List Slovenskih delavcev v c/lmeriki. Š — V i .--i - > " . -V'» • -v 'K' " " The first Slo venic Daily" in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. i* TBLEFON PISARNE: 1279 EEOTO&. Entered am Becond-Claae 21. 1903. aft tli* Poet Office at New York. N. T„ Act of 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 BEOTOB. KO. 173. — ŠTEV. 173. TOUSSDAY, JOLT 25. 1907. — ▼ SHPAKA. 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Iz delavskih krogov. Štrajk radarjev v Mini). DELO V ROVIH ŽELEZA V MIN-NESOTI ŠE VEDNO POČIVA. OBOROŽENI ČUVAJI. Štrajk obrežnih delavcev v Duluthu, Minn., in v Superior ju, Wis. ŠTRAJK PREDILCEV. llibhing, Mirni., 25. julija. Oboroženi čuvaji patrulirajo ob tukajšnjih železnih rudnikih, v kterih rudarji še niso pričeli št raj k a ti. V mnozih slučajih so izdali lastniki rudnikov stroge ukaze. Čuvaji in deputyji so dobro oboroženi in imajo navodila, da morajo v slučaju potrebe streljati. Odkar se je pričel štrajk, ni prišlo na površje niti jedna tona železa, toda v rovih se dela nadalje. Do nemirov ni prišlo, vendar je pa povsodi opaziti vznemirjenost. Št raj kujoči rudarji oestavljajo tukajš.ije kraje in tekom dveh dni jih je dvatisoč odpotovalo. Duluth, Minn., 25. julij'a. Tukajšnji obrežni delavci, kakor tudi oni v Su-periorju, so priredili včeraj zborova-nja, pri kterih se je sklepalo o načinu. po k te rem bi bilo mogoče štrajk poravnati. Vsi jx>sli ob gorenjih obalah velikih jezer počivajo in lastniki rudnikov prete, da bodo dali organi-zatorje organizacije Western "Federation of Miners zapreti, kakor hitro pride do nemirov. Nekteri organizatorji so pretili delavcem, da l»>do u-morjeni, ako se vrnejo na delo. Se ran ton. Pa., 25. julija. Delavci predilniee Harvey Silk Mill in drugih predilnic so pričeli štrajka ti. ker so lastniki tovarn skrajšali delavni čas, tako, da je zaslužek zelo majhen. Štrajk se bode brezdvomno razširil na druge predilnice, ako se delavni čas zopet ne podaljša. LA MANO NERA. Italijanski lopovi 90 zahtevali od svojega rojaka $2000; vrgli so bombo. | * red kavarno iu banko Italijana < ru s < ioi)iR-orsa, S'J Grove St., Flushing. Brooklyn Borouirh v New Vorku, razletela **» je včeraj bomba, ktera. je izdatno poškodovala sprednjo stran poslopja. Bankar je pred par dnevi sprejel grozilno pismo, s kterim so net-oznani lopovi zahtevali od njega $2000 in mu pretili s smrtjo, ako bi ne hotel plačati. Oonacorsa je smatral pismo za šalo in tako -^e za zahtevo ni zmenil. Policaji so po razstrelbi našli pred hišo komade bombe in dva r.erazstreljena dinamitna petrona. Ako bi se tudi ta razstrelila, bi se vsa hiša podrla. Belgijska grozodejstva v Kongu. Bruselj, Belgrija, 24. julija. Semkaj se je vrnil iz Konga major I^emair, ki je objavil vse polno slik in popisov o mučenju domačinov. Sedaj je objavil »like šestih zamork, ktere so be len j ski divjaki grozno pretepli in jih potem v Mitingi prodali. Tu so pred njihovimi očmi umorili njihove otroke. Izšel je tretji in zadnji zvezek potnega romana WIMIET0U Rdeči Gentleman ter $• telita po 40 centov. Kdor «a Je ie praj naročil, ga dobi drugi tate. m j« kdo preeelil Kiltum mJ eporoti nov naslov, da Vod« .................pritožb. Vsi trii« sraki veljajo SAMO EN DOLAR • potoiao TTod. urotttl to saolmlrg in kajico, naj viša takoj, "fil3s Naroda" St., Rtv Y«r*. Prepal trgovec dvakratni morilec. PUAČA, ŽENSKE IN IGBA GA JE PRIPRAVIM) NA BERAŠKO PALICO; IZPOSOJEVAL SI JE DENAR OX> BIVŠIH PRIJATELJEV. Ustrelil je naj prvo svojo ljubljenko, potem pa tovarnarja Wilso-na, oba zavratno. NEDELAVNOST POLICIJE. Vino, ženske in igra je pri pora vilo nekdaj premožnega. Franka H. Warnerj a za morilca. Ustrelil je mlado žensko, potem je streljal na večletnega prijatelja, od. kterega si je hotel izposoditi $10. Druga njegova žrtev je tovarnar klobukov J. C. Wilson. Zadet je skozi ledvice in bode težko okreval. Morilec se imenuje Frank H. Warner. Prej je bil premožen trgovec, zdaj nima nič. Potikal se je po zloglasnem Tenderloinu v New Yorku in si iz|*>sojaval denar od prejšnjih prijateljev. Ivo mu je še dobro šlo, se je dobro poznal z 211etno Esther Norlingovo, ktera je čedno dekle. Ta je bila vsliižbeaa pri tvrdki \V. G. White na 42. ulici Manhattan v New Yorku. Tam jo je čakal. Ivo je hotela iti včeraj doopldne na delo, jo je iz za-ede dvakrat ustrelil. Zadel jo je v hrbet, da se je zgrudila in umrla. Poprej je pa imela še toliko moči, da je povedala ime svojega na-padovalca. Warnerju se je posrečilo ubežati. Pojavil se je šele tri ure pozneje v pisarni to-vamarja klobukov Wilsoua. Prosil ga je za .$10 z besedasmi: "Posodi mi jih' že radi najinega prejšnega prijateljstva. * * Wilson mu je rekel; **Seveda jih dobiš. Zakaj se pa ne poboljšaš? Tebe uničuje sama pijača." Po teh besedah se obrne do blagajne. V tem trenutku ustreli morilec dvakrat. iu ga zadene laku, da ne bode več okreval. S ko r<» bi bil zoj»et ušel. Pisarniško oriobje je ustrahoval z revolverjem. Sole ko je bil z-imaj. se je zaslišalo: "1'rimite morilca!" Warner je be/.al j*> ulici kot divja zver. Neki voznik je bil prvi, kteri ga je udaril tako. da je padel. Skotil je k njemu in ga udaril še enkrat, da se je onesvestil. Zdaj se je naenkrat nabralo toliko ljudi j. da bi ga bili kmalo pohodili. Policija :ra je peljala pred Wilsona, kteri je rekel. 4a Je to njegov morilec. Potem so j »oklical i dve aanbulanci, ker se je Wilson odločno branil, da bi se i»eljal v jednem vozu z zavrat-nim morilcem. Morilec je dobil pri udarcu od voznika take poškodbe na glavi, da bode najbrž umrl. Ta slučaj zopet pokazuje našo policijo v jasni luči. Bila je obveščena pravočasno, a je bila prelena, da bi se potrudila za morilcem. Seveda, kjer ne nese, tam se ne mudi. *'ČUDEŽ" V MEHIKI Prikazal se je Kristus na starej sliki. Mexico <'iu> lad, Mesieo, 25. julija. V kraju Acatlan, država Puebla, za<-vladaia je med nižjimi sloji ljudstva velika vzrujanoet in sicer radi "čudeža". kterega so priredili v nekej starej katoliškej cerkvi, ki stoji na vrhu gore Cerro del Calvario. Tam imajo staro sliko sv. Antona in kraj nje nabiralnik za eentave in pezete. Ker je bil pa slednji vedno prazen, so na zadnjo stran sv. Antona naslikali sliko — Kristuse, in razglasili, da se je sama napravila. Sedaj ljudje to verjamejo in nosijo oen-tave in pezete, da je kar veselje. Hfco sl namenjea^ft nko vsoti« na: FRAim v Ameriko^ New York, ft, T^ to bodel najpoiteneje in najbolje Fr. Saner je priznani zastop-parobrodnib draw Podražitev premoga. S I. septembrom. Z IMENOVANIM DNEM SE PREMOG PODRAŽI ZA 26 CENTOV PRI TONI. Poleg tega se tudi podraži, mesečno za par oentov, kakor vsako leto. NOV