élſke novi
Kmetijſke in rokode
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
M 1.
V ſrédo 5. Maliga Şerpana.
1843.
Osnanilo.
zhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti,
ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna ,
ſe v sdajnim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in
ſi ne more nikakor pomagati.
Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo
ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir li po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne
rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſim , kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim
koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje
snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo sa ſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d.
po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze
(ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja
s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt,
nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, tá nar vezhi
dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere
ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, mèjn koriſtne odſvetvane.
Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne.
Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno
prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v téh rezheh bodo tukej
rasglaſene.
˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko deshelo, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti
imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha.
Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu.
Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov
in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo
krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedí ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zhe-
ham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim
pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila,
in njih ſpèzhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in
obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in
po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena.
Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te
novize prijasnih deleshnikov rasveſelé.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo
leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 100. Po poſhti veljajo sa zelo
leto 2 ſl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
V Ljubljani 5. Maliga Serpana 1843.
Kako ſe imájo naíhe kmetije pom
pravijati, de bo práve
Ljubi kmetje! v ſvojim shivlenju toliko od kme-
tovſkih poprav govoriti ſliſhite, de bi ſe ſkoraj
zhuditi mogli, kako de je ſhe mogozhe, de ſe
na tém ali unim kmetiſhu (gruntu) ſhe kaj po-
praviti da, na kterim ſi je priden goſpodar shé
trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo kmetijo
popraviti, ako bi ne bile miſil od teh rezhí tako
raslozhne in ko bi ne bilo tako raslozhnih rezhí,
ktere ſe popravljali dajo.
Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k na-
protnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſi je shé
ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſi ſaj, de
ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in ga predela
v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben,
tretji prerahljá puſto semljiſhe in predéla ga v
vinograde ali ga pa s murbljami ali s ſadnim
drevjem obſadí.
Vſi imajo prav, zhe take poprave le kaj
zhaſa terpijo, zhe mànj veljajo, kakor denarjev
vershejo, zhe ſe okoljnoſtim zéliga kmetiſhtva,
kterih nihzhe is nemar ispuſtiti neſmé, dobro po-
dajo in zhe ſo prihodni obilniſhi pridelki israjtani.
Vidili ſte shé gotovo, de je goſpodar kme-
tiſha, de bi njivi mozhvirnoſt odvsél, grabne
ſkopal, ki ſo bili koriſtni, ki ſo ſe tudi mnogo
lét koriſtne iskasali in umnoſt in pridnoſt goſpo-
darja kasali. Na mokre leta je vezh ſuſih ſle-
dilo, grabni ſo ſe podſuli, prihodni kmet koriſti
ni ſposnal, in ker je miſlil, de ſo nepotrebni,
jih je dal saſuli. Oralo ſe je sopet tam, kjer
poprej ni bilo mogozhe.
Drugi kmetje míſlijo, de ſvojo kmetijo po-
pravijo, zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe
ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlíjo. Prav
imajo, zhe ſo le tudi ſkerbéli, boljſheji shivini
tudi bolji in mozhneji klajo dajati in ſi rasun
tega tudi planinſko kmetijo tako popraviti, ka-
kor ſe poboljſhati dá, zhe ſe ali na pomnoshe-
nje in poboljſhanje pridelaniga ſená ali na po-
boljſhanje mozhnih pridóbkov in boljſhi oſkerb-
ljenje shivine gléda.
Pa zhe ſo poprave v naſhim kmetovanju ſhe
tako mnoge in tudi biti snajo, bodete vunder
naſhih miſel, de vſaka poprava le v dolgo ter-
pezhim poboljſhanju semljé, v pomnoshenju in
poshlahtnenju (vſake ſorte) pridélkov in torej
tudi v tem leshí, de vſe kmetovanje tudi vezh
vershe. Zhe tega is nemar ne ſpuſtite in tudi
to doſeshete, ſmete ſerzhno rezhi: „Jeſt ſim
ſvojo kmetíjo popravil."
Semljine (Grunti), ktere vi obdeljujete, ſo
njive, vinogradi, reja murbelj in ſadja, travni-
zi, paſhe (s planinami) in gojsdovi. Sleherno
teh hozhe po ſvojim obdelovano biti; vſe ſe pa
poſlédnizh vunder véshe na eni ſtrani na dobro
posnanje perſti, njenih delov, njene lége, na
drugi ſtrani pa na poſebne potrébe mnosih
selſh s pogledam na perſt, légo in osra-
hje (Kli-
ma), kakor tudi na pametno obdelovanje, na
shetev ob pravim zhaſu, na daljſhi oshlahtnenje
sa potrebovanje ali raho in prodajanje. Raſz
in rodovitnoſt selſh je vſe, kar semlja,
osrazhje in pridnoſt isdá.
Kadar ſe gléda, zhe je semlja sa rejo eniga
ali drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na
tem velíko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha
(njive in travniki) eno proti drusimu; zhe ſe
dá nekaj od njih bolj sa druge rezhí vpotrébo-
vati ali ne; sakaj pri obdelovanju kakiga semljí-
ſha bi ſe imélo vſelaj na kraj ali méſto gledati,
na kterim leshí.
Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv,
travníkov in paſh zhvetérne gnojíla (ſorte gno-
já) od shivalſh, selſh in od perſtí dane. Pa vun-
der ne ſmé is nemar ſpuſtiti, de móra ſleher-
ni, kdor hozhe ſvojo kmetíjo reſ popraviti, s
pripravljenjem gnojá sazhéti in de ſe tudi gnojá
prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata
jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnojá ſe
ne dajo ne rodovitne njíve ne obílne shétve, ne
debéle klaje, ne dobri travníki in paſhe sa dol-
go zhaſa pridobiti.
Skuſheni kmet, ki sna míſliti, prav dobro
vé, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſtí
vershejo, s poglédam na terdnoſt njénih délov
(talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti
in toplôte in drusih rezhí, ki ſo s perſtjó sme-
ſhane, po njeni viſheji ali nishejí legi, — proſti
ali bolj sakriti, — po rasproſtenju hribov in do-
lín in poſlednizh po tem, kako semlja viſí. Kmet,
ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſtí
mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpód-
ne perſtí in osrazhja, bi ſe marſikadaj smotiti
vtegnil. Bolje je po tém, kar vſa raſt selſh isdá,
rodovitnoſt semljé ſoditi; sakaj v tém ſe vſi de-
lavni usroki sedinijo. Skoraj bi ne bilo tréba
opomniti, de ſe zhes tó le po bolj dolgi ſkuſh-
nji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodí v
ſuſih in mokrih létih v zhaſih vſe drugazh, in
le mnogo tazih ſkuſhinj naſ bode prav poduzhilo.
(Dalje ſledi.)
Koga ſo drushbe sa obertnoft*)?
Káj je njih namen ſploh in koliko dobri-
ga ſe ſmé slaſti naſha deshêla od notraj-
no - avſtrijanſke drushbe sa obertno
ſt
nadjati?
Nihzhe nemore tajíti, de ſte ſe v poſlédnih
létih ſrézhniga mirú kupzhija in obertnoſt (Indu-
strie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delav-
noſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi mirú dati mo-
rejo. Obertnik (rokodélnik) sdaj vezh negléda po-
*) Obertnoſt ſe imenuje ſploh vſe, kar antverharji, Fa-
brike in kupzhija sa zhlovéſhke potrébe delajo.
navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisa-
deva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled
poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo
ali vézhji zéno vêzh dobízhka pridobil. Dobro na-
delane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo,
urnejſhi vôshnja blagá ſe terja in godí, nove ſred-
ſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit
in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvar-
nika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder
povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu —
dal. — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhí
naglo preídejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh
ne doíde, ki dobro premiſli, kogá ſadajni zhaſ
hozhe; in prekoſani od ſoſédov, ki ſe po vólji
kupzov sa prodajo ſvojiga blagá ravnajo in po
mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki
pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres sa-
ſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovóljni
oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti,
kakor de bi eden drusimu delo is rók tergal i. t. d.
Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudjé
rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati
mogli — de bi poſlédnizh blago tako dobili, kakor
ſe je tiſtimu narbólj sdélo, ki ga je isdélal, zhe
je ravno kùpez lepſhi podobo, barvo ali bolj
lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi
kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblék in dru-
sih rezhí rasun dobróte tudi lizhno isdelanje ho-
zhete iméti in ljudí poiſkati snate, ki narbolj po
vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni, vedno
v velike opravke sakopani rokodélzi ſvoje déla
popolnijo in tako vezh ispezhajo? Samo ſkosi
ſkerbno pregledovanje popolniga blagá, ſkosi
ſkuſhnje, ſkosi muſhtre, koriſtne bukve in po-
dobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in pri-
sadevanje, neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago
tako isdelati, de tiſti, ki ſe v tej rézhi nar bolj
snajde, nobene poprave ne more vezh mogózhe
miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodélnik te rezhí
pred ozhmí, zhe s sveſtim, poboshnim ſerzam
in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu
sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt
pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere
in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro
pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo,
ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe
ſam v ſvoji mladoſti v mànj ſrezhnih okoljnoſtih
ni mogel uzhíti, sa poduk in tiſto daljno isobra-
shenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k
rokodélſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih
naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti
mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in
poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega
ſvetá lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti
in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, ras-
prodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk
omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres
varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nih-
zhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe pov-
ſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki
ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodél-
zov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh-
ne ſo ſe iméli, zhe ſo kjé kaj dobriga na dan
prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h ko-
riſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela
je iméla moshove s tako shlahtnimi ſerzi imeno-
vati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marfikdo ismed ro-
kodélzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa
ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki ne-
kadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila,
vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala,
in jo s teshavnimi déli ſosnaniti in ji muſhtre
nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa iso-
brashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba
rajnka uzhenika riſanja na nedéljſki ſholi, Andrej
Herlein in Vinzenz Dorſmeister v dolgi pridni
ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetal-
nikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu nape-
ljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku ta-
ko potrében hvaleshnoſt dolshnih!
