Primorski Št. 100 (15.827) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil ie + 50040201 VNIK v za- /533382 Gksm prihodnost Danes bodo volilci odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil tržaško občino, goriško pokrajino, občini Tržič in Ronke ter še številne občine in pokrajine v Italiji..Tokrat se bomo zaustavili samo pri tistih upravah, ki nas pobliže zanimajo, predvsem pri tržaški občini in goriški pokrajini. O občinah Tržič in Ronke bomo zato rekli le, da bi bilo dobro, ko bi v teh občinskih svetih sedel tudi kak Slovenec. Goriška pokrajina izhaja iz štirih let slabe uprave, verjetno najslabše v povojnih letih. To so občutili še zlasti Slovenci, ki v zadnjih letih v Pokrajini niso imeli nobene opore, ampak je pokrajinska uprava pogosto zavzemala stališča, ki so bila v nasprotju z interesi manjšine. To bo verjetno vplivalo na volilne odločitve Slovencev in dejstvo, da so na najbolj slovensko okrožje s slovenskimi kandidati naravnost navalile skoraj vse stranke, tudi tiste, ki se v programih in stališčih svojih predstavnikov odkrito zavzemajo proti interesom manjšine, verjetno ne bo prepričalo večjega števila volilčev. Sicer pa je, kar zadeva manjšino, na Goriškem stanje dokaj čisto, saj kandidati, ki se razpoznavajo v skupnem besedilu zakonskega osnutka za globalno zaščito, podpirajo istega predsedniškega kandidata. Vsi trije -Grinovero, Primožič in Semolič imajo možnost izvolitve, seveda če jih bodo podprli volilci v okrožjih, v katerih kandidirajo. Za pokrajino namreč ni mogoče oddajati preferenčnih glasov. Kompleksnejše pa je stanje na tržaški občini: prvič zato, ker je tu kandidatov več, drugič pa zato, ker kandidati treh strank, ki se sklicujejo na skupni zakonski osnutek, ne nastopajo v okviru iste koalicije. Kandidati SSk in DSL nastopajo na listi Oljke, ki podpira župana IHyja, kandidati SKP pa na lastni listi z županskim kandidatom Venie-rjem. Med glavnimi temami, ki jih ločujejo, je predvsem različno tolmačenje dela Illyjeve uprave: DSL in SSk ga ocenjujeta pozitivno in poudarjata predvsem razlike, ki jih je Illy vnesel v tržaško občino v primerjavi s svojimi predhodniki ter opozarjata na nevarnost zasuka na desno, SKP pa meni, da je Illy preveč popustil desnici in da ni izpolnil pričakovanj volilčev levice, ki so ga podprli na zadnjih volitvah. Vendar pa bo odločitev o tem, kdo bo župan, padla verjetno šele čez dva tedna, v drugem krogu volitev, ko bodo volilci izbirali samo med dvema kandidatoma in bo verjetno izbira lažja. Danes pa je zelo važno, da se uveljavijo slovenski kandidati, ki imajo resne možnosti izvolitve. Na listi SKP, ki računa, da bo poleg županskega kandidata Venierja izvolila v občinski svet vsaj še enega svetovalca, ima možnost izvolitve Igor Canciani, na listi Oljke pa se za izvolitev potegujejo štirje Slovenci: kandidata Slovenske skupnosti Andrej Berdon in Peter Močnik in kandidata Demokratične stranke levice Nadja Debenjak in Igor Dolenc. O njihovi izvolitvi bodo poleg glasov za listo odločali preferenčni glasovi. Zato je na občinskih volitvah zelo pomembno, da volilci s preferenčnim glasom podprejo kandidata, ki mu najbolj zaupajo in s tem pripomorejo k čim številnejšemu zastopstvu Slovencev v občinskem svetu. Prav tako je pomembno, da volilci s preferenčnimi glasovi omogočijo izvolitev čim večjega števila Slovencev v rajonske svete. To so torej izgledi današnjih volitev. Ce bodo slovenski volilci pametno izkoristili svoj glas, bo v izvoljenih svetih sedelo več ljudi, ki bodo z razumevanjem prisluhnili njihovim željam in uspešno zastopali njihove interese. Za konec pa še zadnji poziv: volitve niso le pravica, so tudi dolžnost. Za Slovence so dvakratna dolžnost: na volišča morajo prvič, ker so državljani, drugič pa, ker vzdržanje dejansko poveča odstotek glasov tistih, ki nasprotujejo uveljavljanju manjšinskih pravic in torej ogrožajo ne le interesov skupnosti, ampak tudi interese vsakega posameznega pripadnika manjšine. Zato je v interesu vseh, da gredo vsi upravičenci na volišče in oddajo svoj glas kandidatu, za katerega so prepričani, da bo najbolje zastopal njihove interese. S tem hodo oddali tudi glas za svojo prihodnost. OCRFDNJA KNJIŽICA SREČKA VILHARJA ________ TR(:j REVOLUCIJE ' ZELO PC 600 i KOPER Upravne volitve v Trstu in Gorici Volišča odprta le danes od 7. do 22. ure Drugi odločilni krog bo čez dva tedna RIM - Na današnjih delnih upravnih volitvah je volilnih upravičencev vsega skupaj nekaj nad devet milijonov, ki bodo izvolili nad tisoč občinskih ter šest pokrajinskih svetov. Kandidatov za občinske, pokrajinske in rajonske mandate je 66 tisoč, volilnih sedežev pa nekaj nad 17 tisoč. Občinske skupščine in nove župane bodo med drugim volili v Milanu, Torinu, Novari, Trstu, Leccu, Bellunu, Pordenonu, Ravenni, Grossetu, Sieni, Terniju, Anconi, Ca-tanzaru, Reggiu Calabrii in Crotoneju, pokrajinske svete in predsednike pokrajin pa v Mantovi, Pavii, Gorici, Ravenni, Lucci in Viterbu. Volitve bodo samo danes, drugi krog pa je napovedan za 11.maj. Ba-lotaža je predvidena v občinah, ki imajo nad 15 tisoč prebivalcev; izjema je Furlanija-Julijska krajina, kjer bo morebitni drugi krog v vseh občinah z več kot pet tisoč prebivalci. Veliko pričakovanje vlada za volilne izide v Milanu in Turinu. V glavnem mestu Lombardije, kjer so še pod globokim vtisom bombnega atentata proti županstvu, sta glavna kandidata za drugi Močan potres v Dalmaciji ZAGREB - Potresni sunek z jakostjo 4, 7 po Richterju je včeraj prizadel Dalmacijo in še zlasto območje Stona pri Dubrovniku. Po poročanju hrvaških sredstev obveščanja ni bilo človeških žrtev, gmotna škoda pa je velika. Potresni sunek je porušil škofovsko palačo in nekatere spomenike ter sprožil zemeljske usade. Prizadete so bile tudi stanovanjske hiše’ Sunek s podobno jakostjo je že septembra lani prizadel isto območje in povzročil veliko gmotno škodo. Pirina tokrat res v težavah VIDEM - Samozvani zgodovinar iz Pordenona Marc o Pirina se bo moral v kratkem zagovarjati na sodišču zaradi obtožbe okrekovanja. Pirino, ki je znan zaradi svojih knjig o fojbah, so ovadili sodišču nekdanji komandant Briško-beneškega odreda Joško Osgnach, ki se je po vojni preselil v Slovenijo, nekdanji partizan iz Gorice Francesco Pregelj ter vdova pokojnega Maria Sdrauli-ga, beneškega partizana, ki je po vojni živel v Novi Gorici. Na 2. strani Jubilejni koncert TPPZ TRST - Jubilejni koncert TPPZ Finka Tomažiča je v petek privabil v zgoniško kulturno-športno središče zelo številno občinstvo, med- katerim ni manjkalo mladih. Središče je bilo še premajhno za vse, ki so hoteli prisluhniti pevcem partizanskega zbora ob 25-letnici ustanovitve zbora. Ob tej priložnosti je skupaj z moškim zborom zapela tudi ženska pevska skupina, ki se je dobro vključila v ansambel. TPPZ je za svoj ju-- bilejni koncert izbral 25. april, dan splošne vstaje v Italiji. Ob slo-vensosti, med katero so številni predstavniki oblasti čestitali zboru za dolgoletno delo, so podelili priznanja dolgoletnim pevcem in recitatorjem, Neva Lukeš in Dušan Košuta pa sta bila proglašena za častna člana. Na 4. strani ti/UA/DER PET SHOP 4 Hrana in vse potrebščine za živali 10% popusta pri zavitkih IAMS z 12 kosi Trst - ul. Conti 8/A - Tel. 040/761785 Trgovina pohištva □□□ NUDIMO REALNE POPUSTE od 25 do 30% Domjo 137-34018 Dolina (TS) telefon (040) 281381 BIOPKIMV cosmetics italy I AK('<> m I. trst - Til. (141) - 2324311 Fa\ (14(1 - 23239(1 EB NEDEUA, 27. APRILA 1997 volilni krog Aldo Fuma-galli (Oljka) in Pierluigi Albertini Kartel svoboščin). V Trstu bodo predčasne občinske, v Gorici pa redne pokrajinske volitve. V Trstu se za župansko mesto poteguje kar enajst kandidatov, za mesto predsednika goriške Pokrajine pa trije kandidati. Današnje volitve bodo odločilne predvsem za izvolitev obeh skupščin. V Furlaniji-Julijski krajini bodo občinske volitve tudi v Pordenonu, v nekaterih posoških občinah in v Tržiču. Na 2., 3. in 7. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI, V NEDELJO, 27. aprila ob 16. uri V TRSTU, V KULTURNEM DOMU ob 3. reviji Kraških pihalnih godb včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V PONEDELJEK IN V TOREK, 28. in 29.. aprila ob 20.30! V GORICI, V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo pred gledališkima predstavama včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V SREDO 30. aprila ob 20.30v Kulturnem domu NA PROSEKU včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik pred Prvomajsko proslavo Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Gonja zoper zaščitni zakon Priča smo pravi gonji proti zakonskemu osnutku za zaščito Slovencev v Italiji, ki ga je v parlamentu predložil poslanec Union valdotaine Caveri. Po tržaškem poslancu NZ Menil so proti njemu nastopili nekateri desnosredinski goriški občinski svetovalci in videmski poslanec Forza Itaba Collavini. Stran 2 in 7 Previdnost preiskovalcev Milanski preiskovalci previdno ocenjujejo sporočilo, s katerim si je anarhistična Azione rivoluzionaria prilastila očetovstvo atentata proti občinski palači. Stran 2 Odbojkarji Imse Kmečke banke napredovali v BI ligo Stran 19 4r.i di FURLANI traktorska kosilnica solidna, tiha, varna - primerna za velike površine UL. VALDIRIVO 30 - TRST TEL. 639244/632200 Upravljanje premoženja Raiffeisen Moj Profit - Invest Prilagodljivost • Individualnost Profesionalnost Program Profit Invest predvideva tri modele Varnost (obligacijski skladi: 8,50% *) Donosnost (mešani skladi: 8,75%*) Rast (delniški skladi: 9,25% *) *poprečni donos v zadnjih 5 letih J Aktivno upravljanje s premoženjem s skrbno izbranimi investicijskimi skladi nudi možnost stalnega naraščanja premoženja povezanega s stabilnostjo valute. Dodatne informacije lahko dobite v našem predstavništvu v Vidmu - Ulica Uccellis 1 (Trg Osoppo), tel. 0432-511814 Raiffelsen.Die Bank ITALIJA / IZVOLITEV TISOČ OBČINSKIH IN ŽEST POKRAJINSKIH SVETOV Danes na volišča nad devet milijonov volilnih upravičencev Veliko pričakovanje predvsem za volitve v Milanu in Turinu RIM - Na današnjih delnih upravnih volitvah je volilnih upravičenčev vsega skupaj nekaj nad devet milijonov, ki bodo izvolili nad tisoč občinskih ter šest pokrajinskih svetov. Kandidatov za občinske, pokrajinske in rajonske mandate je 66 tisoC, volilnih sedežev pa nekaj nad 17 tisoC. Občinske skupščine in nove župane bodo med drugim volili v Milanu, Torinu, Novari, Trstu, Leccu, Bellunu, Pordenonu, Ravenni, Grossetu, Sieni, Terniju, Anconi, Catanzaru, Reg-giu Calabrii in Crotone-ju, pokrajinske svete in predsednike pokrajin pa v Mantovi, Pavii, Gorici, Ravenni, Lucci in Viter-bu. Volitve bodo samo danes, drugi krog pa je napovedan za enajsti maj. Balotaža je predvidena v občinah, ki imajo nad 15 tisoC prebivalcev, izjema je Furlanija-Julijska krajina, kjer bo morebitni drugi krog v vseh občinah z več pet tisoC prebivalci. Veliko pričakovanje vlada za volilne izide v Milanu in Turinu. V glavnem mestu Lombardije, kjer so še pod globokim vtisom bombnega atentata proti županstvu, so glavni kandidati Premier Romano Prodi (AP) za drugi volilni krog Al-do Fumagalli (Oljka), Pi-erluigi Albertini (Kartel svoboščin) in dosedanji župan Marco Formenti-ni (Severna liga). Predvolilne ankete napovedujejo, da se bosta Cez dva tedna v odločilnem spopadu soočila Fumagalli in Albertini, For-mentini pa bi lahko poskrbel za veliko presenečenje. V Turinu sta favorita za drugi krog dosedanji župan Castellani (Oljka) in nekdanji minister Raffaele Costa, ki nastopa pod zastavo desničarske koalicije. Kandidati Oljke so veliki favoriti v Bellunu, Anconi, Sieni, Grossetu, Ravenni in Terniju, v Catanzaru, Reggiu Calabrii in Croto-neju pa ankete napovedujejo zmago kandidatov Kartela svoboščin. Izid upravnih volitev ne bo neposredno vplival na vsedržavna politična dogajanja, gotovo pa predstavlja preizkusni kamen, tako za Oljko, kot za desničarsko opozicijo. Na desnici upajo, da bodo odločitve volil-cev pogojevali ukrepi Prodijeve vlade na gospodarskem in davčnem področju, Čeprav so njeni voditelji glede tega zelo previdni. Romano Prodi si, kot kaže, glede volitev ne dela velikih skrbi, ker jih ima itak že dovolj drugih problemov, tako glede vstopa v Evropo, kot glede reforme socialne države. Volilni rezultati bodo lahko povzročili negodovanja, ne bodo pa bistveno vplivali na stabilnost vlade, je mnenja Prodi. Na izide, posebno v Milanu, pa nestrpno Čaka Umberto Bossi, Cigar stranka je povsod zavrnila sodelovanje, tako z Oljko, kot s Kartelom svoboščin. Atentat v Milanu: preiskovalci so izredno molčeči MILAN - Preiskovalci si niso veliko pomagali s posnetki videokamere pred vhodom na sedež »Radia Pdpolare«, kjer je predvčerajšnjim popoldne neka ženska pustila torbo, v kateri so našli kovinsko škatlo z napisom »Azione Rivoluzi-onaria«, majhno kovinsko cev ter kaseto z revolucionarnimi pesmimi. Zensko je videokamera posnela s prevelike razdalje, da bi jo lahko prepoznali. Najdbo torbe so povezah s telefonskim klicem neznanca, ki se je sedežu tiskovne agencije Ansa v Bologni predstavil kot pripadnik »Azione Revoluzionaria«. Zaenkrat torej ni prišlo na dan nič oprijemljivega v zvezi s predvčerajšnjim bombnim atentatom na občinsko palačo v Milanu. Zaslišah so nekaj ljudi, kot na primer paznika, ki skupaj z ženo in dvema hčer-, kama prebiva v palači, mestnega redarja, dva varnostna čuvaja, zapriseženega stražnika, ki je bil v bančni podružnici na drugi strani trga ter klošarja, ki je spal nedaleč od trga, ven- BTPP/a BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne obveznice se koristijo s 15. februarjem 1997 in zapadejo 15. februarja 2000; petletne obveznice se koristijo s 1. marcem 1997 in zapadejo 1. marca 2002. ■ Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno 15. avgusta in 15. februarja za triletne ter 1. septembra in 1. marca za petletne za vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 29. aprila. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. februarjem 1997 za triletne obveznice in s 1. marcem 1997 za petletne. Ob vplačilu (5. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. dar nihče ni opazil nič sumljivega. Milanski kvestor Marcello Carnimeo je bil tudi zelo previden glede verodostojnosti očetovstva atentata, ki si ga lasti omenjena Azione Revoluzionaria: »Gre za že staro siglo, ki jo je anarhistična skupina uporabljala pred dvajsetimi leti. Kaže, da ni veC aktivna, vendar to preverjamo.« Preiskava, ki jo koordinira milanski pravdnik Gerardo D’Ambrosio, pa poteka v izredni tajnosti. DAmbrosio je pred 30 leti bil med prvimi, ki so se ukvarjah s pokolom na Trgu Fontana. Zaenkrat je torej zapisano, da jo vodijo proti neznancem, ki jih obtožujejo pokola, čeprav ni bilo ne smrtnih žrtev ne ranjenih: zakon namreč ne predvideva poskusa pokola. O milanskem atentatu je včeraj govoril tudi podpredsednik vlade Veltroni, ki je dejal, da je v zadnjih dneh vse preveC vznemirljivih dogodkov, ki spominjajo na noč leta 1993, ko je prišlo do vrste eksplozij in drugih čudnih dogajanj. Omenil je mafijo, politiko, državne aparate, ki so se izneverili svoji vlogi. Včeraj so bombo našli tudi na železniškem vagonu v Kalabriji. Slo je za ro-Cno bombo, bila je brez varnostnega sistema in bi lahko vsak trenutek eksplodirala. Domnevajo, da jo je pustil kak vojak, ki se je tako hotel znebiti nevarnega predmeta. ZAKONSKI Posl. Collavini iz Vidma proti zaščiti manjšine GORICA, VIDEM -Nacionalistična desnica je zagnala pravo ofenzivo proti zakonskemu osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki so ga pred nekaj leti izoblikovale najpomembnejše komponente naše narodnostne skupnosti in ki ga je v tej zakonodajni dobi v poslanski zbornici predstavil na predlog SSk poslanec Union Valdotaine Luciano Čaven. Najprej se je proti zakonskemu predlogu že pred dvema tednoma zagnal tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je med drugim napovedal, da bo v parlamentu predložil 2 tisoC popravkov k zakonskemu besedilu. V teh dneh pa so se ob zakonski predlog javno obregnili tudi nekateri desnosredinski goriški občinski svetovalci, ki so napovedah resolucijo v občinskem svetu, in videmski poslanec gibanja Forza Italia Manlio Collavini. O pobudi go-riskih občinskih svetovalcev posebej pišemo na današnji 7. goriški strani našega dnevnika in jo vsekakor lahko -podobno kot nastopanje tržaškega poslanca Me-nie - povezujemo tudi z volilno kampanjo za krajevne upravne volitve. Nekoliko bolj preseneča stališče, ki ga je včeraj objavil poslanec Collavini na deželni strani videmskega dnevnika Messaggero Venelo, saj na Videmskem zdaj ni pomembnejših vohtev. Collavini je obudil nekatere že zguljene argumente proti zaščiti slovenske manjšine v videmski pokrajini. Po njegovem je namreč zgrešeno zaščititi Slovence v videmski pokrajini preprosto zato - ker naj bi jih tam sploh ne bilo. Prebivalstvo Nadi-ških in Terskih dolin naj bi po njegovem govorilo »idiom starega slovanskega izvora, ki ga ni mogoče vzporejati slovenskemu knjižnemu jeziku, poleg tega pa je del italijanskega ozemlja od leta 1866, in ne od leta 1918, kot manjšina, ki je naseljena v Julijski krajini«. A k temu tradicionalnemu in že neštetokrat znanstveno in politično o vrženemu argumentu Collavini skuša dodati tudi nekaj svojih izvirnih pripomb, ki pa so milo rečeno protislovne, če že ne smešne. Tako se videmski poslanec gibanja Forza Italia med drugim dobesedno sprašuje: »Ce v občinah videmske pokrajine, ki jih zakonski predlog našteva, res živijo pripadniki sloveske manjšine, potem kakšen smisel ima tam predvidevati učenje slovenskega jezika v obveznem šolstvu?« Ob tem se lahko samo čudimo, da se Collavini ne sprašuje tudi, zakaj se v šolah po Italiji učijo italijanščine, ko pa jih v glavnem obiskujejo pripadniki italijanskega naroda.)!?) Zal je ena glavnih značilnosti slehernega fanatizma ta, da ima pravzaprav malo skupnega z razumom. Zato so tudi takšni argumenti, kot so gori navedeni, zanj dobrodošli. VIDEM / ZARADI NJEGOVE KNJIGE O FOJBAH Od Pirine zahtevajo milijardo odškodnine VIDEM - Marco Pirina, "zgodovinar" iz Pordenona, ki je znan po svojih knjigah o fojbah in povojnih pokolih, tvega proces zaradi obrekovanja in plačilo milijarde lir odškodnine. SodišCu iz Pordenona so ga ovadili Joško Os-gnach iz Sv. Lenarda, ki ži- vi v Sloveniji in ki je bil eden od poveljnikov Bri-ško-beneške partizanske Čete, Goričan Francesco Pregelj-Boro, borec v garibaldinskih enotah, ter vdova Maria Sdrauliga-Dušana iz Klodica, ki je bil tudi eden od voditeljev beneških partizanov. Skupna ponudba Benečije in Soške doline VIDEM - Na sejmišču v Vidmu, kjer je Se danes in jutri odprt sejem »Hohby, Šport in prosti cas«, bodo jutri, ob 15. uri v paviljonu, kjer razstavljajo gorske skupnosti nase dežele, predstavili prvi čezmejni skupni paket turistično gastronomske pobude med Benečijo in Slovenijo. Po že nekajletnih uspehih gastronomske pobude v Nadiskih dolinah, v kateri sodeluje že petnajst gostiln, je prišlo do stikov z gostinci v gornji Soški dolini. Gastronomski običaji, navade, jezik so enaki. Ti stiki so rodili prvo skupno pobudo, Id jo bodo predstavili jutri. Od letošnjega 1. oktobra do 30. novembra bodo v hotelih 'na obeh straneh meje ob koncu tedna ponujali skupni paket. V njem bo seveda tudi in predvsem ponudba domače hrane, vštevši seveda gubanco. Marko Waltritsch Pirina je tri nekdanje partizane imenoval v svoji knjigi »Genocidio«, kjer jih je uvrstil med odgovorne za množične pokole Italijanov. Knjigo so na pobudo avtorja umaknili iz prometa, vseeno pa je doživela velik odmev ter polemike v krajevni in tudi v vsedržavni javnosti. Pregelj je v nedavnem intervjuju videmskemu dnevniku Gazzettino demantiral vse Pirinove trditve v knjigi »Genocidio«. Povedal je, da ni bil nikoli politični komisar v enotah Gaibaldi-Natisone in da ni nikoli ukazal aretacij ljudi, ki naj bi jih potem partizani usmrtiti. Pokojni Sdraulig, ki se je po vojni preselil v Jugoslavijo, je bil priznani pediater. Univerzo je dokončal v Bolonji, pred vojno pa je zaslovel kot nogometaš Udineseja in Bologne. NA DANAŠNJIH TRŽAŠKIH OBČINSKIH VOLITVAH VČERAJ NA PREFEKTURI Slovenski kandidati nujno potrebujejo preference Dovoljena samo ena preferenca - Volitve le danes od 7. do 22. ure Problem anten: Fertugovci vrnili volilna potrdila Prebivalci zahtevajo predvsem poseg zdravstvenih oblasti V tržaški občini bodo danes predčasne občinske in rajonske volitve. Volišča bodo odprta od 7. do 22. ure. Na volišču bodo volilci dobili dve glasovnici: eno (sive barve) za občinski svet, drugo za rajonski sosvet. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Po opravljeni volilni dolžnosti je treba ohraniti odrezek volilnega potrdila za drugi krog (balotaža), ki bo v nedeljo, 11. maja. OBČINSKI SVET Na glasovnici sive barve prekrižamo pravokotnik z imenom in priimkom izbranega županskega kandidata. Ob tem lahko prekrižamo simbol (stranke ah gibanja), ki je povezan z županskim kandidatom. Oddamo lahko le eno preferenco in sicer s priimkom izbranega kandidata. Številk ne pišemo. Zakon dovoljuje tudi tako imenovano ločeno glasovanje. To pomeni, da lahko glasujemo za županskega kandidata in hkrati tudi za stranko, ki podpira drugega kandidata. Za župana je v prvem krogu izvoljen kandidat, ki prejme absolutno večino glasov. Ce nihče od kandidatov ne doseže tega cilja, bo čez dva tedna balotaža med prvim in drugouvrščenim kandidatom. Koalicija, ki podpira neposredno izvoljenega župana, dobi 24 mandatov v občinskem svetu, vsi ostali (opozicija) pa si porazdelijo preostalih 16 svetovalskih mest. ŽUPANSKI KANDIDATI Za župansko mesto se poteguje enajst kandidatov, na glasovnici pa je vsega skupaj petnajst volilnih simbolov. Za župansko mesto se potegujejo: Arduino Agnelli (SIU); Jacopo Venier (SKP); Sergio Dressi (Patto Segni-AN); Alberto Duranti (Labo-ratorio Trieste); Riccardo Illy (Lista Illy-01jka-Rinnovamento italia-no); Steho Pranzo (Pensionati); Pi-etro Rosenvvirth (Partito umani-sta); Federica Seganti (Severna liga); Adalberto Donaggio (Forza Italia-CCD, CDU); Laura Tamburini (Nord libero) in Marcantonio Bezicheri (MSI-FL). SLOVENSKI KANDIDATI Danes se bo odločalo predvsem o izvolitvi novega občinskega sveta. Za občinske mandate se poteguje več slovenskih svetovalcev na različnih listah in gibanjih. Največ možnosti za izvolitev imajo Andrej Berdon, Nadja Debenjak, Igor Dolenc in Peter Močnik na listi Oljke (Ulivo) ter Igor Canciani na listi Stranke komunistične prenove. Na listi Oljke kandidira tudi dosedanji občinski svetovalec VValter Godina iz vrst Ljudske stranke. RAJONSKI SOSVETI Na glasovnici za rajonske svete prekrižamo simbol stranke ali gibanja. Ob simbolu lahko oddamo eno samo preferenco s tem, da napišemo priimek izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le v primem, da sta na isti listi dva ali več kandidatov z istim priimkom. Ne pišemo številk. Rajonskih sosvetov je vsega skupaj sedem in sicer za zahodni in vzhodni Kras, za Rojan-Barko- vlje, novo mesto, Sv.Ivan-Lonjer-Katinaro, Sv. Jakob in Skedenj-Sv.Ano-Kolonkovec. Volilni sistem je proporcionalen. Novost je le v tem, da lahko volilec odda samo eno preferenco. 