Naročnina meaečno 12 Lir, ca inozam-•tvo 20 Lir — nedeljska izdaja ce* lolctno 34 Lir, u inozematvo 50 Lir. ček. rmA. Ljubljana 10.650 ta naročnina ia 10349 ca inaerata.
Podrutnleai Noto meato.
Izključna pooblaSčenka ca oglaSeranJe Italijanskega ia tujega Izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vsak daa tlatraj razen ponedeljka la dneva po praznika
9 Uredniitvo In apravai Kopitarjeva 6, Lh>bl|ana. g Š Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. 3 i	Teleion 4001—4005.
Abbonamentlt Meto 12 Llrei Estero, mesa 20 Lire, Edisone domenica, anno 34 Lire, Eitero 50 Lire. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per U Inaerzionl.
F11 i a 1 e I \ Noto meato. ' .„
Concesslonaria escluslva per la pnbbllclti di proTeaienza italiana ed estera: Unione PuhblicitA Italiana S. An Milano.
Vojno poročilo st. 735
Živahno letalsko delovanje
28 angleških letal sestreljenih Poziv Angležem
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil javlja:
Med našimi akcijami so bili angleški protinapadi odločno odbiti; nasprotnik je imel znatne izgube na ljudeh in gradivu.
Letalski oddelki so rzvedli ponovne silovite napade na sovražne postojanke: med številnimi in živahnimi dvoboji so italijanski in nemški lovci sestrelili 2li letal; dve letali so točno zadeli protiletalski topovi naših suhnzeniskili edinic.
Angleški bombniki so tn noč napadli mesto Sirakuzo; majhna gmotna škoda, med civilnim prebivalstvom ni bilo žrtev.
Pri zadnjih bojih v Marmariki se je našlo povelje četrte angleške brigade, v katerem jc rečeno, da vojnim ujetnikom n« lin dovoljena hrana, pijača in spanje in da jim no liodn dovolili nikake olajšave, dnkler jih ne ho pristojno poveljstvo zaslišalo. Vrhovno italijansko poveljstvo jo zato v soglasju i nemškim vrhovnim poveljstvom odredilo, da od (i. junija od 12 ure naprej angleški častniki in vojaki, ki so bili ujeti pri sedanji Iti t k i v Libiji, ne liodo dobili hrane in pijače, dokler ta angleška odredba, ki krši vojne zakone in vsa čuvslva človefanstva, nc liodo preklicana in dokler la preklic uc lio uradno objavljen ter sporočen vrhovnemu italijanskemu poveljstvo.
Itini, 5. junija. AS. sPopolo di Romat piše: »Dve zadnji vojni poročili o bitki v Marmariki sta vredni posebne omembe, lz njiju izhaja, da je število ujetih angleških vojakov naraslo že nad 3000 in da sc med njimi nahaja tudi poveljnik prve angleške oklepne brigade, število zajetih ali uničenih lopov znaša 135, število tankov 122 in število avtomobilov 200. Prav tako so Angleži izgubili velike količine avtomatskega orožja. Omembe vredno je tudi letalsko deldvanje na tem bojišču. Italijanski in nemški lovci so pokazali svoj stari zalet in stare sposobnosti ter so v dveh dneh uničili 25 nasprotnikovih letai.« »Popolo di Romat zaključuje, da ti uspehi sami govore in jih ni treba še posebej razčlenjevati.
Rim, 5. junija. AS. »Azione Coloniale« piše o položaju v Marmariki in pravi, da so po potrjen'!) številih Angleži izgubili cd 26. maja do danes v Marmariki 523 tankov, 5000 u jetnikov, med katerimi je en admiral z dvema brigadnima poveljnikoma, 520 letal, 400 avtomobilov. 181 topov in velike količine vojnega gradiva. Izgube so torej velike. Število angleških izgubljenih tankov je tako veliko, da bi se dalo z njimi opremiti poldrugo motorizirano divizijo.	%
Lisbona, 5. junija. AS. Po brzojavnem poročilu iz Londona pristojni angleški krogi izjavljajo, da nimajo novic o angleški brigadi, obkoljeni od Osnih 6il v Marmariki.
Napad na Diego Suarez in Sidney
Posebne japonske podmornice so vdrle v pristanišče Diego Suarez na Madagaskarju in v Sidney v Avstraliji — Napad na Aleute in Aljasko — Fučov, glavno mesto Kiangsija padel
Kralj in Cesar odlikoval maršala Mannerheima
Rim, 5. jun. AS. Kralj in Cesar je na predlog Duceja podelil finskemu maršalu Mannerheimu najvišji križec reda savojske hiše. Utemeljitev pravi, da si je finski maršal pridobil velikanske zasluge za organizacijo finske vojske ter za sijajne zmage, ki 60 jih Finci dosegli pod njegovim vodstvom v boju proti Sovjetom, ki so bili zmerom močnejši po številu in vojnih sredstvih. Odlikovanje bo finskemu maršalu izročil italijanski jx)sla-' nik v Helsinkiju v spremstvu vojaških odposlancev in 6icer dan ko bo maršal Mennerheim 6lavil 6voj 75. rojstni dan,
Tokio, 5. junija AS. Glavni cesarski slan objavlja, da so posebne podmornice v sestavu japonske mornarice 31. maja oh zori napadle pomorsko oporišče Diego Suarez na Madagaskarju ter so tor-pedirale in težko poškodovalo angleško potniško ladjo razreda »({ueen Klizahelli« (32.6IHI Ion), kakor ludi 51120 tonsko križarko. razreda »Arelhusa«.
Tokio, 5. junija. AS. Cesarski glavni slan objavlja, dn so posebno japonsko podmornice vdrle v noči iih 31. maj v pristanišče Sidney, kjer so potopile eno sovražno vojno ladjo. Poročilo dodaja, da se tri podmornici s leh operacij niso vrnile.
Buenos Aires, 5. jun. AS. Mornariško ministrstvo Združenih ameriških držav je objavilo, da so japonska letala že drugič napadla mornariško oporišče Dutch Harbour na otokih Aleutih. Po prvih poročilih iz Washingtona se sklepa, da je bil prvi napad zvečer, drugi napad pa sredi noči. imenovano pristanišče je glavno |>omorsko ojiori-šče za ameriško mornarico na 6krajnem severnem delu Tihega oceana in tvori nekakšno vez med Aljasko in sibirsk/) Kamčatko.
Tokio, 5. junija. AS. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so japonska letnla napadla ameriški otok Mid\vay v skupini Havajev.
Tokio. 5. jim. AS. List »Niči-Ničit poroča iz bojišča pri Kiangsiju, da je treba vsak hip pričakovati padca važnega oporišča Fučova. laponske sile napredujejo ob vzhodnem obrežju reke Fuho, ob katerih leži Fučov, ir% so 6trle sovražnikov odpor včeraj zjutraj. S tem so se približale na 10 km severno od Fučova in naglo napredujejo proti mestu samemu. Drugi japonski oddelki so predvčerajšnjim dosegli cesto, ki veže Fengšijem s Fučo-vom in po kateri se je sovražnik preskrboval z orožjem in hrano. Po trdih bojih, ki so trajali štiri ure, so Japonci strti srdit odpor dveh kitajskih divizij. Razen tega so Ja|x>nci predvčerajšnjim zasedli več važnih krajev, očistili zavzeto ozemlje in povzročili težke izgube 75 kitajskih divizij. V bojih okoli Fučova, so po japonskih navedbah Kitajci izgubili okoli 2000 mož.
Tokio. 5. junija. AS. Poročajo, da so japonske čete danes zjutraj zasedle Fučov, glavno mesto kitajske province Kiangsi. Fučov je bil zaseden ob 3.10 krajevnega časa. potem ko so japonske čete zlomile zadnji odpor kitajskih branilcev ob reki Fu.
Tokio, 5. junija. AS. Japonski uradni zastopnik Tomokazu llori je izjavil, da je edina rešitev za obkoljenega in osamljenega Čangkajška ter tisle, ki mu slede, zavest, kako nesmiselna in brez koristi je vsa njegova nadaljnja obramba pred Japonci. Čungking naj že vendar razume, da so vsa upanja na tako zvano zvezo držav ABCD žo spočetka bila jalova, zdaj pa je že pro-jiadla zloglasna kitajska ofenziva v Birmi, ki je rodila za Čungking še to neugodno jiosledico, da so Kitajci popolnoma odrezani od Indije.
Lizbona. 5. junija. AS. Poročila iz Čungkinga vedo povedati, da so v kitajsko prestolnico prispel' general StilvvelI, Bereton in Cheannauot, da bi s Jangkajškom rešili važna strateška vprašanja, \.ar je kitajski strateški položaj zelo ogrožen.
Slorkliolm, 5. junija. AS. Iz \Vashingtona poročajo, da so danes zjutraj številne japonske bojne ladje zapustilo svoja oporišča v Tihem morju in da se v vVashingtonu zelo boje jajioiiskega pomorskega napada na Aleute.
Tokio. 5. junija. AS. Izvedelo se je, da je poveljnik kitajskega ekspedicijskega zbora v Birmi general Ločoing z ostanki 38. kitajske armade pribežal v Indijo, kjer se reorganizira. Poveljnik 5. kitajske armade Tujuming je zbežal v gore okoli Mitkyne, upajoč, da se bo lahko prebil v Junan. Poveljniku 6. armade generalu Kingen-gu se je posrečilo zbežati v Junan.
Tokio, 5. junija. AS. Iz Čungkinga se je izve-
Heidrich, namestnik nemškega protektorja v Pragi, umrl
Berlin, 5. junija. AS. Nemška uradna agencija DNB poroča iz Prage, da je Reinhardt Heydrich, namestnik češkomoravskepa protektorja, načelnik nemške varnostne policije in šef policije v protektoratu, umrl včeraj zjutraj za ranami, ki jih je dobil pri nedavnem atentatu.
IIeydrich je bil rojen leta 1904. v Ilalle. Leta 1922. je vstopil v - nemško mornarico kot častniški pripravnik. Leta 1928. je postal mornariški poročnik 111 kmalu zavzel mesto častnika za informacije pri oddelku glavnega stana nemške admiralitete zn Baltiško morje. Takoj nato je Ilevdrich v Hamburgu vstopil v nacionalno socialistično stranko, po:em pa v SS, nakar je bil od vrhovnega poveljnika SS-oddelkov, Himfcrja, poklican v njegov glavni stan. Po prevzemu oblasti jx) nacionalnem socializmu je bil marc« 1933 imenovan za načelnika političnega oddelka pri policijskem ravnateljtsvu. Naslednje leto je bil imenovnn za vodjo tajne državne policije v Berlinu. Dve leti kasneje je postni član Reichstaga, obenem pa tudi svetnik pruske države. Izkazal se je tudi kot lovski letalec in se je udeleževal na različnih bojiščih teri 6i pri tem pridobil odlikovanje železnega križca T. in II. razreda in več drugih lirabrost-nih odlikovanj. Od 27. novembra 19+1 je bil višji vod ja SS in kot tak imenovan za namestnika nemškega protektorja za Češko in Moravsko.
Praga. 5. junija, AS. V zvezi s mrljo namestnika protektorja za Češko in Moravsko lleydricha se je izvedelo, da je bil Heydrich hudo ranjen z bombo, ki mu jo je atentator vrgel v prsi in trebuh. Te rane, ki so zadele tudi hrbtenico, so so zdele sprva lažje narave in ne smrtnonevarne. Po prvih dneh so nastopile komplikacije zlasti zaradi neke infekcije, ki so zdravstveno stanje
ranjenčevo poslabšale tako, da je, kakor je znano, v četrtek zjutraj izdihnil.
KaIIay obišče Nemčijo
Budimpešta. 5. junija. AS. Madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Kallay l>o v kratkem odšel v Nemčijo na uradni obisk. Tam se bo sestal s Hitlerjem ter bo imei pogovore z nemškimi državniki. Kallay bo več dni bival v Nemčiji. Novica o tem obisku je zbudila živo zadoščenje v madžarskih političnih krogih, ki so prepričani, da bo ta obisk nov zgovorni dokaz tesnega vsestranskega sodelovanja med Madžarsko in zavezniškimi silami.
delo, da tamkajšnji vojaški in politični krogi s strahom gledajo na bilke, ki so v teku na štirih bojiščih: v pokrajini Cekiang, Kiangsi, Junan in Kanton. Uradni zastopnik čungkinške vojsko je priznal, da je jiostal položaj na bojišču v Cekiangu zelo nevaren. Isti zastopnik je izrnzil bojazen, da hi se lahko v doglednein času jajionske čete, ki nastopajo v Cekiangu, zvezale 7. onimi, ki prihajajo z juga in japonske čete, ki napredujejo pri Kantonu bi se lahko združile z onimi v Kiangsiju, ki so že zn 100km napredovale proli jugu.
Buenos Aires, 5. junija. AS. Scvernoamcri-
še vojaške oblasti so snoči prepovedale oddajo vseh radijskih (KMtaj ob tihomorskl obali od Kanade do Mehike.
Tokio, 6. junija'. AS. Po poročilih iz južne Kitajske, so Japonci tudi včeraj »talno napredovali v severno smer od Kantona. Zajedli so vsa nasprotnikova oporišča na tem odseku v petih dneh. 3. junija so Japonci "asedlt Juntan-šu, Hsijenhitu in še tri druga oporišča. Mornarica pn je zasedla Cungšingšu, ki leži 10 km zahodno ond Juntanšuja in s tem pretrgala plovbo po reki Pckiang.
Slabi sovražni napadi odbiti
Nemško topništvo obstreljevalo Kronstadt — Letalski napad na Sunderland — Nad Rokavsko obalo sestrelenih 10 angleških letal
Hitlerjev glavni stan, 5. jun. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili vsi slabi sovražnikovi napadi odbiti. Na tem odseku smo zasedli nekaj ozemlja in zajeli več ujetnikov.
Na srednjem in s o t e r n e m odseku so bili nemški napadi uspešni. Tukaj nemški oddelki čistijo zasedeno ozemlje. Topništvo je obstreljevalo sovjetsko pristanišč« K r o n s l a il U letalstvo pa je podnevi in ponoči bombardiralo zaledje, železniške proge in sovjetska letališča.
V Severni Afriki so bili vi angleški protinapadi odhiti. Nemško iu italijansko letalstvo je včeraj uničilo 26 nasprotnikovih letal.
Pred Tobruk oni je neka nemška podmornica napadla neko močno zavarovano ladijsko spremljavo, sestoječo iz treh prevoznih ladij, in jc dosegla dva lorpedna zadetka.
Na vzhodni angleški obali je hilo zadnjo noč napadeno pristanišče in pristaniške naprave t Sun de. rlanilu z razdiralnimi in zažigalnimi bombami.
Nad Rokavsko obalo je angleško letalstvo včeraj v letalskih bojih izgubilo 10 letal.
Pri liojili v Severni Afriki je bilo zaplenjeno povelje četrte angleške brigade, v katerem je rečeno, da ujetnikom ne bo dovoljena niti hrana, nili pi.iača, niti spanje in druge ugodnosti lako dolgo, dokler jih poveljstvo nc bo zaslišalo. Nemško vrhovno poveljstvo je zato zapovedalo. da od 6. junija opoldne dalje angleški častniki in vojaki, ki so bili v Afriki zajeti in so padli v nemške roke, tako dolgo ne bodo dobili hrano in pijače, dokler to povelje nc bo razveljavljeno in dokler to nc bo sporočeno nemškemu vrhovnemu poveljstvu.
Berlin. 5. junija. AS. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da so zadnjo noč nemške čete odbile sovjetski ogledniški oddelek, ki se je iz treh ladij skušal izkrrati na obali Azovskega morja med Ma-riupolom in Taganrogoni. Isti vojaški krogi poročajo, da so v donški kotlini nemški napadalni oddelki izvedli nenadni napad na sovražne utriene postojanke ter so zasedli neki strateško važni kraj in še neko drugo utrjeno postojanko. Na osrednjem
odseku vzhodnega bojišča so se nemški ofenzivni koraki končali z zasedbo novega ozemlja z veČinii vasmi. Sovjeti so hoteli izgubljeno ozemlje s proti-napadi zopet osvojiti, pa so bili s težkimi izgubami odbili.
Berlin, 5. junija. AS. Vojaški krogi poročajo, da je angleško letalstvo v času o<l 28. do 31. maja zgubilo 70 letal. V istem času so Angleži v Sredozemlju zgubili 58 letal. Nasproti skupno uničenim 123 angleškim letalom v kratkem času štirih dni znašajo nemške izgube le 10 letal.
Ženeva, 5. junija. AS. »Journal de Genevet zelo malo veruje v možnost angleške letalske fronte proti Nemčiji, ker bi za dosego pomembnejših uspehov morali poslati nad Nemčijo vsaj 300 do 500 letal dnevno Število angleške letalske proizvodnje bi zato moralo biti naravnost fantastično. Kakor je znano, imajo Angleži visoke izgube letalskega osebja. Razumljivo je, da bi radi Anglo-saksi vsaj posredno pomagali llusiji, ki se brani, da bi morala sama prenašati vso težo nemške sile. Za Angleže je zato nujno, da za vsako ceno kažejo, da vsaj nekaj delajo, bodisi s svojim letalstvom, bodisi z izkrcevalnlmi poskusi, čeprav vedo, da je to njihovo početje že v naprej obsojeno na neuspeh.
