuje na razstavo v Palači Costanzi so Roberto Curci, Renzo Crivelli in John McCourt razglabljali, katera od mladih Joyco-vih učenk angleščine -Amalia Popper, Emma Cuzzi ali Annie Schlei-mer - je navdahnila njegovo delo Giacomo Joyce. Med razpravo o sicer ne skrajno bistvenem vprašanju za razumevanje del velikega irskega pisatelja, so trije govorniki osvetlili človeško, nekoliko nočno plat njegovega značaja. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 8. junija 1999 MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 14.11 Jutri, SREDA, 9. junija 1999 PRIMOŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. I ] LEKARNE Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 DOLINA / JUNIJSKI VEČERI Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Srečanje z živahno židovsko glasbo dostopila je skupina The Original Kiezmer Ensamble - Prihodnji petek nastopi Trio Kras zar P.etek 80 se v Dolini v • letošnji Junijski jji erL ki se v letošnjem predstavljajo Prec^v" Sr ^°t petkova večerna Cert^,a. z glasbo- Kon-dn ni niz, ki ga prireja V(*aCe SKD Valentin s v so otvorili člani The Original sh]?1*161- Ensemble (na pj*1' foto KROMA): Ce-Ijc V ie bil večer neko- ^uskaden’ sai ’e P0Po1" d0L Ko vročino osvežila tinski Kha: seJe na do" nn 1 N luži, ob zname-W ^ st:U(fencu, zbralo J>t ,lePo število ljudi. pa ie bila lePa Hbdilči 80 nam i° P°' naq 1 clani te tržaške, a pijjg s®. svojevrstne sku-vidp’p 1° sestavljajo Da-in Vi asali (vodilni glas Utiii nlnet)’ bsabella To- Itlich i0benta)- Luca De' Alek„e i (bas kitara), n0llika?er Ipavec (har" tittUpi- , ln pa Tom JuuiS (tolkala). Prvi Hanu-er VeCer nam )e ponudil prilož- nost, da spoznamo zvočnost judovske glasbe, ki se je razvila še v 16. stoletju med judovskimi skupnostmi v vzhodnoevropskih deželah. Glasba kiezmer - tako se namreč v jidišu glasi njeno ime -odraža obenem otožnost in neverjetno živahnost, prepojeno z značilnimi ritmi vzhodnega in zemljepisno še bližnjega balkanskega priokusa. Nastala je kot spremljava judovskih ohceti in drugih praznikov, danes pa ji lahko prisluhnemo tudi kot pravemu glasbenemu pojavu, ki se vključuje v najrazličnejša koncertna okolja. Od srečanja z značilno judovsko glasbo nam bodo Junijski veCeri še ta konec tedna ponudili večer pristnega ljudskega glasbenega izročila sosednje Istre. V petek, 11 t.m., z začetkom ob 21. uri, bo namreč na dolinski Kluži nastopil Trio Kras, ki ga sicer sestavljajo štiri znameniti godci iz koprske okolice in Grožnjana, značilnega glasbenega središča Istre. (dam) Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (040 271124). Seljan (tel. 040 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan -Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 18.45, 20.30, 22.20 »La balia«, r. Marco Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Bentivoglio, Vale-ria Bruni Tedeschi. ' EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Romance«; r. Catherine Breillat, i. Rocco Siffredi. Prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA -18.10, 20.05, 22.00 »Buena vista social club«; r. Wim VVenders. AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTTSALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.45, 22.00 »Ed tv«, r. Ron Hovvard, i. Elisabeth Hur-ley. GIOTTO MULTTSALA 2 -18.40, 20.25, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Pal-trow. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in love« - i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Soldi sporchi«, r. Sam Raimi, i. Bill Paxton, Bridget Fonda. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II sesso e servito«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »La vita e bella«, r. -i. Roberto Benigni. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Harem suare«, r. Fer-zan Ozpetek, i. Marte Gil-lain, Alex Descas, Valeria Golino, Lucia Bose. ^ PRIREDITVE KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA vabi na koncert OKTETA ODMEVI, umetniški vodja Rado Milič, v sredo, 9. junija 1999 ob 21. uri na Budinovi domačiji v Saležu št. 32. V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani v Saležu. ucenci šentjakobskega in rojanskega ODDELKA SREDNJE SOLE IVANA CANKARJA vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v četrtek, 10. junija ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli 29). Na sporedu bodo nagrajevanja, splet dijaških spisov o idealni šoli, pevske in plesne točke in igra Joška Lukeša Uporno orožje. Vabljeni starši, profesorji, bivši dijaki in vsi prijatelji šole (Opozarjamo, da bo ulica Cordaroli zaprta za promet, zato priporočamo, da gledalci parkirajo avtomobile v središču Rojana). SKD LIPA gosti v petek, 11. junija ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici dramsko skupino Slovenec in pevski zbor Sla-vec-Slovenec iz Boršta. Predstavili se nam bodo z glasbeno igro OBLEKA NAREDI ČLOVEKA? Režija Boža Hervatič. JUNIJSKI VECERI - SKD Valentin Vodnik vabi v petek, 11. junija na srečanje z najpristnejšim zvokom istrske ljudske glasbe: z nami bo TRIO KRAS. Začetek koncerta ob 21. urina dolinski KTuži, v primem slabega vremena pa v društveni dvorani. Ne zamudite priložnosti! 3 ŠOLSKE VESTI UCENCI OSNOVNE SELE F. BEVKA na Opčinah vabijo na zaključno priredi- tev, ki bo danes, 8. junija ob 15. uri v večnamenskem prostoru ob šolskem poslopju. COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah vabi na zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 10. junija, ob 16. uri na šolskem dvorišču. OS ALOJZA GRADNIKA na Repentabru vabi na šolsko prireditev ob 25. obletnici poimenovanja in 125-letnici ustanovitve v četrtek, 10. junija ob 19. uri na šolskem dvorišču. Vabimo vse, ki so bili na katerikoli način povezani z našo šolo. DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in če bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je tržaško šolsko skbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Cu-mano 2, do vključno 28. ju-nia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Car-ducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30 SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje v staležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. s_____________IZLETI KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, UL Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. ZAHVALA Ob izgubi nešega dragega Rudija Križmančiča se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom in znancem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in za izraženo sočustvovanje. Posebna zahvala zdravniku Danjelu Žerjalu za večletno nudeno nego. Svojci Bazovica, 8. junija 1999 8. 6. 1989 8. 6. 1999 Giuiiano Barini Minilo je deset let odkar si nas zapustil. Vedno si v naših srcih. Žena Alma in sinova Davide in Massimo Skedenj, 8. junija 1999 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVCNSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT Z€MU€VID KRAJEVNIH IN LEDINSKIH IMEN GORIŠKO OZ6MU6 predstavitev bo jutri, 9. junija 1999 ob 19. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Prisotni bodo ROBERT PETmOS in RLDO RUPEL Vljudno vabljeni! Hip hip hura, mala Sara je prišla! Mami Jasni in tatu Aldu voSCi vsa družina Jazbec a ČESTITKE Tudi pri Samčevih so končno punčko dobili, mamici MAGDI in očku VINKU iskrene Čestitke, mali VERONIKI pa vso srečo v življenju! KD Fran Venturini. Danes praznujeta rojstni dan nona SILVANA SERGAS in KATJA STAREC. Vse najboljše jima voščijo vsi, ki ju imajo radi. Noni SILVANI in sestri KATJI voSCi vse najboljše za njun rojstni dan in jima pošilja mnogo poljubčkov mala Martina. Danes praznuje v Borštu okrogla leta IVANKA. Zdravja, sreCe in vsega kar si sama želi ji voSCi Darinka. ^3 OBVESTILA OTROŠKA SKUPINA PRIMOREC-TABOR vabi starSe in prijatelje v Ljudski dom v Trebče na srečanje ob zaključku sezone, ki bo jutri, 9. junija ob 18. uri. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK vabi jutri, v sredo, 9. junija ob 20. uri v Vilfanovo dvorano, Ul. Galli-na 5 v Tstu, na okroglo mizo ob izidu knjige iz niza »belih priročnikov« SLOVENIJA IN MANJŠINE. Pri njej bodo sodelovali Časnikar Ivo Jevnikar, ki jo je uredil, zgodovinar prof. Jože Pirjevec, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državna sekretarka Mihaela Logar in vodja Urada za narodnosti v vladi Republike Slovenije Peter VVinkler. DOLINSKE ORGANI- ZACIJE vabijo vaSCane na javni sestanek s kandidati liste Skupaj-Insieme, ki bo jutri, v sredo, 9. junija ob 20.30 v društveni dvorani. PRIMOTOR KLUB va- bi elane na sestanek, ki bo jutri, 9. junija ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. COS PINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s SKD PRIMOREC, vabi na odprtje razstave »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekarice iz tržaške okolice«, ki bo v Četrtek, 10. junija v 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: petek, 11. in soboto, 12. junija od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 13. junija, od 10. do 12. in od 18. do 20. me. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. me. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora. KD LIPA sprejema posnetke za fotografski natečaj še v soboto, 12. junija od 20. do 21. ure v Bazovskem domu. KD FRAN VENTURINI prireja od 12. do 14. junija Sagro na Krmenki. Spored: v soboto, 12. junija od 20. me ples z ansamblom Zamejski kvintet; v nedeljo, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek, sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, od 20. me ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 14. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Status symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kaplico. FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane orga-nizra 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99 v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tem-pore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu. TABORNIKI RMV ob- vešCsajo, da bo DVODNEVNO TABORJENJE v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija. Zbirališče v soboto ob 9. pred spomenikom na Proseku. UPODOBLJENO TELO - RezidenCni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija 1999. V idealnem okolju nizkogorskega sveta (Mašun-Slo.) se bomo poglobili v študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof.* Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGO-NIŠKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cer-vii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Na-brežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAM-PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj. Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). c SKROMNIM STROŠKOM doMoV: * 1 zakonska zim™« _ , 49o.000lir Isti modeheraio poste ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽFV ŽAV - Kje? V MarijanišCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEMO sodelavce za dostavo imenikov v tržaški in goriški pokrajini. Javiti se na Sistemi e Servizi, Ul. F. Severo 29 Trst. Tel. 040-661111. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA nudi ročne terapevtske masaže, masaže za relaksacijo in proti celulitisu. Tel. 00386-65-54251. IZGUBIL se je bel pes srednje rasti, blizu Zagrad-ca/Volnika. Ima dolgo dlako in dva svetlorjava madeža. Prosimo najditelja, da poklice na tel. št. 040-211595. AUDI 80 (1,6) AVANT, bele barve, letnik 94, v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040-827676 ali 0348-2268684. PRODAM nov scooter Aprilia 50, za 2.500.000 lir. Tel. št. 040-225297. UPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov išče vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo šolo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VII. f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgovinstvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. št. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade 15. junija 1999 ob 12. uri. UGODNO PRODAM Volvo 850 GLE, december 95, bele barve. Tel. na št. 040-213667 ali 0335-6780978. CEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. št. 040-291146 v popoldanskih urah. PRODAM motor Kawa-saki ZXR 400, letnik 90, prevoženih 20.000 km, po ugodni ceni. Tel. 040-360946 ob uri obedov. PRODAM scooter Cosa 2 150 MA AE, edini lastnik. tel. 040-304932 ali 040-281376. GORIŠKO PODJETJE išče skladiščnika za poletno sezono in do konca leta (6 mesecev). Obvezno B vozniško dovoljenje. Pisne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro SKLADIŠČNIK. VOLVO 460 GLT 2.0, modre barve, letnik 94, opravljena revizija, prevoženih 71.000 km, v odličnem stanju, prodam za 11.500.000 lir. Tel. št. 040/365260. PRODAM štiri kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. št. 040-2296012 (po 20. uri). UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išCe tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TAJNIK/TAJNICA. OSMICO ima družina Suc v BrišCikih. Toči belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32. V SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk. PRISPEVKI Ob 100-letnici rojstva Dolfija Stefančiča darujeta sinova Marij in Francko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na našo drago mamo Marijo Mokole vd. Terčon darujeta Dorina in Zdravko 200.000 lir za slivensko cerkev, 100.000 lir za SK Devin in 100.000 lir za SZ Sloga. Ob 10. obletnici smrti Ernesta Kosmine darujeta družini GergiC in Iskra 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Radota darujeta Marcelo in Anica z družino 100.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebe. V spomin na Alenko P uric por. Ferluga darujeta Mira in Robi Franco 50.000 lir za balinarsko sekcijo Primorja. Namesto cvetja na grob pokojnega Rudija Križ-manCiCa daruje Silvester Križmančič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. V spomin na sina Rada daruje mama Ivica 50.000 lir za SKD Primorec -Trebče in 50.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma.. V spomin na nečaka Rada daruje teta Rafaela 25.000 lir za SKD Primorec - Trebče in 25.000 lir za Godbeno društvo Vik- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. tor Parma. V isti namen darujejo Zdravko in Marija Sosič 10.000 lir ter družina Bukavec 30.000 lir za SKD Primorec -Trebče, Lucijan in Anica Malalan 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah, Aldo in Anica Antoni 20.000 br za Pogrebno društvo Trebče in 20.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma. V spomin na Rada darujeta teta Vlasta 50.000 lir in teta Savica 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na sestro Liljano darujeta Livio in Savina Malalan 50.000 br za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob Maria Sossija darujeta Milan in Marija Mil'c 50.000 lir za oktet Odme- vi. , Namesto cvetja na gron Alenke PuriC por. Ferluga daruje Marija Purid 30.000 lir za KRUT. Ob 10-letnici smrti dragega moža in oCeta Ernesta Kosmine darujejo žena Marjeta ter sinova Mirjan in Jordan z družinami 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Alenke PuriC daruje)0 Marija, Julka in Nadja 60.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Alenk0 PuriC por. Ferluga daruje Irma Kraus 100.000 lir za balinarsko sekcijo Pn-morja. , Namesto cvetja na grob gospe Ivanke Suc poklanjajo Mitja, Danjel, Ig0?’ Peter, Sara, Nikol, Martina, Tanja in Nicoj6 45.000 lir za Srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda pr1 Sv. Ivanu. , Namesto cvetja na grob Alenke PuriC darujejo Marija, Julka in Nadja 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V tvoj spomin, drag' Rado, smo zbrali 460.00 lir za opremo hiške O LenCkice v Trebčah, ki b° po prenovitvi urejena v muzej - tvoji bivši sopev ci zbora Primorec-Tabor. V spomin na Rajka f1 pana daruje Marija Dolja^ z družino 50.000 lij z Skupnost družina Opčin®’ Namesto cvetja na gr° Alenke PuriC - Ferlug daruje družina Škaba (Repen 79) 30.000 lir za skupnost družina Opčin ■ Grgič Vida iz Padli0 daruje 50.000 lir za Sku pnost družina Opčine. Ob 20. obletnici smr Stanota Furlana daruje1 žena Marija in hči Am 100.000 lir za Kulturn dom Prosek-Kontove 1 25.000 lir za FC Primor]®; 25.000 lir za MoPZ Vasi lij Mirk , 25.000 lir za A Jaka Štoka in 25.000 brz Balinarsko sekcijo FC "Tspomin na Albert® Pahorja daruje David telko z družino 30.00 za KRD Dom Briščiki- , Namesto cvetja na g Rudija KrizmanCiča ruje družina Zaina 5U-lir za Dijaški dom- j, Namesto cvetja na g Rudija Križmančiča u rujeta družini ^ ia 50.000 lir za Sklad Mb) V spomin na Alenk® PuriC pšor. Ferluga rujejo VValterjevi sole ^ s Proseka 200.000 v. Kulturni dom Pr° Kontovel. rninU" V spomin na Pre -ma lega Rudija Krizma a Cuk, 50.000 lir za vZdliIp vanje spomenika P 0q0 v NOB v Bazovici, » ’ lir lir za ŠD Zarja, 50.0° jir za SZ Sloga in 50.0 za KD Lipa. 0 R0' V spomin na g°sF:0ta žalijo Marsetti dar ^ družini Del Piero gRC 30.000 lir za gradnj v Lonjerju. OBČINSKE VOLITVE V SOVODNJAH / POGOVORI Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI Marco (Igor) Petejan (Občinska enotnost): »Volilcem ponujamo resen in uresničljiv program« Nadaljevati želimo z uresničevanjem del, ki smo jih začeli v minulem mandatu Marco (Igor) Petejan je star 42 let, je gradbeni inženir in poučuje fiziko na ITZ za informatiko J. Vega. V preteklosti je bil nekaj let včlanjen v PSI, po njenem razpadu pa ni vec elan nobene stranke. V javni upravi deluje že skoraj 10 let, kot podžupan (90-95) in nato župan (95-99). Aktiven je pri SD Sovodnje, v preteklosti tudi v KD Sovodnje in elan folklornih skupin. Kateri so po vasi oceni glavni problemi občine Sovodnje? Glavni problem je za vse take majhne občine finančnega značaja. Upravitelji imamo celo vrsto lepih programov, radi bi takoj in učinkovito ustregli občanom, žal pa nimamo dovolj sredstev, da bi lahko hitro in učinkovito bili kos načrtom. K temu gre dodati Se zelo zapleten birokratski ustroj javnih ustanov. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Razvojne možnosti so predvsem v valorizaciji prostora, v katerem živimo, s posebno pozornostjo na varstvo okolja in uresničitev nekaterih načrtov, ki bi dali dodatni gospodarski in turistični zagon naši občini. Katere so glavne točke vaSega programa na področju javnih del? Nas program je nadaljevanje začetega dela v minulem mandatu. S tem mislim na nadaljevanje obnove vodovodnega omrežja in javne razsvetljave (Rupa in Pec), popravilo cest in pločnikov , razširitev ceste iz Rubij na Vrh ter dograditev nove vstopne ceste v obrtniško cono, novo nogometno igrišče v Sovodnjah, prilagajanje občinskih stavb zakonskim predpisom, razširitev pokopališč in prostorsko ovrednotenje zgodovinskih točk po naših vaseh. Kaj pa druga področja? S šolo smo vzpostavili smo zelo dober in ploden odnos, saj smo skupaj izpeljah marsikatero lepo Pobudo in bomo s tem nadaljevali- Glede kulture in Športa je bilo sodelovanje med občino in društvi učinkovito, saj je občina vedno Priskočila na pomoč ob vsaki po- trebi in enako so društva vedno sodelovala z občino. Občanom bomo podarili obširno publikacijo Marka VValtritscha o zgodovini Sovodenj, predstavili bomo javnosti tudi občinski grb in prapor. Kako ocenjujete programe vaših konkurentov in dejstvo, da na volitvah nastopajo tri liste? Občani so dovolj zreli, da razumejo, kateri so resni in uresničljivi programi, kateri pa so polni vo-livnih fraz in neuresničljivih obljub. Z nase strani smo dokazali resnost, saj smo program izpred štirih let skoraj v celoti realizirali. Glede nastopa treh list ugotavljam, da ima v demokraciji vsakdo pravico, da kandidira, Ce zbere zato dovolj podpisov. Listi Občinske enotnosti in SSk sta krepko zakoreninjeni in je jasno koga in kaj predstavljajo; tretja lista se predstavlja kot novost, v resnici pa kandidira za Zupana človeka, ki je bil podžupan že pred skoraj 20 leti. Ne vem tudi, koliko je zakoreninjena v vaško tkivo, saj nekateri kandidati sploh ne bivajo v Sovodnjah oziroma niso vključeni v prosvetne, športne in druge realnosti v občini. VaS volilni poziv občanom: zakaj naj bi glasovali za vas? Občani naj bi glasovali za nas zato, ker smo z dejstvi dokazali, da znamo uresničiti to, kar obljubimo. Ne obljubljamo pa neuresničljivih in »mednarodno« zvenečih projektov, ampak le realizacijo programov, ki so zanimivi za našo skupnost. Giulio (Julijan) Ozbot (Slovenska skupnost): »Potrebni sta večja složnost in večja odprtost uprave« Več bi se dalo storiti zlasti na področju manjših javnih del - Trajna skrb za sožitje Na listi Slovenske skupnosti za občino Sovodnje kandidira za župana Julijan Ozbot. Star je 68 let, je poročen, oCe in, kot sam pravi, upa, da bo v kratkem tudi stari oCe. Dokončal je Višjo srednjo šolo na Pomorskem tehničnem zavodu v Piranu, nakar je 31 let plul na ladjah po vsem svetu kot Častnik. V zadnji mandatni dobi je bil sovodenjski občinski svetovalec. Kateri so po vasi oceni glavni problemi občine Sovodnje? Problemov je seveda veliko. Posebno pa bi omenil razcepljenost med občani, ki temelji na zdaj že preživelih temeljih, in pa rastočo brezbrižnost do skupnih oziroma javnih zadev. Mislim, da bi morali najprej to dvoje kolikor mogoče preseči. Sele potem se bomo lahko uspešno spopadali z drugimi velikimi in majhnimi problemi nase občine. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Naša občina ima še veliko razvojnih možnosti bodisi na gospodarskem kot na drugih področjih. Naše posebno bogastvo je, da tu živimo Slovenci in Italijani, in naša prva skrb mora biti, da sožitje med tema narodoma stalno utrjujemo. Poleg tega pa se mi zdi potrebno približati občinsko upravo ljudem. Razvoj bo mogoC le s sodelovanjem vseh. Navedite glavne točke vaSega upravnega programa zlasti na področju javnih del. Javna dela delim na denarno visoko zahtevna ter na dela, ki so izvedljiva z manjšimi stroški. Mislim, da bi lahko veliko vec storili pri teh drugih. Tako bi lahko uredili marsikateri cestni odsek in pločnik, odvodne kanale in požiralnike deževnice itd. Kar se tiče velikih del, pa mislim, da bi morali nadaljevati po že zastavljenem okvirnem programu, ki predvideva razširitev omrežja metana, obnovitev vodovoda, za sedaj v Sovodnjah, kasneje v ostalih vaseh, ureditev javne razsvetljave itd. Kaj pa druga področja (kultura, Šolstvo, delovanje občinskega aparata itd)? Šolstvo in kultura sta stebra, na katerih sloni naš narodni obstoj. Prav zato zaslužita posebno pozmost. Občina bi lahko še veliko napravila na področju infrastruktur, recimo s smotrnejšo uporabo občinskih stavb, zlasti šol. Vsi se tudi zavzemamo za zgraditev športnega igrišča v Sovodnjah. Na teh področjih pa je bistvenenega pomena sodelovanje ljudi in posebno pozor-most moramo posvetiti mladim. Kako ocenjujete dosedanje delovanje občinske uprave? Mislim, da je na mnogih področjih delovala zadovoljivo, vCasih celo hvalevredno. Ne morem in ne smem pa zamolčati nekaterih hudih spodrsljajev, zaCenSi s tistim v vzezi z nevarnimi odpadki v Rubijah. Na splošno pa mislim, da bi morala bolj sodelovati z ljudmi Kateri bi bil vas prvi ukrep, Ce bi bili izvoljeni na Celo občine? Sklical bi vse kandidate zmagovite liste in opozicije na prijateljsko srečanje za skupen pogovor. Mislim, da je sodelovanje enih in drugih bistvenega pomena za uspešno upravljanje, še zlasti ko vemo, da so programi precej podobni. Vladimir (Vlado) Klemše (Skupaj za Sovodnje): »Težišče našega programa je na kakovosti življenja« Bolj kot velika javna dela so za ljudi pomembne drobne, vsakodnevne stvari Vladimir (Vlado) Klemše, Časnikar, 52 let. V novinarstvu zaposlen vec kakor 23 let. V letih 1980-1990 odbornik in namestnik župana v občini Sovodnje, predstavnik občine v raznih ustanovah. Aktivno sodeluje pri raznih društvih (Slovensko planinsko društvo), piše v razne revije in časopise, ukvarja se z raziskovalnim delom na področju toponomastike na Goriškem. Je avtor številnih publikacij s tega področja. Najnovejša je zemljevid Goriško ozemlje, pri katerem je eden od treh glavnih soustvarjalcev. Kateri so po vaši oceni glavni problemi občine Sovodnje? Smotrno upravljanje s prostorom, ustaviti izrazito nazadovanje na področju gopspodarst-va, omogočiti okolju prijazen razvoj, gospodarno upravljanje javnega premoženja, utrjevanje medgeneracijske solidarnosti, skrb za stalno rast in utrjevanje sožitja in najširšega sodelovanja, približati občino ljudem, da bo dejanski skupni dom. Katere so razvojne možnosti in kako jih nameravate uresničiti? Naš program smo poimenova-li ”Za kakovost življenja”. Zato ker želimo dati nas doprinos na vseh področjih, skozi katera se odraža delovanje javne uprave. Bolj kakor velika javna dela so za ljudi pomembne drobne, vsakodnevne stvari. Pomemben je odnos med upravitelji in osebami, prijaznost, odprtost, spoštovanje dostojanstva sleherne osebe. Prav zato si bomo priza-devah za vspostavitev občanovega svetovalca. Ker je občina del širše skupnosti, je obvezna pot povezovanje in sodelovanje s sosednjimi občinami, s Pokrajino, tudi s skupnostmi preko državne meje. Zapiranje za lasten plot in samozadostnost sta omejevalna. Navedite, prosim, glavne točke vaSega upravnega programa zlasti na področju javnih del. Razumljivo je, da si bomo pri- zadevali za dokončanje del, ki so že v stopnji izvajanja. Sele predvidene posege bomo ponovno preverili. Prvenstvenega pomena je Čimprejšnja ureditev inštalacij v telovadnici, da bo dostopna javnosti. Dober gospodar ne pušCa propadati objekta, ki je bil zgrajen leta 1983 in v katerega je bilo vloženo okrog milijarde lir občinskega denarje (posojila). Zelo odločno nameravamo nastopiti, da bo bodoCa avtocesta zgrajena po evropskih standardih glede varnsoti in zaščite okolja. Nujnih in odločnih ukrepov terja stanje v industrijski coni. Kaj pa druga področja (kultura, šolstvo, delovanje občine itd.)