Martin Kos-Martinov
Izpolnil sem nalogo tovariša Kidriča
V mesecu marcu teta 19t3 bo mlnllo 40 let, odkar sva m aastala a tovariiem Bori-lom Kidrlčmn. Takrat me je poslai z Do-lan|sk«ga m«d partizane na Gorenjsko. Na gorenjsko, ozlroma na ikofjeloiko po-droč)« aam odftel z nalogo, da pomagam pri aMivlzaclji boja partizanskih enot, na po-dročju pod vaajo Raiica — Skaručna za-radi pospetonega organlzlranega delova-nja Osvobodllne fronte — NOB.
Po prihodu na Gorenjsko sem kot inštruktor najprej obiskal škofjeloško, jelovško, poljan-sko in žirovsko partizansko četo. Ko sem to nalogo opravil, sem bil nekaj časa tudi poiitični komisar Poljanskega partizanskega bataljona.
Po opravljeni prvi nalogi sem cxJšel na pdli-tično terensko delo na področje Rašice in vasi Gameljne — Skaručna.
Tedaj mi je tovariš Kidrič v pogovoru zaskrb-Ijeno povedal, da je bilo pred vojno področje pod Šmarno goro — Rašica zelo aktivno in da je tu deiovala komunistična partija Slovenije. Povedal mi je tudi, da na tem področju ni orga-niziranega gibanja Osvobodilne fronte in če je, je le slabo, nemški okupator pa prisilno mobili-zira na stotine mladih Ijudi v oborožen boj proti nam. Omenil je tudi to, da tudi starejše vaš-čane okupator mobilizira v nekake vaške straže in patrulje, ki pa imajo tudi vojaški pomen.
Zaradi botezni in utrujenosti od partizanskih bojev sem na teren vasi Gameljne — Ska-ručna prispel z oporno palico v roki, toda na-logo tovariša Kidriča je bilo potrebno opraviti temeljito.
Omeniti moram, da je področje Šmarna gora — Rašica oplodilo predrevolucionarno deto na terenu. Na primer v Rašiškem gozdu se je julija 1941 osnovala ena izmed prvih par-tizanskih čet v Sloveniji, katere borec sem bil tudi jaz. Imenovali smo jo Rašiška četa. Ta enota je imela vsestransko podporo Ijudstva tega območja. Po svoji borbenosti dobro znano četo so v septembru 1941 napadli nem-ški okupatorji.
Kot represalijo zavoljo bojnih akcij Rašiške čete in podpore Ijudstva četi je okupator v me-secu septembru leta 1941 požgal prvo sloven-sko vas — Rašico. Domačije je izropal, izselii in pregnal 114 Raščanov in svojcev borcev te čete. Za približno 750 krajanov, kolikor jih je tedaj živelo v območju vasi Rašica, Spodnji Srednje, Zgornje Gameljne, Skaručna in Voj-sko, je bil to kar močan udarec. V mesecu sep-tembru je s tega območja odšla tudi Rašiška četa. Nemški okupator je vse to izkoristil in s pomočjo nekaj izdajalcev onemogočil gibanje Osvobodilne fronte.
Maja ali prve dni junija leta 1943 sem prišel na teren gameljskoskaruškega območja z že omenjeno nalogo: organizirati narodnoo-svobodilno gibanje. Tedaj sem na terenu našel nekega partizana Rašiške čete, mislim, da je bolehal. Kot domačin sem obiskal nekaj starih prijateljev in znancev, od katerih sem upal do-biti pomoč pri organizaciji Osvobodilne fronte.
Vse je uspelo. Organizirano gibanje NO6 seje pričelo v polnem teku in poletu. Da je bilo res tako, naj povzamem nekaj dejstev iz krajevne kronike terena Gameljne — Rašica. Na strani 11 te kronike piše takole: »Kmalu spomladi leta 1943, ob prvem cvet-ju, so se pokazale prve iskre organiziranega odpora. Odpor Osvobodilne fronte na terenu, ki ga imenujemo Gameljne-RaŠica-Skaručna.
Priroda je ozelenela, vse se sprostilo. Dv.g-nile so se glave starejših in novih aktivistov OF, mladine, žena, gospodarstvenikov in de-lavcev. Ta pomlad je prinesla vaščanom nove upe v življenje.
Odvezali so se okovi za vse svobodoljubne domačine, ki niso trpeli na svojih tleh tujih osvajalcev. Veiiko vaščanov je bilo, ki so z vso željo hoteli bojkotirati okupatorjevo oblast, toda brez organizacije niso vedeli, kako in brez večje nevamosti. Za takšno odločno borbo je bila potrebna bojevita organizacija, ki se je tudi razvila v organizacijskem smislu.