Kar ſo pa pred létmi le poſameſni moshovi
v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu
v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbra-
la, ktéro naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki
knes ali prinz, Nadvojvoda Joan v Gradzu pre-
ne
zhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog
dolgo dolgo ohrani!
(Dalje ſledi.)
Opominanje,
zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti
na-nje preſti.
Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno dela-
jo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo,
in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna
imeli, prevsamejo. Tó samorejo s ſvojim ko-
lovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te
dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in mànj
vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s ena-
kiga prediva naprede. Ohlanzi na tém kolovratu
ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi
v níli od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim,
kjér jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je
reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe na-
ſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi roja-
kinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti
lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pride-
lana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota
njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajn-
ſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila.
Poſkuſite, sazhnile preſti ino kmalo boſte
preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi sna-
jo, ſe tudi vé upate nauzhiti. Nar pervo je pa
treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji
loté zheſke kolovrate delati, in po taki zeni
predajati, ktero je nepremoshnim kmetam pre-
ſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-
béni ſedem petiz; Ljublanſki ſtrugar Köhrer,
kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod
petih goldinarjov; tode je lizhen, terden in sve-
ſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga
bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe
ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in
sveſtó po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe
vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetíjſke drush-
be ga sna vſakkteri priti pogledat.
Z. k. kmetíjſka drushba bo po tém ime
vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſtó poſnemati
nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila.
Donazhe pergodbe.
(Hvála pridnih ofkerbvavzovſad-
niga drevja imurv.) Zeſarſka, kraljeva drushba
krajnſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841
kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih
derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila.
V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov
te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila:
1) Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji.
2)
Gregata Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom.
3)
Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom.
Martina Janzhizha is Hudne, v Ponoviſhki Kom.
4)
5)
Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom.
6)
Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni.
G. Janesa Dolenza is Vipave.
7)
B) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha, ino
9) Gregata Hladnika is Loma.
ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj
vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni.
˛Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to pra-
ſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja
po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik,
v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino
ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne,
nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v
vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga
v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe
priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan
ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajn-
zam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé, de nimajo
doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti.
Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir,
ktere ſim bil sa Ljubljanſki Museum namenil, mol popolna-
ma vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade po-
praſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene
koshuhovno, bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v
prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa
ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshu-
havno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem
in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne,
ktere ſtroji, ako bi bilo shgánje permeſhano, moli ne lotili.
Směf.
(Kako le fadesh pred bolham ob-
varje.) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s
zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de
ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne
ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka
tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla.
W Strasifhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn)
v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim
na zherni tablizi je tá napiſ:
V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo
revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih
travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke
ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli,
kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Stra-
shiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in
ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej
hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito
na tak dober kup priſhlo , kakor pokashe sdolej sapiſana
Shitna zena v letu 1817 Shitna zena v letu 1818
pred shetvijo.
pred shetvijo.
fl. kr.
fi. kr.
1 mirnik Pſhenize. 6 —
1 mirnik Pſhenize. 1 40
1 „ Ershi . . 4 30
1 „ Ershi . . 1 18
1 „ Jezhmena 3 10
1 „ Jezhmena — 54
1 „ Proſa . . 3 15
1 „ Profa . . 1 30
1 „ Turſhize. 4 —
1
Turſhize. 1 —
1 „ Ajde . . 7 — 1 „ Ajde . . 1
1 „ Ovſa . . 2 — 1 „ Ovſa . . — 40
H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmi-
ljenja ta korz tukej viſi.
Svunajne poveſti.
Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi
Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal:
I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino
II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo.
Njega piſanje je naſledniga sapopadka:
Doſtikrat ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Va-
terland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe
Napoved kmetijíkih bukev (knig).
Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju
na velikim tergu:
Krajníki Vertnar, ali Poduzhenje v krat-
kim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih s zeplenjam poshlahtniti,
in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala ze-
ſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz
Pirz, fajmoſhter per ſ. Jerneji v Pezbah. V Ljubljani 1834
— 1835. Svesan sa 24 kr.
Per shl. Gofp. Kleinmajerju:
Krajníki Zhbclárzhik, to je: kratko
poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih
ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit
dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim.
V Ljubljani 1836. Sa 12 kr.
Shitni kup.
U Ljubljani
1. Maliga ſerpana.
1 mirnik Pſhenize*
Ershi . .
1
Jezhmena.
„ Proſa . .
Turſhize.
„
1 „
Ajde . .
Ovſa . .
„
„ Sorſhize
1
1
fl.
1
kr.
30
55
40
U Krajnu
26. Roshniga zvéta.
1 m. Pſhen domazhe
1 „ „ banaſhke
1 mirnik Ershi . .
Jezhmena.
1 „ Proſa . .
1 „ Turſhize.
1 „ Ajde . .
1 „ Ovſa . .
*)
1
30
58
40
Mirnik ſe imenuje tudi ſhkaſ, polovnik, pol vagána. (Va-
gàn, ein Metzen.)
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.