PREMOG. Philadelphia, Pa., 25. julija. Cena premoga vsake vrste se s 1. septembrom podraži za 25 centov pri toni. To ne velja, le za trdi premog, temveč tudi za mehki. Trdi premog bode torej veljal po 1. septembru $7 tona in to eeno bodo morale plačevati v naprej vse rodbine. Mehki premog bode veljal tona po $3.75. Hazleton, Pa., 25. julija. Lehigh Valley Co. je našla pri Latimer ju velikansko žilo premoga, ktera je brezdvomno največja, kar jih je na svetu. Nova žila je široka 1300 čevljev in je dolga šest milj. Zvedenci trdijo, da bode iz te žile za 250 let dovolj premoga, tudi ako družba vsaki dan vzame iz novega rova po 500 ton. Pittsburg, Pa., 25. julija. Dolgotrajni prepir med lastniki premogo-vih rovov in premogarji radi strojev, ktere so uvedli za nakladanje premoga. je sedaj končan potom razsodišča, ktero je razsodild, da se stroji ne smejo rabiti, ker to v pogodbi, skle-njenej med delodajalci in delavci, ni določeno. Afera Haywood. Zagovor je izvrsten. OBTOŽENEC SE NE BOJI SMRTI IN ZA EVENTUELEN KOMPROMIS NE BODE HVALEŽEN. Porotniki morajo jrazsoditi, je-li kriv ali nekriv, ker le s tem se more zadovoljila. OBESITE GAJ" B< »i se Ha v« o. Idaho. 25. julija. Zagovornik la, Clarence Harrow, nadaljuje .- spojim sijajni tu zagovorom, v kterem največkrat omenja znanega I< j>ova. kteri je kot priča dokazano lagal* samo da spravi^Haywooda na vešala. Med drugim je dejal, da je in-famnost Orehar la dosegla svoj vrhunec, ko je povedal svoje pravo ime, ktero .so njegovi stariši častno nosili. Ako mora Ilaywood umreti, odšel bode v smrt, kakor je živel: z obrazom obrnjenim vedno proti sovražnikom. Ako bodo porotniki Haywooda izročili vešalom samo radi tega, da bi čuvali življenje Orcharda, ktero je itak brez vsake vrednosti, potem je za človeško družbo boljše, da se njej izroči Orcharda kot svobodnega moža, nego da se ga pusti v varstvu porotnikov države Idaho. Ako bode Haywood moral ob svojem grobu os ta viti zastavo dela, potem bode pripravljenih na milijone rok, ktere jo bodo sprejele in jo ponesle do zmage. Na ta način je včeraj govoril zagovornik Clarenee Harrow in s tem skušal dokazati nedolžnost svojega kli-jenta. Dejal je tudi, da je mnogo porotnikov, kteri bodo sodili Haywooda, takih, ki so bili prijatelji umorjenega go vernerja Steunenberga, kajti Steu-nenberg je stanoval dve leti v hiši nekega sedanjih porotnikov, dočim je bil zopet drugi ž njim v poslovnej zvezi z obtožencem. Radi tega je pozval porotnike, naj opuste vso predsodke in izreko nepristransko sodbo. Kompromis hi bil nedobrodošel za-Erovomištvu in radi tega se želi, da ao porotniki izreko, da je Haywood nedolžen ali pa kriv, nikakor pa ne bodo zadovoljni z izrekom, da je kriv umora po drugem redu ali uboja. Japonsko nasilje proti Koreji. V CHEMULPO ao DOSPELE TRI JAPONSKE VOJNE LADUE. IZKRCANJE ČET. V Sonata vlada mir. — Aretacija niž- jih uradnikov. — Roosevelt in Korejci. DINASTIJA MANDŽU V NEVAR-NOSTL Seoul, Koreja, 25. julija. Iz Chemulpo se brzojavlja, da so dospele tjekaj japonske vojne ladije Kasagi, Nitaka im Tsushima. Ladije so dospele iz Censana in so polne morn a ričinih in pro vincijonalnih vojakov. Dne 23. julija popoludne so pričeli Japonci are to vat i -nižje uradnike, ko so slednji prišli iz cesarjeve palače. To so storili radi tega, d& bi dobili eventuelno tajno korespondenco od-slovljenega korejskega cesarja in mu na ta način dokazali zaroto proti Japoncem. V mesto prihajajo agitatorji iz dežele, toda Japonci jim ne .dovolijo v mestu prirejati shode, kteri se pa vrše v predmestjih. Tu so včeraj Ja ponci več shodov razgnali. V mestu vlada mir, vendar se je pa bati nemirov. Dvorni ogledulii se trudijo pronajti resne namere Japoncev v Koreji. London, 25. julija. Člana korejske mirovne delegacije, princ Yi Tiving in Yi Tiyongoni, odpotovala sta s par-nikom Majestic iz Southampton a v New York, od kjer potujeta naravnost k predsedniku Rooseveltu. Oba Korejca trdita, da bo de ta Američa-<"• rijeazijskem vprašanju. Japonska in Kitajska se neprestano oborožu-jeta iu to je tudi -nevarno za ruske posesti ob Pacifiku. Umorila mjiga U*1 Michigan City, Ind., a«, julija. Tukaj ao zaprli aOletao IknoM Gray, ker je flUoBna, da je fafca, C* j» bo rt rfala ■„ v \6 Smodnik se je uneL Fortu Terry na Plum Islandu, X. V., je eksplodirala včeraj vreča smodnika. -Jeden izmed, vojakov je mrtev, trije pa neviarno ranjeni. Nesreča se je dogodila pri dozdevnem napadu na trdnjavo. Umrli je topni-čar Hammond od 100. kompanije. Za imena ranjencev se še ne ve, tudi ne, ali so rane nevarne ali ne. Smodnik e je unel pri manevriranju s topom. Deset centov za življenje. Ansonia, Conn., 24. julija. Devetnajsti etna Lena Wolfe izposodila si je danes deset centov od neke prijateljice, kterej je izjavila, da se je naveličala delati. Za onih 10 centov si je kupila karbolne kisline, ktero je povžila in na mestu umrla. Denarje v staro domovino poiOjasto: ta f 10.30 ....................60 kron, ca $ 80.60 ........................100 kron, aa f 40.90 ........................200 kron, sa $ 204.00 ........................1000 krem, sa $1017.00 ........................6000 kron. je všteta pri tek m na>aa ne v ot IZ Nemiri v Moskvi. POVODOM STRAJKA DELAVCEV V MOSKVI IN OKOLICI JE PRIŠLO DO PBOIJTA-NJA KRVI. Časopisje opozicije se vedno ne sme pisati, kar bi hotelo. DENARNE KAZNI. Iz Avstro-Ogrske. Ciganski zločini. NA OGRSKEM SE ZLOČINI IZREDNO HITRO MNOŽE; VSE LOPOVŠČINE SE PRIPISUJEJO CIGA-NOM. Petrograd, 25. julija. Opozicijonel-no časopisje še vedno ne sme pisati, kar bi hotelo in oblasti so vsem takim časnikom vedno za petami. Včeraj sta bila lista Vjedomosti in Slovo, ktera sta zinemo liberalna, obsojena v plačilo denarnih kazni. V Kijevu, Kaza nu, Penci in druzih mestih, napredno časopisje sploh več ne izhaja in včeraj so tukajšnjemu glasilu ustavnih demokratov jeduostavno zabranili izhajati in ga vrhu tega še obsodili v plačilo denarne kazni tisoč rublje v. Moskva, 24. julija. V predmestjih je prišlo do bojev med vojaštvom in delavstvom. V raznih krajih so se vršila revolueijonarna zborovanja, ktera so pa vojaki razgnali s tem, da so v množico streljali. Mnogo ljudi je ranjenih. Boji so posledica štrajka v predilnicah Sava Morosova v Orjeka-vioah, pokrajina Vladimir. Štrajk predilcev v moskovskej in vladimir-skej guberniji se vedno bolj razširja in do sedaj praznuje že 40,000 delavcev. — Vojno sodišče v Kijevu je obsodilo šest saperjev v smrt. Riga, 24. julija. Tu je nek mladenič prišel v prodajalno obleke, kjer si je vzel novo suknjo in odšel. Ko so ga prijeli in zahtevali, da poravna račun, je pomeril na komije z revolverjem. Kasneje so ga prijeli