NOVI TEDNIK 30. MAJA 1974 — ŠTEVILKA 21 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN •lASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Dobil sem dva odgovora na povabilo, da napišete kaj je novega v vašem kraju. Kristina Imenšek se je oglasila iz Podčetrtka, Zlatka Cencen pa z Vranskega. 2e prejšnji teden pa je nekaj zanimivosti poslal Stane Miklavc iz Dobrne. Do ponedelj- ka pričakujemo pisma iz Liboj, iz Laziš, Buč in Smartnega v Rožni dolini. Pri nagradni igri se nismo razumeti. Kupone in slike lahko pošljete vsi. Kaj nismo vsi delavci? Nekateri starejši naročniki vprašujete, ali ne spadate zraven. Seveda, draga Anica, kar sivko ali kupon pripravite in pošljite. Enako velja za bralca Toneta iz Šentjurja. Nagradna igra Kdo z Novim tednikom v Varšavo je namenjena vsem. Mi smo le želeli opogumiti tudi mlajše bralce. Pričakujem še večji odmev. Niso se še polegli zagovori zaradi zadnje strani. Prejmem tudi več mnenj za. V enem izmed prihodnjih NT bom o tem nekaj več napisal. VAS UREDNIK fO let zlom Orjune PRVI ZRELOSTNI IZPIT v soboto se bomo zbrali v revirskih Trbovljah, zibelki napredne in revolucionarne miselnosti in akcije slovenskih delavcev. Zbrali se bomo v času, ko se zbirajo na oblet- nice nekdanji maturanti. Kar simbolično, kajti dogodki, ki so pretresli pred petdesetimi leti Trbovlje, so bili dejan- sko zrelostni izpit slovenskih delavcev, dokaz, da delovni Slovenec noče biti hlapec, da zna udariti z žuljavo pestjo, 6e je ledo, ki ga v' tak boj povede. In bila je tu partifa, takrat niti pet let obstajajoča komunistična partija, ki se je znala postaviti po robu in zadati odločilen udarec organizaciji, ki je grozila komaj nastalo Jugoslavijo spe ijati r monarhofašistične vode, ki je v histeriji antisovje- t!2m in antikomunizma grozila v krvi in z močjo nasilja pregaziti vsako napredno svobodoljubnost. Franca Fakina in njegove junaške tovariše štejmo med prve protifaši- stične borce, daleč pred borbo za demokratično Španijo, idgo pred usodnimi štiridesetimi leti, ko je tudi sloven- ski delavec v NOV potrdil svojo visoko narodnostno in razredno zavest. Proslava zmage delavstva nad fašistično ORJUNO bo hkrati manifestacija nenehnega revolucionarnega gibanja med delavci v naši domovini v zadnjih 50. letih. Na slav- nosti bo govoril sekretar izvršnega biroja CK ZKJ, revir- tki rojak Stane Dolanc. Obeta se največja povojna revir- *ka politično-kultuma prireditev, pred muzejem pa bo odkrit veličasten spomenik, ki je delo revirskega umetni- ka Stojarui Batiča. Trbovlje nas vabijo z atarim rudarskim pozdravom. Srečno! »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« — to je bilo osnovno geslo zelo uspešne akcije kolesarjev okoli Celja, ki jo je pripravila zveza za športno rekreacijo v Celju. Lepo vreme je privabilo na sedem start- nih mest več kot 2500 udeležencev iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, šol in tudi ostalih krajev izven Celja. Sončno nedeljo so tako napolnila kolesa in veseli udeleženci, ki so premagovali — vsak po svojih sposobnostih — 28 km dolgo progo, speljano po lepi okolici Celja. Želja vseh je ob koncu te zanimive in predvsem koristne akcije bila: takšne akcije je treba še razvijati in prirejati, pa ne samo v kolesarjenju, temveč tudi v drugih panogah, ki so primerne za večje število vseh obča- nov. O podrobnostih z zelo uspele akcije in kdo je dobil poni kolo pa poročamo na notranjih straneh Novega tednika. Foto: B. STAMEJČIČ Območje OBISK TUJIH DELEGACIJ Včeraj so posamezne občine m delovne kolektive ^ celjskem območju obiskale nekatere delegacije ko- "lunističnih in drugih partij, ki prisostvujejo X. kon- ^esu ZKJ. Celjsko občmo je obiskala dvočlanska de- 'egacija centralnega komiteja socialistične partije Uru- P^^ja. Njen vodja je bii Saui Correa. V Celju sta ime- Sosta najprej pogovor s političnam aktivom občine, pa sta odšla na ogled nekaterih delovnih orgam- V laški Pivovarni so sprejeli delegacijo leve °^unistične partije Švedske. Švedske komimiste je ^JPreJ sprejel Jane?; Zahrastnik, v Pivovarni pa so ^ pogovoru s političnim aktivom Pivovarne in po ^ledu delovne organizacije gostje sodelovali na zbo- ^anju delovnega kolektiva Delavcem je govoril t^di švedske delegacije Lars Peterson. Delegacija ^^^o demokratske stranke Italije pa je prispela 'otn^ Srečala se je z razširjenim političnim aktl- tovarne Gorenje m drugih kolektivov. Vse tri ■^^acije so spremljali sekretarji občinskih komite- :■ občinah, v Celju Stane Seničar, v Laškem Cvetx> v Velenju Pranj o Korun. Pozdravi KUNliKtSU Začetek kongresa jugoslo- vanskih komunistov ni vzbu- dil med občani in komimisti le velikega zanimanja, ampak tudi zelo konkretne odmeve. V kongresnih dnevih je več osnovnih organizaov! ZK iz de lovnih kolektivov celjskega območja na zborovanjih, se- jah delavskih svetov, sejah komitejev in svečanih spreje- mih podprlo temeljno usme- ritev X. kongresa m v brzo- javnih pismih izreklo željo za uspešno delo dei^.^gatov na kongTe.su. Iz Celja so kongre- su poslali brzojavke iz Merxa. Kovinotehne, Topra Cinkar- ne. Aera. Tovarne EMO, Žele- zarne, zdravstvenih ustanov in drugi. Zelj slov^esno zbro- rovanje so organizirali v štor- ski Železarni, kjer so se de- lavci dvakrat zbrali. Predsed- nik sindikalne organizacije Frido Gradišnik je v govoru označil dosedanji razvoj in de- lo Zveze komunistov Jugosla- vije, nato pa so delavci spre- jeli pismd, v katerem so v čast X. kongresa ZKJ objavili v kolektivu akcijo za največje nanore pri doseganju še bolj- ših delovnih rezultatov ter poglabljanja samoupravnih odnosov. Komunisti in čiani kolektiva v EMO so zapisali: Dofi^odki bližnje preteklosti so jasno pokazali, da mračne fa- šistične pošasti še vedno dvi- gajo glavo in ob izdatni pod- pori imperializma steza.jo kr- vave krempl,)e po naši zemlji. Želimo, da kongres jasno in odločno obsodi take pojave, tako kot so to storili vsi na- ši delovni ljudje od Devdelije do Trsta. Komunisti Kovino- tehne so se za.d'>;žili, da se bodo borih za dosledno ures- ničitev nove ustave in skle- pov X. kongresa ZKJ. V po- zdravni brzojavki so komu- nisti Gorenja izrekli tovarišu Titu tole željo: Uresničena je naša želja in volja, da si naš doživljenski predsednik re- publike, hočemo pa, tovariš Tito, da prav tako prevzameš doživljenjsko funkcijo pred- sednika naše ZKJ Pozdrave kongresu in podporo sedanji partijski usmeritvi so poslali tudi iz žalskega kombinata, žalska mladina in komite ZK, komunisti Rudarskega šol- skega centra in REK-a Vele- nje, Steklarna Gradbeno pod- jetje in ZrlravUišče iz Rogaš- ke Slatine. ^ NT in KC r Velenja JAVNA RADIJSKA ODDAJA Tokrat so na vrsti Velenj- čani, ki bodo iahku v nedeljo prisostvovali javni radijski oddaji z direktnim prenosom, ki jo organizirajo uredništvi Novega tednika in Radia Ce- lje ter kot pokrovitelj TGO GORE\JE. Oddaja bo v ne- deljo, 2. junija ob lO.SO v Kulturnem domu. predproda- ja vstopnic pa je v knjigarni in uro pred oddajo v kultur- nem domu. Seveda pripravljamo nekaj presenečenj za gledalce in po- slušalce, ki bodo prisostvova- li zanimivemu kulturnemu programu, v katerem bodo nastopili «^.'\LE!^KI OKTET, H.\RMONlK\RSKl ANSAM- BEL iz Velenja, mladi iz os- novne šole Kajuh v Šoštanju, ansambel VOKAI.I, pevski kvartet ULTRA 4 (letos bodo prvič nastopili na Slovenski popevki!), mladi FRANJO BOBINAC in seveda tudi OTO PESTNER! Presenečenja pa pripravljata tudi Komunalno obrtni center z modnim sa- lonom ter REK. Odda.jo bosta vodila DOMINIKA POS In ALFONZ KUMER. Torej, na nedeljski javni radijski oddaji v Velenju bo tokrat za vsa- kogar nekaj. Pridite, vabijo vas Novi tednik. Radio Celje in GORENJE! tv 2. stran — NOVI TEDNIK št. 21 — 30. maj KDAJ SEJE? v mnogih delovnih or- ganizacijah se sprašujejo, kako je s sejami samo- upravnih organov v no- vem, delegatskem sistemu. Kdaj naj bodo seje — med delovnim ali v pro- stem času? Res ne gre za preprosto vprašanje, še posebej ne, če imamo pred očmi podatek, da je lani povprečna seja de- lavskega sveta v Sloveniji trajala 4 ure in 45 minut in da so na njej obravna- vali povrečnih 13 točk dnevnega reda. Takšnih sej med delovnim časom res ni bilo mogoče orga- nizirati, saj so le redka delovna mesta, ki dopu- ščajo odsotnost delavcev za 4 ali več ur, ne da bi zaradi tega trpela proiz- vodnja. Na drugi strani je po- vsem jasno, da gre pri delu delavskih svetov za pravo delo, ne zgolj za neko politično ali celo deklarativno odločanje. Delavski sveti dejansko odločajo o najpomemb- nejših stvareh v delovni organizaciji — torej dela- jo. In takšno delo brez dvoma sodi v redni de- lovni čas. Srečujemo se torej s klasičnim proble- mom medalje z dvema stranema. Verjetno rešitve iz zagate ni težko najti, čeprav zahteva ta dosti boljšo organizacijo in predvsem obveščanje, kot so ga bili v delovnih or- ganizacijah, vsaj kar zade- va dela samoupravnih or- ganov, vajeni. Seje bo namreč potrebno skrajša, ti. 4—5 točk dnevnega re- da mora postati tisti mak- simum, preko katerega ne bi smeli iti. Poleg tega pa bo treba poskrbeti še za nekaj. Delegate je tre- ba dovolj zgodaj seznani- ti z vsemi podatki, nujni- mi Za njihovo kakovostno odločanje. Istočasno pa jim s tem omogočiti, da pridejo na seje pripravlje- ni in oskrbljeni z mnenji svojih sodelavcev, torej tistih, ki so jih v delavski svet delegirali. Na ta na- čin bi delo bolje teklo, saj bi odpadle nepotreb- ne razlage in razprave, se. je delavskih svetov pa bi postale javne tribune, na katerih bi usklajevali raz- lična mnenja. Pa še kraj- še bi bile. B. STAMEJČIČ Izvršni sveti Ze v ustavni razpravi so bili izvršni sveti kot politič- no izvršilna telesa občinskih skupščin v središču mnogih razmišljanj. Nekateri so se tudi zbali, da bi si izvršni sveti prilastili več pravic, kot jim jih daje ustava ali pa kot so jim jih določih ob- činski statuti. Večina pa je občinske izvršne svete pod- prla ne le kot možnost ra- cionalnega občinskega »vla- danja«, ustrezne delitve in koordinacije dela ter narav- ne izpeljave v krepitvi samo- upravnega položaja občin. Ampak v določenih odtenkih tudi zato, ker bi naj z ob- činskimi izvršnimi sveti po- družbili politično izvršilno oblast s preseganjem prej- šnjega predsedniškega siste- ma in odločanja. V občinah so se po kon- stituiranju skupščin in izvr- šilnih svetov že začeli dogo- varjati o deMtvi in koordi- naciji deda ter s. poslovniki urejevati način delovanja iz-' vršnih svetov. Različni pri- stopi so opazni, kar je ra- zumljivo, saj uvajamo nov samoupravni politično-izvr- šilni organizem. Povsem ra-. zumljive so tudi prve teža- ve. Vendar moramo že kar na začetku podpreti tiste od- ločitve i>osameznih izvršil- nih svetov, ki se nanašajo na največjo javnost dela. Ne- kateri izvršni sveti na celj- skem območju so z gradivi In vabili povabili predstav- nike sredstev obveščanja na prve seje. Drugi so na to najbrž nehote pozabili. Tret- ji se o javnosti dela še niso dogovorili, čeprav se nagiba- jo k različnim sklepom — da so vse seje izvršilnih svetov praviloma javne za novinarje; da pošiljajo gra- diva in vabila sredstvom ob- veščanja; da o pK>sameznih sejah izdajo sporočila ali komunikeje za javnost; da bodo določili posebnega se- kretarja za informacije, ki bo vir informacij in ix>jas- nil; da bodo organizirali po- sebne tiskovne konference in podobno. Izvršni sveti občin bodo kajpak samostojno odločali o javnosti njihovega dela. Ne bi bilo seveda slabo, če bi metodologijo dela in način informiranja javnos:ti vsaj nekoliko jKienotili in oprede- lili nekatera vprašanja delit- ve, organizacije, metod in ob- lik dela. Na vsak način pa bi se morali izvršni sveti že kar pri trenju prvih orehov od- ločiti — nič ne bomo dela- li za zapahi. Saj ustava jas- no govori o javnosti dela in izvršni sveti kot nov samo- upravni organizem morajo njeno vsebino še posebej ten- kočutno uresničevati v delu. J. Volfan Konjice ZMANJKALO BO Pri običinski skupščini v Slovenskih Konjicah so pred kratkim ustanovili enajst- članski iniciativni odbor, ki bo pripravil program za us- tanovitev skupnosti socialne- ga skrbstva v prihodnjem letu. Ta reogranizacija nek- danjega sveta za socialo v konjiški občini je razgrnila pred socialne delavce nove naloge. Zahtevek socialne službe, ki je bil v letošnjem letu postavljen, je v celoti odob- ren in znaša dva milijona dinarjev. Ker so se v tem le- tu močno zvišale oskrbnine v domovih, saj je povprečna oskrbnina 70,5 dinarjev, je postavka za oskrbnino naj- bolj narasla. V tem letu so se zvišale tu- di rejnine. Najvišja rejnina za motene otroke znaša 800 dinarjev mesečno, povprečna pa je visoka 300 dinarjev. Zaradi tega zvišanja tudi kupček za rejnine ne bo do- volj velik. Denarne socialne podpore v konjiški občini iz- plačujejo do višine 450 di- narjev, odvisno pač od soci- alnega statusa vsakega posa- meznika. Sodeč p>o teh socialnih po- stavkah, ki so zvišale pro- račun konjiške socialne služ- be, bo socialnemu varstvu zmanjkalo denarja, čeprav je bila letošnja vsota, ki je bila za to namenjena, močno zvi- šana. »Vedno smo pri našem de- lu naleteli pri nekaterih odbor- nikih na veliko razumevanje in našel se je denar, ki smo ga namenili socialno ogrože- nim ljudem. Mislim, da bo zdaj z delegati ravno tako in s skupnimi močmi bomo re- ševali in rešili probleme so- cialne službe v naši občini.« Tako je o delu, problema- tiki in reševanju socialne službe v konjiški občini me- nila dolgoletna socialna de- lavka in vodja te službe pri občinski skupščini MARIJA FELICIJANOVA. Z. S. PROSLAVO MOTIL DEŽ Več kot 3000 mladih se je prej.š. nji tinlen zbralo na drsališču v Mestnem parku v Celju, da bi skupaj proslavili dan mladosti. Kljub temu moramo povedati, da je bila proslava dobro zasno- vana in izvedena. Nastopajoči, re- citatorji celjske gimnazije, telo- vadci Partizana Oaberje, <.ambu- raši Svobode in folklorna sku- pina France Prešeren so svoj program zasnovali in izvedli ta- ko, da je izzvenel v manifesta- cijo veselja, prijateljstva, bratstva in enotnosti ter svobode. Na proslavi so sprejeli v zvezo miline 700 pionirjev iz celjskih osnovnih šol. Ob koncu pro.slave je predsed- nik občinske konference ZM Ce- lje, Metod Trebičnik, podelil enajstim zaslužnim mladincem in njiho\-im mentorjem priznanja za njihovo delo. Pri?nanja so pre- jeli: Marjana Vravnik. Krnil Jej- čič, .Sreten Dt^nič, Ivan Gabrijan, Adem Jalijefcndič. Jelena Kobe, Slavica šacer, Milena Kovač, Zdravko Metanšek in Ladislav Ka- luža. Jubilej 20 LET Rt Letos 18. septembra bo mi- nilo 20 let, kar se je ob sve- čanem zboru štajerskih par- tizanskih brigad na Ostrož- nem pri Celju pi-vič oglasil celjski radio. RC je ustano- vil takratni mestni ljudski odbor v Celju. Petina stolet- ja za vlogo tako pomemb- nega lokalnega medija ni skromna doba. Ne glede na dejstvo, da je imel RC do konca leta 1965 samo eno uro dnevnega sporeda in da ima sedaj, pred jubilejem, vsak deiovnik po 2 uri in 50 minut lastnega sporeda, vsako nedeljo pa celo štiri ure. In kaj pove podatek, da je RC zmogel od deset- letnici 349 ur vsega six)re- da v letu dni, ob koncu leta 1973 pa je bilo skupaj 1066 oddajanih ur. Od tega 554 ur glasbenega sporeda in 512 ur govornega programa. Radio je rastel, se tehnič- no bogatil in kakovostno spreminjal redakcijsko in uredniško politiko. Postal je medij območja. Vsakodnev- ni skrbni informator občanov in delovnih ljudi, sredstvo javnega obveščanja, ki v ne- posrednem sodelovanju s sa- moupravnimi skupnostmi združenega dela želi v naj- večji meri podružbiti infor- miranje in postati sredstvo obveščanja, ki je v rokah delovnega človeka. Zato je povsem razumljivo, da je Ra- dio Celja vselej znal z jas- sno programsko usmeritvijo opredeliti in izraziti svojo vlogo pri izvedbi pomembnih družbenih akcij v občini in na območju. Prav je torej, da ta jubi- lej primerno počastimo in poudarimo. Ne zaradi jubi- leja. Ampak zaradi opravlje- nega dela, sedanjih nač>^'v in vse večjega pomena IoVj ne mformacije. Tiste vs^t dnevne informacije, ki .1 nepogrešljiva v uveljavljaj^t delegatskih odnosov. U V prihodnjih dneh boj, * izdajateljskih svet Nov^* tednika m Radia Celje ^ redakcija NT in RC doloe'^ okvirni načrt proslav za J letnico celjskega radia, i. dakcija želi do srede tembra izpeljati vsaj del > nične obogatitve studia j sodelovanju z RTV Ljub; . no postaviti prvi UKV ocJč nik ali pa še en SV od^ nik, ki bi zagotovil slišnost lokalne inforniac v vseh občinah celjskega ( močja. To je en del na]( V uredništvo bomo povai li nekaj stalnih in zves; poslušalcev RC. Organizi li javno radijsko odda' Spomnili se bomo nekdaj, in sedanjih sodelavcev in', lavcev v RC. Na pogovor mo povabili podpisnike ■■ moupravnih sporazumov sofinanciranju informati-,: dejavnosti. Pripravili bot torej več jubilejnih sreča; s katerimi želimo opozor na tesno povezanost RC družbenim življenjem obn: ja in še posebej z zdr: nim delom. Jubilej torej tudi obv? je. Ne le zato, ker se: moramo spomniti in prec riti preliojeno pot. Pa spomniti vseh, ki so v: no in delovno sejali k; po tej poti. Pač pa, da pogledamo, kakšen naj prihodnja razvoj lokali^^^^' roma regionalne informac ki jo opravljata Novi tei Ln Radio Celje. Celje PREDSEDSTVO O DELU Kot oblika dela ln ne kot organ skupščine je te dni zaž velo tudi predsedstvo celjske občinske skupščine, v katerem se poleR predsednika, podpredsednika in tajnika še predsedniki i« namestniki predsednikov vseh treh zborov, predsednik izvršnefa sveta in Se en član izvršnega sveta pri občinski skupščini. Prva seja, ki jo ,je vodil predsednik skupščine prof. JoK Marolt, je bila namenjena razpravi o organizaciji, metodah i« vsebini oziroma o programiranju dela predsedstva. V vsej W problematiki, ki je po razpravi dobila tudi nekatera stališ« pa je odsevala skrb za čim prejšnjo ln kar najboljšo uveljavit« delegatskega sistema. žalec: mladinski miting Klub mladih in Planinsko društvo iz Prebolda sta na dan mladosti pripravila veli- ko srečanje mladine iz vse žalske občine. Srečanje je bilo v planinskem domu Pod Reško planino. Kot zanimi- vost velja poudariti,, da so ta dom preuredili preboldski mladinci iz stare osnovne šo- le, v delo pa so vložili prek 3000 prostovoljnih delovnih ur, kar je zares enkratno de- lo ne samo v občinskem me- rilu, pač pa tudi v republi- škem. Pri vsem tem pa je najbolj važno (o, da je pri renoviranju sodelovala prav vsa mladina na območju Pre- Jaai^____......---------- ODHHEVl NA KONGRES: VSI URESNIČUIIVIO STALIŠČA Takoj po začetku 10. kongresa ZKJ smo se oglasili v nekaterih delov- nih organizacijah v Celju ln se s člani zveze komu- nistov pogovarjali o tem, kako so .spremljali zače- tek kongresa, predvsem pa govor tovarna Tita in kaj pričakujejo od kon- gresa, ki ga uvrščamo med najpomembnejše mejnike v našem življeiju. Mora- mo povedati, da vlada ta- ko med člani zvezen komu- nistov, kot tudi med vse- mi ostalimi veliko zani- manje, da pozorno sprem- ljajo dogajanja na kon- gresu in da vsi želijo, da bi kongres resnično po- menil prelomnico v našem družbenem dogajanju. Marjan Poznič je ročni stavec, zaposlen v AERO, član zveze komunistov eno leto: »Govor tovariša Ti- ta sem poslušal. Najbolj všeč mi je bilo, da je dal ponovno vedeti vsem, da se naša politika ne bo spremenila in da bomo vztrajali na pozicijah, ki j'ih že vseskozi zagovarja- mo. Na tej poti bomo vztrajali še krepkeje kot prej. Kar je povedal gle- de zadnjega dogajanja z Italijo, je pra.vdlno. Glede »domačih« zaatv pa pod- piram to, da se je treba z vsemi močmi boriti za uresničevanje nove usta- ve in še nadaljnje razvi- janje samoupravnih odno- sov. Moja želja je, da vsi vse tisto, kar bo sprejeto na 10. kongresu, sprejme- mo in se trudimo, da uresničimo.« Janko KraSovec iz Go- tovelj, zaposlen v Libeli: »Pričakujem m želim, da se z 10. kongresom in na- šo nadaljnjo akcijo ures- ničijo težnje, ki jih že vrsto let poudarjamo. Pri- čakujem tudi, da bo 10. kongres odpravil anomali- je, ki so se v zadnjem ča- su nabrale in da bomo v prihodnje obdobje starta- 11 z osnovo, ki zagotavlja uspeh.« Marjana Žavski, steno- daktilograf v Topni, član zveze komunistov od leta 1970: »V Titovem govoru je name napravilo največ- ja vtis to, ko je govoril o samoupravljanju, da naj ljudje postanejo resnični samoupravljalci. Med obe- ma kongresoma se je na- bralo precej nepravilnosti in če jih bo 10. kongres odpravil ali vsaj nakazal smernice za odpravo, bo veliko naredil. Zapomni- la sem si tudi, ko je Tito govoril o tem, da ne sme- mo gledati pri razporeja- nju na delovna mesta, od kod je človek, ampak kak- šne so njegove sposobno- sti in kvalitete. 10. kon- gres je takšen, da ga mo- rajo poslušati vsi, komu- nisti ln nekomunisti, ktij- ti gre za vse nas.« Blaž Cerovčec, Toper, član zveze komunistov od leta 1969: »Vsi pričakuje- mo, da bodo na 10. kon- gresu sprejete smernice, ki so jih obravnavali v osnovnih organizacijah in na republiških ter pokra- jinskih konferencah. Pri- čakujem, da se bodo po tem kongresu se izboljša- li odnosi med republika- mi, da bo to sodelovanje postalo še bolj plodno. Kajti samo s skupnimi močmi bomo še laže kre- pili položaj v svetu. Ti- tova politika je pravilna ln zato je prav, da pod- premo predlog, da bi ved- no vodil zvezo komuni- stov. Najbistvenejše pa se mi zdi, da vsi ljudje z ve- likim zanimanjem sprern- lja.jo kongres in da veliko od njega pričakujejo. Tre- ba pa je vedeti nekaj: sta- lišča, sprejeta na kongre- su, bomo morali uresniče- vati vsi.« T. VRABi 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 PREMAJHEN ODZIV ^ zadnjic letih vse pogo- ,e\e ugotavljamo, da je vpis iadiii Slovencev v vojaške pje premajhen. Tako sta se 'ce\is\ii občini za vojaške ^le leta 19V1 prijavila dva jjididata, sprejet je bil eden. .ta 1972 je bilo prijavljenih leset kandidatov, sprejeti pa^ ^jjj.je. Lani se jiJi je prijavilo ^em. sprejeli so enega, le- ^ pa so se prijavili .štirje, rendar končni rezultati o koliko jih je bilo spre- etih, še niso znam. fQ so vsekakor zaskrblju- o^i podai^^U če vemo, da bi narala Slovenija biti zasto- ,ana v starešinskem kadru z 8,2 %, dejansko stanje pa je naslednje: trenutno ima 4",o oficirjev, 3 "o podoficir- jev in 6 % vojaških uslužben- cev. Vse skupaj je še toliko bolj zaskrbljvijoče, če omeni- mo, da se starejši kader iz JLA postopoma umika, ni pa ustreznega priliva mladih. Slovenski starešinski kader v JLA ni zastopan v ustreznem razmerju glede na število pre- bivalstva, kar predstavlja, gle- dano kratkoročno, še zlasti pa dolgoročno, pomembno družbeno-politično vprašanje, ki zahteva sistematično in trajno aktivnost vseh ustrez- nih družbeno-političnih dejav- nikov za večjo vključitev mla- dine iz vse Sloveni|fc oz. iz celjske občine v šole in po- klice JLA ter v starešLnSiki sestav JLA! Na zadnji seji komisije za SLO pri Oboinsikem komiteju ZKS v Celju so med drugim — na podlagi teh rezultatov — sprejeli naslednji sklep: Vodstva in člani ZKS »e morajo zavzemati za celovi- tejše reševanje kadrovskih vprašanj in odpravljanje vseh slabosti ter pogojev, ki zavi- rajo hitrejši dotok kadrov za potrebe JLA, partizanskih enot in vseh družbenih struk- tur, katerih dejavnost je i>o- vezana s pripravami splošne- ga ljudskega odpora. Sklep dopolnimo z nasled- njim: vsi se moramo zaveda- ti odgovornosti do vojaškega poklica in prav zaradi tega moramo do njega in kadro- vanja vanj pristopiti z naj- večjo voljo, odgovornostjo in odločnostjo. Ne gre samo za zadovoljitev oz izpopolnitev mest v vojaškem kadru, gre za nuiogo več. Prav slednjega se je treba krepko zavedati in tudi primerno ukrepati. To ni samo formalnost. To je dolžnost nas vseh, da tudi In predvsem na tem področ- ju poskrbimo, da bo dovolj kvalitetnega kadra, ki bo opravljal to zahtevno, odgo- vorno ter častno delo. T. VRABL Konjice: ZADNJE PRIPRAVE Pri občinskem sindikal- nem svetu v Slovenskih Konjicah potekajo zadnje priprave za ohčni zbor, ki bo predvidoma v začetku meseca junija. Po spreje- tem sklepu bo v novi se- stavi štel 26 delegatov iz posameznih osnovnih _^ sin- aikalnih or5fs.n'zaci' "c- kovnih sindikatov. Glede na dejstvo, da unajo sled- nji zelo različno število članstva, so sfe '-dločili pri določanju števila delega- tov za paritetno in pro- porcionalno načelo, tako da bo vsak sedanji sindi- kat imel temu ustrezno štm-ilčno delegacijo. Naj- več jih bo iz sindikata de- lavcev industrije in rudar- stva, sindikat kmetijskih delavcev pa bosta zasto- pala le dva delegata. Po številnih kadrovskih raz- pravah je bil kot kandi- dat za novega predsednika konjiških sindisatov spre- jet Lojze Korošec, zapo- slen v kovaški industriji Zreče. Za strokovno poli- tičnega tajnika pa je pred- lagan Franc Jelenko, us- njarski rnojster iz kombi- nata Konus. Razen za čla- ne sveta in njegovega predsedstva pripravljajo tudi predloge za sestavo sedmih samostojnih komi- sij za posamezna delovna področja, ki bodo štele od pet do sedem članov. Vzporedno s tem tečejo tudi ostale priprave. Čla- na predsedstva in posa- meznih komisi) zbirajo po- trebno gradivo, številke in druge podatke, s katerimi želijo podati okvirno sli- ko z raznih delovnih pod- ročij — od gospodarjenja, nagrajevanja in urejanja stanovanjske gradnje pa do izobraževanja zaposle- nih delavcev. Predvsem gre za to, da bodo novo Izvoljeni delegata v vod- stvu občinskega sindikal- nega sveta seznanjeni zla- sti s sedanjim stanjem na teh področjih. To jim bo omogočilo, da bodo laže tn hitreje začeli uspešno nadaljevati zastavljene na- loge. Aero DOBRO Prvi meseci gospodarjenja v celjskem Aeru so pokazali ugodne finančne rezultate. V temeljnih organizacijah zdru- ženega dela kemija, Šempe- ter in grafika so po uvelja- vitvi ustavnih sprememb od- krili še velike rezerve. Ne le v produktivnosti. Pač pa predvsem v reprodukcijssJcem materialu,' v delovni discipli- ni, organizaciji dela in v možnostih uresničitve racio- nalnih tehnoloških linij. Sa- mostojnost gospodarjenja v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela je spodbudila večja prizadevanja. Prvi le- tošnji rezultati, tako pravijo v Aeru, so solidni še posebej glede na stagnacijo nekate- rih proizvodov, kjer niso ure- jene cene. Vendar je potreb- no upoštevati, da je del pro- izvodov narejen še iz mate- rialov, ki so bili kupljeni po lanskih, nižjih cenah. V Aeru tudi menijo, da so gospodar- ska gibanja prvih treh mese- cev varljiva. Čutijo že prvo stagnacijo na trgu. Cene re- promateriala naraščajo, pro- daja zaostaja, nelikvidnost v gospodarstvu pa se povečuje. Kljub vsemu temu Aero ne miruje. Sodelovanje po inte- graciji z Medvedami je zelo dobro in bodo vse naložbe uresničene do konca leta 1975. Dogovarjajo se tudi o dolgoročnem sodelovanju s proizvajalcem papirja za ne- skončni tisk iz Sre/nske Mi- trovice. Letos bodo začeli graditi skladišče končniih iz- delkov, načrtujejo pa še ne- katere druge cilje. Aero torej vztraja na razv^ojni poti. Ho- če povečati obeeg poslovanja in še izboljšati gospodarske rezultate. obvestilo! PLINARNA-VODOVOD CELJE obvešča potrošnike vode in plina, da od 22. maja dalje sprejemata v popol- danskem in nočnem času nujne prijave o okvarah na vodovodnem ter plin- skem omrežju dežurni službi v skladišču butana ob Bežigrajski cesti — te- lefon 23-310 in v črpališču v Medlogu — tel. 22-689. Sprejem v Z K I Ob dnevu mladosti so ^ ■•večani akademiji v Žalcu itpreieU v Zvezo komunistov UO mladih aktivistov. Članske Ibkaznice jim je podelil se- fcretar šolskega komiteja ZK Igrane Jelen. Tri izmed njih iBrno vprašali, kaj menijo o *AG\R D.\NICA iz Griž: ^»"Vsekakor bom še naprej so- delovala v mladiski organi- zaciji in pri izvajanju nalog. ^ mi bodo naložene kot čla^ nu ZK. Srečna sem, da sem bila prejeta v članstvo ZK. PAVLA SERDONER iz šentruperta: »Delo z Občin- sko konferenco zveze mla- dine Žalec bo še trdnejše. Jaz pa se bom vsekakor trudila, da bom zaupanje, ki so mi ga izkazali komunisti, ko so me sprejeli v svoje vrste, opravičila«. NEVENKA RESNIK iz Griž: »Kot študentka mislim, da je moja prva dolžnost pridno študirati, ker bom prav koristila lahko družbi šele takrat, ko bom s svojim znanjem lahko doprinesla svoj delež k napredku.