198 TISOČ VOULCEV Štetje glasov se bo začelo jutri ob 7. uri, tako da bodo prvi volilni rezulati znani že v poznih jutranjih urah. Prej bodo Steli glasovnice za občino, potem pa za rajonske svete. Volilnih upravičencev je vsega skupaj nekaj nad 198 tisoč (nekaj nad 107 tisoč žensk in nekaj nad 90 tisoč moških). Volilno pravico bo prvič lahko izpolnjevalo 700 občank in občanov. IZIDI NA INTERNETU Vse informacije o tehničnih aspektih volitev lahko dobimo na telefonski številki 675-7000. Telefon odgovarja 24 ur na 24. Od jutri dalje bodo izidi na razpolago tudi na Internetu: htpt://www. comune. trieste.it. DRUŽINSKA TRAGEDIJA Sina je porinila skozi okno: sodišče je primer arhiviralo iHMAMILA / PRIJELI PETERICO [-j Izdalo jih je medsebojno grobo obračunavanje Gorici Ilič, ki je 25. novembra lani porinila skozi okno svojega 6-letnega sinčka, ne bo več treba na sodišče: Raffaele Morvay, sodnik za predhodne preiskave, je primer arhiviral. Bičeva, ki je bila v veliki depresiji, saj si je malo prej skušala vzeti življenje z nožem in je odprla plin, naj bi bila neprištevna. Niso namreč mogli niti ugotoviti, ali je otroka namerno porinila skozi okno v 4. nadstropju ali pa mu je skušala rešiti življenje, tako da ga je nesla k oknu, na svež zrak. Bičeva je trenutno gost nekega skrbstvenega centra. Otrok, ki se je pri padcu težko poškodoval, pa živi v skupnosti, ki jo upravlja Občina. Se vedno je na zdravljenju (odstranili so mu vranico, potrebuje tudi psihološko pomoč). Pravili so, da mu je zdravstvena ustanova tako kot drugim tujcem odtegnila oskrbo, ker par- lament ni odobril vladnega dekreta 478/96, vendar so pri zdarvstveni ustanovi to zanikali: ministrska okrožnica namreč omogoča, da Se naprej skrbijo za mladoletne otroke oseb, ki niso državljani EU. Jutri obravnava o prizivu sindikatov Na preturi za delo bo jutri ob 9. uri druga obravnava o prizivu, ki so ga vložili avtonomni sindikati zaradi zadržanja mestnega avtobusnega podjetja ACT. Sindikati trdijo, da je ACT enostransko in izkrivljeno uresničeval dogovor, ki je bil podpisan pred nekaj meseci. Dogovor naj bi predvideval natančno višino zneskov v zameno za precejšnje povečanje bodisi delovnih obremenitev kot ur, ki jih šoferji presedijo za volanom. Na jutrišnji obravnavi bo prisotna tudi državna koordinatorka federacije avtonmnih sindikatov Emidia Papi. Po telefonu je neznanec obvestU policijo, da je trojica napadla postreščka v nekem hotelu pri Sv. Jakobu in zbežala z avtomobilom »seat ibi-za« črne barve, registrska tablica je bila iz Vicenze. Agenti so zatem avto opazili v Ul. Bramante in mu začeli slediti. Ubežniki so skozi okno med parkirana vozila odvrgli torbico. Avto so naposled ustavih, v njem so sedeli 25-letni Luigi Di Leo iz Bassana del Grappa, 20-letni Francesco Monte-rosso iz Sondriga di Vi-cenza ter 25-letna Sheila Lokatos iz Trsta, Ul. Gat-teri 26. V odvrženi torbici so našli 4 zavojčke kokaina (5 gramov) ter okrog 50 tabletk ecstasyja, v avtu pa so zaplenili mobitel »elite«. Trojico so aretirali, osumljena je razpečevanja mamil, ropa in drugih kaznivih dejanj. Agenti so zatem zaslišali napadenega postreš- čka, 28-letnega Zorana Dodicija. Dejal je, da so mu odnesli mobitel, njegova pripoved pa ni bila posebno prepričljiva, naposled so tudi njega osumili razpečevanja mamil. Ugotovili so, da je Di Leo pred dvema mesecema stopil v stik z Dodicijem, hotel je nabaviti nekaj mamila. V čertrtek, 24. t.m. zvečer mu je izročU 2 nulijona lir za kokain in tabletke ecstasyja, ki se jih je med begom pred agenti znebil. Ko se je zavedel, da kvaliteta »blaga« ni ustrezala ceni, se je sku-pal z Monterossom in Lokatosovo podal do Sv. Jakoba, kjer je prišlo do »razčiščenja«. Policija je tudi ugotovila, da je bil v prekupčevanje skupaj z Dodicijem vpleten tudi 34-letni Alessandro Ro-ic, prav tako iz Trsta, Ul. Grandi 24. Pregledali so mu stanovanje in čeprav niso nič našli, so imeli dovolj drugih dokazov, da so tudi njega zaprli. Tradicionalni pohod na Kokoš na predvečer l.maja Ob 1. maju prirejajo ba-zovske organizacije tudi letos pohod na Kokoš. Slednji se bo tokrat vršil že desetič zapored kot sad sodelovanja med KD Lipa, športnima društvoma Sloga in Zarja in Mladinskim krožkom iz Bazovice. Pravzaprav spada v počastitev in spomin na osvoboditev Bazovice v noči med 30. aprilom in prvim majem, Se vrsta drugih pobud. 2e ob 20.30 pa bo ob spomeniku zapel Mladinski zbor Bazovica. Naposled bodo vaščani krenili k ba-zovskemu kalu, kjer bo zagorel tradicionalni kres, od tod pa bo ob 22.30 sledil vzpon na Kokoš. Naslednje jutro bo že ob 7.00 Bazovico prebudila godba. Ta bo namreč zakorakala po vasi v sklopu budnice, ki jo prireja vaška sekcija bivših partizanov. Na 1. maj se bodo vaščani Bazovice, Gropade in Padrič poklonili žrtvam jugoslovanske armade, ki so padle v boju za osvoboditev vasi s počastitvijo njihovega spomina na ba-zovskem pokopališču. Sto pet prebivalcev Ferlugov je včeraj dopoldne iz protesta zaradi nerešenega problema radijskih in televizijskih anten vrnilo prefektu volilna potrdila. Današnjih volitev se ne bo udeležilo 78 odst. krajevnih volilnih upravičencev, ki so razloge protesta obrazložili tajniku vladnega komisarja Micheleja De Feisa. Problem anten se vleče že celo vrsto let, vsi dosedanji protesti pa so naleteli na gluha ušesa. Namesto, da bi oblasti kazale zanimanje za ustrezne rešitve, so privolile v gradnjo nove velike TV antene družbe RTI (Berlusconi), ki jo gradijo v bližini oddajnika RAL Domačini si prizadevajo, da bi vse antene postavili izven vasi, da ne bi škodile njihovemu zdravju. Poleg tega zahtevajo od zdravstvenih oblasti, da preverijo elektroma-gnetska polja, kar doslej še niso naredile. Pri Ferlugih vsekakor upajo, da bodo novi občinski upravitelji spoštovali komaj odobreni regulacijski načrt, ki namenja radijskim in televizijskim antenam novo lokacijo izven naselja. Upajo tudi v pospešeni postopek za razveljavitev razsodbe Deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je svojčas zamrznil vsakršno odločitev o premestitvi spornih in zdravju škodljivih anten. Ferlu-govci bodo po vsej verjetnosti, čeprav o tem še niso sklepali, bojkotirali tudi drugi volilni krog, v nedeljo, 11. maja. NOVICE ■ | Pravoslavna Velika noč Danes srbski pravoslavci slavijo Veliko noč. Srbska pravoslavna skupnost v Trstu se bo danes zbrala v cerkvi sv. Spiridiona, kjer bo ob 10.30 slovesna maša. Kot je v navadi, bodo udeležencem delili rdeče pirhe, ki simbolizirajo vstalega Kristusa. Seveda pa je bila vstajenska maša to noč opolnoči s sugestivno procesijo okrog srbske pravoslavne cerkve. Verniki so držah v rokah prižgane sveče in peli tradicionalne velikonočne cerkvene pesmi. Počastitev padlih v dolinski občini Dolinska občinska uprava obvešča, da bo v sredo, 30. t.m., z začetkom ob 17. uri ob osrednjem spomeniku padlim za svobodo v spomeniškem parku v Dolini krajša svečanost polganja vencev. Za tem bo delegacija občinske uprave položila vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine. Počastitev padlih v zgoniški občini Tudi v občini Zgonik bodo počastih padle za svobodo v sredo, 30. trn. Delegacija občinske uprave bo od 18. ure dalje polagala vence na spomenike in obeležja padlim, in sicer s sledečim razporedom: Repnic ob 18.10, Briščiki ob 18.20, Prosek - pokopališče ob 18.30, Proseška postaja ob 18.40, Gabrovec ob 18.50, Samatorca ob 19. uri, Salež ob 19.15 in Zgonik ob 19.30. Osrednja proslava ob 52-letnici osvoboditve pa bo v nedeljo, 4. maja, ob 11. uri v Zgoniku. Priznanja za delo v IZ Kot ponavadi bodo 1. maja ob 10.30 v glavni dvorani Tržaške trgovinske zbonice podelih priznanja za zasluge na delovnem področju. Letos bo skupno 23 nagrajencev iz vse Furlanije-Julijske krajine. Slovesnosti se bo udeležil tudi podtajnik v ministrstvu za pošte in telekomunikacije Vincenzo Vita. Mladinska levica obsoja desničarsko nasilje Tržaška federacija Mladinske levice je včeraj v tiskovni izjavi obsodBa napad, ki so ga minuh četrtek zvečer bili deležni štirje mladi pripadniki »mestne družbene avtoorganizacije«. Mladinska levica pravi, da je Slo za pravo škvadristično dejanje, saj so napadalci po vsem sodeč bili desničarski skrajneži, M so se v zadnjih časih že nekajkrat izka-zali s podobnimi podvigi. Nota spominja, da so v zadnjih časih desničarsla skrajneži napadli v Trstu nekega priseljenca in tudi tajnika Mladinske levice. Mladinska levica v izjavi za tisk ugotavlja, da se v našem mestu očitno nevarno širi desničarsko nasilje, in poziva organe javne varnosti, naj ukrenejo vse, kar je v njihovi moči, da bi ga zajezBi in da bi storilce zagotovih roki pravice. V torek GS KZ Po občnem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah, se bo v torek, 29. t. m. ob 20.30, na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, prvič sestal na občnem zboru izvoljeni novi Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bodo najprej izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov, izvolitev izvršnega odbora in imenovanje komisij. V drugem delu bodo člani GS ocenili vsebinski potek občnega zbora. ZGONIK / V PETEK POPOLDNE OB PRISOTNOSTI IZREDNO ŠTEVILNEGA OBČINSTVA FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE Jubilejni koncert TPPZ ob 25-letnici ustanovitve Podelitev priznanj pevcem - Neva Lukeš in Dušan Košuta častna člana Koncertu TPPZ je sledilo res številno navdušeno občinstvo (Foto KROMA) V petek popoldne je bil lep in sončen dan, ki je vabil na izlet v naravo. Kljub temu se je v kultno- športnem središču v Zgoniku zbralo toliko ljudi kot že dolgo časa ne. Veliko je bilo mladih, ki so želeli prisostvovati slavnostnemu koncertu TPPZ P. Tomažiča, ob 25-letnici delovanja in ob proslavi 50-letnega glasbenega in pevskega ustvarjanja Oskarja Kjudra, ki je svoje življenje posvetil boju proti nacizmu in fašizmu, v povojnem času pa glasbi in dejavnosti zbora. V tem času so se generacije pevcev že zamenjale. Še kakih 10 je tistih, ki so pred 25 leti pristopili k zboru ob njegovem rojstvu, drugi so nato pristopali; sedaj med pevci veliko mladih, ki želijo nadaljevati s tradicijo petja borbenih in partizanskih pesmi. V Zgoniku se jim je pridružila še skupina pevk, ki deluje komaj od začetka tega leta, vendar se je lepo vključila v petje zbora in pokazala, da je s svojim sodelovanjem TPPZ samo obogatila. Zbor ni izbral prav 25. aprila za svoj jubilejni koncert po naključju. Temu dnevu, tej obletnici upora proti nacifa-šizmu, za svobodo in enakopravnost, je posvetil svoj program, ki se je tokrat začel s Kantato J. Goloba Se pomnite tovariši, v kateri je kot solist nastopil Igor Pavletič. Prvič je v sklopu zbora nastopila tudi ženska skupina, petje pa je z baletnim vložkom obogatila Ingrid Sedmak. 2e to je bil lep, povsem nov začetek programa, ki se je nato nadaljeval s skladbami Marjana Kozine, z italijansko odporniško pesmijo II bersagliere, z Adamičevo Pesem 10. brigade, ljudsko Na kordunu, nato še s francosko himno Marsiliesa, pa furlansko L’ombre, Mateja Bora Hej brigade, pesmijo Di-visione Garbaldi, Bojana Adamiča Ce zapojemo veselo in za konec še pesem Nella Millotija Fratellanza. Na splošno željo poslušalcev je zbor, ki sta ga vodila Oskar Kjuder in Pia Cah - kot recitatorji so sodelovali Stane Raztresen, Aldo Pressel in Tjaša Ruzzier - ob koncu koncerta dodal še pesmi Na juriš in Vstajenje Primorske, ki sta poželi buren aplavz. Program je smiselno vodila Rada Cergolj. Glavni govor je na slavnostnem koncertu imel predsednik zbora Igor Pavletič, ki je s podatki orisal delovanje zbora v domačem okolju in o njegove številne koncerte v raznih krajih naše države, pa še v Avstriji, Grčiji, bivši Sovjetski zvezi ter številne nastope na radiu, televiziji, izdajo kaseto in CD-jeve itd. Posebej se je v svojem govoru Pavletič spornimi dveh vidnih predstavnikov odpora in osvobodilnega boja proti na-cifašizmu - Sandra Per-tinija in maršala Tita, kot tudi na srečanja z drugimi vidnimi pred- stavniki antifašističnega gibanja. »Naše največje zadoščenje pa predstavlja občinstvo, ki spremlja naše nastope, nam daje pogum, da nadaljuje svojo pot boja za ideale, ki so bili vodilo vsem tistim, ki so se uprli nacizmu in fašizmu in katerih zasluga je, da kot slovenski narod še obstajamo.« Njegovemu govoru so sledili številni pozdravi, med temi pozdrav z iskrenimi voščili županje občine Zgonik Tamare Blazina, ki je poudarila pomen partizanske pesmi, ki živi še danes v naših srcih; svoje pozdrave in najboljše želje je zboru in dirigentu izrazil Miloš Budin kot podpredsednik deželnega sveta FJK in kot pred- stavnik DSL, zboru je čestital lacopo Venier, županski kandidat na listi SKP. Zveza borcev Republike Slovenije je podelila zlato plaketo zboru, ki jo je predal njen predstavnik Poljšak. Za SKGZ je priznanje zboru in zborovodji prinesel Edvin Švab. Svoje pozdrave in voščila je prinesla tudi kriška sekcja VZPI-ANPI, pismene pozdrave pa sta poslali SKD Lipa iz Bazovice in KD Slovan s Padrič. Na koncertu so pevcem, ki delujejo v zboru že od ustanovitve, pevcem, ki so v zboru 20 let, in recitatorjem Raztresenu in Presslu podelili posebna priznanja. Za častna člana zbora pa so ob tej priložnosti imenovali novinarko Nevo Lukeš in Dušana Košuto. V utemeljitvi, ki so jo prebrali ob izročitvi plakete, je bilo poudarjeno, da se je TPPZ hotel na ta način oddolžiti obema, ker spremljata zbor in njegovo delovanje od same ustanovitve, obenem pa jima je izročil priznanje za njuno zvesto pripadnost boju za mir, enakopravnost in bratstvo ter prijateljstvo med tu živečima narodoma. Bilo je vse tako lepo, tako tovariško, da udeleženci še na uro niso pogledali, temveč so ostali na družabnosti, ki se je odvijala po koncertu, ob poslušanju partizanskih in sovenskih pesmi. Resnično koncert, ki ga udeleženci ne bodo pozabili. N.L. Wildov Ernest prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu Imenitno komedijo bo predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja V Kulturnem domu v Trstu se je začela odvijati serija predstav v okviru Festivala sodobne dramatike, ki ga letos drugič prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Zato vodstvo SSG še posebej opozarja svoje abonente na gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, ki bo v Trstu v nedeljo, 4. maja, in naslednjega dne v Gorici. Predstava je namenjena abonentom, ki še niso izkoristili osmega kupona (7+1), prisrčno pa so vabljeni tudi vsi, ki bi radi preživeli popoldne v vedrem razpoloženju ob resnično imenitni igri. Takšna je namreč kranjska uprizoritev komedije Važno je imenovati se Ernest (Na fotografiji eden od prizorov). To igro Oscarja Wilda je imel na repertoarju tudi SSG, vendar odtlej je minilo devet let, torej več kot dovolj časa, da lahko neobremenjeni znova uživamo ob njej. Kdor pa je še ni videl, si jo vsekakor mora ogledati, saj ne gre samo za zabavno komedijo, ma-pak eno najpopularnejših del tega stoletja. VVildov spopad z viktorjansko moralo in njegova satirična ost sta še zmeraj aktualna, saj je to morala v svojih licemerskih principih zdržala vse do današnjih dni. Ampak Wilde je predsvem virtuoz jezika in od začetka do konca skrbi za zabavo. Zato je režiser Dušan Mlakar, ki je v tej sezoni v SSG požel velik uspeh z Millerjevo dramo Razbito steklo, vodil predstavo v duhovito koncerzacijsko igro in s takim pristopom, da se ob njej zabavajo celo sami igralci. Dodaten razlog za ogled pa je dejstvo, da je to zadnja nedeljska predstava v tej sezoni. NOVICE V sredo Prvomajski predvečer na Proseku Na pobudo krajevne sekcije VZPI - ANPI s Proseka - Kontovela bo v sredo 30. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku prvomajski predvečer, s katerim bodo proslavili 1. maj, mednarodni praznik dela in 52. obletnico osvoboditve naših krajev. Na proslavi bodo sodelovala vsa vaška društva, kulturni spored bodo oblikovah pevski zbor Vasilij Mirk, Amaterski oder Jaka Stoka in Godbeno društvo Prosek. Slavnostni govor bo imela županja občine Zgonik Tamara Blazina, vaška mladina pa bo ob tej priliki izročila krajevni sekciji partizanov novo zastavo. Pred pričetkom proslave bo potekalo tudi včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik in zato priporočamo, da vsakdo prinese s seboj osebni dokument in davčno številko. Na dan 1. maja ob 8.30 pa bo izpred Soščeve hiše krenila povorka s proseško godbo na čelu k spomenikom padlih na Proseku in Kontovelu, kjer se bodo oddolžili spominu padlih s polaganjem ven-cev.(b. r.) Zahvala udeležencev Udeleženci potovanja, ki ga je Kmetijska zadruga organizirala od 20. do 25. aprila po Nemčiji in državah Beneluksa in predvsem za obiske na cveth-čni borzi v Amsterdamu ter pri poslovnih partnerjih, kjer smo se neposredno in pod izrednim strokovnim vodstvom seznanih z gojenjem čebulic tulipanov in drugih čebulnic, se izkreno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspehu izleta in dobremu počutju nas vseh. Popravek V petkovo rubriko Utinki iz preteklosti se je vrinila neljuba napaka. Fotografija je iz leta 1922 in ne 1928«. kot je bilo pomoroma zapisano. K Hi ■ li KONTOVEL / CENTER N. TOMMASEA Galliano Fogar predaval o medvojnem obdobju Studijski in raziskovalni center Niccolo Tomma-seo, katerega dejavnost poteka v Zadružni gostilni na Kontovelu, je ponedeljkov večer posvetil odproništvu in njegovim idealom. Gost večera je bil znani tržaški zgodovinar in raziskovalec zgodovine odporništva na tem območju Galliano Fogar. V imenu centra ga je pozdravil predsednik Carlo Papucci, njegovemu pozdravu je sledil poseg Edoarda Kan-zianija, ki odgovarja za organizacijo srečanj na Kontovelu. Kanzian je predstavil je govornika in poudaril, da je resnica revolucionarno dejanje in da je hčerka časa in ne oblasti, ki bi se je hotela posluževati. »Odporništvo ni samo pomemben del naše preteklosti«, je poudaril Kanzian, temveč pogojuje zadržanje vsakega svobodno mislečega človeka, ki se bori proti krivicam, tiraniji.« O vsem tem je nato spregovoril Galliano For-gar, ki končuje svojo knjigo »Trst v času vojne od leta 1943-45«. Knjigo bodo predstavih čez kakšen mesec v okviru Deželnega inštituta za zgodovino odporništva v deželi F-Jk. Gre za delo, ki na osnovi dokumentov in drugih pričevanj osvetljuje to obdobje ter izpodbija razne interpretacije iredentistične vsebine in nacionahstičnih pogledov na to obdobje. Angela Bruno je nato prebrala odlomka iz del pesnika Edvarda Kocbeka, igralca Giuliana Artico in Giuliano Zannier pa sta prebrala nekaj pisem Finka Tomažiča, nato pa še Franca Fortinija, Alfonsa Gatte, Davida Maria Turol-da in Carolusa Cergolyja. Večer se je končal s prikazom video - intervjuja z vodjo upora zapattistov Marcosa, ki so ga posneli pred časom v pokrajini Chiapas v Mehiki. Neva Lukeš KRUT / TERMALNO ZDRAVLJENJE Uspelo letovanje v Sciacci Dopoldne v zdravilišču, popoldne pa izleti v zanimivo okolico Krožek Krut je v mesecu aprilu pričel s svojim letošnjem delovanjem in ugodil svojim članom z novo izbiro kraja za termalno zdravljenje. Ponudil jim je namreč zdravljenje v okolici južnosicilske-ga območja ribiškega mesteca Sciacca. Gre za dober in kvaliteten termalni center ter zanimiv turistični okraj, saj se nahaja ravno med Agrigentom in Mazzaro del Vallo, torej v območju slavnih starogrških templjev. Tudi izvor znamenitih term v Sciacchi sega pravzaprav v antični čas, jamo na hribu Comio, iz katere puhti vlažen topel zrak, naj bi zgradil mitološki Dedalus, potem ko se je po pobegu iz kretskega labirinta zatekel v Ma-gno Graecio. Dejansko pa so naravne termalne izvire izkoriščali že pred davnimi dva tisoč leti. Krut-ovci so svojih 14 dni na Siciliji preživeli torej v termalnem središču Sciacca mare, ki obsega sklop štirih hotelov, izmed katerih sta dva termalna. Slednji nudijo vsak svoj notranji in zunanji bazen in pa vrsto športno-rekreacijskih možnosti, to se pravi balinanje, mini golf, streljanje z lokom, kolesarjenje. Oljčni gaj, v katerem se center nahaja, je bil nekdaj oljčni nasad, ki je sedaj posejan z iglavci in zato idealen park za sprehode. Ob pestri sicilski prehrambeni ponudbi in živahnih večerih, za katere so poskrbeli mladi hotelski animatorji, je medite- ransko termalno zdravljenje potekalo po zastavljenem načrtu. Kljub vetrovnemu vremenu, s precej nižjo temperaturo kot je za Sicilijo značilna, je bilo predčasno sončenje vendarle zagotovljeno. Krut-ova skupina je svoja jutra preživljala v zdravilišču npr. ob fagoterapiji, popoldneve pa posvečala tudi ekskurzijam v okolico Sciacche, na hrib Comio, v oljarno in pa ogledu Selinunta z njegovimi templji iz 7. stoletja pr. Kr. Pravzaprav pa je bila organizacija izletov precej samostojna, tako da sta se pogumneža podala celo na Etno. Krut-ovi člani in koordinator iz vrst Krut-ovega osebja, so se domov vmili na-dvušeni nad sicilskim zdravstvenim letovanjem, bodisi glede termalne ponudbe kot naravnih lepot Sredozemlja, tako da se bo Krut najbrž tudi v prihodnje odločil za zdravljenje v Sciacchi. Krut želi namreč nuditi svojim članom kvahtetna letovanja in čim boljše pogoje, še letos se bo tako najbrž ponovilo zdravstveno letovanje na Ischii, ki je že dvakrat zapored želo uspeh med člani. Ze maja pa se bosta zvrstili zdravljenje v Šmarjeških toplicah in Zrečah. V pripravi sta sicer tudi poletna načrta za morje in za nekoliko hladnejši kraj, kjer je toplota poleti zmernejša. Dober odziv na Krut-ove pobude nedvomno izpričuje njihovo kvaliteto. (JPC) KULTURA / POTREBA PO SOOČANJU Napori za oživitev Slovenskega kluba Skupina, ki bi rada obnovila delovanje kljuba, vabi v torek zvečer na izredni občni zbor Rabimo v mestnem središču prostor, kjer bi se srečavali? Si želimo predebatirati aktualne teme, biti seznanjeni z novostmi, ki vplivajo na naš razvoj, poglobiti zanimivosti, ki nas razburjajo? Verjetno se misel o shajališču poraja v marsikomu, ki si želi, da bi se v tem svetu bolje počutili ter obenem našli najustreznejše rešitve za pre-moščanje bolj ali manj običajnih težav. Srečanje nudi priložnost za pogovor, soočanje z drugačnim pogledom na stvarnost in zavest, da tudi druge tarejo vsaj sorodni problemi. Nekateri pogrešajo v »naši tržaški za-mejskosti« tak prostor in za delno zapolnitev te pomanjkljivost se je porodila zamisel, da bi obnovili delovanje Slovenskega kluba. To društvo je v 60. letih zbralo v svojih prostorih ugledne predavatelje, predstavnike političnega življenja, umetnike in predstavljalo nekakšno tribuno vsega kulturnega dogajanja. Na visoki ravni je nadomestilo delovanje Društva slovenskih umetnikov in vseh prosvetnih društev, ki so jih po vojni ustanovili v mestnem središču. Po skoraj 30. uspešnih sezonah je nastopila kriza, ki je postopno prešla v mrtvilo. Vrstila so se vodstva, ki niso znala obnoviti nekdanjega prestiža oz. utreti pot dejavnostim, ki bi odražala težnje Časa. Občasne pobude, ki so jih v SK pripravljali posamezniki, so v za- dnjih letih le od daleC spominjale na nekdanji ugled. Sicer pa so premori v vsakem delovanju nujni, zato da se vzpostavijo novi odnosi, ki ustrezajo spremenjenemu načinu življenja. Skupinica, ki si želi, da bi se ob torkih spet dogajalo kaj zanimivega, vabi v torek, 29. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na izredni občni zbor. Za začetek delovanja je treba najprej zadostiti formalnostim, pregledati, kaj je od prejšnjega kluba še uporabno in začeti z načrtovanjem novega delovanja, predvsem pa vzpostaviti stike z bodočimi Člani. Po izvolitvi delovnega odbora bodo zato glasbeni utrinki uvedli družabno srečanje. Spomin na Žarka Ob včerajšnji drugi obletnici smrti Borisa Raceta-2arka, dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in enega najvidnejših zamejskih družbenopolitičnih delavcev v povojnem Trstu, je delegacija SKGZ obiskala njegov grob v rojstni vasi v Herpeljah, nanj položila cvetje in v zbranosti počastila njegov spomin. V delegaciji so bili: Branko Jazbec, Edvin Švab, Igor Gabrovec, Vojko Slavec in Boris Mihalič (Foto Mario Magjna) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 27. aprila 1997 DAN UPORA V R. SLOVENIJI Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 9.48. Jutri, PONEDELJEK, 28. aprila 1997 VITO Bruno De Mori, 79-letni Guglielmo Bone, 84-letna Valeria Pirih, 84-letni Mario Tomelleri, 91-letna Mariantonia Lo Monaco, 89-letna Olga Cerovaz, 83-letni Vladimiro Obad, 49-letni Luciano Patua-nelli, 85-letna Giovanna Mauric, 89-letni Giovanni Balbi, 85-letni Antonio Moratto, 84-letna Maria Sancin. VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giacomo Buiatti, Simone Dreas, Matteo Deponte, Chiara Suban, Daniele Laurenti, Nicole lacobuc-ci, Enrico De Naccini, Francesca Rinaudo, Jasmine Della lanna. UMRLI SO: 70-letni Edarino Degrassi, 92-letni Silvio Chicco, 92-letna Maria Crisman. 