in vojno sodišče ga je obsodilo v smrt. Tudi mladeniča Danbeja je vojno sodišče obsodilo v smrt. ker je ukradel 10 rubljev. PREDSEDNIK SEKA DRVA. Njegova vsakdanja zabava na počitnicah. Oyster Bay, L. I., 25. julija. Predsednik Roosevelt se sedaj na počitnicah na svojem posestvu v Sagamore Hill zabava vsaki dan s tem. da seka drva. Stari obiskovalci nečejo vrjeti niti lastnim očem. ko vidijo, da naš najvišji eksekutivni uradnik republike v potu svojega obraza seka drva in jih pripravlja, da bodo njegovi posli po zimi imeli s čim kuriti, kajti oni ostanejo tudi po zimi na Sagamore Hill. Mesto ovratnika ima predsednik privezano krog1 vratu veliko ruto in v laseh je vse polno trsk. Poleg tega se tudi bavi z ribare-njem in lovom, kakor tudi z veslanjem po zalivu, kar je njegova najljubša zabava. Veslari v starem čolnu, kteri ni vreden več. nego $2.50 in pri tem se tudi večkrat koplje zajedno s svojimi sinovi. Večkrat tudi prenočuje v gozdu v posebnem šotoru, ker na ta način se otroci najbolj utrdijo. Razne novosti iz inozemstva, NEMIRI V SICILIJI; V MESSINI SE JE IZKRCALO VOJAŠTVO. Izseljevanje v Ameriko vedno bolj j narašča. ŽENSKI ŽUPAN. Budimpešta, 2ck julija. Vedno potujoči madjarski cigani so v novejšem času izvršili toliko zločinov, da je vlada sklenila uvesti za cigane strogo bointrolo. To je pa težavno vprašanje, kterega ciganska vlada še nikdar mi mogla rešiti. Na Ogrskem je 50 tisoč ciganov, kteri vedno potujejo iz kraja v kraj ter kradejo in plenijo ravno tako, kakor civilizovani cigani ali Madjari. Vlada je že večkrat skušala cigane naseliti, toda vsi dosedanji poskusi so bili zaman. Budimpešta, 25. julija. Iz Ogrske se ljudje v vedno večjem številu izseljujejo v Ameriko. Vasica Keri-šova pri Lugo^u v Torontalskem komi tatu je pri zadnjem ljudskem štetju štela še 3500 prebivalcev, toda možki so se počasi izselili vsi v Ameriko in le župan je ostal v vasi kot j edini možki. Končno je tudi on odšel v Ameriko. Sedaj so ženske izvolile za župana neko 191etno dekle Prijateljsko občevanje med ameriškimi in francoskimi morn ari e-nimi častniki v Brestu. UVOZ AMERIŠKEGA MESA V FRANCIJO. Telefoniral ženi o samomoru. Cleveland, O., 24. julija. 44Pojdi domov, jaz se hočem zdaj obesiti. Dobila bodes mrtvo truplo.*' Tako je telefoniral 361etni delavec pri brzojavu Rudolf Price na št. 9315 Bessamer Ave. svoji ženi. Žena je vsa razburjena hitela domov in dobila res mrtvega svojega moža. Obesil se je na brisalko ter se pritrdil na posteljno skončnieo. Zadnji teden sta živela ločeno. ker se nista baš najbolje razumela. poftlljafcve fsplačnje ▼ 11. do Žrtve železnic. Minneapolis, Minn., 24. julija. Strojevodja Serfosu in kurjač A. H. Parker na železnici Minneapolis & Western sta bila danes ubita. Njihov vlak je trčil z nekim strojem. Pokrile so jih ruševine, ktere so se unele, tako, da sta zgorela. Sock Haven, 24. julija. Ekspresni vlak Pennsylvania železnice je zadel v gosti megli v zadnji voz nekega tovornega vlaka. Ranjenih je dtanajet oseb. Greenville, Pa., 24. julija. Na Bessemer & Lake Brie železnici je zadel danes neki posebni potniški vlak v stroj, kteri je stal na napačnem tiru. Sprevodnik F. S. Shaffstall je mrtev. Vež potnikov je ranjenih. Bresplaeno pofiljemo lepo sliko pand. ka, kteri spada k najcenejši, naj. boljH in Mgdirektnejfti progi am ShMtie. PiKte na Anstro-Ameri Whitehall BaBding, ami Lina few York. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 24. julija iz Bremena s 114S potniki. Princess Alice 24. julija iz Bremena s 1775 potniki. Oceanic 24. julija iz Liverpoola s 725 potniki. Caronia 24. jul. iz Liverpoola z 9S0 potniki. Moskva 24. julija iz Libave s 1013 potniki. Dometi Imajo : .Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. President Lincoln iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Cretic iz Genove. Nord America iz Genove. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Potsdam iz Rotterdaxna. Vaderland iz Antwerpena. Minneapolis iz Londona. Bremen iz Bremena. Furnessia Glasgowa. Badenia iz Hamburga. Koenig Albert iz Genove. Pamnonia iz Reke. Majestic iz Liverpoola. Hispania iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola, St. Laurent iz Havre. Kaiserin Auguste Victoria iz Ham burga. New York iz Soufchamptona. La Lorraine iz Havre. Camxpania iz Liverpoola. OdDluli «o: Denxtachland 25. julija v Hamburg. La Savoie 25. julija v Havre. Celtic 25. julija v Liverpool. TJltonia 25. julija v Reko. Odptnli bodo: Finland 27. julija v Antwerpeo. 27. julija v Liverpool. Patricia 27. julija v Hamburg. Columbia 27. julija v Glasgow. IiuSse 27. julija v Rim, 25. julija. Iz oklopniee Sar-degne izkrcalo se je v Messini 300 mornaričnih \ojakov. Tamošnje oblasti so pripravile vse jKitrehno, da bodo kos nadaljriim nemirom, kteri so nastali ladi aretacije bivšega minr-stra-goljufa Nosija. kteri je na Siciliji zelo popularen. V Palermu ->o topničarii zasedli ulice in v mesto pride nadaljno vojaštvo, kajti {h-!o-žaj postaja vedno bolj resen. Petrograd, 25. juli ja. < 'atska geo-grafična družba je sklenila poslati jh>-sebno ekspedicijo pod vodstvom znanega raziskovalca srednje Azije, Ko-zlova, v Tibeu Brest, Francija. 25. julija. Japou-ski in ameriški častniki vojne mornarice, kteri se mude tukaj z japonskimi in ameriškimi vojnimi ladijami, občujejo medsebojno iskreno prijateljski, dočim ameriški mornarji ne smejo ostaviti ladij, ker se je bati, di aH ni tako vspela. Do danes je izdiano okolo 5000 številk te biblioteke iz najrazličnejših književnosti. Rim, 25. julija. Že nekoliko dni sem štrajkajo poljski delavci nekej^a dela pokrajine Ferrara. Prišlo je že do spopadov z delavci, ki so šli na dek> !in a oblast ni jam. Sodne oblastnije so j radi leua dale zapreti več voditeljev ! štrajka. Delavska zbornica v Benet-j k ah je proglasila sinoči generalni i štrajk, ki naj se prične takoj. Oene-| ralni-štrajk je pa ponesrečil, na delo j niso šli Je tobačni delavci in peki. Ker j so bile izdane primerne naredbe. zato ■ ne primanjkuje živil, zlasti ne kruha. ! Mesto ima svoje navadno lice. Prebi-t valstvo je radi štrajka ogorčeno. Sofija, 25. julija. Tukaj obstoja zelo ! močno učiteljsko društvo (nad 4000 členov), ki je že davno trn v oku današnji bolgarski vladi. Vlada dela na vse kri pije, da bi to društvo razbila. Učitelji .so nedavno na nekem shodu sklenili, da prično borbo tudi z ne*lo-pustnimi sredstvi, ako bi vlada skuhala razpustiti učiteljsko društvo. Sestanek vlivalcev železa. Philadelphia, 24. julija. Pri današnji seji letne konvencije vlivalcev železa iz Severne Amerike, je predsednik J. H. Valentine poročal. Glavna točka njegovega govora je bil protest