? Jasno je, da občani pričakujejo da bodo občinski uradi delovah boljše, da bodo javne storitve postopoma boljše, Čeprav se zavedajo, da je upravljanje nelahko in da nihče ne more Cez noC spremeniti stvari. Pričakujejo pa veC razumevanja, manj obljub in vec dejanj. Kako ocenjujete delovanje občinske uprave programe drugih dveh list? To nalogo prepuščam občanom. VaS volilni poziv občanom; zakaj naj bi glasovali za vas? Ker z listo Skupaj za Sovodnje - in vsi skupaj - lahko začnemo novo poglavje. Tega si želijo predvsem mladi. _ VOLITVE / V DOBERDOBU SSk zavrača kritike glede načrtov za obvoznice Slovenska skupnost iz Doberdoba je včeraj z izjavo z; I k odgovorila na kritike, ki jih je njihov program bil de 62en na predstavitvi liste Občinske enotnosti v Doberdo u- SSk zavrača očitek, da so njeni načrti (obvoznice, pre premestitev mobitelovih anten in daljnovodov) m °bu znanstvene fantastike. Ob pojasnilu, da ti posegi so Sji° v pristojnost drugih ustanov (pokrajine, dežele . NEL-a, Telecom-a) poudarjajo, da ima bcinska uprav; utla le nalogo, da jih usklajuje in predlaga najprimernejši rešitve, »Na račun obvoznic«, piše v sporočilu Slovenske sku fj0sti, »smo bili deležni treh popolnoma neutemeljeni! , '^k: a) da bi na tak način iznakazili Kras, b) da bi oško °Vali kmete, c) da ne bi nikakor mogli dobiti sredstev z; ^nicenje projekta. Z izgradnjo teh infrastruktur bi Kras nedvomno utrpe sk°do. Vendar je treba upoštevati, da sta državna cest; °2i Dol in pokrajinska cesta od Devetakov do Tržič; B stali izredno pomembni prometnici. Predstavljati ‘toirec eno glavnih povezav med tržaško in goriško pok too ter med Tržičem in Gorico.« D ronrot narašča tudi na drugih cestah in se bo i Dr mdnosti Se PoveCal- Občina tega ne more preprečiti h takv, 6111 ignorirati, lahko pa ublaži negativne učinke. \ razmerah je življenje ob cestah nemogoče, kot ve Pa°D 86 s lomi problemi sooča vsak dan, v manjši mer Sci Probiva v odmaknjenih rezidenenih conah. sni • rneni, da imata pokrajina in dežela interes, da ure dj^g1 'Projekt 0i)V0zn’c za izboljšanje pokrajinskih ii Ujk Vr|ih cest, ki so velikokrat prizorišče hudih promet De nfsreC- Nazadnje Se poudarja, da bi ti načrti nikako skodovali kmetov, ker bi jih uresničili na neobdela VOLITVE / SREČANJE S KANDIDATOM SIK Motvejevič o Evropi in Balkanu Za Strasbourg kandidira s stranko, s pogledi katere se najbolj ujema Pisatelj Predrag Mat-vejevič (na sliki - foto Bumbaca), doma iz Mostarja, je presinoCi v go-riskem Kulturnem domu imel zelo zanimivo predavanje o evropski in posebej mediteranski kulturi ter o dogajanju v nekdanji Jugoslaviji. Gosta, ki je kandidat za evropski parlament na listi Stranke italijanskih komunistov, je predstavil predsednik slovenskega Pen kluba Marko Kravos. Povedal je, da je Matvejevič eden najvidnejših jugoslovanskih kulturnikov, ki je po Titovi smrti prišel v navzkriž že s prejšnjim režimom, Se bolj pa z režimom Franja Tudjmana na Hrvaškem. 2e 9 let živi v tujini, kjer je najprej poučeval na priški Sorboni danes pa na rimski La Sapienzi, kjer si je veliko prizadeval za ohranitev slovenistike in bo zato kmalu tudi prejel posebno priznanje iz rok predsednika KuCana. Matvejevič je govoril slovensko in prikazal svoje poglede na mediteranski prostor in kulturo. Obžaloval je, da se Italija, ki je nekako v središču tega prostora, premalo zaveda te svoje nacilnosti in vse preveč glede na Ameriko. Dokaj ostro je ožigosal dogajanje na Balkanu in nacionalizme, ki so zavladali v mnogih tamkajšnjih državicah ter jih pahnili v toliko krute kolikor nesmiselne vojne. Tamkajšnje režime je označil kot »demokrature« - zmes demokracije in diktature. Kandidaturo na listi SIK za Strasbourg je sprejel, prav ker so mu pogledi te stranke na vojno in vse balkansko dogajanje danes najbližji. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi slovenska kandidata SIK za evropski parlament Damjan Primožič in Bruna Zorzini Spetič, so tudi napovedali skorajšnji izid nove knjige, ki naj bi jo jeseni Matveje-vic prišel predstavit tudi v Gorico. VOLILNA KRONIKA Liste Občinske enotnosti: nocoj predstavitev v Števerjanu, srečanji na Poljanah in v Rupi Lista Občinske enotnosti v Števerjanu bo svoje kandidate za nedeljske občinske volitve predstavila nocoj ob 21. uri na Bukovju. Sodeloval bo županski kandidat Ivan Humar in kandidati za občinski svet. Lista Občinske enotnosti v Doberdobu prireja srečanje z volilci nocoj ob 21. uri v gostilni Peric na Poljanah. Sovodenjski kandidati Občinske enotnosti se bodo nocoj srečali z rupenskimi volilci ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva Rupa-PeC. Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici na pobudo SKGZ srečanje z županskimi kandidati list Občinske enotnosti v treh slovenskih občinah ter s slovenskima kandidatoma za evropski parlament Mitjo Volčičem (LD) in Damjanom Primožičem (SIK). Demokrati prirejajo »dan oslička« Prodijevo gibanje Demokratov prireja jutri na Goriškem v okviru volilne kampanje za evropski parlament »dan oslička«. Za to priložnost bo pripotoval k nam tudi sen. Antonio Di Pietro, ki bo imel srečanje z novinarji in somišljeniki ob 10.30 v dvorani letahsca v Ronkah. V Gorici in drugih krajih so predvidena še druga srečanja s predstavniki Demokratov. Pravi in nepravi Demokrati Poslanec Mario Prestamburgo ugotavlja, da vse vec kandidatov na bližnjih občinskih volitvah kljub kandidaturi na listah drugačne usmeritve izjavlja, da pripadajo »območju Demokratov«. Kot deželni garant gibanja Prestamburgo pravi, da ga »ti spontani pristopi vesehjo« vendar mora zaradi jasnosti z volilci povedati, da, tam kjer Demokrati niso prisotni s svojo listo, imajo take izjave zgolj osebni značaj. NOVICE OSNOVNE ŠOLE / OB KONCU BRALNE OLIMPIJADE GORICA / OD 24, T.M. DALJE Zaključni nastop šole E. Komela Glasbena Sola Emila Komela prireja nocoj prvi javni zaključni nastop ob koncu šolskega leta. Na njem se bodo predstavili najmlajsi uCenci. Nastopili bodo baletna skupina, ki jo vodi prof. Nataša Sirk, mali šolski orkester, ki ga vodi prof. Aleksander Sluga, in šolski otroški zbor pod vodstvom prof. Barbare Corbatto ob klavirski spremljavi Damijane Cevdek. Nastop bo v KC L. Bratuža z začetkom ob 18. uri. Umakniti iz prometa mesne in mlečne izdelke iz Belgije Goriško podjetje za zdravstvene storitve poziva vse podjetnike s trgovinskega in gostinskega sektorja, naj umaknejo iz prometa vse belgijske mesne in mlečne izdelke, s katerimi razpolagajo. Ukrep je treba seveda pripisati škandalu zastrupljenja belgijske živine z dioksinom. Iz prometa je treba konkretno umaknili: prašičje meso in izdelke iz tega mesa; kokošje meso, jajca in izdelke iz tega mesa oziroma iz teh jajc, kot je majoneza; goveje meso in izdelke iz tega mesa; mleko in mlečne izdelke - vse to seveda v primeru, da je mogoče ugotoviti na osnovi spremne dokumentacije ali žigov, da gre za blago belgijskega izvora. Umaknitev iz prometa je treba javiti zdravstvenemu podjetju. Podrobnejše informacije nudijo po tel. 0481/531931-592812. Policija odkrila mrežo vodnikov Goriška policija je odkrila mrežo spremljevalcev ilegalnih priseljencev v Italijo, ki naj bi imela svoj sedež v Novi Gorici. V okviru preiskav, ki jih je s tem v zvezi že dalj Časa vodila, je aretirala 55-letno M.P. iz Gorice, in sicer na Videmskem ko je prevažala s svojim avtomobilom 4 pakistanske pribež-nike. Po podatkih goriške kvesture naj bi mrežo vodil 22-letni slovenski državljan M.G. iz Nove Gorice, z njim pa naj bi sodeloval 29-letni slovenski državljan F.C. iz Nove Gorice. Ti passeurji naj bi zahtevali za spremljanje jugoslovanskih državljanov v Italijo po 600 nemških mark na glavo, za pri-bežnike z Bližnjega in Daljnjega vzhoda pa po 700 mark na glavo. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO "EMIL KOMEL" GORICA GLASBENI POKLON OB MUU(KU ŠOLSKEGA ifM 1998/99 NAJMLAJSI UCENCI POJEJO, PLEŠEJO IN IGRAJO KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ danes, 8. junija 1999, ob 18. uri V GALERIJI ZVOKOV IN GLASOV KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ponedeljek, 14. junija 1999, ob 20. uri ŠTUDENTI PODIPLOMSKEGA TEČAJA PROF. S. GADŽIJEVA DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GORIŠKEM GRADU sreda, 16. junija 1999, ob 20. uri POD CERKVENIM OBOKOM CERKEV SV. IVANA V GORICI Četrtek, 24. junija 1999, ob 20. uri Skupen praznik mladih bralcev Na včerajšnjem srečanju v Kulturnem domu nagradili najboljše - Bogat spored Za slovenske osnovnošolce z Goriškega je bil včeraj poseben dan. Prav vsi - bilo jih je veC kot 300 (na slild - foto Bum-baca) - so se dopoldne zbrali v Kulturnem domu v Gorici na zaključni prireditvi Bralne olimpijade, ki je potekala minuli teden ločeno za vsak šolski letnik posebej. Na sporedu je bilo nagrajevanje najboljših, a tudi marsikaj drugega. Slo je za pravi praznik knjige oziroma branja. Mlade udeležence in njihove učitelje ter prisotne starše je uvodoma nagovorila učiteljica Barbara Rustja, ki je kot odgovorna za bralni projekt tudi povezovala prireditev. Zadonela je nato pesem Dežela branja, ki jo je na besedilo Toneta Pavčka uglasbil Lojze Kranjčan in je že postala prava himna mladih bralcev. Posebno zanimanje so vzbudili uCenci OS z Vrha z igrico Etko Mužetko. Kot je znano, gre za vrhovsko ljudsko pravljico, ki so jo na osnovi pripovedovanja starejših vaščanov zabeležili sami vrhovski uCenci, tako da je pred kratkim izšla v knjižnji obliki pri Goriški Mohorjevi družbi. Na včerajšnjem srečanju so vrhovski učenci uprizorili le nekaj prigod hudomušnega E tka. In tako je prišlo do osrednje točke sre Čanja, se pravi do nagrajevanj. Najprej sta didaktični ravnateljici Mirka Brajnik in Nataša Paulin nagradili najboljše udeležence bralnega kviza. Priznanja so prejeli prvi trije uvrščeni v vsakem letniku. Nato pa sta Časnikarja Novega glasa Igor Devetak in Peter Szabo, ki sta sodelovala v ocenjevalni komisiji, podelila nagrade za najboljše spise. Tudi v tem primeru so bili deležni priznanja prvi trije uvrščeni v vsakem letniku. Tretje- in drugouvrščeni so dobili kasete z otroškimi pesmimi, pr-vouvršCeni pa knjigo s pohvalo. Pristavimo naj, da je spise prvouvršCenih prebrala učiteljica Majda Zavadlav. Srečanja malih bralcev se je udeležil tudi Častni gost, in sicer znani ilustrator Božo Kos iz Ljubljane. Dolga leta je urejal otroško revijo Ciciban, zdaj pa vodi otroško revijo s križankami Petka. In prav s križanko se je vCeraj tudi predstavil. Pri njenem reševanju so lepo sodelovali vsi otroci, ki so sploh bili pravi protagonisti živahnega srečanja v Kulturnem domu. Ilustrator Kos je ob koncu vsakemu izmed njih podaril po en izvod svoje revije Petka, poleg tepa pa je tudi izročil predstavnikom šol bralne značke, ki jih bodo v teh zadnjih dneh pouka podelili zaslužnim bralcem po razredih. V kaznilnici se bo zvrstilo 10 koncertov Gre za pobudo Pokrajine Pokrajinska uprava bo priredila v goriški kaznilnici niz desetih glasbenih srečanj. Vrstila se bodo povprečno vsakih sedem do petnajst dni, trajala bodo približno po eno uro vsako, na njih pa bodo sodelovali praktično vsi najpomembnejši popevkarji lahke glasbe z Goriškega, in sicer zastonj. Prvo bo na sporedu 24. t.m., z natopom Vin-cenza Giorginija. To zanimivo in hkrati dokaj nenavadno pobudo so predstavili včeraj opoldne na tiskovni konferenci na sedežu Pokrajine odbornik za mladinsko problematiko Silvano Buttignon, ravnatelj deželnih kaznilnic Gio-vanni Attina, koordinatorka vzgojnih in socialnih služb v kaznilnicah Paula Daniati ter duhovni asistent v goriški kaznilnici don Alberto De Na-dai. Vsi so poudarili, kako velik vzgojni in sploh humani pomen ima ta pobuda. Kaznilnice so večkrat neznani planet, popolnoma odrezan od družbenega življenja, kar pa ne bi smelo biti, Ce je res, da bi morale te ustanove omogočiti tistim, ki so zagrešili kako kaznivo dejanje, da se prevzgojilo in poboljšajo. Ravnatelj Attina je povedal, da je trenutno v goriški kaznilnici 80 zapornikov, kar presega normalne sprejemne zmoglji' vosti te strukture. V večini primerov gre za ljudi v predhodnem priporu v pričakovanju procesa. Zaporniki so v glavnim iz tujine. UPOKOJENCI / V JULIJU Zanimiv Mnevni bdet v dežele severne Evrope Društvo slovenskih upokojencev opozarja elane in morebitne interesente, da je 8-dnevni izlet, ki ga namerava izvesti z odhodom 10. julija izredno ugodna priložnost za razvedrilo in odkritje Številnih zanimivosti. Poleg tega da bodo izletniki z modernim in udobnim avtobusom prevozili celo Nemčijo, se poslužili trajekta in prispeli do naj-lepšega fjorda Norveške Oslo, kjer jih Čaka ena od najlepših prestolnic severne Evrope, vodeni izleti muzejev, občine in Vige-landa, se bodo tudi kulturno obogatili. Ogled mesta Kobenhavn in njegovih zanimivosti bo dopolnil še ogled najbolj znanega in dolgega mostu Cez morje na svetu Salstrom, ki je ponos italijanske in delno furlanske industrije. Y osmih dneh in s sedmimi prenočevanji se bodo izletniki vrnili z novo in zelo bogato izkušnjo. Organizatorji opozarjajo, da je vpis možen do konca junija in, ker mora društvo doseCi število 40 udeležencev, vljudno prosi interesente, da se javijo na sedežu društva (ob sredah od 10-do 11. ure) ali telefonsko pri poverjenikih in odbornikih. PLACUTA / RAJONSKI SVET ZA SEVERNO ČETRT GORICA / V PETEK ZVEČER V TELOVADNICI KULTURNEGA DOMA, Prijateljsko srečanje s Solkanci Svojcem so izročili priznanje v spomin na Ljubko Šorli - Bratuž Rajonski svet za Severno Četrt in Pla-cutc že vrsto let marljivo neguje prijateljske odnose z bližnjo Krajevno skupnostjo Solkan. Priložnost za poglabljanje prijateljstva in sodelovanja se je ponudila v nedeljo, ko so v okviru sejma starin na Placuti priredili tudi srečanje s Solkanci. Najprej so se mladinci z obeh strani meje pomerili v prijateljski odbojkarski tekmi, potem pa so se pripad- niki obeh skupnosti zbrali na družabnosti pri skupnem omizju. Na srečanju so tudi izročili plaketo v spomin na pokojno pesnico Ljubko Šorli Bratuž sinu Andreju in hčerki Lojzki (na sliki - foto Bumbaca). Gre za priznanje, ki ga rajon že tri leta namenja osebnostim iz tega rajona in je z letošnjo izbiro bilo še posebej ubrano na tematiko sodelovanja med tu živečima narodoma. Telovadna akademija 2 Dom Sekcija ritmike in orodne telovadbe pri športnem združenju Dom v Gorici je tudi letos priredila tradicionalni zaključni prikaz dela - telovadno akademijo. Na prireditvi, ki je bila v petek, 4. junija, so se Številnim gledalcem - v glavnem so to seveda bili starši, sorodniki ter prijatelji nastopajočih, ki so napolnili tribune telovadnice Kulturnega doma - predstavili vsi osnovnošolski otroci, ki se pri društvu ukvarjajo z ritmiko, orodno telovadbo in minibasketom. Trideset deklet, razdeljenih v razne starostne skupine, se je predstavilo s Čistimi ritmičnimi sestavami, ki sta jih pripravili trenerki Mija in Damijana CešCut. Mešana skupina deklic in dečkov sekcije orodne telovadbe, pa je občinstvu prikazala serijo akrobatskih elementov ter skokov s prožno ponjavo pod vodstvom trenerjev dr. Dušana Furlana in pa Miloša Figlja, večletnih Domovih trenerjev. Nastopila je tudi skupina dečkov sekcije minibasketa pod vodstvom trenerjev Davida Geja ter Markota Komela. Nastop so oblikovala tudi dekleta skupine »Show dance«, ki deluje pri ZSKD in prireditev tudi zaključila. Otroci in trenerji so ob koncu prejeli še priložnostni spominček, ravnatelj Kutur-nega doma Igor Komel pa je vsem zaželel vesele počitnice in nasvidenje v sezoni 1999/2000. Sledila je zakusk?, £ so jo pripravili star ^ stopajočih. Sekcij OBČINA / VPRAŠANJA V OBČINSKEM SVETU TRŽIČ / V SOBOTO ZVEČER NA TRGU REPUBLIKE PŽ KONCERTI Tokrat v ospredju problemi Slražic Slabe ceste in pločniki razburjajo občane Avtobusna postaja bo kmalu ob železniški V Gorici je sinoči zasedal občinski svet, da bi izčrpal na prejšnjih sejah izostale točke. Se pred tem pa se je iz svetovalskih vrst usul navzkrižni ogenj vprašanj in kritik na odbornike. Svetovalca Donati (FI) in Ulian (LD) sta vprašala, kako je z nekaterimi javni-nii deli na območju Stražic, kjer je negodo-•ranje krajanov vse glasnejše, češ da jih občina zanemarja. Odbornik za javna dela Spagna je napovedal, da se nekaj le pre-niika, čeprav s težavo: tako naj bi pred koncem ieta začeli s prenovo telovadnice v Ul. Gramsci, kmalu zatem naj bi začeli obnavljati Drev. Colombo, kjer bo treba vkopati tudi kanalizacijo in izvesti dru-8a dela v skupni vrednosti milijarde lir, že pred koncem poletja naj bi začeli urejati pločnik na Ul. Cor-daioli, za prenovo vile Rit-ter pa bodo časovni roki daljši. Ulian je k temu pripomnil, da denarja za Drev. Colombo občina še nima in svetoval, naj vsaj za silo uredijo cesto, ki je za kolesarje in motoriste objektivno nevarna. Svetovalec SL Birsa se je hudoval zaradi neolike kolegov v občinskem svetu, ki motijo seje in postajajo pred vrati bara, predvsem pa je »obdelal« odbornika za storitve Bor-dina zaradi stalne nesnage povsod po mestu, odpadkov, ki cele mesece kazijo videz gradu, in vedno prepolnih zbiralnikov za steklo. Bordin je odvrnil, da uprava dela na tem, da bi rešila pro- bleme, Birsa pa je z odgovorom bil zelo nezadovoljen. Bon (Zeleni) je opozoril, da so številne ure na javnih poslopjih vključno z uro na županstvu ustavljene. Vsaj za slednjo je župan povedal, da to odvisi od del na električnih napeljavah in bo problem kmalu rešen, za druga pa bodo preverili. Bon je tudi hotel vedeti, ah namerava občina ob predvideni preselitvi avtobusne postaje k železniški ohraniti postajališče za avtobuse v centru mesta. Na zdajšnjem območju, ki je v zasebni lastni in namenjeno pozidavi, je odgovoril Valenti, to ni predvideno, razmišljajo pa o tem, da bi vsaj zasilni prostor za postajanje avtobusov- pridobili na Ul. 9. avgusta. Petsto navdušenih sledilo koncertu partizanskega zbora Partizanski pevski zbor med predsinočnjim koncertom v Tržiču (foto Meta) MePZ HRAST DOBE-RODB v sodelovanju z MePZ Jacobus Gallus iz Trsta vabi na pevski večer Dober večer, Bog daj. Koncert bo v Doberdobu v petek, 11. junija, ob 21.15 na b’rjaču pri Jelenovih. J PRIREDITVE PASTIRČKOV VEČER bo jutri ob 20.30 bo v župnijskem parku med lipami v Standrežu. Na predstavitvi zbirke pesmi Ivanke Zavadlav Tonček na luni bodo sodelovali otroci štandreškega vrtca, OS F. Erjavca, prof. Lučana Budal, avtorica Ivanka Zavadlav in PD Standrež. ŽUPNIJA SV. FLORJANA in DRUŠTVO SEDEJ vabita na slavnostni večer ob podelitvi priznanj organistom in pevovodjem in ob 70. letnici novih orgel. Slavje bodo oblikovah MePZ F.B. Sedej in organist Andrej Pegan v petek, 11. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Steverjanu. KD SKALA-GABRJE vabi na Koncert na borjaču v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Ga-brjah. Nastopila bosta MoPZ Skala Gabrje in MePZ Rdeča zvezda iz Saleža. TI OBVESTILA SOLOPETJE / NA 5. MEDNARODNEM NATEČAJU »C.A. SEGHIZZI« Premoč južnokorejske šole Juznokorejska pevska šola se je premočno uveljavila na 5. mednarodnem jmtečaju v solopetju »C.A.Segnizzi«, ki se je sklenil predsinoči v deželnem avditoriju v Gorici. Zmagala je 29-let-na Ji-Eun Kirn (žirija pod predsedst-Voni Sama Hubada ji je prisodila 90, 2 i^Ck), druga je bila Barbara Vignudelli 'Italija (86, 2), tretja Won-Sin Lee - J. Koreja (79, 8), četrtka Agnieszka Gre-gorczyc - Poljska (78, 2), peti Sin-Mo Kang - J. Koreja (77, 6), šesta Youn-Kyoung Choi - J. Koreja (73, 6). Kar ®tiri od šestih finalistov (na sliki - foto "tunbacaj so torej bili z Daljnega vzhoda. Na zaključnem večeru so za-Pele tri prvouvrščene, podelili pa so ,||(ii vrsto posebnih priznanj, med te-mi Goričanki Alessandri Schettino stipendijo za gojence, ki so nastopili v ^tekmovalni skupini. Člani kulturnega društva Tržič so v soboto zvečer bili lahko nadvse zadovoljni nad uspehom njihove prve poletne prireditve v okviru sporeda Tržiško poletje ’99. Na osrednjem tržiškem Trgu republike se je namreč v soboto zvečer zbralo več kot petsto poslušalcev, ki so toplo in navdušeno spremljali koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. Ob tej priložnosti so se zbrali tako Slovenci iz Laškega (iz Tržiča, Ronk, Starancana, Zagraja, itd.), kot tudi iz ostalih krajev Goriške in Tržaškega, obenem pa tudi precej poslušalcev večinskega naroda, ki jim je partizanska pesem pri srcu. Partizanski pevski zbor se je tudi ob tej priložnosh odlično izkazal s pestrim in raznolikim mednarodnim repertoarjem borčevskih pesmi od slovenskih, srb- skih, španskih, italijanskih itd. Se najbolj pa se je občinstvo “vnelo” ob pesmih, kot so kubanska »Che Guevara«, »Bella ciao«, »Auschvvitz«, Na juriš in ob zaključku ob zvokih primorske himne Vstala Primorska. Uspešen koncert torej, kije tudi podčrtal prisotnost in delovanje slovenskega društva Tržič ter bogato pevsko tradicijo slovenske narodnostne skupnosh v Italiji. Na koncertu je v imenu prirediteljev, kulturnega društva Tržič, pozdravila predsednica Bernarda Ra-detič in poudarila ponos za večer, ki izpričuje enakovredno in enakopravno prisotnost Slovencev v Tržiču. Članom zbora je podaril posebno plaketo v spomin na njihov prvi koncert na osrednjem trgu v Tržiču, med Slovenci iz Laškega, (ik) POKRAJINA / SLOVESNOST Priznanja dijakom, ki so uspešni v študiju in športu q. Prisotnosti predsednika pokrajinske uprave in®randolina, pokrajinske odbornice za šolstvo sPort Rosarie Di Dato, šolskega skrbnika Vita Cam-f6 n Številnih ravnateljev višjih srednjih šol ter pro-jjj ,r,ev telesne vzgoje je bila včeraj v pokrajinski sej-sPo y°ranI slovesnost ob podelitvi nagrad Sola in p0 ,r - Nagrado (spominsko listino in 200 tisoč lir) so ki so ^ dijakom višjih srednjih šol z Goriškega, d(ij;n,Se dobro izkazali tako pri študiju kot v športnih dtvi ,U[fbh. Med nagrajenimi na letošnji drugi pode-V'sjih 61 priznani sta tudi dve dijakinji slovenskih neBa ,sre,!njih šol iz Gorice: Jana Plesničar s klasič-8°Vsk 1Ceia Primoža Trubarja in Barbara Uršič s tr-b'6nutk’a zav°da Žige Zoisa, ki ju vidimo na slikah v ku’ ko prejemata priznanji (foto Bumbaca). ______STANDREŽ / MINULO NEDELJO_____ Praznik špargljev je lepo uspel Ob bogatem sporedu in lepem vremenu se je zbralo veliko ljudi V Standrežu se je v nedeljo zaključil tradicionalni Praznik špargljev. Zadnji dan je imel posebno bogat spored in ker je bilo tudi vreme naklonjeno, ni čudno, da se ga je udeležilo res veliko ljudi. Nedeljski praznični popoldan se je pričel s srečanjem pritrkovalcev. Udeležilo se ga je 7 skupin iz Ajdovščine, Budanj, Gorice, Kopra, Novega mesta, Šempetra in Vrtojbe. Vsaka je izvajala 10-minut-ni program. Vsi so prejeli priznanja. Sledila je pevska točka. S krajšim koncertom sta nastopila MPZ Mirko Filej iz Gorice ter MePZ Vrtojba. Posebno pričakovanje pa je vladalo za veseloigro Selitev štan-dreške dramske skupine. In dejansko so štadreški igralci s preizkušeno dvojico Majda Paulin-Božo Ta-baj na čelu podarili gledalcem veliko umetniških užitkov in smeha. Številne udeležence sta nagovorila predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Damjan Paulin, čemur je sledilo nagrajevanje najboljših udeležencev slikarskega ex-temporeja z dne 29. maja. Med predšolskimi otroki so bili nagrajeni Mateja Zavadlav, Simon Gej in Diletta De Marchi. Nagrade za prve in druge razrede osnovnih so prejeli Michela Manfreda, Ma- teja ‘Nanut in Tina Del Fabbro OS Erjavec iz Stan-dreža, za tretje, Četrte in pete razrede osnovnih šol pa Lara Simoneta OS v Zgoniku ter Francesco Ivo-ne OS Zupančič iz Gorice. Nagradili so tudi prve tri uvrščene na fotografskem natečaju »Podobe štan-dreških ljudi«. Ti so: Lore-dana Reščič, Danijela Puja in Viktor Selva. Na sliki (foto Bumbaca) nagrajeni otroci KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »The matrix«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. VITTORIA 3 17.45-20.15-22.10 »Ed TV«. M. Mc Co-naughey. CORSO RdeCa dvorana: 20.00-22.15 »Romance«. I. C. Ducey in R. Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom. Modra dvorana: 20.00-22.15 »Vampires«. James Wood in Daniel Baldvvin. Rumena dvorana: 19.45-22.00 »Pleasantville«. TRZIC EKCELSIOR 20.00-22.10 »Ed TV«. E3 ČESTITKE Trikratni buril za SIMONA! Z mamo Martino, tatom Stefanom in sestricama Niko in Ivano se veselita SZ SoCa in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. 3 ŠOLSKE VESTI OTROŠKI VRTEC in OS A. GRADNIKA iz Steverjana vabita na sklepno prireditev, ki bo na šoli Gradnik v sredo, 9. junija, ob 14.15. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Za otroke iz sovodenjske in doberdobske občine bo urejen prevoz. Prijave v Dijaškem domu tel. 0481/533495. SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCASNIK bo deloval v Sovodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih ali večernih urah. SGZ vabi import-export podjetja, ki niso še vrnila izpolnjenih anketnih listov o padcu prometa z balkandski-mi državami, naj to naredijo čimprej na sedežu SGZ. s_____________IZLETI KOLESARSKI ODSEK SFDG priredi v nedeljo, 13. junija, 34-kilometrsko krožno vožnjo z gorskimi kolesi okoli Cerkniškega jezera. Izlet ni zahteven, vendar je obvezno osebno gorsko kolo. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Standrežu. Informacije: Marta, tel. 0481-22164. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI DANES iz Gorice: 8.30, Annamaria Zorzetti por. Ausi-lio iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 10.30, Teodoro Žnidarčič iz splošne bolnišnice v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče; 12.00, Giuseppe Marchesan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Iz Tržiča: 10.30, Lauretta Contessi iz splošne bolnišnice v Ronke; 11.00, Marino Comar iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 13.00, Aldo Cecchini iz splošne bolnišnice v Turjak. KULTURA Torek, 8. junija 1999 GLEDALIŠČE VERDI / SPOMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA GORICA / 86. ŠTEVILKA Koncert v celoti posvečen glasbi Richarda Straussa Poklon Luigiju Toffoliju zo glasbenikov 90. rojstni dan Zbornik Studi goriziani v novi preobleki ohranja pestro vsebino 30. aprila 1945 so zavezniške Čete zasedle Garmisch (Nencija) in ameriško poveljstvo je za svoj sedež izbralo lepo vilo. Seveda so se morali lastniki prisilno izseliti, mlad fant pa se je uprl ameriškemu oficirju rekoč, da je njegov ded vendarle Strauss, znani skladatelj. Med ameriškimi Četami se je bliskovito razširila vest, da je 81-letni starček avtor valčka »Na lepi modri Donavi«: povprečnemu Američanu sta bili »Salome« in »Elektra« španska vas, valčki in polke dunajskih Straussov pa so z lahkoto preplule ocean. Richard Strauss je ostal v svoji lepi hiši, vsak dan pa so ga obiskali raodovedneži, ki niso znali ločiti »Netopirja« od »Ro-senkavalirja«. Tudi letnice so se poigrale s Straussi: letos obhajamo 150-letnico Johanna Straussa starejšega, 100-letnico Johanna mlajšega in 50-letnico smrti Richarda Straussa (1864 -1949), ki seveda ni v sorodu z dunajskimi kralji valčka in operet. Res je tudi, da je dirigent Hans von Biilow Straussa v mladih letih za šalo imenoval »Johann VVagner«: »Johnn«, ker so se Richardu melodije z veliko lahkoto izlivale izpod peresa, »VVagner« pa zaradi specifične gostote njegovega glasbenega tkiva. Kakorkoli, bavarski Strauss je zrasel v originalno osebnost, ki je v svojem izredno dolgoletnem ustvarjalnem loku zaznamovala ter povezala 19. in 20. stoletje. V petek, 4. junija, je bil simfonični koncert v tržaškem gledališču »G. Verdi« monografsko posvečen Straussovi glasbi. Na sporedu so bili »Vier letzte Lieder« o. op. (brez opusa) 150 in »Ein Heldenleben« op. 40 »Poslednji štirje samospevi, so res zadnje dokončano delo 84-letnega skladatelja. Strauss je poezije za svoje samospeve izbiral zgolj instinktivno, kakor je paC začutil intimno sorodstvo z verzi. V svojem poslednjem venčku je uglasbil tri poezije Hermanna Hesseja (»Friihling«, »September« in »Beim Schlafengehen«) ter prelepo »Im Abendrot« iz samega osrčja nemške romantike, ki je v opusu Josepha von Eichendorffa prepojila z glasbo in naravo. Straussovo slovo od glasbe in življenja je mirno in sladko; spremljajo ga odmevi in citati, ki nam obnavljajo avtorjeve priljubljene topose, vse pa je prežeto z nežnostjo in precejeno skozi meditativno distanco. Sopranistka Francoise Pollet je privzela veliko odgovornost, da nam izpoje zadnje Straussove pesniške vizije: poustvarila je občuteno interpretacijo, vendar je njen glas že nekoliko utrujen od dolge kariere. Dirigenta Gaborja Oetvosa pa prelepa partitura ni bog-vekako prevzela; pevko je spremljal dokaj neprizadeto in rutinsko, na sreCo pa je koncertni mojster Stefano Furini s svojo violino soustvaril božajoče poetično vzdušje. Pred začetkom drugega dela koncerta je superintendant tržaškega gledališča Lorenzo Jo-rio povabil na oder znanega tržaškega glasbenika Luigija Toffola, ki je bil pred mnogimi leti dirigent in umetniški vodja gledališča (na sliki). Toffolo je svojo bogato glasbeno kariero posredoval neštetim italijanskim in slovenskim študentom, za svoje zasluge pa je ob svojem 90. rojstnem dnevu prejel srednjeveški peCat mesta Trst. Orkester se je nato sporijel s partituro, ki zaključuje mladostno dobo Straussove ustvarjalnosti. »Ein Heldenleben (Življenje junaka)« op. 40 je nastala točno pred 100 leti in sodi med skladateljeva bolj »demonstrativna« dela, v katerih je avtor presenečal z originalnim in domiselnim izkoriščanjem orkestralnih bare v in zvočnosti. Spisi je pravo epsko pesnitev, ki nazorno opisuje različna odbobja herojevega življenja. Gabor Oetvoš je začutil večje sorodstvo v Straussovim ekstrovertiranim junakom in njegovo vodstvo je delovalo bolj prepričljivo. Pravi heroj zahtevne simfonične pesnitve pa je bil koncertni mojster Stefano Furini: njegova violina se je idealno vživela v vlogo, ki po svojih tehničnih in muzikalnih težavah presega marsikateri violinski koncert. Brezhibna in očarljiva interpretacija je požela zaslužen •aplavz, ki ga je Furini delil s svojimi kolegi, saj je Strauss težave radodarno porazdelil med vse orkestraše, posebej pa med harfiste in ostale trobilce in pihalce, ki so se kar zadovoljivo odrezali. Manj zadovoljiv je bil odziv tržaškega občinstva, ki med raznimi Staussi oCividno še najraje izbere elane dunajske dinastije. Katja Kralj Zadnja številka zbornika Studi Goriziani -86.a po vrsti - je izšla v popolnoma prenovljeni zunanji obliki. Dolgoletno platnico svetlorja-ve barve z vtisnjenim srednjeveškim mestnim pečatom je zamenjala sodobno narisana platnica z belo podlago in z veliko Črko “S”, ki spominja bodi na prvo besedo “Studi” kot tudi na novi spoznavni znak goriške državne knjižnice - “Biblioteca Statale Isontina”. Čeprav je zvezek izšel z običajno zamudo - datiran je julij-decem-ber 1997 - so v njem skoraj vsi članki “go-riški”, tj. namenjeni tisočletnici prve označbe mesta Gorice, ki bo prihodnje leto 2001. Prva dva članka opisujeta dogodke in osebe iz prve polovice tisočletja. Francesca Bosca-rol piše o ministerialih goriških grofov v 13. stoletju. Poleg mesta so omenjeni tudi nekateri slovenski kraji na po-dešelju. Avtorica je Črpala tudi iz slovenskih spisov Franca Kosa in P. Stiha. O prvem habsburškem cesarju Maksimilijanu I. in grofu Feonhadru (oba sta bila goriška grofa) piše Ser-gio Tavano. Naslanja se na novosti, ki so bile objavljene ob priliki Ljubljana / šentjakobsko gledališče |! BENETKE / SLOVENSKA UMETNOST NA 48. BIENALU Podelili Linhartova priznanja Na že 38. srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Andrej Zdravic in Nataša Prosenc Slovensko razstavo bodo odprli v četrtek, 10. junija ob 20. uri V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču, najstarejšem slovenskem ljubiteljskem gledališču, se je v nedeljo zvečer končalo Finhartovo srečanje, že 38. srečanje gledaliških skupin Slovenije. V treh dneh se je predstavilo šest od sedmih gledaliških skupin, ki jih je izmed 47 predstav izbral selektor, dramaturg Alen Jelen. Pred sinočnjo sklepno predstavo gostiteljev, ansambla Šentjakobskega gledališča, je zbrane gledališčnike nagovoril igralec Jurij Souček, nato pa so šestim igralkam oz. igralcem ter dvema gledališkima sodelavcema za njihove dosežke v sezoni 1998/99 podelili Finhartove značke. Srečanje je ponudilo predvsem "jasen pregled te dejavnosti", ob tem pa je pomembno tudi kot možnost primerjav, širšega uveljavljanja najboljšega z amaterskih odrov ter kot priložnost za izmenjavo idej in izkušenj. Selektor Jelen je v izbranih predstavah - srečanja se od sedmih povabljenih skupin ni udeležil le ptujski Teater III - opazil tudi skupni imenovalec: "Vse govorijo o razrahljanih, odtujenih in načetih medčloveških odnosih, o nesmiselnosti takšnega nečloveškega početja, iz katerega se rodijo sovraštvo in vojne. Tukaj ni zmagovalcev, človek porazi sebe..." Od minulega petka do nedelje so se na odru Šentjakoba ter na dveh odrih Lutkovnega gledališča predstavili: Loški oder iz Škofje Loke z delom V. Moederndorferja Sledi vrtov, gledališka skupina Drzne in lepi iz StiCne z delom E. Flisarja Kaj pa Leo- I nardo?, Gledališče Bohinjska Bistrica z Arrabalovim Piknikom na bojišču, Gledališka skkupina Nindrik indrik iz Gornjega Senika (Madžarska) z Vi-deoklubom avtorja Gorana GluviCa, Kulturno društvo Brce iz Gabrovice z "veselim večerom" Sergeja VerCa StmCki v mineštri, sinoči pa še gostitelji - Šentjakobsko gledališče z delom Brendana Behana Talec (Vojakova pesem v bordelu). V spremljevalni program srečanja so vključili še avtorsko monodramo Miše Gerič Sivljenje te punce in produkcijo Stranske scene Šentjakoba z uprizoritvijo GluviCevega Videokluba. Linhartove značke so za svoje dosežke v gledališki sezoni, ki se končuje, prejeli: Marjana KovaC iz KUD France Prešeren Vojnik, Sašo Porenta iz gledališke skupine Drzne in lepi Stična, Danijel Smon iz Šentjakobskega gledališča, David But iz gledališke družine KD Mozirje, Rado Mužan iz jeseniškega gledališča Toneta Čufarja, Sonja Mlejnik iz Ljubiteljskega gledališča Teharje, poleg' igralk in igralcev pa še Vida Zupan, kostumografka predstav gledališča KUD Zarja Trnovlje - Teharje, in masker Vinko Tajnšek, ki sooblikuje ljubiteljske gledališke predstave na celjskem območju. Linhartova srečanja organizira Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, vsako leto z drugim gle-dališCem-gostiteljem; tokratno je s sodelovanjem Zveze kulturnih društev Ljubljana in Šentjakobskim gledališčem. (STA) V uradnem programu beneškega Bienala, 48. razstave sodobne umetnosti, ki jo bodo odprli v Četrtek, 10. junija, bosta Slovenijo zastopala Andrej Zdravic in Nataša Prosenc. Umetnika je izbral kustos Jure Mikuž. Predstavila se bosta z instalacijama Ocean Lava - Časovno obzorje (Time Hori-zon) oziroma Gladiatorji v slovenski galeriji "A + A". Slednja deluje v Benetkah zadnje leto, v Času Bienala pa bo igrala vlogo slovenskega paviljona. Poleg njiju se bo ob Bienalu predstavil še Marko Peljhan s projektom Makrolab, medtem ko je Matej Andraž Vogrinčič minulo nedeljo že pokazal svoj projekt Oblečena hiša - na trgu Sv. Margarete je s 4000 oblačili v celoti prekril hišo v velikosti 8x16x10 metrov. Sorosev center za sodobne umetnosti Ljubljana bo v slovenskem paviljonu predstavil projekta Internet portfolio in Videodokument. V Ruskem paviljonu v beneških Giardinih bodo predstavili knjigo Irvvinov z naslovom Transnacionala. Dragan Živadinov bo v gledališkem delu Bienala navzoč s porjek-toma Tisoč let filma in (posredno) z Gravitacijo nic Noordung. Minister za kulturo Jožef SkolC je na predstavitvi povedal, da so za slovensko udeležbo na Bienalu namenjena "znatna sredstva", posebej v primerjavi z dragimi kulturnimi projekti. Slovenski paviljon oziroma razstavo bodo odprli v Četrtek, 10. junija, ob 20. uri. Kustos Jure Mikuž je povedal, da njegov koncept slovenske udeležbe v Benetkah "ni bil naključen". Pojasnil je, da je filmska in video ustvarjalnost Zdravica in ProsenCeve na jesenskem srečanju slovenskih umetnikov, kustosov in kritikov v Ribnici naletelo na izredno pozornost. Zato se je odločil, da k sodelovanju povabi ta dva umetnika, ki išCeta sporočilnost na različne načine, a jima je skupna estetika. Andrej Zdravic, rojen leta 1952, se je šolal v Ljubljani, Alžiru in Združenih državah. Film in zvok je študiral na newyorški univerzi. Leta 1973 je naredil svoj prvi film, skupno pa 27 filmov in zvočnih zapisov. Prikazani so bili na približno stotih projekcijah v ZDA in Evropi. Zdravic je bil redni sodelavec Muzeja znanosti, umetnosti in človeške percepcije -Exploratorium v San Franciscu, kjer je ustanovil in v letih 1988-93 vodil video oddelek. Zdravic je avtor izvirnega koncepta video instalacij Časovno obzorje -Skrivnosti SoCe, ki so zdaj stalne postavitve v veC muzejih. Skrivnosti SoCe je bil osrednji eksponat slovenskega paviljona na svetovni razstavi EXPO '98 v Lizboni. Za svoje delo je doma dobil nagrado Prešernovega sklada. Nataša Prosenc, rojena leta 1966, je leta 1990 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V Času študija se je zaCela ukvarjati z videom, kar je kasneje razširila na instalacije in filme. Od leta 1989 je pripravila 16 samostojnih razstav v Ljubljani, Kopra, Rimu, Mariboru, Los Angelesu, Gradcu, Ribnici in drugod. Predstavila se je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. Leta 1996 je prejela štipendijo ameriške vlade Artslink in se z razstavo, projekcijami in predavanji predstavila v ZDA. Naslednje leto je prejela Fulbrightovo štipendijo, s pomočjo katere nadaljuje svoje ustvarjalno delo in podiplomski študij v Los Angelesu. Celostno podobo slovenske predstavitve na Bienalu je oblikoval Ranko Novak. Tehnični nosilec predstavitve je galerija Miklova hiša iz Ribnice. (STA) razstav v Meranu in Innsbrucku, ki so jih priredili v zadnjih nekaj letih. Tudi v tem spisu, kot še v svojih prejšnjih, se Tavano naslanja tudi na pisanje slovenskih zgodovinarjev. V goriški semeniški knjižnici hranijo veliko dragocenih starih knjig in dokumentov. Arian-na Grossi piše o nekaterih novih pridobitvah. Knjižnica je bila še do pred dobrim desetletjem skoraj nedostopna. Goriška Cerkev ni imela denarja, da bi jo vzdrževala in le prizadevnosti posameznikov se je treba zahvaliti, da je bila kolikor toliko urejevana. Nered je bil zaradi selitev med 1. svetovno vojno, ko so knjige in dragocene dokumente odnesli na varno v nekatere slovenske kraje v zaledju. V sodobnejši C as sodi spis Maurizia Tava-gnuttija o Goričanu Fe-dericu De Comelliju, ki je pred koncem prejšnjega stoletja delal raziskave za dobavljanje vode Gorici. Raziskovalec je iskal vodne vire tudi na tržaškem Krasu. Alberto Brambilla piše o Albertu Michealstaed-terju. O podobnostih med mislecem Carlom Michaelstaedterjem in Nietschejem piše Pie-randrea Amato. Raffaele Carrara piše o goriškem arhitektu Silvanu Bare-siju (Barichu), ki je v Gorici načrtoval v Času med dvema vonjama. Objavljeni so zgrajene stavbe kot tudi tiste, ki so ostale samo na papirju. Med temi tudi osarij na Kostanjevici. Cerkven in nacionalni boji ter vloga mons. Francesca Castelliza je naslov spisa Italia San-teusania. Gre za dogajanja v letih tik pred 1. svetovno vojno. Milica Kacin VVohinc in Paolo Ziller sta napisala dva članka o dvodnevnem posvetu z naslovom Cerkev in družba na Goriškem v času 2. svetovne vojne. Zanimiva poročila so biia objavljena v knjigi- In še: Luciano Spangher piše o knjigi o goriškem predmestju Podturn (sV-Rok - San Rocco) ter ° knjigi, ki jo ne napis3 Mauro Ungaro. Med ocenami knjig najdemo spis Luci6 Pillon o Vodniku P° fondih in zbirkah PoK; rajinskega arhiva v N6 vi Gorici, Davida Sci la o brošurici Veren Koršič z naslove Cerkev sv. Ivana v rici. Ob 25-letnici nopastirskega sredi ^ za Slovence v Gorici ob temeljiti pren0^ cerkve, ter (danes pokojnega) Celsa corja o knjigi spo j_ nov Roberta Jooa ^ b”80^rCk“waUrit^ SVET Torek, 8. junija 1999 13 BELGIJA / ŠKANDAL Z DIOKSINOM SE ŠIRI BASEL / SKUPŠČINA BANKE ZA MEDNARODNA PLAČILA Belgijci iz prodaje umaknili tudi maslo Slovenija blokirala uvoz izdelkov živalskega izvora iz EU Evro: monetarna politika nemočna Kompetitivnosti držav evra ni več mogoče zagotavljati z ventilom menjalnih tečajev BRUSELJ - Škandal z dioksinom dobiva vse večje razsežnosti. Po odstopu belgijskih ministrov za kmetijstvo in zdravstvo Karla Pinxtena oziroma Marcela Colla je včeraj odstopil nizozemski kmetijski minister Hayo Apotheker. Po poročanju nizozemske radijske postaje NOS njegov odstop naj ne bi bil neposredno povezan z dioksinskim škandalom, temveč z epidemijo prašičje kuge, ki je Prizadela državo leta 1996. V Evropski uniji vlada izredno pričakovanje za današnje zasedanje zdravstvenih ministrov, ki bi se morali dogovoriti o morebitnih novih omejevalnih ukrepih. Iz krogov Evropske komisije odstopa nizozemskega ministra niso komentirali, vendar pa so dali vedeti, da bi morale Belgija, Francija in Nizozemska takoj seznaniti EU ° nevamopsti, ki grozi zaradi prisotnosti dioksina v Živalski krmi. Informacije 0 tem so evropski organi dobili šele 27. maja, medtem ko je Belgija s temi podatki razpolagala že 26. aprila, 3. maja pa je z njimi seznanila Francijo in 12. maja še Nizozemsko. Belgijska vlada je včeraj sprejela odločitev, da zaradi nevarnosti okužbe z dioksinom iz prodaje umakne tudi belgijsko maslo. Poleg tega je sestavila seznam podjetij, ki so uporabljala domnevno z dioksinom okuženo moko. Omenjenega seznama še niso objavili, ker ga bodo Uajprej predložili Evropski komisiji. Za Belgijsko gospodarstvo predstavlja afera izredno hud udarec. V Škandal je samo v BVelgiji Hladilne police z mesom v belgijskih supermarketih so povsem prazne (Telefoto AP) vključenih najmanj tisoč podjetij. Od tega jih je 554 za vzrejo piščancev za zakol in kokoši nesnic, več kot 400 pa je podjetij, ki se ukvarjajo s svionjerejo oziroma s predelavo svinjskega mesa. Točno število podjetij, ki imajo govejo živino, še ni znano. Včeraj pa je sodišče izpustilo na svobodo lastnika podjetja Verkest, očeta in sina Luciena in Jeana Verkesta. To podjetje je glavni proizvajalec maščob za živalsko krmo, obtoženo pa je bilo, da je povzročilo zastrupitev z dioksinom. Maščobe iz Verkesta je pri proizvodnji živalske krme uporabljalo 12 belgijskih podjetij. V Italiji so tudi včeraj na različnih koncih države zaplenili velike količine mesa, mesnih izdelkov in najrazličnejših drugih izdelkov od jogurtov do si- rov, turinski tožilec Raf-faele Guariniello pa je poslal svoje inšpektorje v neko tovarno krmil v Turinu, ki naj bi od nekega francoskega podjetja kupila sporno maščobo iz Verkesta. Po ZDA, Rusiji, Japonski in Južni Koreji je včeraj tudi Egipt blokiral uvoz vseh vrst mesta, piščancev in jajc, ki prihajajo iz Evropske unije. Slovenija letop po zagotovilih direktorja Veterinarske uprave Zorana Kovača ni uvažala piščancev, izdelkov iz piščančjega mesa, jajc in majoneze iz Belgije, Nizozemske in Francije. Ker so v Belgiji razširili prepoved tudi na prodajo govejega in prašičjega mesa, bo Slovenija v prihodnjih dneh povsem prepovedala uvoz živil živalskega izvora iz vseh 15 držav članic Evro- pske unije. Uredba se že pripravlja, takoj po podpisu ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja bo posredovana postaji mejne Veterinarske inšpekcije, inšpektorji pa naj bi jo po besedah Kovača začeli izvajati še pred objavo. Zaradi dioksinske afere pa so se v verigi restavracij hitre prehrane Mc Do-nald‘s odločili, da v Belgiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem iz previdnosti izločijo iz ponudbe mlečne deserte zaradi nevarnosti okuženosti mleka z dioksinom. V teh državah namreč pripravljajo sladolede iz mleka, kupljenega pri belgijski družbi Madibic, slednja pa je mleko nabavila na belgijskih in nizozemskih farmah, kjer obstaja nevarnost, da so živino hranili s krmo, ki je vsebovala dioksin. BASEL - Kompetitivnosti »Evrolanda« ni mogoče zagotavljati samo s ceno denarja, torej z nižanjem obrestnih stopenj, ampak mora ekonomska politika »obseči širšo fronto, tako da bo mogoče uresničiti trajno izboljšanje življenjskih nivojev«. Zato je napaka misliti, da je treba odgovor na ekonomske probleme danes iskati nujno in izključno z monetarnim vzvodom. Tako vsaj ocenjujejo guvernerji centralnih bank desetih najrazvitejših držav sveta (G-10J, ki so se včeraj v Baslu zbrali na 69. letni skupščini Banke za mednarodna plačila (Bank for International Settlements - BIS). Stisnjeni kot so med »bolno« Evropo, »okrevajočo« Azijo in nezadržno rastočo Ameriko, torej med tri različne in sočasne ekonomske cikluse, so guvernerji kot edino neizpodbitno ugotovitev navedli, da »samo kombinacija politik, ki slonijo na makroekonomski in finančni stabilnosti, zagotavlja dolgoročne rezultate«. Baselski zavod, ki deluje kot prava pravcata »banka centralnih bank«, je včeraj jasno podčrtal, da prav od monetarne politike ni mogoče pričakovati rešitve problemov svetovnega gospodarstva in še posebej šibkosti skupne evropske valute: »Ker ni več mogoče uravnavati nominalnih menjalnih tečajev, je postalo gibanje cen v celoti odvisno od trga dela in blaga. Toliko bolj nujna postaja zato potreba po uvajanju prožnosti plač in notranjih cen kot Indija zahteva umik Pakistana izKašmiija NEW DELHI- Indij-ska vlada je od Pakistana včeraj znova zahtevala, da umakne svoje vojake in prosto-t(0ljce iz indijskega Bela Kašmirja. Indijski premier Atal “ahati Vajpayee je v radijskem nagovoru Bajal, da se s Pakista-noiJi lahko pogo-Varjajo le o umiku Pakistanskih sil iz Kašmirja. Hkrati je ob-,0ŽB sosednjo državo, a skuša z nasiljem spremeniti meje. In-jski premier je Paki-p Se pozval k po-sajanjem in ob tem iZvZor*k Ba sta tako , Brja kot Pakistan je-L^ki sili, zato je nju-ii? adgovomost še to-ko večja. POLJSKA / MED OBISKOM NA SEVERU SVOJE DOMOVINE Papež Janez Pavel II. maševal pred polmilijonsko množico Posvetil je največjo cerkev na Poljskem, katedralo v Lichnu BVDGOSZCZ - Papež Janez Pavel H. je med svojim 13-dnevnim obiskom v domovini včeraj imel mašni obred na letališču v Bydgo-szczu na sevem Poljske, kjer se je zbralo pol milijona ljudi. Ogromna množica je vztrajala kljub vročemu soncu, papež, ki je govoril o »mučeništvu duha«, pa je bil v kar dobri telesni formi. V bližnjem Lichnu je nato v prisotnosti dvesto tisoč vernikov posvetil tudi največjo cerkev na Poljskem, novo katedralo, ki so jo zgradili s pomočjo prispevkov v vrednosti 50 milijonov dolarjev v čast dva tisoče obletnice krščanstva. V prihodnjih dneh bo v Varšavi sprejeta dokončna odločitev o napovedanem papeževem obisku v Armeniji v začetku prihodnjega meseca. odgovor na padec kompetitivnosti območja evra,« je zapisano v poročilu banke. Kar pa zadeva Severno Ameriko, so ekonomisti BIS, ki jih vodi VVilliam VVhite, prepričani, da je ravno tam lahko monetarna politika najbolj uspešna. Za Fede-ral Reserve navajajo scenarij, ki ga mora centralna banka ZDA za vsako ceno preprečiti: »Velika nevarnost za nadaljevanje svetovne rasti je pregrevanje ameriškega gospodarstva in možnost, da bi bojazen za posledično recesijo povzročila padec delniških trgov in torej omejila bogastvo, to pa bi imelo za posledico krčenje porabe.