86-letni : : LEKARNE NEDELJA, 27. aprila 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 (prej Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Largo S. Vardabasso 1 (prej Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373) - s predhodnim telefon- skim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 (prej Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK - (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Od PONEDELJKA, 28. aprila do SOBOTE, 3. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Nanoški trg 3/2 - (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 KD FRAN VENTURINI ft/ZtVVV v Četrtek, 1. maja, ob 15. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju SLOVENSKI KLUB sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v Gregorčičevi dvorani v torek, 29. aprila 1997 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju Na dnevnem redu: - otvoritev in izvolitev predsednika izrednega občnega zbora - poročila - razprava - volitve novega odbora in nadzornikov - razno Vljudno vabljeni bivši in bodoči člani! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na srečanje s pisateljem MILANOM LIPOVCEM ob 85. rojstnem dnevu Ob častitljivem jubileju uglednega primorskega ustvarjalca bo o njem spregovorila prof. MARIJA CENDA. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, jutri, 28. aprila, ob 20.30. GLASBENA MATICA - Gorica ""QF v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica SLOVENSKI KVINTET TROBIL Anton GrCar, Sjanko Arnold - trobenta, Viljem Trampuš - rog, Stanko Vavh - trombon, Darko Rošker - tuba Spored: Parceli, Clarke, Fursyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershwin. V ponedeljek, 28. aprila 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass, 20 Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA TRST GLASBENA SOLA SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA 3. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Nastopajo: Vaška godba Komen, Godba na pihala Kras iz Doberdoba, Pihalni orkester Breg iz Doline, Godbeno društvo Nabrežina, Kraška mladinska pihalna godba iz Sežane, Godba na pihala iz Ricmanj, Godbeno društvo Prosek, Pihalni orkester Divača in godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč z izrednim sodelovanjem TPPZ Pinko Tomažič častni dirigent zaključne skupne skladbe: OSKAR KJUDER danes, 27. aprila 1997, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu Borzni trg 12, Rojan -Ul. L. Stock 9, Ul. Rosset-ti 33. OPČINE, Nanoški trg 3/2 - (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ____________KINO ARISTON - 17.15, 21.00 »11 paziente ingle-se«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »II ritorno dello Jedi«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.10, 19.35, 22.00 »Lhmpero colpisce anco-ra«, r. George Lucas. AMBASCIATORI -16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Bugiardo, bugiardo«, i. Jim Čarrey. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Maximum risk«, i. J. C. Van Damme. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Prave apparenti«, i. Andy Garcia. Novi upravnik gostilne Suban iz Trnovce vabi svoje kliente prijatelje in znance na otvoritev v torek, 29. aprila, ob 19. uri KD Igo Gruden Nabrežina - Dramska skupina vabi na ogled komedije PRIMORSKE ZDRAHE v domu Albert Sirk v Križu premiera v petek, 2.5.97 ob 20.30 ponovitev v nedeljo, 4.5.97 ob 19.00 Nedeljski uprizoritvi bo sledilo slavnostno pobratenje z dramsko skupino KUD Svoboda iz Starega trga pri Ložu. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dan-te’s peak, la furia della montagna«, i, Linda Hamilton. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ombra del diavolo«, i. Harrison Ford. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Romeo e Giulietta«, i. Leonardo Di Caprio, Claire Danes. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Big Night« r.-i. Stanley Tucci in Campbell Scott, i. Isa-bella Rossellini. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Kolya«. IZLETI KD PRIMORSKO priredi v nedeljo, 4. maja letos, izlet v bolnico Franjo in Idrijo. Odhod iz Mackolj ob 7. uri. Člani društva, ki se izleta želijo udeležiti so naprošeni, da se najkasneje do 30. aprila oglasijo pri Danici. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Prostih je še nekaj mest na enem od dveh avtobusov. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - OpCine, še jutri, 28. t. m., ob 20. uri. KD SLOVAN Padrice, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled Čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazikije na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in Četrtkih od 20. do 20.30. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija tl., potovanje v bivše zloglasno taborišče Ravensbriick. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Nurnberga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi št. 3 II. nad. - Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. ti PRIREDITVE PRO SENECTUTE priredi v torek, 29. aprila, ob 20.30, v hali Pirmo Rovis, ul. Ginnastica 47, III. zborovsko revijo »Don Clau-dio Valle«. Nastopajo zbori: Ivan Grbec, Silvu-lae Cantores, ZPZ Glasbene Matice in MoPZ Lucio Gagliardi. ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI Prosek-Kontovel prireja PRVOMAJSKO PROSLAVO v sredo 30. aprila 1997 ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in amaterski oder Jaka Stoka. KD SKALA priredi 30. t. m., ob 20.30 praznovanje 1. Maja. Ob tej priliki bo tudi predstavitev knjige Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana«. Knjigo bo predstavila Damiana Ota. Nastopal bo domači pevski zbor Skala. Vabljeni! PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v dvorani FinZgarjevega doma na Opčinah v nedeljo, 4. maja, s pričetkom ob 17. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Zdenke Križ-mancic in ob klavirski spremljavi Martina Vremca, vokalna skupina družine Blažej in mladinska folklorna skupina iz Globasnice na avstrijskem Koroškem ter priljubljena klovnesa Eva Škofič Maurer iz Slovenije. Priložnostno misel bo podal prof. Marijan Kravos. E3 ČESTITKE Danes praznujeta 50. obletnico poroke naša draga starša MILAN in MILKA Vrabec iz Kosovelj na Krasu. Vse najboljše, sreče, zdravja v skupnem življenju jima Čestitajo hčerke Vlasta in Alma ter sin Edvin z družinami. Čestitkam se pridružujejo vnuki An-drea s Tamaro, Sandi s Simono, Tanja Tina in Tadej. Danes praznuje v Boljuncu 78. rojstni dan naš dragi oče in nono BOGOMIL ZOBEC. Da bi preživel Se mnogo let tako cil in vesel med nami mu iz srca želijo žena Anica, hčerka Adelka, sinova Miki z Nadjo, Sergij z Dragico ter vnuki Barbara, Tanja, Maja in Ivan. Ravnatelj in profesorji mehanskega oddelka državnega poklicnega zavoda JOŽEF STEFAN Čestitajo bivšemu dijaku Mariu Janežiču ob prejemu posebnega priznanja in nagrade Slovenskega visokošolskega sklada Sergij TonCiC za diplomsko nalogo: »Dialog med Italijo in Slovenijo: jezik in književnost v dopisovanju med Čopom in Sa-vijom,« ki jo je zagovarjal na filozofski fakulteti v Trstu. Ob 50-letnici kultur-no-umetniškega ustvarjanja Oskarja Kjudra ter 25-letnici delovanja TPPZ Pinko Tomažič čestita SKD Primorec Trebče Heidi in Dujanu se je pridružil bratec Kiljan Mami Vereni in Stefanu čestita vsa družina. Danes, če ne bo za- Danes slavita v mudil, se bo nas Trebčah zlato poroko Matic Emil srečal z Abrahamom. in Roža Čuk Vse najboljše mu želijo Vse najboljše in mno- družine Cecchi, Gherbassi, Kalc, go zdravja jima želita Kante, Starc in sin Milan in hčerka Zužic Lidija z družinama. OBVESTILA KD RDEČA ZVEZDA vabi na obisk razstave priznane slikarke Vesne Benedetic. Razstava bo na ogled še danes, 27. aprila, od 15. do 20. ure, na sedežu društva v Saležu. ZADRUŽNI PAŠNIK V BAZOVICI vabi elane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju jutri, 28. aprila in v drugem sklicanju v torek, 29. aprila t.L, ob 21. uri, v prostorih Bazoviškega doma. Dnevni red obsega: 1. poročilo upravnega odbora; 2. predstavitev finance; 3. diskusija o bilanci in delovanju; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. sklep o poravnavi primanjkljaja; 6. odobritev bilance; 7. razno. Glede na važnost dnevnega reda občnega zbora računamo na gotovo udeležbo. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale na-slednjfe Črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberti (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 OpCine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski dre v. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SKD VIGRED prireja jutri, 28. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju predstavitev knjige »Je veC dnevou ku klobas«. Vabljeni. ZA VSE LJUBITELJE latinsko-ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Maura vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Prva lekcija bo jutri, 28. aprila ob 19. v društvenih prostorih. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina). KD LONJER-KATINA- RA sklicuje v torek, 29. aprila OBČNI ZBOR v Lonjerskih društvenih prostorih ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi, ki želite sodelovati in začrtati nadaljno pot društvu! B ARKOVE J ANI vabijo na POČASTITEV PADLIH na domačem pokopališču v sredo, 30 t. m., ob 17.30. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH v osvobodilnem boju Sv. Ivana in Ko-lonje obvešCa, da bo spominska svečanost potekala v sredo, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 17. uri polaganje cvetja v Ul. dello Scoglio 197 (ex Krožek Hass); ob 17.30 v Ul. Orsenigo 7 (ex Kulturno društvo Pisoni); ob 18. uri v Ul. Fleming (Krožek Pečar); ob 18.30 na Monte Valerio (Franco Azzaro). PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA obvešCa, da bo tudi letos na 1. maj zaigral budnico po vaseh dolinske občine in sicer: Boršt: 7.00, Zabrežec 7.15, Gročana 8.15, Draga 8.45, Ricmanje 9.00, Domjo 9.15, Boljunec 9.45, Dolina 10.15, Prebeneg 11.00, Mačkolje 11.30. CGIL, CISL in UIL prirejajo v četrtek, 1. maja prvomajsko povorko na zahodnem Krasu. Zbirališče ob 9.30 v Nabrežini, ob 10.30 shod na dvorišču DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. IMMOBILIARE TRST Tel. 662111 Fax: 634301 Ul. Cicerone 8 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI Prevozno konzorcijsko podjetje ACT obvešCa, da bo na podlagi javnega izbora sestavilo posebno lestvico za sprejem osebja s kvalifikacijo voznika, ki bo s pogodbo o usposabljanju uvrščeno v 7. razred. Zahtevani pogoji: - starost od 21 do 30 let, nedopolnjenih na dan sprejema v službo; - kandidati morajo biti vpisani v 1. ali 2. seznam na Zavodu za zaposlovanje; - morajo imeti vozniško dovoljenje kategorije ”D“ ali ”D-E“ in C.A.P.; - ustrezati morajo tudi ostalim pogojem natečaja. Razpis natečaja in obrazec za vložitev prošnje lahko kandidati dvignejo pri: - Uradu za protokol/Ufficio Protocollo - ulica D’Alviano 15 - Trst - v vratarnici v ul. dei Lavoratori 2 - Trst od 9. do 12. ure od ponedeljka do petka. Rok za vložitev prošenj zapade ob 12. uri 16. maja 1997. Dodatne informacije lahko kandidati dobijo na generalni direkciji za splošne zadeve in osebje/Direzione Affari Generali e Risorse Umane v ulici dei Lavoratori 2 - Trst, soba 12,-tel. 040/7795314. Ljudskega doma v Križu. Sodeluje nabrežinska godba, govornika Bety Rebula in Giorgio Uboni. SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA seznanja, da bo v četrtek, 1. maja po budnici polaganje venca vaškim padlim in nato se bo razvila tradicionalna povorka na pokopališče k skupni grobnici padlim v NOB, kjer bo položen venec. KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo praznovanje ob 1. maju, v sredo, 30. aprila, ob 20.30 zbirališče pri spomeniku padlih v NOB, nastop mladinskega pevskega zbora Bazovica, kres pri Kalu ter 10. tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras prireja 30. aprila in 1. maja prvomajsko slavje na Opčinah. Porgram: 30. aprila, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri, v dvorani prosvetnega doma koncert TPPZ Finko Tomažič, nato ples z ansamblom Status Symbol; 1. maja ob 13. mi odprtje kioskov, ob 17. uri pozdravni govor Fausta Mon-falcona in Igorja Cancia-nija, ples z ansamblom Zamejski kvintet. ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 30. aprila in v drugem sklicanju 7. maja letos, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. Dnevni red obsega poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance za leto 96, poročilo nadzornega odbora, spremembo statuta v smislu zakona 59/92. ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI Prosek-Kontovel. V četrtek 1. maja ob 8.30 po budnici se bo razvila tradicionalna povorka s proseško godbo na čelu k spomenikoma padlim NOB na Proseku in Kontovelu kjer bodo položeni venci. Vabljeni! IVO PETKOVŠEK razstavlja svoje slike v Peterlinovi dvorani na ul. Do-nizetti 3, I. nadstropje vsak dan, razen nedelje od 9.30 do 16. ure. Razstava bo odprta do 5. maja. Vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja na sedežu Sirene v sredo, 30. t. m. ob 20.30, POKUŠNJO KRUHA IN VINA. 1. MAJ V KRIŽU, ob 16. uri na nogometnem igrišču tekma GURNCI-DULNCI. Vabljeni vsi prijatelji ter navdušeni nogometaši. OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v Briščikih št. 2, organizira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, vveekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. št. 040/327488. KD LONJER-KATINA-RA obvešča, da bo prihodnji Otroški pomladni popoldan v soboto, 3. maja od 16. ure do 17.30, in NE 26. aprila kot je bilo najavljeno KD VALENTIN VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu, da se prijavijo na tradicionalno razstavo v okviru letošnje majence: predhodno se oglasite telefonsko Davidu (227037) ali Damiani (635626)! Običajno srečanje bo v sredo, 7. maja, ob 20. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini. Vabimo vse, da ob tej priložnosti prinesejo s seboj tudi predlagana dela za letošnjo razstavo. Že vnaprej hvala za dobrodošlo sodelovanje! KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu Loterija 26 apnla 1997 BARI 86 24 66 68 33 CAGLIARI 61 73 70 9 64 FIRENCE 70 38 42 40 16 GENOVA 68 21 10 55 77 MILANO 12 58 15 14 53 NEAPELJ 27 83 57 22 5 PALERMO 13 81 25 82 33 RIM 49 74 21 70 34 TURIN 84 90 25 66 35 BENETKE 8 64 ENALOHO 80 36 76 2 2 2 2 1 1 1 X 2 1 2 2 KVOTE 12 310.698.600,- 11 1.153.600,- 10 154.300,- G ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU DANES, 27. APRILA 1997 S PRIČETKOM OB 9.30, V OBČINSKI TELOVADNICI V ZGONIKU S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1) Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31.12.1996. 2) Poročilo Nadzornega odbora. 3) Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1996. 4) Določitev sejnine Odbornikom in honorarja Nadzornikom. 5) Izvolitev štirih članov Upravnega odbora. Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst sporoča, da se je zaključilo vpisovanje za letovanje na Medvedjem Brdu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. a ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak tprek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 TURISTIČNA AGENCIJA GEC TOURS na Škofijah ima na razpolago še zadnje vstopnice za koncert Vasca Rossija, ki bo 9. in 10. maja, v Športni dvorani na Škofijah. Cena 3.800 tolarjev. Poleg tega ne pozabite, da se poletje bliža in mi vam ponujamo sonce, morje in zabavo. Tel. 0038666/549588. SIBIRSKE HUSKY, stare 2 meseca z rodovnikom, tetovirane in cepljene prodam. Tel. 003866668416. KOPER - BERTOKI, na lepi lokaciji s pogledom na koprski zaliv prodam novejšo samostojno, dvostanovanjsko hišo, cca. 2 x 100 kv.m. s teraso, kletjo, garažo in kurilnico, na parceli 551 kv.m. C.K. na olje, telefon, trofazni tok. Cena etaže 220.000 DeM. Tel. 0038661/332851. PRODAM dve, hi-fi 4-sistemski, 8 ohmski zvočni omarici maksimalne moči 250 vvattov po kanalu s frekvenčnim obsegom do 20.000 Hz. Tel. 040/637965 (Tatjana). PRODAJAM FIAT UNO 60 S v zelo dobrem stanju, letnik 1989. Tel. 226601. GOLF GL 1800 letnik ’92 v odličnem stanju prodam. Tel. 040/281394. PRODAJAMO kanele za vrtnarstvo. Tel. 231984. PRODAJAM tovornjak OM 60, letnik 1980, s čisto nosilnostjo 30 kvinta-lov z privzdižnim kaso-nom. Klicati v večernih urah na tel. št. 212988. POHIŠTVO KORŠIČ -Ul. S. Cilino 38, Trst - nudi raznorazno pohištvo po zelo ugodni ceni. MAMICA, izvežbana pri vzgoji in varstvu otrok raznih starosti nudi pomoč družini kot otroška varuška. Urnik po dogovoru. Tel. 828251. 15-LETNEGA vajenca išče mehanična delavnica. Tel. 370250. KUPIM gozdno površino z dostopno cesto v okolici Gorice. Tel. 0481/33559 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni Vespo Piaggio, letnik ’90 z električnim vžigom v zelo dobrem stanju. Tel 0481/78080 po 20. uri. ZEBA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +1 +2 +3 STIVAN ® Tel. 040/208912 GOSPA srednjih let išče kakršnokoli službo v dnevnih urah - varstvo otrok, gospodinjska dela, nego ostarelih oseb... Tel. 0038667/25202. PRODAM razne stare in nove knjige in revije. Telefonirati na št. 415779 po 20. uri. SAMOJEDO, mladiča samca z rodovnikom po ugodni ceni prodam. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 229213. OSMICA je odprta v farmi Kraljič v Prebenegu. GOSTILNA V RIC-MANJIH razpolaga z žolco ob vikendih. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. DREJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici št. 6 v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek vsak dan od 15.30 dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 22. ure; ob torkih je osmi-ca zaprta. V KRIŽU na št. 109 je odprl osmico Severino Sedmak - Jašč. OSMICO je v Ric-manjih odprl Zdenko Cor-batti. Toči belo in črno vi- OSMICO je odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Saležu - Bajta 73. Vabljeni! OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino. OSMICO je v Zgoniku odpri Miro Žigon. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob bridki izgubi našega dragega Sergija Požarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala družinskemu zdravniku dr. Danijelu Žerjalu, stricu Ivanu za iskreno pomoč ter bazovskemu župniku Škerlju za tolažilne besede. Maša zadušnica bo v sredo, 30. aprila, ob 19. uri v bazovski cerkvi. žena Milena s sinčkom Davidom in brat Alex z družino Trst, 27. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne Julijane Gruden por. Verginella se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in ki so nam stali ob strani. SVOJCI Križ, 27. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi dragega Alojza Škerlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Zgonik, Salež, 27. aprila 1997 ZAHVALA Najlepša hvala vsem, ki so nama bili ob strani, ko je naju zapustila draga mama Zora Kalc vd. Čuk Posebna zahvala g. župniku dr. Sraki, darovalcem in nosilcem cvetja, nosilkam sveč, vsem vaščanom, prijateljem, sorodnikom in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. hčerki Sonja in Milvana z družinama Trebče, 27. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi dragega Danila Sancina se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so ali bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala Dr. Spetiču, Pevskemu zboru upokojencev dolinske občine ter krajevni sekciji VZPI-ANPI. Žena Anica Dolina 27. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi drage Irene Kralj vd. Metlikovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu župniku Svari, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru Fantje izpod Grmade ter darovalcem cvetja. SVOJCI Slivno, 27. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Viktorja Ferluge se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in na katerikoli način počastili njegov spomin. hčerki Zorka in Lidia ter ostali sorodniki Trebče, 27. aprila 1997 VOLITVE / ZA POKRAJINO IN NEKAJ OBČIN Volišča odprta danes do 22. ure Nekaj napotkov glede glasovanja Včeraj popoldne so v 234 voliščih v goriški pokrajini umestili volilne komisije za današnje pokrajinske volitve. Volilnih upravičencev je skupno 123.634. VolišCa bodo odprli danes ob 7. uri, glasovali pa bomo lahko samo danes do 22. ure. Glasove bodo zaceli šteti jutri ob 7.30. Za Pokrajino bomo vo-lilci izbirali predsednika med tremi kandidati. To so (po vrsti na glasovnici) Antonio Devetag, ki ga podpirajo liste AN, FI, CCD in CDU, Giorgio Brandolin, ki ga podpirata listi SKP in Oljke, in Monica Marcolini, ki jo podpira Severna liga. Pravilno glasujemo tako, da prečrtamo simbol liste (samo ene). S tem bo naš glas veljal tudi predsedniškemu kandidatu, ki ga izbrana lista podpira, in kandidatu te liste za pokrajinski svet. Imeni predsedniškega kandidata in kandidata za pokrajinski svet v vsakem okrožju sta že natisnjeni na glasovnici. Glasovanje je zato zelo pre- prosto: dovolj je, da prekrižamo simbol stranke oz. hste. Važno je, da glasujemo za listo: Ce bi prečrtali samo ime predsedniškega kandidata, bi bil glas neveljaven. V petih občinah (Tržič, Ronke, Šempeter ob Soči, Romans in Vileš) bodo danes tudi občinske volitve. Županski kandidati v Tržiču so (po vrsti na glasovnici) Graziano Bene-detti (hste “honda”, Zeleni, SKP); Franco Stagni (“Obiettivo Monfalcone”, FI, AN); Federico Razzini (Severna liga); Cesare Cal-zolari (“Lista Calzolari”); Adriano Persi (LS, “Citta-dini per Monfalcone”, DSL). Ob Benedettiju sta slovenska kandidata Bernarda RadetiC na listi Ljudske stranke in Dajman Primožič (SKP). V Ronkah so županski kandidati: Enzo Novelli (“Insieme per Ronchi”), Alfredo Pascolin (Sev. liga), Franco L. Salvador (AN), Pietro Biasiol (SKP in Oljka). Na listi Oljke je Slovenka Liliana Visintin, na listi SL pa Milan Ko- glot. Tudi na občinskih volitvah je najbolje, da volilci prečrtajo simbol izbrane hste (glas velja tudi županskemu kandidatu). Važno je, da slovenski vohlci oddajo preferenco slovenskim kandidatom: to naredijo tako, da v za to rezervirani prostor na glasovnici (desno od simbola hste) napišejo priimek kandidata za občinski svet. Za glasovanje je potreben veljavni osebni dokument in volilno potrdilo. Kdor ga ni dobil na dom, ga lahko danes do 22. ure dvigne v volilnem uradu občine. Volilci, ki zaradi zdravstvenih težav potrebujejo spremljevalca, si morajo priskrbeti zdravniško potrdilo. Danes ga lahko dobijo v Gorici (Ul. Mazzini 7, tel. 592819) od 9. do 11. ure; v Krminu -tel. 62111, Gradišču - tel. 960560, Tržiču - tel. 487514. Goriška občina zagotavlja prevoz telesno prizadetih volilcev do volišč brez arhitektonskih pregrad: interesenti naj kličejo na tel. 383264. ZAŠČITA SLOVENCEV Solist in nonet sta intonirala običajni refren Stara pesem o privilegijih Zakonski osnutek za zaščito Slovencev v Italiji nima ali vsaj ne bi smel imeti nobene zveze s pokrajinskimi volitvami na Goriškem. Očitno pa nekaterim političnim silam prija, da se tik pred odprtjem volišč spet pojavi strašilo bi-hngvizma, ki naj bi prepričalo površno informirane volilce, naj še enkrat zaupajo svoj glas braniteljem itahjanstva. NiC ne de, če potem pokrajinski upravitelji ne bodo sposobni skrbeti za šolska poslopja, ceste, avtobusne prevoze, pd-padke, zdravstvo in zaposlovanja. Saj smo lahko brez dela in bolnišnic, brez prometnih zvez in pod goro odpadkov, bistveno je, da vamjemo svoje italijanst-vo. Goriški občinski predstavniki AN in For-za Itaka so prav ob koncu volilne kampanje za Pokrajino spet pognali vik in krik prod osnutku zaščitnega zakona za Slovence, ki ga je predložil poslanec Caveri. Intonacijo že znane pesmi je dala Lega Nazionale, kateri je nemudoma sledil solo sp e v načelnika občinske skupine AN Luigija Coane ob zborovski spremljavi devetih svetovalcev Forza Itaka. Coana kot vedno prepeva, da je zaščitni osnutek nespodobna provokacija, ki ogroža sožitje in uvaja nesprejemljive privilegije. “Nonet FI” mu v kontrapunktu odgovarja z resolucije, ki jo bodo predstavili na jutrišnji seji občinskega sveta: v njej ponavljajo refren o maloštevilni, že dovolj zaščiteni manjšini in o privilegijih, ki ogrožajo sožitje. V resoluciji pa zasledimo tudi novost: Caveri je nedemokrahč-no predložil osnutek, ker se prej ni posvetoval z goriško občino in drugimi krajevnimi upravami. Gotovo bi ga bili podučili, kako se tej slovenski golazni streže... NOVICE Prvomajsko slavje v Števerjanu Na pobudo KD Briški grič bodo tudi letos 1. in 4. maja prireditve ob delavskem prazniku. Prvega maja ob 16.30 bo tradicionalni shod. Sledil bo koncert godbe na pihala “Viktor Parma” iz Trebe, nastop folklorne skupine iz Ločnika, za ples in dobro voljo pa bo igral “Kvintet mi”. V nedeljo, 4. maja, bo spominski pohod Steverjan - Gonjače, popoldne napovedujejo zelo zanimiv program plesnih skupin in telovadk društva Dom, zatem pa nastop ansambla "Kvintet mi”. Slovenski kvintet trobil v Gorici Glasbena matica Gorica zaključuje letošnjo koncertno sezono jutri, ko bo v ob 20.30 Kulturnem domu nastopil odlični Slovenski kvintet trobil v sestavi Anton Grčar - trobenta, Stanko Arnold -trobenta, Viljem Trampuš - rog, Stanko Vavh -trombon in Darko Rošker tuba. Ansambel praznuje letos srebrni jubilej, za sabo ima dolgo in uspešno koncertno dejavnost doma in v tujini. Za jutrišnji koncert je pripravil bogat spored skladb, tako za “intelektualno” publiko, kakor folklorno obarvanih skladb za širši krog občinstva. Med avtorji je tudi tržaški skladatelj Pavle Merku. Romeovi “ščiti” v kinu Vittoria Kino Vittoria se vse bolj uveljavlja kot multime-dijsko središče in prizorišče domiselnih kulturnih pobud. Na notranjem dvorišču bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo skulptur in inštalacij go-riškega umetnika Ignazia Romea. Umetnik bo predstavil svoje novejše stvaritve, serijo aluminijastih “ščitov” in druge skulpture. Razstava bo na ogled po umiku kina do 31. maja. Poskus vloma s traktorjem Stanovalce Carduccijeve ulice, ki je že (pre) dolgo spremenjena v gradbišče, je včeraj okrog 2. ure zjutraj zbudil ropot traktorja. Neznanec je vozilo, ki služi na gradbišču, pripeljal do sredine ulice in se z njim zaletel v izložbo trgovine z motorji in kolesi Mami, nato pa pobegnil. Traktor, na katerem so bile tudi jeklenke z acetile-nom, in je iz rezervoarja uhajalo gorivo, so odpeljali v Vileš. Skoda na vozilu in trgovini znaša skoraj 10 milijonov lir. Povezani s 400 okenci v Evropi Z razstavišča preko računalnika neposredno povezani s 400 okenci v 15 državah Evropske Unije. Na sejmu Expomego so včeraj predstavili načrt Eurosportello v sklopu projekta Eu-ralp. Obiskovalci so preko računalnikov dobili informacije o ponudbah delovih mest, o tečajih poklicnega izobraževanja, ki jih razpisujejo javne ali zasebne institucije, o štipendijah za študij v tujini itd. Med organizatorji je meddeželni sindikalni svet (CSI) FJK - Koroška. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki drugih ustanov, med njimi predstavnica banke podatkov EU-RES Federica D'Angelo . PRVf HM V šmemNu Četrtek, 1. maja 16.30 Slavnostni govori Koncert godbe V. Parma 18.00 Ples z ansamblom Kvintet mi 19.00 Nastop folklorne skupine Danzerini di Lucinico Nedelja, 4. maja 9.30 18. Spominski pohod Steverjan-GonjaCe 15.00 Igre brez meja 18.00 Show dance junior, senior, (ZSKD), ritmična gimnastika DOM Ples z ansamblom Kvintet mi KRONIKA / V PETEK ZVEČER V MOSU Šest ranjenih, kombi zgorel Na srečo so se vsi uspeli pravočasno rešiti iz razbitih vozil Sest oseb je bilo ranjenih v prometni nesreči, ki se je zgodila predsinoči okrog 20. me na državni cesti v Mošu. Trčila sta kombi, ki ga je upravljal VValter Lami in v katerem so bile še tri osebe ter ford fiesta, ki ga je upravljal Li-sufi Zija. V nesreči so bili ranjeni Lisufi in njegova žena ter sin. Lisufi se bo zdravil mesec dni, drugi pa so utrpeli lažje poškodbe. Po trčenju je kombi, last goriške splošne bolnišnice, zagorel (na sliki - foto Bumbaca). ZADRUŽNA KREDITNA BANKA <6% SOVODNJE OB SOČI SEF Vljudno vabi spoštovane člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 29. aprila 1997 ob 11. uri in v drugem sklicanju v SREDO, 30.APRILA 1997 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom: 1) Razprava in odobritev bilance in dopolnilnega pojasnila za poslovno leto 1996, potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja. Namemba čistega letnega dobička. 2) Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na deleže. 3) Razno in slučajnosti. Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Zadružne kreditne banke. Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, banka vabi člane, da se gotovo udeležijo občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v sredo 30. aprila 1997 ob 20. uri. Sovodnje ob Soči, 5. aprila 1997 UPRAVNI SVET ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1996 1996 1995 AKTIVA Blagajna L. 702.944.547 L. 492.176.618 Banke L. 3.161.826.498 L. 3.198.112.091 Lastni vrednostni papirji L. 23.159.403.154 L. 16.189.708.806 Posojila L. 36.650.495.077 L. 31.362.392.130 Nepremičnine, premičnine, oprema, stroji L. 1.619.651.538 L. 1.746.017.707 Razni dolžniki L. 3.146.311.055 L. 3.179.232.762 Aktivni pripisi L. 1.091.792.505 L. 917.214.908 L. 69.532.424.374 L. 57.084.855.022 PASIVA Vloge L. 58.709.331.938 L. 48.159.026.814 Razni upniki L. 1.393.456.427 L. 885.676.205 Razni skladi L. 1.231.005.205 L. 1.036.206.849 Reeskompt pasive L. 589. 065.637 L. 461.964.578 Zadružno premoženje: Zadružni deleži L. 1.575.000 L. 1.345.000 Rezerve L. 6.469.022.449 L. 5.511.545.980 Dobiček poslovne dobe L. 1.138.967.718 L. 1.029.089.596 L. 69.532.424.374 L. 57.084.855.022 EKONOMSKI RAČUN Aktivne obresti in slični dohodki L. 6.921.104.932 L. 6.070.620.930 Pasivne obresti in slični izdatki L. -3.644.029.192 L. - 3.025.665.283 Dividende in drugi dohodki L. 6.001.735 L. 4.593.750 Aktivne komisije L. 341.871.767 L. 307.312.835 Pasivne komisije L. -36.658.016 L. -31.334.699 Dohodki finančnih uslug L. 185.491.993 L. 17.677.211 Drugi dohodki poslovanja L. 353.477.522 L. 244.614.739 Upravni stroški L. - 2.322.984.525 L. -2.097.302.103 Drugi upravni stroški L. 106.960.000 Popravki zneskov pri premičninah in nepremičninah L. -319.982.629 L. -342.841.083 Popravki pri ocenjevanju posojil in rizikov L. 13.962.753 L. 75.413.171 Dodelitev sredstev za rizike in obveze L. - 254.855.766 L. -270.414.486 Dobiček L. 1.136.440.574 L. 952.674.982 Izredni dohodki L. 63.749.258 L. 137.797.288 Izredni stroški L. - 18.309.187 L. - 33.882.674 Izreden dobiček L. 45.440.071 L. 103.914.614 Davki ha dohodek L. -42.912.927 L. - 27.500.000 Cisti dobiček L. 1.138.967.718 L. 1.029.089.596 GLASBA / JAZZ KONCERTI V KULTURNEM DOMU GRADEŽ / V FOSSALONU KINO r3 RAZSTAVE Uspešen zaključek niza petih koncertov Na zadnjem srečanju sta se predstavila saksofonist David Murray in pianistka Aki Takase Odlični šparglji vabijo ljubitelje okusne povrtnine Praznik do prihodnje nedelje S koncertom dna David Murray (saksofon) in Aki Takase (klavir) se je v sredo zvečer v goriškem Kulturnem domu sklenil letošnji niz koncertov Srečanja z jazz glasbo 97. Od sredine marca se je izmenično v Kulturnem domu in v kinodvorani Corso zvrstilo pet kvalitetnih koncertov, ki so jim prisluhnili številni poslušalci iz vseh krajev naše dežele, pa tudi iz Slovenije, Koroške in Veneta. Odmeven je bil zlasti koncert skupine znanega francoskega pianista Michela Petruccianija. Dobro se je izkazala tudi slovensko-hrvaška jazz skupina Miro Kadoič En-semble, ki je prvič nastopila v Gorici. Izvajalca na zadnjem koncertu v Kulturnem domu pa sta nadvse pozitivno presenetila. Saksofonist David Murray in pianistka Aki Takase sta s svojim “fantazijskim” in v določenih trenutkih hu-moristično-ekstremnim pristopom do glasbenih inštrumentov kot magnet pritegnila pozornost občinstva. Ob koncu koncertnega sporeda je Giancarlo Vel-liscig v imenu organizatorja, združenja Kappa Vu iz Vidma pod pokroviteljstvom Goriške občine, poudaril uspeh koncertov in izrazil prepričanje, da je tolikšen odziv občinstva spodbuda, da se podobna glasbena srečanja priredijo tudi prihodnje leto. Na sliki (foto Bumba-ca) David Murray in Aki Letoviščarska ustanova v Gradežu bo med poletno sezono pripravila tudi kmetijski dan, ko bodo kmetje iz Fossalona gostom ponujali svoje pridelke. To je na otvoritvi praznika špargljev v Fos-salonu v četrtek napovedal predsednik turistične ustanove Felluga, medtem ko je predsednik kmetov Lubiana potožil zaradi škode, ki so jo povzročile zmrzal in druge vremenske neprilike. Ob otvoritvi praznika je spregovorila tudi predsednica pokrajine Marcolinijeva. Najbrž v volilni kampanji tega ne bi bila smela narediti, ker sta med prireditelji tudi dve javni ustanovi, letoviščarska ustanova in Občina Gradež. Sicer javno nihče ni oporekal, slišati pa je bilo komentarje, da je to najbrž njen labodji spev. V Fossalonu so v zadnjih letih uredili velike površine za pridelovanje špargljev. Peščena zemlja ob morju jim prija, imajo pa tudi značilen okus. Specifičen okus imajo šparglji tudi na področju Tavagnacca, pa tudi v okolici Gorice, kjer so znani štandreški šparglji. Praznik v Fossalonu bo trajal do naslednje nedelje, skoraj mesec dni pa bodo v restavracijah v Ogleju, Fossalonu, Gradežu in bližnjih krajih gostom ponujali odlično jed pa tudi ribe. (mw) ŠTANDREŽ / DIJAKI ZAVODA CANKAR PRI ZADRU2NI KREDITNI BANKI Od teorije do prakse: obisk v posojilnici Dijaki so se lahko v živo seznanili s poslovanjem naše domače banke Nekaj je teorija, drugo praksa. Tako so najbrž razmišljali dijaki drugega razreda trgovskega zavoda Ivan Cankar, ki se prav letos prvič spoprijemajo z bančno tehniko in ki so pred kratkim obiskali štandrežko podružnico Zadružne kreditne banke Sovodnje. Spremljala jih je prof. Flavija Bezeljak. V bančnem zavodu je dijake sprejela g. Adrijana Pe-. tejan, uslužbenca Sandro in Robi pa sta dijake seznanila, takorekoč v živo, s poslovanjem banke. Ob obisku so seveda naredili tudi spominski posnetek pred podružnico. «La Goriziana» SPEDICIJSKO PODJETJE PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje S.9{-.C. di ‘KjiLZiMI^iALJOŠA ča, da /t o a A/'alAesai/ ofoo/'f/o // o o e /u/zaVč/o/i e p/O O Ao. /n.J. Prvič v Gorici, tudi v maloprodaji, izdelki tovarne GEAL. IMaravna in biološka čistila, mazila in topila vrhunske kakovosti za vse vrste lesenih površin ter talnih lesenih, marmornatih in kamnitih oblog. Prodaja in postavitev vseh vrst parketov, tudi lastne proizvodnje Proizvodnja kakovostnih stopnic po naročilu Prodaja stopnic programa EUROSCALE r F^OSEBNzV TEE13>EI>sISKyX F^OPSTLJE)I3^V 80 kv.ni. parketov iz lesa vrste Mute n y e 220 kv.m. parketov iz lesa vrste Doussie Afrika soo kv.ni. parketov iz hrastovega lesa prve kom. klase . IM) F*FtyXAZI I* () I M) XI c: im i < : i: rs i ALBRA sne, ulica Sv. Mihaela 338, Standrež, tel. 0481/522666 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE VVilliam Shakespeare KRALJ RIHARD TRETJI Režija Mile Korun jutri, 28. aprila Red A v torek, 29. aprila Red B ob 20.30, v Kulturnem centru »Lojze Bratuž» v Gorici (Drevored 20. Septembra 85). Avtobus vozi po običajnem voznem redu. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC vabi 27. aprila in 1. maja na Praznik Frtalje DANES, 27. aprila 1997, ob 16.30: nastop ženskega Tabor - Opčine in moških zborov iz Stmavra in Ga-brij, TEKMOVANJE V PRIPRAVI NAJBOLJŠE FRTALJE - ples z ansamblom Kvintet mi. ČETRTEK, 1. maja, ob 16.30: nastop moškega zbora Fantje izpod Grmade, nagovor dr. Bernarda Špacapana, nastop dramske skupine PD Standrež z veseloigro “Tat s Čirom” - ples z ansamblom Kraški kvintet. Hrana na žaru, domače vino in znana RUPENSKA FRTALJA sI^eŠCL GLASBENA MATICA - Gorica TF v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica SLOVENSKI KVINTET TROBIL Anton Grčar, Stanko Arnold - trobenta, Viljem Trampuš - rog, Stanko Vavh - trombon, Darko Rošker - tuba Spored: Purcell, Clarke, Fursyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershwin. Jutri, 28. aprila 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass, 20 Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. GORICA VITTORIA 1 17.30-19.50-22.10 »II ritomo dello Jedi«. G. Lucas, i. Harrison Ford. VTITORIA 3 16.00-19.00-22.00 »II paziente inglese«. Rež. Anthony Minghella, igrajo Ralph Fiennes, Kristin Scott Thomas, Juliette Bino-che. Dobitnik 9 oscarjev. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Bugiardo, bugiardo«. Jim Carrey. TRŽIČ COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »L’ombra del dia-volo«. I. H. Ford in B. Pitt. OBVESTILA KD O. ŽUPANČIČ bo 20. septembra letos priredilo izlet v Reggio Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2. Zaradi omejenega števila vstopnic prijave čimprej! Tel. 537525. SGZ prireja jutri, 28. trn., ob 20.30 na sedežu KD Sabotin v Stmavm predavanje komercialista dr. Sergia Mogoro-vicha o fiskalnih novostih v kmetijski dejavnosti. PRI KMEČKI ZVEZI GORICA (tel. 531644) deluje pooblaščeni Center za fiskalno pomoč in svetovanje. Občani se lahko nanj obrnejo za izpolnjevanje davčnih prijav. IZLETI SKD KREMENJAK in VZ-PIJAMLJE-DOL vabita na izlet 25. maja na Cerkljansko, Idrijsko in Vipavsko z ogledom idrijskih znamenitosti, partizanske bolnišnice Franje ter vipavske kleti s pokušnjo vrhunskih vin. Prijave: Lučo Kobal, tel. 44556, Ettore Moro, tel. 78351, Marjo Krošelj, tel. 419948 in Nataša Soban, tel. 419963. ŽUPNIJA FEVMA-STMA- VER prireja od 14. do 16. maja avtobusni izlet na Dunaj z obiskom opatije v Melku. Informacije pri župniku, tel. 81096 v večernih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da na sedežu in pri poverjenikih sprejemajo prijave za izlet v San Marino. Izlet bo 8. junija. Q ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - cesta v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia FOSSALON MONTESHELL - Fossalon V CENTRU LOJZE BRATUŽ je postavljena razstava del Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. Ogled: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. V KULTURNEM DOMU je do 30. t.m. odprta razstava fotografij Viljema Cigoja. Ogled je vsak delavnik od 9.00-13.00 in 16.00-18.00 in med prireditvami. PRISPEVKI Zadovoljna družba daruje Kraškim krtom 100 tisoč lir. Ob 30-letnici smrti mame Gizele prispeva Vilma Bregant 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 19. do 24. aprila. RODILI SO SE: Luca Ca-deddu, Martino Gismano, Alexander Formentini, Chiara Puntin, Simon Komjanc, Ca-terina Medeot, Luca De San-tis, Diana Paparella, Andrea Demetrio VVinkler, Deborah Rossi. UMRLI SO: 85-letna upokojenka Rosa Pahor, 85-letna upokojenka Belinda Bressan Perco, 88-letna upokojenka Ernesta Franco vd. Gregoretti, 91-letna upokojenka Aliče Capello, 75-letna upokojenka Ermanda Ruzzier vd. Melingo, 62-letna gospodinja Vilma Giacuzzo Puntin, 74-letna upokojenka Pierina Delbello vd. Buch, 87-letna upokojenka Elena Lenščak vd. Bele, 79-Ietni upokojenec Ferruccio Pasco-lat, 68-letni upokojenec Silvano Bellotto, 77-letni upokojenec Pietro Zorzati. POROKE: Alessio Zoggia in Elisabetta Picech. OKLICI: financar Marcello Piciucchi in gospodinja Eleo-nora Canfora, pismonoša Sal-vatore Cinardo in Nevenka Martelanc, marešalo karabinjerjev Maurizio Zelasco in uradnica Gabriella Antonini, trgovski zastopnik Stefano Sfiligoi in uradnica Jlenia Sie-ga, redar Stefano Cosolo in uradnica Barbara VVolf. 11 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALLORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri: 8.30, Anita Tacchino vd. Tacchino iz splošne bolnišnice v Castelletto d’Orba (AL); 9.45, Giuseppina Ga-brielli iz Ul. Brig. Pavia 25 v Predazzo (Trento); 9.30, Gue-rina Cesciuti vd. Nardin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Kino CORSO Gledališče - Korzo Italia 16 - Gorica V torek, 29. aprila, ob 21. uri Ferruccio de VValderstein predstavlja WITZ ORCHESTRA LIVE Sodelujejo Paul and Emily Magic Show Vstopnice stanejo 10.000 lir. Dobite jih pri: UT AT v Trstu (tel. 040/630063), Appiani v Gorici (tel. 0481/530266), Edizioni GM v Gorici, Ul. Mazzini 13/B (tel. 0481/537928, fax. 0481/536528), La Luna v Tržiču, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290). Organizacija Edizioni GM, Tel. 0481/537837 - Fax. 0481/536528 sto let (Dv^asa ^Lstarms ^ (^teriet Ohl. &arducci 4.9, TSd 04.81 Posebne ugodnosti ob stoletnici PO OBJAVI BRUSELJSKIH PREDVIDEVANJ Popravni izpit, h kateremu je evropska komisija prisilila Italijo s svojimi podatki o razmerju med letnim primanjkljajem in bruto državnim proizvodom, je v italijanskih političnih in gospodarskih krogih odjeknil z vso svojo eksplozivnostjo. Ocena evropske komisije ni bila nepričakovana, saj so iz bruseljskih evropskih palač vsaj teden dni pred uradno objavo podatkov pronicale novice o spopadu med evropskimi tehnokrati in italijanskimi predstavniki, še zlasti komisarjema Mariom Montijem in Emmo Bonino, ki sta kolegom evropske vlade očitala, da uporabljajo različna merila v ocenjevanju Francije in Nemčije na eni strani ter Italije na drugi. Bolj kot sami podatki (dejansko ni bistvene razlike med tem, ali bo primanjkljaj znašal 3 odstotke bruto proizvoda ali pa 3, 2 odstotka) je italijansko vlado užalilo dejstvo, da komisija ni priznala v celoti italijanskega napora za sanacijo državne blagajne, predvsem pa je priznala veliko večjo verodostojnost Franciji in Nemčiji, čeprav se obe vodilni evropski državi spoprijemata s podobnimi težavami kot Italija in sta obe pred zahtevno volilno preiskuSnjo. Nedvomno so se evropski tehnokrati lotili obravnavanja gospodarskih podatkov - čeprav zagotavljajo, da je slo za golo tehnično analizo - tudi s političnim pristopom. Pri tem - vsaj tak je občutek -so bili nekoliko bolj prizanesljivi do Francije in Nemčije, ker je očitno, da bi skupna evropska deviza evro mrtvorojeno dete, če bi že a priori izključili vodilni evropski gospodarski in politični sili. Italija pa, čeprav je ustanovni član Evropske unije, po mnenju Bruslja lahko tudi nekoliko počaka. Pravzaprav bi zavrnitev Italije prijala mnogim nemškim zlasti gospodarskim krogom, ki se bojijo, da bi Rim s svojo nestabilnostjo in ne vselej premočrtno gospodarsko politiko, predvsem pa s svojo ogromno zadolžitvijo, povzročil evru preglavice in izzval veliko nezaupljivost investitorjev. Od tod različna merila, od tod pa tudi svarilo Italiji, da se bo razmerje med primanjkljajem in bruto proizvodom v prihodnjem letu dvignilo, če upravitelji ne bodo nekaterih ko-njunkturnih ukrepov spremenili v strukturne srednje in dolgoročne ukrepe. Popravni Vojmir Tavčar Se najbolj točno so stanje, ker so razmišljali s potrebno odmaknjenostjo, povzeli pri Mednarodnem denarnem skladu. Izvedenci MDS so pozitivno ocenili napore evropskih držav za sanacijo svojih ekonomij, predvsem pa napore, da bi zadostili merilom maastrichtskega sporazuma, obenem pa so posvarili, da se cilj 3-od-stotnega razmerja ne sme spremeniti v obsesijo, ker bi to sililo države tudi h kratkoročnim, zgolj računovodskim ukrepom, da ta cilj dosežejo. Izvedenci MDS se zavzemajo za dolgoročnejše in kakovostne ukrepe, ki naj prispevajo k resnični sanaciji, tudi Ce njihov učinek ni takojšen. Poenostavljeno povedano je po mnenju MDS boljši sklop ukrepov, ki trajno zagotovi razmerje med primanjkljajem in bruto proizvodov (pa čeprav to pomeni desetinko ali dve nad razmerjem, ki ga zahteva Maastricht), kot pa kratkoročni ukrepi, ki omogočijo 3-odstotno razmerje, toda prav zaradi svoje kratkoroCnosti zahtevajo nato dodatne ukrepe. In Italija se je v obsesei-ji, da doseže 3-odstono razmerje morda bolj kot druge države poslužila prav kratkoročnih ukrepov, ki niso trajno zarezali v strukturo državnih izdatkov. To je primer spomladanskih korektivnih ukrepov, ki so - kot sedaj priznava večina v Oljki - konjun-kturni in kratkoročni, saj temeljijo predvsem na tem, da bo država prehodno vnovčila del dajatev na odpravnine, nekatere dajatve pa izplačala z večjim časovnim zamikom. Sklop ukrepov pa najbrž v sedanjih razmerah ne bi mogel biti drugačen, saj je bil sad edinega možnega kompromisa med Oljko in SKP, pa tudi med vlado in družbenimi silami, edini, ki je ohranil socialni mir v državi, čeprav je izzval jezo podjetnikov. Italijanski odmevi na bruseljsko »spričevalo« so obenem tudi posledica italijanske notranje politične situacije, kjer je razrahlja- na vladna večina pred zahtevno preizkušnjo. Večje zaupanje Bruslja bi Romanu Prodiju nedvomno koristilo v sedanjem stanju, saj bi bilo priznanje za ukrepe in politiko, ki jo je vodila sedanja vlada. Popravni izpit, ki so ga bruseljski tehnokrati naprtili Italiji, pa je bil v pomoč opozicijskemu Kartelu svoboščin, ki »spričevalo« prikazuje kot dokaz, da je sedanja vlada padla na evropkem izpitu in zato ponuja novo politično ravnovesje z novo vlado, ki naj bi imela po eni strani trdnejšo sredinsko oporo, obenem pa naj bi iz zavezništva izključila Stranko komunistične prenove. Pri Kartelu seveda pri tem pozabljajo na dejstvo, da je prav desnosredinska vlada Silvia Berlusconija v devetih mesecih oblasti veliko prispevala k zaostritvi italijanskih gospodarskih težav, saj je prav v tistem obdobju lira dosegla najnižjo vrednost v odnosu do vseh evropskih valut, da se razmerje med primanjkljajem in bruto proizvodom ni izboljšalo in da so bili izničeni pozitivni učinki prejšnje Ciampi-jeve vlade. Prav tako so tudi podjetniki, ki so tudi množi- Ny čno manifestacijo v italijanskih dvoranah (prvo po podržavljanju električne energije v šestdesetih letih) zahtevali reformo socialne države predvsem pokojninskega sistema, pozabili, da so s prestrukturiranjem svojih podjetij in množičnimi predčasnimi upokojitvami krepko prispevali k obremenitvi pokojninskih zavodov. Bruseljsko »spričevalo« pa nima samo negativnih aspektov, ampak je lahko tudi spodbuda, da se resno loti problemov, za katere je vedela, da se jim ne bo mogla izogniti. Očitno je bilo - to sta večkrat poudarila premier Romano Prodi in minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi, pa tudi (čeprav z nekoliko različnega zornega kota) tajnik SKP Faust o Bertinotti - da se bo Italija morala spoprijeti z reformo socialne države. Bruseljska izjava - Se preden so bila predvidevanja sploh objavljena - pa je napore za reformo pospešila. Po daljšem pogovoru s tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo je Romano Prodi že v torek zastavil z voditelji sindikalnih organizacij program dela. Prvo vsebinsko srečanje bo takoj po zaključku upravnih volitev, srž dogovora pa naj bi strnili v dokument za gospodarsko načrtovanje, ki vsebuje smernice za finančni zakon. Vzporedno s tem je Oljka strnila svoje vrste in »mežikanju« opoziciji ter grožnjam morebitnega »skakanja Cež plot« so se zaenkrat odpovedale tudi tiste sile, kot na primer Ljudska stranka še govale na mo- o s n o v o na vlado s spremenljivo večino. Bruseljsko spričevalo postavlja italijansko vlada in levosredinsko zavezništvo, ki jo podpira, pred jasen izziv, ki ne dopušča nobene možnosti zavlačevanja: reformirati socialno državo tako, da bo italijanska ekonomija bolj uravnovešena, da bodo bremena porazdeljena dovolj pravično, obenem pa tudi tako, da bo družbeno varstvo bolj ustrezno sedanjim potrebam. Ce bo dosegla ta cilj in bo obenem pripeljala Italijo trajno v Evropo, b% Prodijeva vlada dosegla pomemben! cilj, ki bo v Italiji* postavil temelje za bolj uravnovešenoj ekonomijo, sposo-j bno, da se kosa s konkurenco iz z novimi izzivi ter se loti tudi veli-1 kega in žgočega! vprašanja bre-1 zposelnosti. In obenem bo to dokaz, da so tudi levo- j sredinske vlade spo-1 sobne (če so bruselj- i uprav. To pa bo seveda možno, Ce bodo vse komponente sedanjega večinskega zavezništva tvorno, brez predsodkov in vnaprejšnjih vetov pristopile k soočanju in iskanju rešitev. Vsaka sanacija je seveda nujno boleča, toda nedvomno je lahko družbeno pravičnejša, in bolj uravnovešena, če jo uresniči levosrednsko zavezništvo. Ce bi to nalogo prepustili desni sredini -zlasti taki, kakršna je danes v Italiji - bi bil rezultat za državo in manj premožne sloje porazen, kritika z opozicije bi se z volilnega vidika in vidika združevanja soglasja morda obrestovala, bila pa bi s praktičnega vidika neučinkovita, ker na izbire ne bi vplivala. Predvsem pa bila poraz, ker bi to