proti zapornim poveljem. Z zapornimi povelji izkorišča marsikteri sodnik svojo oblast. To zlo se je v zadnjem času tako razširilo, da je treba resno misliti na pomoč. Tajnik in blagajnik Denny je poročal o raznih fondih in sicer znašajo: mesečni 1.482.522, za štrajk 1.600.400. dobrodelni 208.154 in obrambni $248.524. Železniška nesreča pri Salemu. Jonia, Mich., 24. julija. Danes so pokopali jednajst žrtev zadnje železniške nesreče. Udeležba je bila ogromna. — Detroit, Mich., 24. julija. Generalni superintendent Trump od železnice Pere Marquette je danes objavil poročilo o sobotni nesreči pri Salenra. Poročilo pravi, da je sprevodnik tovornega vlaka Hamilton s strojevodjo in kurjačem napravil to napako, da je čital na brzojavni odredbi, da bode pri Sel vlak v Salem ob 9,10 mesto pravilno 9,25. i«;y& -2 »'dš^^^isM^i IteiŠL/rVi "GLAS NARODA" (Stovenlc Dally.) Owuevzroča poleg vrhunskih vaj, dn so mednarodne telovadne tekme tako težke, v tem obstoja veliki razloček med mednarodno telovadno tekmo in med mednarodnimi športnimi tekmami, ki se jih udeleže lahko posamezniki navadno v eni sami stroki, k večjemu v dveh, treh. Da se je ob tako težkih pogojih Slovenska so-kolska zveza mogla upati med tako odlično družbo, tekmovati s tako znamenitimi organizacijami, že j« to izredno častno za njo ter kaže, kako vztrajno in uspešno ter dobro organizirano je njeno delo. zlasti pa ono ljubljanskega Sokola, ki je sam postavil 5 tekmovalcev. Žal, da radi nedostatka denarnih sredstev slovenskemu Sokolstvu in tudi ljubljanskemu Sokolu — ki bi pač zaslužil, da mu pristopi več podpornih članov; sramota za Ljubljano je, da ima ljubljanski Sokol komaj 500 članov, manj nego "Turaverein" — ni mogoče vaditi ob takih prilikah na način in s tako intenzivnostjo in na takih pripravah, kakor to zahteva mednarodna tekma. Naj omenimo tu le, da je bila češka vrsta, obstoječa iz 12 najboljših telovadcev raznih društev, celi mesec pred tekmo skupaj — baje je celo v tekmovalnici spala — ter se vadila na izvrstno opremljenem telo-vadišču od 8. do 11, dopoldne in od 4. do 8. zvečer, torej 7 ur na dan. Brez dvoma so tudi vse druge vrste enako vadile. Slovenski vrsti to ni bilo mogoče, ker bi to preveč veljalo in je celodnevna vadba pri večini tekmovalcev tudi z ozironn na njih poklic bila izključena. Vaditi so se mogli v svojem prostem času po dve uri vsak dan, šele zadnja dva tedna vsak dan. Tudi ni bila vrsta ves čas skupaj, ker sta bila dva tekmovalca do zadnjega tedna odsotna. Pri takih razmerah je naravno, da vrste ni mogoče izuriti do skrajne dovršenosti, do tiste enotnosti v nastopu, po kterem so se odlikovale prve vrste. Slovenska vrsta je vsled tega izgubila ■mnogo točk. Klasificira se namreč ne samo izvedba* vaje, temveč tudi nastop vrste k orodju in od orodja, pri prostih vajah poleg izvedbe posameznikov Za obilno naročilo se priporooi 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Biagmjnik r IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 0478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B«t 641, Eveletfa, Minn. I VAX KERŽISNTK. in, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4«24 Black be rrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVBC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, ni. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopiise, prermembe udov tn drujre listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Ifitm., po svojem tajniku in nobenem drufreun. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOrŽE. B«s 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov •laj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vfeake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 9. julija se je odpeljalo z južnega, kolodvora v Ljubljani v Ameriko 80 Hrvatov in 21 Slovencev, nazaj pa je prišlo 30 Bulga- rov. —• Smrten padec. 601etna prevžitkari-ca Marija Colarič iz Slinovca pri Kostanjevici je tako neereSno padla s češnje, da je vsled poškodb umrla drugi dan. Opekel se je. Neki kmet iz Suhorja pri Metliki je prodal mesarju J. V. v Kandiji pri Novem mestu par volov po 72 v kilogram. Dogovorjeno je bilo, da jih čez par dni pripelje prodajalec v Kandijo, kjer jih bodo stehtali na javni tehtnici, nakar bo kupec plačal kupnino. Določeni dan zjutraj je prodajalec nabasal vola z ovsom in krompirjem (dal je vsakemu pol mernika ov«a in mernik rompirja) ter ju napojil, kolikor se je dalo, da bi več tehtala. Možu se je pa račeun ponesrečil-nrana je vola na 4urni poti tako napela, da je eden izmed njih komaj prišel do Kan* ti je. kjer so ga morali vsled živinozdravniškega za ukaza takoj zaklat i. Seveda kupec ni hotel kupiti volov in tudi mesa pobitega vola ne. Prevarani prodajalec je moral mrtvega vola domov peljati in ima vsled svoje dobitka žel jnosti škode 200 kron. Pismo noša Preaetnik in njegova žena aretirana. Mestna policija ljubljanska je aretovala ženo pismonoše Presetnika Adelo Presetnik. ktere mož je pred kratkim poneveril pri pošti v Voloski 2800 K in potem pobegnil ▼ Budimpešto, kjer je tudi že prišel v roke pravice. Pri Presetniku so dobili 52 K, njegova žena pa je imela 1300 K poneverjenega denarja. Pri kopanju utonil je 8. julija dopoldne v Ljubljanici v obližju, kjer se združi z Malim grabnom, Landau-vov fotografski pomočnik Karel Dit-rieh, rojen 12. oktobra 1887 v Brnu, pristojen v Karisdorf pri Hohen-stadtu. Utopljenca so iskali s čolnom vojaki in policija, a ga niso magli najti. Umrl je v Kranju Gabriel Killer v 28. letu svoje starosti. Toča na Dolenjskem. Nedeljo 7. julija skopičili so se popoldan nad Trško goro pri Novem mestu, potom nad gorami Goljušnik, Suha plata. Kad-lovec. Razburi, Hrib. Želinja vas noter tja do Hmelnika preteki oblaki. Med 4. in 5. uro usuia se je strašanska toča ki je nektere vinograde, ki «> obljubovali najboljšo trgatev, kar popolnoma stolkla, tako da mole goli koli v zrak. Druge vinograde stolkla je pa deloma, prizanesla je le prav nizko ležečim. To se jo zcrodilo vkljub vsemu zvonenju v "trajbo", kakor se pravi, in vsemu streljanju na Trski gori. Škoda je pač velikanska v primeri h kaj -visokemu stanju naprave in vzdrževanja novih vinogradov in kaj lepi ceni dandanašnjega dolenjskega vina, četudi le cvička. Suša je p«L že kar strašanska. Prememba krajevnega imena. Notranje fninisterstvo je dovolilo, da ee ime "Dvor" spremeni v "Sent Janž na Dolenjskem". , Pogorelcem v vasi Zgornje Danje na pomoči Dn« 5. junija je v vasi Zg-Danje pri Sorici, okraj Kranj, nastal ▼ ranih jutranjih urah požar, ki je pospeševan od vetra v vaških poslopjih, ijfcljučno kritih s slamo, naSel obilo netiva. V kratkem je bilo Seat hiS in