« Če bi v takem scenariju dolar padel, bi spričo velikega trgovinskega deficita ZDA nastopilo obdobje gospodarskega zastoja in inflacije, meni BIS in s tem posredno poziva Federal reserve k čim bolj odgovorni monetarni politiki. Poročilo Banke za mednarodna plačila ponuja tudi primerjalno analizo gibanja varčevanja v glavnih svetovnih gospodarstvih, pri čemer za Italijo izpostavlja neposredno vez med finančno sanacijo (ki je bila potrebna za evro) in ceno, ki so jo morali Italijani plačati z izgubo svetovnega primata varčnosti (prevzeli so ga Japonci in Francozi). O tem je govoril tudi guverner Fazio, ki je baselsko srečanje izkoristil za natačnejšo opredelitev svojega predloga za reforme ekonomske politike. NOVICE Zaprisegel novi izraelski parlament JERUZALEM - Novi izraelski parlament se je sestal na prvem zasedanju po volitvah 17. maja. Novoizvoljene poslance je slavnostno nagovoril izraelski predsednik Ezer VVeizmann. Svečano prisego je izreklo 120 poslancev, prvo zasedanje pa je vodil vodil najstarejši poslanec, laburist in nekdanji zunanji minister, Simon Perez. V knesetu si je zagotovilo sedeže 15 strank, najmočnejše so laburistična Usta novega premiera Baraka s 26 sedeži, desničarski Likud dosedanjega premiera Benjamina Netanjahuja z 19 sedeži in ortodoksna judovska stranka Sas s 17 sedeži. Pri Prijedorju SPOR aretiral Srba Dragana Kulundžijo SARAJEVO - Pripadniki mirovnih sil SFOR so v bližini Prijedorja na severozahodu BiH aretirah bosanskega Srba Dragana Kulundžijo, ki je obtožen vojnih zločinov. 3 3-letnega Kulundžijo so že odpeljali v Haag. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je obtožnico proti Kulundžiji vložilo že leta 1995. Obtožen je sodelovanja pri pobojih in mučenju muslimanskih zapornikov v koncentracijskem taborišču Keraterm v bližini Prijedorja v letih od 1992 do 1995. Španska vlada je imela stike z organizacijo ETA MADRID - Španska vlada je priznala, da je imela stike z baskovsko teroristično organizacijo ETA, ni pa hotela komentirati časopisnih novic, da na srečanju niso dosegli pričakovanega dogovora o prekinitvi konflikta. Predsednik španske vlade Jose Maria Aznar je ob tem dodal, da so srečanja v skladu z vladno politiko. Časnik El Mundo je poročal, da so se vladni predstavniki srečali s člani organizacijo ETA pred tremi tedni in dana srečanju niso dosegli napredka glede zaustavitve konflikta. ETA še vedno spoštuje premirje, M ga je razglasila lani septembra. Indonezija: Prvi znaki o uspehu opozicije DŽAKARTA - V Indoneziji so se ob 14. Uri po lokalnem času brez večjih incidentov končale parlamentarne volitve, prve svobodne in demokratične po 44 letih in drugič v 53-letni zgodovini neodvisnosti države. Za vstop v parlament se poteguje 48 strank, medtem ko so v Suhartovem času lahko izbirah le med kandidati treh strank ob predvidljivi zmagi vladajoče stremke Golkar. Volitve so pomembne tudi zaradi za november napovedanih volitev predsednika, ki ga bo izvolila Ljudska posvetovalna skupščina, katere del so tudi poslanci parlamenta. Prvi neuradni delni rezultati na parlamentarnih volitvah v Indoneziji kažejo, da so se opozicijske stranke dobro odrezale. Predvsem Demokratska stranka za boj (PDI-P), ki jo vodi med revnim prebivalstvom zelo priljubljena Megavvati Sukamoputri, hčerka prvega indonezijskega predsednika Sukama, naj bi izpolnila pričakovanja, da bo po volitvah postala najmočnejša pohtična sila v državi. Prve uradne rezultate bodo objavih danes. AVTOCESTE Posojilo EIB Darsu za gradnjo odseka Trojane-Blagovica Dogovor o posojilu je bil podpisan včeraj - Kmalu začetek gradnje LJUBLJANA - Predsednik uprave Družbe za avtoceste v Republiki Slovenije (DARS) Janez Božic in direktor kreditnih operacij za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Evropski investicijski banki (EIB) VValter Cer-noia sta vCeraj podpisala pogodbo, s katero je DARS pri EIB najel posojilo v višini 175 milijonov evrov (skoraj 350 milijard lir) v tolarski protivrednosti. Hkrati je bila podpisana tudi pogodba o poroštvu RS za najetje omenjenega posojila, ki sta jo podpisala Cernoia in državni sekretar v ministrstvu za finance Valter RešCiC. Posojilo bo namenjeno gradnji pododseka Trojane - Blagovica. Obrestna mera je gibljiva in po pričakovanjih ne bo presegla štirih odstotkov letno. Predvideni rok Črpanja posojila je do konca gradnje tega odseka, predvidoma do leta 2004, rok vračila posojila pa je 20 let z vključenim petletnim moratorijem. Kot je ob podpisu pogodb dejal VValter Cernoia, »gre za enake posojilne pogoje, kot so jih deležne države Članice Evropske unije«. Pri tem je še dodal, da je »slovenski model financiranja gradnje avtocestne infrastrukture najboljši v Srednji in Vzhodni Evropi«. S sklenitvijo posojilne pogodbe so zagotovljeni viri za gradnjo celotnega avtocestnega odseka Vransko - Blagovica, v predvideni investicijski vrednosti 448, 3 milijo- na dolarjev. To pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji za skorajšnjo objavo razpisa za izbiro izvajalca del tudi na podod-seku Trojane - Blagovica. Glede na vir sredstev - posojilo EIB - bo tudi ta razpis mednarodni, vsi ponudniki, domači in tuji, pa bodo obravnavani pod enakimi pogoji. Soglasje za najetje navedenega posojila s strani EIB in poroštvo zanj je sprejel državni zbor 28. aprila letos, in sicer z zakonom o soglasju RS DARS za najetje kredita EIB za gradnjo avtocestnega odseka Vransko -Blagovica in z zakonom o poroštvu RS za obveznosti DARS iz posojila, najetega za gradnjo avto: cestnega odseka Vransko - Blagovica. (STA) ZBOROVANJE OB DNEVU 1ZGANCA Društvo izgnancev Slovenije terja poravnavo vojne odškodnine LJUBLJANA - Pred 58 leti je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi vlak s slovenskimi izgnanci v nemška izgnanska taborišča, kasneje pa so mu sledili še 103 transporti z vlaki, ki so v nemška taborišča odpeljali 45.000 Slovencev, 17.500 pa v kraje nekdanje Jugoslavije. V želji, da se podobni izgoni ne bi nikoli več ponovili, je Društvo izgnancev Slovenije (DIS) vCeraj ob Dnevu izgnancev v Mostecu pripravilo zborovanje kot spomin in opomin na pretrpljeno gorje, ki ga mnogi izmed njih niso preživeli. Osrednji govornik, poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič, tudi sam nekdanji izgananec, je med drugim izrazil željo, da bi z združenimi moCmi rešili vsa odprta vprašanja žrtev vojnega nasilja še v tem stoletju in da bi se v letu 2000 srečevali le zaradi druženja in ne bi bilo treba opozarjati na pravice, ki jim pripadajo. Ob tem je še dodal, da si bo kot poslanec državnega zbora in kot nekdanji izgnanec prizadeval, da se bodo na zadovoljiv naCin uredila tudi vprašanja o poplačilu vojne odškodnine in da bo Slovenija izterjala preostalo vojno odškodnino od držav naslednic agresorskih držav druge svetovne vojne. Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih 63.000 Slovencev, od tega samo v nacistično Nemčijo približno 45.000, pred izgonom jih je pobegnilo 17.000, približno 30.000 pa jih je bilo na prisilnem delu. Od omenjenih 63.000 izgnancev pa jih živi še približno ena tretjina. (STA) r ŠKOFJA LOKA / V NEDELJO V RATEČAH -i Maistrov borec stoletnik Jubilantovega praznika se je udeležil tudi obrambni minister LJUBLJANA - Alojzij Igličar, Maistrov borec, je v nedeljo praznoval stoletnico rojstva. Njegovi domači so ob ljubileju v Ratečah pri Škofji Loki pripravili dve praznovanji. V soboto je bila v župnijski cerkvi v Ratečah maša za vse v družini Igličar, v nedeljo pa so na njegovem domu pro-slavjali vsi domači in povabljenci, med katerimi so župan Škofje Loke, minister za obrambo, predsed- nik državnega zbora in drugi. Kulturni program so oblikovali elani tamburaške skupine Bisernica Rateče in skupina Asi, ki jo sestavljajo Alojzijevi nečaki in ki se ji je s kitaro pridružil tudi Alojzijev prapranecak. Alojzij Igličar se je rodil 6. junija 1899 v Matevževi hiši v Ratečah. Kmalu zatem, ko je na Soški fronti padel njegov oCe, je bil vpoklican tudi Alojzij. O prvi svtovni vojni je rad pripovedoval, prav tako o bojih za Koroško, kjer je z Maistrovimi borci prebil pol leta. Kasneje je vsa leta do upokojitve delal kot brusač. V zakonu z Ivano Bogataj se mu je rodilo 11 otrok, devet jih še živi. Za oCeta sedaj skrbita dve hčerki, pogosto pa ga obiskujejo tudi vsi ostali otroci. Zadnja leta je Alojzij gluh, hodi s pomočjo hodulje, je pa še vedno bistrega uma. (STA) LJUBLJANA / OB 80-LETNICI MITJE RIBIČIČA »Mitjecjrami« o NOB, SFRJ in aktualnosti Knjigo, ki jo je izdala založba Panorama, so predstavili v ljubljanskem Tavčarjevem hramu LJUBLJANA - Ob 80-letnici vidnejšega predstavnika javnega in političnega življenja iz Časov pred slovensko osamosvojitvijo Mitje Ribičiča (na sliki) je založba Slovenska Panorama v ljubljanskem Tavčarjem hramu predstavila njegovo knjigo Epigrami, ki govori o dogodkih ob razpadanju Avnojske Jugoslavije in ustvarjanju suverene slovenske države. Po besedah predstavnika založbe Marjana Horvata je epigrame tovariša Ribičiča mogoče razvrstiti v posamezne vsebinske sklope, med katerimi »biCa« Miloše-vicevo velikosrbsko idejo, leve in desne skrajnosti, nenačelni komunizem, novodobno konvertitstvo, se odziva na pojave razvrednotenja Narodno osvobodilne borbe (NOB) in Osvobodilne fronte (OF), zadnji sklop njegovih Epigramov pa predstavlja tudi odzive na osebne napade. Avtor je založniško dejanje Panorame ocenil za hrabro dejanje, saj naj bi bilo danes vztrajanje na vrednotah NOB in OF deležno različnih napadov. Poleg tega je Mitja Ribičič predstavil tudi svoja najnovejša epigrama, ki sta nastala po izidu zbirke in od katerih se prvi glasi: »Vsak, ki se priključi Janši, naj ve, da bo od Janše manjši.« Sicer pa je Ribičič prepričan, da se je tudi s knjigo treba odzivati na aktualna dogajanja. Kot aktivnega udeleženca NOB in vidnega medvojnega ter povojnega funkcionarja ga povezujejo tudi z zunaj-sodnimi poboji po koncu druge svetovne vojne. In kot pravi že pri prvem od epigramov v svojem knjižnem delu: »Ko bil sem Črnolas, so mi laskali, gologlavega kot Kras pa bi lasali.« V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je bil Mitja Ribičič med drugim predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik zveznega izvršnega sveta. Uvod v zbirko »Mitjegramov« je napisal »ideolog« oziroma vodja programskega sveta Združene liste (ZLSD) Igor LukšiC, ki sta mu Ribičičev »politični in življenjski stil zelo blizu«. (STA) MOTOCIKLIZEM S Primotor klubom po Primorski in Benečiji MARIBOR / DRAVSKE ELEKTRARNE V službi po 9 letih pravd Dušan Kosec je bil nezakonito odpuščen MARIBOR - V podjetje Dravske elektrarne, ki ga vodi direktor Ivan Kralj, se je vCeraj zjutraj na podlagi pravnomočne sodbe pristojnega sodišča ponovno vrnil na delo mag. Dušan Kosec, ki ga je vodstvo podjetja nezakonito odpustilo leta 1990, neposredno po tem, ko se je prijavil na javni razpis za direktorja Dravskih elektrarn, njegov protikandidat pa je bil sedanji direktor Ivan Kralj. Dravske elektrarne, ki so v državni lasti, so za devetletno pravdanje z nezakonito odpuščenim delavcem porabile zelo veliko sredstev, Dušanu Koscu pa bodo morale plačati tudi vse plaCe in prispevke za devet let nazaj, kar bo zneslo več deset milijonov tolarjev. Kosec je že napovedal, da bo vodstvo podjetja tožil tudi zaradi preslanih duševnih bolečin. Tako je po devetih letih dobil epilog eden najbolj znanih in razvpitih primerov kršenja delovno pravne zakonodaje in človekovih pravic v Sloveniji, o katerem je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak poročal državnemu zboru v dveh letnih poročilih, o njem pa je obvestil tudi pristojno ministrstvo za gospodarske dejavnosti in govoril na številnih novinarskih konferencah. Varuh Človekovih pravic Ivan Bizjak je namreč že nekajkrat javno opozoril, da takšne kršitve Človekovih pravic, še zlasti Ce gre za državna podjetja, ne bi smele ostati nekaznovane, za kar je odgovorno zlasti pristojno ministrstvo za gospodarske dejavnosti in nadzorni svet Dravskih elektrarn, ki ga vodi Dali Djonlagie, nekdanji rektor Univerze v Mariboru. Včeraj pa je za STA dejal, da je bil glede na to, kdaj je postala sodba v tej zadevi pravnomočna, skrajni čas, da je bila tudi izvršena. Nujno pa je, da bi tudi v vseh drugih podobnih primerih brez odlašanja sledili pravnomočnim odločitvam sodišč, je menil Bizjak. Ob tem pa je dodal, da morajo vsaj država in s tem tista podjetja, ki so v državni lasti, upoštevati odločitve sodišč, saj je to eden od temeljev pravne države. (STA) TABORNIKI RMV / V MAJU VIŠEK DEJAVNOSTI Od gozdne šole do poligona in Turkov Taborniška organizacija sedaj usmerila vse svoje energije v pripravo taborjenja TRST - V komaj minulem maju je taborniška dejavnost na Tržaškem in Goriškem dosegla enega izmed svojih letošnjih viškov. Na prehodu iz prve v drugo polovico maja so mameC RMV-jevci organizirali nabiralno akcijo za pomoC žrtvam vojne, za katero so skrbeli predvsem starejši elani. V Zelenem centru pri Vrhpolju pa je za gozdovnike in goz-dovnice (srednješolci in prvi razred višje šole) potekala gozdna šola o bivakiranju, ognjiščih, užitnih rastlinah in življenju v naravi sploh. Mlajši elani (MC-ji - osnovnošolci) pa so svojo majsko nedeljo preživeli v družbi svojih vrstnikov iz Južno-pri-morsko-notranjskega območja v Ilirski Bistrici, kjer so ste na Veselih srečanjih pomerili v poligonu, orientacijskem pohodu in raznih šaljivih tekmovanjih v dopoldanskih urah, medtem ko so bile po kosilu na sporedu razne delavnice (glina, barvanje kamnov...). Bila je to lepa nedelja ne samo za male, ampak tudi za vodnike, ki so tako imeli priložnost, da se pogovorijo in izmenjajo izkušnje s kolegi iz Slovenije. Posebni kreativni vikend so doživeli nekateri PP-ji (taborniki od 16. do 21. leta) v gradu na Premu, kjer so se šli Turke (na sliki) . Tu so se seznanili z raznimi kreativnimi tehnikami, obvladali trebušni ples, bruhanje ognja in vedeževanje usode. S Prema so se vrnili polni novih znanj in spoznanj, da v Rodu komaj Čakajo, kdaj jih bodo razkrili. Zdaj pa so vse moCi RMV-ja usmerjene v dvotedensko taborjenje, ki bo letos v Gornjem Gradu od 12. do 26. julija. Kot priprava na to osrednjo taborniško akcijo bo kot ponavadi ob zaključku šolskega leta (12. in 13. junija) dvodnevno taborjenje na Proseku. 2PP TRST - V nedeljo, 30. maja je motoklub Primotor priredil motociklistični izlet (na sliki) . Člani so se zbrali ob 8.30 v Bazovici in se z motorji odpravili Cez mejo po mejnem prehodu Lipica. Pot so nadaljevali skozi kraško pokrajino proti Novi Gorici, nato so prečkali SoCo ter se skozi goriška Brda pripeljali do Dolenje. Pot nadaljevali po cesti, ki pelje vzdolž meje skozi Tarbij in Srednje do Čedada, od koder so nadaljevali pot do Cenebole, kjer so imeli kosilo v kmečkem turizmu. V načrtu ima klub se druge izlete in sicer: na Stelvio ob priliki medna rodnega motoshoda; v Av strijo - Gosposvetsko pol)6-v Zeltveg za svetovno PJ venstvo motorbike; v do no reke Kolpe; na 0 blaško polje. Naj omenimo še, da m toklub prireja letos ze ■ Motoshid doline GlinS i ’ ki bo na Krmenki me vaško šagro 13. junija. Program predvide ^ vpisovanje na motosno ^ jutranjih urah (8.3° 11.30), kratek izlet P° 0 lici, kosilo na Knnenki' grajevanje in zakljuSe toshoda. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. IH O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 KMEČKA BANKA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM DR. DIEGOM MARVINOM Pri Kmečki banki si bodo prizadevali še bolj utrditi svoj položaj na Goriškem Morvin no čelu banke zamenjal Petra Sanzina - Možnosti za razvoj so Minil je poldrugi mesec odkar so se konec aprila delničarji goriške Kmečke banke zbrali na obenem zboru. To je bil že tretji redni občni zbor po koncu komisarske uprave in torej tudi tisti, na katerem je bilo treba ponovni voliti člane upravnega odbora. Kot je znano, je pred tremi leti bančno-finančni holding Caer iz Bologne dokapitaliziral Kmečko banko in kupil nekaj nad 35 odstotkov delnic. Dokapitalizirali so jo tudi prejšnji delničarji. Kmečka banka je prišla v sklop holdinga Caer, ki je dobil pravico vodenja goriške banke v naslednjih šestih letih. Na prvem občnem zboru spomladi leta 1996 so bili izvoljeni: odv. Peter Sanzin, dr. Gianluigi Bandiera, geom. Fernan-do Frascaroli, rač. Grac-co Gotti, Damjan Klanjšček, dr. Diego Marvin, Ivan Miklus, ing. Angel Pahor in Ivan Plesničar. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik Sanzin, za podpredsednika dr. Gianluigi Bandiera, za odbornike pa Frascaroli, Gotti in Marvin. Ta odbor je Kmečko banko upravljal tri leta, in jo izvlekel iz težav, v katere jo je spravila nekaj več kot leto in Pol trajajoča komisarska Uprava. Na letošnjem občnem zboru je prišlo do nekaterih sprememb v sestavi upravnega in izvršnega odbora. Holding Caer je potrdil svoje tri predstavnike: Bandiero, Fra-scarolija in Gottija. Za Predsednika je bil iz-v°ljen dr. Diego Marvin, v izvršni odbor je poleg °nienjenih bil izvoljen ®e odvetnik Roberto k ani- V upravnem odboru je od prejšnjih ustal Ivan Plesničar. Po-,g njega so bili izvoljeni dr. Karlo Devetak, dr. J^itja Bauzon in dr. Mitja Močilnik. Slednji zastopa Novo Ijubljan-sko banko, ki ima nekaj bianj od petih odstotkov delnic. , Upravni in izvršni od-°r nadaljujeta delo Panjih. V izvršnem oboru je prva spremeba ^ Predsedniški funkciji, * i° je prevzel prejšnji odbornik dr. Diego Mar-pln (na sliki) . Odvetnik ebr,r Sanzin je zaradi Poklicne obremenjenosti aPustil mesto predsed-p . ’ na občnem zboru P je zadovoljno pove-- a ’ da je odbor izvlekel danko iz ____________ oitk®3 sprememba je v 7 orniku Robertu aniju. to je danes Uiostojui odvetnik, d oj je delal v dveh Uip 6 nib bankah. Za g°vo sodelovanje se je zavzel še zlasti dr. Marvin. Dr. Diego Marvin je samostojni komercialist z dobro upeljano pisarno. Na bančne zadeve se spozna ne samo zato, ker je bil zadnja tri leta v izvršnem odboru, marveč tudi zato, ker je pred leti bil funkcionar v Kmečki banki. Po poldrugem mesecu smo hoteli od njega izvedeti kako poteka danes delo Kmečke banke in kakšne so perspektive tega zavoda, ki ima prav sedaj 90 let neprekinjenega delovanja. »V tem kratkem razdobju ni bilo sprememb v poslovanju banke in najbrž jih tudi ne bo. V zadnjih nekaj letih je banka počasi pridobivala stranke, ki so jo zapustile za časa komisarske uprave, in s tem nameravamo nadaljevati tudi v bodoče. Čeprav je bančno poslovanje iz leta v leto težje, bodisi zaradi vsak dan večje konkurence, kot tudi zaradi skoraj izničene inflacije, kar pa pomeni, da so in bodo dobički bank manjši, verjamem v sposobnost vodstva in vsega osebja banke, da posodobi poslovanje. V prejšnjih letih je bilo zelo lahko operirati z državnimi vrednotnicam. Zaradi velikih razkorakov med aktivnimi in pasivnimi obresti-mi merami so banke veliko zaslužile. Zato smo vsako leto brali o lepih zaslužkih bank in o ponekod skoraj skokovitem porastu premoženja. Lani je bilo poslovanje večje kot v prejšnjem letu. Zato je naša banka lanski obračun zaključila z večjim dobičkom. Dobiček se je v letu 1998 v primerjavi z letom 1997 zvišal za približno 500 milijonov lir. V bodoče bodo morale vse banke strankam ponujati tudi več novih uslug. Med temi je iskanje najbolj donosnih zaslužkov za vlagatelje. Ljudje vedno bolj sprašujejo po donosnih delnicah in paketih, ki jih ponujajo domače in tuje finančne družbe. Zato za majhno banko, kakršna je naša, postaja samostojno poslovanje vedno težje. Sodelovanje z večjim holdingom, ki deluje v meddeželnem, državnem in mednarodnem okviru, postaja iz dneva v dan bolj potrebno.« Kako poteka sodelovanje s Caer? »Sodelovanje z večjo bančno skupino zelo potrebujemo. Tudi prej je Kmečka banka sodelovala z ljudskimi bankami v naši deželi in tudi v državnem merilu, pa čeprav so takrat odnosi bili na drugačni ravni. V Italiji takrat ni bilo bančnih koncentracij, do katerih prihaja danes, in tudi ni bilo Evropske unije v finančnem merilu, ko so tudi v Italijo vdrle banke iz drugih držav. Prav zaradi tega vsak dan beremo o koncentracijah in prevzemih bank. S tem nočem reči, da ne zmoremo delati samostojno. Povedati pa moram, da se moramo nasloniti na nekoga. V naši deželi skoraj ni banke, ki bi bila samostojna. Tudi redke, ki so samostojnost formalno ohranile, delujejo v sklopu finančnih konglomeratov. Sodelovanja s Caer nismo mogli razviti dokončno, kajti mi smo še zmeraj povezani s centrom obdelovanja podatkov v Padovi (svojčas so ga ustanovile ljudske banke), medtem ko ima holding Caer svoj center v Bologniji.« Kaj pa menite o konec maja sklenjeni povezavi med holdingom Caer iz Bologne in skupino Cas-sevenete iz Padove, v katero spada tudi go-riška hranilnica. Kako bo takrat, ko bosta v sklopu iste skupine v Gorici dve banki? »O tem še nismo razpravljali, pa čeprav se zelo dobro zavedamo, da bo ta problem prej ali slej prišel v razpravo. Na prvi pogled se lahko komu zdi, da hi kdo v Padovi ali Bologni na svoj način razvozljal to zadevo. Osebno mislim, in sem v to tudi prepričan, da lahko tako kot doslej tudi vnaprej v Gorici poslujeta dve banki. Vsak ima svojo specifiko. Podlaga naše banke so predvsem ljudje slovenske narodnosti, ki jim je tudi do tega, da ohranijo tradicijo domače banke. Veliko strank in prijateljev imamo tudi med meščani italijanske narodnosti. Poudaril bi, da se imamo danes za edino samostojno goriško banko. Poleg tega pa smo zelo navezani na neposredno zaledje Slovenije, kjer imamo zelo dobre odnose z vsemi bankami, še zlasti s tistimi, ki nekaj pomenijo v vseslovenskem okviru. Tudi v Sloveniji nujno prihaja do koncentracije bank in prav s temi lahko še bolj razvijemo sodelovanje. Osebno sem med tistimi delničarji Kmečke banke, ki se zavzemamo za to, da bi se naša banka še bolj razvila. Izvolitev na predsedniško funk- V FJK nekdaj devet ljudskih bank Pred desetimi leti je bilo v Furlaniji-Julijski krajini 9 ljudskih bank - med njimi tudi Kmečka banka - ki so sodelovale v deželnem konzorciju, ki je imel svoj sedem v Codroipu. Kasneje je Kmečka banka svoj status iz ljudske zadružne banke spremenila v delniško družbo. Druge banke so, razen tiste v Čedadu, prišle v sklop večjih bančnih skupin, ki imajo svoj sedež izven dežele, predvsem močnih Banca Popolare Vi-centina in Banca Antoni ana Popolare Veneta. V takšnem podrejenem položaju skupine Banca Intesa deluje tudi Banca Friul Adria v Pordenonu. Samostojna je ostala le Banca Popolare di Cividale, ki pa tesno sodeluje z največjo nemško banko Deutsche Bank. Ta siri svoj vpliv v Italiji in kaše zanimanje tudi za naše kraje. Podružnico ima še več let v Trstu. cijo sem sprejel prav zaradi tega.« Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj? »Da imamo možnosti za nadaljnji razvoj imamo več dokazov. Skupina Caer je prav z nakupom naših delnic prišla v našo deželo in tu odprla tudi nekaj podruš-nic. Poleg Nove ljubljanske banke, ki je pridobila nekaj manj kot 5 odstotkov delnic in s tem dokazala, da jo zanima sodelovanje z nami, je na začetku letošnjega leta nekaj delnic kupila ljudska banka iz Čedada (Banca Popolare di Cividale), ki je prav tako prišla na prag petih odstotkov. Odprli smo podružnico v Trstu, ker menimo, da imamo še veliko mošnosti razvoja. Naše delnice sicer ne kotirajo, vendar pa tu pa tam pride tudi do zamenjave lastnika. Pravijo, da so jih nekateri kupili tudi po 2.500 lir, pa čeprav je njihova sedanja dejanska vrednost približno 2.300 lir (nominalna vrednost delnice je 1.000 lir). Kupci delnic torej verjamejo v napredek naše banke. Da potrebujemo poslovnega partnerja, pa je dokaz tudi v tem, da smo tudi po zaslugi Caer dobili ekskluzivo za plačevanje pokojnin zavoda Inps v številnih državah Evrope.« Ste torej optimist? »Optimist sem, ker sem prepričan, da bomo izpeljali nekatere prioritetne načrte. Imamo odprt odnos do partnerjev. Ohranili bomo svojo identiteto in svoj subjekt, pa čeprav naša narodnostna skupnost danes nima več potenciala, da bi imela svojo elitno banko. Imamo objektivne možnosti, da se nadalje razvijamo tako kot doslej, kajti v bančnem svetu je dela za vse. Smo konkurenčni marsikateri drugi banki. To smo dokazali prav pred kratkim, ko smo pridobili nov posel. Pridobili smo blagajniško službo za nekatere samostojne družbe, ki delujejo v sklopu Trgovinske zbornice (Pristanišče v Tržiču, Goriški sejem in Goriški sklad). Po komaj mesecu dni te blagajniške službe je mnenje teh ustanov zelo pohvalno o našem delu. Enako je mnenje o vodenju posla za italijanske pokojnine, ki omogoča delo marsikateremu našemu uslužbencu. Zato sem mnenja, da bomo imeli čedalje več poslov in da bomo vsem našim uslužbencem ohranili delovna mesta.