pomenilo, da si levica izziva vladanja v zahtevnih razmerah ne upa prevzeti. Evrošola je posebna prireditev, med katero se predstavniki jezikovnih manjšin iz držav Evropske zveze spominjajo na svoj jezik, kulturo in tudi na lastne šole. Le-te so eden od glavnih no-siteljev naporov za ohranitev teh jezikov in kultur. Doslej je bilo pet takšnih prireditev, in sicer leta 1988 v Bretaniji (bretonska manjšina v Franciji), leta 1991 v Walesu (Valižani v Veliki Britaniji), leta 1993 v Friziji (frizijska manjšina na Nizozemskem), leta 1995 v Furlaniji-Julijski krajini (slovenska manjšina v Italiji) in letos, 1997, v Severnem Schlesivigu (nemška manjšina na Danskem). V soboto, 12. aprila 1997, so slovenske nižje srednje šole in zadnji razredi slovenskih osnovnih šol s Tržaškega in Goriškega ter učenci dvojezične osnovne šole iz Spetra v Beneški Sloveniji praznovali v Gorici Dan Evrošole. Evrošola je prireditev, med katero se mladi predstavniki jezikovnih manjšin držav Evropske zveze srečujejo in spominjajo na svoj jezik, kulturo in tudi na lastne šole. Dijaki in učenci, ki obiskujemo slovenske šole v Italiji, smo se želeh s praznovanjem Dneva Evrošole v duhu pridružiti našim manjšinskim sovrstnikom, ki se udeležujejo Evrošole '97 (Euroschu-le '97) v Severnem Schlesvvigu na Danskem, in obenem obuditi spomin na Slovensko Evrošolo, ki jo je leta 1995 organizirala naša manjšina. Dijaki in učenci s Tržaškega smo se pripeljali v Gorico z vlakom. Na goriško železniško postajo smo dospeh ob 9.15, kjer so nas že pričakovali sovrstniki iz Doberdoba. Vsi skupaj smo nato krenili po osrednjih go-riških ulicah proti Kulturnemu centru Lozjeta Bratuža. Na čelu sprevoda so korakali dijaki tretjega razreda srednje šole Sv. Cirila in Metoda iz Trsta in nosili veliko zastavo Evrošole '95. K pisanemu sprevodu so se nato pridružili učenci dvojezične šole iz Spetra, učenci goriških osnovnih šol in dijaki goriške nižje srednje šole Ivana Trinka. Okrog lOh je dolga vrsta nas učencev in dijakov ter naših spremljevalcev prispela do Kulturnega centra Lojzeta Bratuža. Tam smo se vsi skupaj zbrali v veliki telovadnici in prisostvovali otvoritvi Dneva Evrošole. Vse udeležence je v imenu organizacijskega odbora pozdravil ravnatelj Marijan Kravos. Za njim je spregovorila ravnateljica Nataša Paulin, ki je s svojim pozdravnim nagovorom uradno otvorila Dan Evrošole. Nato je v imenu Centra Lojzeta Bratuža pozdravil prisotne gospod Marijan Markežič. Nazadnje je spregovorila še nadzornica slovenskih osnovnih šol prof. Lučka Bare j, ki je udeležence Dneva Evrošole pozdravila tudi v imenu deželnega šolskega skrbnika. Delo po delavnicah Po začetnem zboru v telovadnici Kulturnega centra Lojzeta Bratuža smo se dijaki in učenci razdelili v osem skupin oziroma delavnic, in sicer v likovno, ki jo je vodila prof. Nadja Doljak, plesno pod vodstvom prof. Vere Caharija in ob sodelovanju prof Manuele Ruppel ter učiteljice Giorgine Pisani, glasbeno, ki so jo vodile prof Edith Kocjan, prof. Vihra Kodrič in prof Rosanda Kralj, literarno pod vodstvom prof Dušana Križmana, gledališko s prof Lučko Susič, fotografsko pod vodstvom prof Borisa Pangerca, športno pod nadzorstvom prof. Ivana Peterh-na in novinarsko, ki jo je vodil prof Aleš Brecelj. Delavnice so bile v glavnem porazdeljene po raznih prostorih Bratuževega centra, nekatere pa so se preseh-le v goriški Kulturni dom. Likovna delavnica je bila za športno najštevilnejša in njeno vodstvo je bilo nastanjeno v stari mali dvorani Centra Lojzeta Bratuža. Učenci so bili razdeljeni na kar 18 skupin. Vsaka je imela na razpolago veliko polo papirja. Vsi izdelki so obravnavah temo prijateljstva: prijateljstvo nas druži npr. pri nogometu, na morju, pri kolesarjenju itd. Vsak prikazan prizor se je dogajal seveda na različnem kraju, vse ilustracije pa so bile izdelane s tehniko lepljenke. Mladi likovniki so v glavnem delali na prostem in nadzorovalo jih je kar precej učiteljev in profesorjev. Čeprav so se trudili, jim delo ni šlo hitro od rok, ker jim je nagajal veter. Vseeno pa so se zabavali in marsikdo je izjavil, da bi se na tako prireditev spet rad vrnil. Plesna delavnica se je morala preseliti v Kulturni dom. V njej je sodelovalo kar precej dijakov in zato se je razdelila na tri skupine. Prva skupina je vadila ples Bamboleo, ki je ciganskega izvora. Večina članov te skupine obiskuje plesne tečaje in zato so se dijakinje in dijaki spretno sukali po parketu. Druga skupina se je odločila za plesanje po ritmu rock glasbe. Izbrala je popevko slavnih Beatlesov Ohladi, obladt in sproščeno vadila nekaj zapletenih plesnih korakov. Tretja skupina je bila od vseh najštevilnejša in je plesala ob petju pesmi Evroodmev, druge himne Evrošole '95. Glasbena delavnica se je nastanila v baru Bratuževega centra. Tudi zanjo se je odločilo lepo število otrok, ki so se razdelili v dve skupini. Prvo je vodila prof Edith Kocjan. Njeni člani so se učili več pesmi. Med temi sta bili Pesem brez meja in angleška Now is time for leaving. Poleg tega so nekateri člani te skupine spremljali petje s pantomimo. Druga skupina je vadila pesmi z glasbeno spremljavo, in to z raznimi ritmičnimi in melodičnimi inštrumenti. Vodih sta jo prof. Rosanda Kralj in prof. Vihra Kodrič. Instrumentalna skupina se je razdelila v dve ločeni podskupini: prva je vadila na flavte, druga pa samo z ritmičnimi inštrumenti. Obe pod- skupini skupaj naj bi sestavili pravi orkester. Literarno delavnico so namestili v prvo nadstropje poslopja, kjer je Glasbena šola Kulturnega centra. Tako je tudi literarno snovanje našlo svoj prostor na Dnevu Evrošole. Skupino je sestavljalo devet učencev in vodil jo je prof. Dušan Križman ob sodelovanju še drugih mentorjev. Njeni člani so se razdelili v dve podskupini. Prva se je poglobila v pomen Evrošole in na to temo napisala kratka prozna besedila in nekaj pesmi, ki so bile podobne naslednji: Zdaj pri nas je skrajni čas, da se združimo v eno vas, ker mi, kakor vi, smo vsi prijatelji. Druga podskupina si je zadala nalogo, da napiše nekaj kratkih misli v zvezi z Evrošolo. Nekatere so se takole glasile: Ta, ki je v slabih trenutkih zmeraj bhzu tebe, je prijatelj. Rasa in jezik nista pomembna, srce je enako odprto za vse. Otroci, ki so sodelovah pri literarni skupini, so pisali tudi plakate za Dan Evrošole. Vsi skupaj so opravih odlično delo. Gledališka delavnica je našla svoj prostor v prvem nadstropju sedeža Slovenskih goriških skavtov. Pod vodstvom prof Lučke Susič in še nekaterih drugih šolnikov so njeni člani pripravljali predstavo z naslovom Živalska Evrošola '97. V igrici so se živali menile o Evrošoli in premišljevale, kaj ta pomeni. Igrica je bila enodejanka in v njej je nastopalo 24 živali, toliko, kolikor je bilo mladih igralcev. Med nastopajočimi živalmi so bili: medved, volk, žirafa, zajec, slon, polž, sova, mačka, pes dalmati-nec, osel, miška, zebra, pujsek, lisica, lev, opica, netopir in kar tri goske. Najmlajše igralke so nastopale v vlogi papig. Večina igralcev je bila zadovoljna s svojo vlogo in nekateri so izrazili željo, da bi se še vrnili na takšno prireditev, kot je Dan Evrošole, in ponovno nastopali. Fotografska delavnica se je zbrala v pritličju osrednjega poslopja Centra Lojzeta Bratuža. Pridružilo se ji je kar precej učencev, ki so se razdelili v tri skupine. V strokovno pomoč so jim bili nekateri člani Fotok-rožka '80 iz Trsta. Prva skupina je slikala potek dogajanja v delavnicah tako v Bratuževem centru kot v Kulturnem domu, ostali dve pa sta opravih daljši sprehod po Gorici in slikali razne znamenitosti. Njihovo delo bo gotovo učinkovito dokumentiralo Dan Evrošole. Športna delavnica je bila najštevilnejša, saj se je zanjo odločilo več kot tristo otrok. Sodelujoči in njihovi številni spremljevalci (med njimi so bili poleg učiteljev in profesorjev tudi trenerji Športnega združenja Sloga in goriški športni delavci) so deloma ostah v telovadnici Bratuževega centra ali v njegovi neposredni bližini, deloma pa so morali v telovadnico Kulturnega doma. Izmed učencev, ki so ostali v Centru, so osnovnošolci imeli tekmovanje v poligonu v telovadnici, mlajši srednješolci pa so se prav tam pomerih v igri med dvema ognjema. Ostali dijaki pa so imeli nogometni turnir na sosednjem nogometnem igrišču. Sodelovalo je sedem ekip, vsako je sestavljalo osem igralcev. Mladi športniki in športnice, ki so bili v telovadnici Kulturnega doma, pa so se posvetili moški košarki oziroma ženski odbojki. Nekateri in-tervjuvani otroci so izjavih, da bi pri takšni prireditvi prav radi sodelovali, zlasti če bi bila bližje Trstu. Člani novinarske delavnice smo našli gostoljubje v pritlični sobi sedeža goriških skavtov. Vseh skupaj nas je bilo enajst. Nekateri smo sestavljali okvirni tekst, drugi pa smo hiteh od ene delavnice do druge in zbirali podatke. Sad dela naših rok (in našega intelektualnega napora) imate tu pred sabo. Popoldanski program in konec prireditve Vse delavnice so prenehale s svojo dejavnostjo' okrog 13. ure. Po času, ki je bil namenjen kosilu in krajšemu odmoru, se je že ob 14. uri začel popoldanski spo- red Dneva Evrošole. Vsi učenci smo se ponovno zbrah v telovadnici Kulturnega centra Lojzeta Bratuža. Za uvod je poskrbela skupina iz plesne delavnice, ki se je zasukala po ritmu pesmi Evroodmev. Nato je stopil pred mikrofone ravnatelj Marijan Kravos, ki je še enkrat pozdravil prisotne in nato predstavljal nadaljnje točke sporeda. Tu naj pripomnimo, da so člani likovne delavnice ob nastopu vsake skupine poskrbeli za svojevrstne premične kulise s prikazovanjem primernih ilustracij. Kot prvi so nastopih člani glasbene delavnice in ob spremljavi Orffovega orkestra kar ubrano zapeli Pesem brez meja in narodno Ko študent na rajžo gre. Za njimi so nastopih učenci, ki so sodelovah v gledališki delavnici. Igrico Živalska Evrošola '97 so prikazah dovolj učinkovito. Spet se je oglasila pesem Evroodmev, nato pa so člani literarne delavnice prebrali svoje sestavke. Pokazali so tudi plakat s krajšimi zapisi, ki so pozdravljali Evrošolo '97 ter prijateljstvo med posamezniki in med različnimi narodi. Skoda, da je bil del publike nekoliko nezbran in na to ne ravno primerno obnašanje je opozoril prof Ivan Peterlin, ko je predstavil potek dela v športni delavnici. Nato sta se pod njegovim nadzorstvom pomerili v vlečenju vrvi dve skupini krepkih in pogumnih dijakinj. Kmalu nato je bila ponovno na vrsti glasbena delavnica, ki je nastopila s skupino pantomi- mikov. Za njimi je nastopil član oziroma članica naše novinarske delavnice in prebrala uvodni del poročila o dogajanju na Dnevu Evrošole. Nato se je ponovno oglasila pesem Evroodmev, na kar sta se pojavih v sredini telovadnice dve skupini pogumnih dijakov in se kot prej dekleta pomerili v vlečenju vrvi. Navdušenje publike je doseglo višek. Gledalci so z zanimanjem sledili tudi naslednji točki sporeda, in sicer nastopu večje skupine iz plesne delavnice. Ta se je zavrte- ZAHVALA Organizacijski odbor Dneva Evrošole se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu te praznične prireditve. Posebna zahvala naj gre upravitelju Centra Lojze Bratuž g. Marjanu Markežiču, ki je aktivno spremljal celotno manifestacijo vse od njenih priprav, upraviteljem goriškega Kulturnega doma, glasbeni šoli Emila Komela, gostoljubnim skavtom, občini Gorica, članom Fotokrožka 80, Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji, trgovini Attualfoto iz Trsta in seveda vsem mentorjem ter njihovim sodelavcem za sestavo in popestritev celotnega programa. la v ritmu pesmi Obladi, oblada. Nato smo bih zopet na vrsti novinarji. Nekaj naših najpogumnejših elanov je prebralo poročila o dopoldanskem delovanju v likovni, plesni in gledališki delavnici. Za nami so ponovno nastopih elani plesne delavnice, ki so predstavih ples Bamboleo. Bližal se je zaključek Dneva Evrošole in marsikaterega učenca je prireditev ... izčrpala. Tedaj je pozornost prisotnih pritegnil nastop ravnatelja Zvonka Legiše, ki je najprej prebral izjavo Jac-quesa Santerja, predsednika Evropske komisije, ob dnevu evropskih manjšinskih jezikov. Santer izraža v njej podporo pobudam za zaščito in uveljavitev krajevnih in manjšinskih jezikov ter vabi predstavnike manjšin Evropske unije, naj ohranijo svojo govorico in kulturo kot veliko bogastvo. Nato je ravnatelj Legiša tudi prebral protestno izjavo zaradi ukinitve samostojnosti Pedagoškega hceja Antona Martina Slomška v Trstu in njegove priključitve k Znanstvenemu hceju Franceta Prešerna. Izguba samostojnosti pomeni hudo osiromašenje za šolo in je lahko začetek poti, ki vodi v njen propad. Na koncu svojega nastopa se je g. ravnatelj še toplo zahvalil vsem, ki so pomagali pri organiziranju in izpeljavi Dneva Evrošole. Po njegovem nagovoru je skupina iz plesne delavnice še zadnjič zaplesala in zapela pesem Evroodmev. Nato je sledilo podeljevanje spominskih plaket ravnateljstvom vseh šol, ki so se udeležile Dneva Evrošole. Plakete so podelili člani ZSSDI (Zveze slovenskih športnih društev v Italiji). Po podelitvi plaket je nastopil zbor glasbene delavnice in zapel pesem Now is time for leaving, to je Napočil je čas slovesa. S to pesmijo se je dolga, a pisana prireditev ob Dnevu Evrošole zaključila. Dijaki in učenci smo počasi zapuščah Kulturni center Lojzeta Bratuža in zadovoljni odhajah domov. Pripadnikov raznih narodnostnih in jezikovnih manjšin je v državah Evropske zveze okrog 50 milijonov, toliko kot je približno prebivalcev v tako pomembni državi, kot je Velika Britanija. Prireditve, kot je Evrošola, omogočajo tem manjšinam, da se medsebojno bolje spoznavajo, si izmenjujejo izkušnje in so si med seboj solidarne, saj jih druži mnogo skupnih problemov. Problemi v odnosih z večinskimi narodi se pojavljajo še vedno prepogostokrat. Vsekakor pa se med vodilnimi evropskimi državniki vedno bolj utrjuje zavest, da so manjšine s svojimi kulturami in jeziki veliko bogastvo Stare celine. Gre za bogastvo, ki ga kaže ohraniti in zaščititi. I ' ' ^ 1 Vezni tekst so sestavili: Ivana Laurencic (Srednja šola sv. Cirila in Metoda) Tomaž Scarcia (Srednja šola sv. Cirila in Metoda) Erika Sancin (Srednja šola Ivana Cankarja) Uhana Vidalič (Srednja šola Ivana Cankarja). Reportaže o delavnicah so prispevali: Silvio Ferluga (Osnovna šola Bazoviških junakov) Sara Magliacane (Srednja šola Iga Grudna) Alexia Bandino (Srednja šola sv. Cirila in Metoda) Nataša Gombač (Srednja šola sv. Cirila in Metoda) Luka Udovič (Osnovna šola Bazoviških junakov) Matjaž Ferluga (Osnovna šola Bazoviških junakov) Marko Novak (Srednja šola sv. Cirila in Metoda). V Evropi je bilo in je še vedno nemogoče začrtati meje tako, da bi v vsaki državi živel en narod. V skoraj vseh evropskih državah so torej pripadniki kake narodnostne ali jezikovne manjšine. Nekatere izmed teh manjšin imajo matično državo, tako se na primer Nemci na Danskem in v Belgiji navezujejo na Zvezno republiko Nemčijo, Slovenci v Italiji in Avstriji imajo oporo v Republiki Sloveniji itd. Veliko teh manjšin pa nima matičnih držav. To velja na primer za Baske in Katalonce v Španiji, za Baske, Bretonce, Okcitance in druge v Franciji, za Frizijce na Nemškem in Nizozemskem, za Lužiške Srbe v Nemčiji, za Ladince v Italiji in Švici itd. NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. marca 1997 Ne narodne koristi ampak koristi ideologij Pisatelj Boris Pahor nam je poslal v objavo razmišljanje, ki ga je objavil v reviji Sidro spomladi leta 1953, s pripisom, da je besedilo aktualno Se zlasti glede na sedanjo razpravo o medijih v naSi manjšini. Besedilo rade volje objavljamo. L Včasih si človek izpraša vest zato, da se opraviči pred njo, včasih zato, da sklene z njo kompromis, zgodi pa se, da ga k temu prisili potreba po odločitvah, ki jih terja dejanje. Tako smo si v zadnjih letih pogosto-ma zastavili vprašanje o vzrokih pogubne mlačnosti in topega fatalizma, ki se med nami razširjata kakor zavratna epidemija. Vse kaže, da je zdaj prišel čas, ko moramo razpršene, zdaj potrte zdaj strupene, ugotovitve naših ljudi strniti v sklop bistvenih misli. Te misli bodo shematične in zato bolj nazorne, kjer pa ne bodo povezane, naj jih bralec sam poveže in s tem doda nekaj svojega. Prisluhnimo torej ljudskemu razmišljanju, ki je zaradi svoje večbarv-nosti najbolj veren nosilec resnice. Daleč so dnevi političnega izživljanja, ki so zapisali v knjige tržaške zgodovine strani veličastja in tragike obenem. Dnevi moči in vretja, ki pa so bili utemeljeni po zmagi nad fašizmom, kajti tudi drugod po svetu je bila zmaga prav tako »bratski« podvig kakor pri nas. To-do to bratstvo pri nas ni bilo samo vojaško ali če hočemo politično bratstvo zmagovalcev, ampak združitev, ki se je razrasla v širino in zajela vse kapilarne niti prosvetno-kultumega dela. To je zares pomenilo številčno bogat razcvet Ijudsko-prosvetnega dela med obema tukaj živečima narodoma, toda slehernemu bistremu očesu je bilo že takrat jasno, da se ta množična prosveta razvija na račun resne, globoke in trajne tvornosti slovenskega življa. Ne glede na to, da je takšna simbioza dveh kultur precej idealistična zamisel, je zelo lahko ugotoviti, da je osnovana v škodo tistega, ki je ubožnejši. Jasno je namrečkot beli dan, da italijanskemu življu na Tržaškem materialno-kultuma sredstva ne manjkajo. Italijanski ljudje imajo gledališke dvorane, kinematografe, univerzo, založnike, knjigarne itd. Nasprotno je slovenski človek v tem pogledu nag in bos. Ce bodo torej, recimo, levičarsko usmerjeni italijanski ljudje lahko čutili pohebo po krožkih, tisku itd., ki bodo ustrezali njihovemu svetovnemu nazoru, si nasprotno ne bodo nikoli postavljali vprašanj, kakor je na primer vprašanje o študijski knjižnici ali o knjigarnah, ker vse to imajo v obilici. V tridesetih tržaških kinematografih bodo slišali samo in izključno svojo materinščino, prav tako v gledališču, v knjižnici, na univerzi in tako dalje. Na nikak način ni torej moč ukrepati po zakonu materialno-kultume paritete, najmanj pa načrtovati naterialno-kul-turnega sožitja. Kajti slovenskemu elementu kot celoti manjkajo vsi materialni pogoji kulturnega življenja, medtem ko italijanski živelj kot celota si tega vprašanja sploh ne postavlja. Ce si torej tisti, ki nima nič, prevzame nalogo, da bo skrbel za tistega, ki ima vse, stori to lahko samo iz ideoloških, a predvsem idealističnih razlogov. Stoj, boste rekli, morda se tebi to samo zdi, tisti idealizem pa je v re- snici bil dosti bolj stvaren, ker je v danem benutku bil pogojen po daljnosežnih političnih okoliščinah. Res je to in radi bomo priznali, da je bil v prvih povojnih letih tak kulturen amalgam učinkovit. Toda zmeraj na političnem področju, nikdar na kulturnem. Njegova učinkovitost pa je, čeprav podtalno, začela hirati tudi v političnem smislu in dosegla dokončen polom ob Imformbirojev-ski resoluciji. Toda kljub temu je pretežno ideološki in še bolj idealističen načrt živel dalje in živi še danes. A naj živi, Bog mu daj zdravje, nihče mu noče slabega. A naj živi v območju partije. Idealistično početje pa je snovanje po takšnem ideološkem načrtu namesto da bi se postavljali temelji trdne, globoke, splošne narodne kulture s pespekti-vo na prihodnost. Seveda bo znani tovariš takoj razkačeno in pomilovalno ugovarjal: partija je nesebična, njena ljubezen je kakor materina ljubezen, ona ljubi nesebično vse svoje oboke, naj bodo tega ali onega jezika. To drži in o tem ne bo nihče niti za hip podvomil. Toda tudi to je res, da pametna mati ne bo zgradila enemu sinu hišo, medtem ko hodi drugi lačen in bos po mestnih ulicah. Tako naivno idealistične bi smel biti vsakdo, samo dialektični materialist ne, ker bi ga morala obvarovati njegova zanstvena metoda. Vedeti bi moral, da je prva od vseh naprednosti: dati neki manjšini, ki ji je bilo vse uničeno, bdne osnove materialne vsenarodne kulture. Moral bi vedeti, da je samo močna narodna kultura pogoj samozavesti in zato stvarnega, ne papirnatega internaciona-lizma. n. Preidimo k manj splošnim in časovno manj oddaljenim vzrokom naše sedanje klavrnosti. Ustavimo se pri primeru, ki je zelo nazoren in bo zaradi tega osvetlil vse ostalo. Vprašanje časopisja. Vsako izobraženo občestvo ima svoje dnevno časopisje, če zaradi ekonomskih razmer ni mogoče drugače, vsaj en dnevni časnik. Toda postavimo, da je to občestvo narodna manjšina, v vseh pogledih ogrožena manjšina, in da ima en sam dnevnik v materinščini. Kaj bi bilo v narodno-kulturnem smislu (in zato tudi v političnem) nujno in razumno - da je tisti dnevni časnik izraz čim večjega dela članov manjšine ali samo ideološko sbogo določene skupine ljudi? Na ogroženem ozemlju, kjer je fašizem čebt stoletja uničeval vse do korenin, ali ne bi bilo razumno in pošteno, da bi se dal ljudem dnevnik, ki bi lahko šel v vsako hišo? Ali ne bi bil idealizem trmastega naivneža nuditi ljudem čtivo, Iti ga zaradi svojih filozofskih, verskih ali socialnih idej ne bi mogli sprejeti? Ali ne bi bili takšna trma in takšna omejena sebičnost pogubni? Dialektičen materialist, ker tu je govora o njem, ne bi smel tako grešiti, kajti na podlagi konkretnih dejstev bi moral ugotoviti, da se položaj v njegovi državi (v Sloveniji) docela razlikuje od položaja manjšine, ki živi odrezana od nje. Ali pa bomo morali reči, da mu za bistvene interese te manjšine ni kaj veliko mar. Dejstvo je, da je ta manjšina zmeraj bila pripravljena na združitev svojih sil, na edinost na osnovi ba-dicije boja in osvoboditve. To je bila pravzaprav glavna naloga, ki naj bi jo uresničil bister politik, če že ne takoj od začetka, vsaj po ostvaritvi Svobodnega tržaškega ozemlja; če že ne tedaj, vsaj po resoluciji Informbi-roja. To je bila glavna naloga, ki naj bi jo uresničili deljnoviden koltumi voditelj. Zal pa smo na Tržaškem imeli samo uradnike in administrativne izvrševalce povelj. Niti enega diplomata, ne za zunanjo ne za domačo rabo. Edinost. Edinost na osnovi zmage in nove samozavesti, kulturno edinost ustanov in sredstev - to so ljudje hoteli in kljub vsemu še hočejo. Pogubna naivnost je zahtevati edinost na osnovi dialektičnega materializma, stalinizma, jugoslovanskega tolmačenja marksizma itd. Vzeb smo si za zgled dnevnik, ker je to primer, ki bode v oči. Dnevnik bi moral biti prvi, najbolj preprost, zato ker vsakdanji, posredovalec kulture, že zaradi jezika samega. Toda dnevnik, ki je edini in ki ni sprejemljiv za tisoče vernih družin ne za liberalne ljudi ne za stalinsko usmerjenega človeka (torej dobrih štirih petin vsega občestva), - ah more biti posredovalec narodne kulture? Bralec si bo že sam poiskal druge primere za razmišljanje, ki ga je vajen do enemoglosti. Seveda bo znani tovariš spet razkačeno ugovarjal, češ, prva je navezanost na matično državo. Naj si bomo na jasnem: hudodelec je vsakdo, ki bi kakor koli škodil navezanosti na kulturo matične države in na državo kot tako. Toda ali ji ne škodi prav v enaki meri tudi tisti, ki postavlja skrbi matične države za odrezano manjšino kot pogoj sprejem neke ideologije? Ogroženo občestvo veže na matično središče predvsem jezik. Jezik, ki je ogrožen. Jezik pa ni ideološka zadeva. Za matično državo mora torej biti važno to, da ne izgubi sinov, ki govorijo njen jezik, ne pa da si pribori med njimi ideoloških pristašev. Ce ji bo bolj pri srcu ideologija kakor konkretni ljudje, bo ona nosila najtežjo odgovornost za njihovo mlačnost in oddaljitev od matičnega središča. m. Oglejmo si zdaj prav na kratko zasluge »narodnega« tabora. Prvi greh, ki ga je le-ta storil takoj od začetka proti duhu in samozavesti naših ljudi, je bilo nekulturno in strupeno rušenje ugleda matične države. Močno je tedaj načel duhovno silo ljudi, ki sta jih dvignila iz obupa boj in zmaga, z maščevalnim pisanjem begunskih peres. Spoštovanja vreden je namreč vsak begunec, ki se zaradi moralnih vrednot ne strinja s to ali ono diktaturo, in si izbere odhod in protestantizem. Iz begunstva in protestantizma se je rodila slovenska knjiga in slovenska kultura sploh. Toda kdor je sodeloval s Prusi, medtem ko je narod umiral v gorečih vaseh in gorel v taboriščnih pečeh, ta