ravno toliko gospodarskih poslopij vpe pel jenih, bila je vsa imovina ne- i-rečnesra kra.ia uničena in nesrečni % stanovniki niso mogli rešiti nič drugega nego svoje življenje. Vso živino, pohištvo in krmo je uničil ogenj. Skupna škoda znaša 27.000 kron — in je pokrita samo z zavarovalnino v znesku 5430 kron. — Od te velike nesreče zadeti stanovniki Zgornjih Dan j so v skrajni bedi, iz ktere si s svojimi močmi ne morejo pomagati, nujno so zatorej potrebni tuje pomoči. Izpred sodišča v Ljubljani Tatinska dekla. Helena Skočir iz Doslovč je služila pri posetnici Mariji Plsnin-šek na Javorniku. Bila je že dvakrat zaradi tatvine kaznovana, ° vse to jo ni poboljšalo, kajti izmaknila je vse, kar ji je pod roko prišlo, kakor vino, krompir, olje štreno volne in nekaj obleke kar deloma priznava. Za kazen je dobila tri mesece težke ječe. Premalo skrbna mati. Tesar Franc Set ina in njejrova žena Neža sta revna in stanujeta brezplačno v neki bajti, ki stoji tik potoka Gameljca v Spod. Gameljnih. Med tem ko hodi mož na delo in ga ni celi dan doma, oskrbuje žena vse domače delo in štiri otroke. Lega bajte tik deročega potoka s strmim obrežjem je za male otroke zelo nevarna, osobito dne 6. majnika, ker je vsled deževja potok močno narasel* Vzl ic temu mati Neža ni zabranila svoji triletni hčerki Franciki iti z osemletno Reziko k potoku, neko steklenico izprati. Ta se pa za svojo sestrico ni pri vodi brigala in je prišla od vode sama nazaj. To se je materi sumljivo zdelo in šla je dSBtico sama iskati, a zaman. Šele zvečer ob 11. uri našla sta jo z možem pri jezu Lavri-čevega mlina vtopljeno. Neskrbna mati je bila na tri dni ostrega zapora poostrenega z enim postom obsojena. Postavil bi se bil rad. Matija Kos, 17 let stari hlapec, je svoji gospodinji Jeri Šinkovec kos suknja, vreden 18 kron 36 h, ukradel, kar obdolženec ne taji. Sedel bo zato tri tedne v ječi. Kurji tat. Dne 11. marca so v Kranju lepaki oznanovali, da straši po Kranju in okolici neki kurji tat in da je mnogim zmanjkalo perutnine. Posrečilo se je, prijeti tatu v osebi 19-letnejra Antona Markiča, krojaškega pomočnika v Kranju, ki je sicer priznal, da je več kokoši ukradel, a vendar ne v taki množini, kakor se mu podtika. Ukradeno perutnino je oddajal Antoniji Prašnikar, ktera se je pa kazni s tem odtegnila, da je pobegnila v Ameriko. Mark i Č je bil na en mesec ječe obsojen. PRIMORSKE NOVICE. Imenovana je gdč. Milica Slejko, hčerka sodnega sluge J. Slejko v Tolminu, za učiteljico na c. kr. dvornem «t«*lj<\ju za umetno vezenje na Dunaju. Izučila se je na dunajski šoli za umetno vezenje ter napravila vse izpite z odliko. Ona je menda prvo slovensko dekle, ki se je povspelo z izredno nadarjenostjo do Časne službe učiteljice na imenovanem dvornem zavodu. Garibaldi j a so v Trsu slavili vsak po svoje, socijalisti z rdečo zastavo, "italijanska demokraška mladina' pa z belo-rdeče-zeleno. Policije se je jako taktno vedla in je pustila, da so se obe d ve stranki med seboj spoprijeli. Gospod Balbi je namreč iz nekega okna doli obsojal postopanje vlade, obenem pa napadel socijaliste, ki slavi-ja Garibaldija, da s? so oni brezdomo-vinei, Garibaldi pa je bil patriot. Socijalisti so jeli žvižgati in pet delavsko pesem ter so teko motli kliee 'Vi- va Garibaldi!" in droge manj nedoll- ne. Zgodilo se je pa tudi nekaj smešnega. — Ko je policija zagledala belo-rdeeo-zeleno zastavo, se je pognala v hrabre tržaške Garibaldinee in jo jim je vzela; Garibaklinei so izgubili drog in v rokah jim je ostala le zastava, vsled česar so bili zelo navdušeni in so zmagonosno dalje noreli. Več hudo-mušnežev, ki so hoteli Lahe dražiti, je jelo vpiti: Viva Radecky, vsled česar so se razvili mali boji; policija pa je bojevnike kmalu razgnala. Tudi ni pustila navdušenih Garibaldineev pred italijanski konzulat. 19 ljudi je policija zaprla. KOROŠKE NOVICE. Iz tira je skočil 6. julija po noči na postaji Scheifling stroj tovornega vlaka, ko je vozove premikal. Promet je bil le s tem omogočen, da so potniki prestopali v vlake, ki so vozili proti Št. Mihaelu ali pa Št. Vidu, kar je p povzročilo večjo zamudo. Druge nesreče ni bilo. Celovška policija je prijela meseca junija 83 oseb deželnemu sodišču so izročili 7, okrojnemu pa 13 oseb. Zaradi policijskih prestopkov so bile kaznovane z denarno globo 4, z zaporom 21 oseb, izgnali so 12, v bolnišnico oddali 3 osebe, ukorili so 14, izpustili, ko so se streznili 4 osebe, s 5 so postopali drugače. Kazenskih ovadb so vložili 44, zaradi policijskih prestopkov pa 44, med njimi 20 prekoračenj policijske ure. Policijskih naznanil so predložili 33. Uradnih poizvedb je bilo 245. Pripetil se je en samomor in ena smrtna nezgoda. Mrtvo so "fffli v celovški okolici 171etno Marijo Puntschart, ki se je zastrupila. Šolski pouk se je končal na vseh celovških šolah letos že 1. julija, zato ker je vedno hujša vročina. Pozno spoznana utopljenka. Koncem maja so dobili pri Bistrici v Dravi naplavljeno žensko truplo, ktero takrat niso mogli spoznati. Po poizvedbah se je zdaj dognalo, da je bila utopljenka 6991etna Marija Prepros, železničarskega čuvaja žena, pristojna v Trbiž. RAZNOTEROSTI. Nekaj iz turške vere. Mohamed je pridigal: Če je bolniku usojeno, da ozdravi, bo ozdiavel brez leka. Vendar zapoveduje koran materam, da morajo dve leti dojiti otroke, kar je vsekakor dobro za potomce. Mohamed je bil sicer v medicini slabo poučen. Mislil je, da je srce v zvezi s sapnikom, da je mleko mešanica krvi in jedil, da hudobni duhovi povzročajo bolezni. Zapoved al je, da se verniki večkrat umivajo, in da se mnogo dni v letu strogo postijo. Vendar so Mohamedanci zelo umazani, postijo se pa le, dakler solnce ne zaide, po noči se pa najedo. Zelo koristna pa je Mohamedova prepoved, da ne sme nihče piti alkohola. Ta prepoved je vzeta iz judovske vere. Največja hlfirio T MV Ji va blaznica pri DunajOg ki je sedaj dogotovljena. Poslopja so zgrajena na prostoru, ki meri 1.430,000 štirjaških metrov; 970,000 metrov je obdanih z zidovi in ograjami. Na tem ogromnem prostoru je 60 poslopij, v kterih bo mesta za 2200 bolnikov. V slučaju potrebe se lahko prizi-dajo še druga poslopja, tako da bi potem bilo prostora za 4000 bolnikov. Lov na bike. Strašen lov so imeli nedavno v Madridu. Za bikoborbo, ki naj bi se zvečer vršila v areni, pripeljali so z dežele tri krasne bike. Peljali so jih v kletkah skozi mesto, vse je drlo vkup, da si jih ogleda. Naenkrat eden izmed bikov začčne strašno rjuti, zaleti se v steno in jo z enim sunkom razdrobi. Vsi trije biki planejo iz kletke, strašna zmešnjava nastane. Nekteri ljudje so zbežali v prodajalne, drugi splezali na drevesa, zopet drugi so se poskrili za vozove. Nekega moža je bik zabodel z rogmi, umirajočega so ga prepeljali v bolnico. Neko ženo je bik vrgel visoko v zrak, pri padcu se je zelo poškodovala. Potem se biki lotijo treh konj, ki so jih izvoečeki zapustili, ter jih usmrte. Bikoborci iz arene in policija prihiteli so na pomoč. Eden izmed bikov se vrže proti orožniku, a toa sproži puško in žival je bila m .