Berlin, 5. jun. AS. V kratkem poročilu osvetljuje :Z\volf Uhr Blatt« Reuterjeve sleparje, ki v tako imenovanem zaključnem poročilu o prvem pomladanskem spopadu na v7.hodu verujejo, da so zopet lahko zadovoljili svetovnemu javnemu mnenju. Nemški lisi zato osvetljuje nekatere teh nesramnih ponaredb. Po Ix)ndonu naj bi bilo zdaj očividno, da boljševiki lahko podvzamejo iniciativo, da lahko kljubujejo najtežjemu nemškemu napadu, da sovjetsko letalstvo lahko drži v šahu nemško letalstvo s svojo spremenjeno taktiko in da so sovjetske oklepne divizije že dokazale svojo sposobnost itd. sZvviilf Uhr Blati« ironično pripominja, da si nemško poveljstvo lahko čestita, ko bo izvedelo, da je sovjetsko poveljstvo 7.opet podvzelo kako iniciativo, če bo ta takšna, kakor se je pokazalo pri Kerču in Harkovu, ker sta mu bili ti iniciativi zelo dobrodošli. Nemška vojna poročila v celoti potrjujejo »odliko« te nove ruske taktike: skoraj poi milijona ujetnikov, nad 1000 tankov in 610 letal v 12 dneh.
Romunski odgovor Rooseveltu
Bukarešta, 5. jun. AS. Romunska vlada je včeraj zvečer objavila sledeč odgovor na severnoameriško vojno najKived: Rooscveltova odločitev prav za prav nič nc spreminja na sedanjem jiolitičnem in diplomatskem položaju, še manj pa na vojaškem. Romunija je kot član trojnega pakta zmerom spoštovala obveznosti, ki jih je nase prevzela in kot takšna je 22. decembra 1941 i/.javila, da se smatra v vojni z Združenimi državami. To, kar so Združene države danes storile, je prav za prav le preprosta formalnost, katere skrivni nameni pa nas ne zanimajo. Rooseveltova odločitev torej nikakor ne bo mogla spremeniti poteka nnše vojne. Na vsak nnčin pa postavljamo sledeča vprašanja: Kakšen bi bil položaj v jugovzhodni Lvropi, če Romunija ne bi odgovorila na izzivanja in se ne bi borila lako kakor se je treba boriti proti Rusiji: Pred očmi je treba imeti, da Romunija ne vodi nobene napadalne vojne, temveč se le brani proti boljševiški nevarnosti. Ta vojria se je rodila edinole iz izzivanja Sovjetske Zve7e. Ali bi Združene države napovedale Rusiji vojno in jo napadle, čc bi slednja začela vdirati v Romunijo? Iz Rooseveltove otlločitvp ipa se vidi

Nemški tisk o pravih angleških namenih
Churchill bi rad uničil Nemčijo — toda stari volk nima več dovolj zob,
da bi grizel
Berlin, 5. junija. AS. »Zvvolf Uhr Blatt« na kratko komentira zadnje Churchillove izjave o bombnih napadih na nemška mesta in pravi, da nekaj besed angleškega ministrskega predsednika in drugih londonskih politikov ne morejo zakriti pravih namenov te skupine zveri, žejnih krvi. Tako je rekel Churchill: »Ce bi lahko iznašel bombo, veliko kakor pomaranča, toda z eksplozivno silo tisoč ton dinamita, bi z enim samim udarcem spremenil v prah celo nemško mesto s cerkvami, šolami in bolnišnicami vred « Drugi zvesti član le zločinske skupine — piše »Zvvolf Uhr Blatt« — jo chantebur.vjski nadškof, ki jc Izjavil, da če Angleži napadajo nemška mesta, delajo to izključno v korist sovjetskih zaveznikov. V vrsto drugih mega-fouov z Dovming Streela se jc postavi! tudi list
»News Chronicle«, ki je tudi moral dati svoj nasvet: »V Nemčiji bi bilo treba uničiti vsa živa bitja, moške, ženske, otroke, ptiče in mrčes, na nemški zemlji ne bi smela več zrasti nili ena rastlina — Nemčija bi morala postati Sahara.«
V skladu s tem angleški letalci napadajo nemška mesta in izključno civilno prebivalstvo, ne pa vojaške cilje. Sreča je, da stari volk niina več zob, s katerimi bi grizel in da je po starem pregovoru med besedami in dejanji pol morja, tako da povzročajo ti angleški barbarski napadi le majhen del škode, kakršno si žele njih povzročitelji. In »Z\v61f Uhr Blatt« nadaljuje, da mogoče zato Churchill zamenjuje svoje sanje z resničnostjo ter je pripisal številu mrtvih v Kolnu dve uičli in je iz 200 naredi! 20,000 mrtvih.
jasno edino to. da Združene države branijo 1k>Ijševizem, namesto da bi branile evropsko omiko. Zgodovina Inidočnosti bo znala pravilno oceniti to Rooseveltovo dejanje, prav tako pa l)o zgodovina na pravo mesto postavila pomen naše svete vojne.
Hitler pri Mannerheimu
Helsinki, 5. jun. AS. Hitler je z letalom prispel na Finsko in obiskal maršala Mannerheima. Izrekel mu je voščila in čestitke V6ega nemškega naroda za njegov 75. rojstni dan.
Helsinki, 5. jun. AS. Hitlerju, ki je obiskal Finsko za 75. obletnico maršala Mannerheima, je predsednik finske republike predstavil člane fin-, ske vlade, predsednika parlamenta in delavske zastopnike. Manncrheim mu je tudi predstavil bivše oficirje, ki so mu prišli čestitat. Hitler je odlikoval maršala Mannerheima z Velikim zlatim križem reda nemškega orla, s katerim je simboliziral enotno usodo finskega in nemškega naroda in njuno bratstvo v orožju. Predsednik finske republike, Hitler, maršal Mannerheim in maršal Keitel so imeli nato prisrčne razgovore.
Berlin. 5. junija. AS. Maršal Goring je poslal maršalu Mannerheimu brzojavno čestitko k njegovi 75 letnici.
čiščenje v Srbiji
Belgrad, 5. junija AS. Očiščevalna dela in likvidacija ostankov roparskih oddelkov v osrednji Srbiji 6e "neprestano nadaljuje in uspeva, tako da bo med prebivalstvom kmalu spet v7.j>ostavljen red in pravičnost. Zadnje čase sia zlasti pri Jagodini dve veliki skupini izvajali nasilje nad prebivalstvom. Izvedelo se je, da je bila večina članov teh dveh skupin uničena ali zajeta.
Sovjetske spletke proti Turčiji
Ankara, 5. junija. AS. Poročilo sofijskega radia, da je Sovjetska Rusija ponudila Bolgariji Odrin in vzhodno Trarijo, ki zdaj pripadata Turčiji, v zameno 7.a prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo, je rodilo med turškimi krogi vaj ogorčenja. Dobro poučeni politični krogi se še spominjajo, da je dal lo sovjetsko ponudbo Bolgariji sovjetski diplomat Soboliev leta 1941.
Visoki Komisar ustoličil novega župana generala Rupnika
Ljubljana, 5. maja.
> torek popoldne je Visoki Komisar v svojem kabinetu sprejel župana dr. Adlešiča in novega ljubljanskega župana generala Hupnika, ki ga je spremljal podžupan dr. coiniu. 1 ran-chida.
V natelnikovem kabinetu Visokega Komisarja so bili še podiprefekt dr. comm. liissia, odprefektov namestnik dr. comrn. David ter vestor comm. Kavčih.
Visoki Komisar se je znova zahvalil dr. Adlešiču za <lelo, ki je bilo opravljeno pod njegovim vodstvom v občinski upravi v korist ljubljanskega mesta ter izrazil pozdrav in vo-
E'
ščilo zn koristno d. '< županu generalu Rupniku ter pod/npunu dr comm Tranehidn.
Dr Adlešič se je v lepili besedah spomnil takojšnje in blage pomoči, ki sta jo fašistična vlada in Visok; Komisar nudila pri reševaniu najvažnejših mestnih vprašanj, zlasti tistih, ki zadevajo prehrano in gradbeno delavnost, ter se na|V)sled zahvalil v svojem imenu in v imenu bivših članov občinskega sveta. V njihovem imenu je izrazil topel pozdrav novemu županu.
General Rupnik se je zahvalil za zaupanje ter Visokemu Komisarju izrazil 6voj trdni sklep, da bo deloval v popolnem duhu lojalnosti do vladnih oblasti in v popolno korist ljudstva ter občine, ki je pod njegovo upravo.
Organitirana Italijanska liktorska mladina v Ljubljani zbrana pred sedežem Poveljstva pričakuje
Zveznega Poveljnika.
Selo zdravstvene avtokolone v Ljubljani
Zdravstvena avtokolona, ki so jo oblasti lani j ob 6vojem nastopu uvedle za Ljubljansko pokrajino, more te dni gledati že na dobro leto svojega delovanja v naši pokrajini. Obračun tega dela je nad V6e ugoden, saj ni občine v pokrajini, kjer 6e ne bi ta kolona ustavila in opravljala 6voje važne, toda nad vse koristne naloge. V dobrem letu svojega delovanja so zdravniki zdravstvene avtokolone z zaščitnimi sestrami pregledali že na desetti-soče bolnikov obeh spolov, vseh starosti, V6eh poklicev in 6lojev. Avtokolono vodi cav. dr. Duce, ima pa naslednje oddelke: interni, otološki (ušesa, grlo, nos), očesni, zobni, rentgenološki in pedološki (za otroške bolezni). Običajno 6e je avtokolona na deželi ustavljala v krajih, kjer je šola ali kak zdravstven zavod. Prebivalstvo je povsod kmalu spoznalo važnost te avtokolone ter je povsod z veseljem prihitelo ter iskalo pri zdravnikih te kolone zdravstvene pomoči, nasvetov, zdravil in receptov. Marsikdo, ki sicer nikoli ne bi šel k zdravniku, se ie dal pri zdravniški koloni pregledati in marsikdo, ki niti vedel ni, da je bolan, je bil o pravem času opozorjen na motnje v zdravju.
Zadnje mesece vrši zdravniška avtokolona enako službo v Ljubljani. Tako je bila zaporedno po več dni na raznih šolah in zavodih za Bežigradom, v Šiški, na Viču, v gluhonemnici, prejšnji mesec pa prvih deset dni v šoli na Grabnu, nato v deškem zavetišču v Mostah ter je zdaj v zavodu na Rakovniku, kjer 06tane do 10. t. m. ter bo torej na Rakovniku skupno 20 dni. Nato se bo avtokolona preselila v Lichtenturnov zavod.
Med ljubljanskim prebivalstvom vlada za avtokolono prav tako veliko zanimanje, kakor prej na deželi. Ne samo šolarji, temveč tudi odrasli ee v velikem številu zatekajo na vseh šest oddelkov te avtokolone ter iščejo zdravstvene pomoči. Težko je reči, na kateri oddelek je največji naval, zdi pa 6e, da na prav vse. Veliko dela je na primer na otolo-škem oddelku, kjer zdravnik lažje operacije kar sproti opravlja, na primer operacije mandljev, bezgavk, polipov in podobno. Enako vrše tudi drugi oddelki veliko delo, saj mnogi otroci na primer na
zobnem oddelku kar prosijo za popravilo zob, za plombe in tako dalje. Avtokolona skuša ustreči prav vsem. Vsak dan ima po več sto obiskovalcev. Socialno so seveda v večini to iz revnejših slojev, toda pri avtokoloni se ne ozirajo na premoženjsko stanje ter nudijo 6vojo pomoč prav vsem, brez razlike na premoženjsko 6tanje obiskovalcev ali njihovih staršev.
V vseh delih mesta, kjer 6e je dosedaj ta avtokolona ustavila, povsod je ljudstvo izredno zadovoljno s postopanjem zdravnikov in zaščitnih sester avtokolone, ki 6e res požrtvovalno trudijo za ljudsko zdravje.
Gospodarstvo Emisija 3% devetletnih bonov
Uradni list v Romi objavlja z dnem 29. maja kr. dekret, ki določa emisijo devetletnih bonov, posebne 3% serije, ki jih je podpisati ob priliki ustanovitev ali zvišanja glavnice delniških družb.
Dekret določa med drugim, da se ti boni ne morejo odtujiti razen v primeru smrti fizičnih oseb ali razdružitve ali fuzije družb, niti ne morejo biti zaseženi niti obremenjeni z hipotekami itd. Potrdila o vpisu teh bonov so prosta vseh taks.
Vse delniške družbe, ki bi se ustanovile po objavi tega dekreta, morajo v 30 dneh po ustanovitvi plačati 30% njih podpisane delniške glavnice, Nadalje morajo delniške družbe, ki zvišujejo glavnico, invesiirati naslednje vsote v te bone: v primeru zvišanja glavnice z izdajo gratis-delnic ali izpremembe imenske vrednosti delnic v obtoku 50% vrednosti novih delnic ali zvišanja imenske vrednosti in v primeru, če se zvišanje glavnice izvede z vpisom delnic po imenski vrednosti po starih delničarjih ali sploh po vrednosti, ki je nižja kot tržna vrednost, je treba investirati v nove bone 30 % zvišanja glavnice, poleg tega
Iz Logatca
Konec šolskih kuhenj
V	petindvajsetih osnovnih šolah našega okraja se je s priprosto slovesnostjo zaključila zimska oskrba GILL-a Od 15. decembra do 5. junija, in sicer skozi trdo zimsko dobo je 625 organizirancev iz vseh občin tega okraja dnevno prejemalo krožnik juhe, kruh in sadje.	, '
V	vsaki šolski kuhinji so se zbrali krajevni zastopniki, pred katerimi se je en član v imenu sošolcev zahvalil Duceju za to obsežno pomoč, ki jo je započel G1LL Ljubljanske pokrajine.
Po pozdravu Duceju so se zbrani zastopniki pogovarjali s člani, ki so z žalostjo zapuščali za to leto svoje kuhinje.
Obiranje lipovega cvetja
Ljubljana, 6. junija.
Ker so obiralci lifiovega cvetja doslej vsako leto polomili dosti lipovih vej in napravili nepopravljivo škodo na drevju, je mestna vrtnarija letos zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu v Dravljah, za velesejmom, na Taboru in v Metelkovi ulici, na obeh straneh Ljubljanice, Resljeve ceste in nasproti železničarske nabavljalne zadruge na Cesti soške divizije, prav tako pa na sedanji Bleivveisovi ali nekdanji Tyrševi cesti.
Oni, ki si nameravajo za la6tno potrebo natrgati lipovega cvetjat naj se zgla6e v mestni vrtnariji med 8 in 11 ob delavnikih. Za obiranje bodo plačali primeren znesek ter 6e s podpisom zavezali, da lip ne bodo poškodfvali. Za v6ako poškodbo je odgovoren oni, ki prevzame odgovornost 6 to pismeno obvezo. Kdor bo pa brez takega dovoljenja obiral te lipe, bo kaznovan.
Za obiranje lip v Dravljah seje pa treba zgla-siti pri poljskem čuvaju Antonu Ovnu v DravTjah št. 76.
Ker vsi Ljubljančani znajo ceniti korist lipovega cvetja za zdravje, se jih je vsako leto prav veliko priglasilo mestni vrtnariji za dodelitev lipovih dreves. Odkar pa moramo pogrešati druge čaje, lipovo cvetje še mnogo bolj cenimo ter zato tembolj moramo varovati lipe pred f>oškodbami, da 6e nam ne p06uše. Zato je pa tako dodeljevanje lipovih dreves popolnoma pravilno ter ga bo pohvalila vsa naša razsodna javnost.
pa se ta odstotek zvišuje za 50% skupne vrednosti opcijskih pravic in končno če se emisija izvede z emisijo novih delnic po tekoči vrednosti na trgu v znesku 20% zvišanja glavnice.
Družbe, ki pravočasno tega ne bi izvedle, plačajo 7% zamudnih obresti.
Drobne gospodarske
Vnovfenje delnie Trboveljske v Nemčiji. Kakor znano, je bila lani ustanovljena na Štajerskem Družha za preskrbo Spodnje Štajerske z elektr. energijo, v katero družbo je prešlo vse premično in nepremično premoženje Trboveljske premogokopne družbe. Odločitev o dejstvu in višini terjatev do družbe je bila dana državnemu komisarju za trditev nemštva v Mariboru. Po zaključku prenosa vsega premoženja Trboveljske, ki ne nahaja v Južni Štajerski, se je sedaj začela likvidacija terjatev do Trboveljske premogokopne družbe in do družbe za preskrbo Južne Štajerske z energijo. Pooblaščenec komisarja poziva sedaj osebe, ki stanujejo ali navadno prebivajo na nemškem ozemlju vključno protektorat, da predlože delnice družbe, ki se nahajajo v Nemčiji ali protektoratu, v vnovčenje. VnovČenje se vrši pri Dresdenski banki v Berlinu, pri L3n-derbanki na Dunaju, pri Credilanstaltu-Bank-vereinu na Dunaju ter pri vseh podružnicah teh denarnih zovodov. Za vsako delnico Trboveljske z imensko vrednostjo 200 din se plača znesek 10 mark. Eventualno še predloženi dividendni kuponi za 1938 in 1939 se posebej vnovčijo po 0.83 marke za kupom. V kolikor delnice Trboveljske, ki se nahajajo v Nemčiji ali v protektoratu, do konca julija 1942 ne bodo predložene v vnovče nje, ne bodo upoštevane pri nadaljnji ureditvi terjatev do Trboveljske premogokopne družbe in Družbi za preskrbo Južne Štajersko z energijo.
Hrvatska Poštna hranilnica. Hrvatski finančni minister je izdal odredbo, po kateri sme znašati največji dvig dnevno 500 kun pri vlogah a visla. Vezane vloge sme Hrvatska Poštna hranilnica sprejemati samo z odpovednim rokom najmanj 6 mesecev.
Iz hrvatskega gospodarstva. Novoustanovljena Sečerana, Zagreb, povišuje glavnico od 50 na 100 milij. kun. — Tvrdka Filip Deutsch in sinovi je izpremenila naziv v Državna gozdna industrija Turopolje, sedež tvrdke ostane v Zagrebu. Podjetje upravlja hrvatsko gospodrsko ministrstvo.