naj bi šel zlivat svoj žolč daleč od tod, kjer se narod še bojuje. Zmeraj ideološki interesi, torej, namesto narodnih interesov. Demokratični ljudje, ki se niso strinjali z načeli povojne osvobodilne fronte, bi bili morali zastaviti vse svoje narodne sile za organiziranje slovenske mladine, za ustanavljanje polnokrvnih prosvetnih društev, poskr- beti bi bili morali ljudem narodno založbo, ki bi izdajale cenene knjige itd. Dati bi bili morali ljudem neki program in neko novo aktivnost. Namesto vsega tega so izrabili svojo bojevitost za napadanje jugoslovanske stvarnosti! Takšna politika lahko res ob volitvah čudežno nabere glasove opozicije, ki se ne strinja s povojno osvobodilno fronto, (ki, žal, ni več osvobodilna, najmanj pa fronta), - toda s svojo brezidejnostjo ne more prinesti ničesar odrešilnega. Nedvomno idejno močnejši in premočrten je katoliški center, ki pa se hrani z emigrantskimi dotoki. Domača duhovščina, to je treba priznati pred soncem in svetom, je protifašistična, ljudska in zato v veliki večini poštena. Ni moč reči tako o begunskem kadru, ki sanja o diktaturi klera in ki je zelo blizu ekstremističnim načrtom italijanske Katoliške akcije. Oboževanje španskega samodržtva in inkvizicijskih metod. Za primer vzemimo velikonočno številko njihovega glasila. Radio Trst II je zanje poganski radio, ker zabava vsako jutro ljudi z nedolžnimi horoskopskimi prerokbami! Brezbožen je, ker poroča javnosti o predstavah, ki nimajo nihil obstat cerkvene oblasti. Po njihovem bi namreč moral slovenski Radio II postaviti svoje oddajne študije v njihove sak-ristije. Ne narodne koristi, torej, ampak koristi ideologije. Ne glede na to, da se pred tujci smešimo, mu dajemo material za članke in, jutri, za ukrepe v našo škodo - ne glede na to, je takšno početje protinarodno, ker samo razdira in izdaja. V ljudeh ne ustvarja samozavesti, ampak cinizem in gnus. Ali je vredno biti član naroda, ki ima takšne duhovne voditelje? se vprašuje slovenski človek. JV. Ideologija namesto narodnih koristi prav tako pri tistih, ki so ostali zvesti moskovskemu komunizmu. Ne gre ža to, ali je njihova zvestoba pravilna ali ne, kajti v vprašanju zvestobe kot take bi jih marsikdo raje cenil kakor pa grajal. Pustimo torej njihovo stališče v mednarodnem merilu, a tak internacionali-zem, kakršen je dejansko njihov in-temacionalizem, izpodkopuje osnove narodnega odpora. Pustimo še vse razdiralo delo na kulturno-prosvetnem polju, ki je ubilo v tolikih ljudeh spoštovanje in vero. Ustavimo se pri psiholoških momentih. Prva je navezanost na Rim. Rim pa skrbi za svoje koristi in ni ga italijanskega voditelja, ki bi znal zaradi svoje svetovnonazrske ideje, nasprotovati koristim rimske domovine. Ce so torej slovenski ljudje pri nas navezani na rimskega voditelja, je to lahko veličastno in skorajda svetniško, a narodno občestvo ima od tega samo izgubo. Intemacionalizem? V svojem in-ternacionalizmu so na las podobni italijanskemu kleru. Italijanska duhovščina ima naše domače duhovnike za heretike, ter pravi: v nebesih ni važno, če si govoril slovenski ali italijanski, ampak to, da si bil dober kristjan. Zelo podoben temu je v stvarnosti duh informbi-rojevskega intemacionalizma. Rekli boste: saj izdajajo tednik v slovenskem jeziku, saj imajo društva itd. Da, a važne niso številke na pa- pirju, važen je duh, moč nekega gibanja. Njihov duh in moč pa hočeta biti nad-narodna. Pri mlačnih ljudeh, pri omejenih, ki ne razlikujejo vprašanja jezika in kulture od ideologije. - pri vseh teh in številnih drugih je tak intemacionalizem grob narodne zavesti. Seveda bodo rekli, da niso samo oni ustvarili tega pogubnega ozračja. Res je in mislimo, da smo do zdaj našteli precej krivd, ki niso njihove. Toda otipljivo je, da so v svojem in-temacionalizmu zelo majčkeni, hkrati pa bolj ortodoksni kakor njihovi italijanski vodje. Tako je na primer komunistični senator Sereni lani na 2. nacionalnem kongresu za ljudsko prosveto v Bologni sredi navdušenega ploskanja jasno dokazal, da je treba biti »za ljudsko in narodno kulturo, ki bo človeška, ker bo italijanska; in v dobi, v kateri se govori veliko o Evropi in evropstvu, smo mi za evropsko kulturo, za tisto starodavno in mlado Evropo, ki so Italija, Francija, Rusija, Španija, Nemčija, Anglija in ki so s svojimi narodnimi kultuami, in zato ker so imele svoje narodne kulture, mogle oploditi človeško kulturo v Aziji, Ameriki in Afriki. Tisto narodno pa nismo podčrtali mi, ampak je podčrtana v tekstu. (Glej revijo Letture per tutti, januar 1953, str. 9). In na isti strani senator Sereni navaja pesnika Leopardija, ki je zabičal Italijanom: »Govorite italijanski! Bodite Italijani!... Kajti če takšni ne bomo, bomo govorili zmeraj v tujem, barbarskem jeziku.« Senatorju Sereniju so navdušeno ploskali, pravi revija. In prav so imeli, ker je Sereni mož globoke kulture in imenitno je povedal, da sta narodna zavest in kultura prvi pogoj za vse drugo, tako za možato osebnost kakor za zdravo mednarodnost. Toda kaj bi se zgodilo, če bi kdo od nas tako pisal in rotil, da je prva nujnost, nujnost vseh nujnosti, biti Slovenec, govoriti slovenski, kakor je senator Sereni rotil Italijane, naj bodo Italijani? Rekli bi nam, da smo šovinisti, prikazali bi nas svojim ljudem kot šoviniste, čeprav niti malo ne sovražimo italijanskih ljudi, čeprav cenimo italijanski narod. In njegovo kulturo. Prav gotovo jo cenimo bolj kakor oni, če zaradi drugega ne, zato, ker jo globoko poznamo. Za katastrofo, ki se je zgrnila nad naše zavesti, nosijo torej odgovornost vse stranke, vsi svetovni nazori. Nobena ideologija ni izvzeta. Ta gleda z beograjskimi očmi, a je bolj beograjski kakor Beograd. Drugi sodi z inkvizitorskimi možgani, a je bolj vatikanski kot Vatikan. Tretji hoče po vsej sili biti bolj internacionalen kakor Sereni itd. Sami majhni ljudje, same figure na šahovnici. Nobenega moža. Nobene izrazite osebnosti. Nobenega samostojnega, širokega človeka, ki bi bil toliko srčen, da bi znal vzeti nase nekaj odgovornosti in nekaj iniciative. Kam plovemo? se sprašujejo slovenski ljudje na Tržaškem. Vsi slovenski ljudje, najbolj pa tisti, ki so pili fašistično olje, ki so preživeli dolga leta v internaciji, tisti, ki so ušli krematorijskim žrelom, ki so prestali mučenje krvnikov in nato neizprosnost boja v gozdovih. Čigavi smo? se sprašujejo. Medtem pa smo vsi razčetrteni kakor telo, ki so njegove roke in noge privezali k sedlu štirih konj ter jih pognali v štiri nasprotne smeri. Boris Pahor NEDELJSKE TEME Danes, 21. marca, smo se učenci 1. in 2. r. osnovne Sole »Abram« iz Pev-me, ogledali sadovnjak v bližini naše šole. Videli smo veliko različnih dreves: breskve, jablane, hruške, marelice, češnje, slive itd. Nekatera drevesa so bila v cvetju. Gospodar sadovnjaka, gospod Mirko Primožič, nam je se vse natančo razložil in razkazal. Povedal nam je, da je nega sadovnjaka precej zahtevna. Škropiti je treba proti gnilobi in raznim črvom. Tudi obvezovati in gnojiti je nujno potrebno. Ce muha piči sadež pusti v njemu jajčece. To poči in iz njega pride črv, ki začne jesti sadež. Crv postane tako vedno večji in skoplje v sadežu rove. Gospod Primožič nam je tudi razložil, da je treba gnile sadeže odstraniti, da se gniloba ne prenese na drugo sadje. Sadovnjak je velik in zelo lepo negovan. Stopili smo tudi v hišico, kjer je bilo shranjeno razno orodje: lopate, grablje, vile, škropilnica, motike, kosilnica in podobno. Ko smo se sprehajali po sadovnjaku, nam je gospodar povedal imena vseh dreves. Nekaj pa smo jih sami uganili. Ok- rog Sadovnjaka je bilo tudi veliko cvetic in urejenih gredic. Prav lepo bi bilo igranje in skrivanje v njem! Preden smo odšli, nam je gospodinja ponudila bombone in oranžado. Vsak od nas je dobil vrečko lešnikov in šopek pomladanskega cvetja. Dobili smo tudi povabilo, da se v sadovnjak vrnemo v jeseni, ko bo sadje zrelo. Vsi smo bili zelo zadovoljni in veseli. Gospodu Primožiču in njegovi ženi se ob tej priložnosti isreno zahvaljujemo. Alenka Rapotec Na obisku v sadovnjaku so bili Denis, Dana, Jurij, Sebastian, Tomaž, Greta, Elija, Leonardo, Valentin in Diego, 2. razred osnovne šole Josipa Abrama v Revmi NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. aprila 1997 -s -i t r\HAAp<: *** ■ f&aKs vH/OmIuv (S,.tj -Vrv jJk£JlsrS$j ^-daj /okn^cii, rrnpJcvr^ ^ ..^vdazM. rmj ^ l m- - * m m/n m rnm m f? ’ - /A4 iPl : (tv m HI iilMi cS x4/xrru x^qu <±tJ!jM£y S^ali/4oi ' 5^.x>mn^vXxtLv 5.; • * rl a e a At ACJL xLoz. ’' * ^ »■; £B r /* -. A; > . V ^ ' '•f Jjtisu t\MjX$J j 4 N y^L Leu s te ^ AmIo^ AA/n/v J'U^L' mu rvtdz(j_ WMjLHjy jbaJiM/ jljty J /BVv Km 0 rog Pečinke je Italijanom navrgel nekaj kvadratnih kilometrov kraškega sveta med Fajtjim hribom, Volkovnjakom, Kostanjevico in Hudim logom, stal pa jih je okrog 70.000 padlih, ranjenih, zajetih in pogrešanih oficirjev in vojakov. Branilčeve vrste pa so se razredčile za dobrih 35.000 enot. Po teh dogodkih je Pečina ostala v laških rokah še celo leto, to je do preboja pri Kobridu. Na vrhu griča so Italijani postavili manjši pil-spomenik, medtem ko so si Avstrijci poprej postavih svojega ob vznožju vzpetine, tik da ni dosegel namena, da bi zabrisal sledove zgodovine. Nasprotno: storil je samemu sebi medvodjo uslugo, kajti to zaplato zemlje, ki je bila stoletja v lasti tujcev in po kateri so tedaj segale drug tuje roke, so s svojim življenjem posvetih tudi številni pripadniki slovenskega naroda, med njimi tudi Kraševci. »Na območju okrog sela in Kostanjevice najdemo grobove slovenskih vojakov, ki počivajo v ogromnem številu v ugrabljeni zemlji.« - bo pisal dvajset let po teh dogodkih, ko je nad tem de- lom Krasa gospodovala Italija, A- Vitahs. (9) Elio Fornazarič Viri: (1) Fritz VVeber: »Isonzo 1915, 1916,1917« (2) Oesterreich-Ungarns letzer Krieg 1914-1918, H. del - Dunaj 1934 (3) A. Contino: »Terza armata. Memorie di un ufficiale«, Tripolis 1934 (4) A. Marpicati: »La proletaria«, Bemporad, Firence, brez letnice (5) R. Alessi v milanskem dnevniku »II Secolo«, 3. nov. 1916 (6) mA. Benedetti: »Cronache di guerra«, Milan 1929 (7) V. Pavliček: »Dnevnik 1914-23«, tipkopis (8) L Matičič: »Na krvavih poljanah«, Ljubljana 1923 (9) A: Vitalis (A. Papemik): »Doberdob, slovenskih fantov grob«, Celje 1936. (Konec) Na slikah: Pod naslovom: Področje okrog Pečinke na karti, ki jo je na podlagi letalskih opazovanj in opisov raznih prebeglih vojakov iz sovražnega tabora izdelal štab m. armade. Z mastno črto so označeni jarki, s križci pa ovire iz bodeče žice. Poleg Pečinke, Id je polno označena, je označena tudi kota 308, tj. Pečina. Spodaj levo: Notanjost italijanske vojaške kostnice v Kostanjevici. Kostnico je v prvih povojnih letih zgradil »Genio Mihtare«, v njej je goriška tvrdka Angelo Se-drau uredila vrsto vitrin, v katerih so se zbirali predmeti (ure, svetinje, dokumenti, prstani, in podobno) ter seveda kosti neznanih vojakov, na katere so domači kmetje še leta in leta po vojni zadevah pri oranju ali pri kopanju na poljih in tudi okrog nekdanjih hiš (tudi Kostanjevica je bila ob zaključku sovražnosti vsa v razvalinah). V posebni vitrini so se nabirale lobanje, ki jih je bilo iz leta v leto več. Ko so kostnico leta 1939 spraznili in prenseli ostanke neznanih vojakov v Sre-dipolje, so jih ob polaganju v skupno grobnico našteti okrog 1000. Od nekdanje kostnice v Kostanjevici je danes vidnih le nekaj stopnic, saj je zgradba, kamor so med vojno morale romati trume kraških šolarjev ob dnevu zmage, 4. novembra, zletela v zrak enkrat 1948. leta. Spodaj desno: V prvih letih po vojni so Italijani zgradili v Kostanjevici spomenik - kostnico. Stavba je stala zraven cerkve nad vasjo, nad glavnim vhodom pa je bila velika spominska plošča, ki so jo izdelati po naročilu »Genio militare« pri nekem kamnoseku v Nabrežini. Tik pred drugo vojno so tudi ploščo odpeljali v Redipuglio, kjer jo hranijo še danes. Ključ kostnice je imela neka domačinka v Kostanjevici, obiskovalci pa so se po ogledu podpisovali v spominsko knjigo na Za notranjo ureditev kostnice je rimska vlada jeseni 1932. leta nakazala vsoto 14.000 tir. ob tako imenovanem Boroje-vičem stolu in nedaleč od vhoda v glavno kaverno. Kdor se danes, osemdeset leto po teh krvavih dogodkih, odloči za obisk Pečine, da bi si na kraju samem predočil potek tedanjih bojev in rpljenje nesrečnih bojevnikov z obeh strani, ta bo na vrhu doživel razočaranje. Na vrhu pečine (kote 308) so še dobro vidni ostanki nekdanjega opazovališča, vrh pečinke (k 291) pa je ves zamazan in skoraj nedostopen, ker se na njem že desetletja ob raznih parnikih prižigajo kresovi, in to ne morda iz navadnega dračja, temveč iz dotrajanih avtomobilskih pnevmatik. Skratka žalosten pogled na nekdanji branik krasa, ki ga je prd oesmdesetimi leti pordečila tudi slovenska kri. Ploščo, ki so jo Italijani vzidali na vrh pila, so neznanci tako izpraskali, da napis na njej ni več berljiv in prav tako uničen je spomenik, ki ga je ob vznožju griča postavila av-stroogrska vojska. -Kdor je uničil pomnika, seve- VZORČNI SEJEM - 27° Izvedba GORICA - SEJMISCE od 25. aprila do 4. maja EXPO MEGO Vsaki dan GLASBA V ŽIVO V PIVNICI POD ŠOTOROM od 19. Falk, Country, Blues, Acid Salsa do 22. ure Kabaretni program z Lucianom Bronzijem Ob sobotah EXPOBIMBO in praznikih posebni programi za otroke z lutkami od 16. do 18. ure glumači, čarodeji in drugimi zabavami Danes, ob 11. uri Nastop godbe na pihala iz Tržiča I IDKIIIf • so*>ote 'n Prazn'kii od 10. do 22. ure delavniki: od 16. do 22. ure Sel ARREDAMENTI bJ--- • VEDNO AVANTGARDNO PODJETJE posebna ponudba Expomego 97 Ovrednotimo tvojo staro omaro do 1.500.000 lir Kupi novo omaro Estel pri Selva arredamenti Omara od 2.500.000 do 3.500.000 lir Omara od 3.500.001 do 6.000.000 lir Omara nad 6.000.001 lir s prevzemom brez prevzema stare omare stare omare 500.000 lir 600.000 lir 800.000 lir 900.000 lir 1.500.000 lir 1.600.000 lir EMPORIO ARMADI 5 esieiE Selva arredamenti, ul. Valentinis 18,34074 Tržič, tel. 0481/410395 - faks 0481/411982 GORICA / NA SEJMIŠČU DO NEDELJE, 4. MAJA Goriški vzorčni sejem Expomego Vrata sejmiSCa ob Sod so se v petek odprla za 27. izvedbo najstarejšega go-riskega sejma, ki ga poznamo kot Expomego. V treh paviljonih kot tudi na velikem dvorišču, t.j. na skupno 25.000 kv. m. je kar 150 razstavljal-cev, ki gostom ponujajo razne stvari. V prvi vrsti so letos na ogled pohištvo, sanitarna in druga oprema za stanovanje, razni pripomočki in nasveti za gradnjo stanovanjskih hiš in urejanje dvorišč ter vrtov. Ta del razstavišča je namenjen predvsem zakonskim parom oz. tistim, ki so si zaželeli skupnega življenja. Na sejmu sicer lahko vidimo še kup drugih stvari: od obrtnih izdelkov, ki so za razno rabo in v okras, pa do prehrambenih izdelkov, še zlasti nekaterih zelo tipičnih. Na Expomegu so prisotni tudi prodajalci najsodobnejših elektronskih ter električnih naprav. Video-registratorji, televizijski sprejemniki, hi fi aparati so tu doma. Posebno pozornost imajo varnostne naprave. V tem času, ko beremo o vedno več ropih in vdorih v stanovanja je modro namestiti varnostno napravo na svojem domu. Na prostem je razstavljenih cela vrsta avtomobilov in drugih vozil. Zanimanje zanje je v zadnjem času še večje kot po navadi, saj je sedaj, pri zamenjavi vozila, možno za star avto iztržiti veliko. Nismo pozabili na turizem. Slovenci in Korošci kot vedno tu ponujajo svoje naravne lepote. Svoje plaže in gore ter gozdove ponuja tudi dežela Kalabrija. Prireditelji so poskrbeli tudi za delen pregled gastronomije. Tudi letos na goriškem sejmišču lahko pokusimo nekatere tipične dobrote iz drugih dežel. Prisotna pa je tudi goriška gubanca, o kateri je v zadnjem času toliko govora, še zlasti ker je prišlo do polemik z Benečani. V Spetru in Čedadu namreč trdijo, da je gubanca njihova tipična jed, enako originalnost zase zahtevajo v Gorici. Naj bo kakorkoli, ta tipična sladka jed slo-venkega izvora, je tipična za ene in druge. Na goriškem sejmišču prodajajo ene in druge, zaradi tega je možna tudi primerjava. 4 &t£»adl ♦ Sla/ SalegmtMn&s Načrtovanje in izvedba pohištva po meri Lastna mizarska delavnica Zidane kuhinje Pohištvo za bare in trgovine Stopnice in talne obloge Postavitev mavčnih plošč Tapetni papir Pohištveni dodatki "Country" Avstrijske puhovke in tende Poročni seznami ROMANS D1SONZO (GO) ul. Redipuglia 6, tel. 0481/909285 Usklajevanje cen ni poenostavljanje. 1* t' » S S Novi LT Volksvvagen. Nova kakovost. Nova cena. Povejmo takoj. Za isto ceno Kaj pa udobnost v notranjo- Velika nosilnost, tri medosne vam novi LT Volksvvagen sti? Preizkusite jo. Udobna razdalje in štiri različne ponuja veliko več. vozniška kabina, ergonom- Več kakovosti, modernejša ska in pregledna armatura tehnologija in nižji stroški, ter na več načinov preoblikujejo pa se, tako zaradi makljiv voznikov sedež, prožnosti kot zaradi varčnosti Tovorni prostorje zasnovan Volksvvagen pri uporabi goriva novi dizelski za čim večjo uporabnost pri bistveno več. in turbo-dizelski motorji. natovarjanju in raztovarjanju. prostornine. Zadnja krilna vrata lahko odprete do 270 stopinj. Za isto ceno vam torej novi LT ponuja FINGERMA FINANCIRA VAS LT. Verzija Furgon m. r. 3.000 Furgon m. r. 3.000 Furgon m. r. 3.550 Furgon m. r. 3.550 Furgon m. r. 4.025 Furgon m. r. 4.025 Motor SDI IDI SDI IDI SDI IDI KVV/CV 55/75 75/102 55/75 75/102 55/75 75/102 Cena* 36.94 37.75 37.74 38.55 39.25 40.05 ‘Cena brez davka IVA in priprave, v milijonih lir; m.r.=medosna razdalja. Zastopstvo: T" C r AutosacchettI Gorica, ulica Lungo Isonzo Argentina 9/11, tel. 0481/533771 Tržič, ulica Boito 38/e, tel. 0481/412980 VOLVO S40 //V V40. VAtZNOST $£ 24B4VA Motorji 1.6, 1.8 in 2.0 - elektronsko vbrizgavanje - 16 valjev 1.9 turbodizel • full-size zračne blazine • Bočne zračne blazine (SIPS bag) ABS • Klimatska naprava • Elektronski imobilizer • Stranske varnostne luči Nastavljivi sprednji žarometi • Električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali CENE 1.6 1.8 2.0 1.9 TD S40 37.600.000 41.800.000 43.900.000 44.800.000 V40 44.900.000 46.950.000 47.900.000 Vse cene Volvo so cene ključi v roke (brez davkov IET in APIET) in SO zagotovljene do predaje VOzila Kakovost in varnost Zastopnik: Črnili PlCtfO Gorica, ulica III. armata 180, tel. 21721 Tržič, ulica Boito 18, tel. 412880 KMETIJSTVO Nedelja, 27. aprila 1997 TEŽKE POSLEDICE NARAVNE UJME Nedavni mraz povzročil občuteno škodo kmetijstvu Mrož z burjo je zlasti močno prizadel vinsko trto ter orehe Nedvomno oster mraz z burjo, ki je v preteklih dneh zajel tudi naSe tržaško območje, je povzročil na kmetijskih kulturah zelo občutno škodo, ki je ta trenutek še ni mogoCe oceniti v njeni razsežnosti, ki pa bo še toliko hujša, predvsem za nekatere kulture kot so travnate in pasniške površine, zaradi dolgotrajnega obdobja suše in bo zaradi tega po vsej verjetnosti majski odkos skromen, ker bo trava redka in tudi po hranilni vrednosti slaba. Prvi odkos se bo prav gotovo zakasnil in verjetno ne bo trava dovolj zrastla pred poletno vročino in bo zaradi tega odpadel drugi odkos, ki je možen ob ugodnih vremenskih okoliščinah. Decembrska dolgotrajna zamrzal je preko predvidenega prizadela oljke, predvsem mlade eno-dvoletne rastline, ki jih je skoraj stoodstotno uničila. Nasadi od 5 do 6 let so prav tako utrpeli škodo, ki pa je še popravlji- va, bo pa vseeno prizadela tako letošnji kot tudi pridelek prihodnjega leta, saj je bil kambij prizadet na dobršnem delu rastlin, in je treba zato poseči z drastično rezjo vse do neprizadetega kambij a. Veliko odpornejša so se izkazala starejša drevesa, Čeprav so tudi na teh opazni znaki škode in bo tudi na teh pridelek znatno manjši. Glede na to, da so rastline poškodovane in da na njih ne bo pridelka, je zdaj priložnost, da oljkarji pravilno posežejo z rezjo in tako popravijo morebitne prejšnje napake. Mraz teh dni z burjo pa je zlasti močno prizadel vinsko trto (na gornji sliki - f. KROMA), sicer različno od območja in lege vinogradov. Zelo huda je škoda na Krasu, kjer je po dosedanjih ugotovitvah mraz močno prizadel predvsem teran in v znatni meri tudi vitovsko, chardonay in re-fošk. Ni pa prizadel malvazije, ker ta sorta poz- OBČNI ZBOR Ustanovitev Kmečke zveze Slovenije za Istro V petek, 18. trn., je bil v Izoli ustanovni občni zbor sindikata Kmečke zveze Slovenije za Istro. Prisoten je bil slovenski minister za kmetijstvo Ciril Smerkolj in mnogi predstavniki slovenskega kmetijstva v Istri, kot gostje pa so mu prisostvovali tudi predstavniki Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta. KmeCko zvezo so zastopali predsednik Alojz Debeliš, odbornik Giusto Kariš in tajnik Edi Bukavec, Zvezo neposrednih obdelovalcev pa predsednik dr. Nevo Radovič in Edi Žerjal. Prisoten je bil tudi predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta, Boris Mihalič. V svojem pozdravu je dr. Radovič najprej izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do ustanovitve sindikata slovenske Kmečke zveze tudi za Istro, nato pa izrazil željo in pripravljenost za medsebojno sodelovanje, zlasti na področju uresničevanja programov Evropske unije. Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš pa je v svojem pozdravu orisal tudi nastanek Kmečke zveze pred 50 leti kot nujno potrebo slovenskih kmetov v Italiji, da imajo svojo avtonomno stanovsko organizacijo, ki je vedno in tudi sedaj sodeluje, s sorodnimi organizacijami v matici, in še toliko bolj z organizacijo, s katero jo druži zavzemanje za koristi kmečkega življa. Minister Smerkolj je v svojem posegu med drugim povedal, kako namerava slovenska vlada po- sredovati v korist kmetijskih obratov, ki jih je prizadela vremenska ujma. Govoril je tudi o vlogi kmečkega sindikata. Do prvega rednega kmečkega zbora sindikata Kmečke zveze za Istro, ki bo jeseni, bo sindikatu predsedoval izolski vinogradnik Lo-redan Kaligarič, -en ne j e odganja in v kritičnem obdobju na njej še ni bilo brstičev. Na splošno so torej bile najbolj prizadete zgodnje sorte. Zlasti prizadeto je območje toplejšega dela Krasa od Medje vasi do Praprota. ToCnejšo škodo bo mogoCe ugotoviti Cez kakih deset dni, Ce bo toplejše vreme pospešilo brstenje. Že zdaj pa je mogoCe reci, da bo na trtah zgodnjih sort in tudi na teranu, tam, kjer so trte prej odgnale brstje, škoda znašala od 50 pa tja do 100 odstotkov. Prav gotovo pa so prizadeta tudi druga območja, vendar tam škode še ni mogoče oceniti. Za zgo-niško-repentabrsko območje je po dosedaj znanih informacijah £koda manjša zato, ker so bili poganjki tam manj razviti, velja pa tudi tukaj za sorte isto kot na drugih območjih. V Bregu, kot se zdi, je mraz trte manj prizadel, ker temperatura ni zdrznila pod ničlo in se škoda bolj povezuje z burjo, vendar pa so tudi v Bregu razlike glede na mik-rocone in na sorte. Kar zadeva sadno drevje, je mraz z burjo še najbolj prizadel orehe (na spodnji sliki - f. KROMA), ki so praktično uničeni za letos kar 100-odstotno. Skoda je tudi na figah in na jablanah in sploh na drevju v cvetenju, škode pa ne bo na Češnjah, ki so v glavnem že odcvetele. Isto velja za mandlje in za breskve. Na vrtninah je bila škoda predvsem zaradi dolgotrajnih nizkih temperatur, ki so zaustavila rast in kar je 1 ■ ■ povzročilo tudi počasneje dozorevanje. Strokovna služba Kmečke zveze si je na nekaterih območjih škodo že ogledala, za druge pa je zbrala informacije od prizadetih. Po njenih ocenah so letošnja pomladanska suša z mrazom v decembru in preteklih dneh, povzročila škodo na posameznih kulturah v naslednjih odstotkih: oljke do 80 %, vinogradi od 20 do 70 %, povrtnine 30 %, sadno drevje 55 %, cvetje na prostem do 30 %, trav- niki in pašniki do 50 %. V smislu zakona št. 185/92, je Kmečka zveza te podatke sporočila posameznim občinskim upravam in jih glede na to, da škoda v več primerih presega 35 % proizvodnje kmetijskih obratov, povabila naj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo vse ukrepe, ki jih omenjeni zakon predvideva v korist prizadetih. V vednost je podatke sporočila tudi Pokrajinskemu kmetijskemu nadzor-ništvu. (j.k.) NOVICE Predlog.Kmečke zveze glede zakona o agroturizmu V zvezi s pravilnikom deželnega zakona o agroturizmu, je Kmečka zveza predlagala spr-membo 1. cl. odstavka 7, ki govori o številu dnevov delovanja in številu sedežev za obiskovalce. Omenjeni člen namreč pravi, da je za gostiteljstvo agroturistiCnih objektov dovoljenih največ 210 dni odprtja na leto in največ 80 sedežev za goste. Nekateri operaterji v tržaški pokrajini, je reCeno v spremljevalnem predlogu KZ, so opozorili, da bi bilo treba sremeniti ti dve omejitvi in da bi bilo potrebno bolj upoštevati sezonske značilnosti te dejavnosti. Nekatera agroturistiCna podjetja, bodisi zaradi značilnosti nudenih proizvodov, bodisi zaradi periodičnosti obiskov gostov, osredotočijo odprtje prostrov le na nekatere mesece v letu. Upoštevajoč ta vidik, bi lahko število dnevov za odprtje lokalov tudi zmanjšali, toda to zmanjšanje število dnevov bi bilo treba nadomestiti s povečanjem dovoljenega števila sedežev za goste, da bi tako bila ohranjena možnost razprodaje pridelkov in proizvodov podjetja. S tem ne bi bil kršen princip prevlade in osnovne dejavnosti, ki jo določa zakon. Konkreten predlog za spremembo omenjenega člana, je zato naslednji: V cl. 1, odstavek 7, se po prvem delu vključijo naslednje besede: »Ta omejitev se poviša na 150, Ce dnevi odprtja o katerih govori prejšnji odstavek, ne presežejo števila 120.