« Marko VValtritsch TEČAJNICE I FVPn= 1 Q3A I EVRO= 1.936,27 LIRE 7. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 7.06. 4.06. ameriški dolar 1,0316 1,0315 japonski jen 124,70 125,45 grška drahma 324,10 324,00 danska krona 7,4305 7,4302 švedska krona 8,8965 8,9115 britanski funt 0,6414 0,6412 norveška krona 8,1950 8,2275 češka krona 37,453 37,486 ciprska lira 0,5776 0,5776 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 248,55 248,41 poljski zlot 4,1268 4,1335 slovenski tolar 194,4338 194,5196 švicarski frank 1,5858 1,5877 kanadski dolar 1,5148 1,5233 avstralski dolar 1,5621 1,5837 novozelandski dolar 1,9209 1,9444 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 7. JUNIJ 1999 VALUTA NAKUP/PKODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLE VMLUIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0359 1,0197 britanski funt 0,6449 0,6322 švicarski frank 1,6005 1,5677 danska krona 7,5709 7,2853 norveška krona 8,3999 8,0233 švedska krona 9,1165 8,6805 kanadski dolar 1,5405 1,4837 grška drahma 340,41 296,31 japonski jen 128,55 120,77 avstralski dolar 1,6425 1,5344 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 7. JUNIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0356 1,0158 1870 1907 britanski funt 0,6484 0,6341 2986 3054 kanadski dolar 1,5360 1,4897 1269 1300 japonski jen 126,2911 123,3552 15,33 15,70 švicarski frank 1,6038 1,5734 1207 1231 norveška krona 8,3541 8,1537 232 237 švedska krona 9,0655 8,6434 214 219 grška drahma 324,4848 318,4626 5,96 6,08 danska krona 7,5541 7,3746 256 263 avstralski dolar 1,5848 1,5508 1222 1249 slovenski tolar 199,2047 193,2405 9,72 10,02 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 7. JUNIJ 1999 INDEKS MIB 30:+0,55% 1 delnica cena € var.% delnica cena € var. % AEM 1,948 +1,35 INA 2,282 +1,60 ALITALIA 2,913 +0,93 ITALGAS 4,417 +0,40 ALLEANZA 10,766 +0,93 MEDIASET 8,385 +0,93 AUTOSTRADE 7,175 +1,28 MEDIOBANCA 10,735 -0,44 BNL 2,868 -0,52 MEDIOLANUM 6,962 +0,76 COMU 6,821 -0,59 MONTEDISON 0,858 +1,20 BCA Dl ROMA 1,464 +0,61 OLIVETTI 3,018 +0,93 FIDEURAM 5,630 +0,75 PIRELLISPA 2,667 +0,60 INTESA 4,835 +0,06 RAS 9,726 -0,09 BCA POP BS 42,590 +2,72 ROLO BCA 1473 23,290 +0,30 EDISON 8,750 +1,21 SAN PAOLO IMI 13,035 +2,54 ENI 5,973 -0,03 TIM 5,850 +0,22 FIAT 3,127 -0,57 TELECOM ITA 9,440 -0,93 FINMECCANICA 0,902 +1,27 UNICREDIT 4,501 +0,73 GENERALI 34,660 -0,23 ONIM 0,431 -2,37 HHEEHHCE ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana KOLESARSTVO / »AFERA PANJANI« KOLESARSTVO / KONČANA 82. DIRKA PO ITALIJI Dodatne analize potrdile »krivdo« Več kot 50 % rdečih krvnih telesc TRENTO - Dodatne analize krvi Marca Panta-nija profesorja Rizzolija iz bolnišnice v Parmi, ki jih je odredilo pravdništ-vo iz Trenta, so jasno potrdile povečano količino rdečih krvnih telesc (več kot 50%). To je isti rezultat, ki so ga zabeležili v soboto zdravniki Mednarodne kolesarske zveze (UCI) na etapi v Madon-ni di Campiglio in po kateri je bil »Gusar« tudi izključen. Primer Pantani se je torej formalno končal • včeraj ob 15.07 na sodstvu v Trentu, ko je sodnik Bruno Giardina prebral Časnikarjem izide izvidov, ki so neizpodbitni. Ni bilo torej prevare, zarote ali drugih kršitev. Pantanija so morali ustaviti. Na tiskovni konferenci so med drugim dejali, da je zmagovalec letošnjega Gira Ivan Gotti imel na primer povsem normalno količino rdečih krvnih teleesc (44%), drugouvrščeni Paolo Savol-delli 48, 9, tretjeuvršCeni Gilberto Simoni pa 46, 3. »Afera Pantani« seveda še vedno zelo odmeva po vsej Italiji. Andrea Agostini, glasnik in velik prijatelj »gusarja«, je vCeraj izjavil: »Marco je še vedno moralno na tleh. Ne gre za padec s kolesa, ko si lahko opomoreš po nekaj urah. Gre za nekaj hujšega. Zelo upam, da si bo premislil, toda v tem trenutku je gotovo le to, da Marco bis pet stopil na kolo. O dodatnih analizah z Marcom nisva govorila.« Pred Pantanijevo vilo pa se stalno zbirajo »gu- sarjevi« navijači in mu tako dokazujejo svojo naklonjenost. V taboru ekipe Mercatone Uno medtem načrtujejo novo strategijo za bodoCe delovanje. Odgovorni centra za zdravniško raziskavo pri CONI Sandro Donati je vCeraj v intervjuju za francoski dnevnik Le Monde dal izredno ostro izjavo: »Bila je to strašna odločitev za kolesarstvo, toda tudi velik dan za italijanski šport. Pantani je bil siguren, da se bo tudi tokrat izognil pregledom. Toda šlo je drugače. To tudi pomeni, da so v zdravniški komisiji UCI ljudje, ki se zavedajo resnosti položaja in da je zdravje športnikov primarna stvar. Vsi so lahko videli, kako so se obnaša- li italijanski kolesarji glede teh pregledov. Eden glavnih, ki se je protivil pregledom, je bil prav Marco Pantani. Mislil je, da je nedotakljiv. Drastični ukrep zdravniške komisije, da je ustavila Pantanija, pa bo koristilo vsemu kolesarstvu in tudi samemu Pantaniju, saj se bo odslej v kolesarstvu marsikaj spremenilo.« Medtem včerajšnjega srečanja med predsednikom CONI Giannijem Petruccijem in zdravniške komisije UCI Heinejem Verbmggenom ni bilo. Telefonsko pa sta se oba ugledna športna voditelja domenila, da se bosta sestala v Lausanni, 13. julija, ko bosta govorila tudi o zdravju športnikov. r NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP n Manj zanimanja? »Azzurri« jutri v Lausannu proti Švici LAUSANNE - Jutri bo Italija v Lausanneu igrala pomembno kvalifikacijsko tekmo za EP proti Švici, vseeno pa kaže, da je zanimanje za »azzurre« manjše kot sicer. O tem priča tudi podatek, da si je soobtno tekmo po Tv ogledalalo le 7 milijonov gledalcev, kar je npr. manj od prijateljskih srečanj med piltoi in pevci. Tudi to pa ne vznemirja zveznega trenerja Zoffa, ki pravi: »Moja naloga je le, da dobro pripravim ekipo in da zmagam. Koliko gledalcev tiči pred televizijo, je postranska stvar.« Sergio Buso trener Bologne BOLOGNA - Sergio Buso (49 let) je novi trener Bologne. Klub je sklenil dvoletno pogodbo z novim trenerjem, ki bo prejel približno 500 milijonov na sezono. Buso je bil pri Bologni že pomožni trener in je vodil mladinsko moštvo. Pri tem klubu je Buso tudi igral kot vratar v sezonah 73/74 in 74/75. Golti: »Zmaga mi ne pomeni toliko kot tista iz leta 1997« Pantanijevo izključitev buri duhove, zanjo pa se zdaj zanima tudi sodstvo - Martin Hvastija na končnem 76. mestu MILAN - Italijanski kolesar Pol-tija Ivan Gotti je še drugič v zadnjih treh letih postal zmagovalec dirke Po Italiji. Gotti je do naslova prišel povsem nepričakovano, saj so prireditelji zaradi prevelikega števila krvnih telesc pred 21. etapo izključili dotlej vodilnega, njegovega rojaka Marca Pantanija. Zadjo etapo s ciljem v Milanu je v skupinskem šprinju dobil Gottijev klubski kolega Fabrizio Guidi. Prav zaradi diskvalifikacije lanskega zmagovalca obeh najveCjih dirk na svetu je Italija na nogah. Večina športnih in nešportnih privržencev, za katere je »gusar« pravi športni idol, je novico sprejelo z obžalovanjem, marsikdo med njimi pa je prepričan, da je njihov junak »Cist«. Čeprav so domačini zabeležili trojno zmago - za Gottijem sta se zvrstila Paolo Savoldelli in Gilberto Simoni, pa Italijani ne slavijo, kar zgovorno pričajo tudi besede zmagovalca Gottija: »Letošnja zmaga mi še zdaleč ne pomeni toliko kot tista pred dvema letoma. Res je, da je nisem pričakoval, a je tudi nisem povsem zaslužil. Zal mi je za Marca, ki nam je že kmalu pokazal, da je nepremagljiv. Osebno verjamem v njegovo moc in v veljavnost njegovih podvigov. Ne razumem, zakaj je samo kolesarstvo podvrženo tako strogim kontrolam. Očitno nas hočejo povsem uničiti.« Kljub vsemu pa se je Gotti vendarle že drugič vpisal med zmagovalce dirke in ne nezasluženo. Ves C as dirke je vozil v svojem ritmu, Ce je uvidel, da se v napornih gorskih etapah ni mogel kosati z najboljšimi, se zaradi tega ni obremenjeval in ni nepotrebno trošil moči. Ko je bilo najpotreb-neje, je v kraljevski, 21. etapi, v kateri Pantanija ni bilo veC v karavani, v cilj prišel z najboljšimi, svojega najvecje-ga konkurenta Savoldellija pa je prehitel za več kot tri minute, kar je zadostovalo za roza majico vodilnega v skupnem seštevku. S tem je uresničil napovedi strokovnjakov, ki so pred dirko ocenjevali, da se lahko le on enakovredno kosa s kraljem Alp, Dolomitov, Pi-renejov in drugih evropskih gorovij, Pantanijem. »Zadovoljen sem s svojimi vožnjami, žal mi je le, da nisem zmagal v nobeni posamični etapi. No zdaj bom pozabil na vse, na Pantanija, na dopinško afero, na tridensko mučenje in se posvetil slavju,« je v Milanu dejal 175 centimetrov visoki in 63 kilogramov težki zmagovalec iz Zogna pri Bergamu, ki je 28. marca dopolnil 30 let. Na letošnji dirki so prvič v zgodovini nastopili trije slovenski kolesarji. Dirko je konCal le Martin Hvastija, in sicer je z zaostankom dveh ur, 47 minut in 11 sekund zasedel 76. mesto (116 uvrščenih). Kolesar Ballana je dosegel tudi najboljšo etapno uvrstitev. Na kronometru v Trevisu, kjer bo oktobra svetovno prvenstvo, je bil odličen četrti. Gorazd Stangelj, ki so ga uvrščali celo med kandidate za uvrstitev med najboljših dvajset, je imel smolo in je po padcu ter poškodbi zapestja sredi dirke odstopil, predčasno pa je dirko konCal tudi Sprinterski specialist Andrej Hauptman, ki je bil v uvodnih etapa nekajkrat zelo blizu najboljšim šprinterjem. Tako za Stanglja kot za Hauptmana pa je bil nastop dragocena izkušnja. Možnosti za odmevnejše rezultate bo še veliko. Končni vrstni red 1. Ivan Gotti (Ita/Polti) 99.55:56 2. Paolo Savoldelli (Ita) + 3:35 3. Gilberto Simoni (Ita) 3:36 4. Laurent Jalabert (Era) 5:16 5. Roberto Heras (Spa) 7:47 6. Niklas Axelsson (Sve) 9:38 7. Sergej Goncar (Ukr) 12:07 8. Daniele de Paoli (Ita) 14:20 9. Daniel Clavero (Ita) 15:53 10. Roberto Sgambelluri (Ita) 17:31 11. Oscar Camenzind (Svi) 17:39 ; 12. Andrej Zincenko (Rus) 20:14 ; 13. Oscar Sevilla (Spa) 22:44; 14. Richard Viren-que (Era) 24:15 ; 15. Heman Buenahora (Kol) 24:38; 16. Gabriele Missaglia (Ita) 42:12; 17. Giuseppe Di Grande (Ita) 44:23;18. Pavel Padrnos (Češ) 44:30; 19. Peter Luttenberger (Avt) 47:39 ; 20. Nicola Miceli (Ita) 47:40; 76. Martin Hvastija (Slo) 2:47:11. KOLESARSTVO / KAJ MENIJO NASI IZVEDENCI O »AFERI PANTANI« Miro Cerar v hramu slavnih OKLAHOMA CITY - Najuspešnejšemu slovenskemu športniku po 2. svetovni vojni, telovadcu Miru Cerarju so v ZDA izkazali posebno Čast. Dvakratnega olimpijskega prvaka na konju z ročaji in večkratnega svetovnega in evropskega prvaka so sprejeli v Mednarodni gimnastični hram slave, ki so ga leta 1997 ustanovili v glavnem mestu ameriške zvezve države Oklahoma. Te počastitve je bil pred Cerarjem deležen tudi že drugi slovenski telovadni šampion Leon Štukelj. Na letošnjem slavju so ob predsedniku slovenske olimpijske akademije Cerarju med "nesmrtne" telovadce uvrstili še Rusa Jurija Titova, Japonca Jukia Enda, Američana Franka Bareja, Beloru-sinjo Neli Kirn in posthumno Švicarja Eugena Mačka. Ob sprejemu v hram so na posebni slavnostni prireditvi predstavili vse šampione, filmski zapisi o njihovih nastopih pa so želi veliko odobravanje. Slavje je vodil znameniti ameriški telovadec, olimpijski prvak iz leta 1984, Bari Conner, pobudnik tega gimnastičnega hrama slave. Slednji je že nekaj let poročen s slovito romunsko telovadko Nadio Comaneci, ki živi v ZDA. (STA) San Antonio v finalu PORTLAND- Košarkarji San Antonia so prvi finalisti letošnjega tekmovanja v severnoameriški košarkarski ligi NBA. Ponoči so Spursi na gostovanju v Portlandu premagali Trail Blazerse s 94:80 in se s skupnim izidom 4:0 v zmagah uvrstili v finale. Tam se bodo pomerih z zmagovalcem zahodne konference, kjer po treh tekmah New York vodi proti Indiani z 2:1. Konferenčni finale, vzhod: New York Knicks - Indiana Pacers 92:91 (New York vodi z 2:1 v zmagah) »Pravila so za vse enaka... tudi za Pantanija!« Tako so se izrazili skoraj vsi naši intervjuvanci - Hud udarec (pa tudi koristna šola) za kolesarstvo Glede »Pantanijeve afere«, ki te dni razburja vso svetono športno javnost, smo za mnenje vprašali tudi nekatere naše kolesarske izvedence. Radi PeCar, podpredsednik deželne kolesarske zveze: »Milsim, da so zdravniška komisija in odgovorni na Giru ukrepali povsem pravilno, da so izključili Pantanija, saj so mu dobili povečano količino rdečih krvnih telesc. Vsi kolesarji na Giru so podpisali protokol, ki jamči za njihovo zdravje, in zato je prav, da so izključili takega asa, kot je Pantani, saj so pravila enaka za vse. Ze na prvi etapi in nato med samo dirko so izključili že nekatere kolesarje. Ce je stvaritiopinga ali ne, o tem bodo odločali drugi.« »Čuden je bil tudi Pantanijev kakovostni vzpon. Ta kolesar se ni odlično znašel samo na gorskih dirkah, naenkrat je postal močan tudi v ravnini in na kronometer. Sedaj, ko poteka velika kampanja za zdravje športnikov, je povsem pravilno, da se izvajajo take kontrole. Treba se je držati pravil. To pa še posebno velja za slavne športnike, ki bi morali biti vzor mladim, saj se prav mladi športniki vzgle- dujejo po takih šampionih.« »Nekateri pravijo, da take afere, kot je ta s Pantanijem na Giru, pomenijo smrt kolesarstva. Rekel pa bi prav obratno: to le koristi kolesarstvu, saj so kontrole in nato ustrezni ukrepi dobrodošli. Kolesarstvo je glede dopinga že veC Časa pod udarom. Tudi v dragih športnih panogah je problem dopinga prisoten, le da so ga doslej obravnavali v manjši meri ah celo prekrili. Za korist vseh športnikov, predvsem pa mlajših, so zato zdravniške kontrole in tudi taki ukrepi kot proti Pantaniju ne samo potrebni, temveč nujni.« Saško Kalc, tehnični direktor pofesionalne ekipe Krka Telekom, za katero sta lani vozila tudi Ivan Quaranta in Goran Stangelj: »Mislim, da je zdravstvena kpmisija ravnala povsem pravilno: na navadni rutinski kontroli prvih devet uvrščenih kolesarjev na Giru je imel Pantani dve piki vec od 'dovoljenega’ in zato je bil ta kolesar diskvalificiran z dirke za petnajst dni. To je za vse profesionalno in tudi za amatersko kolesarstvo hud udarec. Pantani je vodilna figura sodobnega kolesarstva, okoli kate- rega se zbirajo najpomembnejši in najbogatejši sponsorji. Ce smo realisti, to se bo gotovo negativno odražalo ne samo na profesionalne, temveč tudi na naše klube. Ves ta svet je, vsaj finančno, padel v globoko krizo.« »Kako iz te krize? Vsa stvar je še zelo vroča. Potrebno bo še nekaj časa, da se stvar pomiri. Nekateri so celo predlagali, da bi za eno leto povsem ustavih profesionalno kolesarstvo. Predlogov je še in še. Ze v soboto bom izvedel kaj vec, saj bo nas sporedu dirka za veliko nagrado narodov za memorial Coppi. Tam bo zbrana vsa svetovna kolesarska klubska elita in tedaj bom gotovo zvedel kaj več o tem.« Rado Milkovič, cikloamater GS Spinazze Zaghis Treviso: »Rekel bi le to: glede tega obstajajo določena pravila, ki se jih je treba držati. To velja tudi za številko ena v kolesarstvu. Kontrolirah so prvih deset in Pantani je bil edini, ki je presegel dovoljeno količino krvnih telesc. Pred startom Gira so zasačili dva kolesarja s tem problemom, ni bilo pa nobenega hrupa. Sedaj, ko je na vrsti Pantani, pa vsi zganjajo vik in krik. Za vse kolesarstvo je to hud udarec, saj je Pantani najboljši kolesar na svetu za etapne dirke. Tudi meni je žal za Pantanija, toda pravila morajo biti enaka za vse. Da je Pantanijev primer negativno vplival na vse kolesarje, tudi na amaterje, kot sem jaz, sem lahko okusil tudi na lastni koži. Ko s prijatelji govorimo o kolesarstvu, me ti malce postrani pogledajo, kot da bi tudi sam jemal nedovoljena sredstva...« Christian Leghissa, gorski kolesar SK Devin: »Problem dopinga je zelo razširjen med vsemi vrhunskimi športniki in ne samo pri kolesarjih. Zadnje Čase pa so se preiskave v največji meri osredotočile na kolesarstvo. Tokrat jo je skupil Pantani, ki je tacaš med najboljšimi kolesarji na svetu in okoli katerega se obračajo težke milijarde. Mislih1’ da je pravilno, da je komisija tak° ukrepala, saj morajo pravila veljan za vse, poleg tega je bil sam Marco Pantani tisti, ki se je zavzemal, da bi izvajali kontrole in s tem skrbe i za zdravje kolesarjev. Ta afera na) bo tudi šola za vse ostale kolesar)® in tudi ostale športnike sploh, kak naj se ravnajo.« (bi) r KOŠARKA/TRŽAŠKI PRVOLIGAŠ Že danes dogovor? Naveza Generali-Telital naj bi bil novi sponsor TRST - Tudi po včerajšnjem dnevu v taboru tržaškega košarkarskega prvoligaša ni niC novega. Vse kaže, da bo tehnični direktor Giancarlo Sarti ostal v klubu. Verjetno se bo pozitivno rešilo tudi finančno vprašanje po odhodu ameriške družbe A dričal. V teku so namreč pogovori z navezo Generali-Telital in vse kaže, da bo prišlo do dogovora že danes ali najkasneje jutri. Bolj zapleteno pa ostaja vprašenje novega trenerja. Nadomesti- ti Pancotta, ki je medtem sprejel mamljive ponudbe rimskega prvoligaša, bo zelo težko. Imen je kar precej (Ru-sconi, De Sisti, Di Vincenzo, Repeša), šušlja se tudi, da bi se v Trst lahko vrnil celo Tanjevič, ki bi tako služil reprezentanci le »part-time«. Podobne težave imajo tudi v Gorici, kjer še ni rešeno vprašanje sponsorja in niti trenerja, saj je Cia-ni, ki je rešil ekipo pred izpadom, resno namenjen v Cantii. NOGOMET / KONČNICA C2 LIGE Trieslina za prestop v Mantovi proti S. Donaju Trieslina - Vis Pesaro 2:1 (1:0) STRELCI: Gubellini v 28. min. p.p., Criniti v 10. min. in Fioravanti v 44. min. d.p. TRIESTINA: Pahnieri, Scotti, Beltrame, Zamu-ner, Bordin,; Melucci (Zola), Goti, Pasa, Godeas (Bernardi), Criniti (Princivallij, Gubellini. V finalu kočnice za napredovanje v Gl ligo se bo Trlestina v nedeljo na nevtralnem igrišču v Mantovi pomerila s San Donajem, ki je izločil Rimini. Tržačanom bo na tej tekmi zadostovcal že neodločen izid. Moštvo trenerja Mandorlinija je v nedeljo suvereno dokazalo, da je boljše od Pesara, ki zmage Tržačanov ni nikoli ogrozil. Čeprav bi se lahko Triestina zadovoljila že z belim izidom, je igrala napadalno in pripravila vrsto nevarnih akcij. Po vodstvu z 2:0 je bilo tekme dejansko konec. Nobena skrivnost ni, da razpolaga Triestina ta čas z moštvom, ki bi se lahko kosal tudi v višji ligi. Skoda le, da je odlični Criniti že napovedal, da odhaja V nedeljo je odigral svojo zadnjo tekmo na »Roccu«. TENIS / PO ZMAGI V PARIZU Agassi s popolno zbirko grand slamov Američan je v finalu proti Medvedjevu že izgubljal z 2:0 - Zdaj 4. na lestvici ATP PARIZ - Američanu Andreju Agassiju je uspelo tisto, o čemer večina zdajšnjih kot tudi bivših igralcev lahko le sanja. Z zmago v finalu Roland Garrosa nad Ukrajincem Andrejem Med-vedjevim (1:6, 2:6, 6:4, 6:3, 6:4) je namreč osvojil takoimenovani veliki grand slam, vse štiri turnirje (Wimble-don 1992, US Open 1994, Melbourne 1995, Pariz), kar je doslej uspelo le štirim igralcem -Frediju Perryju, Donu Budgeju, Royu Emersonu in Rodu Laverju. Podobno kot ženski finale med Grafovo in Hingisovo je bil tudi moški obračun nekaj posebnega. Srečala sta se igralca s podobno življenjsko zgodbo - oba sta že bila na vrhu (Ag-gasi 1. 1995, Medvedje v 4. 1994), vendar sta zaradi poškodb in osebnih težav močno nazadovala. Američan je sicer že v Avstraliji napovedal svojo vrnitev (1/16 finala), Medvedjev pa je to storil v Parizu, saj se je v finale uvrstil kot 100. igralec na svetu, najnižje doslej v zgodovini Roland Garrosa. Oba sta prav tako imela težave z dekleti - Agassi je zablestel, ko je spoznal filmsko lepotico Brooke Shields, in začel "padati", ko je njima veza pešala, Medvedjevu pa se je podobno dogajalo z nemško teniško igralko Anke Huber. Čeprav se mu je "vrnila" prav med turnirjem v Parizu in ga spremljala na vseh dvobojih, mu to ni pomagalo do popolnega slavja, a kot je sam dejal, je tudi uvrstitev v finale zanj veliko zmagoslavje. Od zmage je bil Medvedjev oddaljen le en niz, kar je seveda v tenisu cela večnost, za igralca, ki življenje posveti takšnemu uspehu, pa bo verjetno ta niz ostal večno v spominu. »Ne, takrat nisem razmišljal o zmagi, igral sem enako kot prej, le Agassi je pospešil ritem igre,« je pripovedoval Ukrajinec, ki je prva dva niza dobil po vsega 70 minutah igre. Agassi, ki je prvi Američan po Jimu Courierju (1992), ki mu je uspel podvig v Parizu, je res zaigral bolj napadalno in naslednja dva niza dobil podobno gladko kot prejšnja Ukrajinec. »Prva dva niza sem odigral v nekakšnem krču, čeprav ne vem zakaj, saj smo na psihični pripravi dobro delali. Nato sem si dejal, da nimam kaj izgubiti, krenil sem bolj agresivno, tudi Medvedjev je začel delati napake in rezultat tega je bilo izenačenje in na koncu zmaga, ki mi pomeni ogromno, saj sem dokazal, da sem na pravi poti,« je dejal Agassi, ki se bo na včerajšnji lestvici ATP s 14. mesta premaknil na četrto. MOTOCIKLIZEM / VN ITALIJE Italijanski dirkači zadovoljni razen Capirossija... Zaradi diskvalifikacije ne bo mogel nastopiti na VN Katalonije MUGELLO - Motociklisti so se v italijanskem Mugel-lu pomerili za točke svetovnega prvenstva in VN Italije. Izredno uspešni so bili domači tekmovalci, ki so si v treh dirkah priborili dve zmagi in dve drugi mesti. V kraljevem pollitrskem razredu je zmaga pripadla vodilnemu v skupnem seštevku in prvemu favoritu Spancu Alexu Crivillu na hondi, ki je za vsega tri desetinke sekunde ugnal domačega junaka Maxa Biaggija z jamaho, tretji pa je bil drugi voznik honde Japonec Ta-dajuki Okada. Biaggi se je kljub hudim bolečinam poškodovane roke hrabro boril in dosegfel precej več kot je pričakoval. Criville je glede na razplet tekme močno povečal vodstvo v skupnem seštevku. Spanec ima že 104 točke in kar 40 točk prednosti pred Američanom Kennyjem Robertsom mlajšim (suzuki), ki je bil danes le peti. Tretje mesto si s 56 točkami delita Spanca Sepe Gibernau (honda) in Carlos Checa (jamaha), ki sta osvojila šesto oziroma sedmo mesto. V četrtliterskem razredu je slavil Valentino Rossi (aprilia), tri sekunde pred kolegom iz moštva Nemcem Ralfom VValdmannom (aprilia) in vodilnim v skupnem seštevku Japoncem Tohrujem Ukavo (honda). Posebej razveseljiv je dober nastop Nemca, ki se je po dobrem letu in pol vrnil na zmagovalne stopničke. Ukava (101 točka) ima 29 točk prednosti pred rojakom Sinjo Naka-nom (honda), ki je bil danes peti, dodatni dve točki pa zaostaja Rossi. Najbolj zanimiva je bila prav dirka v četr-tlitrskem razredu, kjer je branilec naslova Italijan Loris Capirossi takoj na Startu na nepravilen način oviral najhitrejšega na treningu rojaka Marcelina Luccija, tako, da je ta padel. Capirossi je bil zaradi napake kasneje diskvalificiran. Zaradi padca so organizatorji tekmovalce z rumeno zastavo opozorili, da je na cesti nevarnost in da je prepovedano prehitevanje, tako, da so nekateri zaradi slabšega Starta in prepovedi prehitevanja zaostali več kot običajno in šele po nekaj "ogrevalnih" krogih so lahko resno napadli vodilne. Po dirki je bil Capirossi še dodatno kaznovan s preovedjo nastopanja na prihodnji dirki, češ, da se po izpostavitvi »črne« zastave ni pravočasno umaknilo v boks. Za podoben prekršek je Biaggi lani dobil le globo. AToda jaz nisem Biaggi«, je polemično dejal Capirossi, ki je tudi zanikal, da bi Lucchija na Startu namenoma oškodoval. V najmanjšem 125-kubičnem razredu pa je zmaga pripadla Italijanu Robertu Locatelfiju, ki je zmagal že na drugi dirki zapored. Za tri desetinke sekunde je ugnal rojaka Marca Melandrija, tretjeuvrščeni Japonec Noburu Ueda pa je v napetem finišu zaostal še za nekaj tisočink. V skupnem seštevku vodi danes sedmouvrščeni Japonec Masao Ažurna (97 točk) pred danes šestim Spancem Emiliem Alzamoro (78/ oba honda) in Locatellijem (61). NEDomm urnim m NEoeimm meusKi m uemmm Verona in Torino v A Bgi Kolo pred koncem L fige sta si Verona in Torino prislužila povratek v A figo. To še ni uspelo Lecceju in Reggini, ki bosta v zadnjem kolu igrala v Chievu oziroma Turinu. Lecce je s porazom doma proti Pescari svojega nasprotnika celo spet vključil v boj za napredovanje. ŽIDI 37. KOLA: Brescia - Reggiana 0:1, Cesena - Genoa 2:2, Cremonese - Ra-venna 0:2, Andria - Torino 1:4, Lecce -Pescara 0:1, Lucchese - Cosenza 0:0, MOnza - Chievo 0:0, Reggina - Tema-na 1:1, Treviso - Atalanta 1:1, Verona -Napofi 1:0. VRSTNI RED: Torino in Verona 65, Reggina in Lecce 61, Pescara 60, Atalanta 58, Brescia in Treviso 56, Napo-li, Chievo