E. I. A. R.
le prlndpall Irasmlsslonl del mese di giugno 1942-XX
Glavni prenosi v mesecu Juniju 1942 XX
OPERE URICHEi OPIcRNA DELA I
Dallo Studio di Roma U Wally di Catalanl
ti e 9 giugno „ ; Elulettae Romee di Zandonai •20 e 23 giugno Dallo Studio di Torino: la Boiitme di Puccini
13 e 16 giugno . : 1'Ellslr d'amore di Donizetti 27 e 30 giugno CONIERTI SINFONICIt SIMFONtiNI KONCERTI« Concerto diretto dal Maestro lldabrantfo Pliiettl
dallo Studio di Roma	7 eiugno
Concerto diretto dal Maestro Aatanlo Pedrettl
(pianista. Marta Colla) dallo Studio di Roma	10 Riugno
Concerto diietio dal Maestro dluseppe Herctli
(pianista: Rlna Rossl) dallo Studio dt Roma	12 giugno
Concerto diretto ual Maestro Feritande PrenlUII
(violomsta: Gtoconda da Vltoi dallo Studio di Roma	14 giugno
Concerto diretto dal Maestro Edmendo da Vecibl
dallo Studio di Torino	15 giugno
Concerto diretto dal Maestro Angelo 0uasta
(pianista: Rio Nardl) dallo Studio di Torino	19 giugno
Concerto diretto dal Maestro Olustppa Baroni
dallo Studio di Torino	21 giugno
Concerto diretto dal Maestro Alfrede (asalla
(violomsta: Arturo Banu(d) dallo Studio di Roma	22 giugno
Concerto dire-to dal Mrestro Bala De Csllletv
dallo Studio di Torino	24 giupno
Concerto diretto dal Maestro Glus«ppc Mortlll
dallo Studio dt Roma	26 giugno
Ccncerto diretto dal Maestro Emilio Salia
dallo Studio di Torino	28 giugno
Concerto diretto dal Maestro lldebrando Pliiettl dallo Studio di Roma	29 giugno
COHHBDIEi DRAME:
rulfltio centrale delle Idee di Alfredo Gheri 7 giugno Un soldato vueia la IKenza di Marco Velati 8 giugno Oueiruom dal flero aspetto di Emilio Caglieri 10 giugno (asa dl bambole di Enrico Ibsen	U giugno
SlmeriU di Sante Bresciani Bellini	13 eiugno
L'u.tirno comando di E. Molca ed U.Quazzolo 14 giugno
I	rapad di Guelielmo Giannini	15 giugno Mezz'ora dl automobile di Enrico Serretta 16 giugno raltalena di Alessandro Varaldo 18giugno l'«mlio di Marco Praga 19 giugno Rosario di Federico De Robetto 22 giugno
II	mito dl Armando di Gino Valori	24 giugno la stala di Rosso di San Secondo 25 giugno Pulcinalla di Vitiorio Stradella 27 giugno
CONCERTI SERALI Dl MUSICA DA CAMERAl VEČERNI KONCERTI KOMORNI GLASBE i
Concerto del violoncellista Harlo Brunelli
6 giugno • ore 22.10 Concerto del Tro flrtls dl Roma 7 giugno - ore 22.10 Concerto della pianista Pina Pitlnl
10 giugno - ore 22.10 Concerto del soprsno Alba Anzeltotti
12 giugno - ore 22.10 Concerto del violoncellista Attillo Raniato
17 eiugno - ore 22.10 Concerto del pianista Angnsto D'0ttavl
20	giueno - ore 22.10 Concerto del violinista Alberta Poltronleil
21	giugno - ore 22.10 Concerto del Oaartetto dl Roma
24	giugno - ore 22.10 Concerto del violinista Enrico Campajola
25	giugno - ore 22.10 Concerto del violinista Arrlgo Serato
28 giugno - ore 22.10
Varstvo drahme. Dne 1. junija se je začelo podpisovanje blagajniških državnih zapiskov v Grčiji. Ob tej priliki je naslovil guverner grške banke na prebivalstvo izjavo, iz katere je posneti, da služi vpisovanje teh zapiskov predvsem obrambi drahme. Državni dohodki za 1941-1942 so preračunani na 16.5, izdatki na 30.31. za leto 1942-1943 pa znaša proračun dohodkov 16, izdatkov pa 22 milijard drahem. Lani je znašal obtok bankovcev šele 24 milijard, sedaj pa znaša A5.2 milijarde drahem in ga je treba vsekakor znižati, za kar naj služi vpis že omenjenih bonov.
Bismarckovo slovo
(Ii spominov princa Biilovva.)
Pozneje sta mi Herbert in Bili Bismark zatrjevala, da njun oče kljub očitnemu Viljemovemu zasramovanju ni izgubil nikdar duševnega ravnotežja in dobre volje. Ko so mu pokazali govore, v katerih je cesar z jasnim namigavanjem na starega kanclerja vzklikal, da bo uničil nasprotnike, da je samo en gospodar v Nemčiji, da je to on in da je njegov stari oče sicer imel mnogo izvrstnih mož za ministre, toda v primeri s cesarjem niso bili drugega kot pigmejcl in služabniki jx> volji vladarjevi, se je Bismarck zadovoljil s skromno opazko ob robu časopisov: >Sunt pueri pueri, pueri puerilia traetant«.
Že v Wildbadu mi Herbert ni prikril, da njegov oče z zaskrbljenostjo gleda v bodočnost cesarstva in da mu je r<:kel: »Cesar Viljem !;!ji'b vsem donečim besedam hiti v prepad: če pride do katastrofe, upam vsaj, da bo hraber in da ho stavil življenje na kocko kakor Friderik Veliki pri Zorudorfu, llochkirchu in Kuners-dorfu; in če bi prišlo do najhujšega, do upora ali revolucije, o da bi se mogel boriti in če tr«ha z orožjem v roki na stopnicah prestola braniti pravice in čast krone!«
Ko sem se vrnil v Bukarešto, je bil kralj Karol zflo vznemirjen zaradi Bismarckovega odhoda. »Kakor veste,« mi je rekel, »sem nesrečo predvideval. Bismarckov odhod je zgodovinski dogodek, ki se kakor vsaka velika stvar lahko tolmači na več načinov Toda brezobzirnost, s katero je cesar odpravil kanclerja, bo v Nemčiji vzbudila mnogo hrupa in razburjenja, in to še bolj, v kolikor se bo razvedelo, kako se je vse to dogajalo. Način, kako so se znebili največjega državnika vseh narodov in vseh časov, največjega Prusa za Friderikom Velikim, je — med nama povedano — otročji.« Ob tej priliki mi je kralj navedel nekaj j>odrobnosH, nanašajoče se na nastop vlade Viljema II., o katerih so mu pisali njegovi sorodniki iz Nemčije. Ko je bil njegov oče v agoniji, je tedanji prestolonaslednik Viljem II. zasedel vse dohode k Novi palači s polkom gard-nih huzarjev, katerih jioveljnik jo bil in do katerih je umljivo gojil posebno naklonjenost. Kadarkoli je cesarica Friderika zapustila za trenutek posteljo svojega soproga in stopila k oknu, da bi se oddahnila, je videvala rdeče uniforme huzarjev, ki so imeli nalog, nikogar izpustiti iz hiše brez predhodnega pregleda. Do tega od-iObS j© pri ..tO prcuvseiii za r ■adi tega, da nesrečna ccsanca nc i>» mogla poslati kakega pisma v inozemstvo; ob izhodu iz palače cesarica ni smela vzeti s seboj druge pošte in pisem, razen tiste,
ki jo je njen sin že prej pregledal. Nekaj navodil je prestolonaslednik podal tudi glede zdravnika dr. Mackenziea, kateremu bi bilo treba beg preprečiti. Kralj Karol je zatrjeval, da je bila prva misel Viljema II., ko jo postal cesar, da d& aretirati in zapreti tega zdravnika; toda Bismarck, ki se je bal neprijetnega odmeva na Angleškem in diplomatskih težkoč z angleško vlado, ga je pregovoril; prav tako ga je jx>gosto opominjal, naj se dostojno zadrži nasproti svoji materi. Kralj Karol ni nehal poveličevati krščanske vdanosti in junaštva, ki ga jo cesar Friderik pokazal v zadnjem trenutku; dejal je o njem, da je bil »junak in svetnik«. Nasprotno pa je kralj preziral ošabnost Viljema II., ki je takoj jx> očetovi smrti delal s sabljo ob boku in 6 krzneno huz-arsko čepico v roki materi divje prizore, kar mu brez dvoma ne bo prineslo sreče. Podobno kakor poslanik de Sclivveinitz je kralj Karol navedel četrto božjo zapoved in da je od njenega izpolnjevanja odvisna naša zemeljska sreča. Dodal je še zanimivo opombo, da cesarjeva ošabnost z ozirom na starše, prav tako pa nehvaležnost in surovost do Bis-mareka nc izvira iz hudobnosti niti iz naravne trdosrčnosti, ampak iz pomanjkanja hladnokrvnosti in samoobvladanja, kar je značilno za živčne narave.
Junija 1892 so slavili zaroko romunskega prestolonaslednika Ferdinanda Hohenzollerna s starejšo hčerko vojvode edinbourškega. Pred to zaroko je prišlo do neumne ljubezenske zgodbe, v kateri je bodoči romunski kralj pokazal kot človek islo moralno šibkost kakor v svetovni vojni kot kralj. Tajno se je zaroči! z ženo-pesnico Heleno Vacaresco, ki je imela vse zmožnosti, da ga zapelje. Kraljica Elizabeta Romunska, ki je tudi pesnila jxxl imenom Carmen Sylva, je oboževala Heleno Vacaresco in neprestano nadlegovala kralja Karla, da bi dovolil poroko. Potem ko je kralj trezno presodil mnenja ministrov in voditeljev strank, je ravnodušno dal princu na izbiro: ali krono ali gosjiodiČno Vacaresco? Jokavo je princ Ferdinand odgovoril, da mu je ljubša krona; in tako je bilo pozneje med svetovno vojno omogočeno njemu — Hohenzollernu in pruskemu oficirju, da je izdal svojo nemško domovino.
Ob koncu jeseni 1898 sem se mudil z ženo na Dunaju, na istem Dunaju, kjer je prejšnje leto bival princ Bismarck ob priliki j>oroke sina Herberta z grofico Hoyos. Zvedelo se je, da je takrat cesar Franc Jožef odbil Bismarcku sprejem v skladu z željo Viljema II., izraženo v pismu, polnem sovraštva, ki ga je objavila iz revolucije Izišla avstrijska vlada. Istočasno je naš poslanik na Dunaju, princ Henrik VII. Ronškl, dobil od Caprivija ukaz, naj odkloni vsako povabilo na poročne slavnosti.
Midva z ženo sva bila ravno na obisku pri princu Ronškem,
ko sem zvedel, da sem imenovan za poslanika v Rimu. Razen mojega napredovanja za brigadirja pri kraljevih huzarjih nisem z nobenim imenovanjem imel toliko veselja. Upal sem opraviti v Rimu dobro delo. Ljubil sem Italijo, iz katere diha Mignon, Italija, tolikim Nemcem od Goetheja do Winckelmanna, od Gregorovinsa do Dohrna. Moja žena je bila srečna, da bo spet pri svoji materi, jaz pa sem se čutil naravnost poklicanega — morebiti nisem preveč skromen — za poslanika v Rimu. Drzno in vdan v božjo voljo, kot se mladini spodobi, 6em se pripravljal na delo v moji novi službi.
Ob mojem imenovanju je prišel k nam na Dunaj Filip Eulen-burg res vesel — vsaj mislim — zaradi mojega napredovanja, za katerega pa se moram zahvaliti predvsem Holsteinu; zastavil je vse svoje sile, samo da bi uspel. Ne zaradi kakšne posebne naklonjenosti do mene, ampak, ker je smatral, da je položaj v Rimu zdaj še bolj pereč kot pred šestimi leti v Bukarešti in ker je bil uverjen, da bom tudi tam postavil celega moža na pravo mesto. Caprivi se ni brigal za diplomatske spremembe. Kar se tiče Mar-sc.halla, je bil sovražen mojemu imenovanju, ker je čutil v meni, ki nikdar ni upal, povzpeli se tako visoko, tekmeca za kanolersko mesto, kar je sam vročo želel.
Ko sem se poslovil od kralja Karla, mi je rekel, da Rim zamo ne more biti drugega kot prehodna postaja in da je trdno prepričan, da bom po petih letih ministrski predsednik. Ločil sem se z žalostjo od tega dobrega in modrega kralja, ki sem mu bil globoko vdan kakor nekoč princu Hohenloheu. Potrt sem zapustil Romunijo,-kjer sem preživel s svojo ženo šest mirnih in srečnih let. Težko ini je bilo ob slovesu z mogočnimi gozdovi, ki obkrožajo Sinajo; često sem se povzpel na Stino, odkoder se odpira mogočen pogled na dolino Prahova, in več ko enkrat sem šel na Vurfukudor, od koder so nekoč vladali Romuniji in Transilvaniji. Nekoč v septembru sem se celo za stavo dvakrat v istem dnevu popel na Vurfukudor, ni pa bilo vroče, to je res.
Preden sem nastopil novo službeno mesto, sem se šel predstavit kanclerju in državnemu tajniku v Berlin; ob tej priliki sem zadnjikrat v življenju videl mojo dobro in drago mater. Dvakrat zapored je dobila napad paralize, ki jo je pri 82 letih uničila. Ko sem se poslovil od nje, mi je segla v roko ln rekla s prosečim pogledom: »Bernard, stopaj po stopinjah našega Gospoda!« Umrla ja 29. januarja 1894 do zadnjega v zavesti, z besedami; »Pridi k meni, Jezus!« Pokopali smo jo v Berlinu na pokopališču Dvanajstih apostolov, med mojim očetom in našo edino sestro,
K O J £ Cl
ceste in Korza Viktorja Emanuela III. ter vodi mimo poslopja tehnike in Srednjetehnične šole na Cojzovo cesto ter šentjakobski most. Mestna občina je morala ozki dol Aškerčeve ulice razširiti ter je morala od posestnikov odkupiti nekaj sveta. Ta Aškerčeva ulica vodi po zgodovinskih tleh nekdanje Emone, ker so pri razšlrjevanju ulice res našli rimske mozaike in druge najdenino.
I)o šeutjakobskega mostu je bilo torej za transverzalni promet preskrbljeno. Tu pa je transverzala naletela na staro Ljubljano, to je na ozko Florijan-sko ulico, ki je ie tako zabarikadirana s tramvajem, da promet s težkimi tovornimi vozili ni bil več mogoč po ujej. Treba je bilo torej misliti le na zvezo čez Prule.
1'rule so bile v zadnjih letih lepo modernizirane in razširjene. Cestišče je bilo obnovljeno ter razširjeno za regulacijo Ljubljanice, izginila je tudi stara podrtija nekdanjega Marijinega kopališča, ki je tvorilo s sosednim vrtom ozko grlo na Prule; odprta je bila Janežičeva ulica, ki se je razvila v važno prometno zvezo med Prulami in Knrlovško cesto. Dostop na Prule sam pa je močno oviral do zadnjega nekdanji Virantov vrt, ki je bil do jired kratkim še last Kranjske hranilnice. Ta vrt je bil prvotno namenjen, da postane ljudski park ali otroško igrišče, zakaj ta del mesta je resnično
brez parkov. Razne ovire so bile vedno nasprotno temu načrtu. Sedauji veliki tovorni promet skozi Ljubljano pa je zahteval, da se del Virantovega vrta unvakne v korist cestišču. Tako je ob Trubarjevi ulici padlo že pred mesecem osem metrov visokega zidu tega vrta ter ves zid ob nabrežju. Dostop s šentjakobskega mostu na Prule se je torej pri začetku razširil za osem metrov. Kuševinc zidu so še dane« tam ter jih bodo morali v kratkem odstraniti ter urediti razširjeno cestišče. S tem bo omogočen drugi del transverzalke, namreč od šentjakobskega mostu čez 1'rule po Janeiičevi cesti na Karlovško cesto in na Knrlovški most, od koder bo imela transverzalka zvezo z Dolenjsko cesto in 7. Ižansko cesto. Po dvoje težkih vozil se bo moglo na tej transverzalki tudi srečevati in izogibati.
Tako bi bilo rešeno vjtrasanje te transverzalno zveze skozi Ljubljano; ostane pa še vprašanje transverzalne zvezo z Zaloško cesto. Zaloška cesta je bila lani temeljito popravljena. Nemogoče pa je uporabiti Sv. Petra cesto kot transverzalno zvezo. Zato morajo težka tovorna vozila, ki vozijo proti Zalogu, s severa in od zahoda okoli mesta za glavno železniško progo ali pa po sedaj prav izvrstni trand-verzalni cesti — to je od šentjakoliskegn mostu — po Hradeckcga cesti, ki je bila zadnja leta lepo popravljena ter je uporabna tudi za težki promet.
Ljubljana je vedno bolj zasajena s topoli
Gimnazijec M. Turk -
Šmihel pri Novem mestu, 5. junija.
V nedeljo, dne 31 maja je v jutranjih urah kol žrtev komunističnega terorizma in od morilske krogle omahnil 21 letni gimnazijec Miha Turk, ki je med svojimi tovariši 6lovel kot vzor slovenskega fanta in dijaka in o katerem so profesorji novomeške gimnazije, na kateri je študiral, imeli le najlepšo besedo. Pokojni Turk je bil vsa svoja gimnazijska leta vzgleden član Dijaške Marijanske kongregacije in kot član di jaške Katoliške akcije, ves prežet aj>ostolskega duha, ki ga jo navajal k neutrudljivemu delu za pridobivanje šmihelskih faranov za dobro in k delu za odstranjevanje vsakega zla, ki se je pojavljalo v fari. Tako delo ga je tudi nujno do-vedlo do pobijanja vseh zlih posledic, ki ga farnemu življenju prinaša vpliv brezbožnega komunizma. n to je bil njegov dovolj velik greh, da ga je skupina zaslepljenih komunistov obsodila na smrt in mu v nedeljskih jutranjih urah vpričo staršev, bratov in sestra [»gnala v telo morilsko kroglo ter končala mlado in mnogoobeta-joče življenje, ki je bilo zaradi svoje dobrote in plemenitosti sposobno le za dobro in častno in silno odmaknjeno od vsega zla.