« Dodatne kvote mleka Deželno kmetijsko ravnateljstvo obvešCa mlekarsko-sirarske proizvajalce, mlajše od 40 let (naslovnike, sonaslovnike ali družinske sodelavce) na živinorejskih posestvih s kvotami mleka, ki so manjše od 50 stotov, da v sredo, 30. aprila, zapade rok za vložitev prošenj za dodelitev dodatnih kvot. Teh dodatnih kvot se lahko okoristijo tudi proizvajalci, ki so dopolnili štirideseto leto strosti, ki pa izkoriščajo kvote, ki ne presegajo tisoč stotov na goratih območjih, in 600 kvot na ravninskih predelih. Prošnje je treba nasloviti na pristojno pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo na že natiskanih obrazcih AIMA, ki so na razpolago pri stanovnih organizacijah. ___________________POMIAPNE SKRBI VINOGRADNIKOV_________________ 0 boleznih, ki pustošijo po vinogradih -i. . m • • _ i ,-,4-1 i-n ^ T-»r» V o i ali cvtuTuzi ■> o7Ti n rl "zrimTfPOfl n Al; V aprilu je za vinogradnika Cas, ko se posveti prvim škropljenjem, saj je sedaj trta že pognala. Nenavaden mraz je v tem mesecu precej zaustavil rast trtnih poganjkov. V zadnjih letih so se v naših krajih začele pojavljati bolezni, ki napadajo trtni les. To so črna pegavost, kap vinske trte in hiranje vinske trte. Te tri bolezni smo sicer že opisali, ker pa se iz leta v leto vedno bolj pogosto in zaskrbljujoče širijo, ne bo odveC, Ce vinogradnike spomnimo nanje. Posebno naj se spomnijo na Cmo pegavost, proti kateri ukrepamo sedaj. Cma pegavost ali eskoriza -Povzročitelj te bolezni je glivica Phomopsis viticola. Znaki bolezni se pojavijo na listih, poganjkih in na grozdih. Na listih se tri, štiri tedne potem, ko prvič dežuje po odpiranju popkov, pojavijo temni madeži, obrobljeni z rumeno barvo. Spodnji listi se nagrbajo in nakodrajo, robovi se upognejo navzdol. Huje je v primeru veliko dežja. Madeži pa se lahko pojavijo tudi pozneje na malih grozdicih. Tipičen znak je na poganjkih, kjer opazimo temne madeže. Zaradi odebelitve lesa pozneje les poka. Močan napad je spomladi zelo nevaren, ker se poganjki ne morejo razvijati. Ob členkih se pojavijo značilne razpoke obolelega tkiva, na katerem so se prej pojavile vijoličaste od Cme pegice ob dolini poganjka. Jeseni in pozimi postanejo okužene rozge svetlosive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi so dobro vidne črne pike, razmnoževalni organi glivice. KAKO UKREPAMO - Proti Cmi pegavosti lahko preventivno ukrepamo tako, da po rezi takoj odstranimo iz vinograda okuženo rozgo in jo sežgemo. Ce pa se je bolezen že prejšnja leta pojavila v našem vinogradu, je najbolje, da škropimo. To storimo, ko dosežejo poganjki dolžino 2 do 3 cm. Uporabljamo na primer pripravke na podlagi Mancozeb (Dihtane M 45 ali Kor, v količini 200 do 300 gr/hl) ali s pripravki na podlagi Propineb (Anatracol v količini 150 do 200 gr/hl) ali z drugimi enakovrednimi sredstvi. Škropimo le, kjer se bolezen močneje pojavlja. Ce je potrebno, škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi 3 do 10 cm. Poznejše škorpljenje proti peronospori je učinkovito tudi proti Cmi pegavosti. Kap vinske trte - Tudi ta bolezen se v zadnjih letih širi pri nas. V glavnem jo povzročata dve glivi: Stereum hirsutum in Fomes igniarius. Prisotna je predvsem v starih vinogradih, kjer smo veliko obrezovali, ter se lahko pojavlja v kronični obliki, kadar pride do smrti ra- stline tudi nekaj let po okužbi. Predhodno jo iz leta v leto najavlja sušenje posameznih mladic, predvsem v mesecu juniju in juliju. Preden listi povsem odpadejo, se značilno obarvajo z rdeč- kastorjavkastimi pegami med žilami listov. Ti kronični znaki se lahko pojavijo po navadi 2 do 4 let zaporedoma, nakar se bolezen lahko sprevrže v akutni razvoj bolezni, ko bolezen prizadene ožilje, zaradi katerega trta kar na lepem usahne, les pa poCi. To se po navadi zgodi v najbolj toplih mesecih. Včasih se pojavi kap, ne da bi se prej pojavila kronična faza. Najbolj značilen bolezenski znak pa je usahnitev lesa in potemnitev v obliki trikotnika, kise kaže v prerezu. UKREPI - Proti kapi vinske trte lahko ukrepamo le preventivno. Bolne trte odstranimo ali obrežemo do zdravega dela rastline. Obrezane dele rastline takoj odstranimo iz vinograda in jih sežgemo. Rane med obrezovanjem in škarje razkužimo s cepilno smolo oz. s fungicidi. Hiranje vinske trte - Povzročitelj te bolezni je glivica s strokovnim imenom Eutypa lata. Tudi ta bolezen napade trtni les, predvsem starih rastlin. Prvi znaki se pojavijo, ko trta spomladi požene. Mladi poganjki se zaradi učinka glivičnih toksin slabo razvijajo. Poganjki so tanki, razdalje med členki kratke. Listi ostanejo majhni, brez prave oblike in svetli. Nato se posušijo. Listi in cvetovi nato odpadejo. Znaki se slabšajo iz leta v vleto vse, dokler trta ne usahne. Po navadi se to zgodi pozimi. Trta za-dobi grmičasto obliko. Mladice in medclenki ostanejo kratki. Tudi tu imamo tipični bolezenski znak potemnitev lesa, ki se kaže v prerezu. UKREPI - Proti tej bolezni ukrepamo, kot pri kapi vinske trte. dr. Magda Sturman KOŠARKA / SINOČI V B LIGI Sedaj za jadranovce skoraj ni več pomoči Sinoči so po izenačenem boju izgubili v Piove di Saccu D. Pregare najboljši strelec - Nesramna domača publika \š- :j D. NOGOMET / V C2 LIGI Triestina bo skušala v gosteh z Livornom osvojiti vsaj točko Domačini se borijo za sam vrh Pri Triestini se pred današnjim gostovanjem v Livornu ukvarjajo predvsem z mislijo, kako zaustaviti srednjega napadalca domače enajsterice Bonaldija, ki je doslej dosegel že 18 golov in je že velikokrat prispeval levji delež k uspehom Livorna, ki je drugi na lestvici s točko manj od vodilne Temane. Prav zato bodo domačini skuSali za vsako ceno zmagati in tako obdržati stik z vrhom, saj le prvo mesto zagotavlja neposredno napredovanje. Toda tudi Triestina si ne sme privoščiti spodrsljaja, saj se kaj lahko zgodi, da se znajde med ekipami, ki si bodo v play outu skuSale zagotoviti obstanek v hgi. DANAŠNJI SPORED: Lugo -Rimini, Fano - Ponsacco, Giorgio-ne - Forii, Livorno - Triestina, Ma-ceratese - Vis Pesaro, Massese - Piša, Pontedera - Iperzola, Sandona - Arezzo, Temana - Tolentino. VRSTNI RED: Temana 59, Livorno 58, Maceratese 48, Arezzo 44, Giorgione 43, Piša 42, Tolenti- no in Baracca Lugo 38, Triestina 37, Sandona 36, Rimini 35, Ponsacco, Vis Pesaro in Fanno 34, Iperzola 33, Pontedera in Massese 31, Forii 29. V B ligi Lecce in Empoh v lovu na Brescio V B ligi je Brescia skoraj z obema nogama v A hgi. Z zmago nad Ravenno pa bi za matematično gotovost v naslednijih sedmih tekmah potrebovala največ tri točke. DANAŠNJI SPORED: Brescia -Ravenna, Cesena - Cosenza, Chie-vo - Empoli, Cremonese - Bari, Genoa - Castedisangro, Licce -Lucchese, Pescara - Venezia (sinoči), Reggina - Foggia, Salemita-na - Padova, Torino - Palermo. VRSTNI RED: Brescia 56, Lecce 50, Empoh 49, Ravenna 46, Genoa, Bari, Pescara 44, Torino, Chievo 43, Foggia 40, Padova, Reggina 37, Venezia 36, Castel-sangro 33, Cesena, Lucchese, Cosenza, Salemitana 32, Palermo 29, Cremonese 28. r-jNOGOMET/ELITNA LIGAh ŠAH / PRIHODNJO SOBOTO V TRSTU Zamejsko prvenstvo tudi za »7. memorial Zlatka Jelinčiča« Minili sta dve leti od zadnjega, enajstega zamejskega šahovskega prvenstva, ki ga je priredila Šahovska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji in ki je obenem veljal tudi za 7. memorial Zlatka Jelinčiča. Takrat je zmagal mojster Pino Lakovič (na sliki) iz Gorice pred Dragom Bajcem in Dušanom Jelinčičem. Letošnje prvenstvo je pomembno, saj sovpada z deseto obletnico smrti priljubljenega profesorja Zlatka Jelinčiča, je pa spet priložnost, da se zamejski šahisti zberejo na svojem turnirju in se pomerijo med seboj. Dvanajsto šahovsko prvenstvo ZSSDI, ki bo obenem veljalo za 8. memorial Zlatka Jelinčiča, se bo pričelo to soboto, 3. maja, ob 15.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2 nad- stropje), nadaljevalo in zaključilo pa se bo naslednjo soboto, 10. maja, spet v Gregorčičevi dvorani. Ze sedmič zaporedoma bo prvenstvo potekalo po sistemu aktivnega šaha, ki je zelo primeren za današnji ritem življenja. Vsak šahist ima namreč na razpolago pol ure za partijo, kar seveda pomeni, da lahko slednja traja največ eno uro. NOGOMET / V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Sovodnje morajo nujno zmagati Primorje loči korak do obstanka Prosečoni ga lahko dosežejo že z današnjo zmago proti San Canzianu Zarja v Trivignanu -V 3. AL važna tekma Mladosti -V 2. AL že odločeno PROMOCIJSKA LIGA Primorje - S. Canzian Pozitivna serija današnjega nasprotnika Primorja traja že 15 kol, začela pa se je prav v Škocjanu, ko so Pro-sečani, ki so imeli 11 točk, takrat igrali neodločeno z domačini, ki so bih z devetimi točkami na repu lestvice. Od tedaj dalje je S. Canzian izbojeval šest zmag in osem neodločenih razlutatov in si zagotvil obstanek. Pripomniti moramo, da je v gosteh poleg osmih neodločenih rezultatov S. Canzian premagal le Zarjo in Staranzano. Ker nima težav z obstankom bi se S. Canzian na Proseku verjetno sprijaznil tudi s točko, kar pa morda ne bi ustrezalo Primorju, ki je še vedno v družbi petih ekip, ki se borijo za obstanek, medtem ko sta Staranzano in Cussignacco že obsojena na izpad. Z zmago bi Prosečani naredili velik in lahko tudi odločilen korak za obstanek, odvisno pač od rezultatov ostalih ekip iz spodnjega dela lestvice, ki pa v zadnjih kolih igrajo kot prerojene. Upajmo, da Primorje bo danes zaigralo zanesljivo in motivirano, čeprav bo igralo brez Auberja, ki je izključen. Pri gostih pa sta izključena branilca Fumis in Giraldi. Omeniti moramo še, da bo danes v vrstah Primorja odigral 150. prevenstveno tekmo vratar Babich, ki igra jrri proseškem klubu že šest šlzon zaporedoma. V 149 tekmah je dobil 146 golov, od tega 17 iz 11-metrovk in dva avtogola. Ubranil je dve 11-metrovki. Trivignano - Zarja Ob zadnjem letošnjem gostovanju so Bazovci organizirali avtobusni izlet, da s tem dajo možnost svojim zvestim navijačem, da jih spremljajo na predzadnji tekmi letošnjega nadvse pozitivnega prvenstva. Čeprav so Bazovci odlično začeli (pet tekem 13 točk) in nato solidno nadaljevali, saj so bili več kol pri vrhu lestvice, so vedno trdih, da je njihov edini cilj obstanek v ligi. Teoretično so ga tudi že dosegli, čeprav so v zadnjih sedmih tekmah osvojili le dve točki. To je dve manj od današnjega nasprotnika, ki ima nako število točk in bo danes gotovo igral zelo zagrizeno, ker po treh zaporednih porazih noče razočarati svojih navijačev. Trivignano je lani izpadel iz elitne hge in navijači so gotovo pričakovali boljše rezultate, v zadnjih nastopih pa je ekipa precej popustila in se oddaljila od zgornjega dela lestvice. Ce upoštevamo, da je Zarja v letošnjem prvenstvu v gosteh edino zmago izbojevala v Manzanu, bi tudi ena točka predstavljala pozitiven nastop. Cussignacco - Sovodnje Po nedeljskem derbiju v boju za obstanek proti Aiellu bo sovodenjsko moštvo danes igralo že drugo tako tekmo, na kateri je imperativ le zmaga. Sovodenjci se bodo namreč v Cussignaccu pomerili proti domačemu moštvu, ki je že zanesljivo izpadlo iz hge in torej nima več nobenih ambicij. V sovodenjskem taboru pa ne verjamejo, da bo Cussignaccu že vnaprej vrgel puško v koruzo. Ekipa se bo gotovo želela z zmago posloviti od svojega občinstva, tako da bo naloga naše ekipe vse prej kot lahka. Sovodenjci bodo za nameček nastopih še brez branilca Martuccija, tako da bo na sredini obrambe igral par Bregant-Devetak. Na tem izredno delikatnem srečanju bo potrebno od prve do zadnje minute igrati maksimalno zbrano, kajti vsaka nepazljivost je lahko usodna, predvsem ko igraš proti Mladinci Sovodenj končali z zmago Sovodnje - Fortissimi 2:1 (0:0) STRELCA: Miklus in Gorjan. SOVODNJE: Ožbot, Devetak, Fajt, Florenin, Gorjan, De Comelli, Petejan, Fabjan (Cotič), Miklus, Bonan. Sovodenjci so sklenili pokrajinsko prvenstvo z lepo zmago proti videmski ekipi Fortissimi. Zmaga gostiteljev bi bila še izdatnejša, če bi ne stopil v ospredje sodnik, ki je med drugim izključil tudi dva domača igralca: Devetaka in Petejana. ekipi, ki igra sproščeno, brez psihičnega pritiska. V sovodenjskem taboru tudi spet računajo na veliko pomoč svojih navijačev, ki so se doslej, resnici na ljubo, vedno odzvali v velikem številu. In tudi tokrat bo gotovo tako. Naj še omenimo, da se je tekma v prvem delu končala brez gola. 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Fmgaria Kljub temu, da bodo Križani spet nastopili v okrnjeni postavi, ker so Majcen, Malusa in Bandi izključeni, verjetno ne bi smeli imeti večjih problemov z zadnjeuvrščeno For-gario, ki je že obsojena na izpad. Gostje, ki so se lani še kar dobro odrezali (8. mesto, 43 točk) so letos povsem odpovedali. V 28 tekmah so spravili skupaj le 18 točk. V gosteh poleg treh neodločenih rezultatov (Union, Zaule in Cividalese) so edino zmago (5:1) osvojiti proti Rivieri. Zato tudi v nepopolni postavi Vesna ne bi smela imeti zežav z zmago in kot je že tradicija ob zadnjem domačem nastopu, bodo po končani tekmi navijači Vesne nazdraviti letošnjemu še kar uspešnemu prvenstvu domače enajsterice. 2. AMATERSKA UGA Kras -Mariano Letošnje neuspešno prvenstvo bodo krasovci zaključili v Repnu. V goste jim pride Mariano, ki si je že zagotovil tretje mesto. Zato bodo gostje verjetno prišli v Repen s pomlajeno postavo in bodo dati možnost igranja tistim nogometašem, ki so večji del prvenstva sedeti na rezervni klopi. Ce bo tako, bi lahko Kras vsaj v zadnjem nastopu razveselil svoje navijače. Tone - Primorec Ce hočejo Trebenci ohra- niti četrto mesto, morajo danes igrati bolj zbrano kot na zadnjih tekmah, ko so zapraviti preveč dragocenih žog. Zadnjo zmago Primorca smo zabeležiti 2. marca, ko je z 2:1 premagal Portuale. V preostalih petih tekmah so Trebenci zbrati le tri točke in s tem dali možnost nasprotnikom, da so se jim približali, Mariano pa jih je celo prehitel. Da bi obdržati položaj na lestvici bi morda zadostovala tudi točka, važno je vsekakor, da se izgognejo porazu, ker bi se lahko znašli na sedmem mestu lestvice. Skoda, da danes trener Leone ne bo mogel računati na Corono in Giraldija, ki sta izključena. Chiarbola - Breg Brežani, ki so v povratnem delu prvenstva zbrati le neugoden nasprotnik, ki bi lahko presenetil Doberdob-ce, če ne bodo igrali maksimalno zbrano, in to od prve do zadnje minute. Nekajkrat jih je v tem prvenstvu popuščanje v zadnjih minutah drago stalo. Zelo pomembno pa bo priti čimprej do gola in dokazati nasprotniku, kdo je vodilna ekipa v tem prvenstvu. V prvem delu so Doberdobci premagali današnjega nsprotnika z 1:0, zadetek pa je dal Aigentin. Vsekakor je to že prava partija, ne pa hitropotezna, kjer ima šahist na razpolago le pet minut časa za razmišljanje. Na prevenstvu lahko sodelujejo vsi zamejski šahisti v Italiji, vpisovanje pa bo tik pred njegovim začetkom. Od števila vpisanih bo odvisno, po katerem sistemu bodo turnir odigrali (vsak z vsakim, kot v zadnjih treh izvedbah, lahko pa tudi kvalifikacije in finale, kot v nekaterih prejšnjih prvenstvih). Prvi trije bodo prejeti pokale, ostali pa spominske kolajne. Zmagovalec si bo prislužil naslov zamejskega prvaka. Ob uvedbi zamejskih šahovskih prvenstev leta 1983 sta si naslov prvaka delila in »podajala« naša najboljša šahista in sicer mojster Filipovič in državni prvokategornik Egon Pertot. Na zadnjem prvenstvu, ki je bilo prvič brez nepozabnega Boža Filipoviča, ki je za seboj pustil veliko praznino, pa je kot rečeno, zmagal Lakovič. Zal sta takrat manjkala tako Egon Pertot kot Jan Bednarik, ki sta se udeležila državnega ekipnega prvenstva. To je le dokaz več, da je zamejski šah na zelo visoki kvalitetni ravni in prav škoda je, da se ne zna organizirati tako, kot bi njegova kakovost tudi zahtevala. NOVICE Danes Nedelja, 27. aprila 1997 NOGOMET »ELITNA LIGA« 16.00 v štadnrežu: Juventina - Pozzuolo PROMOCIJSKA UGA osem točk, so si predčasno 16.00 na Proseku: Primorje Adriaker - San Canzian; zagotovili obstanek, ker so bili v prvem kolu zelo uspešni (21 točk). Ce anali-zamo rezultate drugega dela, ugotovimo, da so edini uspeh »plavi« dosegli proti že obsojeni Serenissimi in je nekoliko razočaral svoje navijače, ki si tudi danes ne delajo velikih iluzij. Chiarbola se je po medlem začetku kar dobro ode-zala in se prebila do četrtega mesta. Ker Tržačani želijo ohraniti ta položaj, bi bila tudi ena točka za Brežane dobrodošla. (Bruno Rupel) 3. AMATERSKA UGA Pieris - Mladost Doberdobci si bodo danes v Pierisu in v nedeljo doma proti Vermeglianu »zaigrati vso sezono«. Prvi so na lestvici, imajo pa le točko prednosti pred Villo, ki pa bo na zadnjih dveh tekmah pred zelo laliko nalogo (Grado in Buttrio). Za Mladost je danes imperativ le zmaga. Tega se vsi v doberdobskem tabora dobro zavedajo. Pieris pa je 16.00 v Cussignaccu: Cussignacco - Sovodnje Zadružna k. banka; 16.00 v Trivignanu: Trivignano - Zarja 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Križu: Vesna - Forgaria 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Trstu, Ul.Caranaro: Chiarbola - Breg; 16.00 v Repnu: Kras - Mariano; 16.00 v Tapoglianu: Tonre -Primorec 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Pierisu: Pieris - Mladost ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio - Primorje Tehtal; 10.30 v Vilešah: Villesse - Sovodnje KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.00 pri Briščikih, »Ervatti«: Kontovel - Poggi Basket Obvestila KD UPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo v sredo 30. aprila, ob 22. uri 10. Tradicionalni pohod na Kokoš. ZSSDI obvešča, da bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. 1. MAJ V KRIŽU ob 16. uri na nogometnem igrišču tekma GURNCI-DULNCI. Vabljeni vsi prijatelji ter navdušeni nogometaši. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRST/ SMER URA VRST/ SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benete j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogmaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be- (9.13) (R) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). netke (10.59). (10.05 (E) iz Lecceja, Benete (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (11.55 (E) (10.32). Benete |9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). (13.55 (IR) Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), Tržič (13.32). 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Benete 02-55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). (16.23 (D) (15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benetke ^15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benetke fl6.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (18.55 (D) Benete (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). (19.11 (R) Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- netke (19.59). (19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benete £18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), 19.31 20.04 (R) (IR) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Be- (20.55 (IR) Benete 08.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), netke (22.03). (21.24 (IC) iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (23.00 Tržič (21.39). (8.00). (R) TrŽč (22 35) 46)’ MeStre (20-55)' Rortogruaro (21.53), (23.55 (E) Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA] SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-ln j ^ E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brz ovlak R Deželni vlak PRIREDITVE Nedelja, 27. aprila 1997 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V torek, 29. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Rossinijeve opere »Šiviljski brivec« (II bar-biere di Siviglia). Direktor Julian Kovatchev. Ponovitve: sreda, 30. t. m., ob 20. uri (red B); petek, 2.5., ob 20. uri (red C); v soboto, 3.5., ob 20. uri (red L); v nedeljo, 4.5., ob 16. uri (red G); v torek, 6.5., ob 20. uri (red E); sreda, 7.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 8.5., ob 20. uri (red H); v soboto, 10.5., ob 17. uri (red DS); v nedeljo, 11.5., ob 16. uri (red D). Pri blagajni Dvorane Tripcovich (urnik 9-12, 16-19) je v teku predprodaja vstopnic za vse predstave. Gledališče Rossetti TS Festival Danes, 27. t. m., ob 18. uri v gledališču Rossetti »Vizio di famiglia«; ob 18. in ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »Eris - la guerra di Troia«; ob 21. uri v gledališču dei Fabbri »Ma cos’e questa crisi«. Jutri, 28. t. m., ob 20.30 v Avditoriju Muzeja Revoltella »Privacy« Duccia Camerinija; ob 22.30 v gledališču dei Fabbri »Nessuno pub coprire 1'ombra« Marca Martinellija in Sai-dou Moussa Ba. V torek, 29. t. m., ob 18. uri v gledališču dei Fabbri »Nessuno puo coprire 1’ombra«; ob 21. uri v Avditoriumu Muzeja Revoltella »Privacy«; ob 21. uri v gledališču Cristallo »I me ciamava per nome...«, tekst in režija Renato Sarti. Za abonente stalnega gledabsca je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija. Gledališče Cristallo - La Contrada Gledališče Cristallo sporoča, da bo zaradi tehničnih problemov premiera predstave »Gente di facili costumi« gledališča Carcano iz Milana v soboto, 3. maja namesto v petek, 2. maja, kot napovedano. Režija Fabrizio Ursic. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Jutri, 28. ( red A) in v torek, 29. t. m., (red B), ob 20.30 gostovanje SSG in PDG s tragedijo »Rihard Tretji«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 29. t. m., ob 17. in ob 20. uri film »Space Jam«. PORTOROŽ Avditorij Danes, 27. t. m., ob 18. uri in ob 20.30 film »Mars attacks« (Mars napada). RAZNE PRIREDITVE s, „, A ^ t ' * s * s ', * > s 4,/* y v * A " E I FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA maja, ob 20.45 Hummage Michelangelu An- Kulturni dom - Gorica Kinema: v četrtek, 8. tonioniju: »Neon«, predstava Anje Medved. KOROŠKA ŠMIHEL NAD PLIBEPKOM Farna dvorana: danes, 27. t. m., ob 11. uri lutkovna igrica »RdeCa kapica«. LEDINICE Kulturni dom: danes, 27. t. m., ob 14.30 srečanje mladinskih zborov. DJEKŠE Ljudska Sola: danes, 27. t. m., ob 10.30 vi-gredni koncert. CELOVEC ORF Teater: jutri, 28. t. m. premiera igre »Orpheus - das Lied des Meeres« (Pesem morja). RIKARJA VAS Pri Mohoriču: v soboto, 3.5., ob 11.30 redni občni zbor in srečanje ov materinskem dnevu Društva upokojencev Podjuna. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: v soboto, 3.5., ob 20. uri premiera igre »Vsiljenka«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v soboto, 10.5., ob 20. uri večer domačih umetnikov. is.m..... GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Kulturni dom V torek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershtvin. GORICA Kulturni dom Jutri, 28. t.m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershtvin. Kino - Gledališče Corso V torek, 27. t. m., ob 21. uri Witz Orchestra Li-ve, sodelujejo Paul and Emily Magic Show. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 17. maja, ob 19.30 »Dobar veCer, tu Srednja glazbena skola Pavel Markovec Zagreb«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. t. m., ob 20.30 za ciklus »Conta-minazioni« jazz koncert The Jan Garbarek Group. NOVA GORICA Na dvorcu Vogrsko bo jutri, 28. t m., ob 20.30 koncert dunajskega kvarteta kontrabasov Circus Bassissimus (10. koncert za abonma in izven). V župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika bo v ponedeljek, 5. maja, ob 20.30 koncert komornega zbora RTV Slovenije. Dirigent Matjaž Scek. RAZSTAVE TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Musiča. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8); razstavlja kipar Nane Zavagno. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 29. t. m. razstavlja Maria Punzo »Konje«. Gledališče Miela: do 30. t. m. razstavlja Vir-gilio Giuricin. REPEN Kraška hiša: na ogled je razstava Maria Magajne »S fotografskim aparatom po repenta-brski občini«. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni dom: do 30. t. m. razstavlja fotograf Viljem Cigoj. Urnik: 9-13, 16-18 in v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. PORTOROŽ Avditorij - Bela dvorana: odprta je razstava obalnih likovnikov. KOROŠKA________________ CELOVEC Mestna galerija: do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 11.5. razstavlja Alfred Hrdlicka. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: do 30.4. je na ogled razstava Marka Jarca »Na bregu Ljubljanice«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 30.4. je na ogled etnološka razstava in razstava slik Antona Repnika. TV SPORED ZA DANES Nedelja, 27. aprila 1997 A RAI3 -mk slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Gustav TV dnevnik Športna tribuna Alpe Jadran ® RAI 1 8.00 8.30 9.15 9.25 12.00 12.30 13.30 14.00 18.00 18.20 18.50( 19.35 20.00 20.30 20.45 21.50 0.00 0.30 0.50 5.15 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Nabožna oddaja: Sedmi dan Papež daruje maso (iz Letne na Češkem) Papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Jezero Bol-sena (vodi Sandro Van-nucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier, sodelujejo don Mazz, Valeria Golino, Claudio Amen-dola, Veronica Pivetti, Ennio Fantastichini) Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Dokumenti: Kvark - Močvirje Musiara v Afriki (vodi Piero Angela) Aktualna oddaja o volitvah Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma - Raffaele La Capria Variete: Serata di magia ( Mario Del Monaco, Anto-nietta Stella) Glasba: Koncerti vojaških godb RAI 2 7.00 7.05 9.25 10.30 11.20 11.30 13.00 13.30 16.30 16.35 18.05 19.00 19.50 20.30 20.50 22.55 23.15 23.50 0.20 Dnevnik Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D’ Uršo, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Avtomobilizem Fl Nedeljski Disney, 10.40 dok. Štirinožni prijatelji Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori Avtomobilizem Fl: VN San Marina, vreme Nedeljski Disney TV film: Giallo a Firenze (krim., ZDA ’62, i. Tommy Kirk) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja KoSarka: Benetton Trevi-so - Mash Verona Domenica sprint Dnevnik Tg2 Glasba: Iglesias poje Tango (vodi Paolo Limiti) Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Dnevnik, izredna odd. o volitvah in vreme Zidovska kultura Variete: Supergiovani RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Napoved TV programov Dok.: V kraljestvu živali Aktualno: Fermata d’ au-tobus, 12.30 Lavori in corso, 13.00 Primadonna Napoved TV programov Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Aktualno: Dilemma Film: La conquista del West (vestern, ZDA ’62, i. J. Wayne, J. Stevvart, H. Fonda, G. Pečk) Šport: kolesarstvo, gimnastika Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: Affari di fami-glia, 20.15 Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Oddaja o volitvah NoCni dnevnik, vreme Šport: gimnastika Variete: Fuori orario Mestieri per vivere gg RETE 4 # ITALIA1 fr* Slovenija 1 |r Slovenija 2 6.20 8.25 9.00 10.05 10.45 12.30 13.30 14.00 16.30 18.00 18.55 20.35 0.20 Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregled tiska Nedeljski koncert Masa Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualna odd.: Fatto in časa - Po domače Dnevnik Tg4 Film: Sangue e arena (dram., ZDA ’41, i. T. Povver, R. Hayworth) Film: Disperatamente una donna (dram., ’92) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Nogomet: Evropa - Ostali svet, vmes (21.55, 22.50) Tg4 o volitvah Film: In the Soup (kom., ZDA-Jap.-It. ’92, i. S. Bu-scemi, S. Castel) 8 CANALE 5 6.00 9.00 9.45 Na prvi strani Nabožna oddaja Dokumentarna oddaja: Galapagos Otroški variete, vmes Vremenska panorama nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri teja Bim Bum Bam Ozare (ponovitev) Variete: Magazine, 9.55 Otroški program: nan. La nostra Lnviata Manne- Željko, 8.50 Ziv žav, 9.40 la, risanke Dodojeve dogodivščine Variete: Sorridi, c’e Bim Oddaja o ljudeh in živa- Bum Bam, risanke lih: 4X4 Aktualno: Ciak junior Koncerti za mlade Srt: prvenstvo enduro Dok.: Svet divjih živali Šport: Grand Prix Obzorja duha Odprti studio Dlan v dlani šport: Vodic nogometne- Nedeljska reportaža ga prvenstva H Poročila Glasb, oddaja: Jammin’ m Ljudje in zemlja Glasba: David Bovvie - H Planet In Dead Man VValking Slovenski film: Tistega Film: Casablanca Časa- lepega dne (1962, r. F. St- Manca (kom., It. ’85, r.-i. glic, i. B. Sotlar) F. Nuti, G. De Sio) Obzornik Film: La collina degli sti- Nan.: Popolna tujca vali (vestem, It. ’69, i.. T. UftE Po domače Hill, Bud Spencer) Korenine slovenske lipe Nan.: Star Trek Včeraj, danes, jutri Odprti studio, vreme Risanka, 19.15 Loto Aktualno: Fatti e misfatti TV Dnevnik, vreme Nan.: Happy Days Šport, Zrcalo tedna Nan.: X-Files - Skrivnosti Pomladni 3X3 kadilca (i. G. Anderson, j jg Rondo kviz D. Duchovny) Očetje in sinovi Film: Fatal Beauty t Včeraj, danes, jutri (krim.. ZDA ’87, i. W. s M Poročila, vreme Goldberg, Sam Elliott) |S| Film: Smrt je na slabem Italija 1 šport glasu (VB, ’89, r. F. For- Film syth, i. T. Lo Bianco) 8.00 Euronevvs 11.25 12.20 12.45 13.10 14.20 14.50 17.55 19.30 19.55 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 23.25 Mali oglasi: Ex Impex Impex (A. Marodic) Tedenski izbor: Zgodbe iz Škotske - O skrtosti Nanizanka: Izzivalci (Fr., 1. epizoda) Nibelunski prstan -Valkira (R. VVagner, 3. dejanje) KoSarka NBA Action Tenis: Turnir ATP (finale, prenos iz Montecarla) Slovenski pokal v košarki (finale) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 2. epizoda) Včeraj, danes, jutri Angleška nadaljevanka: Bramvvell (2. del) Alpe Jadran Avstralska dokumentarna nadaljevanka: Svet čudes (1. del) Šport v nedeljo Popularna glasba s C. Da-viesom (1. del) Alpe Jadran (ponovitev) Nan.: La donna bionica -Sulltan iz Almeina (i. Lindsay VVagner, Richard Anderson) Aktualna oddaja: Pianto # TELE 4 Koper tutto e me ne vado! (vodi 22.00 Dogodki in odmevi M Alessandro Ippoliti) Nad.: La ribelle Glasba: Superclassifica Etš a confronto $8 Lestvica LP (vodi Laura Športna oddaja 98 Freddi) Film: Fai fretta a uccider- Dnevnik mi (kom., i. M. Vitti) J8 Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co- Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja | stanzo, Claudio Lippi, Film: La signora a 40 car. Paola Barale) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, L. Goggi, M. For-ghieri, A. Sacco) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore e poi ... (vodi Alberto Casta-gna), vmes( 22.00) Tg5 -Vodi Enrico Mentana Tg5 o volitvah - Vodi Enrico Mentana - Porodila o volitvah iz Milana, Tori- Euronevvs, 16.30 Ameriški avtorji: Mark Tvvain Otroška odd.: Peter Pan Club, 17.30 Risanke: Baba Malu Kam vodijo nase stezice - Vasi, 18.30 Ljudje in zemlja Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nan.: NoCni sodnik, 19.45 Dokumentarna oddaja Vesolje je Istra in..., 21.00 Nan.: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.45 Tenis, nato Vsedanes - TV dnevnik MONTECARLO na, Ancone, Trsta in Ca- tanzara) Nan.: Dream on Kroj Pregled tiska i Glasb, oddaja: Superclassifica - Lestvica LP Pregled tiska 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Tenis Nan.: Booker Cartoon Netvvork Sunday Nanizanka Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja FihmAgente 007 al servi-zio segreto di sua maesta Film: La battaglia delle aquile (vojni, VB-Fr. 76, i. M. McDovvell) OVEN 21. 3. - 20.4.: Pred vami je raznoliko in zanimivo obdobje. Zdaj se boste navduševali nad lepotami življenja, naslednji trenutek pa boste že popolnoma zatopljeni v delo. Z denarjem boste imeli srečo. BIK 21. 4. - 20. 5.: Fizično boste veliko bolj odporni kot ste bili v prejšnjih tednih. Res je, da boste tudi bolj optimistični, manjkalo pa vam bo zaupanja v svoje zmogljivosti. Denar: ni vse zlato, kar se sveti. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nasmejani in prijazni boste, pa čeprav vas tare kar precej skrbi. Vaša dobra lasnost je, da znate poiskati Cas za smeh in klepet z drugimi ljudmi takrat, ko niste najboljše volje. RAK 22. 6. • 22. 7.: Ze dalj časa ste nekoliko napeti, v prihodnjih tednih pa boste delovali naravnost zmedeno. Ce boste zgubljali stvari in pozabljate na po-mambne poslovne stranke se umirite in sprostite. "N Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli, tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18,05 Igra; 18.35 UPZ E. Adamič; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12,00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Črna kroniko; 19.30 Top albumov; 20.30 študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Rock. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov (r. A. Rustja, 4. del); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Arest (T. Frelih, r. M. Uršič); 14.45 Orkestri; 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (žpk. Flo-rian Zergol); 18.00-18.30 6X6. Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Koncert Musicora; 18,05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret: T. Svetina; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Primorska poje; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Povver play, 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 1 Tih; 12.00 Glasba po LEV 23.7. - 23.8.: Toliko obveznosti ste si zadali, dane veste vec, kje se vas drži glava. Nasveti drugili ljudi vam bodo tokrat v bolj slabo oporo, nasloniti se morate na svojo presojo. DEVICA 24.8. - 22.9.: Zaradi napetosti na delovnem mestu ste nervozni in prav imate, ko pravite, da že Čutite nevihtne oblike med vami in vašim šefom. TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Izkoristite zatišje na delovnem mestu in si vzemite nekaj veC Časa zase. Razmislite, zakaj ste tako pogosto nezadovoljni. Čustveno življenje prprosto zanemarjate. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Res je, da se na vso moc trudite, da bi na delovnem mestu pokazali dm več, toda ob tem vas spremlja občutek nemoči in vaši napori so bolj podobni trmoglavosti. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Ste v občutljivem obdobju, saj vas vsaka kritika kaj hitro prizadane. Ker tega ne boste hoteli pokazati, se boste skrivali za osornostjo. Ljubezen: dmvec se pogovarjate s partnerjem. KOZOROG 22.12.-20.1.: V službi se boste morali spoprijeti z nekoliko manj prijetnim delom, ki ste ga že nekaj Časa odlagali. Zdaj bi vam nadaljnje zavlačevanje škodilo. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Občutek imate, da se življenje poigrava z vami. Privoščite si nekaj počitka in ne razmišljajte toliko o svojih problemih. Kmalu se boste bolje počutili. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Pred vami so spremembe, ki vam lahko prijetno obogatijo življenja. Pri poslovnih razgovorih bodite previdni. Ničesar ne verjemite na besedo, preden sklente kakšen dogovor. TV SPORED ZA JUTRI Ponedeljek, 27. aprila 1997 23 RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 {r* Slovenija 1 {f* Slovenija 2 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Gli schiavi di Babi-lonia (dram., ZDA ’53, i. Richard Conte, Linda Christian, M. Schvrartz) Aktualna oddaja o rastlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. Lassie ter Zorro (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Itaha sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Nanizanka: Linda e il brigadiere - Izginuli turist (i. Nino Manfredi, Claudia Koli) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: L’ alba della Repubblica - La costitu-zione italiana Aktualno: Potihoma Variete za najmlajše. M Nad.: Angelica Otroški variete, vmes na- Vremenska panorama vmes risanke, 8.35 nan. I3®i Film: 11 venditore di pal- nizanke in risanke Euronevvs Lassie loncini (dram., It. ’75) Nan.: A-Team, 10.15 Ma- Počitniški program: Kie- Protestantizem Pregled tiska gnum P.I. tikon, 4.40 nan. ,itd. Nad.: Quando si ama Wm Nad.: Vendetta d’ amore, Aktualno: Planet Tedenski izbor: nan. Po- Tg2 - O volitvah 10.00 Perla nera, 10.30 Ali Nan.: Mc Gyver polna tujca (ZDA, 16. Variete: I fatti vostri - del destino, 11.00 Aroma Šport studio, 12.25 Odpr- epizoda) Vaše zadeve (vodi Massi- de cafč, 11.45 Milagros, ti studio, 12.50 Fatti e Ciklus filmov F. For- mo Giletti) vmes (11.30) dnevnik misfatti sytha: Smrt je na slabem Dnevnik, 13.30 Navade Kviz: La mota della for- Nan.: Happy Days glasu (VB, ’89) in družba, 13.45 Zdravje tuna - Kolo sreče Variete za najmlajše: Za TV kamero Variete: Ci vediamo in Dnevnik Ciao Ciao Parade in ri- Utrip TV (vodi Paolo Limiti) Nad.: Sentieri - Steze sanke Street Shark, 14.25 Zrcalo tedna 17.15 Dnevnik Pianeta bambino Finalmente vacanza Rondo kviz Aktualno: Kronika v živo Film: 11 brigante Musolino Varieta: Colpo di fulmine Poročila Dnevnik in šport (dram., It. ’50, i. A. Nazza- Nan.: Baywatch TV igrica: Hugo (pon.) Sereno variabile ri, S. Mangano) Variete za najmlajše Pro- Tedenski izbor: Pomlad- Nan.: Hun ter Kviz: OK, il prezzo 6 giu- ve su strada di Bim Bum ni 3 X 3, 15.05 Ljudje in H Variete: Go-Cart sto! - Cena je prava Bam, 17.25 Batroberto 2 zemlja Večerni dnevnik Dnevnik in vreme Nan.: Primi baci, 18.00 Očetje in sinovi TV film: Inšpektor Der- Variete: Game Boat Karine in Ari ragu Dober dan, Koroška rick - Dober dan, morilec Aktualno: Večerni forum Odprti studio, vreme, Videostrani - Arianina noč (i. H. Tap- Film: Bugsy (dram., ZDA 18.50 Šport studio ragu Obzornik pert, F. VVepper) ’91, i. W. Beatty) Nan.: Flipper Otroški program: Rado- Variete: Macao Pregled tiska Variete: Edizione straordi- vedni Taček: Jagoda, Dnevnik, vreme, 0.10 Da- Film: Cuore di mamina naria! (vodi Enrico Papi) 17.30 Dok. oddaja nes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Jaz pišem, ti pišeš Film: II dottor Mabuse (krim., Nem. ’22, r. Fritz Lang, i. R. Klein-Rogge) | Glasbena oddaja RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Famosi p er 15 minuti Dokumenti: Elisir Temamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, 14.50 O volitvah Športno popoldne: nogomet B in C lige, kolesarstvo Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Dalle 20 alle 20, 20.10 Blob Aktualna odd. o nepojasnjenih pojavih: Misteri Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja o ženski problematiki: Prima-donna Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Hokej na ledu: Italia-Let-tonia |9 CANALE 5 Na prvi strani, vreme Dok.: Ponovitve dokumentarne naravoslovne oddaje «Galapagos» TV film: Piazza di Spagna (kom., It. ’91, i. L. Cuccari-ni, Serena Grandi, Fabio Testi, E.M. Salerno) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in Ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Pa-rodi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Film: Philadelphia (dram., ZDA ’93, i. Tom Hanks, A. Banderas, Den-zel VVashington) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik aperto - Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Film: Corto circuito (fant., ZDA ’86, i. AIly Sheedy, S. Guttenberg) Nan.: Renegade Fatti e misfatti | Italija 1 šport % TELE 4 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Dok.: Salzkanner Nogomet [MD Ponedeljkov Zoom fliKlil Športna oddaja M Košarka M Zoom milil Film: Girolimoni... Po Sloveniji O naravi in okolju TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Svet na zaslonu Napovedniki Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Hudson Street (i. Tony Danza, Lori Loughlin) Film: Haifa (Palestina, ’95, r. R. Masharavvi) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani Koper ■ 1.00 Teletekst Euronevvs Videoring Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Okolje in mi, 13.30 Šport v nedeljo Naša pesem '97 Dokumentarna serija: Glive James (VB, 3. del) Obzorja duha Popularna glasba s C: Da-viesom (1. del) Nanizanka: Izzivalci (Francija, 2. epizoda) Ameriška nanizanka: Jake in debeluh (i. Wil-liam Conrad, Joe Pennv, A. Campbell, Rebecca Bush, 4. epizoda) Sedma steza Recept za zdravo življenje Ameriška nanizanka: Simpsonovi (77. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex - V zanamenju Satana (Nemčija, r. Hans Wer-ner, 9. epizoda) Dokumentarna oddaja: Divja Sibirija - Zadnji lov (Švedska, 4. del) Včeraj, danes, jutri Roka rocka Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev) MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Due come voi Strettamente personale Film: La settima croce (dram., ZDA ’44) Varieteja: Tappeto volan-te, 17.55 Zap Zap Aktualno: Check Point Film: Delitto al ristorante cinese (krim., It. ’81) Film: Quelli deli’ accade-mia militare (kom., ZDA) Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Oscar Junior, 20.05 Dokumentarna odd.: Beyond Nad.: Pod ognjeno nebo (i. C. Brennan, G. 0’Hare, 54. del) Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel Z" z Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.0,, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za..,;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30,' 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Modne novosti; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 In-termezzo; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Povver play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N, Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16,00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh, 5. del); 9.40 Iz roda v rod; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Godalni kvartet GM; 18,00 Znanstveno raziskovanje: Izzivi postindustrijske družbe, nato Slov, llahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tret, Ul. dei Montecchi 6,tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 ITT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Nedelja, 27. aprila 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL S ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 6Č> 666 MEGLA TOPLA FRONTA J_ . SREE SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.00. Dolžina dneva 13.55. PLIMOVANJE Danes: ob 7.02 najnižje -46 cm, ob 13.46 najvišje 21 cm, ob 18.57 najnižje -7 cm, ob 0.43 najvišje 29 cm. Jutri: ob 7.55 najnižje -39 cm, ob 15.09 najvišje 19 cm, ob 20.21 najnižje 0 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE "Odtis« iz prazgodovine Pred nedavnim so na Kitajskem odkrili fosile, ki nudijo zelo zanimiv in popoln prerez o življenju v prazgodovinski dobi. Na fotografiji fosil sinosauropteryxa Naši predniki so bili kanibali MADRID - Španski znanstveniki so na podlagi fosilizira-nih Človeških ostankov, starih približno 800.000 let, ki so jih v zadnjih letih našli v bližini mesta Atapuerca, ugotovili, da so naši predniki v zgodnji dobi uživali človeško meso. "Na vec kot polovici ostankov človeških trupel, ki smo jih našli v Atapuerci, smo odkrili številne sledove rezanja na mestih, kjer se nahaja najboljše meso", je povedala Volanda Femandez, paleontologinja, ki je sodelovala pri izkopavanjih. Človeški ostanki na najdišču so bili razmetani brez vsakršnega reda in pomešani z ostanki živalskih trupel, kar kaže na to, da "niso bili predmet kakega pogrebnega obreda", je dodala Feman-dezova. Paleontologi zaenkrat še ne morejo z gotovostjo ugotoviti, če je do kanibalizma prišlo zaradi pomanjkanja hrane ali pa je bilo človeško meso na vsakdanjem jedilniku naših davnih prednikov. Znanstveniki so ugotovili, da so človeški ostanki, ki so jih našli v Atapuerci, pripadali moškim, ženskam in otrokom, praljudje pa so najraje uživali kostni mozeg, ki vsebuje izjemno veliko vitaminov in proteinov. (STA/AFP) S 35 grami ribe na dan zdravnik ni potreben BOSTON - Ameriški znanstveniki z univerze v Chicha-gu so po tridesetletnem spremljanju zdravstvenega stanja vec kot 1800 moških, ki so bili ob začetku raziskav stari od 40 do 55 let, ugotovih, da so ljudje, ki dnevno pojedo 35 gramov rib, izpostavljeni manjši nevarnosti, da doživijo srčni napad, kot osebe, ki na jedilniku nimajo morskih sadežev. V raziskavah so sodelovali moški, pri katerih je bila zaradi previsoke teže, visokega srčnega pritiska, prekomernega uživanja maščob in alkohola večja nevarnost srenih težav. Poleg tega je večina sodelujočih pokadila vec kot 18 cigaret dnevno. V članku, ki ga je objavila revija New England Journal of Medicine, ameriški znanstveniki trdijo, da imajo ljudje, ki imajo na jedilniku vsak dan ribe, 40 odstotkov manj možnosti, da bodo imeli težave s srcem, in kar za polovico manjše možnosti, da umrejo za posledicami srčne kapi. (STA/dpa) Muzej Getly odkupil nemški misal iz 12. stoletja LOS ANGELES - Muzej J. Paul Getty v predmestju Los Angelesa je odkupil Stammheimov misal, nemški rokopis iz 12. stoletja, ki velja za enega najlepših primerkov srednjeveške umetnosti v zasebni zbirki. Rokopis, ki je nastal v samostanu Hildesheim na severu Nemčije, vsebuje nekaj sto ilustracij. Ime misala izvira iz plemiške družine, ki je rokopis kupila v 19. stoletju. "Misal družine Stammheim je eno najpomembnejših del srednjeveške umetnosti v Ameriki," je dejal John VValsh, direktor muzeja Getty. "To je osrednji primerek naše zbirke rokopisov iz srednjega veka in renesanse, njegova izredna ohranjenost pa omogoča, da v njem do popolnosti uživamo. Predstavniki muzeja Getty niso navedb, kolikšna je bila cena misala, ki obsega 368 strani. (STA/Hina) Nemci zadovoljni z misijo svojih vojakov v BiH BONN - Po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave nemškega inštituta EMNID je večina Nemcev zadovoljnih z misijo svojih vojakov v Bosni in Hercegovini. Kar 84 odstotkov anketiranih je sodelovanje pripadnikov bundesvvehra v mednarodnih stabilizacijskih silah v BiH (SFOR) ocenilo pozitivno, le 13 odstotkov vprašanih pa z nemško misijo ni zadovoljnih. Anketa je tudi pokazala, da so ženske bolj "borbene" od moških, saj je misijo podprlo kar 86 odstotkov vprašanih, medtem ko se je tako odločilo le 83 odstotkov moških. (STA/Tanjug) Heroj in invalid mandator umora 14 soborcev MOSKVA - Bil je proglašen za heroja Sovjetske zveze zaradi drznih vojaških akcij v Afganistanu, nato je leta 1991 odločilno sodeloval pri obrambi ruskega parlamenta in prispeval k uveljavitvi Borisa Jelcina, sedaj pa je v zaporu z obtožbo, da je mandator pokola štirinajstih vojaških invalidov. Obtožba se nanaša na atentat na moskovskem pokopališču 10. novembra lani, kjer je bombna eksplozija ubila 14 oseb, nad petdeset pa jih ranila. Polkovnik Valerij Radcikov je izgubil obe nogi v Afganistanu in po propadlem puču leta 1991 je ustanovil Sklad za invalide in si zaradi svojih zaslug pridobil velike privilegije, med drugim tudi to, da lahko uvaža brez carine tuje cigarete in alkoholne pijače. Sedaj je obtožen, da je zapisal smrti nekdanje soborce, ki so mu hoteli iztrgati nadzorstvo donosnega sklada. Račka se »na ogled postavi< Barviti rački je kar prijalo, ko se je pri Slibridgeu v jugozahodni Angliji spet vlula ploha (Telefoto AP)