in Ravenna 48, Genoa, Cesena in Monza 45, Temana 42, Cosenza in Andria 40, Reggiana 38, Lucchese 37, Cremonese 20. Totocalcio NAPOVED: 2X 22 2X XX XI12X. DOBITKI: 13 (1 dobitnik) - 1.941.496.000 ta; 12 (43 dobitnikov) - 45.151.000 lir Totosei PRAVILNA NAPOVED: 01, 01,11,10, M0, 00. DOBITKI: 6 - nihče; 5 (6 dobitnikov) 17.462.000 lir; 4 (321 dobitnikov) - 324.900 lir. Jackpot: 283.174.049 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED; 1, 3, 4, 9, 11, l9-28, 30. DOBITKI: 8 - nihče; 7 (369 dobitnikov) - 2.811.700 lir; 6 (13.664 obitnikov) - 75.400 lir. Jackpot L384.863.132 lir. Totip NAPOVED: XX 12 12 X2 2X 11. Dirka + 8, 1. DOBITKI: 12 (4 dobitniki) - 88.378.299 lir; 11 (165 dobitnikov) - 2.142.500 lir, 10 (2447 dobitnikov) -144.400 lir. Visoka zmaga Izraela TEL AVTV - V kvalifikacijski tekmi za nastop na prihodnjem evropskem nogometnem prvnstvu je Izrael kar s 5:0 (2:0) premagal Avstrijo. Strelci: Berkovic (23), Revivo (45), Berkovic (47), Mizrahi (52), Grayeb (75), Vrstni red 6. skupine: Španija (5 tekem) 12 točk, Izrael (5) 10, Avstrija (6) 10, Ciper (5) 9, San Marino (7) 0. Odbojka: Italija še četrtič premagala Avstralijo Italija - Avstralija 3:0 (25:22, 25:22, 25:21) ITALIJA: Meoni, Sartoretti 15, Ma-strangelo 11, Giombini 9, Casoli 9, Bovolenta 9, Nuzzo 2, Milone 1, Zla-tanov 2. Libero: Corsano. Trajanje setov 24, 29 in 26 minut. ANDRIA - Italija je še četrtič brez izgubljenega seta premagala Avstralijo, ki pa je tokrat v polju zaigrala bvoljše kot na prejšnjih tekmah. Zmaga »azzurrov«y vsekakor nikoli ni bila pod vprašajem. Kojec tedna se bodo Italijani pomerili s POljsko: v petek bo tekma v Catanii, v nedeljo pa v Nepalju. Ostala izida skupine A: Rusija - Poljska 3:0, 3:2. Vrstni red: Rusija in Italija 8, Avstralija in Poljska 0. Skupina B: Španija - Brazilija 3:2, 1:3; Kanada - Nizozemska 3:0, 3:0. Vrstni red: Kanada 6, Brazilija in Španija 4, Nizozemska 2. Skupina C: Kuba - Portugalska 3:1, 3:0; Argentina - Francija 3:2,1:3. Vrstni red: Kuba 8, Francija 4, Portugalska in Argentina 2. Bolj slavje kot tekma Italija - Ali Star Giba 119:78 (27:26, 57:43; 82:68) ITALIJA: Bonora 4 (2/3), Basile 7 (2/6, 1/2), Galanda 12 (5/7, 0/3), Fučka 2 (0/1, 0/1), Marconato 13 (5/9), De Pol 14 (5/8, 1/3), Myers 14 (2/4, 3/6), Meneghin 14 (6/7, 0/4), Mian 11 (4/6, 1/2), Tonolli 3 (0/2, 1/1), Chiacig 8 (3/5), Pozzecco 12 (1/3, 2/4), Sambugaro 5 (1/2, 1/3). Giba: Busca 6 (0/2, 2/4), Zanelli 7 (1/3, 1/3), Rossini 3 (1/3), Podesta 7 (3/4), Gentile 6 (1/2, 1/1), Vesco-vi 9 (3/7, 1/2), Morri 10 (5/6), Di Giuliomaria 3 (0/1), Michelori 3 (1/2), Niccolai 14 (1/3, 4/8), Cessel 4 (1/4), Zanus Fortes 6 (3/9). VARESE - Bolj kot trenig tekma pred nastopom »azzurrov« na evropskem prvenstvu je bilo srečanje priložnost za proslavljanje Varesine osvojitve naslova državnega prvaka. Domačinkam naslov KATOWICE - Košarkarice Poljske so nove evropske prvakinje. V finalu v Katovvicah so domačinke z 59:56 (35:31) premagale Francozinje. Tretje mesto so zasedle Rusinje, ki so z 78:49 (35:22) ugnale Slovakinje. Splitski banki prvi naslov v ligi prvakov NEAPELJ - V slovitem bazenu Scando-ne v Neaplju je bil minuli konec tedna vrhunec letošnje evropske klubske sezone v vaterpolu. Na zaključnem turnirju so se namreč pomerila najboljša štiri moštva letošnje lige prvakov. Klubski evropski prvak za sezono 1998/99 je, že v svojem prvem nastopu v figi prvakov, postala Splitska Banka. Prvi vrhunec je bil že polfinalni obračun med branilcem naslova domačim Posillipom in Splitsko Banko. Italijani so se potegovali že za svoj tretji zaporedni uspeh v ligi prvakov, toda hrvaški prvaki so uspeh zaustaviti njihova najnevarnejša posameznika centra Fa-bia Bencivengo in napadalca Tamasa Kassasa, ter se uvrstiti v finale. Precej lažjo pot do finala je imel jugoslovanski prvak Niš Naftagas Bečej, fa je po zaslugi razpoloženega vratarja Aleksandra Soštarja "povozil" moskovski Dinamo. V tekmi za tretje mesto so razočarani vaterpolisti Posillipa morali izgubili tudi proti Dinamu, ki je v Neapelj prišel kot najboljše moštvo rednega dela lige prvakov. Finalni obračun se je začel v znamenju jugoslovanskega prvaka, kijev drugi četrtini vodil že z dvema zadetkoma prednosti. Razpoložen je bil predvsem štirikratni strelec Aleksandar Sapič. Splitčani so svoj pohod na vrh začeli v drugi polovici srečanja Razigral se je vratar Dragan Rebič, ki je ubranil tudi četverec. V napadu je bil odličen slovaški reprezentant v kapici Splitske Banke Aleksandar Nagy, saj je dosegel dva zaporedna zadetka in izsilil najstrožjo kazen, iz katere so Splitčani dosegli odločilni zadetek. Bečej bi v zadnjem napadu z igralcem več še lahko izsilil podaljšek, toda splitski kapetan Mario Oreb je prestregel žogo in slavje hrvaških vaterpolistov se je lahko začelo. Izidi, polfinale: Splitska Banka - Posilfi-po 7:6, Niš Naftagas Bečej - Dinamo 8:4. Za 3. mesto: Dinamo - Posillipo 9:8, Finale: Splitska Banka - Bečej 8:7. Moški 3., ženske 6. v Atenah ATENE - Slovenska atletska reprezentanca je na olimpijskem stadionu v Atenah v 1. ligi evropskega pokala državnih reprezentanc v moški konkurenci zasedla 3. mesto, v Zenski pa šesto, kar pomeni, da so oboji ostali v figi. Drugi dan tekmovanja je zmagala nekdanja evropska prvakinja v skoku v višino Britta Bilač, ki je s 195 preskočenimi centimetri dosegla tudi šesti najboljši letošnji izid na svetu, državni rekord pa je postavila štafeta 4 X 400 metrov v postavi Japelj, Kocuvan, Sestak in Fridrih (3:06, 35). Slovenski atleti in atletinje so dosegli še štiri druga mesta - Novomeščan Igor Primc v metu diska (62, 60 m), Alenka Bikar na 200 metrov (23, 22), Matija Sestak prav tako na 200 metrov (21, 05) in Jure Rovan v skoku s palico (530 cm). Prvi dan tekmovanja (sobota) je zmagal le Sestak na 400 metrov z novim državnim rekordom (45, 65), katerega je izboljšala tudi Anja Valant (14, 00 m) v troskoku. Z drugim mesto je presenetil Dejan Miloševič v skoku v višino (226 cm), srebrna pa sta bila tudi Bikarjeva na 100 metrov in Gregor Cankar v skoku v daljavo (775 cm). Pri ženskah so se v superligo uvrstile Grkinje (119 točk), pri moških pa Madžari (122). JADRANJE / USPELA »SEVERNA TURNEJA« ARIANNE BOGATEČ Dve posamični zmagi v elitni svetovni konkurenci Na regati »eurolimp« v Medembliku končno 15. mesto Uspešna nastopa v Hoornu in Rungstedu Naša olimpijka Arianna Bogateč je zadnje tri tedne prebila na severu Evrope. Z očetom Brunom je v slabih treh tednih skupno prevozila kar 4.400 kilometrov, vendar se je napor izplačal. V tem Času je namreč nastopila na treh pomembnih jadralnih tekmovanjih v razredu evropa in opravila kar 31 regat, ki so bUe bogate s spodbudnimi dosežki, še bolj pa z napotki za priprave v okviru Arian-ninega »projekta Sydney«, to je po Barceloni in Atlanti še tretjega nastopa na olimpijskih igrah. Jadralka TPK Sirena je za »ogrevanje« najprej nastopila na odprtem nizozemskem prvenstvu v kraju Hoorn. V konkurenci mnogih svetovno znanih jadralk (Matthyse, Multala, Mason, Glinkievicz, Coleman, Brovvuer in druge), skupno je nastopilo 34 tekmovalk iz enajstih držav, je pristala na 5. mestu z enim drugim, enim 4. enim 5. in enim 7. mestom, poleg treh uvrstitev nad desetim mestom. Regato je premočno osvojila olimpijska prvakinja, domačinka Matthyse, ki je zmagala na vseh sedmih preizkušnjah. Osrednji nastop Bogatceve na njeni »severni turneji« je bil v Medem-bliku, kjer se je udeležila regate »eurolimp« 1. kategorije. Tu so praktično nastopile vse najboljše tekmovalke na svetu. Arianna je pristala na 15. mestu. Dosegla je enak rezultat kot pred Časom v francoskem Hierezu, vendar je bila v Medem-bliku konkurenca še močnejša, saj so bile tudi prisotne tudi Avstralke, NovozelandCanke in Američanke. Izredno spodbudno je, da je naša jadralka v taki konkurenci v 13 regatah dvakrat zmagala (dejansko je zmagala trikrat, vendar je bila v 4. regati diskvalificirana zaradi predčasnega Starta). Končni vrstni red v Medembliku je bil sledeC: 1. Matthy-se (Niz) 33 točk, 2. Bromver (Niz) 46, 3. De Zillie (Bel) 50,4. Multala (Fin) 56, 5. Niemann (Nem) 56, 6. Coleman (Irs) 69, 7. Glinkievicz (Pol) 91, 8. Fetzke (Nem) 92, 9. Robertosn (Vbr) 96, 10. Dennison (Avs) 115, 11. Montilla (Spa) 118,12. Nathaue (Fra) 131,13. Bronicka (Pol) 141,15. Bogateč (Ita) 143. Z uvrstitivjo med 20% najbolje uvrščenih tekmovalk (nastopilo je 90 deklet iz 25 držav) si je BogatCeva ' prislužila brezplačen nastop na naslednji tovrstni preizkušnji v Kielu Cez dva tedna. Nastope je BogatCeva sklenila z regato v danskem kraju Rungsted, kjer je spet pristala na 5. mestu za nepogrešljivo Matthyse. Na tej regati je preizkusila novo jadro. »S svojimi nastopi nisem popolnoma zadovoljna, ker sem imela ob močnejšem vetru nekaj preveč težav. Na tem bo treba zdaj delati. Vsekakor je pozitivno, da sem se spet prebila v ospredje in da sem z zmagama na posamičnih regatah v Medembliku pokazala, da sem še vedno lahko v samem vrhu«, je ob povratku domov povedala BogatCeva. NAMIZNI TENIS / PO ZMAGI V ZGONIKU Kraševi fantje odslej v B2 ligi V tretji odločilni tekmi odpravili moštvo Camposampiero B - Hladnokrvni Bole ATLETIKA Borove deklice prve na Trbižu Mednarodno atletsko tekmovanje na Trbižu je v nedeljo postreglo z bolj skromnim predstavništvom iz Slovenije, v popolnem nasprotju s prejšnjimi leti, ko so slovenski tekmovalci predstavljali veliko večino nastopajočih. V konkurenci, ki je bila pretežno iz naše dežele, je Bor zabeležil vsekakor pomembno prvo ekipno mesto v kategoriji deklic. Na skupni lestvici je bil Bor četrti, Čeprav ni imel na startu fantov. Sicer je bila udeležba prej kot majhna zelo razpršena. Najbolj odmeven dosežek je zabeležila Barbara Croce, ki je 60 m pretekla v Času novega osebnega rekorda 8, 6 sek., ki je veljal tudi prvo mesto. Giulia Mo-randini je bila s toCno 9 sek. tretja. Na isti progi so ostale borovke dosegle: Silvia Moran-dini in Chiara Piccini po 9, 3 sek. ter Paola Mačehi 9, 6 sek. Chiara Piccini je bila druga v skoku v daljino d 3, 89 m. Zelo dobro pa je tekla Chiara Pasian na I. 200 m. Cas 4.22, ki bo ob koncu sezone zanesljivo eden boljših v deželi, je veljal Četrto mesto. Zal je Bor razpolagal samo z dvema kadetinjama, kar mu je preprečilo, da bi bil v splošni lestvici še višje uvršCen. Sula Milani in Cecilia Dolfini sta tekli na 80 m in skakali v daljino, dosegli sta II, 5 in 11, 7 sek. oz. 3, 74 in 3, 50 m. Med začetnicami so na 50 m in v skoku v daljino nastopile Chi-rara Croce, Costanza Dolfini in Bendetta Moro. (d.k.) GORSKO KOLESARSTVO / 9 BIKE CUP Nastopilo kar 180 tekmovalcev Devinovi tekmovalci niso imeli sreče - Sirnik (Slo) absolutno prvi Približno 180 tekmovalcev iz treh različnih držav (Slovenije, Italije, Astrije) se je ueležilo tekmovanja gorskih koles v priredbi športnega združenja SK Devin. Število tekmovalcev je tokrat bilo res presenetljivo, saj se je prejšnjih manifestacijh udeleževalo le 100 d0130 tekmovalcev, letošnja manifestacija pa tako predstavlja tudi prestižno krona za 25. obletnico delovanja društva. Tekmovanje se je odvijalo v okolici Slivnega, Prečnika, Sempolaja in Vižovelj. Krožna proga je merila približno 8, 5 km in so jo morali tekmovalci prekolesariti petkrat (elani, U23, Sportsmen), štirikrat (Masterji), trikrat (Mladinci, Zenske). Devinova ekipa je bila kot gostitelj seveda polnoštevilno zastopana, na žalost pa je našim tekmovalcem sreCa tokrat obrnila hrbet. Christian Leghissa je dvakrat preluknjal gumo kolesa, potem kot je bil v prvem krogu med prvimi tremi. Tudi ostati tekmovalci Devinove ekipe so imeti smolo tako, da niso končati tekmovalnja. Pohvalo si vsekakor zaslužijo borbeni Gerti in masterja Ražman in Padovan. Absolutni zmagovalec je bil Janez Sirnik (Uni Team, SLO), ki je pet krogov prevozil v nekaj manj kot dveh urah. Po končanem tekmovanju je sledilo bogato nagrajevanje, na katerem so biti prisotni Martirolli (pred. FCI TS), Radivoj Pečar (podpredsednik FCI FVG) Cottur (nek-danju profesionalec) in za občino Devin - Nabrežina podžupanja Mariza Skerk. SK Devin se je zahvalil vsem sponzorjem, vsem tekmovalcem in v prvi vrsti Zadružni kraški banki, občini De-vin-Nabrežina, sodnikom FCI in prostovoljcem RdeCega križa z dr. Crismancichem na Čelu. Društvena lestvica: 1. SC. Veterani Cottour 12 točk, 2. Pedale Sacilese 12, 3. KD Uni Team Athor Pulsar Slovenija 9,15. SK Devin 4. Statistični podatki: 34 prijavljenih društev, 176 tekmovalcev, 1 društvo iz Avstrije (Hermagor). Uvrstitve naših tekmovalcev, dečki: 11. Marco Cante; Sportsmen: 14. Adrian Gerti, 17. Erik Luksa, 25. Niko Go-lemac. Master 3.16. Danilo Bergamasco, 18. Marino Gla-vina. Master 2:16. Davide Lenisa (Adria), 17. Sergio Slavec, 19. Giovanni Marassi. Master 1: 4. Dario Ražman, 5. Alessandro Padovani, 24. Janko JablanšCek. Under 23: Kras - Camposampiero B 5:4 Bole - Toniato 0:2 (12:21, 15:21), Simoneta - Marzegan 2:1 (21:15, 14:21, 21:17), Bertolotti - Ceretta 0:2 (20:22, 8:21), Simoneta - Toniato 2:0 (21:16, 21:16), Bole - Ceretta 0:2 (13:21, 10:21), Bertolotti - Marzegan 2:0 (21:17, 21:13), Simoneta - Coretta 1:2 (13:21, 21:12, 24:26), Bertolotti -Toniato 2:0 (21:14, 21:13), Bole -Marzegan 2:0 (21:8, 21:9). V zelo napeti tekmi si je Krasovo moštvo v soboto na domačem igrišCu zagotovilo napredovanje v moško B-2 ligo. Za prestop lige sta se ekipi morali srečati v tretje. Nobena od ekip ni zamenjala postave, zato so se za zeleno mizo ponovno srečevali isti pari. Gostje so prvi povedli po zmagi To-niata nad Boletom in bili kasneje ves Cas v prednosti. Bojan Simoneta je zatem premagal Marzegana z dodatnim setom, Andrea Bertolotti, je izgubil z nasprotinkovim možem št. 1 Ce-retto (prvi set 20:22, ga je imel že v šahu), zatem je njegovo »napako« popravil Simoneta. PadovCani so spet povedli z 2:3 po zmagi hitrega napadalca Cerette; na 3:3 je izenačil Bertolotti v dvoboju z Marzeganom, ki zlasti dobro uporablja lopar v backand udarcih. V odločilnem dvoboju med najboljšima nasprotnikoma Bojana Si-monete in Cerettom pa je prišlo do preokreta. Kot vedno je ekipa računala na zmago Bojana Simonete, ki pa se je v kritičnem trenutku najboljšemu Kraševemu igalcu izmzunila iz rok. V tretjem setu je vodil, nasprotnik pa ga je dohitel na 20:20 in ga po veC set žog premagal na razliki 24:26. Gostje so se s skupino svojih naj-vijacev že veselili napredovanja, a so hvalili jutro še pred iztekom noCi. Izredno razpoložen za igro je Andrea Bertolotti premagal penholderja To-niata. Zmaga je bila tedaj odvisna od nastopa Edija Boleta. Prvič je igral z Marzeganom, saj doslej ni imel priložnosti. Krašovci so prvo zunanjo tekmo play-offa zmagali (5:3), povratno izgubili (2:5), zato do njune tekme ni prišlo. V tekmi veteranov se je znašel mnogo bolje dolgoletni Krasov igralec. Poleg tega so se gostje prenaglili. Po zmagi Cerette so bili pre- pričani, da nadaljnjih tekem ne bo. Marzegan je stopil na igrišCe popolnoma neogret, se poškodoval in v drugem setu pri vodstvu Boleta 18:9 položil lopar na mizo. Po dramatičnem (nepričakovanem) razpletu so igralci spejemali Čestitke svojih navijačev. Po dolgih devetih sezonah je Krasovo moštvo ponovno v B-2 ligi. V tem obdobju je doživljal vzpone in padce. Nekaj sezon je nastopal tudi v' B-l ligi (Cristian Mersi in brata Milic). S postavo Roman Plese, Igor in Marjan Milic, Andrea Bertolotti se je v sezoni 1993/94 moral zaradi pomanjkanja denarja odpovedati prestižni A-2 ligi. Leto kasneje je po odhodu Hrvata Plese Kras nazadoval v tretjo državno ligo, zatem v deželno ligo, kjer se je po nekaj sezonah prebil na prvo mesto, po samo enoletnem stažu v C-l ligi pa je z lastnimi igralci napravil letošnji veliki skok v B-2 ligo. K uspehu so prispevali Bojan Simoneta s 83 odst. (39:8), Andrea Bertolotti z 69 odst. (29:13), Edi Bole z 42 odst. (10:14), Marjan Milic s 40 odst. (4:6), vodja Igor Colja. ZENSKA B2 LIGA Kras Activa - Gordano al Čampo 5:0 (brez boja) Sezona se je uspešno iztekla tudi za varovanke Robija Milica, da so se obdržale v ligi. Po izenačenem stanju 1:1 v play-out delu prvenstva, se postava Cardano al Čampo v soboto ni predstavil na igrišCu v Zgoniku na tretje odločilno tekmo. Milančane so solidne nasprotnice in so močno konkurenčne postavi Krasa Active oz. lahko bi ogrozile njegov obstanek. Z odsotnostjo so si nakopale poleg visoke denarne kazni tudi še padec v najnižjo ligo, istočasno pa so kra-sovkam napravile uslugo. DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV Krasovi veterani in veteranke odhajajo na državno prvenstvo, ki se bo odvijalo od 10. do 13. junija v Ter-niju, kjer bo ženska vrsta na Čelu s Sonjo Milic branila štirikratni državni naslov. HOKEJ IN LINE / Al LIGA ZKB Kvvins še na tretjem mestu V gosteh so poletovci igrali neodločeno proti Lodiju In Line Lodi- ZKB Kvvins 8:8 (4:1) ZKB KVVINS: Mojmir Kokorovec, Marchioro, Letica, Kos, Rušanov, Samo Kokorovec, Fonzari, Poloni, Rebek, Volpet, Medeot. V prvem povratnem kolu italijanske Al lige hokeja in line je ekipa ZKB Kvvins osvojila svojo prvo točko v gosteh. Proti CetrtouvršCenemu Lodiju, katerega je na domačih tleh z veliko lahkoto premagala (rezultat prve tekme je bil 3:1 v korist polete vcev), je namreC igrala neodločeno, potem ko je po prvem polčasu izgubljala že 4:1. Poletovci so kot na vseh zadnjih srečanjih začeli izredno negotovo in brez prave koncentracije ter so tako dovolili domačim hokejistom, da se razigrajo. V drugem polčasu pa so kvvinsi le pokazali, kar znajo. Z veliko mero borbenosti so kmalu izenačili na 4:4, a hokejisti Lodija se niso predali. Povedli so 6:4, poletovci pa so jih predvsem po zaslugi odličnega Kosa spet dohiteti. Tedaj je Lodi popolnoma izgubil živce in naredil precej grobih prekrškov. V razburljivem finišu je domača ekipa povedla 8:7, ko je že zgledalo, da se bo tekma zaključila z zmago Lodija, pa je Kos izenačil. Vratar kvvinsov, Mojmir Kokorovec je tekmo takole komentiral: »Tekma je bila trda, zakomplicirali pa smo si jo sami, ker smo v prvem polčasu igrali porazno. Vsekakor se mi zdi zelo pozitivno dejstvo, da nismo popustili in smo v zadnji minuti izenačili in s tem ohraniti tretje mesto na lestvici.« Ostali izid: Milan 24 -In Line Versilia 9:5, Via-reggio je bil prost. Vrstni red: Milan 24 in In Line Versilia 12, ZKB Kvvins 7, Lodi 4, Viareggio 0. NOGOMET Primorje zmagalo Zaule - Primorje 1:3 (0:0) PRIMORJE: BeliCič (Ve-nanzi), Guštin Kapun, Švara, Pilat, Zornada, GrgiC. Pahor, Pavletič (Strain). (Tul), Cemjava, Martim, Gi-raldi. Strelci: Giraldi in Strain 2. RdeCi kartotn: Giraldi. Rezultat je za naraščajnike Primorja ugoden. Prvi polčas je bil razburljiv. Rumeno rdeči niso pokazali čvrste igre, zato so igralci Zave) stalno napadati in si prido i ti nekaj priložnosti za gol-drugem polčasu je trener opravil menjave, kar se je di obretovalo. Martini J takoj mojstrsko podal žog Giraldiju, ki je zadel v polno-Nasprotniki so izenači > vendar le za kratek čas, sa) J nato Strajn z dvema zade ma dokončno zapeca njihovo usodo. (L M-) _ Ostali izid: Sovodnje Latte Carso preložena, ni red: Primorje 17, Carso 16, Como in Op^ 13, Domio 9, Sovodnje Luninim 6, Zaide Rabul 3, Villesse 2. - ROLKANJE / ITALIJANSKI POKAL ^ Spodbudni nastop pred tekmo v Križu Mladinini rolkarji so se konec tedna udeležili tekmovanja na kronometer za italijanski pokal v Bassanu, kjer je nastopilo preko 160 tekmovalcev iz petnajstih različnih društev. To je bila za rolkarje kriškega društva prva letošnja preizkušnja, tako da se je nekaterim poznalo, da niso še v najboljši formi, kljub vsemu pa so slovenski tekmovalci dosegli kar nekaj vidnejših uvrstitev. Trije Mladinini predstavniki, in sicer Mateja Paulina, Mateja Bogateč in Eros Sullini, so posegli celo po prvem mestu in tako potrdili, da v svoji kategoriji nimajo prave konkurence. Mateja Bogateč, ki se bo konec meseca z državno reprezentanco udeležila tekme za evropski pokal na Reki, je obenem osvojila tudi absolutno peto mesto. Začetnici Ani Košuta pa se je prvo mesto za las izmuznilo. Vodila je namreč vse do zadnjih metrov, na koncu pa je žal nekoliko popustila, tako da je morala zmago prepustiti Gobbato-vi. Bron pa je v kategoriji masterjev 1 osvojil Giuseppe D arin. Poleg omenjenih rolkarjev se je še nekaj Mladininih tekmovalcev uvrstilo v prvo deseterico oziroma petnajsterico. Med temi bi omenili predvsem Giovannija in An-dreo Masiera, ki sta prvič tekmovala za kriško društvo. Mladinine tekmovalce čaka 20. junija Grand Prix v Križu, kjer naj bi nastopilo veliko itabjan-skih, slovenskih in hrvaških ekip. Upajmo, da se bodo naši rolkarji tudi tam lepo izkazali. Rezultati Začetnice (7 km): 1. Stefania Gobbato (Gatto delle nevi) 19:17; 2. Ana Košuta (Mladina) 19:22. Naraščajniki (7 km): 1. Eros Sullini 14:58; 6. Giovanni Masiero 16:01; 8. Andrea Masiero 18:36 (vsi Mladina). Naraščajnice (7 km): 1. Mateja Paulina (Mladina) 17:08. Mladinke (14 km): 1. Mateja Bogateč (Mladina) 33:30. Mladinci (14 km): 1. Nicola Fornasiero (Monte Cervino) 29:57; 10. Aleksander Tretjak 32:33; 11. Lorenzo Schirra 32:40 (oba Mladina). Juniores: 1. Emanuele Fallaschini (Tolmezzo) 43:50; 7. Jara Košuta (Mladina) 51:01. Absolutni vrstni red -moški (21 km): 1. Stefane Cordoni (Lissone) 40:04; 16.Giuseppe Darki (Mladina) 44:42. Društveni vrstni red: 1. Bassano 903, 2. Monte Belluna 621, 3. Mladina 437. SMUČANJE / ZAKLJUČNO SREČANJE V DOMU ALBERTA SIRKA Mladina uresničila skoraj vse cilje, ki si jih je zadala Odlični rezultati na Tržaškem prvenstvu - »Baby« so se izkazali Nagradili najboljše in tudi najbolj marljive - Izid lepe brošure Z nagrajevanja v kriškem domu Alberta Sirka Niz tradicionalnih zaključnih srečanj ob koncu smučarske sezone je pred dnevi sklenilo Športno društvo Mladina. Mladi in manj mladi elani kriškega društva so se v velikem številu zbrali v prostorih doma Alberta Sirka. Med njimi so bili tudi gostje iz vrst ZSSDI-ja (Livio Rožič), SK Devin (Dario Štolfa) in SK Brdina (Rado Šu-ber in Aleksander Ferlu-ga). Uvodno poročilo predsednika Ennia Bogateza je prebrala Lara Prašelj, ker je Bogatez še na bolo-vanju, potem ko je bil žrtev težke nesreče na delovnem mestu, zaradi katere so mu na srečanju v Križu prav vsi po vrsti želeli čimprejšnje okrevanje. Bogatez je v svojem poročilu poudaril, da je društvo skoraj docela izpolnilo načrte, ki si jih je zadalo pred pričetkom sezone. Mladina je spravila pod streho resnično ogromno število treningov, tekmovalnih nastopov, tečajev in sedemdnevno zimo-vanje v dolini Val di Sole. S svojimi tekmovalci je društvo nastopilo na 14 uradnih tekmah FISI, dveh promocijskih in dveh zamejskih. Pod vodstvom štirih trenerjev so vadile štiri skupine, najbolj zagrizeni med smučarji pa so na snegu preživeli več kot 40 dni. Rezultati so bili dokaj kvalitetni, posebej pa je Bogateč pohvalil člane skupine »baby« in še zlasti Ivana Kerpana. Veliko zadoščenje je društvu prineslo Tržaško prvenstvo tako kar se tiče alpskega smučanja kot smučarskega teka. Čeprav se SD Mladina lahko ponaša z zamejskim prvakom Alexom Prašljem, s potekom zamejskih tekmovanj ni najbolj zadovoljna, saj ta tekmovanja po Bogatezo-vem mnenju pri sestavljanju društvenih lestvici v preveliki meri priviligirajo množičnost na škodo kvalitete. V svojem poročilu je predsednik nanizal tudi nekaj napotkov za nadaljnje delovanje in se zavzel za to, da bi bili Mladinini smučarji resnično vsestranski, za kar bi bilo potrebno na treningih nameniti več pozornosti slalomski di-sciplitii. Med mladimi člani društva je največ zanimanja vladalo za nagrajevanje. Njihova neučakanost je bila kmalu potešena. Najprej so nagradili najuspešnejše tekmovalce z društvenega tekmovanja, o katerem smo že poročali (prvaka sta bila Martina in Borut Bogatez), nato pa so tekmovalce nagradili še na osnovi društvene lestvice, ki je v poštev jemala poleg rezultatov tudi prisotnost na tekmah in treningih. Na tej posebni lestvici se je med dekleti uveljavila Martina Bogatez (124 točk) pred Ivo Pertot (94) in Tanjo Cibiz (81), med moškimi pa Ivan Kerpan (140 točk) pred Borutom Bogate-zom (106) in Danielom Ghezzijem (100). Vsi so prejeli pokal. Za uspešno sodelovanje pa so bili z medaljami nagrajeni še mladi Sara Tence, Jasmin Franza, Jasna Briščik, Mojca Briščik, Francesca Ciacchi, Karin Kosovel, Ašira PuriC, Albert Kerpan, Niki Hrovatin, Mitja Pertot, Manuel Tenze, Minej Purič, Simon Košuta, Eva Fučka in Tajda Milič. Sledila