-t v a. Z velikim trudom se je posrečilo spretnim bikoborcem vjeti druga dva. Novo smrtonosno orodje za človeški rod. Iz Haaga poročajo: Znano je, da se v francoski in nemški armadi namerava uvesti novo krogi jo za puške, ki bi zadeto osebo gotovo usmrtila. V angleški zbornici so se tudi bavili s to novo iznajdbo in angleški vojni minister je moral izjaviti, da se bodo angleški tehniki morali baviti tudi s tem vprašanjem. — Nizozemski general Portugael je rekel na neko tozadevno vprašanje, da nova iznajdba bo grozna in kruta. Krogi j«, bo prav majhna, a provzročala bo v Človeškem telu grozne učinke. Ako v resnici uvedejo to novo krogi jo, potem ne bo v vojni več ranjencev, oziroma bo ranjencev, kterih pa ne bo motno zdraviti in ki bodo izdihali po strašnih mukah. Sodi se, da se bo mirovna konferenca banrila tudi a tem aelo važnim vprašanjem. Unbeaen pit živalih. Na nekem posestvu v Kavels-dorfu v Nemčiji imajo ovoo, ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tujdi mlade pujske, kterim je mati poginila. Skupno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo razvijejo, ker ovca skrbi za svoje reje nčice kakor da bi bili res njeni. Kajenje — koristno. Dr. Arnold je delal razne poskuse, kako upliva to-bakov dim na razne bacile ter dognal' da dim zadržuje v rasti in širjenju bakcile daviee tako, da se navadno sploh zatro. Nekoliko slabše upliva na lega rje ve bakcile, popolnoma pa skoraj uniči bakcile raznih oteklin v ustih in grlu, tako da je pp njegovem mnenju ljudem, ki se nagibajo balez-nim v grlu, naravnost priporočati kajenje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Iz Reitz, Pa., smo prejeli 24. t. m. polletno naročnino. Naročnik pa je pozabil navesti svoje ime in priimek. Prosimo, da nam dotičnik prijavi svoj naslov, da vemo, komu znesek v knjižiti. (25-27—7) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrsts* troperlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča., ker manje količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno svež« pivo, dobra vin«* in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke. Rojakom pošiljam denar« )e v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda**. V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z vel es pošto van jem Ivan Govže, Ely, Minn. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj .1...... SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo ISEW YORK oooo ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke ........... Imam vedno pripravljen do* ber prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........----- stanovanje in hrano roti nizki ceni. ba solidna .... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ^ * -* ^ NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno iu belo vina od 35 do 45 ,s«ato? galona. Staro belo ali Črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor galon vina, mora sam posodo pla&ati. Drohjfk po I2.5A sralona. po «3.00 P. O. Cmekotk Contra Oa.. Oni MQJJ0HE dolarjev so ie Slovenci in Hivatje poslali t staro domovino po Fr. Sakskrju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zeubi. zato naj se vsak Slovenec n* ni*-t»* « hrne. 0 > i: | 1 aaaaaaaaaaaa a a a a n Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija RezK 209 5th St. Union Hill, N. J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni* želodca. Matia Fortun 110 E.Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Z&toraJ rojaki Slovenci I mi Vam,svetujemo, da poprej nego se obrnete na kr »ega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo .ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. U John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th St. NEW YORK. N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke ooJezni v prsih in zlatenice. Joh^na Košir Box 122 North Bergen,N.J 4 4 NAZNANILO. Rojakoma naznanjamo, da je Ur. GEO. C. SHUI/TZ. 13 Iron Street, Canonsbmrg, Pa., nad zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda*' in po&lja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem • : Frank Sakser Company. JOHN WI7 B. 62ad Street, N. E-, Clevelaad, OU« izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^4 zmodernim kogljiSčem, j Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in ' druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki doibe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i z borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom ] se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III, Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu >» Cl»icagi, Ili.. kakav tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago. tlL, blizu 19. ulice> kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. NajuCija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-lji&če in igrzJna miza (pool ta*)le). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obileu obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L r AUSTBO-AMEHICAN LINE «1 JOHN KRAGKER EUCLID, O. Regularni potni parnlkl <4France "Gerty" IICe" (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko. Sea ouj e 7. avgust*-odpluje 24. avgusta, (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. Priporoma rojakom svoja izvrstna V1X1 A, ktera v kakovosti nadkriljn-jejo vsa droga ameriSka vina. Sodeče vino (Concord) prodajam po 50c galooo; belo Tino (Catawba) po 70e galooo. KAJMAKJdB NA&OČTLO ZA VINO JE 50 OALOK. * BB3XJEVIG, sa kterega sem import iral brinje is Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.1>0 galona. DROŽNTK $2.75 galona. — Najmanj e posode za žganje mo 4^gekne. Viroiflom J« priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHH KBASEK, BaeUd, Ohio. NAZNANILO- da je sedaj JAXKO FLEdKO f državi Tllftints Obiskal njena rojaka najprvo v O pa in >>Hjpi 'pravnejša in najrc-Eej&a parobrodna črta v Ljubljano in »ploh n<* Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le CO centov, letniki doeuo isti dan na parn.k, ko od doma gredo. Phelps Bros. C&» Co., General Agents, 3 Washington 8t., New York. Gompagnle Generale Transatiantigue. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE. Poštni pamiki so:" "La Provence" na dva vijaka..................\4,£00 ton, 30,000 konjskih moči. "La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,, «{La Lorraine" „ ,, „ ................. 