Zemske ostanke te najnovejše žrtve čistega
Ljubljana, junija.
Pred dobrim mesecem dni smo poročali, da se že letos bližamo uresničepju stare želje Ljubljančanov, namreč da bi 6e ustvarila skozi Ljubljano velika transverzalna cesta, ki ne bi šla skozi središče mesta, temveč bi se ga nekako ognila, vendar pa bi vezala Ljubljano in vse važnejše kraje Ljubljanski pokrajine. Načrt za tako veliko transverzalno cesto je že star, prav tako pa tudi načrt za veliko novo Dolenjsko cesto. Dosedanja Dolenjska cesta je namreč za ves 6edanji promet neuporabna ter bi služila kvečjemu za lokalni promet. Pred leti so 6e pojavili načrti, naj bi se zgradila velika cesta čez Barje. Toda izkazalo se je pri natančnem merjenju in pri preizkušnjah, da bi bilo treba ponekod na Barju položiti kar po 30 m globoke temelje, da bi dospeli do trdne podlage; tako debela je namreč mehka, jezerska naplavina na Barju. Tako globokih temeljev seveda ni mogoče izkopati, pa tudi ni mogoče graditi ceste na ta način, kakor so gradili pred skoraj 90 leti železnico čez Barje, ko so morali na sicer boljšem zemljišču, kakor bi bilo za cesto primerno, navoziti ogromne vagone kamenja in tako utrditi železniško progo.
Prodrl je tedaj drug načrt, naj bi se zgradila nova Dolenjska cesta vzporedno z dosedanjo Dolenjsko cesto pod Golovcem, le nekoliko niže. Ta cesla naj bi šla nekako čez vrt gostilničarja Maren-četa, čez vrt mestne milnice, pred poslopjem dolenjskega kolodvora in dalje, torej nekako v eredipi med dosedanjo Dolenjsko cesto in pa med dolenjsko železnica Načrt za to cesto je še danes v veljavi ter ga bodo najbrž v kratkem uresničili.
Prav tako težavno pa je bilo vprašanje transverzalne ceste skozi Ljubljano, ki bi vezala severne in zahodne dovozne ceste v Ljubljano z južnimi in vzhodnimi cestami. Do ustanovitve Ljubljanske pokrajine je bila glavna dovozna cesta za Ljubljano Celovška, oziroma Gosposvetska cesta ter bivša Dunajska, sedaj Bleivveisova cesta. Iz Triesteja, oziroma od bivše državne meje, to je od Rakeka, pa je bila in je še glavna dovozna cesta Tržaška cesta. Ta pridobiva prav sedaj na svoji pomembnosti. Med severnimi cestami in zahodno Tržaško cesto je bila pred kakimi osmimi leti ustvarjena naravnost idealna transverzalna zveza, namreč bivša Bleivveisova cesta, sedanji Korzo Viktorja Emanuela III. Nekdanja precej zapuščena in blatna cesta, čeprav so bile že poprej ob njej lepe vile in palače, kakor vladna palača, Narodni dom, se je v zadnjih letih tako lepo razvila, da jo moramo v resnici šteti za morda najlepšo ljubljansko cesto.
Ljubljana je pred leti razpolagala s tako imenovanim »kaldrminskim fondom«. Ta fond se je pobiral od odstotka dohodkov pri carini ter je bi! namenjen tlakovanju tistih cest, ki vodijo do carinarnice. S tem fondom je bilo obnovljenih in tlakovanih več cest v Ljubljani, iz njega je mestna
nova žrtev partizanov
prepričanja in zločinskih organizatorjev, ki hočejo ustrahovati naše ljudstvo, so pretekli torek predjx>ldne položili na šmihelskem farnem pokopališču k večnemu počitku. Oh pol desetih je žalni sprevod krenil izpred pokojnikove domačije v ŠkrjanČah, pred katero je ob asistenci opravil prve jiogrebne molitve pokojnikov veroučitelj prof. Franc Kenk. V dolgem s|>revodu je stojiala šolska mladina, šmihelski farani, vsem na čelu zastopniki farnih verskih organizacij z venci, ki so jih položili mlademu mučencu Katoliške akcije na zgodnji grob. Pred šmeliilsko farno cerkvijo je mrtvaški sprevod pričakovala ljudi, med njimi |>oveljnik divizije, brigadni general Eksc. Emilio Coronati, okrajni politični komisar Console Manu -Ricci, častniki, profesorski zbor novomeške gimnazije z ravnateljem I. Dolencem na čelu in dijaki ter dijakinje novomeške gimnazije. Vsi ti so se z mrtvaškim sprevodom podali v cerkev, kjer so prisostvovali žalni maši, ki jo je ob asistenci da roval šmihelski župnik g. A. Bergant. Med mašo so pokojnikovi tovariši-kongreganisti prejeli sv. obhajilo, ki so ga darovali za blagor pokojnikove dušo. Po končani žalni službi božji in žalnih molitvah je sprevod z navzočimi zastopniki oblasti krenil na farno pokopališče, kjer so mlademu gimnazijcu, žrtvi strašne zaslepljenosti, v slovo spregovorili gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenc in dva tovariša dijaka, ki so fiokazali na Turkov svetal značaj in na pomen njegove žrtve. Doprinesel jo je za vse tiste, ki blodijo po j)oteh,
ki vodijo v pogubo in nesrečo.
*
Naj bi tudi ta mlada žrtev dala bogatega sadu in zaslepljenim odprla oči ter našemu ljudstvu prihranila nadaljnje trpljenje.
občina najela ludi posojilo, da je zgradila sedanjo carinarnico s stanovanjsko naselbino ter uredila Vilharjevo cesto ter okoliške ceste in ulice. Tlakovana je bila tudi bivša Bleiweisova cesta, sedanji Korzo Viktorja Emanuela III. Med Tržaško in Celovško cesto ter deloma tudi bivšo Dunajsko, sedanjo Bloivveisovo, pa je bila ustvarjena naravnost idealna transverzala. Ves težki tovorni promet, ves avtomobilski promet med Gorenjsko in Notranjsko 6ta se tako ognila lokalnemu prometu v Ljubljani po široki in krasni cesti.
Ostalo pa je še vedno odprto vprašanje transverzalne zveze med temi tremi cestami in Dolenjsko skozi Ljubljano. Niti ozka Prešernova ulica, niti Gregorčičeva ulica, niti Rimska cesta niso bile za tako zvezo primerne. Ustvariti je bilo treba novo zvezo in to se je posrečilo, ko so zgradili sedanjo Aškerčevo ulico, ki se odcepi od križišč Tržaške
Telovo v Lubljam
Na slovesen, dostojanstven ln notranje poglobljen način je letos Ljubljana slavila praznik Presv. Rešnj. Telesa. Procesije so se vrnile po vseh župnih cerkvah v Ljubljani zjutraj na praznik, blagoslovi pa so bili pri oltarjih. Povsod so bile župne cerkve nabito polne vernikov, ki so izkazovali čast Presv. Rešnjemu Telesu. Po nekaterih župnih cerkvah so bile ob istem času, kakor v stolnici za duhovščino, tudi molitvene ure, tako, da so bili verniki ponekod združeni v molitvi s svojim škofom in tudi s poglavarjem vse katoliške cerkve, sv. očetom, ki je ob istem času imel z duhovščino večnega mesta molitveno uro. — V stolnici je bila na praznik ob 8 zjutraj pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval prevzv. škof dr. Gregor Rožman ob asistenci duhovščine. Med sv. mašo je pel Gallusovo mašo pevski zbor jx>d vodstvom ravnatelja Snoja. Po sv. maši je bila v cerkvi procesija Presv. Rešnjega Telesa. Blagoslovi so bili pri štirih stranskih oltarjih. Lepe telovske procesije se je udeležilo veliko število vernikov, ki so do zadnjega najsolnili prostorno stolnico. — Popoldne med 3. in 4. uro je bila v stolnici molitvena ura, h kateri je Prevzv. g. škof povabil vso ljubljansko duhovščino, ki se je res polnoštevilno zbrala.
Duhovščina je prišla k molitvi v liturgični obleki ter je napolnila sprednji del cerkve, ostalo cerkev pa verniki. Najprej je imel Prevzvi-šeni g. škof krasno in globoko zajeto pridigo, kjer se je pod verskim vidikom dotaknil naših domačih razmer, zlasti prelivanja krvi ter pokazal tudi na povzročitelje. Nato je sledil žalostni del rožnega venca, litanije presv. Imena Jezusovega ter blagoslov. Tako se je ljubljanska duhovščina in z njo mnogo ljubljanskih vernikov odzvalo vabilu sv. očeta k molitveni uri.
Ljubljana, 5. junija.
Kdor je kdaj hodil jjo dolenjskih cestah, tam <d) Krki, Temenici in Kolpi, sc ni mogel dovolj načuditi lepim, vitkim »drevesom, toj>o-lom. Zakaj je ljudstvo tam zasadilo topole, je težko reči, saj od topolov tisti, ki gleda samo na gmotno korist, nima prave koristi, ker na žagah pač kupujejo smrekov ali hrastov les, bukve so vsaj za drva dobre, vsega tega pa topol ne more nuditi. Les topola ni uporaben za industrijo, sadu tonol tudi ne daje, res nič takega ne nudi to čudovito drevo, ki ga toliko vidimo po naših cestah. Tudi senca, ki jo nudi topol, zaostaja za ono, kakor jo nudijo druga drevesa; in vendar ljudstvo ljubi to drevo ter spleta okrog njega čudovite legende. Kjer koli so ta drevesa zasajena, najbolj pogosto ob cestah ali vodah, tam so jih vsaaih samo iz enega vzroka: kot okrasno drevo, kot drevo, ki naj daje enolični pokrajini nekaj resnobne poezije, nekuj vzvišenega, nekaj, kar naj ljudi spominja, da ni gmotna korist vse, temveč da * veljajo dušne dobrine. In to vitko, visoko v nelio rastoče drevo, kljubujoče viharju in dostojanstveno ponosno, res spominja liudi nu vzvišenejše, resnobne cilje življenja. Naš pesnik topolov je bil Dragotin Kette, ki je občutil to izvenvsakdanjo nalogo topolov in jih opeval v več pesmih.
Druga pokrajina, ki je znana po svojih topolih. je Prckmurje. Tam so topoli naravnost značilni za vso pokrajino. Sredi žitnih polj, med travniki in pašniki, se dvigajo in vrste kukor dolge svečane procesijo topolovi nasadi. Kdor je bil kdaj v Prekmurju, te slike ne bo nikoli pozabil.
V Ljubljani sami smo do pred nekaj leti kaj slabo poznali topole. Okrasna drevesa po mestih so vedno podvržena modnim muham in tako je vse do zadnjega gospodaril po ljubljanskih drevoredih košati divji kostanj, ki pa ga sedaj že skoraj povsod odpravljajo. Razen košate sence po vlažnih drevoredih kostanj res ne daje drugega. Toda ta senca .je za sodobno misleče ljudi že nekako odveč, saj vendar že-
Iz gospodarstva
Nemške državne železnice zaznamujejo zaradi povečanja prometa lani povečanje dohodkov od 7.61 na 9.03 milijafde mark. Izdatki pa so narasli od 7.25 na 8.96 milijarde mark. Državna blagajna dobi orl prebitka leta 1941 milij. mark, dočim je za 1940 dobila samo 100 milij. mark.
Iz belgrajskega trgovinskega registra. Za komisarja pri Britred - J. llanau v Belgradu in pri ABC, belgrajski trgovski d. d. je postavljen Miroslav Pogorelec. — V Belgradu je ustanovljen srbski Shell, ki ima glavnico 5 milij. din. — Delniška družba za hotelsko industrijo zvišuje glavnico od 3 na 5 milij. din.
Novi kovanci v Srbiji. Srbska narodna banka sporoča, da morajo vse državne in občinske blagajne od 1. junija dalje sprejemati v neomenjenih količinah nove kovance po 2 din iz cinka, vse ostale osebe pa do zneska 400 din. Prejšnji kovanci po 2, 1, 0.25 din ostanejo še do nadaljnjega zakonito plačilno sredstvo na ozemlju, ki je pod komando nemškega vojaškega poveljnika.
Obtok bankovcev v Angliji je v zadnjem tednu maja dosegel 782.5 milij. funtov.
V vsako hišo »Slovenca«!
limo, da smo vsi čim več na soncu. Hiše ob takih drevoredih so kar nekam mračne, v koreninah kostanjev na gnezdi na tisoče hrošče-vih ličink, ogreev. Vendar so imeli in še imajo kostanji v našem mestu mnogo prijateljev, ki so žalovali za vsakim kostanjevim drevesom, ki ga je v Zvezdi ali v Tivoliju podrla sekira.
Topole smo prej poznali le na Burju. Tudi kar nekako pristojali so med te enolične travnike, enako kakor v ravnem Prekmurju.
Mojster Plečnik je bil. ki je pridobil v Ljubljani veljavo topolom. Najprej jih ie zasadil na Sv. Jakoba trgu pred cerkvijo. Danes so tam košata, visoka drevesa, ki učinkovito dopolnjujejo cerkveno zunanjščino in sosednji spomenik. Prav tako je mojster zasadil Tivoli z lepimi topoli. Ob vhodu v Tivoli imamo sedaj naravnost krasen topolov gaj, s katerim se prejšnji kostanjev niti od daleč nc da primerjati. Topolovo svetlozeleno listje se naravnost krasno poda v to okolico. Čudovita je s svojim topolovim drevoredom Vilharjeva cesta. Na tej cesti, ki je namenjena predvsem težkemu tovornemu prometu, so topolovn drevesa v resničen oddih človeku in očesu. Prav tako krase lepa to|>olova drevesa znano Rdočo hišo na Poljanski cesti, oziroma nasipu in ji odjem-Ijejo puščobo, ki bi morala nastati, kakor pri vsaki taki veliki stanovanjski kasarni. Tudi razne delavske naselbine na robu mesta, za Bežigradom, v Trnovem, na dolenjski strani, so lepo okrašene s tojx»lovimi drevoredi in n«i-sadi, tako da izgublja vsakdanjost dneva in življenja svojo težo in je človeku lažje, ko gleda ta vitka drevesa.
Topolovo drevo v Ljubljani bujno uspeva in že po nekaj letih zraste v precej veliko višino, po dvajsetih in več letih pa postane topol že pravi orjak. Ljubijančani smo vzljubili to drevo in radi občudujemo njegove nasade.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino •
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
objavljata:
26. maja t. 1. 60 uporniški elementi odpeljali 6loven6kega orožniškega narednika, potem ko so nasilno vdrli v njegovo stanovanje.
Glede na odlok z dne 24. aprila t. 1., in ker je potekel predpisani čas, ne da bi bili krivci izsledeni, je bila odrejena ustrelitev neke osebe, o kateri je zatrdno ugotovljeno, da je kriva terorističnega in komunističnega delovanja.
Ustrelitev je bila izvršena 2. junija ob 15.15 v Novem mestu.
V	noči na 24. maj so v Rašici partizanski elementi umorili tri Slovenke, odvedli živino in oropali nekaj hiš.
24. maja so partizanski elementi s strojnicami obstreljevali pri Dobrepolju dva vlaka, in ju poškodovali.
26. maja sta dva oborožena neznanca umorila proiesorja dr. Lamberta Ehrlicha in akademika Viktorja Rojica.
V	zvezi z odredbo z dne 24. maja t. I. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti povzročitelji zgoraj imenovanih zločinov, je bila odrejena ustrelitev 6 oseb, ki so bile gotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Ustrelitev je bila izvršena 2. junija ob 5.30.
Transverzalne ceste in promet skozi Ljubljano
Kmalu se bo ustvarila skozi Ljubljano transverzalna zveza, ki bo omogočila hiter in nemoten promet
KULTURNI OBZORNIK
Stanko Cajnkar: Razgovor!
Pri Novi založbi je izšla knjiga pogovorov o perečih vprašanjih sodobnega katoliškega, sveče-niškega in vzgojnega življenja znanega pisatelja dr. Stanka Cajnkarja, in sicer v leposlovni obliki, to se pravi: v izbrani literarni obliki, ne da bi hotele biti te stvaritve povesti, pa spet ne eseji, temveč nekaj v sredi med obema, kar je svoj-sko tudi drugim njegovim spisom. Tako omenjamo njegov pogovor o ljubezni in Bogu, ki ga je izdal pred leti pri Mohorjevi družbi jx>d naslovom »Na planinah«, ki tudi ni bil ne novela ne znanstveni spis, temveč kramljanje o skrivnostih in globinah življenjskega občutja ter je v celoti precej pomemben Meškovim čustvenim meditacijam, bolj kakor pa jx>lnokrvni zgodbi, kar — verjetno — tudi ni hotela biti. Ta značilnost njegovega literarnega navdiha smo opazili tudi že pri njegovem najbolj znanem delu, drami »Potopljeni svet, o kateri smo že takrat napisali, da je bolj novela kakor drama, kajti vse zunanje se izvrši v času med dejanji, na odru pa je dramatično zastren in napet besedni in miselni dvoboj, kresanje dveh tijx>v v Cerkvi, statičnega in dinamičnega do najbolj žgočih iskdr, ki osvetljujejo skrito duhovniško tragedijo in dramo naše duhovne sodobnosti. Njegova knjiga »Očenaš* pa je na drugi strani delo zgolj razmišljajočega duha, globoka premišljanja o skrivnosti in globinah božje molitve, pisane v slogu izredno tenkočutnega in globoko doživljajočega besednega umetnika. In v tej smeri prepletanja fabulističnih in filozofskih esejističnih prvin se gibljejo tudi ti »Razgovori« (str. 218, cena 30 oz. 38 lir), ki so bili svoj čas objavljeni v Mladiki in v Dejanju. Samo en razgovor (Nevarna igra) je tu postav-lien prvikrat.	.