je bogata zakuska, ki so jo pripravile same članice in pa srečo-lov s praktičnimi darili, ki so jih poklonili spon-sorji kluba. Ob tej priliki je smučarski odsek SD Mladina tudi izdal zelo obsežno in lepo oblikovano barvno brošmo. ROKOMČT / OBRAČUN DRUGE KRASOVE SEZONE V PRVENSTVU 2.B SLOVENSKE LIGE ZAHOD S kančkom več sreče bi lahko bili prvi Krasova postava, ki ne nastopila na turnirju v Zgoniku KRAS 1998/99 TEKME GOLI 7-m Opomin Izključ. Disk. BOGATEČ Fabio 6 2 0/0 0 4 0 GLAVINA Igor 19 0 0/0 0 0 0 NAIT Davide 16 89 44/37 3 24 0 RASENI Gabriele 17 12 0/0 1 8 0 ROSSI Mauro 20 0 0/0 04 0 0 MILIC Aleks 17 15 0/0 1 6 0 VINCI Adriano 7 1 0/0 0 0 0 OBERDAN Alan 4 0 0/0 0 0 0 MILIC Gorazd 18 26 0/0 6 6 0 MALALAN Mitja 3 1 1/1 0 0 0 ALZEHA Davide 13 10 0/0 0 2 -0 CEBULEC Mitja 4- 10 0/0 1 6 0 VARESANO Flavio 4 3 0/0 0 2 0 PERTOT Marko 16 62 7/3 8 20 0 BAN Tomaž 2, 0 0/0 0 0 0 VREMEC Martin 17 42 5/3 3 12 0 COSTANZOMassimo 9 9 2/0 2 0 0 MALINOVIC Dragan 5 24 3/2 1 2 0 KOVAČEVIČ Goran 20 126 0/0 10 12 0 KASTELIC Dejan 8 45 9/7 3 6 0 Z več športne sreče bi lahko Krasovo moštvo v letošnjem slovenskem rokometnem prvenstvu 2. B zahodne lige doseglo dosti več od končnega drugega mesta. Vsekakor, obračun trinajstih zmag in sedmih porazov lahko Krasove fante povsem zadovoljuje, upoštevajoč tudi na porazen začetek v prvih kolih jesenskega dela. Hrpeljski trener Bojan Mahnič je imel letos na razpolago za to ligo precej kvalitetno postavo, okrepljeno že od samega začetka z dvema Jadrano-vima mladincema (Kovačevičem in Malino-vičem, tega je v nadaljevanju odlično zamenjal Kastelic), z vrnitvijo bivšega Kraševega pivota Pertota ter z vključitvijo krožnega napadalca tržaškega Teama Alzette. da postava je samim igralcem glede na razmerje ttroci iz lanske sezone vlila veliko upanj. Edini nasprotnik, ki je bil Krasu še nepoznan, so bili rokometaši RK Tržiča, bivši slo-yenski mladinski prvaki, kateri so skupaj z Zgoščani že od začetka ciljali 116 končno prvo mesto. Po prvih petih tekmah so Mahničevi varovanci dosegli le eno zmago. Razlog temu, kot je kasneje tudi sam trener priznal, so bile prekratke priprave in pomanjkanja zadostnih pripravljalnih tekem. V povratnih kolih jesenskega dela, ko se je postava s časom začenjala uigravati in pridobivat več samozavesti, so se rezultati popolnoma spremenili. »Prerojeni« Zgoničani so zmagali na vseh petih povratnih tekem, tako da so se z zadnjega pozpeli na drugo mesto. Drug za dru- gim so pod streli Naita in Kovačeviča, ta je bil na koncu s 126 zadetki najboljši Krasov strelec, padli vsi nasprotniki. Vsakega od nasprotnikov so premagali z več kot desetimi zadetki razlike. Po tem zavidljivem vzponu se je spomladanski del začel z zmagama nad Hrvatini in Dupljami, v pričakovanju tretjega kola, kjer se je v neposrednem srečanju z vodilnim Tržičem odločalo o vrhu lestvice. Poškodbe in odsotnosti nekaterih igralcev so preprečile slavje. Naslednji nerodni poraz proti Jezerskemu pa je upanje o prvem mestu dokončno oddaljil. Celotna postava je pokazala veliko požrtvovalnost. Kovačevič, Kastelic, Pertot in mladi Gorazd Milič pa so tako napredovali, da postaja zanje igranje v 2. B ligi »pretesno«. Vsekakor lahko rečemo, da so krasovci pridobili na ugledu in so se v drugem letu nastopanja v Sloveniji kot »tujci« zelo dobro prila- godili načinu igre slovenskega rokometa. KONČNI VRSTNI RED 1. Tržič 32 točk (519:415), Kras 26 ((486:412), Jezersko 26 (465:432), Zabnica 20, Hrvatini 10, Duplje 5 (-1). FAIR PLAV 1. SK Kras, 2. RK Dom Zabnica, 3. RK Hrvatini, 4. RK Duplje, 5. RK Tržič, 6. RK Jezersko. NAJBOUSI STRELCI 1. Spiler (Tržič) 174, 2. Kavaš (Jezersko) 138, 3. Peterc (Zabnica) 134, 4. Kovačevič 126, 5. Nait 98, 10. Pertot (vsi Kras) 62. REALIZACIJA SEDEMETROVK 1. Kras 55:71 (77, 46%), 2. Zabnica 61:85 (71, 76%); 3. Tržič 50:70 (71, 42%). Obvestila MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let, nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI TI, zelo se bomo zabavali! ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV sporoča, da se spet nadaljujejo tečaji-treningi za mladino ob sobotah od 14.30 do 16.30 na sedežu društva, Miramarski drevored 32. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure. SD POLET vabi vse oboke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom sbokovnih benerjev. Tečaj je brezplačen! Tečaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. št. 040-211758. SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avsbiji, v taeh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo oboci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. št. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za oboke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., II. od 5. 7. do 16. 7. in ffl. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do '93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. PROMOCIJSKA LIGA / FINALNO TEKMOVANJE ZA NAPREDOVANJE DEŽELNI KADETI / KONČNI OBRAČUN Prvi pomemben korak Brega na poti do D lige Z odlično igro v drugem polčasu visoko premagali Porcio Jutri zvečer druga tekma proti nevarni peterki iz Humina Za Jadran, Bor Friulexport in Dom Robo lepa izkušnja s povprečnimi rezultati Deželni naslov tržaškemu DLF A Jadranovci peti, Goričani 10. in Svetoivančani 11.- Koristna liga Breg-DZ 82 Basket Club Porcia 76:56 (35:31) BREG: Bogateč 6 (0:4; 3:5; 0:3), Berdon 8 (2:4; 3:3; 0:2), Schiulaz 12 (3:4; 3:5; 1:3), Barini (-; 0:2; -). Gobbo 7 (2:2; 1:2; 1:2), Gulič 15 (3:8; 6:8; -), Klabjan 10 (2:2; 4:5; -), Klanjšček 3 (1:2; 1:5; -)> Vodopivec 9 (1:2; 4:5; 0:2), Brazzani 6 (0:2; 3:3; -). Trenerja: Colombo in Salvi SON: 12 PM: 14:30 TRI TOČKE: Gobbo in Schiulaz 1 Brežani so v nedeljo zvečer v kraju San Gior-gio di Nogaro uspešno pričeli odločilne nastope na finalnem tekmovanju za prestop v D ligo. Pomerili so se z zmagovalcem pordenonske skupine, visoko pa so ga premagali po izenačenem prvem polčasu in dokaj enosmernem drugem delu tekme. Uvodne minute srečanja so potekale v znamenju ravnovesja in lahko bi rekli, da sta se ekipi šele »spoznavali«. Brežani so bili sprva nekoliko presenečeni nad učinkom Furlanov, ki so imeli zelo visok odstotek realizacije. Zatem pa so naši vendarle strnili svoje obrambne vrste in rahlo povedli. Polčas bi sicer lahko zaključili z veCjo prednostjo, vendar so napravili nekaj naivnih napak in tako niso uspeli konkretizirati premoči na igrišču. V začetku drugega polčasa je Breg takoj pritisnil na plin, tako da so varovanci trenerjev Giu-liana Colomba in Denisa Salvija že v prvih 10 mi- nutah popolnoma strli odpor nasprotnika. Mlajšega in tudi dobro pripravljenega tekmeca so naši onesposobili tako s tehničnega kot fizičnega vidika, kar potrjuje, da so naši zaigrali na običajnem uspešnem nivoju in v kratkem Času (10 efektivnih minut trde obrambe) spravili na varno pomemben uspeh. Tekme je bilo namreč konec že po tem odločilnem »breaku«, ko so naši povedli s 15 točkami naskoka. Sotrener Denis Salvi nam je povedal, da je bil nastop Bregove ekipe nadvse zadovoljiv. Spet jim je namreC uspelo zmagati z relativnim naporom, kar potrjuje moč celotne ekipe. Med posamezniki sta se Se posebej izkazala Janez Berdon in Fabio Gobbo, pomembno pa je tudi dejstvo, da je Igor Vodopivec prebolel poškodbo in ponovno zaigral kot zna. Na drugi tekmi prvega kroga finalnega tekmovanja je Gemona premagala goriškega prvaka Baloncesto Isontina, po Salvijevih besedah pa sta obe ekipi fizično moCni in predvajata solidno igro. In ravno proti ekipi iz Humina bodo Brežani odigrali prihodnjo tekmo, ki bo v jutri ob 21. uri, vedno v športni palači V San Giorgiu di Nogaro. Drugi par drugega kroga je seveda Porcia-Ba-loncesto Isontina, kot zanimivost pa gre dodati, da je bil med gledalci nedeljske tekme Brega bivši Jadranov trener Iztok Čehovin. Deželno prvenstvo kadetov je bila v komaj minuli sezoni dolga in kar koristna preizkušnja, naše nastopajoče peterke pa so kljub spremenljivemu učinku nedvomno veliko odnesle od njega. Z velikimi pričakovanji so se prvenstva lotili jadranovci, ki so od prvih dni avgusta pa vse do začetka šole trenirali kar dvakrat dnevno. Začetek je bil torej dober, v nadaljevanju pa so varovanci trenerja Andreja Vremca utrpeli nekaj nerodnih spodrsljajev in kmalu izgubili vodstvo na lestvici. Drugi del sezone je bil dokaj nihajoč in potencialno solidna ekipa je tako dosegla manj od priCako- H TURNIR DON BOSCA »DON SARTI« Bor drevi za 5. mesto, v četrtkovem polfinalu Jadran proti Don Boscu V telovadnici Don Bosca na Istrski ulici v Trstu se bo danes nadaljeval košarkarski turnir »Sarti«, na katerem nastopa osem najboljših ekip s Tržaškega. V tekmi za končno 5. mesto se bo Bor Radenska, s pričetkom ob 21.15, pomeril s Santosom. Se prej, ob 19.15, bo na sporedu dvoboj za 7. mesto med Barcola-no in SGT. Polfinalni tekmi bosta na sporedu v četrtek. Jadran Nuova kreditna se bo ob 21.15 pomeril z Don Boscom, drugi polfinalni par pa je Servolana - Intermug-gia. Finalne tekme bodo v soboto, ob 19.15 bo tekma za 3., ob 21.15 pa tekma za 1. mesto. Na sliki: s sobotnega derbija med Borom in Jadranom Janez Berdon med najzaslužnejšimi v Bregovi ekipi vanega. Kot nam je povedal sam trener Vremec, so nekateri posamezniki še neodločeni glede truda, ki ga hoCejo vložiti v košarko, tako da njihov pristop ni bil vedno maksimalen. Vsekakor je ekipa pokazala določene vrline, mladi fantje pa so veliko trenirali in tudi precej napredovali. Domovci so na trenutke povsem zadovoljili trenerja z dobro igro*, veliko pa je bilo tudi slabo odigranih tekem, v katerih se je poznalo, da postavo dobesedno »vleCejo« naprej vedno eni in isti posamezniki. V Gorici so kljub temu lahko zadovoljni z napredkom tistih fantov, ki jim je izkušeni trener Dražen Grbac posredoval veliko svojega znanja. Med temi pa so tudi nekateri, ki so uspešno igrali tudi v mladinski ekipi. Borova ekipa je zasedla mesto tik ob dnu lestvice, cilj društva za to skupino pa je bilo nabiranje izkušenj in dajanje možnosti vsem igralcem, da ne ostanejo »zaprti« v ekipi, ki je nastopala v državnem prvenstvu. Tisti, ki so trenirali, so torej imeli veliko možnosti za igranje, trener Porporati pa je ob koncu kar dobro pripravil ekipo, Čeprav se je večkrat pritoževal, da pogoji za treniranje niso bili najboljši. KONČNI VRSTNI RED: POM Monfalcone in DLF A 40, Soul Team in Santos B 36, Jadran 30, Arte in DLF B 28, Staranzano 26, Itala Gradišča in Dom Robo 12, MINIBASKET / V PROSVETNEM DOMU LEPA PRIREDITEV V ORGANIZACIJI ZSŠDI Malčki zaslužni za uspeh trofeje V soboto popoldne se je v Prosvetnem domu na Opčinah ob lepem vremenu odvijala trofeja ZSSDI v mini-basketu. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dve starostni kategoriji, in sicer na pravi turnir za letnike 1988-89-90 in na netekomovalno trofejo za najmlajše (1991-92-93). Med starejšimi so slavah borovci, ki so v skupnem vrstnem redu pustili za sabo ekipe Poleta, Kontovela (skupno z Bregom in Sokolom) in Doma. Polfinalni srečanji sta bili dokaj enosmerni z zmagama Bora in Poleta, v tekmi za tretje mesto pa so po stalno izenačeni in razburljivi košarkarski predstavi vendarle slavili minikošarkarji improvizirane združene ekipe Kontovela, Brega in Sokola, ki so šele v končnici s tesnim končnim izidom strli odpor trdoživih domovcev. V velikem finalu so v teku prvega polčasa Svetoivančani sprva povsem nadigrali pole-tovce, v drugem delu pa so domačini z lepo reakcijo nadoknadili zamujeno in se vse do konca upirah nasprotnikom. Slednji pa so bili vendarle prisebnejši in so po lepi in napeti tekmi zasluženo osvojili prvo mesto na letošnji trofeji ZSSDI. Med mlajšimi ni bilo pravega tekmovanja z lestvico, tako da so se v prijateljskem vzdušju malčki Brega, Bora, Kontovela in Poleta pomerili v petih štafetnih igrah: teku, vodenju, slalomu, podajah in metu na koš. Popoldan pa je bil v splošnem nadvse zanimiv in živahen po zaslugi prizadevnosti vseh prisotnih, tako da je prireditev povsem uspela in so bili organizatorji zadovoljni. Prihodnje leto bo trofeja v Gorici. POLFINALNI SREČANJI: Polet-Kontovel/Breg/Sokol 60:32 (30:18) POLET: Paulin 12, Žerjal, Calzi, Bergagna 10, Gantar 8, PeCar 2, Lupine, Pescatori, Ferfolja 10, Guštin 8, Vitez 10. Vaditelj: Vremec K/B/S: Lisjak 6, Richiardi, Pegan 2, Faraglia 2, Jazbec, Femetti, Sossi 4, Bufon 18. Vaditelj: Jakomin Bor-Dom 70:18 (30:14) BOR: Norio 2, Corbatti 6, Kralj, Trevisan 16, Indelicato 16, Batič 14, Malalan 16, Nad-lišek 2. Trener: Corbatti DOM: Zavadlal, Graziani 2, Vončina 2, Cotar 1, Fait 4, Gre-gori, Tunis, Pahor 5, Cemic 2, Komel. Vaditelj: Gej ZA 3. MESTO: Kontovel/Breg/ Sokol-Dom 28:26 (11:11) K/B/S: Lisjak 5, Richiardi 2, Pegan, Faraglia, Sossi 2, Bufon 17, Vasil 2, Starc, Vascotto 2, Umari. Vaditelj: Jakomin DOM: Zavadlal 3, Vončina 2, Cotar, Fait 5, Gregori, Tunis 2, Pahor 8, Cemic, Komel 2. Vaditelj: Gej FINALE: Polet-Bor 46:51 (12:29) POLET: Paulin 6, Žerjal, Calzi, Bergagna, Gantar 6, Pečar, Lupine, Pescatori, Ferfoglia 16, Guštin 8, Vitez 10, Zidarič 2. Vaditelj: Vremec BOR: Nadlišek 5, Batič 22, Indelicato 6, Trevisan 6, Kralj, Corbatti 1, Malalan 8, Norio 5. Vaditelj: Corbatti TURNIR POKRAJIN Tudi letos veliko naših igralcev Včeraj se je v miljski telovadnici »Pacco« pričela tradicionalna košarkarska prireditev »Tomeo delle province - Citta di Muggia«, na kateri bo v raznih tržaških selekcijah tudi letos nastopilo veliko naših mladih igralcev. S tem tednom bodo stopili na igrišče najmlajši, torej letniki 1984, 85 in 86 (naraščajniki, dečki in propaganda). V reprezentanci naraščajnikov bodo igrali med drugimi Iztok Floridan, Mitja Jevnikar in Diego Posar (vsi trije Bor) ter Kristjan Ferfolja (Jadran), trener pa bo borovec Matija Jogan. Pri dečkih nastopajo Ivan Kralj, Miko Madonia (oba Bor), Žiga Ražam in Omar Turco (oba Kontovel). V selekcijo »propaganda« pa so bili poklicani Gabriele Facco (Jadran), Janoš Sancin (Bor) in Primož Rogelja (Kontovel). Vodja te skupine pa bo bivši Borov trener Fabio Sancin. SinoCi so stopili na igrišče najmlajši (1986) proti Gorici, jutri pa se bo Joganova selekcija naraščajnikov (1984) pomerila z vrstniki iz Pordenona. Prihodnji teden bodo svoje tekme odigrali še kadeti in mladinci (na sporedu bodo tudi finalni spopadi mlajših), imena izbranih pa še niso bila objavljena. Bor Friulexport 10, Santos A 8, Goriziana 6. Omeniti gre, da je na deželnem finalu postal prvak tržaški DLF A, ki je v finalu premagal tržiški POM z 69:57. (nš) DEČKI LAHKO BI BILO BOLJŠE V prvenstvu dečkov smo letos imeli dve kar perspektivni ekipi, bodisi Kontovelci v A skupini bodisi borovci v skupini B pa niso docela izpolnili začetnih pričakovanj. V skupini A se je za nesporno »kraljico« SGT dolgo Časa bil hud boj za 2. mesto med Kontove-lom in Albo iz Krmina, ki je po zmagi v tretjem kolu prehitela KreCiCeve fante in z dosego druge stopničke iztržila pravico do nastopa na nadaljnjem tekmovanju. Kontovelci so vse slabše nasprotnike sicer zanesljivo premagali, sam trener Jure Krečič pa pravi, da je od fantov pričakoval kaj veC. »Na skupino dečkov smo v začetku leta računali v večji meri kot na manj izkušene naraščajnike, v resnici pa je ekipa po dobrem začetku precej popustila. Prisotnost v telovadnici je po novem letu upadla, tako da smo igrali slabše in se po zadnji tekmi v boju za drugo mesto predali sicer solidni peterki Albe.« Bor Friulexport, ki ga je vodil mladi Matija Jogan, je v B skupini prav tako zasedel zaključno tretje mesto. Za zmagovalcem Italmonfalco-nejem se je na drugo mesto uvrstila peterka Don Bosca, ki je naše na zadnjih dveh tekmah prvenstva povsem strla. Naj omenimo, da je bil v nadaljevanju prav Don Bosco zmagovalec Cetve-roboja med najboljšimi iz obeh skupin (2. Ital-monfalcone, 3. SGT, 4. Alba Krmin). Svetoivančani pa so igrali dokaj nihajoče skozi vso sezono in niso poskrbeli za tisto presenečenje, ki bi ob »rutinskih« zmagah proti mlajšim in večkrat prešibkim nasprotnikom lahko pozitivno zaznamovalo njihovo športno sezono. Kot velja za nekatere Kontovelce, so tudi najboljši posamez^ niki Bora uspešno igrm1 tudi pri naraščajnikih, kar je nedvomno p0' membno za razvoj mladih perspektivnih fan' tov. To je v bistvu potrdil tudi trener Matija Jogan: »Mislim, da kiju temu da rezultati niso bili najboljši, dosti ve bi v pogojih, ki smo J m imeli, ne mogli doseCi-Pohvalil bi trud vseU fantov, omenil bi Pa nekatere posameznike' kot sta na primer Kra in Madonia, ki so res zelo dobro in vi napredovali«, (nš) ODBOJKA / NEPRIČAKOVANO Slera ni več trener Valove ženske ekipe Massimo Ste-ra ni vec trener ženske Valove Sesterke. Odločil se je, da bo ostal v Trstu in prevzel vlogo trenerja moške ekipe Pallavolo Trieste (C liga) in strokovnega vodje istega kluba ter Virtusa, s katerim se je Pallavolo Trieste dejansko združil. Vest je nekoliko presenetljiva, saj je kazalo, da bo Stera še naprej ostal v Gorici. Kot nam je dejal Valov predsednik Ivan Plesničar so se s trenerjem razšli zaradi različnih Pogledov v zvezi s prihodnjo sezono. Dejansko je Stera prosil za igralske okrepitve, na katere klub ni bil pripravljen. Odhod trenerja Predstavlja za moštvo Problem, saj pušča praz-ttino, ki je za sedaj še niso zapolnili. Iz istih virov smo tudi Izvedeli za nekatere spremembe, ki se obetajo Pri Adriavolleyju, to je rnoštvu BI lige z Valovo Partecipacijo. Tudi tu je Prišlo do zamenjave tre-ttorja, saj je padovskega strokovnjaka De Mar-chija zamenjal Furlan Dlaudio Conz, doma iz Dervinjana. Conz je lani treniral San Giovanni v D ligi, še prej pa Vivil. Kar se igralskega kadra tiCe je Adriavolley že potrdil vse svoje igralce iz aase dežele, odpovedal Pa se je podajaCu Me- Massimo Stera giollaru, medtem ko je pod vprašajem Galante. Zanimivo je, da je v tržaškem moštvu Rigut-tija, okrepljenim z igralci Adriavolleyja (Mania, Rigonat in Beltrame), ki je sodeloval na troboju z 01ympio in VBU v okviru manifestacije »Palla-volando«, igral tudi elan Sloge Celledoni, ki je sicer igralec Itelyja iz Pojde. Za Celledonija, ki je bil letos eden najzaslužnejših za Slogino napredovanje v B2 ligo, se kot kaže torej zanima tudi združena tržaško-go-riška-tržiška ekipa. Na omenjenem turnirju je zmagal Rigutti, pred VBU in 01ympio, ki je nastopila v precej okrnjeni postavi, njene barve pa je branil tudi mladi elan SoCe Marko Cemic. ODBOJKA / INTERL1GA V finalu bodo igrali Kontovel, Breg in Solkan Med fanti najboljša Izola V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo turnirja Intervolley ’99, na katerem so nastopile odbojkarji in odbojkarice letnikov ’84 in mlajših iz Slovenije in zamejstva. V posameznih skupinah sta se od zamejskih ekip najbolje odrezala Breg in Kontovel, ki sta na Opčinah oziroma v Kopru presenetljivo osvojila prvo mesto. Slabše se je godilo Bom, Slogi in Valu, ki kljub velikemu trudu niso osvojili nobene točke in so torej v svojih skupinah zasedli zadnje mesto. V moški konkurenci je od zamejskih društev igral le Val, ki je na koncu zasedel peto mesto. Drugi del turnirja bo na sporedu že 13. junija. Med sabo se bodo pomerih zmagovalci skupin, drugouvrščene ekipe in zadnjeuvršCene ekipe, tako da bodo boji verjetno še bolj izenačeni in privlačni. Zenske Skupina A - Opčine Izidi: Sloga - Breg 0:2 (8:15, 8:15), Hit Nova Gorica - Breg 1:2 (15:2,11:15,13:15), Hit Nova Gorica - Sloga 2:0 (15:2, 15:5). Vrstni red: Breg 4, Hit Nova Gorica 3, Sloga 0. BREG: Spetič, Zeriul, Žerjal, Ferluga, Koren, Pecchiari. HIT NOVA GORICA: Kitalje-vic, Soban, Valič, Doljak, Bole, SCek, Milanič, U.in A. Debenjak. SLOGA: Jovanovič, Sobani, Veljak, D’Ercole, Pangerc, Racman, Starec, I. in S. Sossi, Gantar, Pohlen, Kralj, VVehrenfennig. Skupina B -Stadion 1. maj Izidi: Bor -Piran 0:2 (13:15, 8:15), Solkan - Piran 2:1 (16:14, 8:15, 15:2), Solkan - Bor 2:0 (15:3, 15:7). Vrstni red: Solkan 4, Piran 3, Bor 0. SOLKAN: Skrij, Srebrnic, Rožanc, Stojko, Polanc, Sevka, Križman, Kacafura, Komelj, Pajek. PIRAN: T. in M. Asanovic, Ci-pev, Žigo, Pac, Zorman, BiCiC. BOR: Zompicchiatti, Desco, Semec, Pugliese, Koren, Degras-si, Kuret, Legovich, MahorCiC, Cercego, Savarin. Skupina C-Koper Izidi: Kemiplas Koper - Val 2:0 (15:6, 15:9), Kontovel - Val 2:0 (15:13,15:3), Kemiplas Koper - Kontovel 0:2 (14:16, 8:15). Vrstni red: Kontovel 4, Koper 2, Val 0. KONTOVEL: Vitez, Hrovatin, Zuzic, Sossa, Santini, M. in N. Starc. KEMIPLAS KOPER: Vrkic, MiCoviC, Legac, GvetanoviC, Gre-gorovic, Medved, FajiC, KeCa, Kraševec, Semolič, Hodžič, PejCiC. VAL: Del Fabbro, Gej, Kuštrin, SimCiC, Visintin, Blasizza, Deve-tag, Plesničar. Moška-Izola Skupina A: Izola - Salonit 1 2:0, Salonit 1 - Val 2:1, Izola - Val 2:0. Skupina B: Portorož - Salonit 2 2:0, Brezovica - Salonit 2 2:0, Brezovica - Portorož 2:0. Za 1. mesto: Izola - Brezovica 1:2, za 3. mesto: Portorož - Salonit 1 2:1, za 5. mesto: Val - Salonit 2 2:1. Na sliki: s tekme Hit - Breg na Opčinah ODBOJKA / V MARTIGNACCU Na Pokalu Triveneta je Sloga Multinvest pristala na 3. mestu Proti Futuri potrdila premoč v deželi Sisley iz Trevisa za razred boljši od ostalih V nedeljo se je v Martignaccu in v Campoformidu odvijalo tekmovanje za pokal Triveneta za naraščajnike in naraščajnice. NarašCajniško prvenstvo je sicer deželnega značaja in se je torej že zaključilo. Pri odbojkarski zvezi pa so se tudi letos odločili, da našim najmlajšim dajo možnost, da se preizkusijo tudi z najboljšimi vrtniki iz drugih dežel. Pravico do natopa na tem turnirju imajo deželni prvki iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta, ter prvaka iz Bočna in Trenta. V moški konkurenci se je bocen-ski prvak tekmovalju odpovedal, zato ga je po dogovoru z deželnimi predsediki FIPAV, nadomestila drugouvrščena ekipa z deželnega finala F-JK to je Futura iz Cordenonsa. Kot deželni prvak pa je našo deželo zastopala Sloga, kateri naraščajniki so bili letos drugič zapored deželni prvaki. Moški turnir je potekal v Martignaccu. V zelo veliki občinski telovadnici so se tekme odvijale istočasno na dveh igriščih. Za mlade odbojkarje pa je bilo tekmovanje kar naporno. Vse ekipe so se namreč pomerile vsak proti vsaki, vse tekme pa so trajale tri sete. Vsak osvojeni set je ekipi prinesel točko. Razred zase je na tem tekmovanju prestavljal prvak Veneta Sisley iz Trevisa. Gre za selekcijo najboljših igralcev pokrajine Treviso, ki so vsi zelo visoki in odlično obvladajo tehniko in taktiko. Vse svoje tri nasprotnike so odpravili po treh setih in si tako zasluženo priigrali prvo mesto. Ostale tri ekipe so si bile bolj enakovredne. Naraščajniki Sloge Multinvest so se že tekoj zjutraj pomerili s Sisleyjem. V prvem setu so svoje nasprotnike kar preveč »spoštovali«, kar se je poznalo pri igri, saj se nikakor niso mogli sprostiti. Bolje je bilo v preostalih dveh setih, ko je našim fantom uspelo, da so izpeljali več dobrih akcij. Na uspeh pa kajpak ni bilo mogoče računati. Sloga Multinvest in Futura sta se letos pomeril še na deželnem finalu v Repnu, kjer so slogaši gladko zmagali. V nedeljo so se proti tej ekipi srečali v drugi tekmi in opravili prav gotovo svoj najboljši nastop. Zadnja tekma proti prvaku Trenta Ausugum je odločala o 3. mestu. Naši naraščajniki so obetavno zaceli in po ogorčenem boju osvojili prvi set. V drugem je visoko pove'del Ausugum (13:8), slogaši pa so odločno reagirali in ga pri 13. točki ujeli. V konCnici se jim je štet izmuznil iz rok. V tretjem pa je prišla na dan utrujenost in naši igralci niso veC zmogli predvajati dovolj prodorne igre in Slogi Mulintvest se je drugo mesto izmuznilo res samo za las. Pravi junak slogine ekipe je bil tokrat Gorazd Furlan, ki je res odlično igral na vseh tekmah, bil neu-e staljvi v bloku in napadu in zelo dober v obrambi. Izidi: Ausugum Trento - Futura Corenons 3:0, Sisley TV - Sloga Mulintvest 3:0 (15:2, 15:8, 15:6), Sisley TV - Ausugum 3:0, Sloga - Multinvest - Futura Corednons 3:0 (15:11, 15:5,15:6), Sisley TV - Futura Core-denons 3:0, Ausugum - Sloga Muli-tinvest 2:1 (15:13,15:13,15:7). KonCni vrstni red: Sisley Treviso 9, Ausugum Trento 5, Sloga Multi-vest 4, Futura Coredenons 0. SLOGA MULTINVEST: Gibi, Furlan Jozza, Iscra, Kalc, Peterlin, Rebecchi, Schart, Stopar, Zupan. Pri dekletih je prvo mesto osvojil prvak iz Bočna, 2. je bil prvak dežele Veneto, 3. F-JK in 4. Trento. NARASCAJNICE Skupina B Pallavolo TS - Nuova Kreditna B 0:3 (1:15, 3:15,13:15) Nuova Kreditna B: Barbieri, Co-retti, Gregori, Kralj, Racman, Risega-ri. Najmlajše slogine naranščajnice so zmagale tudi v zadnjem kolu. Igra je bila nekoliko bolj izenačena le v zadnjem setu, saj so v prvih dveh naše igralke, ki so bile sicer nekoliko okrnjene povsem nadigrale domačo ekipo. V svoji tolažilni skupini je Nuva Kreditna B seveda zasedla 1. mesto, saj je izgubila en sam set. V igri pa so naše narašCejnice pokazale res pel napredek Ekipo so sestavljale izključno mlajše igralke, ki bodo v tej konkurenci nastopale tudi v naslednji sezoni, ko bodo seveda obogatene s tekmovalnimi izkušnjami letošnjega prvenstva. (INKA) ZABREŽEC / ŠPORTNI DAN SOL DOLINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Finalni nastopi in nagrajevanje v Hribenci V okviru vaške šagre v Zabrežcu je bdo v Hribenci zaključno srečanje športnega dne za osnovnošolce dolin-sltoga didaktičnega ravnateljstva. Pred Nagrajevanjem atletskega troboja sta bi-* se tekmi v igri med dvema ognjema. Končno zmago je slavila šola Venturi-?I' Poleg tega so Sole Bubnič, Voranc *N Trinko imele še plesni nastop, šola Veriturini pa se je predstavila z glasbe-n° pravljico. Številne starše in radovedneže, ki so sledili nastopu, sta poz-Nravila didaktična ravnateljica Ksenija u°brila in predsednik šolskega podric-nega sveta Klavdij Ota. ATLETSKI POLIGON 1- razred Deklice; 1. Giorgia Gerchi (BOL) 30, b6’ 2. Usa Cante (BOL) 32,14; 3. Katja Tj?. Piano (DOM) (36, 16). DeCki: 1. pikola Švara (DOL) 28, 76; 2. Erik Ban-30 2 L) 29, 13; 3' Mok Zeriali (BOL) 2- razred Deklice: 1. Sara Parovel (MIL) 30, p,’ 2- Karin Milkovič (BOL) 30, 72; 3. Ta * pesaro (DOM) 31, 05; Dečki: 1. (ttoV?11™ (DOL) 25, 32; 2. Alex Kuret 2g gg 2®’ 07 3. Dejan Preprost (BOL) 3.razred ^dice: i. Irina Mihelčič (BOL) 32, 90; 2. Karin Ota (BOL) 33, 48; 3. Giulia Calligaris (MEL) 34, 27; Dečki: 1. Martin Devcic (MIL) 35, 26, 2. Dimitri Boc-ciai (DOM) 35, 50, 3. Erik Corbatti (BOL) 36, 51 4. razred Deklice: 1. Malina Tedeschi (DOL) 33,17, 2. Paola Cigui (RIC) 34,10, 3. Lej-la Slavec (DOL) 35, 01. Deda: 1. Aron Kraljic (BOR) 28, 84 (najboljši športnik), 2. Walter Vodopivec (DOL) 29, 40), 3. Manuel Zottich (BOR) 34, 50). 