12,u00 „ 25,000 ,, "La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 ,, "La Bretagne"..............................8,0<>0 ,t 9,000 "La Gasgogne"...........■........... ......... 8,000 „ 9,0u0 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Pamiki odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Korton St., N. I. 1. avg. 1**7 -LA DORRAXNE a avg. *IA SAVOTE 15. avg^ 1M7.L& Gascogne 22. avg, 1M7. *LA PROVENCE 20. avg. 1®07. *LA LORRAINE POSEBNA PLOVITBA: Le Oaseogne 14. sept ob 3. ari pop. La- Bretagne 28. sept. ob 3. uri pop. Parnfka g irezdo zaznamovani imajo po dva T^jakz. JVI. W. Kozminski, generalni agent sa zapad. 71 Deaoorn SL, Chicago, IU. *LA TOpBAXNX *LA LORRAINE ".s Bretagne *LA PROVENCE •LA TOURAINE 5. sept. 1007. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. 19. aept. 1907. 26. sept. 1907. Dama s kanelijami apttfai Ateks. Duut («in)f pnaJožil dr. Ivo SorlL ( Nadalje vanje.) — Midva si praviva j&ko pametne stvari, j« odgovorila Marge rit a; pustite uaju Še nekoliko, prideva že to- kaj. — — Dobro, dobro, le pomenita se, otroka moja, j« prikimala P ruden ca in se obrnila ter zaprla vrata za seboj, loaicor bi bo tela dati s tem Se posebnega izraaa svojim zadnjim besedam. — Torej tako je, je spregovorila Margerita, ko sva bila zopet sama. Vi me ne smete ljubiti več. —■ Potem odpotujem. — A! Tako daleč smo že t l>a, bil sem že predaleč, da bi bil mogel še nazaj, in to dekle me je bilo prevzelo že vsega. Ta mešanica ve«e-iosti, otožnosti, nedolžnosti, propalo-«ti, celo ta bolesen, ki je morala pri njej vzbuditi še posebno občutljivost za vse vth4ce in živčno razdraženost, vse to je krepilo v meni trdno prepričanje, da je bil«, ta površna in tja v dan živeča narava izgubljena zame, ako je že zdaj ne pridobim popolnoma zase. — Glejte, glejte ! —- Torej ao Vaše besede popolnoma resne? je rekla. — Jako resne! —» Ampak zakaj mi niste tega že prej povedali? 4 — Kdaj naj bi bil to storil. — Drugi dan potem, ko ste mi bili predstavljeni v "Operi Comique". _— Mislim, da bi me bili sprejeli ja-ko slabo, ako bi bil prišel. —- Zakaj t — Zato, ker som bil prejšnji dan smešen. — Da, to je res. Toda Vi ste me vseeno ljubili že tedaj. — Da. — Kar Vas pa ni vznemirjalo toliko, da bi ne bili Šli po predstavi spat, in sicer mimo in globoko spat T Pojdite! — saj poznamo take ljubezni. — Pri tem se ravno motite. Veste, kaj sem storil oni večer? — Ne. — Vidite! Čakal sem pri vratih "Angleške kavarne", hitel potem za kočijo, ki je Vas odpeljala, Vas in Vaše tri prijatelje, in ko sem Vas videl izstopiti samo in iti samo domov, mi je bilo dobro pri srcu. Margerita se je za smejal a. — Kaj se smejete? —• Ah, nič.Plr^^^^^Hi^^H —- Povejte mi, prosim. Sicer moram misliti, da se še norčujete iz mene. — —- In se ne boste jezili, če Vam povem ? , —• S kako pravico bi se jezil ? — Torej prav! Veste, oni večer sein imela pač dovolj vzroka, da sem šla sama domov. — Tn sicer? — Rila sem že oddana. Ce bi me bila ranila z r.ožem, bi me ne bilo tako zabolelo. Vstal sem in ji ponudil roko. — Z Rogom! sem rekel. — Saj setn rekla, da se boste jeziii name. ljudje hočejo pač izvedeti vedno po vsej sili to, kar jih potem boli. — Toda, jaz se ne jezim, sem ji odgovoril s hladnim srlasom, hotee ji poka/ml i. kako sem {»ostal naenkrat o-zdravljen.*Res se ne jezim! Saj je vendar popolnoma naravno. da ste' bili oni večer že oddani, kakor je po- j pol noma naravno, če jaz zdaj. ob treh i zjutraj odidem. — Ali imate tudi Vi koga, ki Vas Bedaj pričakuje doma ? — Ne! Ampak treba ,ie. da grem. — Potem pa lahko noč! — Vi me pošil jate torej proč i — Niti na um mi ni prišlo. — Zakaj me pa žalite? — S čim sem Vas žalilaf — Saj «ste mi rekli, tla je Vas oni večer nekdo pričakoval? — Ali sem se mogla ubraniti smeha če mi pri po ved ujete, da ste bili tako srečni, ker sem se vrnila sama domov, ko sem imela vendar v to tako lepih vzrokov ? — Včasih je človek otročji, in ni b po. če se mu pokaže tako %ruto, da i so bile njegove sanje samo sanje, ko ' je bil prej toliko srečnejši. — Ampak povejte mi zdaj enkrat, j s kom mislite, da imate pravzaprav ! opraviti? Jaz nisem niti kaka devica j niti kaka princesinja. Vas poznam še le o*l danes in Vara nisem dolžna re- ' čuna o svojem življenju. Recimo tudi, J iia postanem nekega dne Vaša ljubim- t ka, saj Vam je treba vendar pomisliti, ds niste prvi. Ako mi začnete že sedaj, s takimi nastopi, kaj bo še potem? — če bo sploh kdaj ta "potem"! Take^ ga moškega res nisem še videla! — Seveda ne, ker Vas ni še nikdo ljubil, kakor Ves ljubim jaz. — Prav! Popolnoma odkritosrčno torej: Vi me ljubite zelo? — Kolikor se sploh more ljubiti, mislim. , — Id te traja od.... f — Od onega dneva, ko «am Vas videl pred tremi le trni stopiti i iii vstopiti pri flum — Ali veste, da je to seio lepo? Povejte, kako naj Vam povrnem to veliko Vjubezen? — S ton, da me vsaj malo ljubite tudi Vi, sem vakliknil tiho, in arcs mi je bilo e tako silo, ds> sem komaj govoril, zakaj adelo se mi je, da se je sa-čela polaščati polagoma tudi Marge-rite moja razburjenost, čeprav ji js trepet®! ves ta čas okrog usten na pol poreden smehljaj, i*1 čutil sem, da se bliža slednjič ura, ki sem jo čakal toliko časa. — Hm, — in vojvoda? — Kak vojvoda? 9 — Moj stari ljubosumnež. — No izve ničesar. — In če izve? — Vam odpusti. — Ah, ne! zapusti me. In kaj bo z memoj? — Na to niste mislili, ko se je šlo za nekoga drugega. —■ Kako veste to? — Ker ste naročili prej, da naj ne pustijo nocoj nikogar več v hišo. — Toda to je neki prijatelj, ki je res vsega spoštovanja vreden mož. — Mend® res ne veliko več. Vsekakor ga ne pogrešate bogve kako, ko ste tako vrlo poskrbeli, da ne more zvečer k Vam. — Vi ste zadnji poklicani, da mi to očitate, ker sem ukrenila vse to le radi tega, da sem mogla sprejeti Vas in Vašega prijatelja. Polagoma sem se ji bil približal ter ji ovil svojo roko okrog pasu, da sem začutil njeno vitko telo lahko naslonjeno na svoje sklenjene roke. — O! če bi Vi vedeli, kako Vas ljubim! sem vskliknil pridušeno. — Res? —■ Prisegam Vam ! — Hm, če mi obljubite, da se boste v vsem pokorili mojim željam, ne da bi rekli le besedico in ne da bi me iz-praševali, morda Vas bom tudi jaz kdaj ljubila. — Vse, vse, kar hočete! — Toda, opozarjam Vas, da hočem ostati prosta, da mislim živeti tudi v nadalje tako, krtkor se bo zdelo meni prav. ne da bi Vam dajala le najtg©-nj-sih podatkov o svojem ravnanju. Pravzaprav iščem že dolgo časa mladega človeka, ki bi ne imel nobene volje, ki bi me ljubil brez nezaupnosti :n brez pravic. Doslej ga še nisem mogla najti. Mesto da bi bili