Zbirka obsega naslednje razgovore: Hoj svet, |
Šolski izleti, Profesorska modrost, Večerni razgovori,, Razgovori, ki jih ni bilo. Sodobne in nesodobne malenkosti, Na obisku ter Nevarna igra.
Ti razgovori so nastali večinoma iz njegove profesorske in duhovniška prakse, ter se zato največ dotikajo vprašanj, ki mučijo dijaka in vzgojitelja, ter duhovnika še posebej. Tako govori o svojem vzgojiteljskem in duhovniškem svetu z ljubeznijo do duš in njihove sreče, vse na ozadju etičnega in religioznega presojanja človeškega zemskega bivanja Večkrat poudarja sam, da njegovo oko ni ustvarjeno za gledanje zunanjih obrisov zemske oblike, temveč gre takoj za dušo, da ujame njena skrivna doživetja sredi ljudi in jih nam podaja kot razodetje iz dna. Šolski izleti sprožijo misli o ljubezni, o smrti in smislu življenja, o lepoti življenja, smislu trpljenja in človeškega bivanja. Posebej se zamisli v vprašanje pravice in usmiljenja ter vrednosti resnice, nasproti tislim, ki resnice n pr. v socialnem vprašanju videti nočejo in nimajo dovolj ljubezni, da bi je rešili. Temu problemu so posvečeni predvsem Večerni razgovori, v njih je poleg drugega podana tudi kritika krščanske gosjiodarske prakse, v kateri je opaziti V6e premalo heroizma in ljubezni, iskrenosti in zaupanja, kar mu jemlje celo vero v dobro *'oljo, v hotenje te gospodarske politike res pripomoči k boljšemu stanju. To je nekako isti problem, kakor ga je načel v Potopljenem svetu. Tu ara rešuje z neko osebno resignacijo, ne da bi a« odpovedal sebi in svoji notranji smeri — tej hoče ostati vedno iskreno zvest, teniveč vidi, da je njegova osebna tragika malenkostna spričo velikosti sodobnega problema, v kateri je tudi zunanje ozaljšano in častitljivo krščanstvo na hudi preizkušnji. In iz drugega razgovora se vidi, tla mu je prav »ogroženost vsega, knr imamo, stopila pred oči s tako jasnostjo, da se je njegov mirni in konservativni življenjski načrt v njej prelomil kakor trhel les.< In tako je postal bojevnik za novi svet »proti svoji volji«; on, ki nikdar ni bil »revolucionarec, zdaj seje nemir...« Predvsem pa so zanimive misli o duhovniškem poklicu, ki jim Cajnkar po-
| sveča globoke in tenkosluhne aforizme, pa tudi razglabljanja največ v najdaljšem razgovoru Na obisku. Tu je podana tragika navdušenega duhovnika Antona, ki je bil urednik in vzgojitelj, pa so ga zaradi njegovih spisov in misli premestili na samotno faro: zdaj v pogovoru razkriva življenje svoje fare v prerezu nekaj hiš, — jx>-doba je zelo negativna, slabša kakor smo vajeni pri romantičnih opisovalcih naše vasi —, potem pa preide na duhovniški poklic ter njegovo službo, ki včasih lahko postane »barantanje zastopnika tuje zavarovalnice s [»vračilom in zelo ceneno srečo« (138), če v njem ni globoke vere in ljubezni.
Tu se pokaže duhovnika, ki 6i je 6voj poklic res iskreno izbral in 6e zaveda njegove odgovornosti, odgovornosti pa tudi za V6e, kar kot katoličani imajo, kajti »vse, kar 6amo imamo, bo šlo v izgubo, c6talo bo to, kar smo!« Zato gre vsa njegova težnja za tem, da vzbudi v človeku najbolj skrite in dobre prvine, kjer naj vladata ves odno6 do 6veta in človeka 6amo vera in ljubezen ter zaupanje. In dobrota naj bo glavno orožje duhovnika, ne mor^a »sovraštvo in zavist, pomanjkanje ljubezni.« Duhovnik, ki ne prinaša blagoslova dobrohotnosti, je najbolj žalostna prikazen v vretah brezposelnih« (176). Ta njegova vizija duhovniškega poklica, ki kliče le po ljubezni in dobroti, jx> resničnem duhovništvu, je ena njegovih glavnih tihih borb za novo ceno duhovnika v ča6u, ko »gine 6ijaj našega duhovništva« (176). »Samo ljubezen še velja.«
Zadnji razgovor je napisan v dramatični obliki in je posvečen pravi ljubezni, ki prenese tudi V6e žrtve in odjx>vedi ter je pripravljena odpustiti vse. To je Nevarna igra, ki je v V6ej knjigi najbolj leposlovno obdeldna, dočim je ostalo vse bolj esej in razmišljanja na ozadju anekdot in zgodbic ter lastnega doživljanja. Tu pa je postavljen dramatični dialog prav v smislu Potopljenega 6veta ter v marsičem spominja na Maeterlinckov-ske simbolistične pravljične drame. Cajnkar sam je čutil, da to ni prava drama, zato je dal pod-
naslov »pravljica, ki je rahlo podobna dramatični sliki«-. Je pa v njej podana velika notranja drama človeka, ki je veliko zagrešil (Amanda), pa si v ljubezni želi odpuščanja, pa zopet drugega, ki v tako nevarni igri, kakor je ljubezen, slepomiši z neodgovornim kra6norečjem (Inocenc), ko pride na preizkušnjo, da naj bi njegova ljubezen odpustila greh Amandi, nima poguma. Njegova ljubezen ni odrešujoča in ni ljubezen, je tlirt, ki nima. duhovnega ozadja in večno6tne cene. Ta kratka 6cena 6e prav lahko ix«tavi ob 6tran Potopljenemu 6vetu.	*
Tako 60 Cajnkarjevi Razgovori po svoji večini duhoviti »pogovori pod lipo« o sodobnih vprašanjih vzgoje, vere in ljubezni, s katerimi je zvezano prvenstveno vprašanje duhovništva in socialnega delovanja, gledano z očmi borca za lepšega človeka, ki naj 6ledi Kristusu predvsem po poti dobrote in iskrenosti ter ljubezni. Izhodišče njegovim razmišljanjem pa je njegovo la6tno doživljanje vzgojitelja in duhovnika in njegova lastna doživetja, ki jih tu podaja v literarnem 6logu, mestoma malce razvlečene konverzacije, toda v bogatih, zgoščenih in izredno duhovitih aforizmih, ki so največja vrednota dela. Osnova njegovega idejnega sveta pa je ekspresionistična duhovnost, gledanje smisla za vsem, kar je samo zunanje in postavljeno za videz (pokrajina, zunanji lišp Cerkve, konservativnost) ter poudarjanje človeške osebne veljave, ki naj da novega, iskrenega, ne zlaganega človeka in z njim nov svet. Tega teženja izraz je ta knjiga Razgovorov Stankota
Cajnkarja.	td.
♦
Tiskarski škrat. V včerajšnjem podlistku O rojstnem letu Silvina Sardenka je tiskarski škrat napravil več napak, med katerimi je največja zamenjava dveh vrstic, kar precej moti. Tako naj se v začetku namesto sedanje 7. vrste bere: »Sar-denku. Grafenauer na pr. (Kratka zgodovina)«; — tja postavljena vrstica pa bi morala nadomestiti sedanjo 7. vrstico v 3. 6lolpcu odejTodaj, kjer je napačno pisano ime Sardenko z dvema na.

novice
Koledar
Sobota, 6. junija: Norbert, škof in ustanovitelj reda; Bertrand Oglejski, škof; Kandida, sveta žena; Filip, spoznavalec; Amancij, mučenec.
Nedelja, 7. junija: Robert, opat; Ana Oarzia, devica; Pavel, škof in mučenec; Sabinijan mučenec.
Novi grško katoliški škof v Križevcih
Sv. oče papež Pij XII. je imenoval za škofa v Križevcih (za vernike grško katoliškega obreda) msgr. dr. Janka Šimrnka, a|vostolskega administratorja križevske škofije in vseučiliškega profesorja v Zagrebu. Novi škof je tudi med Slovenci dobro znan, saj je svoj čas rad pogosto zahajal v Slovenijo, kjer ima veliko znancev. Novemu škofu želimo ohilo božjega blaposlova pri njegovem delu v korist katoliške Cerkve in zaupane mu črede.
Lovkovi Ančki v spomin!
Cerknica, 4. junija.
Skromna, kakor si vedno bila, si odšla od nas, draga Ančka, tja, kjer vladata blaženost in mir.
Srca so nam zastala, ko je med nas, kakor blisk ob jasnem dnevu, prišla vest, da te ni več. Kako, «I i je mogoče? Saj si še v sredo opravljala svoj vsakdanji posel v trgovini. Še si postregla temu in onemu, za enepa ali dru-pepnp si še imela lepo besedo in smeh. 24 ur po tem pa si obležalo negibna Tvoje telo, posebno zadnja leta od bolezni izmučeno, so položili k počitku.
Ančka, česar nismo mogli verjeti tedaj, ko nam je oznanjal mnli zvonček, to verjamemo danes, ko spokojno ležiš v krsti s križcem v rokah. Cvetje prelepe pomladi krasi tvojo zadnjo postel jo. Kot roža si med rožami, prav ka-kor pesem poje.
Tvoja smrt, draga Ančka, pa jc nam vsem resno svarilo: bodi pripravljen! Ne ure, ne dneva up vemo, smrt pride hitro in tiho. Tebe, Ančka, je našla pripravljeno. Rešila te je hu-depa trpljenja. Prihranjena ti l«i marsikatera težka ura. Umrla si na vigiljjo Sv. Rešn.jcsa Telesa, v katerem sj našla uteho, moči in tolažbo.
Pomladno cvetje je v bujnem stanju, sonce prijazno greje, ti, Ančka, pa mirno ležiš v beli krsti. Marsikatero oko se je orosilo. marsikatero srce bo izrazilo željo in prošnjo k Onemu. ki vse prav vodi in urejuje: Daj ji Gospod večni mir, daj da bo njena duša našla prostor tam. kamor je usmerjeno bilo vse njeno življenje. Bodi ji tisočeren plačnik za vse, kar je dobrega storila! Vsi te bomo, draga Ančka, težko pogrešali. A prepričanje, da si odšla na boljše, nas tolaži. Njega, ki vse premore, pa prosimo, naj ti bo usmiljen sodnik. Ančka, na svidenje nad zvezdami!
Osebne novice
—	Poroka. Na Viču se je na praznik sv. Rešnjega Telesa poročil g. dr. Ovido C a d e ž , hišni zdravnik Leonišča. z gdč. Branko Peter lin, akatlemičarko iz Ribnice. Bilo 6rečno!
Velike slike
»Presv. Srca Jezusovega«
za posvetitev družin ali tudi le za okras stanovanja dobite po knjigarnah in papirnicah. Vsaka slika stane le 20 lir. v
—	Stavbne in progovne delavce vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1942 ob 10 dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Na sestanku bo podano poročilo o sklenjeni kolektivni pogodbi in o delu za njeno izboljšanje. Z ozirom na to je sestanek izredno važen in se ga naj stavbeni in pro-govni delavci udeleže v čim večjem številu.
—	Za krojaške pomočnike je bila te dni sklenjena nova kolektivna pogodba, ki določa na sedanje kosovno delo 35% povišek, urne mezde pa 6e gibljejo od 3 do 5 lir. V interesu V6eh krojaških pomočnikov je, da 6e s pogodbo, katere mezdni del je stopil v veljavo dne 1. junija vpoznajo in se zato udeleže sestanka, ki bo v nedeljo, dne 14. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), I. nadstropje, 6oba št. 5.
—	Lepo vremo na praznik. Na praznik svetega Rešnjega Telesa je bilo lepo vreme. Nekoliko se je sicer oblačilo, toda močna severna sapa, ki je ves dan valovila, je oblake pregnala. Dasi je bilo toplo, vendar .je bilo kopanje in sončenje nekoliko neprijetno zaradi vetra. Na praznik zjutraj je bila najnižja temperatura + 15°, v petek zjutraj pa samo + 12" C. Na praznik je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 24.6", v sredo + 25.8° C. Barometer je na praznik dosegel ?fi9.5 mm, v petek zjutraj je barometer kazal 769 mm. Prvi dnevi junija so bili lepi in brez dežja. Bliža se čas košnje. Junij je v vremenu kaj spremenljiv. Leta 1898 je bil junij sicer topel, zaznamenoval je le 13 deževnih dni, toda vrstili so se v Ljubljani in okolici hudi nalivi, ka jti padlo je do 217 mm dežja. Dnevna temperatura je bila takrat jx>-vprečno okoli +22°C. Lanski pomladanski meseci marec, april in maj so zaznamenovali 45 deževnih dni s 423 I mm dežja. Letos je bilo 44 deževnih dni in samo 224 mm dežja.
—	Bezeg cvete. Sedaj, ko je odevetelo sadno drevje in ko pravega pomladanskega cvetja tudi v Ljubljani še skoraj ni več, je na vrsti drugo rastlinje, ki cvete v juniju. Med to spada tudi naš domači bezeg, ki ga ljudje sicer ne spoštujejo tako, kakor zasluži, in ga na vrtovih le nekako trpe. Vendar je bezgov cvet lep. prijeten za oko in prijeten j>o svojem vonju. Letos je za bezetr kakor nalašč ugodno leto, tako, da se je razcvetel prav vsak grmiček, vsaka veja bezgovega drevja, ki se zdaj košati s svojimi snežno belimi, velikimi kobulami cvetov. Bez-govo cvetje cenijo zlasti gospodinje in nekoč smo ga radi uživali kot jajčno jed. Letos pa bomo še bolj cenili bezgove jagode, ki dajejo sveže in posušene izvrsten čaj. Za nekatere ljudi je bezgov čaj celo boljš; kakor pravi ruski čaj, vsaj zdravilnih moči ima gotovo več. Ima pač nekoliko trpek okus, ki ga pa znajo
pametne gospodinje odpraviti s tem, da stisnejo v tak čaj nekoliko citronove kisline ali pa skuhajo z jagodami nekaj posušenih jabolčnih olupkov ali en, dva kiiilja. To daje izvrsten čaj, ki primerno oslajen, sodi na v*ako mizo. Ko bo be^eg dozorel, se tore j slehernemu splača nabirati bezgoVe jagode in jih shraniti, bodisi za domačo lekarno, bodisi za kuhinjo kot naj-l>o!jše nadomestilo dragih čajev.
—	Pošiljanje zavojev vojakom na bojiščih. Višja poštna uprava glavnega vojaškega poveljstva je obvestila starše, odnosno sorodnike vojakov na bojiščih, naj v bodoče v zavoje, poslane za vojake, ne devaio jedil in drugih naglo pokvarljivih tvarin. Precej časa traja, preden se zavoji dajo na ladjo, po prihodu na cilj pa jih spet spravijo za nekaj časa v skladišča. In tu nastane možnost, da se jestvine v zavojih pokvarijo, vrh lega pa se s plesnijo pokvarijo tudi sosednji zavoji. Zavoljo tepa naj pošiljatelji pazijo, da bodo v zavoje dali le takšne stvari, ki se ne pokvarijo.
—	Načrti za zasajanje in namakanje polj. Višji kmet. svet je oni dan zasedal pod predsedstvom kmetijskega ministra. Člani so se bavili z načrti, po katerih bi bilo treba urediti kmetijsko pridelavo, zbiranje kultur za saditev, bonifikacijske načrte, predloge za pogozdovanje goličav in predloge za izboljšanje namakalnih priprav. Z vsemi temi rečmi se bo ba-vila še prizadeta korporacija. Ti ukrepi naj bi veljali že za leto 1942/43. Posebno poudarjajo potrebo, da se poveča saditev industrijskih rastlin ne Ic zato, da bi se domača vojna industrija lahko v zadostni meri oskrbela s surovinami, pač pa je treba dobiti tudi nekaj surovin za izvoz v tuje države, da se s tem omogoči izmenjava blaga s tujino.
—	Skrivalci bombaža in platna. V Milanu 60 odkrili, da je imel industrijec Cattaneo Cesare iz Coma velike zaloge bombaža in platna, katerega ne le, da ni prijavil oblastem, kot bi moral, temveč je na skrivaj z njimi trgoval in delal velike dobičke. Pregrešil se je tudi s tem, da je visoko prekoračil najvišje dovoljene prodajne cene. Izročen je bil izrednemu sodišču za zaščito države, prelekt pa je imenoval podjetju posebnega komisarja, ki bo 6krbel, da bo podjetje v redu poslovalo dalje.
—	Za povzdigo dalmazijskega ribištva. V komi-6arijatu za ribištvo pri upravi v Zari je bil 6esta-neh vseh bližnjih ribičev in lastnikov motornih ribiških čolnov. Zastopniki oblasti 6o jim razložili 6voje načrte glede ureditve ribolova in f>ovečanja števila čolnov. Obenetn so sklenili, da bodo morali biti vsi ribiči včlanjeni v posebni zadrugi, ki bo poskrbela za to, da bodo vse ribe naglo odprem-ljene na bližnje trge, zlasti pa na zarski trg.
—	Mati in otrok padla z okna. 21 letna Crescen-zia Di Dinato iz Rima je sedela z otrokom v naročju na okenski polici. Nenadoma pa je izgubila ravnotežje in telebnila z otrokom vred v globino. Padec je bil tako hud, da se je 14 mesečni otrok na mestu ubil, mati pa je nekaj ur kasneje podlegla fioškodbam v bolnišnici.