5. razred Deklice: 1. Francesca Vinci (RIC) 32, 54 (najboljša športnica), 2. Valentina Filippi (RIC) 33, 16, 3. Verena Zeriul (BOR) 33, 29). Dečki: 1. Davide Stolh (RIC) 30.35, 2. Erik Rossone (BOR) 30, 76, 3. Aljek Klun (BOR) 31, 06. Za posamezne šole so nastopih še: Albin Bubnič Milje 1. RAZRED: Veronica Cenzon, Jan Montalto, Vannessa Tedesco. 2. RAZRED: Matjaž Di Corrado, Hermes Fe-rialdi, Barbara Žigon. 3. RAZRED: An-tonietta Ceha, Giuseppe Ceha, Daniela Dellavalle, Massimo Guidi, Lara Kr-mec, Dejan Medica, Luisa Oblak, Monica Rebec, Ruben Salerno. 4. RAZRED: Leonardo Comelli, Rino Dellavalle, Davide Ussiach, Deborah Samsa. 5. RAZRED: Maximilian Paruta, Marša Sain. Samsa - Trinko Zamejski - Domjo Ricmanje 1. RAZRED: Veronica Bocciai, Nika Cok, Lea Lorenzi, Katja Palcich, Daniele Raimondi, Luca Sancin, Nina Vodopivec. 2. RAZRED: Sara Cemic, Marco Gersinic, Živa Komar, Simon Malem-val, Marco Lovriha, Marlen Strain. 3. RAZRED: Gabriele Calzi, Aleksija Col-sani, Alexia Crepaldi, VValter Dobrila, Sara Dobrila, Sharon Guglia, Matteo Roiaz, Tabita Ruzzier, Silvia Surian, Tanja Valentič, Laura Vinci. 4. RAZRED: Daniela Babic, France-sco Biloslao, Mara Gersinich, Maja Gri-sonich, Natahe Kofol, Jasna Komar, Sara Mangano, Irina PoCkar, Benedetto Salvemini. 5. RAZRED: Malina Marinelli, Petra Terčon, Alessandro Veronese, Mitja Zobec. F. Venturini - Boršt, Boljunec, Pesek 1. RAZRED: Mitja Cecco, Daniel Fiorrosso, Stefan Nadlišek, Erik Pe-rak, Valentina Racman, Christian.Se-gulin. 2. RAZRED: Erik Boneta, Diego Geri, Ilija Ota, Monica Sabadin. 3. RAZRED: Marko Debemardi, Marko KrizmaneiC, Alan Mozan, Milan Ota, Monica Pecchiari, Carol Segulin, Mija Slavec. 4. RAZRED: Martina Cecco, Astrid Corbatto, Katrin Cor-batto, Olesia Kozumenko, Ota Denis, Erik Petaros. 5. RAZRED: Sara Cone-stabo, Samuel Kralj, Maja Ota, Kevin Segulin. Prežihov Voranc - Dolina 1. RAZRED: Marco Manin, Gabriele Prasel, Nastja Slavec. 2. RAZRED: Sara Lovriha, Alen Sancin, Martina Sancin, Mitja TavCar. 3. RAZRED: Ivano Va-scotto. 4. RAZRED: Ceciha KocijanCiC, Valentina Manin, Luca Sancin, Katjuša Smotlak, VValter Vodsopivec, Sabina Zeriali. 5. RAZRED: Dejan Faraglia, Maddalena Mura, Jasna Pangerc, Kristina TavCar. MED DVEMA OGNJEMA 1. mesto: Venturini (Boljunec-Boršt), 2. mesto: Samsa - Trinko (Domjo - Ricmanje), 3. mesto: Bubnič (Milje), 4. mesto: Voranc (Dolina). PRIREDITVE Torek, 8. junija 1999 FURLANIJA-JUUJSKA _________KRAJINA____________ TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. V foyerju gledališča Rossetti nastopa do 10. junija ob 19.00 Marcela Serli. GORICA Kulturni dom V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija veCer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«. V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makh-malbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Pre-view«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoa-teljeja. Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersico-re« iz Manzana. SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 11. junija ob 20.30 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. KANAL OB SOČI V sredo, 16. in v četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve 8. in od 16. do 19. ter 21. junija vedno ob 20. uri. 9„ 10., 11., 14., 15., 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V soboto, 12. junija ob 20.00 Boštjan Tadel,»Policija, d. d.« GLASBA - GLAS FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V petek, 11. junija ob 20.30 in v nedeljo, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi VVolfgang Božic. V torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopata pianista Olha Chipak in 01eksiy Kushnir. Evangeličansko cerkev (Trg Panfili) Jutri, 9. junija ob 20.30 bo »Koncert za Glasbeno matico«. SALEŽ Budinova domačija št. 32 Jutri, 9. junija ob 21.00 koncert okteta Odmevi. Umetniški vodja Rado Milic. V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani v Sa-ležu. DOLINA Junijski večeri na K’luži V petek, 11. junija ob 21. uri koncert Tria Kras - veCer pristne istrske ljudske glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. MILJE Trg Marconi Danes, 8. junija ob 21.00 nastopa Orkester Gio-cosa Furlanije - Julijske krajine. Dirigent Severine Zannerini. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop uCencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajsi uCenci pojejo, plešejo in igrajo«. V soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. V ponedeljek, 14. junija ob 20.00 bo Centro Danza Staranzano imel zaključni nastop. ______________SLOVENIJA__________________ KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V petek, 11. junija ob 20.00 bo iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška, drugi koncert. Juan Vasle, basbariton, Leon Engelman, klavir. Cerkev na Kostanjevici V torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora Z KO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. «- VOGRSKO Dvorec Vogrsko V nedeljo, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske. LJUBLJANA Cankarjev dom Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra Ilijca Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19:30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Opera balet V četrtek, 10. junija ob 20. uri Leo Delibes »Co- pelia na Montmartru«. Frančiškanska cerkev V četrtek, 17. junija ob 20.30 Joseph Hay-dn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Muzej novejše zgodovine -Cekinov grad Tivoli V torek, 15. junija ob 20.00, 7. koncert iz cikla »VeCeri komorne glasbe«, nastopa godalni kvartet Tartini z gostom večera prvim flavtistom milanske Scale Davidom Formisanom. 15. MEDNARODNI FESTIVAL »DRUGA GODBA ’99« - Ljubljana Križanke, danes, 8. junija ob 21.00 SUSANA BAČA (Peru) ASERE & TOTO LA MOMPOSINA (Kuba, Kolumbija) Križanke, jutri, 9. junija ob 17.00 THE DOLLIS DEEP PANS (VB), program za otroke. Ob 21.00 VVALDEMAR BASTOS & GRUPO (Angola) BUSI MHLONGO (Južnoafriška republika) Klub K4, jutri, 9. junija ob 24.00 ELLIOT SHARP & LE QUAN NINH (ZDA, Vietnam/Francija) Slovenska kinoteka, Četrtek 10. junija ob 19.00 d-day: dan za dokumentarec dva dokumentarna glasbena filma: BAKA; LAGRIMAS NEGRAS ....F C1 FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki Šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. V razstavnih prostorih Turistične in letoviSCar-ske ustanove (Ul. S. Nicold, 20) je na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. LipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. junija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma. Železniška postaja - Club Eurostar: do 19. junija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 17. ure. SV. IVAN Dijaki in profesorji klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob 50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu«. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA________________ IZOLA Galerija Insula: do 11. junija na ogled razstava z naslovom Ars foroiulana na kateri razstavljajo likovniki iz galerije Centro friulano arti plasti-che iz Vidma. Drugi del razstave je na ogled v Palači Gravisi v Kopru. Odprto: od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski kriz 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja Kosiča. Odprta bo do 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava. »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11." do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polhar ski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsa dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Ni0 derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je st®*n razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je o P od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja C*’01"', de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled nioZ ^ od torka do sobote od 10.00 do 19.00, 0 11 del j ah od 10.00 do 14.00. TRENTA kein Trentarski muzej: razstava o TriglaV®^n| narodnem parku in etnološka zbirka, s razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Iz sveta Živali: Mali ne- 20.30 topir TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.40 11.30 11.35 12.25 12.35 13.00 14.05 15.45 17.50 18.00 18.10 19.30. 20.00 20.35 20.50 22.55 23.00 0.00 0.35 1.10 Euronews Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.0Q, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30} dnevnik, 7.35 gospodarstvo TV film: Mayrig (biog., Fr. '91, r. H. Verneuil, i. Claudia Cardinale) Dnevnik Aktualno: Izbor oddaje La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Losceicco bianco (kom., It. ’52, r. F. Fellini, i. A. Sordi) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, • nan. Časa Solletico, vmes mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Težka izbira (i. Jane Sey-mour, Joe Lan do) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara (vodi Cloris Brosca) Dokumentarna oddaja: Su-perKvark - Dolgo potovanje Marca Pola Dnevnik Aktualna odd. o zgodovini operne glasbe : Ali’ opera (vodi Antonio Lu-brano) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Oddaje Rai Educational: II grillo: Giuseppe Cam-biano, 1.00 Media/Mente Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi MarzulloJ RAI 2 6.50 8.00 10.20 11.25 11.45 12.00 13.00 14.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.20 0.10 1.40 Sedem minus sedem Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: L' arca del Dr. Bayer Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Nan.: Naš prijatelj Char-lie Dnevnik, 13.30 Navade in družba,13.45Tg2 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall, 16.00 Law & Order, 17.00 Ai confini deli’ Arizona, vmes (16.30, 17.30) poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik Nan.: ER - Medici in pri-ma linea (i. G. Clooney) Evropske volitve: Tiskovne konference Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme Film: La collezionista -Una storia immorale (kom., Fr. ’67) Aktualno: LavOra m RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina," 9.55 Lemma Fm: 11 cacciatore del Mis-souri uvestern, ZDA ’51, i. Clark Gable) Nn.: Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, 12.15 Šport Variete: Pravljice in risanke - Volilne tribune Dželni dnevnik, vreme, znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo magazine Nan.: Progetto Eden Hyj Dnevnik, deželne vesti M Variete: Blob | Nad.: Un pošto al sole (i. Maurizio Aiello) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? Dnevnik, deželne vesti Aktualno: T3 Finestre, 0.10 Media/Mente Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme gg RETE 4 ITALIA 1 Jf* Slovenija 1 jr* Slovenija 2 Nad.: Un volto, due don- Nan.: Ocean Girl ne Otroški variete, vmes Pregled tiska Ciao Ciao mattina in ri- Nad.: Aroma de cafe, sanke 9.45 Cuore selvaggio, Nan.: Mac Gyver 10.45 Febbre d’ amore Film: Aloha Summer Dnevnik (kom., ZDA ’88, i. Tia Se Aktualno: Forum Carrere) m Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- E Kviz: Kolo sreCe ti studio m Nad.: Sentieri - Steze Nan.: V osmih pod eno M Film: Romanticismo streho (zgod... It. ’50, i. A. Naz- Risanke žari, Tamara Lees) Variete: Colpo di fulmi- Kviz: OK, il.prezzo e giu- ne, 15.00 Fuego! sto Nan.: Gli amici del cuore Dnevnik in vreme Variete za najmlajse, Nan.: Un giustiziere a vmes risanke New York Nan.: Baywatch Film: Assassination (th- Odprti studio, 18.55 riller, ZDA ’87, i. C. Šport studio Bronson, J. Ireland) Nan.: Družina tretjega ti- Film: Skin Deep - 11 pia- pa (i. Joh Lithgovv), 19.30 cere e tutto mio (kom., Pappa e ciccia ZDA ’89, i. J. Ritter) Variete: Sarabanda Pregled tiska Variete: Zelig - Facciamo Cabaret (vodita S. Ventu-ra, Massimo Boldi) S CANALE 5 Aktualno: Hotel Califor-nia Nan.: Renegade Odprti studio Na prvi strani, vreme Evropske volitve Jutranji dnevnik Tg5 Šport studio Aktualna odd. o dobrem Aktualno: Fuego! počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan- zo Shovv Aktualno: Vivere bene o S TELE 4 kuhinji Nan.: Hiša Vianello m Dnevnik TG 5 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 S Nan,: Tutto Bean Dogodki in odmevi [P Nad.: Beautiful, 14.20 Vi- Nogomet vere (i. Fabio Mazzari, Nan.: Sharky & George, Lorenzo Ciompi) 18.00 Squadra anticrimi- Aktualna odd.: Uomini e ne donne - Moški in ženske Aktualna oddaja (vodi Maria De Filippi) Detective per amore Nan.: Chicago Hope (i. Tržaka narečna popevka Hector Elizondo) Aktualna oddaja: Verissi- mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vo- (•) MONTECARLO di Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Striscia la notizia nik, 12.30, 20.10 Šport Film: Air Bud - Campio- Nan.: Quincy, 13.00 11 ne a quattro zampe Santo (kom., ZDA ’97, i. Mi- Film: Uno sconosciuto chael Jedder, Kevin Ze- nell ’ ombra (thriller) gers) IMOl Film: Bill, sei erande Variete: Maurizio Costan- (kom., ZDA ’50) zo Shovv, vmes (0.15) Šport: Speciale Italia Elettorando Film: Miami Blues (krim., Nočni dnevnik ZDA ’90, i. A. Baldvvin) Striscia la notizia Šport: Crono Nan.: Hill Street j Film: Forza maggiore Vremenska panorama OAOTeletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Video- Tedenski izbor: Rado- ring s Sergejo vedni TaCek, 9.50 nan.: Nad.: Sestre (20. del) Waynove dogodivščine, Gpodarska panorama: 10.15 Recept za zdravo Bobu bob življenje, 11.05 Jožetu Studio city Privsku v spomin Štafeta mladosti Nan.: Gozdarska hiša Euronevvs Falkenau (Nem., 1. ep.) TV prodaja Poročila, vreme, Šport Tedenski izbor. Humori- Vremenska panorama stična serija: Leteči Tedenski izbor. cirkus Montyja Pythona Dokumentarec meseca: Film: Deklica z dvema Nebotičnik (Tugo Sti- očetoma (Francija) glic), 15.20 Kontrapunkt, Oddaja TV Koper: Po omizje o kulturi Sloveniji Prisluhnimo tišini Nad.: Saint Tropez - Naj- Zlatko Zakladko: Veter na lepši dan v mojem solinah življenju (Francija, i. Be- Nad.: Najlepše počitnice nedicte Delmas, Mal- (Fr., 9. del) laury Nataf, 11. del) Obzornik, vreme, šport TV igrica: Lingo Dokumentarna nan.: Do- Videoring: Oldies godivscine iz živalskega Športni film: High Five vrta III Risanka Dokumentarna oddaja: TV dnevnik Nebotičnik sredi morja jMgn Vreme, Šport (ZDA) Roka pregnancem: Slo- Film: Deviški Rose (Hong venska vas Kong) Odmevi, kultura, vreme Svet poroča Šport, marketing Nan.: Murphy Brown Drama: Vojna, ki se nikoli ne konča (J. Barton, VB, i. Ben Kingsley, Michael Kitchen, Roland Pickup) Poročila Dokumentarna oddaja: Louis Jouvet K Koper Euronews Otroška odd.: Gugalnica Zgodovina Amerike TV PRIMORKA Na naslovni strani: Oseb- nosti našega časa Evropski kulturni maga- zin: Aliča 16.00 Videostrani Program v slovenskem je- Videospot dneva ziku: Evropa in mi Za zdravje srca in ožilja: Primorska kronika Možganska kap Tv Dnevnik, vreme, Šport Športni ponedeljek Otroška odd.: Gugalnica Dolina adrenalina Dok.: Marco Polo express Program za otroke: Ri- Globus, 21.30 Pogovorimo sanka se o... Dnevnik, vreme TV Dnevnik Ej Tabor nad Dornberkom Film: Obleganje Sakson- Nasveti za varen dopust cev (VB ’63, i. Janette Klepet o glasbi z J. Svete Scott, Rolnald Levvis) Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Vsedanes - Tv Dnevnik rim Dnevnik TV Primorka A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 Potpouri; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komor-Pe glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lu-Pinc); 12.40 Primroska poje: KMPZ Izola; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro- . Pika; 14.10 Ob Rižani in rokavi: Gor in dol Po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 14.40 Pop PPusic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kro-Pika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski skladatelji na Primorskem; 18.00 Igra: Svetloba Pad Ljubljano (F. Rudolf, r. M. Uršič); 18.40 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, '2.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba P° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 ^Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) ^■30,8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 ^Pdijska kronika; 9.45 Svetovalna odd. s po-erocja civilnega prava; 11.00 Aktualno; 2'30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej: Vedske šege; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 20.00-21.00 Večerni pr. z M. Vuksanovičem; 21.00 Zavrtite - uganite!. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta lahna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 23.00 Poročila. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10,05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.20 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) PrimonM dimnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 UT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r.. SREČ SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A 66 666 "\x\c A VREMENSKA SLIKA 1010 1020 Nad srednjo Evropo in Severnim morjem je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad Alpami. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje razmeroma vlažen zrak. & 1010 C$ 'S® OSLO STOCKHOLM Z 1020 DUBLIN o' . z° "“Trn J'A _Zj' MBENHAvil 6vV «5>' ^ -lONDONo ^STERDAM 9/16 BERUN 11/16 VARŠAVA 'S/27 10/20 fZ MOSKVA 15/27 ° DANES GRADEC 15/25 TRBI2 CELOVEC O 13/24 ČEDAD— 18/26 O OVIDEM 18/26 . GORICA 17/26 O O 12/23 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ 14/25 O S. GRADEC 13/24 MARIBOR o 17/27 o PTUJ sSž* M. SOBOTA O 17/27 CEUE O 16/26 __ ZAGREB 16/28 O Danes bo spremenljivo oblačno s krajvnimi plohami in nevihtami. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah se bodo pojavljale plohe in nevihte. Ob Jadranu bodo daljša obdobja jasnega vremena. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 14.11. PLIMOVANJE Danes: ob 6.10 najvišje 4 cm, ob 11.43 najnižje -24 cm, ob 18.43 najvišje 42 cm. Jutri: ob 1.41 najnižje -31 cm, ob 7.29 najvišje 11 cm, ob 12.49 najnižje -24 cm, ob 19.25 najvišje 48 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, ki bodo ponehale v drugi polovici noči. CELOVEC TRBIŽ O 8/23 GRADEC M. SOBOTA O H/24 MARIBOR O 11/24 (vremenska napoved Hidmmeteorploskega zavoda R. SJwen)jej H TEMPERATURE V GOBAH °C °C 500 m 24 2000 m 10 1000 m 19 2500 m 7 1500 m t 14 2864 m 5 11/24 11/24 V sredo se bo postopno zjasnilo, nekoliko hladneje bo. Tudi v četrtek bo razmeroma sončno, a ne prevroče. Dnevne temperature bodo okoli 25 stopinj C. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Največje število nagrad na 53. podelitvi Tonyjev za Smrt trgovskega potnika NEW YORK - V New Yorku so sinoči podelili Tonyje za dosežke na porocju gledališča. Največ nagrad, štiri od skupaj 21, je dobila broadwayska predstava Smrt trgovskega potnika Arthurja Millerja, in sicer za najboljšo reprizo, režiserja Roberta Fallsa, scenarij in najboljšega igralca, ki ga je dobil Brian Dennehy. 83-letni Miller (na sliki AP skupaj z ženo) pa je dobil nagrado za življenjsko delo, za najboljšo igralko pa oskarjevka Judi Dench za vlogo v igri Amy‘s View. Sicer pa je Tonyja za najboljšo gledališko igro dobila igra Side Man, za najboljši musical pa Fosse. Drama VVarrena Leighta Side Man je eno redkih novih ameriških del, prikazanih v sezoni, v kateri so sicer prevladovale reprize in britanske produkcije. Nagrado je dobil tudi Frank Wood za stransko moško vlogo. Drama govori o disfunkcionalni družini z oCetom, ki je vse svoje življenje posvetil jazzu, in materjo, ki se zateka k alkoholu. Britanska igralka Judy Dench (64) je po Oskarju za najboljšo žensko stransko vlogo v Zaljubljenem Shakespearju zdaj dobila še Tonyja za najboljšo gledališko glavno vlogo v drami Amy‘s View Davida Ha-rea, V kateri igra uporno igralko. Brian Dennehy (60), nagrajenec za najboljšo moško vlogo v Smrti trgovskega potnika, je v zahvalnem govoru Millerja označil kot "človeka, ki nam že 60 let pomaga razumeti, kdo smo". Nagrajeni musical Fosse je zadnja produkcija kanadske skupine Livent, ki poustvarja najsvetlejše trenutke leta 1987 umrlega koreografa Boba Fossa. (STA/AFP) Lockerbie: Sodni proces preložen za pol leta ZEIST - Škotsko sodišče, ki na Nizozemskem vodi sodni proces v primeru Lockerbie, je na zahtevo odvetnikov obeh obtoženih Libijcev proces preložilo za šest mesecev. Sodišče je odločitev sprejelo na včerajšnji prvi obravnavi, ki je potekala za zaprtimi vrati. V eksploziji ameriškega boeinga 747 nad škotskim Lockerbiejem, za katero naj bi bila odgovorna obtoženca, je leta 1988 umrlo 270 ljudi. (STA/AFP) Discovery uspešno pristal CAPE CANAVERAL -Po devetih dneh, 19 urah, 13 minutah in 1 sekundi poleta je v nedeljo v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Cape Cana-veralu pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-ru-sko-kanadsko posadko vesoljcev, ki so obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Tokrat je šlo za 11. noCni pristanek enega od vesoljskih raketoplanov doslej. Vesoljci so na MVP izvedli vrsto priprav za prihod prve stalne posadke, ki naj bi naselila MVP marca 2000, in nanjo dostavili opremo, vodo in obleko. (STA) Vedno več priključkov na internet NEW YORK - Število priključkov na internet v Evropi se je v zadnjem letu podvojilo, je .v petkovi številki zapisal Wall Street Journal. Leta 1997 je priključke imelo pet odstotkov evropskih gospodinjstev, letos pa se je število povzpelo na 10 odstotkov. Na prvem mestu je Nemčija s 24 odstotki, sledi ji Velika Britanija s 17 odstotki. Najhitrejši porast so zabeležili v Rusiji, Franciji in Italiji. (STA/AP) Mami zveza z Jaggerjem ni všeč NEW YORK (STA/Dpa) - Mama 27-letne Vanesse Neumann, domnevne nove velike ljubezni super zvezdnika Micka Jaggerja, ni navdušena nad odnosom hčerke z znanim glasbenikom. Micka je prevzela hčerina mladost, lepota in denar, je povedala za New York Post zaskrbljena mati. Medtem pa je hčerka zelo navdušena nad 55-letnim rokerskim idolom, ki ga pozna že od otroških let. (STA/AP) MobfSittor Begnim tudi častni doktor TEL AVTVI - Po oskarju je Roberto Begnim za svoj film Življenje je lepo dočakal Častni doktorat. Podelili so mu ga na univerzi Ben Gurion v Nejevu, Begnim P doktorat posvetil ubitemu izraelskemu premieru Jicaku Rabinu (Telefoto AP)