« Tako kot te tri mlade ko- munistke so tudi vsi drugi polni optimizma in volje do aktivnega dela. Želimo jim, da bi jih ti dve vrlini spreme- Ijali na vsej poti — poti ko- munista. Tekst in foto: T. TAVČAR RADEČE delegati ks Radeško območje obse- 0 ga pet krajevnih skupno- sti, od katerih ima vsaka svojo delegac ic za občin- ski zbor krajevnih skup- nosti. Delegati teh petih delegacij so: RADEČE: Ivi Knavs (predsednik), Albert Du- lar, Zvonko Hudoklin, Da- nilo Istenič, Andrej Knez, Marta Laznik, Vojko Po- har, Dominik Povše. Franc Zahrastnik in Anton Zu- pančič. ZIDANI MOST: Miro Strel (predsednik), Dušan Gričar, Ferdinand Koko- tec, Francka Markušek, Miha Močnik, Jtmez Stane in N;mde šmerc. JAGNJENICA Ivan Ko- sem (predsednk). Vera Grahek, Franca Gros, Mi- lan šuligoj in Kari Za- hrastnik. VRHOVO: Karlo Kržan (predsednik), Drago Bre- gar, Alojz Glavan, Rudi Jevševar, Jože Stmončič, Ignac Simončl^ m Franci Sotlar. SVIBNO: Franci KmeUč (predsednik), Ivan Cele- stina, Stanko Ooltnšek, Franc Kosem, Stane Lot- rič in Anton Podlesnik. OBMOČJE PRVIČ PREDSEDSTVA predsednik družbenopolitične- ga zbora STANE RAVLJAK, pravnik IVAN JAGER, predsednik družbenopolitičnega zbora šentjurske občinske skupšči- ne KOKALJ ing. STANE, pred- sednik družbenopolitičnega zbora v Slovenskih Konjicah BOGDAN inž. KNEZ pod- predsednik družbenopolitič- nega zbora šentjurske občin- ske skupščine VILMA CEGLAR, podpred- sednica družbenopolitičnega zbora v Slovenskih Konjicah Predsednik družbenopolitične- nega zbora — Laško ZLATA STREL Predsednica družbenopolitič- Predsednik zbora krajevnih nega zbora ANICA HALOŽAN skupnosti — Laško VOJKO v Šmarju pri Jelšah POHAR 4. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 30. maj 1, Celje KOUKOmNA Stanje bistveno boljše — Navzlic temu so nadaljnje me- ritve in prizadevanja za čistejši zrak več kot nujne v ozračju mesta Celje ter njegove bližnje in širše okolice je bilo pred leti ob- čutiti močnejše koncentraci- je raznih plinov, zlasti žve- plovega dioksida, katerega negativni učinki so se odra- žali tudi na ljudeh in rast- linju. Da bi stanje lahko do- kazali, se je komisija za var- stvo okolja pri celjski obči- nski skupščini odločila za izvedbo ustreznih meritev koncentracij žveplenih pli-. nov in kovin v prahu. Delo je prevzel oddelek za medi- cino dela. Izid takratnih me- ritev — v glavnem so bila opravljena 1968/69 — je bil zaskrbljujoč. Koncentracije žveplovega dioksida so bile pogostokrat nad_ dovoljeni- mi mejami. Zato je komisi- ja iskala vse možne vire za izboljšanje stanja. K temu je v veliki meri prispevala ukinitev obratovanja pražar- ne v cinkarni, sprememba kurišč v nekaterih industrij- skih obratih iz trdnih go- riv na tekoča ali plinasta, nadalje elektrifikacija želez- niške proge, kakor tudi pre- stavitev tovornega kolodvora v Cret. Vrh tega bodo v EMO v kratkem prešli na kurjenje iz trdnih goriv na plin. Da bi lahko objektivno ocenili razliko v pogledu iz- boljšanja stanja, se je komi- sija za varstvo okolja lani odločila za ponovne meritve. Te naj bi potekale stalno vsaj leto dni. S prvim ok- tobrom lani je oddelek za medicino dela v celjskem zdravstvenem domu ponovno pričel z merjenjem. Postavi- li so štiri merilne naprave, medtem, ko jih je bilo v letih 1968/69 deset. 2e prvi rezultati za obdobje ok- tober—december lani so po- kazali bistven premik k iz- boljšanju. Torej, precej niž- je koncentracije kot v pr- vem merilnem obdobju. Zal, so tudi tokrat ugotovili ne- dopustne konice s koncen- tracijo 0.50 miligrama žve- plovega dioksida v kubičnem metru zraka ali celo več. Vendar pa nobena od teh konic ni dosegla najvišjih koncentracij v posameznih dneh v letih 1968/69. Tu- di meritve za obdobje janu- ar-marec letos dajejo ugod- no sliko. Navzlic temu sta bili v marcu dve močni ko- nici. V povprečju in v pri- merjavi z obdobjem 1968/69 pa so očitne vendarle bist- veno nižje koncentracije pli- nov. Vzrok za kritične koni- ce je iskati v nenormalnem obratovanju industrije. Tak- šni primeri se dogajajo ob izpadu električne energije ali pa ob zagonu proizvodne li- nije. Z izbolšanjem stanja smo sicer zadovoljni, postavlja pa se vprašanje, ali bodo enoletne meritve v zadostni meri predstavljale povpreč- je, na osnovi katerega bi lahko spremljali zaključke. Prav tako ni moč mimo dejstva, da obrat titanovega dioksida v cinkarni še ne dela s ix)lno zmogljivostjo. Konkretne zaključke bo moč podati šele na podlagi meri- tev skozi celoletno obdobje. Takrat bo tudi čas za odlo- čitev - ali z meritvami na- daljevati. Ne glede na to pa morajo istočasno teči priza- devanja za izboljšanje čisto- sti celjskega ozračja, so med drugimi zapisali v po- sebnem sporočilu komisije za varstvo okolja pri celjski občinski skupščini. Med delegati v temnici foto laborato- rija celjskega Fotolika. Nad delovno mizo je brle- la slaba rdeča luč. Roke so spretno prijemale pa- pir, ga vlagale pod poveče- valnik in potem razvija- nje, fiksiranje .. do konč- nega izdelka, do fotografi- je. Bolj kot videl, sem slišal njeno navzočnost. Delo. In potem pomenek o delega- ciji, nalogah, problemih. Tonica Jurčec je vodja petčlanske delegacije pri Fotoliku. »Veste, čeprav začetek ni bil težak, saj so bile pri- prave na prvo sejo občin- ske skupščine tako široke in tako skrbne, da ni bilo kaj ugibati ■ je vendarle na- še delo v povojih- Morali ga bomo povsem razviti, če govorim v fotograf- skem jeziku in mu dati jasno sliko«, j ^pripovedo- vala Tonica Jurčec. »Hvaležna je ugotovila, da smo v naši delegaciji dobro zastopane ženske in tudi mladi. Kot vodja dele- gacije si želim, da bi do- bivali material za seje skupščine ali zbora pravo- časno. Zavedamo se odgo- vornosti, zato bomo vsak material skrbno proučili in tudi sprejeli svoja stališča, ki jih bomo posredovali na seji konference delegacij v okviru obrtnih delovnih or- ganizacij. Prav tako že zdaj čutim, da je pobuda za naše izobraževanje več kot umestna. In še nekaj bi rada povedala — želim SI, da bi se tudi člani ko- lektiva večkrat obračali name ali na člane delega- cije in posredovali svoja mnenja o določenih prob- Tonica Jurčec lemih, vprašanjih. Rada bi, da bi delo široko zastavili, da bi čutili delegatski si- stem vsi in ne samo nas pet, ki nas je kolektiv iz- volil.« »In perspektive v kolek- tivu?« »Več ali manj so na dla- ni. Prva skrb je posveče na tiskarni, druga, ki pa je bržčas nekoliko odda- ljena, pa v laboratoriju za razvijanje in izdelavo bar- vnih fotografij.« M B. PISMO: REŠEN PROBLEM v naši delovni organiza- ciji, trgovskemu podjetju MODA C^lje, smo v zad- njem času zelo »-esno pri- stopili k reševanju stano- vanjskih problemov. Poleg tega, da vsako leto raz- delimo več starih milijo- nov kredita zaposlenim za Individualno gradnjo, smo pričeli dajati kredit za na^ kup stanovanj. Prepričan sem, da bomo tako kmalu rešili vse probleme, ki pa jih pri nas seveda ni ma- lo. Prepričan sem tudi, da če bi v vsaki delovni or- ganizaciji v Celju in dru- god pristopili k stanovanj- skim problemom s tako voljo in elanom, bi bilo veliko manj teždv s stano- vanji. Ob tej priliki bi se rad iskreno zahvalil celotnemu kolektivu tugovskega pod- jetja MODA, posebno pa tovarišu direktorju Milanu Medvešku ter celotnemu delavskemu svetu, ki so z resnično zavzetostjo- rešili moj težak stanovanjski po- ložaj. Vodstvu podjetja ter našim samoupravnim organom želim še mnogo uspeha pri delu in nadalj- njem reševanju podobnih primerov. Janez šepetavc, Dolarjeva 10, Celje CELJE - ZAČETEK BODOČE SKLADIŠČNE BAZE Več za povezovanje trgovine s proizvodnjo — Tehnomercator in cinkail za zgled M V soboto, 26. maja je ko- lektiv trgovskega podjetja Tehnomercator v Celju sla- vil pomembno delovno zmago. Namenu je izročil prvo fazo skladišč v Čretu pri Celju. To je bil v resnici praznični dan. Za vse. Zlasti pa za čla- ne temeljne organizacije zdru- ženega dela veleprodaje. In ne samo zanje. Tudi za Ce- lje in njegove prebivalce ter za širok krog poslovrrih pri- jeteljev Tehnomercator j evega kolektiva. V takem vzdušju je bila tudi otvoritvena svečanost. STANKO SELŠEK, general- ni direktor Tehnomercatorja: »Tri leta je, odkar smo od- prli našo veleblagovnico T, naš ponos, že smo v novem skladišču, v prvi fazi bodoče skladiščne baze. Ta objekt smo gradili hitro, ker smo vedeli, kaj hočemo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil nekaterim, ki so so- delovali pri gradnji. Najprej bi rad omenil Ingrad, ki se je dela lotil z izredno odgo- vornostjo in ga tudi predčas- no končal. Zato to podjetje lahko priporočam drugim. Pohvahti moram inž. Ster- benca, našega nadzornega or- gana, nadalje Zvonka Perliča, ki je izgoreval s tem skladi- ščem. Naj velja velika hvala našim samoupravnim orga- nom, družbeno političnim or- ganizacijam v podjetju, celj- ski podružnici Ljubljanske banke, celjski občinski skup- ščini in njenim inšpekcijskim organom ln drugim, Z izgradnjo tega skladišča smo želeli stopiti Iz sloven- skega poslovnega življenja v širši svet, tudi v tujino. Ni naključje, da se bomo morali Stanko Selšek registrirati za zunanjo trgo- vinsko dejavnost. Skladišča, ki jih vidite, ne zadoščajo povsem. Nova in končna skladiščna baza bo približno desetkrat večja od sedanje.« ZVONKO PERLIC, direktor TOZD veleprodaje: »Ko ima človek priložnost, da predsta- vi tako pomemben dosežek, kot je ta naša prva faza skla- dišča in poslovnih prostorov, potem to napravi s ponosom. Ko poudarjam to dejstvo, ga poosebljam s celotnim kolek- tivom. Dokazah smo, da bo- mo tudi v prihodnje sposob- ni hitro napredovati, dosečd boljiše rezultate, ki bodo plod kvalitete našega dela. Ta kva- liteta pa je zadovoljevanje jugoslovanskega trga z bla- gom, ki ga potrebuje, pod najugodnejšemi pogoji, ^ sodi tudi hitra in cenen stava, dobra kvaliteta ) hitre informacije m p no.« Inž. TONE ZIMŠEK, predsednik skupščine o Celje: »Menim, da se vsi njamo, da je otvoritev diščne baze resnično de zmaga vašega kolektiv.^ tudi pridobitev zf. celoti šo občino in konuno k gospodarstvo na splc' pridobitev, ob vseh dr. naši občini, ki niso reč. redke, F>omeni, da se li,« spodarstvo ■ dviga v nove razmere. V Celju t v zadnjem času več poe delovnih zmag, vert' prav, da te zmage poi? tudi s tistimi na področ;. še miselnosti in novLV sebojnih odnosov. Vf moramo, da prizadevan;.! povezovanje med trgod Celju, na žaiost, niso j vedno najbolj uspešna. T Zvonko Perlie v zadnjem času spr^ in kot kaže zdaj ni ve ativa za takšno povež samo na strani družber tičnih dejavnikov, aml di v celjski trgovini. ^ pa želim poudariti, da mo še vedno majhne ^ te v povezovanju trg< proizvodnjo. V času, ' sničujemo novo usta^ ramo posvetiti temu ju dosti več pozorno« nim pa, da je sode m.ed Telmomercatorj; cinkarno eno prvih ' spodbudnih lastovk, ^ vedujejo spremembe tem področju.« Po govoru pvedsečl^ tralnega delavskega Pikla, je nove skladi^ store odpiTi Pavle J Prvih 8.300 kv. metrov šele začetek bodoče skladiščne baze celjskega Tehnomercatorja .4^30. ma| 1974 NOVI TEDNIK — stran S Celje ZNANJA DELEGATOM ^ gloveniji smo izvolili ne- j več' kot 40.000 delegator/. *J{jge si ne dela utvar, da ^ del^^ti kakšno bo ^ovo delo, njihove pravice ^ dolžnosti. SkratJca v čem Z) vsa globoka bistva novih (^osov, ki, zelo preprosto povedano, zahteva.jo aktivno ^^ustvarjalno delo vseh na vseh področjih. Zato je nuj- jjo, da se delega. v smislu j^inovih besed, da so de- lavci samo z znanjem tudi si- jg usposobijo za svoje delo. Pa bi novo delo zaživelo, moramo zato usposobiti. JU bi bilo to usposabljanje 5unbolje uresničeno, so sin- ^Ijati, SZDL, in Zveze delav- jkih univerz pripravili v mub- jjani širši posvet z organiza- torji tega izobraževanja po občinah. Resen pristop do te- ga nujnega izobraževanja se je pokazal že v izredno le- pem obisku na posvetu. Do- govor, ki je bil sPJejet v re- publiškem okviru, je nakazal nekatere značilnosti pri izobli- kovanju izobraževalnih oblik za delegate v republiki, obči- nah, interesnih skupnostih in obeh osnovnih Jedrih našega političnega in družbenoeko- nomskega življenja TOZD in KS. Bistvena sta vsekakor ti- sta, da je potrebno z uspK> sabljanjem čimprej pričeti in da je nujno potrebno delega- te usposabljati kot subjekte združenega dela. To pomeni da delegate pri tem delu ne smemo poklicatd na eno, več ali niz predavanj, na katerih jim bomo »predaval novo vsebino našega političnega in ekonomskega al' jenja, photem pa bomo vsi zadovoljni rekli: Toliko ur, toliko slušateljev! Sedaj mora delegatski sistem steči. Mi smo storila svoje. Ce ne bo šlo, so delegati sa- mi krivi. Kako napak! De- legate moramo nekaj osnov res naučiti, zlasti Se, ker iz vsakdanje prakse vemo, da o dejanski vsebini novih odno- sov ljudje resnico ne vedo veliko. Ce želimo imeti so- ustvarjalce našega dela, po- tem je potrebno vsestransko izobraževaiije. Za*«- je tudi nemogoče, da bi imeli enot- ni vseobsegajoči, republiški izobraževalni program za de- legate. Tako imajo sedaj v obči- nah nalogo, da na posebnih koordinacijskih odborih za izobraževanje delegatov čim- prej sprejmejo izobraževalne pa tudi ostale delo\Tie pro- grame, tako da bi pričeli res čimprej z delom. Lrp vzgled teh prizadevanj Imamo v Ce- lju, kjer je komiisija za idej- na vprašanja pri konferenci ZKS že pred izvoUtvijo de- legatov skupaj z DU Celje in ostalimi političnimi orga- nizacijami pripraiviir okvirni program izobraževanja dele- gatov. Pred dnevi so razpo- slali programe v vse delovne organizacije, sedaj pa prvi ustvarjalni razgovori že po- tekajo. Tako bodo v Celju še pred počitnicami opravili v večini organizacij prve se- minarje za delegate. Pouda- riti moramo, da so v Celju za vse delegate pripravili po- sebne kratke in razumljive te- ze in da so programi speci- fični za najrazličnejše dele- gacije v naše^n zdmženem delu ter da so sedanje teme osnova za nadaljnje i230braže. vanje. Deio Je torej steklo. Tistim, ki še omahujejo, premišlju- jejo ali bi pričeli ali ne, je treba jasno povedati, da ča- kanje ni opravičljivo in da je to delo čvrsto in odgovorno politično ovrednoteno in za- črtano v sklepih 7. kongre- sa ZKS. J. ZUPANČIČ OTROŠKO VARSTVO: VEČJI RAZPON Podpisniki samoupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sred- stev za njegovo uresničitev bodo morali v svoje spo- razume vnesti spremembo v zvezi z razponom v kate- goriji mesečni dohodek na družinskega člana. Po pr- votnem sprejetem dogovoru naj bi bil ta razpon od 900 do 1.100 din za upravičence otroškega dodatka. Ker pa so detavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v celjski občini ob javni razpravi iz- glasovali razpon od 900 do 1.200 din, so v občinskem štabu sprejeli dogovor, da se prvotno sprejeti cenzus premakne od 1.100 na 1.200 din. Tako bo imelo večje število družin pravico do ot- roškega doaatka, hkrati pa bodo zaposleni v Celju imeli enake pravice kot ostali zaposleni v Sloveniji, ker so takšno stopnjo sprejele vse občine. Podpisniki samoupravnega sporazuma bodo po tem popravku od- vajali 2,43 od bruto osebnih dohodkov, namesto pr- votnih 2,26 odstotka v okviru združevanja sredstev za program republiškega otroškega varstva. Vendar pa razlika 0,17 odstotka v celjski občini trenutno ni mate- rialno pokrita. Zato bo potrebno čimprej najti sred- stva v okviru dosedanje skupne obremenitve za krit- je primanjkljaja. Najkasneje pa do, polletja. ______ ROGAŠKA SLATINA: NI UČITEUEV V Rogaški Slatini so se sestali ravnatelji vseh vzgojnoizobraževalnih zavodov celjskega območja na redni delovni konferenci. Celodnevno delo so razdelili na študijski in organizacijsiki del. Najprej so poslušali predavanje o pojavih narko- manije med mladino. Profesorica štojsova s celjske gimnazije je seznanila ravnatelje z zanimivimi in za- skrbljujočimi podatki o tem, kako prodira narkoma- nija tudi med slovensko mladmo. Direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič je prisotnim tolmat^il novejše dokumente s področja vzgoje in izobraževanja, še posebej osnutek resolucije za X. kongres ZKJ, ki predvideva mnogo radikalnih sprememb v vzgoji in izobraževanju. V popoldanskem delu so dobili ravnatelji več po- m.ernbnih informacij, med drugimi tudi analizo priza- devanj za večjo idejno usmerjenost vzgoje in izobra- ževanja, analizo problematike telesne vzgoje in podat- ke o zaskrbljujoči kadrovski problematiki. V zadnjem času, predvsem v rednem razpisu delovnih mest, je bilo za celjsko področje razpisanih zelo veliko pro- stih delovnih mest, odziv na razpise pa je ix> prvih še ne popolnih ix>datkih slab celo v mestih, kaj šele v šolah zunaj mest. V zadnjem času so izšli s področja vzgoje in izo- braževanja trije novi oziroma popravljeni zakoni in ravnatelji so na konferenci sklenili, da jih bodo s svojimi delovnimi kolektivi preštudirali. To so zakon o osnovni šoli, zakon o srednjem šolstvu in zakon o pedagoški službi. Prva dva bosta pričela veljati z novim šolskim letom, to je s 1. septembrom, prina- šata pa več določil, ki dajejo večje možnosti napre- dovanja iz razreda v razred in večji' poudarek samo- upravnim pravicam otrok in širše skupnosti. JOŽE LIPNIK mm Srečanja z nagrajenci so pravzaprav malce teša-ima, kajti nihče noče 9ouortti o suojem delu in "st; plati življenja, ki ga le družba ovrednotila kot nepogrešijitn ustuarjalni prispevek k gradnji naše skufmosti. Tako skromen, je tudi Franc Bizjak, ki je že štirinajst let ravnatelj osnovne šole v Kozjem. Učiteljišče je končal v Celju in se v prvem letu svojega službovanja znašel na Pilštajnu, leto za tem pa že v Kozjem, kjer je osem let poučeval mate- matiko, fiziko in telesno kulturo. Povsem nepopol- na slika bi bila, če ne bi omenili časov, ko je mla- dina zavihala rokave in dala svoj bistveni delež pri izgradnji domovine. Med njimi je bil mladi Franc Bizjak, ko je v letih od 1945 do 1947 »dal« tro- je počitnic za »Obnovitve- no zadrugo«. To je bila iz. grac^nja požganih domačij, ki jih je bilo na Kozjan- skem veliko in vsaka ope- ka, danes zgrajene vasi Šonovo, je šla takorekoč skozi dlani Franca Bizja- ka. Leta 1947 ga najdemo v prvi »Poljčanski mladin- ski delovni brigadi« pri Novi Gorici. Dve leti pred tem je postal skojevec, 1951 pa že na učiteljišču komunist. Pet delovnih akcij pozna njegova mla- dost, toda delo v kraju. kjer deluje kot prosvetni in družbeno politični de- lavec, se je po končanih mladinskih delovnih akci- jah šele pričelo. O tem priča dejstvo, da je Franc Bizjak že štirinajst let na čelu Prosvetnega društva v Kozjem in za njim je 34 »Veselih večerov«, ki se jih Kozjani še danes radi spominjajo. Čeprav je ve- liko dela posvetil mladini, predvsem na telesnokul- turnem področju, je vodil tudi pevski zbor, tambura- ški orkester režiral igre. Že leta 1957 so dobili mla. di zadružniki pod vod- stvom Franca Bizjaka za zagrado tamburaške in- itrumente in radioaparat, car je bilo takrat izredno veliko in dragoceno dari- lo. Morda ravno iz vseh teh nanizanih let dela in truda izhaja tudi ugotovi- tev Franca Bizjaka, da je vsako delo z mladino us- pešno in pravzaprav ne pozna razočaranja. Živeti s krajem in ljudmi. Siveti ustvarjalno, je odgovorno. Zato je kot poslanec v dveh mandatih republiške- ga kulturno prosvetnega zbora zastavljal svojo be- sedo povsod tam, kjer je vedel, da bo lahko s tem koristil in pomagal kra- ju. Zato je tudi med na- jinim razgovorom, ko sva paberkovala o nagradi OF, izrekel tudi veliko zahva- lo svojemu kolektivu in vsem sodelavcem, kajti brez dvoma je to prizna- nje tudi njim, saj bi brez kolektivnega dela in razu- mevanja ne bilo doseže- nih rezultatov. Morda je ravno to razumevanje in odmevnost dala poleta na- šemu nagrajencu, da se je loteval številnih nalog in problemov. Tako tudi da- nes, ko je postal predsed- nik izvršnega odbora te- meljne telesno kulturne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, kjer ga čaka naporno in dolgoročno na- črtovano delo. To delo, ta naloga, ta obveza pa so v bistvu neposredni poro- ki za prihodnje obdobje, ko bomo letošnjega OF nagrajenca Franca Bizja- ka še naprej srečevali na vseh tistih barikadah, kjer se bije bitka za napredek naše skupnost. obrazi turizem Ob Braslovškem jezeru TURISTIČNI VRVEŽ Ne samo priprave na začetek tako imenovane glavne sezone, tudi druga dogajanja na turističnem področju go- vorijo o izredni aktivnosti. Napovedi za letošnjo sezono so ugodne. Prav taikšni so dosedanji rezultati. To Se predvsem velja za zdravili- šča, ki so polna že vse te mesece m izkazujejo visok od- stotek prekoračitve nočitev v primerjavi z enakim ob- dobjem lanskega leta. Razveseljiva novica prihaja izpod Golovca. Vse kaže, da bo letošnje leto le prineslo začetek gradnje turistično rekreacijskega središča na Golovcu oziroma pod njim. Tak optimizem je dala tudi zadnja seja odbora za izgrad- njo tega središča. Kot smo zvedeli, kajti na sejo nismo bili vabljeni, so se odločili za nekatere spremembe v ve- likosti posameznih objektov. V vseh primerih je šlo za večje dimenzije, kar je seveda več kot ugodno. To velja tako za balo kot tudi za kegljišče, ki naj bi imelo osem stez pa tudi za plavalni bazen, v katerem bi naj bile tudi tekme v vaterpolu. Skratka, optimizem je utemeljen. Z nekoliko drugačnimi skrbmi pa se ukvarjajo pri Izletniku zaradi Golt. Na vidiku so nova prizadevanja, da bi na pobočja pod Medvedjakorn privabili čim več go- stov. Kolektiv se bolj organizirano obrača k delovnemu človeku in mu skuša nuditi na Mozirski planim ne samo dober zrak in prijetne izlete, marveč tudi nekatere na- prave, ki bi ga spodbujale k rekreaciji. Zato prav zdaj razmišljajo, kako urediti nekatera igrišča, trim steze in podobno, kar vse naj bi privedlo k organizirani rekreaci- ji članov delovnih kolektivov. Pobuda zasluži vso pozor- nost. Nastala pa je tudi zaradi vse večjega primanjkljaja, ki ga izkazuje ta center. Letošnja zima mu je namreč po- šteno zagodla. V tem vrvežu pa ne kaže prezreti tako imenovanih po- dročnih sestankov turističnih delavcev, na katerih raz- pravljajo o delu in nalogah. CELJE - ŠIIARIE: CENEJŠI DOPUST Preživeti dopust z družino v hotelu pomeni vse leto varčevati in si pri trgovati od ust, če si delavec s popreč- no slovensko plačo. Zato so mnoge delovne organizacije zgradile počitniške hiše ali najele večje zgradbe, da lahko njihovi delavci ceneje preživijo dopust. Taka pot pa je bila doslej večini prosvetnih delavcev zaprta, razen če so imeli enega od družinskih članov v drugi delovni organi- zaciji. Delavci IV. osnovne šole Celje in sindikalna konfe- renca prosvetnih delavcev Šmarje pri Jelšah pa so se od- ločili drugače. IV. osnovna šola je že lani kupila v Novl- gradu v Istri dvosobno stanovanje, letos i>a še enega. Dogovorili so se, da na dopustu stanuje v vsaki sobi po ena družina ali skupina. Na ta način bo letos po devet dni letovalo kar 28 družin ah skupin. Podobno pot so ubrali v Šmarju. Sindikalna konferen- ca prosvetnih delavcev je na otoku Krku najela petsobno hišo za pet mesecev. Sredstva za najemnino pa je letos prispevala temeljna izobraževalna skupnost, tako da ne bodo imeli prosvetni delavci nobenih stroškov za stano- vanje. Za vso hišo z opremljenimi petimi sobami in po- brebnimi pritiklmami so plačali 30iXK) dinarjev najemnine. V maju, juniju in septembru bodo lahko šli na dopust upokojeni prosvetni delavci in tisti del tehničnega osebja oziroma drugih služb, ki ni vezan neposredno na pouk. Odločitvi celjskih in šmarskih prosvetnih delavcev sta zelo vabljivi, istočasno pa sta terjali mnogo treznega pre- misleka in morali so se odreči marsikaki vabljivi več- dnevni ekskurziji ali turističnemu potovanju v tujino, kar pa si privoščijo druge šole. JOŽE LIPNIK 6. stran — NOVI TEDNIK St. 21 ~ 30. maMft^^ IZVRŠNI SVETI ZASEDAJO Celje K NAČRTNEMU DELU Izvršni svet pri celjsid ob- činski skupščini je imel do- slej že dve seji. Na vpra- šanje, kaj so obrAvnavaJi, je predsednik Marjan Avšič od- govoril: »Zaenkrat so bUe na tape- ti organizacijsko tehnične za- deve. Vrh t«€a smo imenova- U nekatera delovna telesa. Tako ekonomski svet, ki bo Izvršnemu svetu svetoval s področja gospodarstva o vseh pomembnejših zadevah. Ime- novaUi smo komisijo asa pro- strosko planiranje, komisijo za vprašanja borcev NOV, komisijo za varstvo okolja, ki bo med drugim pripravi- la ustanovitev ustrezne sa- moupravne interesne skup- nosti itd. Imenovali smo tu- di komisijo za oblikovanje ter odbor aa turizem in go- stinstvo, zsa kmetijstvo in za kadre. V vseh teh prime- rih gre za delovna telesa iz- vršilnega sveta, kajti izvršni svet bo deloval kot enotno telo in bo kot tak tudi spre- jemal odločitve. Sicer pa trenutno priprav- ljamo načrt dela izvršnega sveta, ki ga bomo predložili v obravnavo prve dni juni- ja. Ne glede na to, je očit- no, da se bomo najprej uk- varjah z gospodarsko prob- lematiko. To ne velja za oce- no gibanja gospodarstva le- tos, marveč tudi za položaj nekaterih trgovskih organi- zacij združenja dela pa tu- di za položaj nekaterih pro- izvodnih delovnih organiza- cij. Obravnavah bomo tudi nekatere urbanistične zadeve. Izvršni svet je že in še bo razpravljal o tem, da nekate- re delovne organizacije niso p>odpLsale samoupravnih ^)orazumov in družben^a dogovora za financiranje raz- nih dejavnosti v občini. Prav tako bomo proučili p>oložaj okoli ustanavljanja raznih samoupravnih interesnih skupnosti kot za komimalo, za varstvo okolja itd. Na dnevni red bomo uvrstili tu- di statut krajevnih skupno- sti in njihovo prilagajanje novim ustavnim prilikam. Skratka, dela dovolj in me- nim, da bomo imeli na red- nih tedenskih sejah dovolj konkretnega materiala.« MB Velenje PROSTOR ZNANOSTI Predsednik Izvršnega sveta občine Velenje tranjo inž. Kljun je bil pred prevzemom te odgovorne ftmkcije zapo- slen kot direktor v Tovarni usnja Šoštanj. Zdaj se je zna- šel v novem okoljU m na de- lovnem mestu, ki je bilo uve- deno šele z novo ustavo. V velenjski občini je tako prvi ugriznil v to jabolko. Koliko sej izvrši.ega sveta ste že imeli? »Tri in vse so javne.« Kako boste sodelovali s predstavniki tiska? »Na seje bomo vabili, dru- gače pa bo dajal informacije podpredsednik imTšnega sve- ta Vlado Zakošek.« Prve naloge? »Program izvršnega sveta za prihodnje obdobje bazira na našem planu razvoja ob- čine Velenje do leta 1980. Več ln podrobneje se bomo mo- rah pogovoriti o organizacij- skih zadevah' občinske uprave ter materialnih in kadrovskih zadevah. Čimprej se moramo konsolidirati, saj nas je še nekaj članov IS na drugih delovnih mestih. Program do leta 1980 je tre- ba obdelati po posameznih letih. Vključiti se moramo v republiške akcije zlasti tam, kar zahteva naše področje — to je energetika, ceste, kme- tijstvo. Nadalje je treba skr- beti za razvoj interesnih skupnosti, krajevnih skupno- sti, razvijati integracijo so- rodnih podjetij a:: temeljnih organizacij sorodnih panog bodisi v občinskem merilu aH širše. Prizadfevat- si mora- mo za stabilizacijsko in anti- Lnflacijsko politiko tako zvez- nega kot repubUškega izvrš- nega sveta. Vključata se moramo tudi v naše vsakdanje delo, snova- nje in nadalnji razvoj tako na gospodarskem, kot tudi na negospodarskem področju. Na slednjem v tem smislu, da so potrebe vsklajene z možnostmi, da delovnim skupnostim v gospodarstvu ostaja relativno več družbe- nega proizvoda, da je splošna in skupna poraba nekoliko manjša od družbenega pro- izvoda, da je osebni dohodek nekoliko manjš- od produk- tivnosti dela itd. Glede na pomanjkanje delavcev bomo morali bolj poudariti proiz- vodnjo m usluge, ki zahteva- jo več znanja, moaemizacijo proizvodnje nasplon, avtoma- tizacijo, eventuetop preusme- ritve, pa tudi če br, potrebno — ukinitve Vendar vse eko- nomsko m strokovno prever- jeno, zlasti tudi glede na do- gajanja v sveto\Tiem merilu v zvezi s problemom surovin in energije.« Kako mislite vse to doseči? Tudi z nadaljnjim"razvojem negospodarskih delavnosti, to je z izobraževanjem, kulturo, telesno kulturo. Pravočasno bomo pripravlja h vse vrste kadrov za uresničevanje na- log, ki nas čakajo. Zlasti pa mislimo resnično še bolj kot prej odpreti vrata znanosti na vseh področjih našega družbenega dogo\'ora in sa- moupravnega sistema.