—	Znižanje cen gledaliških in kinematografskih vstopnic čez poletje. Zveza lastnikov gledališč in kinematografov je sklenila znižati za čas od 8. junija pa do 15. septembra cene V6em vstopnicam, ki veljajo več kakor eno liro. Za boljše kinematografe velja, da bodo morali znižati vstopnice za 20%, gledališča pa za 10%. Za manjše kinematografe in za manjša gledališča pa 6e odreja 10% znižanje. Obenem je bilo sklenjeno, da se morajo gledališča in kinematografi v poletni sezoni zapreti najkasneje do polnoči. Te 6klepe je ministrstvo za ljudsko kulturo odobrilo.
Ljubljana
1 Mnogi še ne vedo, da 6e v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku že več mesecev opravlja Baragova mašna devetdnevnica. Devet zafiorednih sv. maš pri Marijinem oltarju 6e daruje v ta namen. Svoje prošnje in molitve združujemo s prošnjami našega svetniškega rojaka škofa Friderika Barage. Člani Baragove zveze, pa tudi vsi drugi Baragovi prijatelji, udeležujte se radi teh 6V. maš, ki se darujejo od sobote naprej vsak dan ob pol 7.
1 Lansko in predlansko cepljenje proti da-vici se odraža že tudi v statistiki ljubljanskega mestnega fizikata. še bolj pa seveda potrjuje svetovna statistika, da cepljenje prav učinkovito varuje mladino pred to nevarno boleznijo. Lahko rečemo, 4a je pri otrokih', ki so cepljeni proti davici, la bolezen skoraj izjema ter tudi ni tako nevarna, če se jTojavi. Zato pa nnj neznatna reakcija jk> cepljenju staršev nikakor ne plaši ter naj ne iščejo opravičil, da ne bi dali otrok cepiti o pravem času. Kakor je znano, bo mestni fizikat od jx>nedeljka do sobote, torej od 8. do 13. junija spet cepil ljubljansko mladino zoper daviro p>o vseh okrajih me6ta, drugič bodo pa starši prinesli in pripeljali svoje otroke k cepljenju od 22. do 27. t m. Tisti starši pa, ki morda ne skrbe za zdravje svojih otrok ter bi neopravičeno «voje otroke odtegnili temu obveznemu cepljenju, bodo pa jxi določilih naredbe morali plačati plobo do 1000 lir. Razpored cepljenja bo seveda o pravem času objavljen v dnevnikih.
1 Nevaren ogenj za Bežigradom. Za nekdanjo smodnišnico zn Bežigradom je zadnja leta zrastla lična naselbina vil in prijaznih stanovanjskih hiš ob Lužiško-srbski ulici. Ta naselbina sredi vrtov in obdelanega polja bi na praznik kmalu postala žrtev nevarnega požara, ki po je bil na srečo kmalu opažen ter so požrtvovalni gasilci, tako poklicni, kakor oni od stalne italijanske gasilske straže mogli tako ob pravem času omejiti in zadušiti nevaren ogenj. Ogenj je nastal v podstrešju enonadstropne stanovanjske vile g. Albina Wenipa, železniškega uradnika iz Ljubljane. Stranka, ki stanuje v podstrešnem stanovanju, je pustila zaboj z žerjavico v kuhinji. Kos še tleče žerjavice je padel iz pepela, nakar se je vnela lesena predelna stena. Ljudje so ogenj kmalu opazili in iz Nfa.jfnove kavarne na Blei\veisovi cesti je g. Žarko Zalnkar telefoniral po poklicne pasilce. Ti so pod vodstvom p. Rozmana takoj prihiteli z motorno brizialno. sledili pa so jim jirav tako z motorko posilci stalne straže. Čeprav so imeli gasilci pripravljeni dve motorki. od teh je stalna straža že pripravila zs vsak slučaj cevi k hidrantu. so vendar gasilci na hitrejši način pogasili požar. Razdrli so namreč leseno predelno steno ter razkrili strešni stol. ki se je tudi že vnema!. Goreče podstrešje so pa«ilci poenuili z ročnimi brizgalnami in z vodnim curkom iz
cevi pri vodnem petelinu. Tako so preprečili še večjo škodo, ker bi curki iz motornih briz-galn namreč škodovali tudi stavbi. Kljub temu trpi lastnik vile še vedno okoli 15.600 lir škode. Vse gašenje je trajalo okoli 5 četrt ure. Gosilci zaslužijo zaradi svoje požrtvovalnosti in izvež-banosti v resnici vse priznanje.
1 Namesto olja — voda. Na okrožnem sodišču ljubljanskem je mnogo raaprav proti veriž-niškim sleparjem, ki nelegalno trgujejo z najrazličnejšimi živili, posebno z oljem, moko, sladkorjem in mastjo. Brezvestni sleparji iščejo svoje žrtve v prvi vrst; med lahkovernimi in neizkušenimi ljudmi, ki so si dali na stran prihranke in skušajo sedaj kupiti kak priboljšek. Triie taki verižniki so se spravili na trgovino z ol jem. Okrog so ponujali v malih kantah po 5 do 10 litrov dobrega namiznega olja. Prodali so pa 4 osebam 30 litrov za 773 lir. Namesto pravepa olja pa so verižniki ljudem v kantah dobavljali vodo. le na vrhu je bila mala plast olja, kajtj znano je, da se olje drži nad vodo. Nato so začeli slepariti s slanino kar na debelo in so ljudi ogoljufali za okoli 2100 lir. Proti njim je bila te dni pred kazenskim senatom prva glavna razpruva, a preložena, da se izvedejo novi dokazi in izpopolni preiskava. Obtoženci l/anec štrumbelj, Jože rerhaj in Janez Matjašič se nahajujo v sodni.jskih zaporih.
I Osirotela družina brez V6eh sredstev pr06i usmiljena 6rca za pomoč. Uboga mati nikakor ne more z delom preživljati svojih otrok, ker ima najmanjša punčka šele 5 mesecev. Vsak najmanjši kakršen koli dar iz prijaznosti sprejema uprava »Slovenca«.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Hrama: Sobota. fi. junij* oh 17.80: »Sol« 7.S JSone• Reil B. — Xe<lel.ia, 7. junij« oh 17: 'Romeo in Juliju >. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. '
Opera: Sohotn. S. junija oh 17: «La Boheme«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Nedelja. 7. junija oh l,"i: »Carmen . Izven. Ceuc od 20 lir uavzdol.
—	Ponedeljek, 8. Junija: Zaprto,
RADIO. Snhota. I. junija. 7.30 Poročila v slovenSčini — 7.45 I.ahka glasba. V odmoru 18.001: Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert kvarteta »Kantje na vasi« — 12.40 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 1,1 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1.1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirieent D. M. Sijanec — 14.45 Poročila v slovenSčini — 17.15 Nove ploSče Cetra — 17.55 Ali). Nerlma: Kemija v gosnodin jstvu — predavanle v slovenSčini — 19.30 Poročila v slovenSčini — 19.45 Valček
—	20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSčini — 20.30 Vo.iaSko pesmi — 20.4.1 Slavnostna otvoritev liričnih prireditev družbe EIAR: A. CATALANI: IValtv. V odmorih: Predavanje v slovenSčini. Zauimivosti v slovenSčini. Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leu-stek, Resljeva cesta 1. mr Bahovec, Kongresni trg 12, iu mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta 47.
POIZVEDOVANJE. Izgubila se je zlata hroška
t veliki m kristalnim knmnnm v četriek popoldne v stolniei ali na poli od stolnice proti Poljanski cesti. Ker je broška drag spomin, je posten najditelj na-prošen, da jo proti nagradi odda v upravi »Slovenca«.
Z Gorenjskega
Glavne rest« na Gorenjskem. Kot glavne ceste v smislu § 13 cestno-prometnega reda veljajo do nadaljnjega naslednje ceste: 1. Korenski prelaz — Kranjska gora — Jesenice — Kranj — državna meja pri št. Vidu nad Ljubljano z odcepom severno od Radovljice na Bled; 2. Ljubeljski prelaz — Tržič — Duplje — Bistrica; 3. Jezersko — Kokra — Kranj; 4. Državna meja severno od Ljubljane — Črnuče — Domžale — Lukovica — Krašnja — Blagovica — Št. Ožbold do meje okrožja; 5. Državna meja pri Ratečah do Korena.
Gospodarska šola t Kranju. S šolskim letom 1942-43 bo ustanovljena gospodarska šola, na kateri se bo poučevala stenografija, strojepisje, knjigovodstvo, trgovsko dopisovanje in računstvo. Pouk bo trajal dve leti.
V Kropi je umrla posestnica Marija Ažman. Njenega pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz Krope in okolice.
Kuharski tečaj so imeli že drugič na Brdu. Udeležilo se ga je 109 žen in deklet iz Brda in okolice.
Nesreča. V Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano so podirali star kozolec. Trhlo leseno ogrodje pa se je nenadoma zrušilo in pokopalo pod seboj 17 letnega Vinkota Turka. Počila mu je lobanja in je dobil še druge hude poškodbe po životu. Prepeljali so ga v bolnišnico na Golnik.
S Spodnjega štajerskega
Smrtna žrtev. V mariborski bolnišnici so umrli: Jakob Rokavec, sodar iz Gornje Velke pri Sladki gori, 60 letni čevljarski pomočnik Anton Petrak iz Maribora in 69 letni upokojeni poštni fioduradnik Martin Tušar. — V Gleichenbergu je umrl veletrgovec Karel Saria, star 66 let. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor.
Poročila sla se v Slovenski Bistrici Martin Pristovuik in Marija Juhart s Tinjske gore.
Pogoji za sprejem na učiteljišče. Učenci in učenke, ki se priglasijo za sprejem na učiteljišče, morajo zadostiti sleedčim pogojem: dober šolski uspeh, povprečno najmanj dobro< ali >f>o-voljno«. Kdo ima v nemščini ali računstvu »zadostno«, ne bo sprejet. Organske napake in bolezni izključujejo od sprejema. Biti morajo člani Hitlerjeve mladine ali enakovredne organizacije.
Štajersko deželno gledališče bo v nedeljo, 7. juni.ia gostovalo v Celju v Nemškem domu.
Na ruskem bojišču sta padla lovca Jožef Osim in Onton Svenšek, oba iz Maribora.
Iz Hrvatske
Hrvatske matere pri Poglavniku. V soboto je sprejel Poglavnik skupino hrvatskih mater iz vseh slojev. Na pozdrave, ki so mu jih prinesle ob začetku tedna, fiosvečenega hrvatskim materam in otrokom, se je Poglavnik zahvalil z daljšim govorom, v katerem je med drugim poudarjal, da je čast matere povzdignjena na višino, katera ji radi njenega vzvišenega poziva tudi pripada.
Poglavnikov glavni stan sporoča, da je na več
mestih prišlo na prošnjo upornikov do sporazuma med njimi in hrvatsko vojsko. Sporazum so oboji podpisali. Z njim so se uporniki obvezali, da se vrnejo vsi na svoje domove, kjer bodo uživali iste pravice, kakor ostali državljani. Ostalim upornikom pa uporniki, ki so priznali sedaj hrvatsko državno oblnst, napovedujejo boj z ostalimi hrvatskimi oboroženimi skupinami. Takšen sporazum so napravili ujiorniki v krajih od Ključa do Banja Luke in v krajih gorovja Ozren.
Na zadnjem ustaškem zborovanju v Donji Stubici so zborovalcem navdušeno govorili veliki župan dr Lamešič, kmeta Vekoslav Kukolja in Ivan Ferenčak, polkovnik Zvonko Kovačevič in šef hrvatske državne propagande dr. Rieger. Vsi govorniki so v svojih izvajanjih napadali prejšnjo državo.
Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdalo razpis, s katerim opozarja vse učiteljice in profesorice, da naj bodo tako v šoli, kakor tudi izven
šole, dostojno oblečene in naj s tem dajejo ostalemu ženstvu, predvse n pa ženski šolski mladini dober zgled.
Številni hrvatski slikarji ln kiparji se pripravljajo na veliko razstavo hrvatske slikarsko in kiparske umetnosti, ki bo še letos v Nemčiji. Na razstavi bodo -hrvatski slikarji in kiparji razstavili 160 slik in 40 plastik.
Hrvatski minister dr. Petri«, ki se v študijske svrhe mudi v Nemčiji, je obiskal tudi več tamošnjih hrvatskih delavskih naselbin.
V	Travnik je dopotoval zaradi zranstvenih raziskavanj kustos hrvatskih državnih muzejev dr. Josip Korošec. S svojimi sodelavci bo začel te dni raziskovati stare rimske naselbine pri Travniku in Putičevu. Turške naselbine bo pa raziskoval Derviš Korkut.
V	Varaždin je dopotoval novi veliki župan dr. šimunič.
V	Osijeku 60 ustanovili delavsko čitalnico.
V	Bauf^iiki bo dne 13. in 14. junija razstava tain&lfWga filateligtičnega kluba.
Iz Srblle
»Mladini smo dali v roke kramp in motiko, da skupno s kmetom pridobiva in obdeluje nova polja in doline.« Tako je poudaril v 6vojem govoru, ki ga je imel pred kratkim na belgrajskem radiu, srbski minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Dr. Mijuškovič je govoril o pomenu nacionalne 6lužbe za obnovo Srbije. Med drugim je tudi naglašal, da pomeni preusmeritev v vzgoji mladine, predvsem intelektualne mladine, z discipliniranim in skupnim fizičnim delom glavni motiv za uvedbo nacionalne 6lužbe za obnovo Srbije. To je tudi edino močno in rešilno 6red6tvo, da bodo v Srbiji zrasli novi ljudje. Organizacija bo ves narod zedinila v 6kupni obvezni disciplini za delo za 6kupno korist. Minister je končno omenjal tudi glavna dela, ki jih bo izvedla ta organizacija v Srbiji. Poudarjal je, da se že zdaj vidijo lepi rezultati. Tam, kjer je prej raslo grmičevje in bo-dičevje, uspeva danes it povrtnina. Od važnejših javnin del je minister navedel: zgraditev vodovodnih naprav v pocerskem okraju, melioracijska dela v Posavini,melioracijo ozemlja v okolici Velikega Oradišta, regulacijo Jaseniec pri Smederev-ski Palanki, regulacijo Velikega Luga pri Mlade-novcu in reculacijo Jovanovičke reke in Belice.
Usoda Srbije je samo v srbskih rokah. S temi besedami je dal poudarek 6vojemu govoru srbski notranji minister Ačimovič, ki se je mudil prejšnji teden v Zaječarju. Na 'sestanek, ki ga je imel v prostorih tamošnie občine, je pozval vse krajevne vplivnejše može, katerim je tudi poročal o dosedanjem delu Nedičeve viade, ki 6e trudi, da Srbom reši to, kar je v danih razmerah rešiti mogoče. Za dosego tega cilja je pa po izjavi ministra Acimo-viča brezj'Ogojno potreben red in mir.
Gledališke predstave na prostem. Kakor prejšnja leta bodo 6rb6ki gledališki igralci tudi letos vprizorili več predstav na prostem na Kalemegda-nu. Dajali bodo predvsem Sremčeve in Petrovičeve komade, Beaumarchaisove »Figarovo svatbo« in Shakesjiearjev »Sen kresne noči«.
Ladijska zveza med Belgradom in Smedere-vom. Prejšnja jugoslovanska rečna plovba je v]x>-6tavila redno ladijsko zvezo med Belgradom in Smederevom.
Nad 200 bačkih Srbov 6e i« pred kratkim zbralo v Somborju ter je razpravljalo o vprašanju sodelovanja z madžarsko vladno stranko. Kakor znano, imajo bački Srbi tudi svojega poslanca v madžarskem parlamentu v osebi 6voječasnega podpredsednika biv. jugoslovanske skupščine dr. Ko6te Pofioviča.
=■	w L J	r^j		FJ	
		i Ji	<=1	h	dJMktiy
70 |					
»Zares, da ne,« se je porogljivo zmrd-nil tujec. »Oprostite, kdo pa ste prav za prav?«
»Jaz sem Kužek, tisti odlični Kužek-detektivl Jaz pa Mišek zasledujeva tiste zlikovce, ki kradejo lase in jopice,« se je nič hudega sluteč izdal trapasti Kužek.
Je tudi zadovoljen
»Nerodnež! S svojo neprevidnostjo ste mi razbili okno. Na vaše stroške bom dal napraviti novo in vam bom zato vsak teden nekaj odtrgal od zaslužka.«
»Prav hvaležen sem vam za to, gospod ravnatelj! Bom vsaj dalje časa ostal pri vas v službi.*
Turčija je obnovila osebni in blagovni promet z vsemi evropskimi državami
Zaradi vojnih dogodkov jo bila Turčija nad leto dni prometno odrezana od kulturnega sveta. Popotni vtisi In doživljaji italijanskega časnlkar|a pri letošnjem marčnem potovanju iz Sofije v Carigrad
Vrata, ki so bila leto dni zaprta, se bodo dne 31. maja t. 1. spet odprla, kar se pravi, da Turčija s tem dnem obnavlja normalne prometne »veze z Evropo, ki so bile leto dni pretrgane zaradi bivših vojnih dogodkov na Balkanu.
Ta dogodek je velikega praktičnega pomena. Tako so obnovljena vsa trgovska pota, vse vožnje glede na tovorni in osebni promet, hkrati pa je to tudi hud udarec za anglosaški svet, ki je hotel Turčijo prikleniti nase, pa mu to ni uspelo.
Za vzpostavitev prometnih zvez z Evropo, je žrtvovala Turčija 8,150.000 turških lir. Od teh je šlo samo za gradnjo porušenih mostov čez Marico in Vardar 1,280.000 turških lir.