moški zadovoljni s tem. da se jim dovoljuje skozi tedne in tedne, kar so mogli prej komaj upati, da dosežejo za en-samkrat, zahtevajo od svojih prijateljic račun o sedanjosti, preteklosti in celo bodčnosti. Bolj kakor se jih privadijo, bolj oblastno postopajo, in čim več se jim dovoli, tem več zahtevajo. * 'e se torej jaz sedaj odločim, da začnem s kom novo razmerje, hočem, da ima dotičnik tri jako redke lastnosti: da je zaupljiv, pokoren in zanesljiv. Prav; jaz bom vse, kar zahtevate. — To bomo videli. — In kdaj bomo videli? — Pozneje. — Zakaj f " * — Zato, ker — je odgovorila Mar-irerita ter se pri tem izvila iz mojih rok in vzela iz velikega šopka rdečih kamel i j. ki so jih jej bili prinesli davi. eno teh cvetic ter mi jo pripela na prsi. — zato ker ni mogoče izvršiti vedno vsake pogodbe že isti dan, ko se jo je podpisalo. Govorila je dovolj jasno. — Tn kdaj Vas vidim zopet? sem vpra'al ter jo zopet pritisnil na svoje prsi. — — Kadar spremeni ta karnelija -vojo barvo. — In kdaj jo spremenijo -— Jutri od enajste do polnoči. Ali -te zadovoljni f — Vi še vprašate! — A niti besedice o vsem tem, niti Vašemu prijatelju, niti Prudenci, niti kaki drugi živi duši! — I k hlite brez skrbi. — In zdaj me poljubite,-in vrniva se v jedilnico. Ponudila mi je svoje ustnice, popravila svoje lase, in zapustila sva to sobo, ona polglasno pevajoča, jaz pol nor. Ko sva bila na pragu jedilnice, se je naenkrat zopet ustavila in mi zase petala : — Ali se Vam ne zdi čudno, da sem Vas uslišala tako hitro?.___In aLi veste vzrok? To prihaja odtod, — je nadaljevala ter položila mojo roko na svoje srce. uri popol. KRONPRINZES1N OECILTE (novi) odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG ( Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop. DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za *ss pobUžne ali jaaaila glede potovanja pišite VAJJflSKLANK) odpluje 3. a*4,usta efc 11:30 dopol. KIROOfctLAND odpluje 10. avgosta ob 6:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopoL FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj. FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr. VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol. KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri popoludne. ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj. FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol. VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj. V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta Ob 10. uri dopol. LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN: PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol. BARBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. GROSSER KURFDEEST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. FRIED RICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. GROSSER KUBFUKRST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. FRLBDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. 1 / V HAMBURG: PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj. PRESIDENT LINCOLN odlpluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KATSERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj. GRAF W ALDERS EE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj. BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj. PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KATSERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop. G&AF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9^0 dop. KiAESERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktjabra ob 2. uri popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. BLUBOT1R odpluje 10. oktobna Ob 7. uri sjufaraj. PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol. CA ob 2. vri popol. 31* ob &sS0 popol. "ffii-S. PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTS VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri opoL V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) ŠT. PAUL odpluje dne 3. avgusta. NBW YORK odpliq* dne 10. avgusta. ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta. PBEELADBLPHHA odpluje dne 24. aivgusta. ST. HAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra. ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra. ST. PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra. PHILADELPHIA odpluje dno 19. oktobra. ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra. NEW YORK odpluje dme 2. -novembra. Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nas uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-fpete v New York, ne da bi nam V a* prihod naznanili, nam lahko iz postaje Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu poiljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku. Vožnje listke za navedene psroike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. iftenarnih prejemkov In izdatkov v letu 1906 2o milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone* kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej OUAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA rsglstr. zadruga z neom. zavez o v Ljubljani, Kongresni trg St. nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po IS, io/ Vo, to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez o članov, ki reprezentnjejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamči io, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s cel i in svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsa ce ga Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, (j> JS> «1» Jfrj fa M W I I m m i i i i ROJAKI, NAROČAJTE SL N A "GLAS NARODA", NAJVEČJI SAJCENriJŠl DNEVNIK! IH Zdravju najprimernejša pijača je »»LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega i m pc rti ranega čežkija fcn ela. i <-di tt^r naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. I— p i-vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljS.l. gostilnah. Vse podrobnosti rvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 SL tlair A\e. N.E. kteri Vam dragevolie vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. '--v^D Q^T---' FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E.f CLEVELAND, O. cylNTON BOBEK, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje Iri najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—rj dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini žaapfiik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah, t__ Potnike iz develaada. O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za. prtljago in odvede na parhik, kar potnika nič ne ▼elja in je to vehke vrednosti. c._2I2_9 Dob| se ▼ podružnici "Olos Naroda" po 1 cent Številka« * , s • /T**