« TONE VKABL Šmarje pri Jelšah mmm Mintdi teden je bila v Šmarju pn Jelšah piva seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na njej so sprejeli začasni p>oslovnik o delu sveta m imenovali ter konstitu- irali odbore ter komisije, ki bodo delale pod okriljem izvršnega sveta. Hkrati so poslušali izročila načelniJcov oddelkov o delu. —mst— Pogovor z Ivo Cizelj ilMlIlfflil Ivo Oizej, kmetijsko inže- nirko z Vranskega, so izvo- liU za delegatko zveznega zbo- ra, in sicer v kmetijsko sku- pino. Čeprav je dokaj nera- da govorila o svojem bodo- čem delu, češ da ga še pre- malo pozna in da bo drugič lažje govoriti, je pc^vor vse- eno stekel: Kaj pričakujete od svojega dela v zveznem zboru? Moja izvolitev mi nalaga Trato ctolžpost^ jo »4(>išit«>v. Obravnavali bomo kmetijska vprašanja, naloge v zvezi s pospeševanjem kmetijstva in dela nam bresz dvoma ne bo zmanjkalo, saj je nerešenih vprašanj veliko Kaj menite o delegatskem sistemu? Brez dvoma bo preteklo ne- kaj časa, preden bo nov de- legatski sistem resnično zaži- vel. Mislim, da bo v pol leta pokazal svoje dobre strani, pa tudi morebitne pvomanjk- IjiivosU. Delegatom ziadaga ve- Iva azej liko odgovornost ln zadolžit- ve, še pose>b€j ženskam, ki Imajo poleg rednega dela in zadolžitev še skrn za družino in dom. Bistvo pa je v tem, da se bodo problemi sedaj reševali od spodaj navzgoj, iz baze. Morda bo prav tu največ te- žav, preden se s;stem vpelje. Delegati so sicer '■posobni in delovni ljudje, vendar marsi- kateri še ne pozna vseh pro- blemov, s katerimi se bo uba- dal. To bo treba reševati sr^"^- ti z vso zavzetostjo. Kakšen pa .je naspl-^h polo- žaj naše žene v družbi? Res je, da je le d<'iočen del naših žena dovolj prisoten v družbenem življenju in me- nim, da je ta del premaj- hen. Vzrok je v preroalo raz- vitih terciamih dejavnostih, kar se še sploh pozna v manj- ših krajih. Delo z >troki in družino v^^^me p7«t«rp^ ^^.cg BRANKO &TAMEJCIC OSEBNI DOHODEK NA HRANILNO KNJIŽICO Vsakdanje življenje kaže, da nihče že prvi dan po prejemu osebnega do- hodka ne potroši vsega denarja, mar- več ga preudarno razporedi tako, da z njim pokriva izdatke prek celega meseca. Zato ni gospodarno, če tisti del denarja, ki ste ga namenili pora- biti do konca meseca, zadržujete doma in se izpostavljate trenutnim nagibom nenačrtne porabe. Ce pa denar do dneva, ko ga boste v resnici potrebo- vali, zaupate celjski podružnici ljub- ljanske banke, ste mu povečali vred- nost. Zavarovali ste ga pred izgubo in krajo. Poleg tega ste si zagotovili še dodaten dohodek — obresti. VSE TO VAM OMOGOČA IZPLAČE- VANJE OSEBNEGA DOHODKA PREK HRANILNE KNJIŽICE. Ta sodobni in po svetu že povsem uveljavljeni način prihrani vaši orga- nizaciji združenega dela vrsto zamud- nih opravil kot so: dviganje, prešteva- nje, sortiranje in razdeljevanje denar- ja. Pa še nekaj: če bi se vaša organi- zacija združenega dela znašla v tre- nutni nelikvidnosti, ji bo banka poma- gala s premostitvenim kreditom za iz- plačilo osebnih dohodkov, kar pomeni za vas: IZPLAČILO OSEBNIH DOHOD- KOV VAM JE VEDNO ZAGOTOVLJE- NO NA PLAČILNI DAN! . Celjska podružnica Ljubljanske ban- ke je v širjenju nakazovanja osebnega dohodka prek hranilne knjižice dose- gla izredne uspehe. Iz dneva v dan rase število organizacij združenega de- la in s tem varčevalcev ter vlog, ki se vključujejo v to gibanje. V kolek- tivih vse bolj spoznavajo prednosti te oblike denarnega varčevanja. Gre za koristi, ki jo imajo organizacije zdru- ženega dela m varčevalci. Vtem ko ;e bilo ob koncu lanskega leta vključenih v ruikazovanje osebne- ga dohodka prek hranilnih knjižic celj- ske podružnice Ljubljanske banke 8? organizacij združenega dela, se je to število ob koncu marca letos povečalo na 108 ali za 24 %. V istem razdobju se je znesek na ta način privarčevanih sredstev povečal od 24 na skoraj 40 milijonov ali za 63 %, število varče- valcev pa od 15.082 na 23.039 aH za 52 Vo! Številke so najbolj prepričljiv do- kaz! Zato še nekaj podatkov. V primerjavi z lanskim decembrom se je v letošnjem januarju povečalo število organizacij združenega dela, ki so se odločile za nakazovanje osebnega dohodka prek hranilnih knjižic celjske podružnice Ljubljanske banke za 6 "h, sredstva so narasla za 11 % in število varčevalcev za 5 "/o. če bi primerjali letošnji februar z januarjem, bi morali zapisati naslednje: število organizacij združenega dela se je povečalo za 8 %, privarčevana sredstva za 20 in Hevilo varčevalcev za 34 Vo. Primerjalni podat- ki med marcem in februarjem pa go- vorijo, da se je število organizacij združenega dela, ki so se priključile pomembni varčevalni akciji, povečalo za 6 o/o, znesek privarčevanih sredstev za 21 in število varčevalcev za 8 Vo. Toliko za danes. Samo nekaj misli in nekaj podatkov. Preden se odločite in če potrebujete nasvet, se posvetujte z Ljubljansko banko, podružnico v Celju. KS Radeče ^ Krajevna skupnost Radeče obsega dokaj veliko območ- je. Zajema Radeče ter nase- lja Hotemež, Brunk, Bnmška gora, Jelovo in še nekatera manjša. V tako veliki kra- jevni skupnosti gotovo ni malo dela. O življenju in de- lu KS smo kramljali s pred- sednikom Tonetom Zupanči- čem. Povedal nam je, da je krajevna skupnost izredno dejavna. Že pred volitvami so delo zasnovali na delegat- skih osnovah, zato danes ni- majo težav s prehodom na nove oblike dela. Krajevna skupnost je tista, ki daje pe- čat življenju in delu kraja. Člani so aktivni pri vseh ak- Tone Zupančič cijah, komunalnih in drugih, aktivno pa se vključujejo tu- di v družbeno-politično delo. Radeška krajevna skupnost dela na osnovi 5-letnega pro- grama, iz katerega sleherno leto izdvojijo nekaj nalog in tako oblikujejo letni pro- gram. In katere naloge so si zadali? Predvsem jih čaka regulacija potoka Sopota, razširitev zdravstvene posta- je, kjer bi radi pridobili pro- store za specialistične pre- glede in rentgen. Nadaljevali bodo z obnovo šole, poleg pravkar postavljenega 24-sta- novanjskega bloka želijo po- staviti še enega, urediti več cest in pločnikov, pokopali- šče, marsikaj pa bo treba postoriti tudi v obrobnih na- seljih, na primer B-^un''u, kjer bodo pomagali graditi vodovod. Kot povsod je tudi v: dečah problem denar. Te? glavnem dobivajo od radeši delovnih organizacij, sa: prispevkov občanov in iz čine, čeprav prav od tod nar vse prepočasi priteka. Poleg denarja tudi ost problemov ne manjka. ' večja ovira pri delu kra ne skupnosti je ta, da še dno ni urbanističnih naJ: o razvoju kraja, zato s strahom loteivajo večjih jektov. Druga težava je cesta zi Radeče. V strnjenem r lju je ceste izredno f promet pa vsak dan h V Radečah zato s stra čakajo, kdaj bo v celot: faltirana cesta do Krši saj se bo takrat prom« tej prometni žili, ki vod »avtoceste« Zagreb—LJ^ na še ojačal. Prav zato v ievni skupnosti že razm io o novi, obvozni cest bi jo uredili hkrati z ^ v'io celotne zasavske ' Kljub temu v kr« skupnosti niso pretiral' skrbljeni. Vedo, da hrt žav nikjer ne gre in ' morajo tudi sami spopi^ njimi, še toliko lažje P* je, ker izredno dobro lujejo z vsemi delovni "■anizacijami v kraju. J" 'majo prav glavne ^ organizacije — Papirni''' ra in Peta dolgoročne ' ne načrte, ki jih bodo ' nričeli uresničevati, J* strah. Uresničitev nsi^ dala svoje rezultate, ^ poznalo - BRANKO STA^* «^ — 30. maj 1974 5t> NOVI TEDNIK — stran t film let mrtve ptice celjsko občinstvo si je v jj dneh ogledalo nov slo- Lglii film Let mrtve ptice ,'^serja Živojina Pavloviča. rak pomemben kulturni do- jele zasluži odmev. Ce za- jemarimo nesprejemljivo po- Tšnost v sinhronizaciji 1» jerazumljivost filmske prek- jiurščine, potem moramo re- da smo novega domačega [ilma veseli. Zazrl se je v „aš družbeni vsakdan. V po- jav, ki mu kot družba nismo [os' zaradi preteklosti, zara- ^ prepočasnega razvoja se- (ianiosti in zaradi prevpliv- J)Ot.rošniške miselnosti — zaradi želje po vse hitrej- šem dosegu boljšega standar- da. Let mrtve ptice se je ozrl y zaostalo, nerazvito družbe- no sredino, ki jo pesti se- zonstvo. Z vsemi tragičnimi učinki in posledicami. Nimamo mnogo slovenskih filmov, ki pogumno in pre- dimo razčlenjajo aktualnost našega časa. Torej — prizna- nje avtorjem Leta mrtve pti- ce. Nikoli pa ni za resen umet- niški napor zadostovalo le sp>ogledovanje z aktulanost- jo, z navidezno socialno an- gažiranostjo. Režiserju 2i- vojinu Pavloviču lahko zame. rimo pretirano notranjo so- cialno in emocionalno dis- tanco od tematike, ki jo je na filmsko platno prenesel enostransko, parcialno in s sporočilom o brezizhodnosti. Nedialektično. Le kot kratek (iz)let v socialna nasprotja prekmurskega življenja. Razkroj partriarhalnega kmečkega življenja je F>ove- zan z modernim sezonstvom in naturno erotiko. Ne za eno ne za drugo pa režiser ne kaže dovolj razločno soci- alnih in individualnih razlo- gov. Slinavka do temeljev pretrese življenje vasi. In ena sama spolna zabloda pov- zroči cel kup tragedij — od samomora, srčne kapi, luno- ra, nakazane prostitucije in huliganstva do pobega v tu- jino. Freudov Eros lahko do- živi tudi drugačno imietniš- ko izpeljavo. Realna dialek- tika človekove osvoboditve se giblje tudi v svetu take agresije in razkroja, vendar pa mora iskati tudi pot, kar ko »harmonizirati človekovo socialno svobodo s popolno emancipacijo libidonoznih človekovih potreb.« V Letu mrtve ptice vse zgrmi v prepad. Brez kančka svetlobe. AM je to naše Prek- murje res tako zagrenjeno? Ali se v njem nič ne prebu- ja? Ali nastaja novo le iz denarja, zasluženega na tu- jem? Ali živi revolucionarni romantizern le s plapolajo- če zastavo in brez krajevne solidarnosti tn združevanja občanov zaradi vodovoda, cest, elektrike? Prekmurski ljudje so pri- kazani preveč shematično preprosto, naivno, da ne za- pišemo še kaj drugega. Ali je to prekmurska resničnost, naj povedo Prekmurci sami. Oni to najbolje vedo. Z vse- mi drobnimi opazkami, ki jih je režiser posnel na plat- nu. Let mrtve ptice ne zdrži tihega prikimavanja. Morda je to režiser hotel. Vseka- kor pa njegova socialna kri- tika spodbuja kritiko in vp- rašanje. Vprašanje tudi o tem, kakšno pot k soci- alizmu prekmurskega človeka kaže Let mrtve ptice.. J. Volfand Zagrebški komorni duo Po letošnji uspe.šni koncert- ni sezoni pripravlja Koncert- na poslovalnica še izvenabon- majski koncert, ki ga bo iz- vajal ZAGREBŠKI KOMORNI DUO. Duo sestavljata liarfist- ka Pavla Uršič in flavtistka Tinka Muradori, ki jih po- znajo tudi Celjani kot prvo- vrstni umetnici. Koncert bo v sredo, 5. junija v GLAVNI DVORANI ST.ARE GROFIJE (Pokrajinski muzej). Med od- morom bodo odprti vsi raz- stavni prostori v prvem nad- stropju. Ker je število, vstop- nic omejeno, priporočamo, da si jih priskrbite že v pred- prodaji. Spomin na sprejem nizozemskih pevcev pri predsedniku celjske občinske skupščine Jo- žetu Maroltn. Od leve proti desni: Bojan Volk, Leopold Pere, prevajalka, Wen Garaets — predsednik zbora Oranje, Gustav Grobelnik -- predsednik komornega moškega zbora, Jože Marolt in ataše nizozemskega veleposlanišii a v Beogradu, g. Lammers. Pevsko slavje v Trnavil lepa prireditev ; Na tradicionalni občinski •revi]i odraslih pevskih zbo- tov, ki je bila prejšnjo ne- ;'llelio v dvorani Kulturno prosvetnega društva Trnava ;je nastopilo 13 ženskih, mos- ".kih in mešanih zborov iz žal- ske občine. Odlična organi- '^tacnja, ki je bila v rokah ^domatih kulturnih delavcev, ^Itevilen obisk in ne nazadnje '^počastitev nekaterih slavljen- ja cev dcjmačega društva (delu- ' Je že skoraj 70 let) — vse ^to je napravilo pravo kultur- l^no pevsko vzdušje. ■ Kot že vsa leta na podob- ■^tiih revijah so tudi tokrat ■'prevladovali moški zbori. iJjCar dftset jih je pokazalo ^■v"''^' ^^^^'^^ sposobnosti, ne- ■'jav.Ti bolj, drugi manj uspe- ivjnr,. Po dokaj lepem in kul- ^yv,ranem zvoku sta nekoliko {I^l'-M,opala zbora iz Tabora Mz>x.rovodja Milan Lesjak) ^ Prebolda (zborovodja f Drago Kumer), medtem ko pri ostalih nismo opazili sebno velike težnje po lepem enotnem zvoku. Ob^ ome- njena zbora sta poleg zbora iz Gotovelj (Jurij Goršek) posredovala tudi dobro rn logično interpretacijo pesmi. Med ostalimi je potrebno omeniti tudi nadpovprečen ženski zbor iz Griž (Ivo Go- stečnik), ki je poleg skrbne pripravljenosti pokazal tudi dobro mero smisla za obli-, kovanje modernejših kompo- zicijskih prijemov. Zbor bi bilo potrebno še nekoliko osvežiti z mladimi glasovi. Sicer pa revija v primer- javi s prejšnjimi ni pokaza- la bistvenejšega napredka v pogledu izbora skladb. Veči- na zborovodij izbira za spo- rede svojih nastopov star, prepet, zaprašen repertoar pesmi. (Primer: 41 skladb, ki so bile izvajane na omenje- ni reviji, jih je bilo samo 12 od še živečih skladateljev.) Tudi bodo morali zborovod- je začeti gojiti lepo in kulti- virano petje in težiti po ize- načenosti glasovnih skupin, kar je bila odlika le redkih pevskih skupin na letošnji žalski občinski reviji. Za marsikakšen zbor, zlasti pa za družbene zbore, ki so ob koncu zapeli dve pesmi, je predstavljala velik problem tudi izgovarjava, da ne govo- rimo o znanju teksta. To pa je vsekakor hiba, ki se je la- hko ognemo z najmanj pev- sko tehničnega truda. Razveseljivo je bilo pri skoraj vseh zborih precejšnje število mladih pevcev, nav- dušenost in prizadetost. Pev- sko in prijateljsko vzdušje, ki je prevevalo to nedeljsko popoldne okolico prosvetne- ga doma v Trnavi, je bilo enkratno. Zato so take mani- festacije potrebne. Potrebne našemu delovnemu človeku, da se ob njih sprosti. Petje pa je gotovo ena najlepših oblik sprostitve. E. GORSIC Celjski mladinski zbori: Uspešni Od 23. do 25: maja je bila v Zagorju IV. republiška revija mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 48 zborov iz vseh področij Slovenije, med njimi jih je bilo kar 5 iz Celja. To so bili: Otroški zbor glasbene šole, ki ga vodi Jožica Soko, Mladinski zbor osn. šole 1. celjske čete z zboro- vodjo Dragico Zvar, Mladinski zbor L osn. šole z zborovodjo Jožico Soko. Dekliški zbor Pedagoškega šolskega centra z zboro- vodjo Vidom Majcenom in Gimnazijski mešani mladinski zbor, ki ga vodi prof. Ciril Vertačnik. Vsi navedeni zbori, ki so bili kot najboljši poslani v Zagorje na osnovi rezultatov občinske revije v Celju, so se tudi v Zagorju lepo uveljavili. Poudariti je treba, da revija ni imela tekmovalnega značaja in torej ne more. mo govoriti o prvem, drugem ali najboljšem zboru. Pač pa je 5-članska strokovna žirija opisno ocenila dosežke poedinih zborov ter podala mnenje, ki ga bodo prejeli zborovodje pismeno, Celjski zbori imajo po sodbi žirije lepo glasovno kulturo, so zelo discipli- nirani in tudi program izbirajo smiselno. Nedvomno je to zasluga vestnih in delovnih zborovodij, ki radi prisluhnejo strokovnih nasvetom. Pohvaliti je treba tudi šolska vodstva, ki omogočajo redno sistematično delo zborov, ki so nam v čast, Celju v ponos. Lep uspeh naših zborov je razveseljiv še posebej zato, ker so v teku priprave za Mladinski pevski festi- val, ki bo okrog 1. junija 1975. Med številnimi jugo- slovanskimi in inozemskimi zbori bodo celjski častno zastopani tako po številu kot po kvaliteti. E. KUNSJ V Schinveldu na Nizozemskem Slovenski večeri Člani moškega pevskega zbo- ra Oranje iz nizozemskega Schinvelda so navdušili. Nji- hovo enotedensko gostovanje v Celju na povabilo komor- nega moškega zbora in trije koncerti — v Šmarju pri Jel- šah, na Dobrni in v Celju — so potrdili ne le visoko umet- niško raven zbora, marveč dosti več. To je bil izreden kulturni dogodek in tisti tre- nutek, ki je .še bolj povezal pevce dveh zborov in ljudi dveh držav. Vsi trije koncerti so se spremenili v velike manife- stacije prijateljstva med na- rodi. Višek v tem pogledu je prav gotovo ponedeljski na- stop. Konec je bil namreč tak kot ga ni nihče pričako- val. Ko so gostje najprej do- dali slovensko ljudsko pesem »Od Celja do Žalca« in še svojo limburško himpo, so se na odru pomešali nizozem- ski pevci in njihovi gostitelji. Tedaj so v združenem zboru znova dokazali, da pesem ne pozna meja. Najprej so pod vodstvom prof. Egona Kuneja zapeli »himno« komornega moškega zbora »Ko so fantje zgodaj vstali . . .«, zatem p>a še znano nizozemsko pesem o slavnem pomorščaku Piet Heinu, ki je Špancem ugrabil srebrno ladjo. Kdo bi popisal navdušenje hvaležnega občinstva? In kaj so o tem gostova- nju in srečanju dveh pevskih zborov povedali nekateri, ki so ga doživljali? Prof. Jože Marolt, predsed- ruk celjske občinske skupšči- ne: »Takšna gostovanja vzpo- stavljajo tesne vezi med na- rodi, nas kulturno bogatijo in nam omogočajo, da se kljub razdalji, kljub različnim govoricam in morda različ- nim nazorom med seboj bo- lje spoznavamo in bolje razu- memo. To pa je v dandanaš- njem svetu izrednega pomena.« G. Lammers. ataše nizozem- skega veleposlaništva v Beo- gradu: »Razumel sem, da so vezi med Schinveldom in Ce- ljem zelo stare. Tudi stiki med Jugoslavijo in Nizozem- sko so zelo dobri. Želim, da bi bil zbor iz Schinvelda še velikokrat vaš gost. Glasbeni stiki so zelo veliki, dosti po- membnejša pa je tista pri- srčnost, ki vlada med ljudmi. Kaj takega še nisem doživel!« Gustav Grobehiik. predsed- nik komornega zbora: »Med- sebojnih človeških odnosov res ne more nič bolje in lep- še izraziti kot pesem. Tako tudi izrazov prijateljstva ter solidarnosti v čustvih in mi- šljenju.« Wen Geraets, predsednik zbora Oranje: »Poznam raz- mere med j>evskimi zbori v Evropi, toda, lahko rečem, da tako pristnih odnosov, to- liko topline in prijateljstva kot vlada med našima zboro- ma ni nikjer. V tem smo vse- kakor edini!« Kot je bilo veselo srečanje članov obeh zborov, tako je bilo težko slovo. Stiski rok, objemi in solze ... In potem: na svidenje. Pa kmalu. Odšli so dragi prijatelji. S seboj so ponesli lepe spo- mine in prepričanje, da so bi- vali med iskrenimi ljudmi. »Vse to bomo obujali še dol- go na naših slovenskih veče- rih,« je dejal še predsednik nizozemskega zbora in pove- dal, da bodo takšni večeri odslej še pogostejši. M. Božič Akcija Cinkarne Celjska Cinkarna, ki vsako leto izda za svoje partnerje večbarvni koledar, se je letos odločila za novost. V okviru kulturne akcije bo s sodelovanjem celjskega zavoda za spo- meniško varstvo izdala koledar s starimi upodobitvami Ce- l-a iz 17. in IS. stoletja. Slike bodo opremljene s podrob' nimi podatki, mimo tega pa bodo upodobljene tudi v po- sebni ediciji, ki bo poleg njih vsebovala obsežno uvodno študijo ter kritičen opis upodobljenih motivov. Hkrati bodo v ediciji objavljene tudi preostale slike iz tega obdobja, ki so enobarvne in jih zato ne bo mogoče sprejeti v kole- darski del. Edicija, ki bo študijsko temeljito pripravljena, bo upo- števala doslej vse znane stare upodobitve Celja, pa ne samo tiste, ki so last kulturnih celjskih institucij, ampak bo pri- nesla novo gradivo, ki je bilo zbrano in evidentirano v za- Vdejslvu. Prvi odiis^ koledarske edicije so že napravljeni. V pri- hodnjem letu pa bodo. na enak način predstavljene upodo- bitve starega Celja iz 19. stoletja. Kozjansko: Spominski park Zavod za spomeniško varstvo v Celju je pričel priprav- ljati program za spomeniško ureditev kozjanskega spo- minskega parka. Le redko kje se je na majhnem koščku dežele zbralo toliko starodavnih 'znamenitosti in toliko krajev, ki hranijo spomin na pretekle in polpretekle čase naše zgodovine. Tu so najstarejše stavbe na Slovenskem, katerih nastanek postavljajo nekateri še pred 10. stoletje, tu so starodavni gradovi, tod se je pomikala Gubčeva voj- ska in tod je bilo središče kozjanskega odreda. In ne na- zadnje, tod je svoja najlepša mladostna leta pri sowdnikih preživel naš Maršal. Program za spomeniško ureditev parka bo vse te ele- mente združil in nakazal pot, kako spomenike zavarovati in jih ohraniti. V ekipi, ki pripravlja varovalni program sodeluje vrsta priznanih strokovnjakov, od um.etnostnih zgodovinarjev do etnografov in arhitektov. Ti bodo iz obi- lice gradiva skušali izluščiti najpomembnejše spomenike, jih vključiti v tok sodobnega življenja ter jim dati potreb, no funkcijo. 8. stran — novi tednik st. 21 — 30. mama^^ DOGODKI ŽALEC: PRIZNANJA MENTORJEM Ob dnevu mladosti so v Žalcu podelili 25 priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem, mentorjem Ip organizacijam. Priznanja so prejeli: Franc Ježovnik, Marija Cafuta, Olga Hočevar, Štefan Goričanee, Franc Sušnik, Janko Randl, Drago Naglav, Srečko Meh, Leon Pader, Milan Strojansiek, Drago Natek, Hedvika Zupane, Ml- lojka Tomažič, Irena Cigler, Marjan Možina, Marjan Lubej, Bojan Dolinšek, Mladinski aktiv Of5 Polzela, MA Oš Petrovče, Mladinski planinski odsek Tabor, Mladinski klub Griže. Klub mladih Prebold, Klub OZN Šempeter in Klub OZN Vransko m Aktiv mladih kme- tijskih proizvajalcev iz Prebolda. TEKST IN FOTO: T. TAVČAR KONJICE: SESTAV DVEH DELEGACIJ v delegaciji krajevne skupnosti Jernej pri Ločah v konjiški ob- čini so Alojz Capel, Jože Lažeta, Leopold Lovrenčič, Franc Paj, An- ton Rubin, Florjan Trunkj. Delegacijo delovne organizacije Comet sestavljajo Erih Berton- celj, Majda Gorjup, Boris Lepšina, Martin Mrzdovnik, Leopold Raz- boršek. ŠMARJE PRI JELŠAH: MEDREPUBLIŠKA PRIREDITEV v četrtek bodo iz Hrvatskega Zagorja krenUi na pohod po poteh XIV. udarne divizije pionirji In mladina ter nekdanji borci te le- gendarne partizanske enote. Pohoda se bodo udeležili slovenski in hrvatski pionirji, prireditelj pa sta republiški konferenci zveze mla- dane. Udeleženci pohoda bodo šli najprej do vasice Sedlarjevo, kjer bo manjša proslava, na kateri bo govoril nekdanji namestnik ko- mandanta divizije Tone Vidmar-Luka, narodni heroj, potem pa bodo skupaj s slovenskimi pionirji odšli prek Kozjanskega na Pla- nino, kjer bo spet proslava. Iz Planine pri Sevnici bodo odšli na Bohor, kjer bo partizanski miting, na katerem bodo pripovedovali spomine na slavne dni divizije borci šmarske občine ter vsi drugi, ki bodo prišli na to veličastno srečanje. —mst— II. OSNOVNA ŠOLA CELJE: USPEH PIONIRJEV Konec preteklega tedna so se na II. osnovni šoli v Celju zbrali na skromni slovesnosti v počastitev dneva mladosti pionirji in mladinci te šole, ki so bili v letošnjem šolskem letu najaktivnejši v dodatni šolski dejavnosti. Povabili so tudi svet staršev. Ravnateljica Vera Strehovec je v uvodni besedi podala kratek pregled uspehov učencev. Za bralno značko se je med šolskim letom borilo 162 učencev, 139 pa jih je sodelovalo v Veseli šoli, kjer so najboljši tekmovali tudi na občinskem prvenstvu. Zelo dobro so se odrezali šahisti, ki so na občinskem prvenstvu zasedli kar tri prva mesta, udeležili pa so se tudi republiškega tekmovanja šahistov. 18 mladih matematikov iz šestih, sedmih in osmih razredov .se je potegovalo za bronasto, srebrno in zlato Vegovo odličje, najštevil- nejši pa so bili pionirji prometniki, ki so se prav tako udeležili šolskega, medobčinskega in republiškega tekmovanja v prometu. Najaktivnejše je bilo šolsko športno društvo. Pionirji športniki so dosegli zelo lepe uspehe. Tako so se udeležili republiškega tekmo- vanja v orodni telovadbi, atletiki, rokometu in bili občinski prvaki v nogometu. Sodelovali so na občinskem tekmovanju v košarki in namiznem tenisu. Na občinski reviji pevskih zborov sta sodelovala kar dva zbora, veliko pohvale pa je bila deležna njihova Ja\-na radijska oddaja Pet pedl. .Skratka, aktivnosti in zavzetega dela med pionirji in mladinci te šole v šolskem letu, ki se Izteka, ni manjkalo. ŠMARJE PRI JELŠAH: USPOSABLJANJE DELEGATOV V Šmarju pri Jelšah so se odločili, da bodo v prihodnjih dneh organizirali enodnevne seminarje za usposabljanje delegatov. Semi- narji se bodo začeli že v prvih dneh junija in bodo pripravljeni tako, da se bodo lahko izobraževali delegati vseh delegacij. Ustanov- ljen Je tudi koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje, ki bo poleg Delavske univerze skrbel, da bo akcija .stekla čim bolje. Izo- braževanje je organizirala občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah. —mst— EŠC: IZREDNO ZNANJE Sredi preteklega tedna Je bilo na Ekonomskem .šolskem centru v Celju strojepisno in stenografsko tekmovanje dijakinj upravno administrativnih šol Slovenije v počastitev dneva mladosti. Tekmo- vanja se je udeležilo 48 dijakinj iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ko- pra, Kranja in Novega mesta. Priznanja Je prejelo 17 tekmovalk iz strojepisja in 18 iz steno- grafije. Prvih šest mest z Izredno dobrimi rezultati v strojepisju so si delile tekmovalke H LJubljane ln .Maribora. Med Celjankami pa so se najbolje izkazale Majda Ocepek, ki Je zasedla sedmo mesto, Gabrijela Cvar osmo ln Irena Svab dvanajsto. Izredno težko delo je imela ocenjevalna komisija pri ugotavljanju najboljših tekmovalk v stenografiji. Vse so bile odlične. Najboljšo uvrstitev oziroma naj- višjo pa so dosegle dijakinje Iz LJubljane, Novega mesta in Kranja. Cel Janka Danijela Gaberšek Je zasedla petnajsto mesto, Andreja Kač Šestnajsto in Marjana Klanjiek osemnajsto. Udeleženke tekmovanja so presegle vsa pričakovanja in pokazale ▼ obeh disciplinah Izredno znanje. D. P. SLOVjE^^SKE KONJigE; FaAXaUSIJot največkrat posu- ta s trnjem, še vedno vedra, še vedno jo lahko vidimo v vrtu z motiko v roki. Še vedno Jo privlači dobro bra- nje. Knjiga ji je bila v ute- ho in edino razvedrilo vse življenje. Mnogokrat se v njeno veselje zberejo doma otroci. Tudi vnuki prihajajo na obisk. Tako Ji čas hitre- je mine. In ob koncu — kdo ne bi zaželel Kodričevi mami še mnogo zdravih let! Lenka Vrabič Mladi na Šmohorju ZA KOMPASOM Smohor, že predvojno pri- ljubljeno shajališče delavcev, predvsem p>a mladine. Je tu- di v nedeljo bil priča mla- dostnemu vrvežu. Mladina iz laške in žalske občine Je po- vabila vrstnike tudi od dru- god na zanimivo orientacij- sko tekmovanje. 32 tričlan- skih ekip Je od osme ure zjutraj do pKJidneva s po- močjo kompasa in speciaJ- ke obiralo skrivne poti in steze, iskalo kontrolne toč- ke, opravljalo razne naloge, ki so sodile v pravila tek- movanja. Medtem ko je oko- li sto mladih tekmovalo, so števUnejše kolone mladih krenile iz laške in žalske ob- čine na pohod. Laščane je po rečiškem kotu spremljal nekdanji partizan Jernej Ko- šir. Vodil jih je od enega sp>omiinskega obeležja do drugega in nekje na sredi poti sta se laška Ln žalska kolona združili. Nekaj po dvanajsti un'; bilo tekmovanja konec. Sle dil Je kratek in zanimiv.' turni spored, nakar je : dim govoril in jim čes k prazniku sekretar kot j a ZKS v laški občini C Knez, ki je govoril tud predsedniku Titu in njef vem 824etnem življensie Jubileju. Po končani pr: ditvi so razglasili najbolj tekmovalce. Med pionirji' 25magaU laški šolarja, m mladinci planinci iz Preb da, med člani planini' društev Laščani in Tim ci, med aktivi Zveze ml« ne pa pravtako Laški n dinci. Popoldne se je na Si horju zbralo veliko iz obeh dolin, pa se je planjava spremenila v samo športno igrišče in ninsko sončno kopališče. prebold: druga trim steza Adl VIDMAJER Je s svojimi mladinci prlpravU v Prebold ie drugo trim stezo. To Je še dokaz več Izredno požrtvovalne! dela, ki ga opravlja ta veliki prijatelj mladine. Novo trim ste bi lahko Imenovali mini trim steza, ker so Jo pripravili za nj mlajše prebivalce Prebolda. Adl Vidmajer je znal izkoristi prostor na dvorišču otroškega vrtca In malčki že z največji veseljem opravljajo vaje na posameznih postajah trim pr»J Drugo leto bodo malčki imeli v svojem delovnem progran tudi telesno vzgojo ln to kar štirikrat teden.sko. To pa je « dvomno porok, da bo v Preboldu telesna vzgoja še vnaf prva v žalski občini. JANEZ VEDBI* vransko: zlet tabornikov Od 7. do 9. Junija bo na Vranskem področni zlet tabornik" medvedkov in čebelic ter predšolske mladine. Zlct bo pov«* r mnogobojem. Med drugim se bodo pomerili v signalizaciji mnogih drugih taborniških panogah. Ne bo manjkalo tudi t** nega ognija. Najbolje uvrščene ekipe posameznih .skupin si priborile pravico sodelovati na republiškem mnogoboju. ZLATKA CEN<3 konus: novo skladišče V Konusu bodo kmalu predali svojemu namenu no^" ?l diščc, ki bo služilo za shranjevanje surove kože. Doseo' skladišče je bilo dotrajano. Že pred tem so uredili prostor razne materiale, ki so jih imeli prej vskladiščene v P"""^ prostorih. Premestitev je omogočila tudi večjo uporabo i"**^ zacije, zlasti dvigal, nakladalcev in drugih vozil. v vsak dom novi tednik |j 2l — 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PIŠE 14 ROMAN BOBEN UMETNIŠKE ŠOLE pogovairjal sem se z mnogima učenci in učen- Icami in marsikateri med njimi me je spraševal, kje bi lahko obiskoval glas- beno šolo, aranžersko šo- lo, šolo za oblikovanje ~ dekleta pa so se zanima- la predvsem za možnosti, kje se izobraziti za mod- no kreatorko. In prav ta vprašanja so me vzpodbu- dila, ^a napišem današnji sestavek. Gotovo bom ugo- dil predvsem tistim, ki so razmišljali o tem in čuti- jo veselje do omenjenih poklicev, ne vedo pa ka- ko in kje lahko uresničijo svoje želje in sposobno- sU. Torej. Med taKo imeno- vane umetniška šole pri- števamo zavode za glasbe- no in baletno izobraževa- nje, ki usposabljajo svoje učence v štiriletnih šolah za poklice pedagoške in umetniške smeri. Sem smo uvrstili zaradi večje ali manjše podobnosti tudi šolo za oblikovanje, ki usposablja za tehnike — oblikovalce grafične, mod- ne ter industrijske smeri in štiriletno ar.nnžersko šo- lo, ki izobražuie bodoče aranžerske tehnike. Pa pojdimo po vrsti. Za- vod za glasbeno in balet- no izobraževanje je v Ljubljani. Deli se na sred- njo glasbeno šolo m sred- njo baletno šolo. Tisti, ki končajo srednjo glasbeno šolo se lahko zai>oslijo v nižjih glasbenih šolah kot učitelji, v orkestrih, ko- mornih m zabavnih an- samblih ali pa v kultur- no-prosvetnih društvih. Ve- čina pa jih nadaljuje šo- lanje. Učenci lahko obis- kujejo p>oleg srednje glas- bene šole tudi gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo tn v tem primeru jim ni potrebno obiskova- ti pouka iz skupine splo- šno-izobraževalndh pred- metov, ki so drugače ob- vezni v srednji glasbeni šoli. Za vpis je potrebno imeti glasbeni talent in druge pK>trebne sposobno- sti ter vsaj poprečen šol- ski uspeh iz osnovne šole. Opraviti pa morajo seve- da sprejemni izpit. Taka srednja glasbena šola ob- staja tudi v Mariboru — pogoji pa so približno ena- ki. Srednja baletna šola iz- obražuje bodoče baletne plesalce, ki se potem za- poslijo v Open, RTV ah pa so svobodni umetniki. Poleg tega lahKo poučuje- jo tudi v baletnih šolah. Celotno šolanje traja osem let (štiri leta nižja stopnja, štiri leta srednja stopnja). Priporočljivo je, da ima plesalec-alka še kakšen drug poklic (na- vadno se dekleta vpisuje- jo še v administrativno šolo, srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo, pedagoš- ko gimnazijo — fantje pa v ekonomsko šolo ali gim- nazijo). Učenci morajo imeti ustrezne telesne in ritmične sposobnosti, kar se ugotovi pra sprejem- nem izpitu. V teh šolah čutijo predvsem pomanj- kanje fantov. šola za oblikovanje je v Ljubljani. To je srednja umetniška šola m je so- rodna tehniškim šolam. Vzgaja kadre za industri- jo in samostojno reševa- nje nalog na področju ob- likovanja industrijskih, iz- delkov. Šola nudi absol- ventom dovolj široko zna- nje, da lahko nadaljujejo šolanje na ustreznih viš- jih in visokih šolah. Pouk traja štiri leta. Prvi raz- red je pripravlialka — v naslednjih treh letih pa se pouk deli na tri odse- ke: 1. odsek za grafično obli- kovanje 2. odsek za modno obli- kovanje 3. odsek za industrijsko oblikovanje. Tisti, kd končajo enega od teh treh odsekov dobi- jo naziv likovni tehnik. Za sprejem pa je potrebno uspešno opraviti sprejem- ni izpit iz slovenskega je- zika, matematike, risanja tn slikanja. Tudi aranžerska šola je v Ljubljani. V tej šoli se pouk deli na teoretični del in praktični del. Vsako le- to morajo učenci oprav- ljati enomesečno prakso v delovni organizaciji. Tisti, ki končajo to šolo se lah- ko zaposlijo kot samostoj- ni aranžerji aH pa v eko- nomsko propagandni služ- bi v raznih gospodarskih oganizaoijah. Za sprejem je potrebna opraviti spre- jemni izpit iz slovenskega je2riJca, matematike, tuje- ga jezika in oblikovanja. gole, ki sem jih naštel, zahtevajo posebne sposob- nosti, kar ste gotovo opa- zili. To se vidi že v pogo- jih, ki jih šole postavljajo za sprejem. In tisti, ki boste tem pogojem zado- stili, lahko seveda zaprosi- te tudi za štipendije. Po- trebne vam bodo pred- vsem za pokrivanje dokaj visokih stroškov oskrbo- valnine v internatih, kjer boste morali v času šola- nja živeti. Cas vpisa, podatke o po- trebnih dokumentih bo- ste našli v »Informacijah« aU pa se obrnite na na- slov: Komunaln. zavod za zaposlovanje Celje — Po- klicna svetovalnica, šlan- drov trg 7, Celje. Jubilant ■ Pred dnevi je slavil svoj življenjski jubilej, petdeset- letnico, ravnatelj osnovne šole Pranja Vrunča na Hu- dinji, Adi Marčič. O svojem plodnem m vseskozi aktiv- nem življenju nerad govo- ri. Skromen je, dober in rad ima ljudi, zato si še to- liko bolj zasluži, da mu ob njegovem jubileju izkažemo pozornost in izrečemo iskre- ne čestitke. Doma je iz Pob rež blizu Sloveriskih Konjic. Bil je pr- vi v vasi, ki je šel študirat. Odločil se je za učiteljski poklic, že pred vojno je pri- čel obiskovati učiteljišče v Mariboru. Med vojno je bil v parti- zanih. Ko smo ga prosili, naj pove kaj več o svojih parti- zanskih letih, je dejal: »Ve- ste, to so žalostni spomini. O tem ne bi rad govoril. Na- ša generacija je največ pre- stala. Imam pa toliko lep- še spomine na leta zagna- nega dela in poleta, ko smo obnavljali našo domovino. ^"®p0 je bilo. Zame so bili ^ najlepši dnevi. Vsi smo delali in vse. Imeli smo šte- vilne sestanke, bralne veče- re, udarniško smo delali, tu- kulturno življenje je bi- lo zelo razgibano. Najlepše spomine imam na tista leta. '^o smo največ delali. Ver- jetno zato, ker se staram.