Navzlic zaprtim vratom Turčije, pa smo v začetku marca t. I. vendarle prišli v Turčijo. Tako pišo posebni dopisnik »Gazzetta del Popolo« in smo koj razumeli, zakaj so bila turška vrata zaprta. Povsod smo še naleteli na sneg in snežne žamete in nikjer ni bilo niti diha kake pomladi.
Ko se je začelo daniti, smo se nekega %ie pripeljali v Svilengrad, na zadnjo bolgarsko postajo in tu smo zapustili vlak, ki je imel zvečer dospeti v Sofijo. V Svilengradu smo imeli še
dokaj sreče, ker smo dobili avto, da smo mogli nadaljevati vožnjo do konca prehoda čez mejo, kar je bilo še kakih 15 km daleč.
V normalnih časih je tod brzel luksuzni vlak druz.be »Orient Expressa«, ki je v 16 urah prevozil pot iz Sofije do Carigrada. Zdaj se je bilo treba na tej poti prepeljati tudi čez ozek pas, ki pripada Grčiji. Takoj za Svilengradom gre vlak po mostu čez Vardar in nato si Že na grških tleh. Nato |e treba po mostu pri Pythio-nu premostiti še Marico, kjer je carinski preg'ed ln si nato slednjič le na pravih turških tleh.
Posledice nerednosti
Popolna nerednost, ena sama zmeda le nastala v prometu po vojni med Bolgari in Grki: vsi mostovi so bili lani porušeni, vse mostove med Svilengradom in UzunkOprtljem na turški strani je dinamit pognal v zrak. Vlaki niso mogli več nikoder voziti in Turčija je zaprla vrata pred Evropo v vojni.
Z avtotaksijem smo se nato pripeljali do meje: Kapu Kalo. Cesta se je vila sredi med njivami, ki so bile pokrite še s skorjo ztnrzlega snega. Tu In tam smo naleteli na leseno zaporo čez cesto, tu in tam je bila še kje kaka bolgarska zastava. Kakih dvo sto korakov dalje smo prispeli spet do lesene zapore Čez cesto in nato smo zagledali prvo turško zastavo: rdeče polje In v sredi bel polumesec. Kmalu smo zagledali vse polno poštnih vreč vojnih ujetnikov. Nekaj jih je prišlo iz Bomhaya, nekaj iz Adena, pa iz Port Sudana, iz Capctowna in odposlati jih jo treba po Rdečem križu v Lozano, ki bo njih vsebino rnzposlal družinam in svojcem. Druga skupina vreč je prispela iz Hamburga, pa iz Milana, 1 Varšave in iz Aten in so naslovljene na Rdeči 1
poltimesee v Ankari, ki jih ho -azposlal v svet angleškega imperija. To in one pošiljke so prišle iz daljnih krajev sveta na tole razmejitveno točko na cesti in nekaj tovornih avtomobilov jih bo prepeljalo na turško in pa na bolgarsko stran.
Ves promet oh tej meji se je vse leto vi šil z različnimi vozili: z avtomobili, kamijoni, vozovi s konji, pa tudi z volovsko vprego — kakršna je bila že daljava za prevoz. Vse to prevozništvo se je ustavljalo in preiskovalo in čakalo svoje nadaljnje usode sredi te cesto v dolžini 200 do 300 metrov in med dvema zastavama — bolgarsko in turško —, ki sta odločali o nadaljnjem poteku prometa v svet. Medtem ko sum stali na meji, smo bili pravkar priča prihoda velikanskih tovorov iz Turčije, tovorov kozjih Kož, zavojev bombaža, velikanskih posod oljčnega o ja itd., ki so šli na pot v Evropo.
Vsakovrstne težave
Tri ure so potekle, preden so nam pregledali potne liste in prtljago in nam je bilo dovoljeno na«Htjevati pot. A nadaljevati pot je bilo siino težavno. Že ceste same ni se'.»i ■'o bile vse razrite, deloma zasute z gruščem, da smo morali
večkrat izstopiti iz avta. Prišli smo v pravo pravrato vojaško območje, in bilo jo prepoveda no, da bi zašel tja kak tujec. Vsak hip smo morali jemati svoje listine iz žepa in jih dajati v pregled. Čudili smo se seveda na vso moč, da je bila z nami med potniki tudi neka gospa iz Švedske. Le kako je mogla dobiti potni list? In kako da je Imela ondi napisano, da Ima s seboj 50 tisoč doraljev?
Skoraj vsi smo jo začeli sumničiti, uradni mož jo pa še posebej, češ da je vohun kal Pa jo Čebljala kar naprej, češ da je prestara iu pre-grda, da je preveč pošteno oblečena, da bi bila voliunka! Toda vso pot smo imeli sitnosti radi nje, saj smo morali zaradi nje pri vsakem pregledu (Kitnih listov kar po ure dolgo čakati in čakati. Po vseh mogoSih in nemogočih težavah smo slednjič le pricincali do Adrianopola, ki se nam je prikazal v zlati zarji in blesku samih kupol in minaretov. Komaj smo se ondi ustavili, smo šli brž v kavarno in naročili turško kavo — toda brez »kajmaka«, to se pravi brez goščo na vrhu, ki je nismo marali. To se pravi po turško'-kaimak sis — edini dve turški besedi, ki smo ju znali in ne vem, kje in kdaj smo ju bili ujeli. Neki švicarsk gospod na je gladko govoril tur-ščino in njegovih vprašanj natakarju ni bilo ne konca no kraja.
Nekako po bolii volji smo se slednjič le prebili do postaje Babaeski. kjer smo vstopili nn vlak, ki je vozil v Carigrad. Drugo jutro smo bili že v Bosporu. čez 36 ur po odhodu iz Sofije.
Hvala Bogu, da so zdaj vrata Turčije odprta in bo spet brzel vlak »Orient Ekpresa« in vezal Evropo s Turčijo na hitrejši način, kot smo mi letos v marcu potovali.
»Slovenceva« športna posvetovalnica
Nevarnosti vrtincev za izurjene plavače — športne izkušnje glede doziranja napornih vaj — Kdo potrjuje svetovne rekorde?
M. S., Lj. — Kaj uči športna veda o dozira-n.iu treninga? Ali je prav trenirati vsak dan po malem, ali pa dvakrat, trikrat tedensko, pa bolj naporno? Pri vseh takih in podobnih vprašanjih je prav, da se koristimo s splošno veljavnimi zakoni, ki vladajo v naravi in življenju sploh. Ugotovili bomo, da ljudje Čez dan delajo, ponoči pa počivajo. Sesterim delavnikom sledi nedelja, ki Je dan temeljitejšega počitka. Dokler je bilo športno udejstvovanje nekaj nenavadnega, so priporočali z večdnevnimi počitki. Dandanes pa, ko postaja šport že sestavni del rednega urjenja telesno zmogljivosti, je le malo tekmovalcev, ki bi potegnili strogo mejo med dnevi udejstvovanja in med dnevi počitka. Organizem je treba privaditi na redno in precej naporno telesno udejstvovanje, če hočete, da dosežete maksimum zmogljivosti. Kdor se hoče na tekmah uveljaviti, se mora uriti dan za dnem. To velja zlasti za tiste panoge športa, ki zahtevajo največjo vztrajnost: za tek, plavanje, kolesarjenje in smučanje na dolge proge. Spored treninga pa ne sme biti vedno enak. Veliko znanja in izkušenj je treba, da znate pravilno odmerjati dolžino vadbenih prog in ostrost dela. Tu ee je treba ozirati zlasti na starost, rejenost, zmogljivost, izurjenost in tudi na trenutno počutje. Začeti je treba po malem in vedno dodajati težje naloge. Do izčrpa-
V neki italijanski izpostavljeni točki v Afriki: Možnar v akciji
nosti smejo trenirati le odrasli, pa Še ti le po enkrat do dvakrat v desetih dneh. Linija napora se par tednov stopnjuje, za tem pada in se po nekaj tednih spet vzpenja še višje. Prav posebno skrbno pa mora biti doziranje treninga pri mladini, ki potrebuje velik del moči za naravno rast in normalen telesni razvoj.
N. P„ K. — Ali so vrtinci nevarni tndl za izurjene plavalce? — Najpreje si morava hiti na jasnem, kdo je izurjen plavalec? Povzeni varen v vodi Je po moji sodbi tisti, ki ga plavanje na 800 m ne utrudi, k| zna plavati tudi v obleki in čevljih, ki se zna potapljati, gledati pod vodo, rezati valove, plavati samo z nogami in podobno. Za marsikoga sem slišal in čital, da so ga vrtinci pogoltnili. Gre pa v takih slučajih prerej redno za ljudi, katerih plavalna spretnost je le pičla. Brez dvoma so hudo narasle reke z deročim tokom in močnimi vrtinci nevarne za vsakogar. Tem prej, če je voda kalna in onemogoča orientacijo, če te potegne v globino. Take pa so naše reke le oh času povodni. Navadne vrtince obvladajo izurjeni plavalci z lahkoto, v slučaju povodni pa pri nas ni v navadi, da bi se kopalci podajali v nevarnost.
Š. V., Lj. — Kako je motno ugotoviti, kdo je r tem ali onem športu najboljši na svetu? Ali so tako ugotovitve zanesljive? Vsi kulturni narodi ima jo svoje športne organizacije, ki so včlanjene pri mednarodnih zvezah. Te organizacije
Erirejajo svoja državna prvpnstva, od časa do asa tudi mednarodne tekme, vsaka štiri leta pn olimpijske igre. Najzanesljivejši so vsekakor športni izidi, katere dosežejo na olimpijadah. So pa točni tudi rezultati, katere postavljajo na domačih tekmah. Kadar gre za rekorde, je potrebno, da jih overijo ln potrdijo Izprašan) sodniki in da se ugotovijo tudi nekatere bistvene okol-nosti. Rekord v teku na 100 m ne velja, če je pihal tekaču veter v hrbet, rekord v plavanju pa velja na primer le v slučaju, če je imel tekmovalec predpisano obleko. Svetovne rekorde verificirajo mednarodne športne zveze, rekorderji pa imajo vselej dovolj možnosti, da dokažejo svojo formo pred mednarodnim sodniškim zborom. — V Vašem pismu ste omenili tudi možnost, da so med primitivnimi narodi tekači in skakači. ki so sposobnejši od organiziranih športnikov. Cisto brez dvoma je, da je med njimi ne-broj skritih talentov. Čital sem o nekem južnoafriškem sultanu, ki se Je rad postavljal pred imenitnimi gosti s svojimi izvrstnimi skakači v višino. Le-ti so skakali čez vrsto postavnih mož, — toda ne na ravnem, temveč z nizknga nasipa Dejansko so skakali le nekaj čez 1.80 m. Sam sem tudi gledal na olimpiadi nekega indijskega domačega prvaka, katerega je poslal poglavar na olimpijske igre. Tekmoval je. v teku na 10 km, vendar je med šolanimi tekmovalci tako zaostal, da Je bil med zadnjimi. Bo že držalo, da so svetovni rekordi ločni do zadnjega centimetra in tudi do petinke sekunde.
A. Ž. K. g. — Radi bi vedeli, kateri stadion )o največji na svetu? Glede arene same so vsi športni stadioni enako veliki. Tudi olimpijski sta-
Protiletalska mitraljeza na neki bojni ladji Kr. italijanske mornarice
dioni niso nič večji od našega ljubljanskega. V normalnem stadionu je krožno tekališče, ki meri 400 m, v polju samem pa igrišče za nogomet in razne lahkoatletskn naprave. Velikanske razlike pa so v prostorih za gledalce. V tem oziru sta znana kot največja olimpijska stadiona v Los Angelesu in v Berlinu, ki imata nn tribunah prostora za čez 100.000 gledalcev.
F. U. — 17 let sto stari in ste preplavali 100 m prosto v 75 sekundah. Vprašujete, kako bi trenirali, da bi so lahko danes ali jutri pojavili na tekmah. Veliko truda in znoja l>o še treba! Za samouka Vas čas ni slab, znano pa Vam je, da imamo v Ljubljani že vrsto plavalcev, ki plavajo 100 m prosto pod 70 sekundami. Premalo Vas poznam, da bi Vam lahko napisal podrobna navodila za trening. Urite se dan za dnem, vendar ne v hitrem plavanju, pač pa v vztrajnem. Po dvakrat do štirikrat plavajte dnevno na 200 metrov, razen tega pa še samo z nogami z desko v rokah po 200 do 500 m. Kadar boste to z lahkoto zmogli, pričnite z menjavo hitrosti, iz počasnega plavanja preidite v hitro, da boste dobili občutek za naglico v vodi. Koncem poletja se urite dva tedna v hitrem rrawlu na 100 m, poročajte o uspehu, pa Vam bom lahko sporočil, če bo kaj iz Vas.
Šport v kratkem
ftved Edstriim, predsednik mednarodne lah-koatletske zvezo je imenoval viteza dr. Halta za predsednika evropske atletske komisije. Za Častnega glavnega tajnika te komisije jo imenoval dr. Karla Diema. Mesto predsednikovega namestnika jo dobil prof Misangi iz Budimpešte, v od-lioru pa so šo dr. Pucci (Italija), Mericamp (Francija) in Ekelund (Švedska). Poleg imenovanih bo v evropski lahkoatletski komisiji še predstavnik Finske, ki pa šo ni določen.
fivedi in Madžari nameravajo prirediti letos nenavaden lahkoatletski dvoboj. Obe mofctvi bosta nastopili istega dne v domovini, izide pa bodo sporočili potom radia, vzeli svinčnik v roke in izračunali, kdo je zmagal.
Ragnhilda llveger je ponovno naskočila svoj lastni rekord na 440 yardov. Dosegla pa je le čas 5:12.4, rekord pa znaša 5:11.4. Strokovnjaki trdijo, da se je na prvih 100 m preveč zagnala. Dejstvo pa, da je preplavala prvih 100 m v 1:08.8. dokazuje, da Je neugnana danska prvakinja v izredno dobri formi.
^ m % % ^
Bolgarija pričakuje dobro letino jagod
Po V6eh poročilih, ki so jih dobile osrednje go-
spodarske oblasti v Soliji iz notranjosti Bolgarije, vsod
lile. te dni 60 j ijaj< • - ■■ 1 kg, v svežem 6tanju, pa na trgu jx> 7 levov. Ve-
obrodile.
«0 letos jagode po\6od v Bolgariji zelo dobro obrodile. Te dni 60 jih pričeli pobirati ter jih prodajajo za industrijsko predelavo po 6.50 levov
like količine jagod bo Bolgarija tudi letos izvozila.
Za dobro voljo
Med sodobnimi otroki. »Kje si pa bil Albin?« »Na travniku«. — »Ali ste se igrali?« »Smo«. — »Kaj pa?« »Tepli smo se«.
Jablan
Ze davno se je bil spustil mrak.
Na strnišču pod vasjo, v neki dolini za hribom, se je Lujo ves zvil pod suknjič. Samo pegasto lice mu kuka ven z velikimi, grahaetimi očmi in pa nekoliko pramenčkov rumenkastih las, razsutih po čelu. Nekaj korakov pred njim se pase Jablan.
Vsak večer, odkar je nastala vročina, pase Lujo en del noči svojega Jablana. Skrbi zanj kakor za zenico svojih oči. Dvakrat na teden mu daje soli. Še južino deli z njim. Rad ima Jablana, — kajti Jablan je najmočnejši bik v vsej okolici. Lujo je ponosen namj. Zvi&ka gleda na druge pastirje in njihove bike. Sredi pokopališča bi brez skrbi prespal noč, če je Jablan z njim.
»Samo jutri!« ee zdrzne Lujo, kakor da je sanjal, vrže s sebe suknjič in oči se mu zabli6kajo od vznemirjenosti.
Vstane, stopi k biku in ga začne božati, gladili ter se mu kot olrok dobnikati:
»Le pošteno se najej, Jabo. Pošteno, bratec, kolikor ti duša da... Samo jutru Srček moj, ljubček moj, dragi nvoj Jabo, — samo jutri!«
V Lujevem hripavem glasku je trepetalo mehko, nežno rotenje. Bik zamahne po svoji navadi z repom in ga ošine malo po ldcu.
»Kaj, mene, Jabo?« ga vpraša z očitanjem. »Bom pa jokal.«
Odmakne se malo vstran in napravi, kakor da joče. Jablan dvigne glavo.
»Ne, ne, Jabo! Saj se šalim. Nisi me ne udaril... Nikar se vendar takoj ne jezi za vsako stvar!
Poljubita se, Lujo ogrne suknjič in zopet leže na vlažno travo ter sanja o jutrišnjem dnevu.
Jutri se bo njegov bik bodel z občinskim bikom. V n.jem je že dolgo gorela, plamenela želja: da se spopade na rogove Jablan še z Rudonio. Rotil je župana, naj mu izpolni željo. Tudi starejši ljudje so prosili župana.
»Ljudje božji, to ni kar tako — to je cesarski bik! Veste kaj, napravil bom prošnjo. Ako odredi oblast, naj 6e bodeta, je v redu — potem tudi jaz ne bom proti temu; ako pa odredi, da ne — potem pa, kakor da ni ničesar bilol Ali je tako, možje?«
»Res je, župan. Samo da gre vse lopo po vrsti, pa se ne boj ničesar!«
Prošnjo 60 poslali in župan je dobil odgovor: ee dovoljuje. Jutri se boata pri županovi hiši poskusila Jablan in Rudonja.
O tem sanja Lujo v budnem stanju. Včasih vidi, kako je Jablan padel, kako podoben izdiše; včasih pa, kako je premagal Rudonja in stoji ponosno na bojišču. Sliši, kako Jablan gromko tuli, da odmeva po gorah.
»Jabo, ali ti je hladno?« se zasliši Lujev glas izpod suknjiča.
Jablan se pase, molči in ne odgovarja ničesar. Lujo vstane, ga poboža, izvleče iz kopioe dva snopa ovsa, vrže ju pred bika in leže zraven njega. Po dolgem drhtečem trepetamju v polsnu ga premaga spanje. Ko poj6 Jablan ž.ito, leže tudi on poleg 6vojega dobrega tovariša.