Osnovali so se narodnoosvobodilni odbori: odbori OP, odbori antifašističnih žena, odbori Zveze mladine Slovenije, pionirski odredi, go-spodarske komisije, skojevske organizacije, osnovne celice partijskih organizacij komuni-stične partije Slovenije.
Vsi ti odbori, komisije in celice so imeli isto nalogo: osvobodilni boj proti fašizmu.
Za osnovo narodnoosvobodilnega odpora je bilo potrebno vodstvo, ki smo ga imenovali občinski odbor OF Gameljne-Skaručna. Vod-stvo odbora so sestavljali tovariši z domačega in sosednjega terena«
Na strani 12 te kronike pa je seznam članov tega občinskega odbora, in sicer:
1.  Kos Martin — ilegalec, predsednik in or-ganizator OF
2.  Štrukelj Franc — ilegalec in član odbora OF
3.  Živalič Stanislav — ilegalec, odgovoren za organizacijo SKOJ
4.  Bohinc VinRo — ilegalec, odgovoren za mladinsko organizacijo
5.  Živalič Mira — ilegalka, odgovorna za AFŽ organizacijo
6.  Oman Maida (roj. Ložar) — ilegaika, od-govorna za AFŽ organizacijo
7.   Buh Stanislav — ilegalec, član odbora OF in odgovoren za propagando
8.  Bizilj Alojz — jlegalec, odgovoren za Na-rodno zaščito in obveščev. službo
9.  Pustovrh Andrej — ilegalec, kmet, odgo-voren za organiz. gospodar. komisijo
10.  Žebovec Janez — ilegalec, kmet, od-govoren za organizacijo gospod. komisije.
Kot je videti,smo pri organizaciji NOB imeli uspeh, kajti v mesecu juliju 1943 so vsi ti or-gani in organizacije že sodelovali v Osvobo-dilni fronti. Organizirane pa so bile partijske celice komunistične partije Slovenije — Jugo-slavije.
Julija se je nekako prebudil tudi že osnovani okrajni odbor OF Smlednik, ki smo mu priklju-čili že tako močno organizirano delo Osvobo-dilne fronte s področja Gameljn  — Skaručne.
Od že omenjenih 75 domačinov je na po-dročju terena Rašice — Gameljne — Ska-ručna žrtvovalo ali delovalo za narodnoosvo-bodilni boj:
—  že v letu 1941 je nemški okupator vrgel v svoje zapore 150 domačinov, od katerih jih je 114izselil;
—  to področje je dalo v NOV čez 100 bor-cev;
—  več kot 40 političnih zapornikov je bilo v okupatorjevih zaporih;
—  čez sto aktivistov je organizirano sode-lovalo v organizaciji OF;
—  nekaj borcev pa je padlo v narodnoo-svobodilni vojni. Teh tovarišev je bilo nad 40, med njimi en narodni heroj.
Skoraj vsi krajani pa so simpatizirali z Osvo-bodilno fronto in jo tudi vsestransko podpirali.
Letos spomladi je 40-letnica tega množič-nega organiziraned/a odpora OF na tem ob^ močju in 40 let, odkar sem opravil nalogo, ki mi jo je zaupal tovariš Boris Kidrič, ki je bil tedaj eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Občni zbor
— tokraf drugače
V katerokoli gasilsko društvo gremo, skoraj pov-sod so občni zbori enaki oziroma potekajo po ena-kem kopitu. Pozdravnemu govoru sledijo poročila predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika in nad-zornega odbora. Ob pozivu na razpravo se oglasijo predstavniki sosednjih gasilskih društev, krajevne samouprave, predstavnik občinske gasilske zveze in morebiti še kakšen predstavnik, to pa je tudi vse. Sledi pian za naslednje leto in zakuska.
Da bi prekinili enolično prakso in na poziv iz Gasi^ skega vestnika so se gasilci v Mednem odločili za bolj zanimiv občni zbor. Mladinci so pripravili obširno fotografsko razstavo o delu gasilskega društva v zadnjih desetih letih (ko se je začelo skoraj \z nič in. postavilo nov gasilski dom ter društvo moderno opremilo) in o svojih tekmovalnih uspehih. Obisko-valci občnega zbora so si lahko ogledali še film Požar na kmetiji, najbolj pa je » užgal« nastop kome-dijantske skupine Bicikl Show iz Stanežič.
Prišio je toliko članov društva, kot še nikoli, in dobro razpoloženje je trajalo skoraj do jutranjih ur.
Lahko rečemo, da sitakih občnih zborovželimo le čimveč.
Janez Kopač