« ^^^^^ po vojni je končal učiteljišče in se zaposlil v vasici pn pt.uju_ star 21 let. ^'i. 1949 do 52 je bil ravna- eij mžje gimnazije v Lov- NaS","^ Dravskem polju. ku^- "^^aljeval z rednim leS^'^!"" končal 1954. v Tv.J° j« ravnatelj kraiS ^ °^^<^^rii šoli. V ^Praviia^tf ^-t ^^^^^^^^l' j^i Iun>I številne pomemhf.ej '^^^Ue. V Lovrencu je ob^ navijal šolo in bil tudi ne- kaj časa predsednik občine. Tudi v Dobrni je gradil šo- lo, bil sekretar ZK in odbor- nik. »Delal sem, kot vsi dru- gi,« je nadaljeval skromno. »Bili smo zelo zagnani lju- dje. Zdi se mi normalno, da človek mora delati. Ko sem prišel na Hudinjo, se ni- sem mogel navaditi, da sem bil ob nedeljah doma. V Do- brni sem ravno ob nedeljah imel največ dela. To je bil dan, ko sd tamkajšnji lju- dje imeli največ časa za se- stanke.« Tudi zdaj opravlja Adi Marčič več fimkcij. Je vod- ja aktiva ravnateljev celjskih šol, predsednik skupnosti osnovnih šol za celjsko ob- močje in član izrednega od- bora Temeljne izobraževalne skupnosti. Predvsem pa je pedagog, človek, ki ima rad otroke in se s srcem razda- ja za njihovo vzgojo in izo- braževanje. Biti učitelj je zanj najlepši poklic in op- ravljal ga bo, dokler mu bo zdravje to dopuščalo. Ob njegovem jubileju mu prisrčno čestitamo in mu že- limo še mnogo let plodnega dela, predvsem pa zdravja, ki se mu je zadnje čase iz- neverilo. P. D. Šoštanj: MERXOVA BLAGOVNICA Na Trgu svobode v Šošta- nju raste kakor goba po de- žju nova Mencova blagovna hiša, ki bo prva samostojna trgovska zgradba v Šoštanju. Jože Brinovšek, vodja Mencovega sektorja v Šošta- nju, je v tej zvezi med dru- gim povedal, da bo kolek- tiv Merxa za blagovno hišo v Šoštanju ter za market v Šmartnem ob Paki investiral letos 1.7 milijarde starih di- narjev. Medtem ko bo market v Šmartnem ob Paki kmalu dograjen, predvidevajo, da bo blagovna hiša v Šoštanju nared do dneva republike. Novo blagovno hišo je pro- jektiral inž. arh. Janušič, dela pa zelo uspešno izva- ja celjski Ingrad. Z dograditvijo nove bla- govne hiše bodo v Šoštanju ukinili sedanjo neprimerno trgovino v p'-ostorih bivšega sindikalnega doma. V novi stavbi so v pritličju samopo- strežba za špecerijsko bla- go, delikatese, mesne izdel- ke, zelenjavo, kruh in slaš- čice. Poleg tega bo tu še ku- Jo7€ Brinovšek hinja, kjer bodo pripravljali topla jedila tn bife. V pr- vem nadstropju bo manufak- tura s celotno izbiro tekstil- nega blaga, različnimi stroji, gospodinjski aparati, steklo, porcelan, keramika, radijski in televizijski sprejemniki itd. Skratka, nova blagovna hi- ša Merx bo za prebivalce Šoštanja in okoUce izredna pridobitev. V. Kojc V TV Šoštanj PRIZNANJA DELAVCEM v tovarni usnja Šoštanj so na dan mladosti že tret- jič odkar obstaja podjetje, podelili priznanja tistim delavcem, ki so daljšo neprekinjeno dobo v podjetju. Leta 1972 so tako obdarili tiste, ki so bila v podjetji 25 let in več, lani tiste z dvajsetimi leti in letos one, ki so v podjetju 15 ali več let. Ročne ure je tako do- bilo 83 delavcev. V krajšem kulturnem programu je nastopil tudi gasilski pevski zbor, ki deluje v okviru TUŠ. Priznanja sta podelUa direktor Fran,io ing. Kljun in predsednik delavskega .sveta Herman Lešnik. t\ Amatersko gledališče Nd naključje, da Je sedem- najsto srečanje amatersfc''h gledaliških skupin Slovenije letos ravno v Celju. Dolgo- letna gledališka tradicija po- novno potrjuje porast in vzgojo novih, predvsem mla- dih ljudi, ki stopajo na odr- ske deske in tako zadostijo notranji dodatn- potrebi po govorici in dejanju. Na letoš- njem srečanju v Olju sode- luje osem skupin, prva pred- stava je bila v ponedeljek, ustvarili pa so jo »šentj akob- čani« in sicer znano Držičevo komedijo TRIPCE DE UTOL- ČE v režiji Marjana Beline. V torek smo videli velenjčane s PartljiČevo-dramo NAJ PO- JE ČUK, ki so žal razočarali, če ne že toliko z nedorečno igro, pa toliko bolj s pone- srečenim izborom teksta, ki bi moral, če že gre na oder, dobiti povsem drugo preoble- ko, kar je seveda delo reži- serja. Včeraj sme videli Tr- novelfsko Zarjo z Javorškovi- mi MANEVRI, nocoj pa nas čakajo VEČNA LOVIŠČA v izvedbi gledališke skupine DPD Svobode Mežica-Preva- Ije. Jutri bo na sporedu Ar- nold Wesker s KORENINA- MI v izvedbi PD Horjul. So- bota je zadnji dan predstav, zato se bodo zvrstile kar tri. Ob 15. uri Lefebrova PORO- KA CESARJA JANEZA v iz- vedbi mladinske gledališke skupine gimnazije pedagoške smeri iz Maribora, sledijo jim kranjski lutkarji z Lužanovo MICKA SE PHKDSTAVI :n JANEZ KRANJSKI JANEZ ter zvečer še Erdmanov SA- MOMORILEC v iz-edbi ama- terskega gledališča Slava Kia- vora iz Maribora. Poleg sa- mih predstav na odru je le- tošnje sedemnajste* srečanje Izrazito delovnega značaja, že v torek je bil dopoldne delov- ni pogovor na temo Igralčeva ustvarjalnost v delovnih po- gojih amaterizma, včeraj do- poldne je bil pogovor na temo Odnos gledališkega amateriz- ma do uprizarjanja sodobnih slovenskih avtorjev, jutri do- poldne bo podana ocena ama- terskega .gledališkega gibania v sezoni 1973/74 in v soboto dopoldne bo četrta skupščina združenja gledaliških skupin Slovenije. Nedvomno dokazuje tak program resno in zavzeto de- lovanje amaterskih gledali- ščnikov. ki so se sami. iz svo- jih vrst odločili za sodobnej- še korake, za sodobnejšo or- ganizacijo in za novo in ži-vo amatersko gledališče. Kaj več o tem bomo lahko zapisali v prihodnji številki, ko bo srečanje za nami. ko bomo imeli celo\nt pregled reoerto- arne bere za sezono 1973/74. DRAGO MEDVED INGRAD - Celje ZA DAN MLADOSTI v počastitev dneva mladosti je športno društvo Ingrad pri- pravilo interno tekmovanje v šaliu, isegljanju, malem nogometu, streljanju, balinanju, namiznem tenisu in odbojlfi. Sodelovali so člani vseh enot podjetja oziroma vsega skupaj 221 športnikov. Zmagala je poslovna enota Celja pred skupnimi službami proizvodninu obrati itd. Za najboljše ekipe v posameznih disciplinah so pripravUi praktične nagrade. VVUJončke Čeč" Celje V torek dopoldne so se malčki starejše skupine iz VVU »Tončke Cečeve« odpra- vili z avtobusom pod vod- stvom svoje tovarišice v Voj- nik na »zaključni izlet«. Ču- dovito, sončno dopoldne so preživeli na gozdni jasi nad Vojnikom, kjer so priredili pravi piknik, pekli čevapči- če, se igrali in predvsem naužili svežega zraka. Tudi včeraj sta se dve skupinici te ustanove odpeljali na po- doben piknik na gričku. To je za naše malčke, ki preživ- ljajo svoja otroška leta med mestnimi zidovi, res pravo, predvsem pa za njihovo zdravje koristno doživetje. Sploh je v V^U »Tončke čečeve« te dni zelo živahno. Mala šola zaključuje s svo- jim delom. Ob tej priložno- sti prirejajo v vseh enotah VVU proslave s kulturnimi programi, ki so v pKMios malčkom, njihovim tovariši- cam in staršem. Jutri dopol- dne bodo zaključili z malo šolo tudi v vrtcu na Tito- vem trgu in razstavili svoje izdelke, ki si jih bodo starši lahko ogledali še v soboto. Vsi mali maturantje so in še bodo ob zaključku male šole obiskali šole, kjer bo- do v jeseni prvič prestopiti šolski prag. D. P. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 30. mal 1* -II KOLO NI ZA STARO SARO Pa smo dočakali veliki dan. Sicer je bila sobota krmežijava in ni obetala lepe nedelje, vendar organizatorji prve akcije kolesarjenje okoli Celja niso obupali in vrgli puške v koruzo, kot se temu lepo po domače reče. Vztrajali so in — uspeli! Uspeli tako, kot ni nihče pričakoval. Celo premalo kartončkov so natisni' . saj se je za prvo kolesarjenje okoli Celja prijavilo več kot 2500 udeležencev. Nis^ bili samo iz Celja, ampak so kolesa pripeljali tudi iz Ljubjane, Maribora, Trbovelj, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Laškega. Velenja, da ne omenjamo krajev v Savinjsk dolini. To- krat smo videli, da kolo še nI za staro šaro ln pritrdili smo tistemu, ki je rekel: »Vsi na kolo za zdravo telo, bolno telo v avtu naj bo!« Začel bom kot pesnik: bil je lep, sončen dan. Zadnja nedelja v maju, mesecu mla- dosti, nekateri pravijo tudi ljubezni. Zanimalo me je ka- ko bo uspela akcija, ki jo je vestno in sistematično pri- pravljala požrtvovalna skupi- na rekreacijskih entuziastov pri Zvezi za športno rekrea- cijo v Celju. Takole prevo- ziti 28 kilcmetrov na kolesu v današnjem času, ko smo ob razvoju tehnike skoraj pozabiU, kako se hodi, niso mačje solze. Res ie, da so včasih ljudje veliko prevozih s kolesom, vendar danes je drugače. S tehniko in tem- pom življenja gremo naprej in dobri stari prijatelj kolo se je nič kriv skril v kleti, v drvarnice, ali kam dru- gam. Pa smo videU, da vse sku- paj ni bilo tako tragično, kot smo v 2iačetku mislili. Ljud- je so akcijo vzeli resno, po- tegniU stare konjičke na plan, jih očistili in pripraviU za kolesarski reli. Sam sem star- tal pri mostu na Otoku. 2e dobro uro pred začetkom, ko so organizatorji še olepševali startni p>rostor, so se začeli zbirati najvnetejšd kolesarji. Razveseljivo Je bilo, da Je bi- lo med njimi največ mladih, takole otrok in mladine, ki so p»otrpežljivo in mimo ča- kaU pred startno vrvico, da se bedo lahko popeljali okoli Celja in ob koncu prejeli za uspešno prevoženo pot me- daljo »trimčka na kolesu«. Podobno Je bilo tudi na osta- hh startnih mestih na Ostro- žnem pa v šmartnem, Arcli- nu, Ljubečni, na reiiarju, pri Skalni kleti. Vse službe so nemcteno delovale ;n sjiidno odpravljale veliko gnečo ko- lesarjev, ki je riihče ni pri- čakoval. Na progi se je zbralo vse: od najstarejšega udeleženca Janka Pristana '70 let), do otrok (nekateri so imeli po sedem, osem let), težkih in lahkih ljudi. (Marjan Hlačar je bil s 124 kg najtežji udele- ženec), celotnih družin, 6kip iz delovnih organizacij, kra- jevnih skujjnosti in šol pa iz krajev, ki so kar precej od- daljeni od Celja. Samemu se mi je zgodilo, da kolo eno- stavno nisem mogel spraviti Uka vlak, ker pač nima ustre- znega vagona (drugače pa vozi prazen!), ampak sem ga lepo »zajahal« in se popeljal iz Žalca na start v Celje, po- tem okoli Celja in ponovno nazaj v Žalec. Kar dovolj, kajne? Bolje se je znašla skuprina Iz Šempetra, ki je za avto priklopila prikolico, va- njo naložila kolesa in pridr- vela v Celje. Ali ing. Zupan- čičeva iz Cinkarne, ki Je star- tala na Otoku in se ji je v Smartnem strgala veriga. Pre- hodila je peš sedem kilome- trov (!) do Arclina, se javila na tamkajšnjem startnem me- stu, kjer so ji kolo popravili in nadaljevala vožnjo. Bilo je tudi več takšnih, ki so večji del potd prehodili, kot pre- kolesarili, vendar do cilja so prišli in kar Je najvažnejše sodelovali so. Tudi občani niso stali kri- žem rok. Anton Hladin v Liscah je pomagal s telefo- nom (brezplačno!) in osta- lim, prav tako Franc Pinter. Bila je cela vrsta ljudi, ki je na takšen ali drugačen na- čdn poskušala sodelovati v enkratni akciji, Ici \>o vseka- kor postala tradicionalna in ki bo v naslednjih letih pri- vabila še večje število udele- žencev. Karambolov ni bilo, tudi na tistem hudem maka- damskem delu okoli Smar- tinskega Jezera, bilo pa je nekaj manjših prask in okvar, vse pa se Je dobro končalo. Prijetno je bilo po- slušati ljudi po končani ak- ciji, kjer 'so se se posebej izkazali gledališčniki s kostu- mografirano skupino, ko so z vsemi »naj« govorili o alc- ciji »vsi na kolo za zdravo telo«. Organizator se je potrudil, to so priznali vsi udeleženci in predstavniki, ki skrbijo za rekreacijo v osbalih sloven- skih mestih ter republiki. Marsikaj se bo dalo do pri- hodnje akcije še izboljšati. Glavno pa je eno: led (pa čeprav smo na pragu polet- ja) je prebit! Več kot 2500 udeležencev m vsi ostali, ki so na takšen ali drugačen način sodelovali v akciji, je za to trditev največje in naj- odgovomejše potrdilo. Torej tudi prihodnje leto »vsi na kolo za zdravo telo«! Sicer pa pri Zvezd za športno rekreacijo že načrtujejo tudi druge, podobne akcije, reci- mo v plavanju, loji itd. Tudi tam naj bo odmv takšen, kot je bil v nedeljo. S kolesom se Je trudil: TONE VRABL S kolesa sta fotc^afirala: BRANE STAMEJCIC PAVLE 2ELE Bilo je tudi nekaj okvar, vendar z dobro voljo se je dalo vse popraviti. IZŽREBANCI ZA ENOLETNO BREZPLAČNO NAROČNINO NIKO 20LNIR, Hohkrautova 1, Celje; BOJAN STOŽIR. Smarjeta 5 a, Celje; JERICA ŠTJSTER, Čo- pova 4, Celje; VLADO KLARIC, Na zelenici 7, Ce- lje; SILVA NONER, Slatina 3, Šmar.no v Rožn. dolini; STANE ROZMAN, Ljubečna 21, Celje; JAN- KO CAFUTA, Trubarjeva 2, Celje; IMARICA Fl STER, Ul. V. prekomorske br. l.S, Celje; BERNARL JOŠT, Bukovžlak 11, Celje; MARJETA VIDMAR, Planinčeva 9, Celje; SLAVKO IVEZIc, Popovičeva 37, Celje; ALOJZ KOK, Sorčancva 5, Celje; DANI SKORJA, Marija Gradec, Laško; FRANC PECNIK, Ljubija 76, Mozirje; EDI LUŽAR, Šempeter v Sa vinjski dolini 8 a; JANEZ PRIMOŽIČ, Dobrteša vas 100, Šempeter; DANICA MARKOŠEK, Kompole 105, štore; BOJAN STORMAN, Ulica Rista Savina 1^ Ža- lec; FERDO KRESNIK, Arclin 19, Vojnik in KAREL PODPECAN, Uhca B. Vošnjakov 26, Celje. NT vam bomo začeli brezplačno pošiljati takoj po pošti. Ce ste že naročnik, sporočite ime prijate- lja , ali znanca, ki mu odstopite nagrado. 35 NAGRAJENCEV ZA KOLESA FR.\NC MR.AVIJ.VK, Zagrab il b; MARICA MERNIK, Te- Jiarje 56; MUSAMOVIC OS- MAN, Ribarjeva 3; EGIDIJ FIFER. Janežičeva pot 3; IVANKA ZUPANC, Store 111; .MI.MI MAROVŠEK, Breg 2; MARIJA AUSER, Ob železni- ci 3; DANI STRASEK, Tehar- ska M; MAJDA OBOJDIN, Na zelenici 1; MAKS 2VI2EJ, Trnovije 191; RUDI (iOVEK, Dobrteša vas 91, JOŽE UR- LEP, Ul. XIV. divizije 4; Na- DA PESIC, Lopata 18 b; JAN- KO DOBOVICNIK. Roška 7; CVETKA SNEDIC. Vrunčeva 1; FRANC AV2NER. Kompo- le 66; KAREL 2ERJAV, Sla- tina 15, Šmartno v B. d.; DANI SMODE, I»rvomaJska 5; DANICA ZUPANC, Kersnikova 32; ANTON STVARNIK, Lava; MARIJA VELIKANJA, Ul. V. prekomorske brigade 9 a; SLAV- KO ZGOZNIK, Ce-sta v La- ško 8; RADO NIKOLIC, Po- horska 19; IVAN KMECL, Bernikova 9; BERNARD LE- SKOVAR, Prežihova 38; DA- NICA POTISEK. Mariborska 18; .MATEJA PODJED, Delav- ska 18; MARJAN KR.\MER, Medlog Sla; J02E VEBER, Zg. Hudinja 27; ALEŠ ANTA- NER Na zelenici 6; IZTOK ZUPANC. Vojnik 199; VOJKO POTOČNIK, Šmartno v R. do- lini 6 a; MIHEC CAFUTA, Trubarjeva 2; MILENA KO- VAČ, Vojnik 207 a; Wysayt HERIC, Smiklavž 4. Po naročilnico za dvig ko- lesa pridite na občinsko zve. zo za šport in rekreacijo ^ Celju. Gledališka 2 (pritličja levo). KOLESA SO DiVROVALl Slovenija avto Ljubljana, Avi tomotor Celje, Volan Ljublja. na. Rog LJubljana, Keramič- na industrija LIboJe, Merx Elektro, Ingrad, Kovinotehna' Savinja, Zavarovalnica Sava', Cinkarna, Toper, Zlatarna' EMO, Metalka, Žična. Nivo' Ljubljanska banka. Aero, Gra! dis. Zveza za temeljno teles- no vzgojo Celje in Slovenija. les. Takole je bilo na startnem mestu na Otoku, kjer je startalo več kot 800 (!) udeleženap/ vsi na kolo za zdravo telo — vsi na kolo za zdravo telo vsi na kolo za zdravo telo — vsi na kulo ža 7\ 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 'entjur DOBER NAČRT prva seja razširjene skup- kulturne skupnosti nas ' pravzaprav razočarala. delegata trgovske or- nizacije »Merx« ni bilo na jQ nobenega delegata go- barskih organizacij. Iz- .^i odbor je pripravil za „.oščino obširen program jaza 1. 1974. Občinska knjižnica se pro- ;orslco širi. Prav sedaj je ridotJila še en prostor, ki 3 opremljajo. Tako bo vseh jOO icnjig, ki jih ima knjiž- ica, lahko lepo in pregled- ^ razporejenih na nove po- ice. Vsem prosvetnim društ- v občini ter kulturnim ekcijam pri Zvezi mladine Ji gasilcih so zagotovljena inančna sredstva za njiho- vo delo. Razume se, da bo- do finančnih sredstev delež- na le tista društva in sekci- je, ki bodo skupnosti pred- ložila svoje programe in jih izvedle. Zelo uspešno deluje- ta moška pevska zbora v Šentjurju in na Ponikvi. Oba sta že imela svoje redne let- ne koncerte. Pod novim vod- stvom in z novimi instru- menti dela prav dobro tudi godba na pihala, ki se šte- vilično širi. Ce bodo ustano- vih še pevska zbora na Pla- nini in v Slivnici, bi bila tudi ta dva deležna materi- alne pomoči skupnosti. Folklorna- skupina ima ustrezno strokovno vodstvo ter kompletne gorenjske in belokranjske narodne noše. Skupnost se bo F>otrudila, da se bo folklora Sirila na šole. Skupno z ZB NOV skrbi skupnost za vzdrževanje ob- stoječih in p>ostavljanje no- vih spomenikov. V tesnem sodelovanju z Ipavčevim kulturnim skladom se skup- nost finančno vključuje v ar- heoloških izkopavanjih na Rifniku. S sodelovanjem Mu- zeja revolucije v Celju bo za občinski praznik na Planini pri Sevnici organizirana razstava »Kčzjansko v NOB«. Poleg že obstoječih in do- bro vzdrževanih kulturnih domov v Šentjurju, Dram- Ijah in na Ponikvi bo skup- nost prispevala del sredstev za izgradnjo prepotrebnega domu v Dobju, za adapta- cijo ali postavitev novega doma v Šentvidu pri Plani- ni. Prav gotovo pa bo na razpolago tudi nekaj sred- stev za dom na Prevorju. Skupnost bo tudi sofinan- cirala glasbeno šolo v Šent- jurju, ki se izredno lepo raz- vija. Po vsej verjetnosti bo- do sčasoma odprti podruž- nični oddelki glasbene šole v Slivnici in ,na Planini. E. Rečni k Šentjur Ko so se v polletju 1. 1941 valili prenapoljeni vla- ki naših zavednih in nasilno izseljenih Slovencev v Srbi- jo, takratno Moravsko bano- vino, pač niso slutili, da bo to njihovo trpljenje in bol po nrnogih letih rodilo tudi plemenite sadove. Priča smo brafenju srbskih ln sloven- skiii občin, ki traja že nekaj let. V zadnjem obdobju pa smo začeli širiti manifesta- cije bratstva in organizira- nosti obiska večjih skupin učencev naših šol v Srbijo in obratno. tV petek zvečer so vrnili lisk šentjurski šoli učenci tičitelji osnovne šole »M. Ostojič« iz Užičke Požege. Ker je zunaj deževalo, so jim pripravili sprejem v dvo- rani kulturnega doma. Zani- mivo Je, s koliko topline in veseljem so domači učenci sprejeli svoje srbske vrstni- ke. Po krajšem, a skrbno in kvalitetno izbranem kul- turnem programu ter po- zdravnih govorih so jih go- stitelji pogostih. Požečani so si ogledali tovarno TOLO, kjer so bili gostje prijetno presenečeni, saj je vsak do- bil brezplačen par copat. Kljub temu, da je obiska- lo Šentjur 37 učencev in 8 učiteljev, jih Je bilo kar tež- ko razdeliti med gostitelje. Kar precej več družin se je ponudilo, da sprejme medse bratske goste. Ernest Rečnik Celje \' dneh pred začetkom X. kongresa ZKJ so v občinah celjskega območja že orga- nizirali prve sprejeme v ZK. Od ponedeljka do četrtka pa •o imeli sprejeme v več os- novnih organizacijah ZK v eeljski, velenjski, žalski in Biozirski občini. V Celju so »krepili ZK za 100 novih Jlanov. Posebno prizadevni ^. ^^u pri sprejemanju v uibel;, Kluni, ekonomskem ^^kem centru, na tehniški p gostinski šoli, v Merxu p na sekciji za vzdrževanje Pohvalo zaslužijo tudi ' velenjski občini, kjer so '■avili za sprejem prav ' novih 100 članov. Naj- v Gorenju. V Žalcu so , partijske izkaznice l^^^^i^ predvsem mlajšim kandidatom, na sprejem pa se pripravljajo tudi v Šent- jurju. V največji mozirski delovni organizaciji, v GLI- NU, bo v osnovni organiza- ciji delalo od kongresa dalje 15 novih članov. Ker se mo- zirska občinska organizacija ZK postopoma kadrovsko obnavlja, je ta dogodek v GLINU še posebej pomem- ben. Ker tudi laški komunisti niso F>ozabili na sprejema- nje novih članov in predvi- devajo večji sprejem v de- lovnih organizacijah, bo ZK na celjskem območju po kongresu številčnejša za sko- raj 300 novih članov. Ah ni to lepo kongresno darilo komimistov celjskega območ- ja? ^dčetrtek NAŠ STARI GRAD ""m? v.,/«dcetrtku za tu- [»"^Je ,se Toda če hv/ Kako i ^» ta še lepi grad dobii nočno razsvetljavo. To bi bila zelo zanimiva tu- ristična točka našega kraja. Kristina Imenšek Podčetrtek 54 a Obnova radeške šole V programu obnove šol- skih stavb v laški občini sta trenutno dva objekta — te- lovadnica pri šoli v Rimskih toplicah in obnova šole v Ra- dečah. Kako je s slednjo, smo se pogovarjali z ravna- teljem Janezom Pešcem. NT: Slišali smo, da je pri- šlo do zapletov v zvezi z osnovno šolo v Radečah. Ali nam lahko poveste, za kaj gre? J. Pešec: O zapletih bi si- cer težko govorili, vendar po- ložaj res ni rožnat. Ne more- mo namreč dobiti kredita re- publiške izobraževalne skup- nosti, sami pa nimamo do- volj denarja, da bi šolo v ce- loti sami obnovili. Sklad za financiranje družbenih dejav- nosti v občini, ki financira tudi izgradnjo naše šole, se namreč otepa s problemom, kako završiti obe investiciji — v telovadnico v Rimskih toplicah in v našo šolo. Tako smo se morali odločiti za gradnjo v dveh fazah, kon- čno še za skrčeno prvo fazo izgradnje. NT: Kaj pa ta predvideva? Koliko denarja bo zahtevala prva faza? J. Pešec: V prvi fazi bomo pridobili 10 novih učilnic s pripadajočimi kabinami, no- vo šolsko kuhinjo in jedil- nico. Iz programa p>a je iz- padla nova centralna kurja- va in še nekaj drugih inštala- cij. Cela investicija bo zah- tevala okoh 700 milijonov di- narjev. Ko smo iskali izva- jalca del, smo hkrati iskali tudi takega ponudnika ki bi bil pripravljen z delom sred- stev kreditirati izgradnjo. Najugodnejšo ponudbo smo .dobili od SGP Hrastnik, ki bo do leta 1976 kreditiral iz- gradnjo z 200 milijoni. Raču- namo, da bomo dotlej s sa-_ m.oprispevkom, ki teče sedaj že tretje leto, zbrali dovolj denarja za odplačilo kreditov. Morda bo ostalo še nekaj ne- pokritih sredstev, vendar ra- čunamo resno na podaljšanje samoprispevka in na -pomoč vaške skupščine. Povedati moram še to, da je odprto vprašanje notranje opreme, kd v tem finančnem načrtu ni zajeta. Mislim pa, da se bomo znašli začasno tudi s staro opremo. Glavno je, da dobimo prepotrebne prostore. Pritisk učencev postaja namreč vse hujši. Vpis je vsako leto močnejši od iz- stopa iz šole, zato nam pri- hodnje leto že grozi triizmen- ski pouk v nekaterih razre- dih. Upoštevati pa je treba tudi to, da vsako leto raste število učencev, ki jih prev- zemamo iz naših 4 razrednih podružničnih šol v Svibnem ln Zidanem mostu. NT: Morda bi nam lahko vedali še, kaj načrtujete po prvem delu obnovitve? J. Pešec: V drugi fazi iz- gradnje načrtujemo predvsem ureditev vseh instalacij, cen- tralne kurjave, okolja, pri- dobiti pa želimo tudi majhen pokrit bazen. Pri tem ne gre za prazno željo. Bazen res- nično rabimo, saj je tudi do 60 % naših učencev neplaval- cev, v drugih bazenih pa ne moremo pripraviti organizi- rane vadbe. BRANKO STANEJCIC Edo Amon z Edom se že dolgo časa poznava in odkar po.mnim, mu največ pomeni slikanje. Doma je iz Gotovelj pri Žal- cu in kadarkoli sem gledal njegove stvari, vedno znova sem v njegovih slikah, ki vi- sijo pb vsej hiši, odkrival izpoved, še vedno daje pred- nost realističnemu slikarstvu in menda bo pri tem ostal za vse večne čase... — Kaj ti pomeni slikar- stvo, Edo? »To je, enostavno poveda- no, neke vrste nuja in zdi se mi, da mi kar nekaj manjka, če dolgo časa nič ne slikam. Kar Je za pevca pesem, Je zame slikanje.« — Le malokdo te pozna ... »Vem! Popoldne hodim na predavanja, pk)tem so tu še iz- piti, za katere se . moram pošteno pripravljati, če pa že imam kaj prostega časa, po- tem naslikam kakšno stvar, da pa bi ob vsem tem skrbel še za to, da bi me ljudje spoznali, res ne utegnem. Priznam pa, da me ljudje ne- koliko bolj poznajo, odkar so o meni pisali v Anteni. Ne- kaj jih je prišlo k meni na dom in prodal sem jim ne- kaj svojih del.« — Kaj najraje slikaš? »Težko je reči, kaj najraje delam. To je čisto odvisno od mojega trenutnega razpo- loženja. No, če malo bolj po- mislim, narava me od vsega skupaj še najbolj privlačuje.« — Prej si omenil, da si prodal že nekaj svojih slik. Kolilio slik prodaš takole v enem letu? »To je težko reči. Povedati moram, da sem veliko več svojih slik prodal tujim lju- dem, kot pa Slovencem. Stric je lovec, in ko pridejo k nam na lov lovci Iz Italije in Av- strije, se na stričevo priporo čilo oglasijo pri meni m sko- ro vsak je še kupil kakšno sliko. Saj je kar zanimivo, ko takole malo pomislim, da re- cimo kje v Avstriji ali pa v Italiji visi v kakem stanova- nju moje delo, ampak ne gre mi v glavo, da lahko ti ljudje uživajo v gledanju te slike, saj slika vsebuje moja ču- stva, izpoveduje moje misli. No. če je njim to vseč, po- tem je pa tudi meni kar prav.« — Zanima me, če imaš ti sliko, predno začneš slikati že ustvar.jeno v mislih in po- tem samo nanašaš barve na platno? »V glavnem že, ko pa po- tem nanašam barve na plat- no vidim, da je treba izbolj- šati to ali ono stvar in potem to tudi napravim.« »Si pri svojem slikarskem delu doživel že kaj posebno vznemirljivega? »Da, tudi to se mi je že zgodilo. Nekoč sem šel na .sprehod po polju. Naenkrat se je pooblačilo in se pri- pravljalo za nevihto. To me je takrat tako prevzelo, da se nisem mogel premagati. Ste- kel sem domov po slikar- sko kramo in napravil potem sliko narave pred nevihto in danes sem na to svoje delo najbolj ponosen.« — Zdi se mi, da si neko- liko podoben našim impresio- nistom. »Res je, in ni me sram! To so po mojem mnenju največ- ji slovenski slikarji in prav zaradi njih sem najbolj po- nosen na SAoje slovenstvo. Od tujih me najboj vznemir- jata Van Gogh in Picasso.« ^— Želje, načrti? »Po končani tehniški šoU bi rad šel na likovno akade- mijo ali pa vsaj na Pedago- ško akademijo. Morda mi bo kje uspelo dobiti štipendijo. Po drugi strani pa mi nič ne Edo Amon diši obiskovati akademijo, ker se mi zdi, da vsi, ki di- plomirajo tam, delajo svoje stvari nekam preveč progra- mirano in naučeno, premalo pa tako, kot oni sami čutijo. Poglej, Gostinčar iz Ljublja- ne je zame slikar, kot ga Slovenci že menda dolgo nismo imeh. Ampak njemu sedaj to vse skupaj nič ne koristi, ker ni obiskoval aka- demije in nima diplome v že- pu. Ce bi on ustvarjal s kon- čano akademije pol slabše stvari, kot jih dela sedaj, bi vsi na dolgo in široko govo- rili o njem. Ampak on je slikar z dušo in telesom in ga mnenje drugih niti malo ne zanima, dela pač tako,.kot se njemu zdi prav. Občudu- jem ga.« »Načrti? V kratkem bom imel v Preboldu svojo prvo samostojno razstavo. Povabil me je preboldski Klub mla- dih. Vesel sem, da so se spomnili name.« — Kaj pričakuješ od te razstave? »Nič drugega kot to, da bi si jo prišel kdo ogledat.« Prepričani smo, da bomo o Edu AMONU še slišali, se- veda, če bo še naprej vztra- jal pri svojem delu. Ampak o tem ne smemo dvomi t i.To je njegova prva ljubezen! JANEZ VEDENIK VPISOVANJE V VRTCE Kakor šole bodo tudi vrtci v septembru spre.jeli novince. Glede na omejeno število prostih mest, opo- zarjajo vrtci ».'Vnice Čcrnejeve«, na Otoku, »Tončke Ce- čeve« in »Zarje«, da bo vpisovanje otrok od 1. do 15. junija s celodnevnim podaljšanjem do 30. junija. Starši bodo dobili vpisnico, ki jo bodo v delovnih organiza- cijah, kjer so zaposleni, vrnili v najkrajšem roku. Prav tako bodo zaradi sigurne evidence ponovno vpisovali otroke, ki že hodijo v vrtec. Glede na velike potrebe po vzgoji in varst\^ predšolskih otrok bodo vrtci od- delke maksimalno zasedli. Prav pa bi bilo, da bi se starši zaradi nemotenega poslovanja vrtcev držali na- vodil in zahtev, ki jih vrtci predlagajo. Vsi skupaj pa si želimo, da bi bilo v varnih rokah in srečnih čimveč otrok. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 30. maj ^ pisma nekaj tako lepega Bila sem prisotna na javni radijski oddaji v Zrečah. Zreče so moj rojstni kraj. Vse svoje dosedanje življenje sem si želela nekaj tako lepe- ga, naravnega in resnične- ga. Moja želja je bila iz- polnjena. Za vašo tako lepo odda- jo je hvala skoraj prema- lo, želim vam iskreno iz srca mnogo uspeha. Ob lepem petju in glasbi ter ostalim nastopom so mi tople solze tekle po obra- zu. Bil je to spomin na našo domačijo in mlada- leta. Kako lepo je biti zdrav in svež. Toda uso- da včasih spremeni vse Vendar pa mora življenje nadaljevati svojo pot. Postala sem vaš naroč- nik. Upam, da ste mojo naročilnico sprejeli. Ku- pila sem vaš tednik, v katerem je lepo na krat- ko opisano in tudi slika- no o oddaji. To je bil po mojem prvi in najlepši dogodek v Pohorski doli- ni. Obenem pa želim še mnogo zdravja tovarišu Titu in njegovi soprogi. Njemu se lahko zahvali- mo za vso lepoto miru. želim, da sprejmete te besede tako, kot so napi- sane. Veliko grenke resni- ce pa je še skrite v na- šem kraju. Vas iskreno pozdravlja vaša nova na- ročnica. Zvonka MIKLAVŽIČ pes čuvaj Naše društvo -dobiva vedno več prijav o muče- nju živali, člani upravne- ga odbora vsako prijavo na kraju samem preveri- jo, preden društvo ukre- pa proti prijavljenemu. Tako se je zgodilo, da je naša članica v marcu obiskala neko prijavljeno kmetijo in tam zares na- šla PSA ČUVAJA v nad- vse žalostnem stanju. Bi- la ga je sama kost in koža, imel je več ran po telesu, poleg tega pa še zlomljen kolk. Obiskoval- ka je pozi'ala gospodmjo, naj pusti hudo invalidne- ga psa usmrt ti in sicer v veterinarski bolnišnici, da mu bodo muke umiranja prikrajšane. Ko je obi- skovalka ob drugem obi- sku našla psa še vedno živega, je začela ukrepati sama. Težko je bilo pre- skrbeti prevoz, kajti od kmetije na Ostrožnem pa do veterinarske bolnišni- ce je kar lepa razdalja. Končno se je posrečilo spraviti psa do tja, kjer so ga usmrtili, pri tem pa ugotovili, da pes ni bil samo invaliden, marveč tudi sestradan! Na omenjeni kmetiji so si nabavili pred kratkim traktor milijonske vredno- sti, v hlevu imajo lepo število živine, polno dvo- rišče perutnine, pri vsem tem pa so PSA ČUVAJA pustili stradati! Nihče ni imel časa, da bi poskrbel za, njegovo usmrtitev. Pes ni mogel ne živeti, ne umreti! Kje je vsaj ponos našega kmeta, če že nima srca na pravem mestu? Tokrat smo zamolčali ime te kmetije, ob dru- gem takem slučaju pa jo bomo z imenom javno oži- gosali. Mnogim je društvo poslalo opomine, če pes ni imel dovolj dolge ve- rige, prepotrebno, dobro opaženo pasjo hišico, za- dostno hrano in snažno pitno vodo itd. Večina opozorjenih je brez po- novnega opK)mina spreme- nila nepravilen odnos do živali, posebno še, če je šlo za PSA ČUVAJA. Vse tiste pa, ki name- ravajo tudi obdržati do živali brezbrižen odnos, najsi bo to pes, mačka, ali živina v hlevu itd. bo- mo prijavili sodniku za prekrške. Mučenje živali je prekršek v smislu 8. in 9. točke člena zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 40 od 27. okt.-1971) in je kaznivo z denarno ka- znijo do 500 din ali z za- porom do 30 dni. Prijavljajte primere mu- čenja živali Društvu za varstvo živali Celje, Gle- dališka 2. ki ima uradne ure vsak četrtek od 16. do 18. ure. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE študentje: delo klubov Zadnje čase se vse več sliši o pokrajinskih klu- bih, o njihovem delu, vendar še kljub temu mnogim ni čisto jasno, kaj so pokrajinski klubi in kakšen je njihov po- men. Lansko leto je mineva- la desetletnica, odkar je v Mariborui zaživela pr- va višja šola, kasneje vi- soka. Kakor si vsi tako želimo, naj bi bil to tudi zametek nove univerze. Vendar — Idjub živahni dejavnosti študentov sta nastala prva kluba šele pred petimi leti (to sta bila kluba Prekmurja tn Istre), ostali pa so se konstituirali lani oziroma letos. Spn-a so nastajali klubi le iz gole želje po vzdrževanju stikov s svo- jimi kolegi iz srednje šo- le oziroma iz domačega kraja. Osnorai namen te- danjih članov kluba je bil v osebni zabavi, pri- rejanje piknikov, prireja- nje razno raznih »kultur- nih večerov«, ki so se po navadi vedno končali v kakšni izmed gostiln. Mo- goče je že tu in tam pe- ščica klubašev pripravila kakšen ples, da je prido- bila finančna sredstva za svojo dejavnost. K sreči je bilo to ob- dobje silno kratko, pri nekaterih posameznikih je bilo že ves čas čutiti že- ljo po spreminjanju in vplivanju na okolje v do- mači občini. Vendar je bilo to bolj ali manj sti- hijsko brez prave podpo- re, brez koordinacije. Za- to je bilo nujno, da so dobili klubi svoje mesto na lO MVZ, določiti je bilo potrebno osnovni de- lovni program ter najti mesto klulKJV tako v do- mači občini, kakor tudi na šoU. Seveda so se tu pojavili problemi. Mno- gim ni bilo do koordini- ranega dela, kajti vztra- jali so, da je naloga klu- bov zabava, prirejanje plesov ipd. No, naposled so budi ti pirenapeitf^ sf>oznali, da je združeva- nje nujno, kajti le enot- ni lahko pridejo do cilja. Danes so pokrajinski klubi v M iriboru združe- ni v PPK (predsedstvo pokrajinskih klubov) za- radi iX)dobnih nalog in mteresov klubov v Ljub- ljani pa so se povezali v republiško konferenco SPK. Republiška konfe- renca ŠPK je tudi jasno določila mesto pokrajin- skim klubom, ter določi- la osnovne naloge, ki so v grobem: — povezati se morajo 2 Zvezo socialistične mla- dine v matični občini. Ap- riorij naj bo to jKjvezano s konferenco mladih o izobraževanju, v sklopu te konference naj bi kluba- Si seznanjali ostalo mla- dino z važnostmi študija na posameznih šolah, o možnosti štipendiranja, nadalje naj bi občasno pripravili predavanja. Seveda pa to ne izklju- čuje možnosti delovanja v ostalih konferencah v občini. — Nadalje se morajo klubaši zavzemati za mo- tnosti vključevanja šti- pendistov v občasno delo v temeljnih organizacijah združenega dela, kar naj bi predstavljalo sestavni del stikov z bodočim de- lovnim mestom. Nadalje naj bi seznanjali pred- stavnike TOZD in druž- benopolitičnih organizacij s problemi študija, pove- zovanjem visokega šolstva s prakso, o materialnem stanju študentov, itd. — Pokrajinski klubi morajo aktivno sodelovati ■pri štipendijski politiki v domači občini. Nadalje pri planiranju kadi-ovske politike v občini, .\ktivno morajo sodelovati v raz- pravah, predvsem pa naj se osredotočijo na tisti del, ki navezuje na pro- blem vračanja kadrov v občino. — Tudi sodelovanje na zabavnem, športno-rekre- acijskem področju je nuj- no. Ravno tako bodo od- igrali svojo nalogo pri SLO. S tem pa nikakor ne želimo propagirati študen tskega el i tizma, kajti prevladuje mišlje- nje, da morajo biti štu- dentje implicitno enako- pravni ostalim delom mladih, in to ne le v besedah, mai-več zlasti v dejanjih. To so le osnovne smer- nice, kajti iniciativo za povezovanje v matični občini je PPK prepusti- lo klubom samim, saj se bodo sami najbolje in po svoji presoji najpravilne- je vključevali v delo gle- de na razmere. Tudi re- zultati se odražajo glede na to, kajti problemi ni- so povsod enaki. Sedaj bi bilo pa verjet- no umestno, da pregleda- mo, kako so naloge reali- zirali klubi v Mariboru. Mogoče je potrebno opo- zoriti še na specifičnost v Mariboru. Namreč klu- bi ne samo da delujejo na relaciji domača obči- na— visokošolski zavod, oziroma se vključujejo v tok aktivnih dogajanj v matični občini, marveč so aktiTOi tudi pri delu lO. Čeprav so organizirani šole drugo leto, so tu že rezultati, ki so lepa vzpodbuda za nadaljnje delo. Naj tu naštejem le nekaj važnejših akcij. — PPK Je marca sku- paj s SK iz Ljubljane or- ganiziral dvodnevni semi- nar, kjer so se pogovar- jali o novem načinu Šti- pendiranja ter o nalogah pokrajinskih klubov. — V aprilu je predsed- stvo pripravilo kulturni večer v Kazinski dvorani. Namen tega večera je bil pokazati delček kul- turnega življenja območij, Lz katerih izhajajo štu- dentje. Pri tem jih je vo- dila misel, da bi bih čim bolj izvinu ter da zago- tovijo dobro počutje obi- skovalcem. Splošna oce- na je bila, da Je večer lepo uspel in da si ob- činstvo podobnih priredi- tev še želi. — Nadalje Je bil v me- secu aprilu na sporedu tudi športni del, v kate- rem so se pomerili med seboj na športnem pod- ročju. — V maju pripravlja- jo razstavo, ki bi imela namen pokazati našo ož- jo domovino v sliki. Mogoče še samo to, če bi, ne bili finančno tako .utesnjeni, bi prav gotovo bili rezultati še večji, kaj- ti, kaj se da napraviti samo z dobro voljo in iz- najdljivostjo, so dokaza- li. Sekretar PPK MARJAN RAMŠAK titov rojstni dan Vljudno prosim uredni- štvo NI, da mi sporoči to- čen datum rojstva našega maršala Tita. Gie za ne- sporazum. Nekateri trdijo, da je rojen pred 25. ma- jem. Rafko Storman Odgovor: Pogledali smo malo v splošno enciklope- dijo. Res je, da veljajo tu- di podatki o zgodnejših dnevih rojstva tovariša Tita — da se ,je rodil v začetku maja. Toda enci- klopedija jasno govori o 25. maju. Torej sprejmimo ta podatek in takega smo tudi zapisali. nočemo pornografije Vsak človek ima pravi- co do svojega prepričanja in grdo ter skrajno ne- kulturno je, da ga, če je napisal svoje mnenje, nek- do zato zaničuje in, celo obmetava z raznimi pri- imki, kot je to storila Ra- hela, Vitanjčan in še ne- kateri drugI. Vi pa nič boljši niste, ker takšna pi- sma objavljate. Le kje je dobil Vitanj- čan podatke, da so samo bogati in dobro situirani ljudje zoper rubriko Lju- bezen po svetu? Nikakor ne. Tudi mi preprosti, z nižjimi osebnimi dohodki, želimo dobrega branja, ne pa pornografije. Zdi se mi, da .spadam tudi jaz med »razne tipe in nergače«, zato odpove- dujem Novi tednik. Pošlji- te mi položnico, da po- ravnam naročnino. J. K., Petrovče Odgovor: Kaže, da še vedno nismo enotni o tem, kaj je pornografija. Vpra- šam vas — ali je rubrika Ljubezen po svetu name- njena le spolnosti in vul- garnim poenostavitvam v odnosih med spoloma ali pa pove še kaj več? poboljšajte Bliža se čas drugega pol- letja, vendar imate še čats, da poipravute Novi ted- nik. Tukaj lz treh vasi Tmava, Orla vas in šent- rupert v Savinjski dolini vas vljudno prosimo, da prenehate objavljati slike golih žensk. Ali so ženske res tako malo vredne, da jih tako podcenjujete tn jih gole kažete? Katerim je toliko do go.oie, si pa naj kupijo takšen ust. Novi tednik je list pre- prostih ljudi, če tega ne boste storili, boste ob ve- liko naročnikov. Zakaj bi morali skrivati list pred otrokom? Pri nas je veli- ko starih naročnikov in se nam je vaš tednik zelo priljubil. Včasih ga po obsegu ni bilo tako veli- ko, pa je bilo veliko več branja. Zdaj, ko ga je tri- krat več, pa ni več takšen, kot si ga želimo. Ni več rednega celjskega trga, ki si ga tako žei.mo, tudi po- rok, rojstev in smrti iz žalske občine ni več. Iz dmgih občin so Včasih je bil roman na celi strani, sedaj ga Je pa samo ne- kaj vrstic, tako la se ne splača brati, ivlarsikaj bi lahko ukinili, pa bi bilo več prostora za roman. Včasih je tudi pisalo, kaj se je dogajalo v sodnij- ski dvorani. Pa še to. Za- kaj toliko politike? Veči- na je ostane neprebrane Slik je toliko, da bi mo- rah NT imenovati slika- nica. Takšno Je mnenje nas starih naročnikov. Poglej- te malo v druge liste. Na primer v Kmečki glas. Kaj vse je v njem. Praktični nasveti, zdravniški koti- ček, kuharski recepti pa še veliko drugih zanimi- vosti. Če ne boste popra- vili Novega tednika, nas bo veliko odpovedalo vaš časopis. Prejmite pozdra- ve v imenu veliko naroč- nikov. Upamo, da boste nas stare naročnike upo- števali, ker bi nam bilo po tolikih letih dolgčas za vašim listom. Naročniki Odgovor: A samo politi- ke Je preveč? Se česa? Kaj pa slike golih žensk v kio- skih, kjer jih otroci lahko gledajo po mili volji, vas nič ne motijo? Naša ru- brika ima drugačen na- men. Za vaše pripombe, čeprav so malo enostran- ske, hvala. še nagice Ker želite slišati čim več kritike ali p>onvale o naglcah, naj povem še jaz svoje mnenje in nmenje neštetih. Ukinite to »pošvedrano« Ljubezen p>o svetu, škoda se mi zdi našega tednika, aa si je nabral toliko sra- mote, z njim pa tudi mi vsi, ki ga čitamo in gleda- mo. Jaz, ko dobim časo- pis v roke, takoj odtrgam zadnjo stran in jo ob pri- liki porabim za toaletni papir. Lep>o le napisala Amalija iz Rogaške Slati- ne, tudi K. M. vam je po- šteno povedala, pa kaj, ko se vas nič ne prime. Ne verjamete, da je to opi- sovanje" seksa pohujšanje za mladino, če se po dru- gih deželah tako obnaša- jo, ni treba, da bi se tudi pri nas. Tisti pa, ki tak način seksa tako obožu- jejo, bodo gotovo to tud; preizkusili. Verjemite, da Je veliko več bralcev pro- ti kot pa za. Torej ne sramotite več tega časopisa, ki je dru- gače tako priljubljen. ZINKA to je naravno Kot eden najstarejših naročnikov vašega in na- šega časopisa, se vam ogla- šam prvič. Predvsem vam spKjro- čam, da sem z Novim ted- nikom povsem zadovoljen. Zadnji čas še posebno, ta- ko da z veseljem pričaku- j«an četrtek in z njim vred časopis. Upam, da se v bodoče ne do poslab- šal, marveč žeiim obrat- no. Pred nekaj leti sem prekoračil šes'i križ živ- ljenja in mislim da vsi tisti in tiste, ki so proti Ljubezni po svetu, nima- jo prav, saj jp vendar vse to naravno, še posebno za sedanji začetek seksualne revolucije in preobrazbe v tem smislu. Zato sem absolutno pro- ti temu, da se ukine Lju- bezen po svetu, saj je ven- dar tako interesantna ter zanimiva za ml«de in za starejše. S. G. I»olzela naj gre v džunglo Več nas je, id soglaša- mo z mnenji M. O. Loči- ca, Marije iz Polzele in zveste bralke NT, Amali- je K. iz Rogaške Slatine, K. M. Petrovče m drugih. Obsojamo dozdnevno »Rahelo« in ji priporoča- mo, naj gre v džunglo, da se bo golote najedla. To- varišu Volasku iz Dobja pa priporočamo, da to žensko toži. Mi takega sra- motenja v časopisu ne bi kar tako požrli. V NT to res ne spada, ko bi lahko našU toliko bolj pamet- nega. Prejšnji mesec sta slavi- li dve sestri 87 oziroma 88. rojstni dan. Oglejte si to! Streže jima težka in- validka z bergami. Pripo- ročamo Raheli, da si ogle- da tudi reveže v domu oskrbovancev v Novem Celju, mogoče bi jo po- hotnost minila. Zakaj pa imamo obleke? Raheline- mu možu se pa samo ču- dimo ... Bralke od Polzele do Drešinje va.«^'^ P. S. Tistima dvame se- ' strama je ime Dora in Ema ter stanujeta v ulici Nade Cilenškove, nasproti šole v Žalcu. Lahko pogle- date, kakšni revi sta! nazornost odveč Vaš list mi je t ar všeč tn ga rada prebiram. Ta- ko sem brala kritiko to- variša Volaska iz Dobja, kjer omenja tiste gole sli- ke, ki mu gredo menda zaradi otrok tako aa živ- ce, da je odpovedal časo pis. Jaz sem mnenja, da go- le slike danes že niso ve< taka reč in smo jih vaje ni gledati po vseh revija.*; In časopisih. Je pa neka, drugega pri tem Namre<: pri vsaki sliki je tudi na zorno opisano, -^ako se ne kje še spolno izživljajo In to po mojem ni d-- bro, ker mladi marsiic- narobe razumejo, pa prav je te vzgoje kar fl^ sti. Predlagala bi torej, d se ta prostorček sprem« ni v kakšne slike razm dežel, pa boste mogoče komu ustregli saj vse tako ni mogoče Veste, s( ra bom osemdeset let, 1 me take reči še vedno * nimajo. MARA OCVl^' Zabukov> e. k. rogaška slatina Mi bi vašo želio, da ' javimo vaše pismo v ' loti, prav radi izpolH vseeno pa bi prej radi deli, kdo se sknva za ^ ticami E. K. Torej pnJ^ iXJič, vaš polni oaslovl are/Si Žt. 21 — 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 KDO BO POTOVAL Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po* klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 4 fotografije štirih bralcev ali braik, ki bodo kandidati za izlet. S fo- tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere 4 fotografije bomo objavili. 2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo največ bralcev in bralk, bo postal prvi udeleženec izleta. Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni- ka za izlet v Varšavo. v uredništvu smo žrebali tudi glasovalne kupone, ki ste jih poslali. Za četrtega potnika v Varšavo je žreb izbral Ano VRENKO, Lastnic 34, Buče. Iskreno čestitamo! — ^^^^^ ■ ■—^——— PaŠE EMAN PERTL 3 Ko sva z dolgokrakim vodnikom dospela na cilj, si otresla in otepla sneg s čevljev in obleke, se že pri- kaže popadija in se na kratko pozdravimo z obUgat^ nim — zdravo, kako ste? — nato pa me brž popelje k Ljubici. Ponudi mi stol nedaleč od njene postelje. Zazdelo se mi je, da je Ljubica sicer videti kar dobro, vendar ni bila niti najmanj razpoložena, da bi z me- noj kaj več spregovorila. Pregledal sem jo, povprašal čisto konkretno zdrav- niško po tem in onem, vendar me je pregled že v samem začetku zaskrbel. Na desni strani je bilo di- hanje sicer oslabljeno, vendar sem zaznal na levi stra- ni rahlo trenje, dihanja pa malone ni bilo slišati. Ko popadija opazi, da menda zaskrbljeno grbančim čelo, me skoraj živčno vpraša — pa šta zaboga, doktore, da niste opet nest o našli . . . Povedal sem ji, kaj sem ugotovil, in da bi naj- raje napravil poskusno punkcijo tudi na levi strani. Obe sta se sicer spogledali, vendar sta brez pomi- sleka pristali. Ko se s punkcijo prepričam, da v levi prsni votlini Izcedka ni, sta si obe oddahnili. Da, le jaz ne. Morda izcedka še ni, kakor ga morda tudi na desni strani bilo, ko je zdravnik iz Kosjeriča trdil, da ga prav gotovo ni. Boljše bi seveda bilo, da obema o vsem tem nisem govoril. Dal sem napotke, injekcijo kalcija ih ga znova predpisal tudi v tabletah m naročil, da naj Vinica miruje in si naj .sleherni dan dobro meri tem- peraturo, ki si jo naj skrbno in točno zapisuje. Brž ko bilo kaj hujšega, naj me zopet kličejo. Ce bi se pa Zimsko vreme le izboljšalo, se naj le raje preselita v Beograd. Ob teh besedah se je zlasti Ljubici kar ste- gnil obraz in me je zavrnila skozi zobe — doktore, uzaludno govorite, ja sam ovde potrebn.i, razumete?! Razumel sem. Dogovor je bil pri kraju in odpra- ^ sem se. Nazaj grede me je moj vodnik prosil, da Dl se vračala po drugI poti. DaU se medjutim nešto promenilo, nešto desilo? ea vprašam malone osupel. Nista'narocito, ali te molim, da obidjemo neku bo- lesnu svojtu u Tubiču i Mušičima, p>a se onda vratimo preko Ježevice u Dobrmju. Odreči mu nisem mogel, saj končno ta različica po- ti ne bi pomenila posebnega ovinka, le težavnejša bi bila, sicer pa je bilo na takih poteh vselej tako, da sem križaril sem in tja p>o raznih naseljih, kamor so me klicali k številnim bolnikom. Ponekod so imeli organizirane »izvidnice« ali nekakšne zasede, ki so »prežale« name, da bi me še pravočasno »zajele« in privedle na dom bolnikov. Edini pogoj, ki sem ga od dolgokrakeža zahteval, je bil ta, da naj hodi poča- sneje. Svakako pnstajem, doktore, pa ja bez toga ne ho- dam baš tako brzo, jer sam ti več čovek u godi- nama! Od strani ga ošinem, kam neki merijo te njegove besede; zdel se mi je še razmeroma mlad, kaj torej poudarja, da je že v letih? Na glavi je sicer imel ča- stitljri'o šubaro, no, te so nosih v tistih časih tudi pri- padniki četništva, sicer pa vsi tisti, ki so postali dedki. Ko nekaj časa molče, še precej zmerno korakava in premagujeva snežno odejo, ga le p>obaram — dobro, koliko let pa že imaš? Sto me pitaš? Uzeo je več trideserosmu godinu! Kar na glas sem se zasmejal. Kaj, osemintrideset jih šele imaš in trdiš, da si že v letih? Postalo mu je malce nerodno, in da bi le svojo trditev podkrepil, či- sto resno, odločno in s ponosom pristavi — pa imam več dvoje unučadi, zašto su ti onda moje godine smešne?! f o Izjavo sem vzel čisto resno na znanje tudi jaz in , pri sebi dodal — zato ta šubara, torej ne zaradi poli- j tične opredeljenosti... j Takrat dolgo ni hotelo biti pomladi, čeprav smo si \ je navsezadnje, kljub zaslugam starke zime leta 1941— 1 1942 v Rusiji^ le že^ zelo že>h. Na Djurdienr dan leta ] 1942 je sicer sijalo prijazno sonce, vendar zelenega Jurija le še ni bilo od nikoder. Tistega dne sem se mudil blizu Subjela. V zelenkasti modrim sem te zopet gledal, lepa in zasanjana gora! Zares pa sem prišel tja šele konec jimija. Pri Pro- tičevih je bilo nekaj sprememb. Pri Ljubici je po mojem zadnjem obisku potekala i^konvalescenca kar zadovoljivo, tako da me niti klicali niso več. Tempe- ratura se je že kmalu normalizirala, bolnica se je po- pravila in pričela vstajati in končno tako rekoč ozdra- vela. Tokrat so imeli v hiši gospo generalico s sinom Ivanom, ki da ni čisto v redu. Mati generalica je mno- go tarnala, kako je vsa nesrečna, ostala malone brez sredstev, ker je njen mož v vojnem ujetništ5vu — jao, doktore, a sin da se mi još razboli od jetike, šta ču jadna .... Ko sem osemnajstletnega, še kar krepkega mlade- niča pregledal, nisem mogel reči nič posebnega. Pljuča se mi sicer niso zdela ix)polnoma »čista«, vendar bi za točno diagnozo le bil potreben rentgenski pregled in seveda še nekatere laboratorijske preiskave. Zato sem materi nujno nasvetoval, naj gre z njim vsaj v Valjevo, Pri Ljubici ob še tako natančnem poklepu in osluš- kovanju nisem mogel ničesar drugega ugotoviti kakor oslabljeno dihanje na desni strani pljuč. Verjetno se je tu začela delati poprsnična debelika. Tudi njej sem nasvetoval rentgenski pregled in vse drugo, kakor prav- kar Ivanu. Ob odhodu sem v veži opazil razno orožje in muni- cijo, pred vhodom pa je bilo polno dolgobradcev s šubaro na glavi. Napravil sem se, kot da ničesar ni- sem opazil, in kar se da hitro odšel. Na poti sem si dejal — kakšna sreča, da mi ne bo več treba hoditi v to hišo, kjer je očitno nekakšen četniški štab. Da bi le bili tudi rentgenski izvid in la- boratorijski pregledi v redu pri obeh — pri Ljubici inpri Jvajiu — sm.si tokrat, .^res iskrenp želel. rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od f^|u izvoljeni v ršc Na ustanovni seji sveta organizacije združenega de- la Rudarskega šolskega centra v Velenju so izvo- lili centralne samouprav- ne organe in za glavnega direktorja imenovali dose- danjega direktorja Iva Jamnikarja. V izvršni od- bor RŠC so bili izvoljeni Karel Seme (predsednik), Milan Grm, Edo Krajšek, Rajko Eman, Franc Lipov- šek, Franc Zorko, Jože Grorišek, Cveta Hajsinger, Branko Canč in dva učen- ca iz delegacije skupnosti učencev. Prav taJco so bili na ustanovni seji sveta OZD RŠC Izvoljeni tudi pred- sedniki odborov in komi- sij: Drago Šulek, Božidar Lednik, Tone Kovačič, Vinko Šmajs, Ivan Laznik, Janez šušteršič, Franc Li- povšek, Andrej Stroshack, Anton Pečovnik, Krista Vah in Marjeta Špec. Za predsednika sveta OZD RŠC je bil izvoljen Vlado Natek (na sliki), za podpredsednika sveta pa Anton Juršnik,. Direktorji treh temeljnih organizacij združenega dela pa so: Jože Miklavc direktor TOZD pedagošKa dejav- nost, Filip Orožen direk- tor TOZD rudarski prak- tični pouk in Franc Novak direktor TOZD elektroko- vinarski obrati. tv celje delegati ks V eni izmed prejšnjih šte- vilk NT smo objavili sestav delegacij krajevnih skupnosti Aljažev hrib, Pod gradom, Center in Otok. Danes ob- javljamo izvoljene člane de- legacij še štirih krajevnih skupnosti. O preostalih vas bomo seznanili prihodnjič. Dolgo polje: tranc Božič, Ivanka Djesnič, Ivan Ein- fait, Jožica Grum, Neva Ir- šič, Ivan Juhart, Vida Ko- lenc Miloš Kovač, Danica Koželj, Slavko Kukovec, Ma- t„až Lovšin, Jaka Majcen, Marija Maslo, Viktor Onič, Danilo Sajovic, Franc Slap- nik, Boža Svetek, Karel Še- ško, Sonja Trstenjak, Ciril Umek in Marija Završnik. Gaberje-Hudinja: Vida Bu- kovec, Franc Cvenk, Ivan Cendak, Štefka Hartman, Adolf Hrastnik, Anica Ko- lenc, Konrad Končan, Mirko Kolnik, Pavel Komeričkt, Ivan Lancner, Franc Lebič, Anica Lisec, Anton Matko, Franc Maver, Alojz Pavlic, Franc Planinšek, Stevo Prat- neker, Branko Prežel j, Oto Račeoič, Stana Račel in Zlatko Sentjurc. štore: Franc Dimec, Tonč- ka Furlam, Franc Fridl, La- dislav Gobec, Katarina Iva- čič, Jože KLnez, Albin Klajn- šek, Boris Korošec, F^'anc Kroflič, Vinko Kruleč, Mira Kodrun, Vlado Kaluža, Mar- jan Krajnc, Adolf Mljač, Ivan Pianinšek, Franc Renčelj, Ma- rija Stojan, Alenka štefančič, Jožica Šular, Marjan Tržan, Miha Vuk, Roman Zapušek in Franc Zelič. Svetina: Franc Klepej, An- drej Vidic, Martin Jelene, Tone Rofzman, Franc Kapel, Franc Jurkošek, Ivan Jurko- šek. SKUPNIH 50 LET Toliko let skupnega življenja sta pred kratkim za- beležila zakonca Kotova, ki ju vidite na sliki, doma pa sta iz Lačne gore pri Oplotnici. Starša sta še danes čila in zdrava, čeprav ima danes oče 83 let, mati pa 71. Poročila sta se 24. februarja 1924. Vzgojila sta pet otrok, eden od njih je padel v NOE, ostali pa žive raztreseni okoli staršev. Ostali so v bli- žini rojstnega kraja in tako lahko s svojimi otroki, ki se jih je nabralo 11, razveseljujejo starše. Najbolj pa sta vesela dveh pravnukov, ki sta tudi na prazno- vanju ob 50-letnici skupnega življenja imela glavno be- sedo. Tudi naše uredništvo se pridriižuje čestitkam! KONJICE peskolom v stranicah Gradbeno podjetje INGR-^VD lz Celja je. že začelo z eks- ploatacijo peska v peskolo- mu v Stranicah. Podrli so drevje in odistranili so tenko plast ruše, zdaj pa postav- ljajo potrebno mehanizacijo. Ljubitelji narave ob tem me- nijo, da bo njena lepota pre- cej okrnjena na tem področ- ju, ker je novi peskolom obr- njen proti cesti, ki vodi iz Olja proti Slovenskim Ko- njicam. ŠMARJE 100 v trbovlje Proslave obletnice zloma ORJUNE v Trbovljah se bo- do udeležiM ix>leg drugih tu- di občani Šmarja pri Jelšah. Množičnega shoda v počasti- tev tega pomembnega dogod- ka se bo udeležilo okoli sto občanov. Akcijo organizira sindikat. Združenje zveze borcev NOV in druge orga- nizacije y občini. ŠMARJE borci na morju Krajevne organizacije zveze borcev NOV so že pred ča- som uredile spisike borcev na svojem območju, ki bi prišli' v poštev za letovanje na mor- ju. Talco ima občinski odbor Združenja zveze borcev NOV Šmarje trenutno že okoli 100 borcev, ki bodo poleti leto- vali na otoku Krku. Stroški letovanja ne bodo veliki, saj bodo borca plačali le hrano, prenočišča pa bodo brezplač- na. Letovali bodo od 25. ju- nija do 2. septembra, denar pa je na prošnjo občinskega odbora Združenja zveze bor- cev NOV zagotovila občinska skupščina Šmarje pri Jelšah. —mst— KitcDULu: irl MEMORIAM 11 Pred dnevi Je bil v Prebol- du sestanek član«>v Ljudske tehnike. Sprejeli so sklep, da se društvo uradno razformi- ra, ker je že preživelo svojo dobo. To jc povsem razumlji- vo, saj je treba iskati vzroke v nenehnem dvigovanju stan- darda naših delovnih ljudi. Nihče od Preboldčanov pa, ne bo pozabil časov, ko je Ljudska tehnika Igrala po- membno vlogo v kraju. Lju- dje so se učili raznih spret- nosti, brez katerih bi v da- našnjem času bolj težko sha- jali. Učili so se fotografira- nja, izdelovanja slik, oprav- ljali so šoferske izpite. Da, tudi svoj avtomobil Je imela Ljudska tehnika. Ampak to še ni vse. V okvira Ljudske tehnike Je delovalo tudi ra- dioamatersko društvo. Prav vse te dejavnosti pa so ne- koč privabljale ljudi. Ni čud- no torej, da so se delavci od- ločili, da sami zgradijo Dom ljudske tehnike. Kmalu pozidan in opremljen, ,j, ' ga je marsikdo zavidal. Na zadnjem sestanku ^ odločili, da vse orodje, u last društva, dodelijo' ^. cem osnovne šole. Za to tezo gre članom LT vse I znanje! Prav tako so se ločili, da bo njihov don, daj postal preboldski K kulture, če lahko tako ^ mo. V njihovem domu vadili pevci in člani na pihala. Odrasli Preboldčani pj bodo še marsikdaj spoitiij li časov, ko .le bila Ljudi tehnika v razcvetu... . Prav bi bilo, da bi nj( najbolj prizadevni člani do li za svoje delo in žrtvoTsn pri tem druiStvu javna p znanja. Za njihov dolgol^ trud pa jim čestitamo t di mi. JANEZ VEDEN objavlja prosta učna mesta učencev (vajeik za izučitev v naslednjih poklicih: 30 zidarjev 30 gradbenih tesarjeiv 1 tesarja konstrukterja 15 železoikrivcev 2 stavbna ključavničarja 4 strojne ključavničarje 3 stavbne kleparje 3 monterje ogrevalnih naprav (ceoiitraLne kurjave) 3 vodovodne instalaterje 3 avtomehamka 4 elektroinštalaterje 1 obratovnega elektrikarja 3 soboslikarje (sliikopleskarje) 4 stavbne mizarje Celodnevna prehrana in stanovanje je učencem n«| »Ingrad« Celje. Prošnje za sprejem v \xk, kateri je priložiti — rojstni list in — spričevalo o ddkončani osemletki, sprejema kadirovslfco pravna služiba do 15. julija 1974 DRAGI SOOBČANI IN PRIJATELJI „EMr Največje celjsko podjetje EMO — Celje praznuje letos 80. ob- letnico svojega obstoja. Visoki jubilej bomo proslavili z vrsto prireditev, obenem pa se bomo predstavili kolektivu in ostalim občanom z razstavo, v kateri bo prikazan razvoj delovne organi- zacije od ustanovitve do danes. Čeprav imamo za razstavo^ pri- pravljenega že precej gradiva, se zavedamo, da mnogi naši se- danji in bivši sodelavci ter osta- li občani hranijo material, ki bi ga mi lahko s pridom uporabili za prikaz zgodovinskega razvoja naše tovarne. Sem spadajo različni stari do- kumenti, kot npr. patentni spisi, priznanja, spričevala, podatki o proizvodnji in vsakršen pisani ali tiskani material o tovarni in njenih ljudeh, nadalje fotografi- je pa tudi naši izdelki. Pri izdel- kih nas zanimajo predvsem ti- sti, ki danes niso več v proiz-, vodnem programu, seveda pa so interesantni le dobro ohranjeni primerki. Vsem članom kolektiva, našim upokojencem, bivšim sodelav- cem in ostalim občanom, ki ima- jo takšno ali podobno gradivo, se vljudno priporočamo, da ga odstopijo tovarni za predvideno razstavo oziroma za bodoči mu- zej podjetja. Prijave oziroma material spreje- ma tov. Jože Keber v upravnem poslopju EMO — Celje, Mari- borska cesta 86 ali na telefon 23-921. Obenem želimo izkoristiti to pri- ložnost, da'se iz srca zahvalimo vsem tistim iskrenim prijateljem naše tovarne, ki so nam brez- plačno odstopili dokumente, fo- tografije in naše stare izdelke. EMO — CELJE Odbor za pripravo 80. obletnice MAJjA MATURA — tako so rekli v vzgojno varstvenem zavodu »Anice Cemejev«*' nadeli so si slavnostne klobučke, zvonec, parole in hajd na eesto, da zve vesolj^ Celje, da so opravili malo »olo In da jih jeseni čakajo tiste »tazaresne šolske kloP^' Foto: D. Medved -j^E — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOtLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE —1 I LJUBEZNI i . most oliok se poa sKrbnini strokovnim vod- ka^J^jšji men izrazi ravno v predšolski dobi. To * ekii za prizadevanja, ki so obrodila tisooeren P [iuh razstavili maički v preteklem ted- ^^^0' vairstvenem zavodu ZARJA na Dolgem po- vS^'^''^^anjka.lo prostora v glavnem razstavnem pro- {T r^jjiiici, so svoje eksponate razobesili po ste- •'iji ki gledajo na notranje dvorišče. Tako se je lO^gJveni zavod spremenil v galerijo ustvarjanja »J^^^eh do sedmih let. Ne bomo pisah, kaj smo i"^ je izvirnost materiala m oblikovanja presegla ''^^ičljijo in vse pojme o predšolskem otroku. Po- ^^*^o vprašanje, kako to, da v šolski dobi takšne- ^ Sya opaziti. va r^^^ ^ izdelkov !z naravnih materialov je v ^'ctajalo načrtno. 2e jeseni so otroci poč. vodstvom ^ tovarišic začeli nabirati matenal, ki so ga čez rabiiiP" svojih izdelkih. Lahko za konec samo ^ da je v to delo vtkano veliko otroške domiš- S^Več pa je ^ njih ljubezni, ki so jo vzgojiteljice v vsa.k izdelek, pri tem pa niso štele ur. Zdenka Stopar do z nami v Varšavo? UBUANČANl f ŠOŠTANJU dan mladosti 25. maja tlo v Šoštanj okrog rjev iz osnoAme šole Ljubljane, da bi bili lovem rojstnem kra- snfe sprejeti v mla- io organizacijo. S pio- so prispeli tudi člani Ijskega zbora, delegacije ■ borcev krajevne skup- Pnile ter nekateri bor- Tcerjeve in Ljubljanske ^ brigade. Pri Kajuho- ^meniku v Šoštanju je v imenu Zveze borcev ^ Šoštanj i>ozdravil Mi- Vtilk, za prijazen spre- ^ se Je zahvalil Ciril, predsednik Zveze bor- lAJubljana. Ob spre- jo so vsi lijubljančand . ^ ^^ubove značke, ie- . ^ so tudi krajši teul- ŽIVELA ZA MLADI ROD Jaz živim za naš mladi rod, za naše pionirje, je govorila DOLIN- ŠEK MARIJA, učiteljica z dušo, sr- cem in telesom, doma iz črne na Koroškem. Kot učiteljica pa je služ- bovala na Kozjanskem, nato je pri- šla v Gotovlje, zadnja leta pa je poučevala na osnovni šoli v Žalcu. O svojem življenju ni rada go- vorila. Zares ji ni bilo naklonjeno. V srcu dobra, vsakomur pripravlje- na pomagati, nekje v globini zamor- jena, pa vendar za našo novo stvar zagreta. Povedati moramo, da je bila kot otrok z vso družino izgna- na v Srbijo, kjer so za navadnega proletaroa — oče je bil krojač — nastajale iz dneva v dan vse večje težave. Imela pa je v sebi nekaj svetle- ga: Otrok sem proletarske družine, živela bom, delala za take otroke. " Res je: posebnih odlikovanj in priznanj ni prejemala. Zakaj? Zato, ker je bila preponižna, preskromna, ker so jo široka usta utišala in jo cesto potisnila v tisti »občutljivi pe- dagoški kot«. Najbrž je bila ta zad- nja leta službovanja še najbolj sre- čna, prvič je dobila priznanje za res nesebično pedagoško delo. Rada je govorila o Koroški, nik- dar ni zanikala, da je proletarski otrok. Slikala je Koroško kot naj- lepši del Slovenije, v srca otrok pa vsajala ljubezen do domovine. Več- krat je govorila tudi o svoji druži- ni, ki si je ni mogla ustvariti. Z ve- liko spoštljivostjo pa je govorila tudi o svoji mami, ki ji ni bila sa- mo mati, marveč prva in najzvestej- ša tovarišica. Tovariš Božiček, njen zadnji rav- natelj, je povedal o njej vse tisto, kar.si je v življenju prislužila, uži- ti pa zaradi prenagle bolezni ni mo- gla. Med drugim je dejal: »Bila je skromna, zavzeta za našo stvar, spričo vseh dogajanj pa so ji bili vedno prvi — njeni učenci. Marija, vsi ki smo te poznali, de- Mi s teboj, boš ostala med nami še vedno živa. Bila si rojena v poroje- vanju delavskega socializma, zanj si delala, gorela, ko pa je ta sociali- zem vsaj malo zaživel, si morala — umreti. Vsi te bomo še dolgo pogre- šali — sožalje Tvoji mami! — naj- bolj pa mladi pionirji iz Gotovelj, s katerimi si delala dan in noč, naj- brž so na tvoj zadnji venec napisa: li: Za domovino — s Titom naprej! Za Tvojo domovinsko vzgojo — Marija — hvala in še enkrat — hva- la! TAKO ČUTIMO Letos so v velenjski občini sprejeli v zveao komunistov že skoraj 200 novih, pretežno mladih članov. Zadnji večji sprejem je bil na dan začetka 10. kongresa ZKJ in to v skupščinski dvorani v Velenju. V organizacijo so sprejeh 88 novih članov, in sicer iz TGO Gorenje, RŠC, Vegrada, hotela Paka, TP ERA, občinske uprave, postaje milice, os- novnih šol Velenja in Šoštanja, Galipa, fcleparstva — vo- dovoda, Lesne, Topolšice in Pesja. O pomenu in vlogi članov zveze komunistov Je govoril sekretar medobčinske- ga sveta Janez Zahrastnik, s sprejema pa so poslaJi po zdravno pimo delegatom 10. kongresa. V prostem pogovo- ru z mladimi novimi člani napredne organizacije pa smo izvedeli naslednje: MIRA GOLOB, zaposlena v Gorenju, doma v Šoštanju: »V Gorenju sem zaposlena že tri leta, in sicer pri mon- taž- hladilnikov. Zame je iz- redno velika čast, da so me sprejeli v zvezo komimistov, kar mi seveda nalaga nove obveznosti. Predpriprava na sprejem je bila dobra in do- vcl„ učinkovita, tako da sem všaj v osnovi spoznala bistvo organizacije. Upam, da bom izpolnila zaupanje, ki mi je bilo izžcazano.« IVAN AMON, trgovsko po- djetje ERA: »V ERI sem tr- govski poslovodja pri pro- daji pohištva, kjer imam iz- redno veliko stikov z ljudmi. Tako na delovnem mestu, kot na terenu bom po naj- boljših močeh poskušal tol- mačiti in uresničevati ideje, za katere se zavzema zveza komunistov oz. vsi njeni čla- m, od zdaj dalje pa tudi sam. Današnji sprejem ne jemljem kot formakiost, am- pak mi pomeni pravo in re- snično prelomnico v mojem življenju.« IVAN GRAZER, zaposlen v Gorenju: »V Gorenju sem že štiri leta, in sicer skladiščnik gotovih izdelkov. Zavest sa- ma me je pripeljala do tega, da sem postal član najnapre- dnejše organizacije, katere, cilj je pravica in svoboda ter enakopravnost. Z ljudmi, so- delavci, bom ixx5kušal zdaj še bolj reševati marsikateri problem, kot prej. Seveda pa se bom vikljiičil tudi v delo na terenu, saj tam najbolj primanjkuje ijudi, ki bi dela- li tudi na tem področju.« ERIKA ŠAUPERL Iz Pesja: »V organizacijo sem^ bila sprejeta na terenu, v krajev- ni skupnosti Pesje, drugače pa sem zaposlena kot učite- ljica v tamkajšnji šoli. Za sprejem sem se odločila iz lastnega prepričanja, ker ta- ko čutim. Svoje delo bom usmerila na teren. Ljudje so mi izikazali zaupanje, torej moram to opravičiti in jim pomagati. Sicer pa prav na terenu primanjkuje ljudi, ki bi delali v organizacijah. To- rej se je treba vključiti.« CVETKA GOROGRANC iz Šoštanja: »Sem vzgojiteljica v Šoštanju, oddelek Topolši- ca V organizacijo sem bila sprejeta pri prosvetnih de- lavcih. Vsak prosvetni dela- vec pač mora biti aktivno politično organiziran, če hoče, da bo njegovo delo vsestran- sko plodno. Ker iz majhnega raste veliko, je treba že v mlade vcepiti idejo socializ- ma ker naša družba* ne more brez avantgarde. To pa je pri nas zveza komunistov.« Vrste so se okrepile in pričakovati je, da bodo mladi storili vse, da bodo upravičili zaupanje, ki jim je bilo izkazano s tem, da so jih sprejeli v zvezo komunistov. Po- litični seikretar občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun je povedal, da s tem niso končali sprejemanja v zvezo komimistov, ampak da že pripravljajo naslednji večji sprejem, ki bo ob dnevu rudarjev in kjer bodo spre- jeti mladi iz REK in RŠC. tv — foto: L. Ojsteršek 16. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 30. mai 1 N OVI T E D NIK ZA SODOBNO KMETI J ST VO Šmarje pri Jelša/i BREME NERAZVITOSTI Veterinarska postaja Šmar- je pri Jelšah je bila ustanov- lj.ena 1957 lota. Od takrat pa do danes se je število us- lužbencev večkratno povoča- lo, saj je tudi dela več. Ko- lektiv je sam zgradil veteri- narsko postajo v Kozjem in Šmarju pri Jelšah, kar je bilo nuijno ix>trebno za ne- moteno delo. Postaja v Smar. ju skrbi za zdravtsveno var- stvo 15.000 govedi, prav to- liko prašičev, 65.000 perutni- ne v zasebni lasti, 320 konj, in 1855 čebeljih panjev. To delo opravlja šest veterinar- jev, dva veterinarska tehni- ka in en osemenjevalec. Kljub temu je kadra še pre- malo, saj večina mladih lju- di ne mara v nerazvite kra- je. Problem so tudi stanova- nja. Za reprodukcijo domačih živali in govedi skrbi vete- rinarska postaja že od leta 1957, ko je bilo uvedeno umetno osemenjevanje gove- di, leta 1972 pa so kot prvi v Sloveniji začeli z umetnim osemenjevanjem svinj. Danes je v kontroliranem pripustu 7200 krav in teUc, 2500 ple- menskih svinj. Umetno ose- menjevanje svinj se jfe od skromnih začetkov lepo raz- vUo, tako da se danes živi- norejci vse pogosteje poslu- žujejo uslug veterinarske po- staje. Delavci veterinarske posta- je Šmarje pri Jelšah so op- ravili lepo delo, saj so uspe- li premostiti vse večje nad- loge, bolezni svinj, goveda in drugih domačih živali. Da- nes se te bolezni vse bolj poredko lotevajo živali, kar je brez dvoma zasluga posta- je. Ce nadrobno pogledamo enoletno delo veterinarske postaje v Šmarju pri Jelšah, lahko opazimo, da letno pre- gledajo okoli 120 konj, 1500— 2000 govedi, okrog 500—8000 Direktor veterinarske po- staje Šmarje pri Jelšah, Kari Andrenšek: »Težko je, nase- lja so oddaljena, razcepljena, kadra premalo ...!« telet in da zdravijo okoli 3000 bolnih svinj. Med boleznimi svinj je se- veda najčešča kužna bolezen svinjska rdečica. Največ težav pri delu vete- rinarske postaje Šmarje pri Jelšah povzročajo kurativne storitve pri zdravljenju obo- lenj domačih živali. Gospo- darstva v občini so zelo raz- bita. Ceste so v slabem sta- nju, živinorejci pa iščejo vsakodnevno in zelo pogosto veterinarsko pomoč. To po- staja že tako problematič- no, da je zelo težko dobiti veterinarja, ki bi bil voljan opravljati to težko delo. še posebej težko je, ko mora- jo dežurati za obsežno po- dročje Rogaške • Slatine in Šmarja. Dežurstvo traja se- dem dni in to vsak dan od treh popoldan do sedmih zju- traj. Zaradi preobremenjeno- sti ob sobotah in nedeljah morajo dežurnemu pomagati tudi ostali veterinarji, zlasti pri operacijah. Povedati je treba, da veterinarska po- staja Šmarje pri Jelšah op- ravlja vse vrste operacije kljub preobilici vsakodnev- nega dela. Hudo je, ker ne morejo zaračimati ekc>nom- skih cen živinorejcu za svo- je storitve, pravijo šmarski veterinarji, zato skušajo z drugimi storitvami kompen- zirati dohodek. V Šmarju bi potrebovali še najmanj dva veterinarja, da bi delo teklo brez preprek. šmarski vete- rinarji menijo, da opravlja- jo svoje delo s precejšnjo mero idealizma, kajti sicer ne bi dosegli polovico tega, kar so. Da bi se vsaj malo oddah- nili od tekočih problerfibv, bodo šmarski veterinarji le- tos letovali v kampu Preman- tura južno od Pule. Kupili so si prikolico IMV in šotor" in tako bo izmenoma cel ko- lektiv užival nekajdnevno brezkrbnost. Milenko Strašek KDO BO POTOVAL V VARŠAVO VRANSKI ZADRUŽNIKI Aktivi mladih zadružnikov se uspešno vključujejo v ak- cijo za izobraževanje mladih kmetov. Skupno z zadružni- mi enotami pripravljajo raz- na predavanja in tečaje, med katerimi so izredno priljub- ljeni kuharski tečaji. Na Vranskem se je takega te- čaja, ki je trajal 60 ur, ude- ležilo 13 kmečkih deklet, ki jih je kuharskih veščin uči- la znana kuharica Fani Pleč- ko. Povedala mi je, da so bila dekleta prizadevna, da sio redno prihajala na tečaj in da so se naučila osnovnih skrivnosti dobre kuhe. Ven- dar bodo svoje znanje dekle- ta jeseni še izpopolnila na nadaljevalnem tečaju. Aktiv mladih zadružnikov na Vranskem je pripravil tu- di vrsto drugih predavanj, tako o zdravi prehrani, higie- ni žene, zdravi prehrani in mladinski problematki. ZLATICA CEN( odmiranje poganjkov na vinski trti Ugodile vremenske razmere (obilna vlaga, višje U-mperature) po.spešujejo razvoj nekaterih rastlinskih glivičnih bolezni. V zadnjem času opažamo, da v vinogradih, posajenih z žlahtno trld, na nelcaterih sortah odmirajo mladi poganjki. Poganjek na spodnjem delu odgnije in se posuši. Odmiranje poganjkov povzroča glivica Botrytis cinerea ali po naše siva grozdna gniloba. Ta bolezen napada vinsko trto skozi vse leto, toda posledice se v glavnem pojavijo šele v je- seni na grozdju (grozdje močno gnije) odmiranje poganjkov v tem času pa je neobičajno. Proti tej glivici škropimo preventivno, to je predno se bo- lezen pojavi. Ker .se je bolezen po.javila že zelo rano, moramo vinsko trto takoj poškropiti z najučinliOvitejSimi sredstvi. Da bi uničili poleg botrytisa .še ostale glivične bolezni, moramo kemična sredstva kombinirati. Torej škr.')pili burno takole: Enovit M v 0,07 »o koncent. ali Benlate v 0,06 »n koncent. (t.j. 70 oziroma 60 gr na 100 1 vode). Ta sredstva uničujejo botrytis in oidij. Da bi zatrli tudi peronosi>oro dodajmo še 0,2 »o Antracol, ali druga kombinacija: IVIycodifol v 0,2 »,o koncentraciji. To sredstvo uničuje pero- nosporo, rdeči listni ožig in botrytis. Da bi zatrli tudi oidij moramo dodati še Cosan v 0,3 "o koncentraciji ali liarathane EC v 0.08 "b koncentraciji ali Karathane WP v 0,12 "o koncen- traciji. Ce bomo uporabljali za škropl.jenje nahrbtno motorno škro- pilnico — molekulator .Stihi ali podobne, moramo povečati koncentracijo vsakega sredstva vsaj za trikrat Vsa omenjena sredstva so na razpolago v Kmetijski apoteki .Agrotehnike v Celju (nova stavba). Tu dobite tudi natančna navodila za uporabo omenjenih sredstev. ing. Franc Satler acoment^i POGODBA NI LE PAPIR v stiski spoznaš prija Ija, pravi ljudski prei vor. Tako je tudi v ti času, ko naj pogodbe dolžnosti izpolnijo kme ski kombinati m zadm čeravno ne brez težav. c namreč za odkup klas živine, ki se Je v zadnji času zaradi težav pri vozu, precej zmanjšal,! ima Slovenija kar le čredo živine, ki bi mor dati v hlevih prostor i raščajočim živalim. Ko je pred letom ma kalo mesa, je bila U hajka za vsemi, ki sM pogodbeno vezani s q binati in zadrugo, pa kakšno živmče odpelj tudi odkupovalci z dni območij. Letos je v t času obrnjena situac Bo pristojna in na po§ bah podpisana kmetij organizacija izpolnila s del pogodbe, tudi če v njenem lastnem hI rastel kak bikec v bi Pogodbe vsebujejo riz predpostavke ene m i ge stram in ne bilo prav, če bi se izka drugače. Najmanj pa bilo prav če b: živino kupovali od tistih kme Ici nimajo pogodbe. nt takih primerov je baj< bilo, vendar dokazov mamo za to. Bi to na zadnje ne bila tudi od nalog inšpekcij služb? Vsekakor se b( našnje obnašanje pari jev v pogodbenem odi odražalo jutri, ko bo kupna kriza popustila bo, kot se nam tako zgodi, nastala pon< obrnjena slika. J. delegati inc TOZD Inae Vra tvori skupaj s pre skim MIK-om kunfer delegacij,ki ima v z združenega dela žalsl? činske skupščine 1 gatsko mesto. Delega legacije INDE so: Zv Piki, Franc štiftar, Pimat, Miha Pečovni Zlatka Cencen. Vsi gati izjavljajo, da dobro zastopali int delavcev, ki so jih i U za delegate. Z. C& Akcija štirih časopisov REŠITI KMETIJE! Usoda Zorkovih fantov iz Loke' pri - žusmu je pred leti globoko odjekni- la v srcu vseh, ki so čuti- li z njimi. Takrat so se novinarji nekaterih časo- pisnih hiš odločili, da mladima gospodarjema oomagajo na kakršenkoli način, pozneje pa so se akciji pridružila še neka- tera podjetja. Akcija je kmalu dobila nov značaj: kako pomagati odročnim kmetijam, ki so brez ce?t in jih povezujejo le blat- ni in skoraida neprevozni kolovozi. Letos marca so se v Loki pri žusmu zbrali predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij Šentjur- ja in Šmarja in pa po- budniki akciie. predstav- niki ča.sodisov Večer. Kmečki glas. Novi tednik in Naš čas iz Velenja, ter krajevnih skunnosti Vin- ski vrh. Loka nri žusmu Prevorje tn Polje ob Sotli. Sprejet je bil dogovor, da omenjene krajevne skup- nosti organizirajo delov ne akcije gradnje vaških cest v Babni gori, H rastju in Lastniču v Obsotelju na Prevorju pa bi poma- gali pri gradnji vodovoda. Te akcije domačinom mnogo pomenijo, saj so proračuni njihovih krajev- nih skupnosti prešibki, da bi zdržali težja breme- na. Krajani računajo na solidarnost delovnih orga nizacij ne samo iz občin, v katerih so omenjene krajevne skupnosti, pač pa iz vsega slovenskega pros- tora, številna podjetja v Sloveniji tn v obeh obči- nah so že prijavila svoje sodelovanje bodisi s ka mioni, nakladalci, buldo žerji, bodisi bodo pvoma gala z denarjem. Pričaku- jemo, da se bo akciji pri- družilo še več podjetij, ko se bo akcija začela, tn v juniju in juliju, ko se bo končala. Vsi, ki še name- ravajo sodelovati, naj svo- je sodelovanje prijavijo na naslov: Občinska konfe renca SZDL Šentjur pri Celju, ostali, ki pa bodo pomagali le denarno, naj pošljejo svoje prispevke na račun LB št. 50700-678- 45153 »Za vaške ceste na Kozjanskem,« občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju. Ce bo za alccijo dovolj razumevanja, potem bodo kozjanske domačije dobile nove ceste, s katerimi bo povezano okoli 140 najbolj odmaknjenih kmetij, s tem pa bo rešen marsika- teri socialni problem. Prav zaradi tega je aiccija šti- rih slovenskih časopisov hiunana in je vsakršna pomoč gospodarskih orga- nizacij in posameznikov več kot dobrodošla. Mne- nja smo, da je treba kra- jevnim organizacijam, ki spadajo med najbolj ne- razvita območja na Koz- janskem, pomagati pri re- ševanju žgočih problemov, ki jih ne bi mogli rešiti niti s pomočjo občin, za katere vemo.^daso tudi sa- me bore s proračuni, če- tudi so letos znova prišle na Kozjansko mladinske delovne brigade, problem cestne povezave" vendarle §e ne do rešen. Ostalo bo še precejšnje število kolo- vozov, vsaka delovna akci- ja pa bo to število zma- njšala za kakšen kilome- ter. Le ta pa na Kozjan- skem mnogo pomeni. MILENKO STRAŠEK Takole gradijo nove ceste ^ 2i — 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 OSAMELOSTFANIKEIN TEREZIJE KNAFELC Tam ob cesti, ki pelje proti Ponikvi, je v teh dneh izredno živahno. Na cesti je vse polno delavcev in strojev, saj širijo cesto in jo pripravljajo za asfaltiranje. Prah se bo tako umaknil in trava bo ob cesti bolj zelena, kot je bila do zdaj. Nekaj metrov nižje proč od mostu stoji ob ne preveč košati lipi prav tako »nekošata« hiša, ki bi si vsako drugo ime prej zaslužila kot to. Trnovec 9. Kraj. kjer sestri Panika in Terezija Knafelc preživljata jesen v šumeči samoti. Dolgo sem trkal po majočih se. vendar zaklenjenih vratih. Okna so bila vsa zabita z lepenko, tako da nisem mogel videti ali je kdo v hiši. Po ponovnem trkanju in klicih, da nismo nevarni, se je za vrati nekaj premaknilo, nekaj je zašepetalo in podrsalo po tleh. Potem je zaškripal ključ, odprla so se vrata in v temi se je pojavila zgrbančena postava odeta v ruto in dolg plašč ... Ruta Je obrobljala zgu- ban obraz, iz katerega so se svetile oči v*e ovite v saje. Iz notranjosti je zavel vonj po nečem gorečem in iz tistega gorečega pro- stora se J« oglasil drugi ženski glas: — Malo p>očakajte! Vrata so se zaprla, ključ Je zarožljal, okoU vogalov se je pognal sestradan in pretegnjen maček ter se izgubil v visoki travi, ki je nima nihče pokositi in ostal sem v upanju, da se bosta ženski le uredih m kaj povedali. Bili sta skrajno nezaupljivi, kar ji- ma pa niti nisem zameril, če pomislim, da že več kot pol stoletja živita v divji- ni, proč od ljudi, sami v šumeči samoti, kjer lahko poslušata samo ptičje pe- tje in šelestenje drevja iii trav in bližnjega potoka. Pa svojega glasu, v koli- kor se pogovarjata. To je vse. Zakaj smo prišli? Prišli smo zato, ker so nas opozorili, da naj pri- demo, da bomo videh, v kakšni revšoind živita dve ženici, katerima je Paniki 80 in Tereziji 76 let. Pani- ka je bila sicer poročena, vendar ji je mož pred mnogimi leti lunrl. Pa ta- ko priden in uren Je bil pri delu, vse je naredil in v veliko pomoč je bil žen- skam. Zdaj pa sta sami v hiši, ki se podira k tlom. V hiši, ki je iz lesa in z zemljo v prvem pro- storu po tleh. V hiši, kjer ti strop tako nevarno raz pokano čepi nad glavo, da govoriš tiše zato, da z močnejšimi besedami ne bi povzročil katastrofe. Notranjost, tam, kjer naj bi bila kuhinja in spalni- ca obenem, je bolj črna kot krtovina. Vse se kadi, saj nima kam vleči in iz peči ostaja vse v prosto- ru. V oči peče in v plju- čih duši. Zakaj pa ne odpreta oken, ne prezračita in son- cu dasta prostor v tem temnem prostoru? Panika: Okna so tako slaba, da jih sploh odpre- ti ne moremo, ker jih po- tem zapreti ne bd mogle. Pa vsaj lepenko bi z njih odstranile zdaj, ko je zunaj toplo ... Fanika:"Ne, ne, notri bi potem gledali. Ne, ne .. ^kradejo nama. Ja, kra- dejo. Zadnja stena je či- ■^to pokvarjena, ko plezajo na dile in nama od- našajo. Ste prepričani, da vam kradejo? Terezija, ki bega jk) ku binji in se izmika foto- aparatu ter venomer ne^ kaj brklja po štedilniku. Pi^trdi, da je res. Kljub t^mu pa dob.m občutek je to le nek strah, ne- Ka bojazen, neki pregon, Ifi stalno bega td ženski j v samoti. j Ste že kaj jedli danes? Panika: Nič. Terezija: Midve imava froštik in kosilo skupaj, večerje pa ne. Kaj pa potem Jesta? Panika: Krompir, krom- pir, krompir. Pa zdajle so- lato, ki Jo je letos nekaj več kot lani. Meso? Terezija: NikoU, je pre- drago. Einkrat sem kupila pljučke, ki jih imam ta- ko rada. Tako dobre so bile. Tisti pretegnjeni maček se je primotovilU 12 trave ln zakolovratil okoli Fani- kinih nog, ki so bose sta- le namočene v čevljih. Panika: Suh je, suh. Ko bi vsaj malo mleka imela da bi mu dala. Tako živita Panika in Terezija na eni ui pol jo- he zemlje. Panika dobiva 12 starih tisočakov social- ne podpore, Terezija 36, zdaj, ko je prišlo do po- višanja. Ta mesec Je to sprejela šentjurska občina, ki ima na svojem področ- ju več kot 250 takšnih ah podobnih primerov. Panika: Ni človeka, ki bi nama pomagal. Zunaj imam nekaj strešne ope- ke, da bi prekrili streho, saj vse notri teče. Ni kos- cev, ni koga, ki bi nase- kal drva, preoral njivo. Sami sva. Ste kdaj bolni? Terezija: Nikoh, če pa je kaj manjšega, se i>o- draviva kar sami. Panika: Z rožicami, bez- gom, žavbljem, tavžentro- žami, pelinom, kamilicami ih podobnim. S čaji. V kotu je postelja, v drugem pa velika krušna peč. Skupaj spita na po- stelji, v kolikor katera — zlasti pozimi, ko je hlad- no — ne ostane kar na peči in tam počaka nove- ga jutra. Tako iz dneva v dan, iz leta v leto. Do kdaj? Vas kdaj obiščejo social- ni delavci, ljudje z občine? Fanika: Letos so biU za Novo leto. Vsaki so pri- nesli paket v vrednosti petnajst tisoč din. Fanika še zajamra, da ni ljudi, ki bi pomagali, če pa koga dobijo, mora- jo plačati, denarja pa ni. Tako se ta začarani krog vrti in vrti. Terezija še vedno brklja po štedilni- ku in pobožno gleda v ku- hajoči se krompir ter za- mrmra, da rada dela in da sama vse naredi, kljub letom. Izgubil sem se ia saj in obstal sredi nove ceste pod vročim soncem. Ob meni se je ustavila kmeč- ka ženica: — Revi sta, kaj vem. ka- ko bo z menjo, ko bom v njihovih letih. Nobene- ga nimata, da bi jima po- magal, pa še močno ne- zaupljivi sta do drugih. Upogniti se je treba. Ce ti ne boš grunt, bo pa grunt tebe! Potem še spregovori be- sedo dve o tem, da ji ho- dijo z občine pomagat, sa- mo kaj, ko kaj dosti ne zaleže. Težko je premak- niti človeka iz njegovega okolja in načina življenja, ki ga je navajen. In Fani- ka ter Terezija imata svoj način življenja dolg več kot sedemdeset let. Nikoh nista trpeli prevelike sa'e če in bogato obloženih miz pa razkošnih oblek in takšni sta tudi danes. In verjetno bosta takšni ved- no tudi ostah. Ustavil sem se na obči-. ni v Šentjurju pn social- ni delavki Karlini Sulinc: — Mi smo se že nekoli- kokrat pogovarjali s so- rodniki, da bi eden tisto prevzel, uredil in skrbel za ženici, pa ti dve ne dasta. Preveč sta navezani na svoje. Do njih je zelo tež- ko priti, saj sta zaklenje- ai in strašni. Nočeta sli- šati, da bi kdo prevzel. Dobili smo fanta Slavka Faktorja, ki tam v bližini stanuje, da jim je poma- gal sekati drva m oprav- ljati še druga manjša de- la. Po nekaj dneh so ga obdolžile, da jima krade ln fant je tako šel in se ne vrne. Poskušali smo tudi s tujimi ljudmi, da bi se kdo začel zanimati za hišo in zemljo, vendar ni zanimanja. O tem pri- meru so že pred letj pi- sali. Spremenilo pa se kljub temu ni nič? — Bore malo ali res skoraj nič. Ce nočejo, ra- zumete? Kolikokrat sem jima nesla sveže perilo pa obleke in hrano, recimo kakšne argo ^uhe in po- dobno. Ko sem drugič pri- šla, je bilo še vse tako. kot je bilo. Navezani sta na tisti svoj krompir .,. Tudi Konrad Leskovšek je socialni delavec: — Pri nas se trudimo, da bi bilo takšnih prime- rov čimmanj, vendar gre počasi. Takšnih primerov je precej po obronkih ob- čine, ta pa je mogoče to- liko bolj pereč, ker je v dolini, tik ob cesti in vsa- kemu prisoten. Kako je pri vas s so- cialnimi podporami? — Imamo 250 socialnih podpirancev, K&i je veh- ko breme za našo občino. Vsako leto si prizadeva- mo, da bi socialne podpo- re z\'-išali in tako ljudem omogočili bol'še, sohdnej- še, človeka vrednejše živ- ljenje. Obe imata podpo- ro: Fanika 120 ln Terezija 360 din. S tem denarjem in primernim gospodarje- njem bi lahko solidno ži- veli. Vsako leto damo vsa- kemu podpirancu po 300 din za ozimnico, prihod- nje leto bomo poskušali dati že 400. Večkrat jih tudi obdarimo (predvsem Rdeči križ). Za letošnje Novo leto smo jim dali pakete v vrednosti 150 din. Zdaj postavljajo hišo Francu Frecetovem iz Vo- dovc 27, ki stanuje v bun- kerju. Vseljivo bo čez kakšen mesec, so nam po- vedali pri občinskem Rde- čem križu in tudi drugim bodo pomagali. Torej bi lahko pomagali tudi Pa- niki in Tereziji? _ 7?? So jima vaščani priprav- ljeni pomagati? — Seveda so, samo vsak dan pa tudi ne morejo stati kar pri njih, saj ve- ste, kako je, vsak ima svoje delo. Vse to je res. kot je res tudi to, da ženski v tisti zasajeni podrtiji ne more- ta več dolgo živeti, ker bosta enkrat dobili strop na glavo. Tega bi se bdlo treba zavedati in najti ne- ko možnost za rešitev. Takšno okolje ni niti zdra- vo in še manj čisto, pre- prosto iz higienskih raz- logov ustrezno za člove- ško življenje. Stisne te v grlu, ko vidiš dve osuše- ni ženski, kako bre^ pra- ve volje kolovracita po za- sajanem prostoru. Stisne me tudi zato, ker ne mo- rem verjeti, da se ne bi našel človek in jih prepri- čal, naj mu tisto j oho in pol zemlje prodajo, potem pa bo on za njih skrbel. Bolj bi verjel v to, da kupol in sorodniki so, sa mo si mislijo, zakaj bi zdajle še skrbeli za osta- rele ljudi, ko pa lahko počakajo. Vseeno bodo potem prišli na vrsto. Morda se motim, ali ne? Takšno je življenje. Za osamelost in vse ostalo niso krivi samo Fanika in Terezija aU na občini, kri- vi so še drugi. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED 18. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 30. PGD Pobrežje ob Savinji v okviru krajevnih skupno- sti na območju mozirske ob- čine so med najaktivnejšimi društvi prostovoljna gasilska društva. V zimskem času je njihova aktivnost precej ome- jena — v glavnem zaradi sla- bih prostorskih možnosti. S pomladjo pa začno vsako leto z različnimi akcijami za izpo- polnjevanje tehnične priprav- ljenosti posameznih enot. Pri- prave na različna tekmovanja spodbudijo aktivne desetine (od najmlajših do najstarej- ših članov), čas pa je pri- meren za akcije za pridobitev novih tehničnih objektov, na primer opreme, vozila, pro- storov. še posebnp svečano se vsako društvo pripravlja na prazno- vanje pomembnejših obletnic. Tako kaže tudi letos. Gasil- sko društvo Pobrežje pri Na- zarjah bo letos proslavilo 50. obletnico svojega obstoja. Do- slej je društvo od skromne opreme dobilo najmodernej- šo, ostal pa je star, pre- majhen gasilski dom. čeprav sredstev ni, so pogumni mož- je stopili skupaj in sklenili, da bodo gradili. Nov, večji dom z učilnico in dvoranico hočejo. In imeli ga bodo. Ta je enotnost in volja. Manj je tistih, ki se jim nič ne ljubi. Težko delo bo to. S skupni- mi močmi bo tudi to šlo. štiri male vasice delavcev in kmetov so tako gasilske, kot so bile med vojsko partizan- ske. So pred novo nalogo! Ob razgovoru z nekaterimi člani Prostovoljnega gasilske- ga društva Pobrežje sem .si zapisal nekaj misli. Franci Finkšt FRANCI FINŠKT (14), učc: nec PGD Pobrežje kot pionir že od 7. leta starosti: Pionirji in mladinci imajo svojo de- setino pri društvu. Poleti ho- dimo na vaje, čez zimo pa ne, ker nimamo prostorov. Pa včasih premalo volje. Na- ša desetina, tako kot starejša, sodeluje na tekmovanjih v občinskem in medobčinskem merilu. Želim, da bi prišlo do boljšega gasilskega doma, da ne bi imeli sestanke in občne zbore v gostilni kot doslej. Vesel bi bil, če bi bili mladinski vodje dovolj od- ločni v akcijah z mladimi. TONE FIRŠT (21), delavec, pomočnik mladinskega refe- renta pri pobreškem gasil- skem društvu, član že več let: Na vasi je problem. Včasih nimajo časa mladi, včasih pa učitelj. Zato mora biti še po- močnik. Kot vsako leto se bo- Tone Fii-st mo tudi letos pripravljali na vsa tekmovanja z vso resno- stjo. Ker ni pomembno na tekmovanjih samo sodelova- nje. To ni samo šport. Po- membno je, kako si usposob- ljen. Ko pride do požara, to odloča! Priprave na letošnje pra- znovanje bodo zahtevale več- jo angažiranost vseh, tudi nas, mladih. Moram reči, da je mlade gasilce težje dobiti skupaj kot starejše. Nekaj jih je v šoli v Celju in Ljubljani, nekaj na delu. Nekateri ne vzamejo resno takega dela. Dovolj je malo neresnosti, pa vpliva na vse. ALOJZ ZAJC (30), delavec, predsednik PGD Pobrežje: Ne bi bilo prav, če bi go- voril o naših akcijah le ob času, ko se pripravljamo na praznovanje. Potreba po gra- ditvi novega doma je prišla spontano. Najprej smo imeU j Alojz Zaje moderen gasilski voz za konj- sko vprego. Potem boljšo črpalko, pa nov avto. To je osnovno orodje sodobnega gasilskega društva. Oprema brez gasilcev pa spet ne re- šuje nesreč. Zato moramo mi- sliti, kje se bomo zbirali, učili in če hočete — povese- lili. Gostilne so nam bile do zdaj idini izhod — slaba re- šitev. Zdaj pa je čas, ko bomo poskusili z največjo akci- jo. S pomočjo delovnih orga- nizacij in ljudi na našem ožjem območju, bomo zgra- dili malo večji dom. Delo bo težko, ker nimajo vsi ljudje pravega razumevanja za skupne akcije. Nekaj egoi- stov zelo negativno vpliva na vse ostale. Pa to je bilo vedno. Šli bomo mimo njih. Velika večina je »za« kot vedno in tudi tokrat bomo ostali enotni. Poti nazaj ni! Pepi Miklavc OSTANE UPANJE »Moj problem? Uf, teh je pa veliko! Kdo pa da- nes nima probleniov? Me- ne, kot večino- mladih, ki bi si radi ustvarili svoj , dom in družmo, najbolj tare problem stanovanja.« Tako je pričela pripove- dovati o svojih težavah mlada frizerka iz Celja, Malči Semprimožnik, ki dela pri privatmku. »Trenutno prebivam v podstrešni sobi v Zavod- ni, brez vode m sanitarij, za katero plačujem me- sečno 350 din. če prište- tem še vse ostalo, dam za stanovanje približno 500 dinarjev. Si lahko misli- te? To je, preprosto reče- no, »ožemanje«, ki sd ga privoščijo lasiniki takih »stanovanj«. Sami veste, da bi za to stanarino lah- ko udobno bivala v kate- rem izmed stanovanjskih blokov. Toda dobiti danes stanovanje v bloku, ni ta- Ko enostavno. Tistim, ki so zaposleni v podjetjih, kjer skrbijo tudi za sta- novanja svojih delavcev, je nekoliko lažie. Zaposle- ni pri pnvatniki.h, kot sem na primer jaz, pa glede tega nimajo nobene mož- nosti. Kako naj potem pridem do primernega sta- novanja? Z namenskim varčevanjem? Sem že po- skusila, pa ne gre. Ne mo- rem neke določene vsote redno dajati v banko, ker mi potem ostane premalo denarja za hrano, o obleki pa raje ne govorim. Vidi- te, to so res problemi. Ne preostane mi druge- ga, kot da se za nekaj ča- sa, morda še za dolgo, sprijaznim z razmerami. Zadovoljna moram biti s podstrešno sooo in vese- la, da imam sploh streho nad glavo. Ne smem godr- njati, če mi puleg vsega ostalega, »gre na živce« tudi smrad naše »lepe, čr ne« Voglajne, ki vsiljivo priveje skozi odprto okno . mojega stanovanja ... pa to so spet drug: problemi. Takale stvar- človeka glo- dajo in mu ne pustijo spa- ti, posebno če bi si konč- no le rad ust-aril svoj dom, na katerega bi lah- Ko bil ponosen Jc že ta- ko. Preostane m: samo še upanje.« P. D. KDO Z NAMI V VARŠAVO 7 Upravni odbpr Sklada za Štipendiranje in [kreditiranje v občini Celje razpisuje I. Štipendije za šolsko leto 1974/75: 5 štipendij na visokih šolah ekonomske, prav- ne, strojne, gradbene, medicinske smeri, 4 štipendije na višjih šolah ekonomske in pravne smeri, >' 8 štipendij na srednjih šolah ekonomske, pe- dagoške smeri in gimnazije ^ II. finančno pomoč za študij na III. stopnji ekonomske, prav- ne, filozofske in tehnične smeri Prošnje za štipendijo pošljite na obrazcu 1,65 do 30. 6. 1974. Priloženo mora biti spričevalo za šolsko leto 1973/74, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o do- hodkih staršev za I. polletje 1974. oz. odrezek od pokojnine za maj 1974 ter mnenje šole. Interesenti za pomoč pri študiju na III. stopnji naj v vlogi navedejo višino stroškov, ki naj bi jih izpla- čeval sklad. JAVNEQ|| DELAVCU KAKŠNO SKRB OTROKU Nova ustava je začrta- la F>ot, ki bo delavki in delavcu omogočila, da bo- sta neposredno odločala o svojem delu in njego- vih sadovih, da bosta po- stala gospodarja svoje usode in prihodnosti svo- jih otrok. A ne le sama, temveč skupno z delov- nimi tovariši, ne samo na svojem delovnem me- stu ali v delovnih orga- nizaciji, temveč povsod, kjer se bo njuno delo po- vezovalo in menjalo z de- lom drugih. Zagotovitev osnovnih pogojev za otrokovo rast • in razvoj je torej naša skupna naloga. Naloge družbene skrbi za otroke so določene v Resoluciji o dolgoročnem razvoju SRS in posebnih doku- mentih SRS, med njimi je tudi programska usme- ritev otroškega varstva SRS do leta 1975. Temeljni nosilci druž- bene odgovornosti za raz- voj otrok so, kot sem že zgoraj omenila, pcleg star- šev delavci. Vseh interesov starši ne morejo uresničiti le v od- nosih znotraj in med or- ganizacijami združenega dela. Nujno je, da pre- stopijo prag- delovne cotreb otrok. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki smo jih nedavno pod- pisali, so nova oblika de- mokratičnega dogovarja- nja ter pomenijo spora- zumevanje med različni- mi nosilci družbene skr- bi za otroke, s katerimi bomo morali vedno bolj opredeljevati naloge in obveznosti. Veliko je bilo storje- nega' v skrbi za otroke v zadnjih letih. Poglejmo, kakšni so programi v bo- doče. s samoupravnim sporazu- mom je Sliupnosti otro.šiicga varstva Celje za izvedbo nje- nega programa zagotovljenih 0,43 o od brutto OD, Itar pred- stavlja 5.492.000,— dinarjev. SJiupaj s prenesenimi sredst- vi in sredstvi iz samoprispev- ka bo skupnost v letošnjem letu razpolagala s 7.339.000.— din. Glede na to. da smo v lan-ikem letu koristili znat- na sredstva iz bančnega de- pozita, znaša idneks v letu 1974 napram lanskemu letu samo ()8. S tako omejenimi sredstvi bo potrebno kar naj- bolj skrbno jsospodariti, da bomo lahko uresničili pro- gram, za katerega so se de- lavci odločili. Zgradili bomo 200 no- vih mest za dnevno varst- vo in to: — v štcrah nov vrtec za 120 otrok, ki bo dan v upravljanje decembra letošnjega leta — na Polulah bomo ob šoli adaptirali stavbo v kateri bo prostor za 40 predšolskih otrok (fe- bruar 1975) — na Otoku bomo v sklopu stanovarjske grad- nje za trg odkupili in preuredili stanovanje, ki bo služilo dnevnemu vg, stvu štiride.setih otrol (avgust 1975) — izdvojili bomo ^ sredstev za ii^gradnjo rio vega vrtca na Lavi, ki g; bomo pričeli graditi ig^i leta. — uredili- bomo šolsjjc kuhinjo na Dobrni, ^ bo tako otrokom omogj čena boljša in sodobiij prehrana. — nadaljevali bomo ; ureditvijo in modemizae. jo počitniške kolonije , Daški ■f Kako bomo pokrili osta le potrebe naših otrok? Nadaljevali bomo s pe tujočimi vrtci, ki km€( kim otrokom predstavlja jo skromno nadomestili za. to, kar nudimo otro kom v večjih strnjeni naseljih. Vzgojiteljice 'V^ »Tončke čeč-< bedo dvi krat tedensko obiskovi le organizirane skupin otrok v Strmcu, Sock Prankolovem, Crešnjica in Svetini. Pričeli borno postopn urejati igrišča v krajec nih skupnostih, kar smoi zadnjem času precej a nemarili. S Kulturno skupnostj( C^lje razveseljujemo" na še najmlajše dvakrat let no z lutkovnimi predsta vami, ki jih obišče IM otrok. Te so v Pionir- skem domu »Cvetke k- rinove« (Delje. Ta doi ki ga- je zgradila TSOl je prostor, kjer se rm šolskim le:om večkra' ^zbirajo pionirji na pro slavah, raznih tekmova njih in srečanjih. Republiška skupno?; otroškega varstva pa sklepala samoupravni s?-- razum o denarnih dajal vah za pomoč družinan z otroki. Kakšen bo obseg te po moči v letu 1974? — otroški dodatek b( do prejemale družine, kji se mesečni dohodek n družinskega člana gibi] do 1.200,— din. V pos meznih dohodkovnih sk pinah se giblje otrošl dodatek od din 160,— c 95,— za prvega otroka : do 240,— do 150,— din j nadaljnje otroke. Povedati moram, da v i su podpisovanja samoupri nih sporazumov, sredstva takšno i)ovišanje števili upravičencev in samega Skega dodatka še niso .I) zagotovljena. Vendar so 9 pLsniki družbenega dogovt o skupni in splošni porabi leto 1974 sprejeli skupno ' vezo, da ob polletju zber potrebna sredstva. V celjski občini zagotavl mo približna 420 kmečh otrokom dodatek v vii 95,— din mesečno. Obe dajatvi zagotavlja Udarno in vzajemno skup" otroškega varstva SRS s t< da sc . le-ta solidarno zber tudi na našem pudorčju. Naša skup.iost otrošk varstva pa v okviru denar dajatev zagotavlja pomoč — oskrbnino v dn< nem varstvu za otroke, starši tega ne zmorejo — letovanja otrok v I ški, katera namenjal predvsem socialno šibk kmečkim otrokom otrokom nezaposlei staršev. Skupno smo se dogo' rili izboljšanje poi jev naših otrok. Ob t< je naša naloga, da te < govore in sporazume ti uresničimo. Samo to zagotovilo, da bomo M v bodoče vsi za to, našemu otroku priprž mo še boljše razmere njegov vsestranski raz^ VUČAJNK SLA 2^ — 30. maj 1974_ NOVI TEDNIK -- stran 19 ,|S|T ZA SMEH SMEH NI GREH« — »NT ZA SMEH—SMEH NI GREH« — »NT ZA SMEH — SMEH NI GREH« NAGRADNI RAZPIS ta standard! Očitno ste tako jezni nanj, da se ^ še pisati ne ljubi o njem. Vsaj preveč ne. To pa je iCfisBZ, da se za svoj standard sploh ne borite. Kajti je bi se, poltem bi pašah in si s tem pridobili možnost, ^ vas izberemo med nagrajence. Nagrajencem pa se ^ za nekaj dinarjev dvignil standard. Kdor ni hotel napisati, kaj je standard, ne more računati, da si bo povišal standard z našo nagrado. Sicer pa so bili vaši prispevki kar zanimivi. Lahko pa ob tem zapišemo ugotovitev, da se na naš razpns j^je odzivajo starejši, kot pa mladi. Ne vemo, ah jjuajo starejši več časa, ali pa bolj kritičen pogled. KakorkoU že. Tudi tokrat smo razdelili tri nagrade, prvo smo prisodiU Karolini Umek, ki je zapisala: Standard je kot čebelji panj — več je tax>tov, meda manj- Drugo nagrado bo dobila Helena Smid. Zapisala je: Pred manj kot letom smo se vozili z avtomobilom, adaj se s kolesom. Ali nismo v kratikem času dvignili standaada? Alojz Umek, ki bo dobil tjretjo nagrado, pa je 2»pi- sal: Vikend, avto in še več, to je standard, ni kaj reč. Tistim pa brez stanovanja, ki jim je še plača manja, standard je zelo boleč. To je torej opravljeno. Zastaviti vam moramo le še novo nalogo. Do prihodnjič, 21. junija, nam napišite čimbolj duhovito,* kaj je to MLADOST. Bo šlo? Seveda bo šlo! Le malo volje je treba. KAKO STOJIMO Ko sem bil tako srečen, da mi je uspelo dobiti štipen- dijo, so mi v delovni orga- nizaciji zabičali: ampak ob- držati moramo stik. Vabili vas bomo na seje in podob- ne zadeve, pri nas boste na praksi. Tako boste vedeli, kaj je pri nas novega in se bo- ste po končanem študiju laže vključili v delo. Zdaj sem v zadnjem letniku študija, stika s podjetjem pa ni. Toda jaz točno vem, ka- ko naše podjetje stoji. Pa nisem tega bral v nobenem časniku. Poglejte, po čem sklepam. Prvo leto sem dobival šti- pendijo, regres la dopust, dodatek na opravljene izpite in vabili so me na seje. Drugo leto sem dobival šti- pendijo, regres za dopust, do- datek za izpite, na seje pa me niso več vabili. Tretje leto sem dobival šti- pendijo in regres. Letos dobivam le še štipen- dijo. Vidite, po tem sklepam, kakšno je stanje v naši de- lovni organizaciji. Najraje bi zavlekel študij še za eno le- to. Potem mi bodo verjetno ukinili še štipendijo in ne bo mi treba k njim v službo. VSAKEGA MALO Ob obisku predsednika republiškega sveta zveze sindi- ;atov Slovenije Janeza Barboriča so v Konusu v Sloven- kih Konjicah govorili o združevanju usnjarjev. Mitja Švab i menil, da je dober model ustvarila lesna industrija, in- Bgrirana v Slovenijalesu in Unilesu. Morda bi bil ta model še pK>polnejši, če bi se ta dva družila v Monoles. ' Republiški sekretariat za urbanizem je sklical v Celju -^svet o onesnaževanju okolja. Na pogovor, ki še kako za- jiima Celjane, rK>vlnarji niso bili vabljeni. 1 . Menda ne zato, da ne bi oneznažili »ozračja« z ugoto- vitvami tega posveta. Tudi v Slov. Konjicah so novinarji sedeli v d-^ugem pro- |toru, kot pa je tekel pogovor ožjega političnega aktiva. i^^Prav so bili nanj vabljeni. tk! ^^"^»P^ ®® ^® kasneje organizator sestanka, sicer zna- '« obveščevalec javnosti, opravičil, da niso govorili nič *inega. in. » yPozarjamo vse Celjane, naj se pri svojem delu ne rav- po celjskih semaforjih. Sicer večkrat ne bi delali, kot delali. j- ilL ^.^ja trim akcija »Vsi na kolo za zdravo celo« je do- iam - tudi kolo ne pozna meja. Na kolesanienju so bili ^^amrec zastopani vsi celjski sloji. Vu^'?^ nekateri so imeli pripombe, da so jim sedeži na ^.*«'es,h malo premajhni. ^ „: Nov dokaz, da včasih pri nas hodimo okoli rjti v žep. ° Gorenje se pred časom nista uspela integrirati. ^\r^A '-^ vidiku integracija Iskra—Gorenje. Imo pa se je ft*''^^ časom integriral z Iskro. Malo daljša pot, končni cilj pa le isti. iend?h 9'^a''ščniki so odigrali predstavo, ki si jo je Peč nI i ^'^i ogledalo največ občinstva. Nastopali so nam- na 1 celjskem kolesarjenju. i>f>kat?'' ^° čudna kolesa, ki jih je bilo treba velikokrat '"'ilani dn^-^^ ^° ^® močno spopadli celjski in mariborski joj rustva pravnikov. Na srečo le na športnem področju. '^^ih^trcm'- ^^ P''^'^'J°' nimamo kam dati mesa, v celj- id^a bi 9^ še vedno ne dobim takšnega kakršne- ^ "»"liS^ h"^^^^^^ ^ prejšnjem »NT za smeh«, da nekateri •oJ kega'jp^^ so mladi samo zato očistili okolico Šmartin- se ip "^6'' spet kam metati nove odpad- ^^^'■0 Podob^^*^'^''^" ^'^''^^J^ namreč že spet počasi dobiva nekaj živinskih % Najprej je pasel živi- no — zdaj je velika ži- vina. % Krava ostane krava — le predpisi se menjajo. # Nekatere ljudi obtožu- jemo, da se obnašajo ži- valsko — živali bodo uža- ljene. 9 živali menjajo dlako, človek značaj. # Z zelenim planom naj bi tudi živina prišla na zeleno. komu plače Eden dela. pet jih gleda, šest odloča. Komu naj pripada plača? NEKAJ SEMESTERSKIH krivda staršev Ko je prinesla hčerkica do- mov slabo spričevalo (nekaj nezadostnih) se Je mama razjokala. »Včasih sem bila odličnja- kinja, danes pa niti oba z očetom ne spraviva skupaj zadostnega uspeha.« pregled uspeha Razredničarka je ob razde- litvi semestrskih izkazov se- znanila učence. »Razred je izdelalo 15 učencev, sedem pa se jih mora v drugem polletju bolj potruditi.« Vstane jezični Tomaž in pripomni: »Tovarišica, na koncu leta se tudi vi potrudite pri ra- čunstvu, ker nas Je v razre- du 25!« rutina Janezek gre po cesti in šteje: »Ena, dve, ena, dve.« »Janez, ali igraš sprotno napoved?« ga zmoti sošolec. »Ne, spričevalo se učim na pamet!« GOBELINARJI v zadnjem času so se morali mnogi li- kovni ustvarjalci odpovedati razstavam v nekaterih občinskih središčih, ker so jim prostore tako rekoč okupirali razstavljalci gobelinov. Gobelinarstvo je namreč obsedlo naše delovne ljudi. Soboslikar, ki čez zimo ni imel dela, je čopič zamenjal za iglo in nit ter se lotu gobelinov. Po mestu je spraševal znance, če bi nemara kdo kupil njegove gobeline, aU če morda ve za koga drugega, ki bi Jih kupil, naredil da Jih je dvanajst in ker ima oči že skoraj čisto izbuljene, res ne more zahtevati manj kot 90 starih tisočakov za manjše in najmanj 1200 din za večje. Družbeni delavec se ni udeležil nekaj pomembnih sestankov, ker ga je žena krat-. komalo prisilila, da Je delal gobeline. »Stanovanje bomo dvignili z gobelini,« je rekla žena uslužbenka svojemu možu us- službencu. »Ne veš, kako čudovite predloge imajo! In kakšna je šele njihova vrednost, ko so narejeni!« Moral ji je pomagati. Skle- nila sta, da ne bosta šla nikamor, dokler ne bosta naredila vsaj pet gobelinov, in ne bo stanovanje »dvignjeno«, tisti, ki bo hi- trejši, pa ho dobil 20 starih tisočakov, s katerimi bo lahko naredil, kar ga bo volja. Lahko jih tudi ne bo zapravil. Ko je kmetijski tehnik obiskzd svojega znanca mesarja, je naravnost osupnil. V dnevni sobi njegovega stanovanja je nam- reč zagledal gobeline iz ciklusa »zeleni na- črt«. Sedem krasnih gobelinov v vseh do- slej odkritih zelenih barvah! »Kako da se msmo mi domislili česa takega!?« Je vzkliknil tehnik. »Moja žena j« pa naredila tiste živalske glave!« »E, to pomirja,« je rekel mesar. »Saj razumeš. Vedno Imam pred očmi le rdečo barvo. Zeleni načrt pa Je moja ideja. Na temJe gobelinu sicer niso vsi križi enaki, ampak tako Je tudi v kmetijstvu.« Oba sta se zasmejala. In tako so naši delovni ljudje odkrili zanimivo obliko svoje vsakdanjosti, našli v njej razvedrilo, tolikanj iskani božji mir in si povrhu povsem zakonito pridobili nekaj premoženjske koristi, ob kateri je torej še davčna uprava brez moči. Slišati je. da bo- do ustanovili svojo interesno združenje in se po delegatskem sistemu vključili v dru- štvo slovenskih likovnih umetnikov. Tu jUj že komaj čakajo. Radi bi namreč sklenili družbeni dogovor o tem, kdaj bo kdo kje razstavljal. Konic£ savinjska Pešec dohiti Šoferja, ki ti- šči svoj novi avto, In vpra- ša: »Kaj se je pa pokvarilo? Saj je videti čls*r nov.« »Nič se ni pokvarilo.« pra- vi Savinjčan, »samo porabil sem že skoraj pol rezervoar- ja bencina.« PEPI MIKLAVC vabilo Hudmjčani vabijo vse osta- le občane Celja, da še oni nosijo odpadni material na prostor pri samopostrežni tr- govini in v bližnji potok. Potok namreč z odpadki še ni povsem zatrpan in tudi na drugem prostoru je še nekaj prostega mesta. vsak gleda nase — Zgleda, da pri financira- nju kulture v regiji ne bo- mo našli povsem skupnega jezika. Vsak se boji dati kaj drugemu: — Vsak gleda na svoj žep. — Ampak na drugih pod- ročjih pa radi kaj dobijo. — Vsak gleda nase. — Toda to ni solidarno. Misliš, da je to prav? — Vsak po svoje sodi. — S temi odgovori mi nisi nič odgovoril. — Kaj sem samo jaz tak- šenJ XXX Robert TValpole, grof Ox- fordski, je bil angleški mi- nister. Ko mu je neki go- spodarstvenik predložil os- nutek uredbe o pristojbi- nah za pse,'je rekel: »Vaš predlog je dober, vendar ga ne bom sprejel, ker bi sicer vsi psi kra- ljestva lajali za menoj.n DIJAŠKI DOMOVI CELJE Delovna skupnost skupnih služb razpis ujejo prosti delovni mesti: 1. računovodje 2. socialnega delavca in obj avljajo prosti delovni mesti: 3. materialnega knjigovodje 4. poslovnega administratorja POGOJI: pod št. 1.: srednja ekonomska šola in 5 let dela v računovodstvu pod št. 2.: višja šola za socialne delavce in 1 leto deia v vzgojno-izobraževalnih ustanovah . pod št. 3.: administrativna šola in 2 leti dela v knji-. govodstvu I pod št. 4.: administrativna šola in 2 leti dela nai ustreznem delovnem mestu i Interesenti naj pošljejo vloge z dokaaili o izpolnje-; vanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov:: DIJAŠKI DOMOVI CELJE, Maistrova 5, Celje. ' 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 KDO Z NAMI V VARŠAVO ? CIGANKA ~ povest iz domačih iiribov »Vraga, kdo? Ali si zabit? Kdo pa drugi kakor Mirko Vanda! Zmenjena sta in imenitno igrata svojo kome- O.H • 'Kaj, ali ve črnuhlja za vso reč?« [•Nak, ne verjamem; nekaj pa ji je Mirko, falot, že Prežel; tudi ona preži na moj denar, prav kakor on.« i »xa; pa Ravnjaki? Ali kaj vejo ali sumijo?« *^rav nič. Vražje dekle ti zna! Dala se je na videz p"", vse cerkve prelazi, se vlači po kolenih in oblizuje pie podobe; tako ti vleče vse na nos. Skrivaj pa se l^J'^ z Mirkom. Prejšnji teden je bil tudi tu.« ' ^^^^^ 2 glavo vrtel, čez nekaj časa je dejal: \ Jm"^^ zmerom ni jasno, kaj pravzaprav hočeta.« L tudi ne. Kot mačka z miško se mislita z me- jf irj^^J^ zastrašiti. če se ne bom dal, me bo vrag »čm^hi^ človek napravil?« ^ja y°.''^ora z Raven, prej nimam miru .. . Lenčka, Osojn']}^'^^ 26 komaj čaka, da jo spravi odtod« il in if^T^-^.^^ zvijal ko lisica v pasti. Na kraju se je jjj,^ ^^^jaku plačal sto dinarjev na račun. ide, izgovorim,« je rohnel, »naj pride karkoli, el ' jfj, ^'"}^nj pa Ravnjaki, ne smejo vedeti, da sem ^^čkrat }^^"^'^' refcez Lisjak, »kajti menim, da bova '2a?ia n ^ ^'''ugega prala. In zdaj, ko so kolesa na- ko poj^p^ zasučejo in gredo na svojo pot! Dol v >no prav ^^'^^^ strani; tako bom prišel »Xq ^ . '^^ Ravne, da poprosim za prenočišče.« »Jap ^^°komur. Pojdi torej in dobro opravi!« « bom že. Lahko noč!« Kri ^' ' '■4?ico 'pr^l^'^^ ^^^^ kopiščami in sta okopa^ \aia, ■ ■* sta klepetali, da se je beseda besede »Urška, ta naš novi hlapec, ki je za košnjo prišel, mi ni prav nič po volji,« je rekla Kristina. »Tak grd jezik ima in pogled potuhnjen, če mu pogledaš v oči, jih kar po- besi.'< »Da, sam pa si jih vedno pase na ženskah, posebno na Pavli.« »Valili je strašno zoprno, da se vedno okoli nje kakor pes muli. Pravi, da ga je že prej nekdaj videla — kje, to je pozabila — spominja pa se, da je bilo nekaj hudega.« »Kaj prida Lisjak nikoli ni bil. Ti, Kristirui, ga ne po- znaš, ker si šele štiri leta tukaj. Kjer so se tepli ali kjer so kaj narobe napravili, je bil že Silvester zraven. Ostal ni nikjer več kot nekaj mesecev. Kar čez noč pa je izginil in že 7:ekaj let ni bilo več o njem čuti, dokler ga ni zdaj zaneslo k nam semkle na Ravne. Postaral se je, sicer pa je ostal, kakršen je bil: nič prida.« »Čudno se mi le zdi, da ga je Ravnjak vzel.« »Saj ga ne bi bil, če bi mati ne bili za njega besedo zasinvili. Lisjak je take mile viže napel, da jim je srce čisto omehčal. Saj si sama čutila, ko je tožil, da ni več mogel osiaii zunaj v Polju, tako dolgčas mu je bilo po hribih in po domačih ljudeh — in zdrav da tudi ni več kakor včasih.« »Meni sc tudi smili; siromak je — ko bi le svoje grde navade opustil. Materi bo treba povedati, naj ga poučijo.« »Kristina, ti si vse premehkega srca, tebe kmalu pre- moti. Temu staremu grešniku ne pomaga nič več in je škoda usmiljenja. Sicer pa ne verjamem Lisjaku ne bese- de tega, kar je natvezil Ravnjaku in materi.« »Baje mu je prejšnji gospodar dal lepo spričevalo v bukvice.v »Na tako spričevalo v bukvicah ne dam nič. Nekateri gospodarji so taki koštruni in tako brez vesti, da ti napi- šejo naj'i!abšemu hlapcu lepo spričevalo, samo da se ga iznebijo, in da se ga jim pozneje ni treba bati... Sicer pa tudi to ni gotovo, če je spričevalo pravo. Danes sem 7iekaj cula, da me še zdaj nos srbi.« »Kaj, kaj, Urška?« je bila Kristina radovedna. »Saj veš, da je bila zjutraj Jerca s svojim košem tu. Ko je videla Lisjaka in je izvedela, da je za kosca pri hi- ši, ji je kar kri obstala, d>a je bila bleda kakor zid; gledala pa je tako, kakor da so se ji oči vnele. Potem sta z ma- terjo šle zadaj v kamro in sta se na glas dajali.« »Ali si poslušala, Urška? Tega mati ne marajo.« »Trapica, čemu nam je Bog pa ušesa dal, če ne, da po- slušamo? Sicer pa sta tako na glas govorili, da bi si bila morala ušesa zamašiti, če ne bi bila hotela slišati. Da bi si morala ušesa mašiti, tega nisem dolžna. V katekizmu nič takega ne stoji.« »Kaj pa si cula, Urška? Saj meni lahko poveš.« »Lisjak ni služil, ampak sedel. Ker pa še ni odsedel, ni drugače, kakor da je iz ječe ušel.« »Ježeš Marija, ali je res?« »Res je. Jerca trdi to za res kakor sveto pismo. In Jer- ca ne govori tja v en dan.« »Kaj pa mati pravijo?« »Mati ne verjamejo ničesar. Silvester, pravijo, je usmi- ljenja vreden človek, očeta ni imel, mater pa nič kaj pri- da: zaradi tega ni sam vsega kriv in za marsikako grdo razvado ne more. Tudi lepe bukvice pričujejo za njega.. . Dalje . .. potem pa nisem več cula, ker je pricokljal ujec Miha po stopnicah pa sem morala bežati.« »Moj Bog, če je iz ječe ušel, ne vem, kaj bo še napra- vil.. . Pavla se ga tako boji.« »Zakaj pa? Ali je kdaj že kaj imela z njim?« je su- mila Urška »Ne, ne, ne. Enkrat samkrat ga je videla. . . Jaz se ga tudi bojim. S takim človekom pod isto streho me je strah.« »Trapica, ti, ali misliš, da bo Lisjak starost delal na Ravnah? Jerca ga je vzela na piko in mu bo gotovo pod- kurila. Če se sam ne spravi, ga bodo orožniki odpeljali. Kristina, poslušaj me, kaj ti rečem! Dva tedna je lump zdaj pri hiši, pa ga štirinajst dni ne bomo imeli več, ver- jemi mi!ti 22. stran — NOVI TEDNIK St. 21 ~ 30. maj - horoskop oven Lahko se zgodi, da boste v sridišču po- zornosti, ampak ne po svoji zaslugi. Vze- mite malo bolj pamet v roke. bik V prihodnjih dneh vas čaka nekaj razbur- ljivih dogodkov. Malo bo grme:o, ampak toče ne bo. Ne pozabite na neki datum. dvojčka Znašli se boste v večji finančni stiski, nek- do pa vam ne bo mogel pomagati. Morali boste odpovedati lepo ponudbo. rak Lahkomiselna poteza vas bo spravila v do- kaj neugoden položaj. Poskušajte se obvla- dati in bodite bolj zmerni. lev V službi se boste nekomu zamerili, za po- sledice pa se ni treba bati Ob koncu tedna boste spoznali svojo vrednost. devica Morali bi se zavedati, da s trmoglavostjo ne boste prišli daleč. Nekdo pričakuje od vas nekaj več razumevanja. tehtnica Pred časom zamujeno priložnost boste ob- žalovali, ampak ponudila se vam bo še boljša. Ne predajajte se čustvom. škorpijon Zapletli se boste v prepir, ki se ne bo do- bro končal. Potrebovali bi ne/aj počitka. Razmislite o potovanju. strelec Poravnali boste stare obveznosti in odleglo vam bo, toda ne za dolgo. Ne zanašajte se. da ste vsemu kos sami. kozorog Izpolnila se vam bo stara želja. Novo ču- stvo vas bo pomladilo. Denarne težave vam ne bodo delale prevelikih skrbi. vodnar Dokončno boste spoznali, da je Vse priza- devanje zaman. Imeli boste mnogo dela, ki bo tudi plačano kot se spodobi. ribi V prihodnjih dneh boste zelo nezadovoljni s samim seboj. Razmišljanje ne bo dosti koristilo. V soboto dajte vse 'z sebe. zaupndi TEŽKO GOVORJENJE stara sem 17 let m obiskujem po- klicno šolo. 2e nekag let pa se v druž- bi počutim nesrečno. Zelo težko izgo- varjam črko R, pa tudi druge besede. Lani sem bila na operaciji mandelj- nov, a se stanje ni izpremenilo. Prosim te, Nataša, svetuj mi kakšnega zdrav- nika, s katerim se bom lahko pogovo- rila. Sem tudi zelo sramežljiva. Ali se to sploh da i>ozdraviti? Je to mogoče kakšna bolezen na glasilkah ali v gr- lu? So sploh kakšna zdravila za vse to? Napiši mi čimveč o vsem tem, kar me muči, da bom imela vsaj tolažbo. Zdaj prej očem po cele noči in sem skoraj ob živce. Večkrat mishm na samomor. EMA DRAGA EIVIA! Tvoja nesrečna leta, kjer dekle vi- di vse črno tudi tam, kjer ni potreb- no, me odvračajo od misli, da bi ti jih pošteno »napela«. Ker živiš v ob- čutljivem olHiobju, vidiš vse bolj pe- simistično kot je v resnici. Verjetno tudi tvojo govorno napako, čudim se, da se o njej nisi že prej s kom pogo- vorila, ali pa te niso na njo opozorili v šoli. Kaj pa tvoji starši? Ti niso želeli pomagati? Zelo malo si napisala o sebi, zato o tvoji napaki jaz težko govorim. Vem le to, da moraš obi- skati logopeda, to se pravi strokovnja- ka, ki se bavi z govornimi napakami. Logopedsko ambulanto imamo tudi v Celju in tam se zglasi tudi ti. Deluje v okviru dispanzerske službe za šolske in predšolske otroke v zdravstvenem domu v Celju. Poišči jo in povej svoje težave. Radi ti bodo pomagali in te tudi zdravili. Sramežljivost se pozdra- viti ne da, je pa najbrž v tesnem stiku s tvojo govorno napako. Da me ne boš napak razumela, mislim, da je oboje pogojeno v tvojem značaju. Kaj je s teboj narobe, kaj ti manjka (mi- slim, da samozavesti), pa bo odkril psiholog, kateremu moraš vse pove- dati. Da boš malo potolažena, da ne boš mislila na samomor, kar .je velika neumnost, pa ti lahko rečem, da se dado take napake uspešno odpraviti. NATAŠA MODNE KOMBINACIJE Zadnji čas je, da pobrska mo po omarah za starimi aii si pripravimo nOve lah- ke obleke, ki nas bodo spre- mljale vse poletje. Toda za ttste dneve, ko ne bo dovolj toplo za samo obleko, si omislimo prijetno in mod- no kombinacijo. Enobarven pleten pulo- ver, oblečen čez pisano ob- leko, nam bo nadomestil jo- pico, staro obleko, ki smo se je že naveličali, pa nam bo lepo popestril in dopol- nil Seveda moramo paziti pri izbiri puloverja,' ki naj bo tak, da se bo ujemal z barvo obleke in vzorca, op- rijet in najbolje s vratnim izrezom V oblike. Prav tako lahko kombini- ramo tudi z brezrokavni- kom, če bo telovanik kra- tek in oprijet, bo lepo pou. daril zgornji del telesa in napravil postavo daljšo. La- hko se odločimo tudi za dva različna vzorca, vendar mottmo tu paziti, da se po- leg barvnih tonov ujema- jo tudi vzorci. Staša GORE N šE K razpisuj e | v Šolskem letu 1974/75 naslednje I ŠTIPENDIJE 1 3 štipendiji na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — ] gradbena smer \ 1 štipendijo na Ekonomski fakulteti 1 štipendijo na Pravni fakulteti ^ 1 štipendijo na Višji pra^md šoli 1 štipendijo na Višji tehniški šoh — strojna smer 4 štipendije na Tehniška srednji šoh —- gradbena smer 2 štii>endiji na Ekonomski srednji šoli 2 štipendiji na Upravno administrativni šoli Prošnje z opisom dosedanjega šolanja sprejema kadrovsko pravna služba do 30. junija 1974. ^ ________ Vzgojno varstveni zavod Šentjur pri Celju razpisuj e prosto delovno mesto KV KUHARICE Nastop zaposlitve takoj. Prijave z dokazili spreje- ma ravnateljstvo VVZ. Rok prijave je 14 dni po objavi razpisa. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Podružnica CELJE objavlja prosti delovni mesti DVEH SNAŽILK Prošnjo dostavite kadrov- ski službi podružnice do 5. junija 1974. ZAHVALA Ob'bridki izgubi dragega moža, ata, brata in strica Rudija Bučeja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, sosedom za požrtvovalnost in vsestra.nsko pomoč. Hvala za pomoč Cestnemu podjetju Celje, godbi iz Liboj m tov. Kovaču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste ga po- spremili na njegovi zadnji poti. žalujoča žena Mici, sin Nandi, brat Ferdo z ženo, sestra Mici ter nečaki Slavko, Drago, IVIici in Silva z družinami in drugo sorodstvo Liboje, 19. maja 1974 priporočamo v trgovini Manufaktura v Rogaški S|. smo izbrali za vas: ' Predstavljamo vam lepe krlstame f zarce, izdelane v steklarni Rogaška Slat ki jih lahko kupite v prodajalni Boris Kil Serija LIA je sestavljena iz kozarcev! šampanjec in polšampanjec, vino. viskil njak, pivo ali limonado. Cene so od J do 91,80 din. T GEORELLO, plastična sestavljenka igro vašega otroka, ki stane 55,0i'; din. Sodobno garnituro velikega nanu prta (145x 125) in 6 prtičkov (30x3(lj redili so jo v Induplat! Jarše In jo \ei živili z vezenjem. Cena je 158,00 din.' Med precejšnjo izbiro moških sra ko izberete tudi moderno srajco iz bombaža v drobnem karo vzorcu- " jalec ie Labod Novo mesto, cei 178,10 din. .4 ^ 30. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 'ošaf?ka .([občinska liga ZELENJE ji-lo se Je leKiiiovanje v med- košarkarski ligi asa čla- ^^ince in pionirje. Rezulta- 'jioiA — Študent — ite 58:'!"'. Zlatorog — Polzela f pikapolonica — OB Velenje GLIN — Šentjur B 67:51 ^Tje - Unior 61:62. DRAGOCENA ZMAGA 'i B.'-an;.k:m in Mariborom so jani tokrat premagali še tretje- lijaša iz Maribora ekipo Mar- i v Mariboru z 69;61 in s tom iržali stik z vrhcrm. Ekipo Ko- otehne je tokrat prv;<5 vodil n novi trener Aljoša Zorga — 5; igralec Olimpije in nekda- državni re-orezentant, med- 1 ko je dosedanji trener prof. e Cepin prev-zel pionirsko eki- Celjani so v Mariboru na- piti še vedno brez Zmaga Sa- iina, a so kljub temu zaigrali lifeo in osvojil; dve pomemb- točki. Mariborčani so bili bolj- šamo v začetku tekme, medtem so ves ostali čas tekme Ce- ni vodili in s pametno ter rtično zrelo i^o u-speli ob-dr- ti prednost do konca tekme. Ps. tem kolu so Celjani na 6. S^tu razpredelnice, vendar sa- 6 dve točk: za vodeč.ima Vrhni- ' ^ Triglavom. V naslednjem kolu se bodo Ce- doma pomerili z odličnim ^tvom' Radenske. Tekma bo v "l^to. 1. junija, ob l!9.30 na ■iscu v Mestnem parku. i JAN^ CEPIN ' športne »gre posebnih šol ^ Na pocltočnem prven- stvu posebnih š-ol, ki 3« ■lilo v poCastuev dneva IfcHadosti, so pionirke na- stopile v igri -ned dvema ^♦gnjema, pionirji pa v naiem nogometu. si Tehn erinčulzič f! Tehnični rezultati: s; ?ionirke — 1, Zagorje ob Bavi, 2. Rogaška Slatina 3. Žalec. ^pionirji — 1. Celje, 2. La- *ko in 3. Dobrna. Zmagovalni ekipi bosta "nastopili na republiškem prvenstvu. K. JUGj A«et» Kladivarja so Izkorlstnl *'<> m)\)oto ln Izvedli Interni »ling. Najboljiše rezultate so do- *li skakalci v vHino. Dušan Pre. fl 1« preskočil 205 cm, Vivod m ^ l-ri^rpij pa 200 cm. Mijac je I najboljši v metu diska z 48,40 y in krogle 15,-6 m, meiltcm ko I lievjak zmagal v skoku v da- 1^0 s 69Tcm. Pri dekletih je Ifa najl>ollša Dcrmolova z 509 if> v skoku v daljavo ln 145 cm Ji^'-ki v višino. Kastelčeva Je »»»sala v metu diska s Zt-^^rn. ^ 4. K. SMEH iN JOK V ŠOŠTANJU Na finalu pionirskega festivala v košarki, Id je bilo v počastitev dneva mladosti vzorno organizira- no v Šoštanju v telovadnici solidarnosti, so pionirke II. osnovne šole iz Sloveneskih Konjic (na sliki) v predtekmovanju nesrečno izgubile s škofjo Loko le za 6 košev razlike, nato pa so premagale Šoštanj- čanke in se tako uvrstile v zaključni del tekmova- nja. V finalu so v borbi za 1. mesto nesrečno izgu- bile s pionirkami iz Zirov le za 3 koše razlike (38: 41) v zadnjih sekundah igre, kar je povzročilo plaz solza, da so že čez dobro uro po srečni zmagi nad osnovno šolo Valentin Vodnik iz Ljubljane s 45:44 in s tem osvojitvijo bronastih kolajn bile vse na- smejane in presrečne nad tako ugodnim razpletom prvenstva. Domačinkam tokrat ni šlo in so bile zadnje. Izreden podvig pa so v Litiji napravili pionirji os- novne šole I. celjske čete iz Celja, ki so osvojili naslov republiškega košarkaškega prvaka. V imenih Gole, Ramskugler, Pipan in drugih bo celjska ko- šarka kaj kmalu dobila kvalitetne igralce. Za na- raščaj torej ni bojazni! V Ljubljani so bila republiška prvenstva ŠŠD v športnih igrah za osnovne in sretinje šole. Prvaki celjskega področja se tokrat niso najbolje odrezali. V rokometu so bili pionirji II. osnovne šole Celje tretji, mladinci .RŠC Velenje četrti v nogometu, mladinci TŠ Trbovlje pa drugi v košarki. Zlata od- ličja so si tako priborili le mladi nogometaši iz Trbovelj in mladi košarkarji osnovne šole I. celj- ske čete iz Celja. K. JUG FOTO: L. OJSTERŠEK NOGOMET zadetek upanja Nogometaši Kladivarja so ostali sami na drugem mestu republi- ške nogometne lige. Ostali so naj- bolj nevarni vodečemu Rudarju v borbi za naslov pr\aka in s tem tudi za prazno mesto v drugi zvezni ligi. Oljani so v Kidri- čevem premagali Aluminij z 1:0. Zadetek Sivke v 80. minuti je zadetek upanja za celjske nogo- metaše. Ti Imajo sedaj možnosti, da v naslednjih treh kolih še morda zamenjajo Rudarja na čel- ni poziciji. Toda igralci iz Trbo- velj imajo le večje možnosti, ima- jo namreč občutno bolj.šo gol razliko in tako praktično bežijo Celjanom za tri točke. Toda žoga Je okrogla pa zat« raje počakaj- mo na naslednje rezultate. Igralci Smartna doma nastopajo pod velikim psihičnim pritiskom. To povzroči, da večkrat Izgublja- jo dragocene točke. Po nesreč- nem porazu proti Kovinarju v Mariboru so tudi tokrat zaradi slabe obrambe dovolili Iliriji, da Je zmagala 3:1. Skoda, vse kaže, da je bila tokrat v Smartnem zad. nja prlložnodt za rešitev. Toda v Izoli prihodnjo nedeljo še lah- ko dobijo priključek k Dravi in Kovinarju ln s tem zadnje mož- nosti za rešitev. To si igralci po svoji igri popolnoma zaslužijo. na tablici so Celjani drugI, Šmartno pa dvanajsto. V conski ligi je vodstvo prevze-' Ia Dravinja. To nas ne čudi. V tej ligi se vodstvo staln« me- nja. Kar šest moštev še ima možnosti ca prazno mesto v re- publiški 11^1. Dravinja je tokrat premagala v gosteh Tehnostroj in neplanlranl točki sta prinesli vo- deče mesto. Skoda, da je Stek- lar doma Izgubil proti Slivnici. S tem je izgubil tudi stik' z vr- hom. Velenjčani so remlzlrali pro- ti Pohorju 1:1 in s tem omogo- čili igralcem Ruš, da lahko v zadnjih dveh kolih zmagajo. Bre- žice in Olimp sta igrala miro- ljubno 1:1. Derbv- prihodnjega' kola bo v C^lju med Sfeklar,jcm in Olimpom ter v Beltincih med domačini ln Dravinjo ter Rušah med Pohorjem in Brežicami. Ve- lenjski Rudar pa lahko uspe sa- mo z zmago nad Branikom v Mariboru. J. KUZMA geuska nogometna podzvl^ v nadaljevanju tekmovanja v I. skupini CNP so se srečanja v 20. kolu končala z naslednjimi izi- di: Straža — Ponikva 4:3, Ko- vinar — Osankarica 1:5, Ljubno — .Senovo 4:1, Olulozar — Šo- štanj 1:4, Oi)ekar — Boč 3:0 b. b. V drugi skupini se Je tekmova- nje že končalo. Jesenski prvaki so postali nogometaši Pivovarja iz I^kega, ki bodo v novi sezoni nastopili v I. skupini CNP. Re- zelo delovni Breze, odmaknjen viSdn- ski kraj od središča laške občine, ima osnovno §olo, ki je v zadniih letih po- družnična šola laške. Če- prav je šola brez telovad- nice in urejenih igrišč, otroci pa hodijo v šolo iz različnih bregač tudi po 15 in več km v obe sme- ri, je navdušenje za šport med mladim: na pretek. Oba učitelja telesne vzgo- je Križ m Razdevšek sta voditelja raznih krožkov, v katere se vključujejo mladi z voljo po napred- ku v športnih igrah in in- dividualnih šp>rtih. V at- letskem krožku je 19 mla- dih, ki vadijo kar po vaš- kih poteh in travnikih. Na pmdpeskanem dvorišču skromnejših i2imer pri šo- li so uč^icd uredili skrom ne koše, kjer vadijo in igrajo košarko V šolski veži sta postavljeni 2 mi- zi za namizna tenis, ki sta vedno zasedeni od ljubite- ljev te igre. Tu so tudi vneti šahisti, pa smučarji ln strelci. Strelci pa va- dijo v SD Mala Hreza in to kar 25 po številu! Skratka Breze so pri- mer ostalim S&D v celj- ski regiji, kjer pionirji in pionirke dokazujejo, da se tudi v najtežjih pogo- jih ob dobri voijj m od- ličnih mentorjih lahko opravi marsikaj koristne- ga. K. JUG Tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi se končuje. Ce- ljani so še vedno stalni spremljevalec vodečemu Slovanu in čakajo na njegov spodrsljaj. V preteklem kolu je v Šo- štanju bil celjski drugoUgaški derbi. Celjani so z mnogo bolj rutinirano igro dosegli rezultat 19:16, ko je bila tekma zaradi pomanjkanja električnega toka prekinjena pet mi- nut in 45 sekund pred koncem. Do konca prvenstva so na sporedu še tri kola. Celjani dvakrat i.grajo doma, medtem ko Šoštanj samo enkrat. Vse to pomeni, da se bodo igralci Šoštanja le z največjo težavo rešili. Za ta uspeh bo potrebno v nedeljo zmagati v Splitu. Celjani igrajo doma proti Varteksu. Na posnetku je el iua na igrišču prvič po daljšem času ponovno kompletna. š':o- da, da v isti postavi niso mogli igrati v preteklih kr!ih. Na posnetku z leve stojijo: trenerja Franc Ramskugler in Tone Goršič, Guček, Ivezič, Sedovnik, VI. Bojevic, Luskar, Presinger, Pucko, Koren ln predsednik Nace Krumpnk, čepijo: Marguč, Levstik, Mrovlje, Pevnik in Miha Boje\-ič. področna prvenstva srednjih in osnovnih šol Na celjsKem tartanu so se v zadnjem tednu zvr- stila področna atletska pr- venstva srednjih, osnov- nih in posebnih šiol šir- še celjske reg.je. Tudi to- krat smo bili priča mno- žičnosti in kvalitetnim re- .zultatom na osnovmh šo- lah. Z nastopom srednjih šol ne moremo biti zado- voljni, saj ni bilo nikogar iz Zasavja, le posamezni- ki iz Velenja, pogrešali pa smo tudi zastopstva iz ŠCBK, SCBP 'n KIC. Pri mladincih so zaslu- ženo zmagali celjski gim- nazijci, ki so po predtek- movanjih tudi trenutno najboljši v republiki, pri mladinkah pa ESC pred PŠC in celjsko gimnazijo. V republiški finale so se uvrstile le mladinke EŠC, ki so trenutno na 5. me- stu v SRS. Naslove področnih prva- kov pa so osvojili: Mladinci: 100 m — Str- niša 11.1, 300 m — Mar- kovič 36.4, daljina — Pož- lep 6.48, troboj — Jurko 1.881 točk, 4x100 — gimna- zija 45.8, krogla — Rojnik (Teh. š.) 13,90, 1000 m — Hojan (RŠC) 2:33.0 in vi- šina — Cop (ESC) 195 cm. Ekipni vrstni red: 1. gimn. Ce, 2. tehnična š. 3. EŠC, 4. PSC, 5. SKLIMC Store. iMladinke: 100 m — Pil- taver (gi) 13.3, daljina — Vorina (PŠC) 4.86, 600m — Sverc (gi Vel.) 1:37.5, 9.63, višina — Slapšak (EŠC) 146 cm, troboj — Tomšič (ESC) 1.571 točk in 4xl(X) m — gi. Celje 55.8. Vrstni red ekip: 1. ESC, 2. PSC, 3. gimn. Ce- lje, 4. gostinska š., 5. teh- nična š., 6. SZS in 7. gim. Ce II. ekipa. Pionirji: 60 m — Sovine (MPT Vel.) 7.5, krogla — Vcrstovšek (2a) 12.08, da- ljina — Rovšnik (I. os. Ce) 5.75 m, 400 m — Ko- pitar (II. os. Ce) 56.7, vi- šina — Lipovšek (IV. os.) 155 cm, troboj — Sukič (2a) 157 točk in Zamer- nik (Luče) 157 točk, 4x60 — rv. osn. 29.7. Vrstni red: 1. 2alec, 2. IV. osn. Celje, 3. Laško, 4. Hudi- nja, 5. MPT Velenje, 6. Luče, 7. Šentjur. Pionirke: 60 m — Kopi- tar (II. os. Ce) 8.0, dalji- na — Zemljak (GS Vel.) 4.74 m, višina — Jager (II. os. Ce) 146 cm, 300 m — Blatnik (I. os. C^) 43,3, krogla — Završnik (Braslovče) 12.08 m, tro- boj — Sturm (GŠ Vel.) 160 točk, 4x60 m — GS Velenje 32.6. Vrstni red ekip: 1. II. osn. Celje, 2. Žalec, 3. I. osn. Celje, 4. GŠ Velenje, 5. D. Jereb, SI. Konjice, 6. Radeče in 7. Šentjur. Posebne šole: pionirji — 600 m: Drakslej (Ce) 7.9, Kovačič (Ce) 7.9, met žo- gice — Zimsek (Zagorje ob Savi) 61.70. višina — Jeretina (Zag. od S.) 137 cm. Pionirke — 60 m: Kovačič (Ce) 8.6, met žo- gice — Horvat (Ce) 40 m, skok v višino — Mlinaric (2a) 128 cm. V krosu Je pri pionirjih 2magal Ko- vač pred Hočevarjem in Novakom (vsi Ce), pri pi- onirkah pa 2niaarič (2a) pred Krašovčevo (La) in Kidričevo (Hog. Slatina). ŠPORTNI .utblnki Kegljači Celja ln Hmezada so se pomerili v dveh prijateljskih srečanjih. Obakrat so zmagali Celjani. To naj\'eč po zaslugi ne- resnega Kačlča, ki nI hotel po- mikati domači ekipi. Med posa- mezniki so najboljše rezultate dosegli Vanovšek 1077, LeSek 1057 in Lubej (vsi Celje) 1032, pri Žalcu pa Suhelj 1021. Četverica celjskih mladincev je sodelovala v republiški mladinski kegljaški vrsti na turnirju repub- Uk. OsvoJUi so ireije mesto. Naj- boljši rezultat je dosegel Sivka 875. sledijo Hribcnik 8W, Grilanc 828 in Orešnlk 797. Celjski tekmovalci v avto rally- ju so sodelovali na tekmovanju v Ribnici. Dosegli so lep usijeh. V kategoriji do 750 ccm so osvo.;iU vsa najbolj.ša mesta. Zmagal je Biderman pred Zavrom in C^ra.iž- lom, vsi iz Celja, v kategoriji do 1300 ccm je bil Gaber četrti in v kategoriji nad 1300 ccm so celjski tekmovalci Sirovnik, Kra.n.jc )n Vilhar osvojili drugo, tretje in četrto mesto. Med ekinami Je AMD Slander drugo. Avto Celje pa tretje. z x x Hokejisti n» travi so dosegli nov u.speh. V Zagrebu so pre- magali Zagreb 2:0 m Trešnjevko 3:0. S tem so na lestvici sedaj šesti. Do kontna pr%'enstva igrajo Še proti Jedlnstvu ln Marathoniu 2^ — 30^aj 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 m KRONIKA mM NEZAVAROVANO v zadnjem času beležimo ,se večje število prometnih jesreč, ki se zgodijo na ne- avarovanih železniških pre- lazih. Ti so sicer v več pri- merih dovolj vidni in tudi »premljeni š primerno sig- jalizacijo, vendar vse to ni dovolj, da ne bi prihajalo do lesreč, ki zahlevajo celo člo- veške žrtve. Zadnji takšen primer se je igodil na železnišliem prebo- ju v Pesjem pri Velenju, ko bo se zjutraj peljali s fič- tom v službo trije rudarji. Voznik BOŽO MRKONJIC je iz neznanih vzrokov zape- ljal čez tirnice v trenutku, ko je pripeljal vlak. Voznik je bil takoj mrtev, enega so prepeljali v celjsko bolniš- nico, medtem ko je tretji odnesel lahke poškodbe in nekaj struhu. Fičko je tako uničen, da so ga odpeljali direktno na Dinos. Ta primer nas ponovno opo- zarja, do kdaj se bodo tak- šne nesreče še dogajale. Ce se že prehodi ne dajo bolje urediti, pa je potrebna več- ja človeška previdnost pri prehodu, da v bodoče ne bo- mo več pisali o takšnih in podobnih tragedijah, Foto: L. Ojsteršek »VRVICA« tovarna trakov in okraskov CELJE razpisuje za šolsko leto 1974/75 2 ŠTIPENDIJI 1. Ekonomska srednja šola 2. Srednja tekstilna šola tkalske ali pletilske smeri Kandidat mora prošnji za štipendijo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1,65, ki ga je izdala Državna založba Slovenije (prošnja za štipendijo), pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1973 — prepis zadnjega šolskega spričevala — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem šti- penditorju. Prošnje je treba poslati do 15. 7. 1974 na gornji naslov. Organizacija združenega dela » A L P O S « Šentjur pri Celju na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE 2. VODJE pravne službe 3. VODJE kadrovske službe 4. VODJE za marketing službo POGOJI: visoka izobrazba ekonomske smeri z naj-j manj 3-letno delovno izkušnjo -i ^'šja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 5-letnoj delovno izku.šnjo srednja izobrazba ekonomsike smeri z najmanj 8-let- delovno izkušnjo 2.: visoka izobrazba z najmanj 2-letno delovno ^^ušnjo 3.: višja izobrazba pravne ali upravne smeri z najmanj 5-letno izkušnjo v kadrovski službi srednja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 10- ^tno izkušnjo na takem delovnem mestu P^^a 4.: visoka izobrazba tehnične ali ekonomske meri z znanjem enega tujega jezika — nemščina aii angleščma. ^ prijave je 15 dni po dnevti objave. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti spre- jema kadrovska služba. POROKE CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: DOBRIVOJE LEKIC, Ce- lje In ZDENKA VRECVR, Bu- kovžalk; JOŽEF BOBNIČ, La- ška vas in DANIJELA RU- IVIEŽ, šmiklavž; AIX)JZ MLIN- SEK, Mežica in VERONIKA ŠTRAKL, Ka.saze; JOŽE MAR- TINEC, Miir. Središče in MA- RIJA TIVADAR. C:elje; IVAN KNEZ, Celje In M.\RIJA VER. DEL, Za vrh; VIKTOR MLA- KAR. Štore in M.AJDA GORI- ŠEK, Laška vas. LAŠKO PETER KLUKEJ. delavec. Boštanj in IVANKA FRECE, kuharica, Polane ter JOŽE BEZC^VSEK, pečar, Olešče in ZLATA HRIBERŠEK, de- lavka, Rifengozd. REČICA OB SAVINJI FRANC BORŠNAK, 2.3, vili- čar, Prihova in DANICA HREN, 17. delavka, Zg. Po- brežje; DRAGO POLICNIK, Ki, elektroinštalater. Mozirje in CVETKA GOSTECNIK, 31, delavka, Sp. Rečica. SrX)VENSKE KONJICE BOŽIDAR 0R02, S."}, Radna vas in .VLBINA KOTNIK, 30, Nova Dobrava; ŠTEFAN ADA- MIČ. 34 In MARTA GOREN- SEK, 21, oba iz Stranic; ALOJZ HROVAT. 37, Bezina In TEREZIJA LEDINEK, 34, Bezina; MARIJAN STOJNŠEK, 33, SI. Bistrica in ROMANA VIPOTNIK, 34, Slov. Konji- ce; BORIS KOVAČ, 23 In ŠTEFKA GORJUP. 20, oba iz Konjic; zlato poroko sta praz- novala LUKA In MARIJA LU- ZETA iz Stranic. ŠENTJUR PJll CELJU MARTIN PEVEC, 25, knu- tovalec. Slatina in OL(iA LL- BFJ, 17, poljedelka, Dobovec; STANISLAV ARTICEK, ;}0, delavec, Rakitovec in MARIJA Ž.\BERI,, 26, trg. pomočnica, Babna brda; SLAVKO AHTIK, 35, steklar. Trnovlje in ALt)J- ■ ZIJA ŠUSTER, 34, uslužben- ka, Podgrad t«r SILVE.STER MATKO, 32 mesar, Luter je In NADA PAŽON, 18, delav- ka. Dolga gora. ROJSTViid CELJE 31 dečkov In ^ deklic. SLOVENSKE KONJICE 6 dečkov in 3 deklice. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček. SMRTI CEUE ALaiZ ' JAGRIC, 49, Celje; A1X)JZ J.AZBINŠEK, 76, Ce- lje: ELZI SLUDER>L\N, 65, Ce- lje; £LIZ^£TA SOTOSEK. 73, Podsreda; IVAN LENART, 37 Log; IVIARIJA B.\1X)II, 74, Vojnik; rKANC JK/.fcK.Nlh., 72, Leniberg; FRANC TAJN- ŠEK, 37 uobrič; NADA Liv ŠEK, 58 Laško; IVANKA STUHEC, 64, Novo Cklje; JA- KOB KRAMPERGER, 68, Pre- denca: MIRO.SLAV LZELAC, 66, Novo Celje; ANA STER- (iAR, 74, Sevnica; FRANČIŠKA PLAHUTA, 51, Šentjur; LUCI- JA LILIJA-SUSTER, 87, Go- tovlje; BOtiOMIR EBERLINC, 34, Zagrad; FRANC GRAC- NER, 40, Breze in JOŽEF KERŠ, 24, Zadobrova. LAŠKO TEREZIJA STRNIŠA, roj. Udovč, 75, gospodinja, Svib. no. SLOVENSKE KONJICE FRANC KALSEK, 90, Ko. njice; PAVEL KOLIN. 75, Breg pri Konjicah; MARIJA NA- NUT. 80, Brdo; TEREZIJA OLUP, 74, Tepanje; DANILO SOJC, 1, Skomarje; JOŽICA KOROŠEC, 21 Stranice; JA- KOB KRANJC, 74, Tepanje: ALBIN KANGLER, 55. Bezi- na; METODIJA MLINŠEK. 75, Paka in IV.'\N KRIC.AJ, 31, Hudinja. ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA SINOK, 90, upo- kojenka, Šentjur. ŠMARJE PRI JELŠAH ANA MARIJA HOTNIK, roj. Turnšek, 29, Brezovec; FER- DINAND BORŠIC, 58, Nezbiše in MARIJA BEDRAC, roj. Kropeč, 40. Brecljevo. POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG DEMONSTRACIJA Tile švedski vojaki se sločijo od smeha, ko se gredo manekene na plastičnih straniščih, ki jih je švedska generaliteta naročila za priložnosti, ko vrli branilci domovine niso v kasarni. Plastično stranišče se deli na sedalo in plastično vrečo, ki jo po (najbrž večki-at- ni) uporabi odpeljejo na določeno odlagališče. Plastič- no poljsko stranišče je ena od konkretnih akcij na seznamu ciljev boja proti onesnaževanju okolja. Ljubezen po svetu NESELOVlUSTI Nova Gvineja, velik otok v Tihem oceanu, je dežela ve- likih nasprotij. Na obalah cvetejo moderna mesta, v notranjosti so plemenu, ki jih imajo na sumu za izgo- nitja članov raznih razisko- valnih ekip in pregorečih misijonarjev. Kdo bi vedel, kaj pri tem plemenom na in kaj je sveto, kdaj jim je kak dan praznik in kdaj delav- nik. Ima kdo smolo, da pri- de mimo takrat, ko bi vaš- ki čarovnik rad nekaj veli- kega storil, pa to stori v ne- popravljivo škodo radovedne- ga tujca. Pa ne bomo opisovali kak- šne krvave zgodbe. Tudi lju- bezen ima tu svoje zavite steze. Pri Peših so na pri- mer odrašča^joči dečki pod nenehnim nadzorstvom ča- rovnika, ki jih na kakšni gozdni jasi uči vsega, kar morajo anati, ko dorastejo v može. Priprave na ljubezen in »akon so pri tem plemenu boleče predvsem za dekle- ta. Ko dorašča, ko dobi pr- vič mesečno perilo, mora de- kle v kočo nalašč za bo do- ločene starke. Ta zbere oko- li sebe takšna dekleta, jih poduči, kaj se z njimi do- gaja in čemu vse spremem- be na njihovem telesu. De- kleta morajo zvijati trdo ne- selovo listje, ki Je vrh vse- ga še bodičasto, v neke vr- ste tulce in si s temi vzeti nedolžnost. Nedolžnost je pri Peših huda ovira. Dok- ler je dekle nedotaknjeno, njene prsi ne rastejo, dok- ler pa dekle nima dovolj ve- likih prsi, je nihče ne bo vzel za ženo. če ostane de- kle predolgo brez moža in otrok, se je začno vaščani izogibati, češ da je obsede- na od hudih duhov. Biti že- na in mati, pomeni biti sjk)- štovan in preskrbljen. Torej je operacija z neselovimi li- sti neizogibno zlo, ki ga je treba opraviti. In z ničimer ne naredite pešanskemu dekletu večje veselje, kot če Ji rečete, da njene prsi lepo rastejo. 4 POZABLJENA ZANIMIVOST v prejšnji številki NT sem ujel vrstico z v.^ednikove mi- ze, da si želi zapisov o zani- mivostih iz naših krajev. Go- tovo, da urednik ni tako ra- doveden. Zeli, da jih vsi po- znamo in tako tudi kraje naše lepe slovenske površine. Bližamo se toplemu polet- ju. Prijetno de, ko se z obla- čilom lahko bolj sprostimo, kadar stopamo cvetoči naravi nasproti. Sončni žarek, voda in sveži zrak so poglavitni viri k največjemu bogastvu — k zdravju. To se da ha Dobrni povsem doseči. Ob znamenitem zdra- vilišču si resno utira pot tudi turizem. Pri marsičem se ta dejavnost s pomočjo požrtvo- valnega vodstva zdra\ilišča koristno uveljavlja. V zaledju Dobrne je rov, ki je obraščen z grmovjem kot da bi se leto za letom hotel vedno bolj skriti in za- preti pogled pred radovedni- mi tiiristi. še marsikateri starejši domačini ne vedo, mlajši pa bodo sploh spra- ševali, če je to res. Ob cesti iz Dobrne proti Hudičevem grabnu je le stre- ljaj od nje v živo skalo v prejšnjem stoletju izklesala človeška roka rov. Dvajset metrov v globino, sedem v širino in pet metrov v viši- no. Ali je to mogoče? O tem rovu so znane številne pripovedi. Rudi Vanovšek (80 let) pojasnjuje, da so davno v graščini »Guteneg« svoj čas imeli pivovarno. Ta skalna votlina jam je služila, da je v njej spravljeno pivo dozorevalo. Danes to skalno ogrodje noče več samevati. Mimoido- čega kliče. Molči. Glas v njej doni. V tej votlini je prije- ten hlad. . Morda bo lahko kdo le tol- mačil nastanek te zanimi- vosti. Skoraj brez stroškov bi ta del lahko dopolnil naše turistično bogastvo, ki je ob vznožju Paškega Kozjaka. SM Pod to skalo je rov DROBNE ŠALE Nekateri otroci se prvič zlažejo že takrat, ko prvič rečejo očka. Izravnan zakon vodita tudi tista dva, ko ona njemu meče pijačo ngprej, on pa njej hrano. Sinko sili v očeta, ki na kavču po kosilu bere časopis: — Očka, povej kaj je to zakonol»milstvo? — Za vraga, da človek riima miru. Vpraša mamo, ona ima več časa za to... Pri sosedovih so dobili naraščaj. Janezek hoče na vsak način k mami. Teta, ki je prišla gospodnjit za nekaj dni, Janezka ne pusti v spalnico: — Janezek, pusti mamico. Štorklja Je mamico grdo kljunila, zato potrebuje mir in nego. — Lepa reč, pravi Janezek. Najprej težak porod, zdaj pa še ta nesramna štorklja ... Zidar Pepe je imel težave s stolico. Zdravnik mu je predpisal odvajalno sredstvo, toda Pepi je Imel še kar naprej težave. Zdravnik ga je pregledal in naposled sve- toval : — Četudi ste zidar, ne uporabljajte namesto toalet- nega papirja, papirja od cementnih vreč. Lovstvo: ROKE PROČ OD MLADIČEV Pogosti so primeri, da ljudje najdejo v naravi srninega mladiča. Misleč, da ga je mati zapustila, ga poberejo in odnesejo v domačo vzrejo. Tak dobrotnik živi v dobri volji, da je živali na ta način pomagal. V resnici pa je žival za lovišče izgubljena, kajti težko se bo ponovno prilagodila divjini. Mati-sma je poznana kot zelo dobra mati. Pro- stovoljno nikoli ne zapusti svojega mladiča, razen v redkih primerih, ko pogine zaradi različnih okoli- ščin. Kaj moramo storiti, ko v naravi najdemo srni- nega mladiča? Najprej moramo vedeti, da je naj- boljše, če se ga ne dotaknemo. Z dotikom pustimo na njegovi dlaki vonj po človeku, kar bo mater- smo odvrnilo od mladiča. Pravilno bomo ravnali, če o najdbi takoj obvestimo najbližjega lovca, ki bo skrit opazoval, če se bo mati-srna pojavila. Tako bo ugotovil, če je potrebno mladiča vzeti naravi in ga vzgojiti doma. Ljudje si v takih primerih dajejo nepotrebne stroške, saj vzreja takega mladiča zahteva tudi veliko časa in truda. Navsezadnje pa se tak mladič ne more udomačiti, saj ga nagonsko vleče nazaj v divjino, med svoje. Navadno taka srnjad postane plen potepuških psov ali kakega divjega lovca, kar nam ponovno dokazuje, da je bil ves naš trud zaman. Ponovno naj omenim,,da je taka divjad za lovi šče izgubljena in ker je z našim neupravičenim posegom narejena v lovišču škoda, ima LD pravico zahtevati odškodnino od tistega, ki jo je povzročil. Po ceniku, ki ga je izdal sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo SRS, je vrednost srninega mladiča 300.000 starih tisočakov. Da bi se ognili posledicam. a predvsem iz ljubenzi do divjadi, storimo vse za njihovo ohranitev. Pustimo naravi, kar je njenega, in lovcem, ki jim je družba zaupala upravljanje lovišč, da ukrepajo! MILAN BATISTIČ PRI ZDRAVNIKU »No, ata, ali ste opustili krčmo, kot svj se zmenila,« vpraša doktor pacienta. 1 »Seveda, saj doma še cenejše steče,« se pohvali možakar. PEPI MIKLAVC Mala Mirjam iz Konjiške Dobrave se trudi in tn okoli svojega zajčka, da bi kaj pil, pa ne gre lahl Morda pa Mirjam še ne ve. da zajček pije le takrat, je žejen ... Sicer sta pa velika prijatelja. Foto: D. Med> NOVI TEDNIK - Glasuo oOCins&iti organizacij SociaiisiiCufc ev&zt aeiovnega ijuastva Geije uišKo Slovensue tioQ šentjui Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: CJfeije Gregorčičeva 5, poštn; preciai 161; Naročnina UJ oglasi: V kongresa iO - Glavni w odgovorni urednik Jože VoLfano renničm urednik; Drago Medved - Redakcija ivliian ^ Jure Krašovec, Dommika f*oS iVLuao Seničai Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopar Mtlenko Stra Tone Vrabi, — Izhaja vsak četrtek - tzdaja ga CGP »Deio« Ljubljana - Etokopisov ne vračamo - Cena P mezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELOa Ljubian Telet., uredni.^tvo 22:4-fiH in m-Ob mati ->glas' m Qarryinme 22ft-(Kf