Globoka strašna tišina. Vlažna svežost se širi skozi noč. Mlačen veter piha preko hiš, ki leže na široko v polk rožnem, nepretrganem vencu pod planino. Strehe, obrastle z mahom, se komaj ločijo v mesečini od zelenih slivnjakov, skozi katere molijo. Samo tu in tam se beli kaka nova streha. Vas spi mirno, sladko, kakor jeder, zdrav in jeznorit planinček, ki ga je mati podojila iin ga ziblje.
Sonce se je počasi dvigalo izza planinskih vrhov, ki so še trudni počivali v prosojnem jutranjem 6omraku. En trenutek — in vse je oblila belkasta svetloba! Vse trepeče in se preliva. Samo tam daleč pod planinami na prisojah drhti megličasta, siv-kasta modrina. Vso vstaja, ee zbuja, vse se kadi kakor vroča kri, diha moč in svežost.
1 »0, dan je žel« se pretegne Lujo, ei pomane
oči in pogleda okoli sebe. »Bratec Jabo, zakaj me nisi zbudil?«
Jablan je vstal zgodaj, zelo zgodaj, in se dobro napasel. Lujo je bil vesel, ko je videi, kako napet trebuh ima Jablan.
»No, bratec, ko si se tako najedel, na, pa se še malo posladkaj!« pravi veselo Lujo in vrže pred bika nekoliko snopov ovsa.
Jablan pojč. Odpravita se proti županovi hiši.
Vrane izletavajo iz okolnih gozdičkov in sedajo na koruzo, ki je komaj začela iti v zrnje. Čuvaji jih plašijo. Strašila na plotovih okoli koruze frfotajo. 2ivino ženejo na pašo. Vpitje in sklicevanje na vse 6trani.
Lujo stopa zamišljen za Jablanom. Vtopil se je v misli — ne sliši tega hrupa, tega življenja, ki se širi okoli njega. Misli o Jablanu in o boju.
Naenkrat poskoči, kakor da se je nečesa spomnil. Iztegne pedenj in začne meriti palico:
»Jablan bo zmagal — ne bo zmagal; bo — ne bo; bo — ne bo; bo — ne bo; bo!« zavpije Lujo in oči se mu zasvetijo od prevelikega veselja.
Od radosti začne poljubovati in objemati bika.
»Kajne, Jabo, da ga boš premagal? Kaj za to, če je on občinski! To je vseeno mojemu milemu, dragemu, prisrčnemu Jabu Kaj ne, da jo res? No, reci svojemu Luju,< se mu začne po otroško do-brikati.
V pogovoru z Jablanom pride Lujo do županove hiše, kjer se je bilo zbralo dosti ljudi. Praznik je in se ne dela, pa so prišli ljudje, da kakšno rečejo, kot planinci pa tudi radi gledajo, kako se bodejo biki.
Luju se stisne srce, ko zagleda Rudonja. Zazdi se mu strašen, ogromen; debelejši iu večji kakor Jablan.
»Bratec Jabo, ako danes izgubiš glavo, ne bodi hud name I« vzklikne Lujo, stisne se k biku in zopet začne skrivoma meriti palico, da ga ne bi ljudje opazili. Izide se, da bo Jablan zmagal. Obraz se mu razvedri.
»Ali 6i se ustrašil, mali?«
»Sinko, kar nič se ne hoj! Tvoj bik Je star borec,« mu daje pogum neki očka.
»Prav nič se ne bojim, pri moji veri!« pravi Lujo trdno.
»E, fantek, še zajokal boš, ko bo Rudonja odprl Jablanu čreva,« ga straši poljski čuvaj. »Saj 6em ga že tudi pošteno sit.«
»No, to bomo, moj ljubi Čuvaj, šele videli!« se smeje Lujo kljubovalno in zbadljivo.
»Pustite, ljudje, prazni pogovor! Otroci in ženske stran!« zakliče župan strogo, skoraj uradno. »Popeljite bika na tole ravnino pod plotom!«
Popeljejo ju tja. Ljudje stoje na vseh straneh okoli. Bika se začneta ovohavati, kakor bi se hotela spoznati.
»Daj ga, Jablan!«
»Daj ga, Rudonja!«
Bika začneta rjuti, kopati s prednjimi nogami, se razvnemati, bahavo 6topata, nazadnje pa z vso silo treščijo rogovi ob rogove. Nastane grom in lom! Zemlja se jima drobi in ugiblje pod nogami. Lujo drhti in se trese. Sleherni Živec mu je raz-vnet. Izbulj.il je velike, grahaste oči in ne trene z njimi. Vsak gib spremlja, vsak udarec odmeva v njegovem razvnetem srcu. Stisnil se je, sklonil — pomagal bi Jablanu, če bi mu mogel Neka megla mu pride na oči Samo nejasno vidi, kako se pred njim nekaj vrti, vije, se upogihlje.
Rudonja se zaleti z vso silo.
»Od spodaj ga primi, JaboU zakliče Lujo kakor ves iz 6ehe.
Jablan, stari, zviti borec, se napravi, kakor da se je spotaknil na desno koleno prednje noge, nato pa zgrabi Rudonja pod vratom.
»Ne pustite, ljudje, pokvaril bo bika!« zavpije župan prestrašeno.
Izpod Rudonjevega vralu brizgne velik curfk krvi. Lujo zapoje. Jablan stoji ponosno na bojišču in tuli, da gorski vrhovi 6ilno, silno odmevajo.
Petar Kočič.
184.
»Zdaj so imeli Turki prosto pot. Jeli so pleniti in požigati na vse strani. Trgi in vasi, hiše in koče so sc izproininjale hitro v prah in pepel. Se zdaj gorijo po dolinah in brdih posamezna poslopja in rdečijo nebesni obok. Turek nima čuta ne srca, pustoši "n uničuje, kar mu pride pod roko.
185.
Naposled se je utaboril Turek v dolini pri Podkloštru. Ondi počiva tudi nocoj. Tam sta Zalnikov Vinko in junaški Davorin na preži, ki nam bosta takoj sporočila, kam se bo sovražnik od ondod podal. A meni se močno dozdeva, da se bodo Rožno doline izognili, ker je preveč odmaknjena od glavno ceste.'«
186.
"^Te besede so pomirile ljudstvo. Zato so legle žene in otroci na tla, da bi se odpočili od silnega truda. Nebo je čuvalo nad njimi in mesečina je obsevala temne zidove. Zdaj zdaj se skrije mesec za oblake, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu pokaže spet svoje lice in razsvetli spečo množico.
Is*	
	11t afel fiKHSar^ ai
&ARNOI	
najboljše odvajalno sredstvo
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Meccanico
Offrnui impleeo Kinbile, buono stlpendio, 11 mec-cunlco pratieo rlpara-stiO'ie m ace n i n e ncr nerivere e contabili. Preferlbilmen e perao-nale apeciai 7.7at" con Iuiik" ur ii Ica. Scrivere
h: llinko krairrc. officlua per mncchine rf'afficlo, Via l)r. Atito Pa ve llit n :V-' Snr lei'"
Mehanik
7.a popravllapinalnih ln ru^u iHkih »trojev dobi -talno in dnino plačano naineit tev. 1'reilnont I-malo oni 7. moti-trakim iip tom. Pišite firmi:
Uinfco Kranjec,
radionica uredsklh Btrolova. Dr. Ante Pa-velu-a :t2. SARAJEVO
LJUBLJANSKI ATOCRAFI
IMlZia^LliUfld
Predstave od deiavmkih od it in 18.15, ob na-Jeiiati in arainikih ib 10.3C. 14.30.1M> m 1>.?<
Velefilm I	Velefilm I
Hči zelenega gusarja
Fosco Giacheiti, Doris Duranti, Camilo Pilotto
KINU M A lic A . IF.I., 22.41
Čudna pota ljubezni prikazuje lilm
ČE BI BIL POSTEN___
V gl. vlogah: Vittorio de Sica, Mar a Merca-der itd. kino uniun - tel. 22.21
Zabavna filmska komedija mičnlh ljubavnih scen In ljubosumnosti
HIŠA OREHA
Assia Noriš, Amedeo Nazzari. Umberto Mel-nati, Alida Valli KINO SLOOA . TEL. 27-30
Prebivalstvo Španije stalno narašča
Španska vlada je pred kratkim objavila rezultate zadnjega ljudskega štetja iz leta 1040. Čeprav je Španija po izklicanju republike leia 1031 doživela vso polno notranjih motenj v obliki številnih stavk, nemirov zaradi vedno bolj naraščajočega števila brezposelnih in končno v skoro tri leta trajajoči državljanski vojni, ki je pokosila več sto tisoč Špancev, je Meilo španskega prebivalstva od ljudskega štetja leta 1930 do zadnjega popisa v letu 1040 naraslo za približno dva in jk>1 milijona
+
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, soproga, teta in tašča, gospa
Julijana Puhar
roj. Hribar
Pokopana bo na pokopališču pri Sv. Agati. Priporočamo jo v molitev.
Dolsko, Ljubljana, 4. junija 1942.
?. al u j oči: Ivan, soprog; hčere in sinovi ter oslalo sorodstvo.

ljudi. Leta 1930 je imela Španija 23,563.087 ljudi, v letu 1940 so pa v Španiji našteli 25,878.000 prebivalcev. Te številke ne prikazujejo samo naravne vitalnosti španskega ljudstva, temveč tudi dokazujejo, da je španski narod v svojem jedru še vedno moralno zdrav. In sedanji španski voditelj general Franco je temelje svoje obnovitvene politike postavil ravno na te lastnosti španskega ljudsta in sedaj 'žanje že prve uspehe.
Rezultat zadnjega ljudskega štetja v Španiji je pa pokazal še drugo zanimivost. Barcelona je morala po številu svojega prebivalstva odstopiti prvenstvo in vodilno mesto Madridu. Pred tem štetjem je imela Barcelona 1,005.563 ljudi, Madrid pa samo 952.832. Danes je slika obratna. Madrid Šteje 1,088.047 prebivalrev. Barcelona pa 1,081.177, kar pomeni, da so je število prebivalstva v Madridu od ljudskega štetta v letu 1930 do popisa prebivalstva v letu 19-10 pomnožilo za 14.35%, v Barceloni pa samo za 7.25%. Pri tem je treba še upoštevati okolnost, da okoliške občine Chamar-tin, Valecas in Carabanhel *e niso priključili madridski občini, medlem ko so vsi okoliški kraji in občine že davno priključeni k veliki Barceloni. Okoliške občina, ki obkrožajo Madrid, štejejo 160 tisoč ljudi. Tretje največje mesto v Španiji je še vedno Valencija s vojimi 450.765 prebivalci. Leta 1930 jo imela Valencija 320.195 ljudi.
Romunska vseučilišča so dobila zopet avtonomijo
Romunski uradni list objavlja zakon, ki nanovo kih
polnoma
vseučilišč. Po novem zakonu so romunske visoke šole razdeljene v štiri razrede: na vseučilišča, na
oni ui umiii ■'«»	-""""t •»• -----
tro vpo6tavlja avtonomijo na V6eh romunskih viso-Kih šolah. Zakonska odredba je istočasno tudi po-preosnovala dosedanji ustroj romunskih
Potrti globoke žalosti naznnnjamo, da nam je po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vefe, umrla naša ljubljena, zlata mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Blbino Koser roj. Masteh
trgovka
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 7. junija 1942 ob 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. junija 1942.
Žalujoči: Eto, Ugo, Mira, otroci ter rodbine: Koser, Nlastek, Pibernik.

tehnične visoke šole, na industrijske in trgovske visoke šole, kakor tudi na razne druge visoke strokovne šole. Vseučilišča so v Bukarešti, Jašiju in Sibtnu. Tehnične visoke šole imajo naslednja mesta: Bukarešta, Temešvar in Cernovice. Obrtni visoki šoli sta v Bukarešti in Klužu. Kot visoke strokovne šole pa imajo Bukarešta: visoko šolo za arhivsko vedo; Bukarešta, Jaši in Sibin glasbeno visoko šolo, dramat6ko visoko šolo in visoko šolo za upodabljajočo umetnost. Razen teh šol je predvidena tudi ustanovitev visoke šole za telesno kulturo.
Matioglasi
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri fenitovanjskih oglasih |e beseda po L t.—, ri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. "avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pH naročilo.
S
| Službi B
Dobe:
Poštena postrežnica
za Jutranje delo, dobi sobo. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3295.	e
Vež nedeljskih natakaric
sprejme gostilna na Rožniku.	b
Damski salon
sprejme pomočnico takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3414.	b


Brinje in fige
za žganjekuho Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka: Ivan Jelačln, Ljubljana, Aškerčeva ulica St. 1.	e
Kupim manjšo parcelo
Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Parcela« 3419. k

Cepanice ali vrhaže
(odpadke) smrekove, meter dolge, kupi: I. Pogačnik, trgovina s kurivom, Bohoričeva B, telefon 20-69.	k
g Žtonli |
Psa, dobrega {uvaja
dreslranega, starega do enega leta, kupim takoj. Prednost Imajo volčjakl. Naslov v upravi »Slov.« št. 3417.	J
Pohištvo
Lepo spalnico
šperana, orehova imitacija ln kuhinjo, proda mizarstvo : Gluhak, Brezovica, skladišče, Ljubljana Florjanska 19. š
Čitajte in širite »Slovenca« 1
Selma Lagerlof:	1
Zaklad gospoda Arneja
V župnišču na Solbergi.
1.
V dneh, ko je vladal nad Bohuslanom danski kralj Friderik II.,* je živel v Marstrandu ubožen prodajalec rib po imenu Torazin. Šibek in majhen človek je bil; eno roko je iinel hromo, tako da ni mogel niti ribariti niti veslati. Vsakdanjega kruha ei ni mogel služiti na morju kot drugi otočani, temveč je hodil naokrog in ljudem na kopnem prodajal suhe in nasoljene ribe. Le malo dni v letu je prebil doma; vedno je poioval s 6vojim vozičkom z ribami od vasi do vasi.
Nekega februarskega dne, ko se je začelo mra-čiti, se je peljal Torazin po poti, ki drži od Kiing-halla proti župnijskemu posestvu na Solbergi. Pot je bila samotna, nikjer ni bilo žive duše, toda To-razinu se ni bilo treba bati te tišine. Na vozu je imel poleg sebe svojega zvestega prijatelja, s katerim je imel navado pogovarjati se. To je bil majhen, črn pes z gostim kožuhom, ki ga je Torazin imenoval Grini. Navadno je ležal mirno na vozilu, z glavo med sprednjima tacama in pazil na vse, kar je rekel njegov gospodar. Kadar pa je zaslišal nekaj, kar mu ni bilo pogodu, se je postavil na vozu na noge, dvignil gobec v zrak in začel tuliti huje od volka.
»Zdaj ti bom pa povedal, Grim. moj pes,« je rekel Torazin, »da sem danes slišal veliko novico. Tako v Miinghallu kot v Karebyju so mi povedali, da je morje zamrznilo. Nekaj časa je bilo zelo lepo vreme, — to veš ti, ki ei vedno zunaj, najbolje, — pa je morje zamrznilo in to ne samo ob obali, temveč vse do Kattegatta. Zdaj ni med ledenimi ploščami nobene poti za čolne in ladje, ker je povsod
• 1559-1588.
močan, trd led, da more človek priti do Marstranda in do Paternoster zaliva na saneh in s konjem.«
Vse to je pes slišal in bilo mu je menda všeč. Ležal je mirno in gledal v svojega gospodarja.
»Midva nimava zdaj več kaj prida rib na vozu.c je 6pet začel govoričiti Torazin. »Kaj praviš k temu, če bi na prvem razpotju zaobrnila na zahod proti morju. Peljala 6e bova mamo cerkve v Solbergi in navzdol do Odmalsskila, potem pa ne verjamem, da bi bilo mnogo več kot pet četrtin milje do Marstranda. Bilo bi lepo, če bi mogla enkrat priti domov takole, ne da bi rabila čoln m splav.«
Vozila sta se preko dolge karebyerske goščave in čeprav je vladalo ves dan mirno vreme, je zdaj začel nenadoma pihati hladen veter čez puščo in jima napravil pot zelo neprijetno.
»Morda se bo zdelo komu čudno, da se tako 6redi najlepšega delavnika vlečeva domov,« je rekel Torazin in otepal zaradi mraza z rokami okoli sebe. »Toda bila sva že več tednov na potu, ti pa jaz, in dobro nama bo delo nekaj dni sedeti doma in pregnati mraz iz života.«
Ker pa je pes še vedno mirno ležal, je to Torazina še potrdilo v njegovi stvari in brezskrbno je nadaljeval:
»Naša mama je zdaj že mnogo, mnogo dni presedela doma. Gotovo 6i že želi, da bi naju zopet videla. Toda v Marstrandu je zdaj pozimi vse živo. Veš, Grim, ceste in ulice so polne tujih ribičev in trgovcev. V obalnih krčmah plešejo vsak večer. Pa pivo, ki kar samo leče po krčmah! Tega si ti niti predstavljati ne moreš.«
Ko je to povedal, se je Torazin sklonil k psu, da bi videl, če posluša, kar mu pripoveduje.
Toda pes je ležal tu budno in ni dal nobenega znaka, da bi bil nezadovoljen in Torazin je zavil po prvi poti, ki je vodila na zspad proti morju. Udaril je z bičem in pognal konja v galop.
»Ko se bova peljala mimo solberškega žup-nišča,« je dejal Torazin, »so bomo tam malo pomenili in vprašal bom, če je res, da je zamrznilo morje do Marstranda. Tam bodo to gotovo vedeli.«
Torazin je izrekel to s tihim glasom, ne da bi mislil, če ga pes sliši ali ne. Toda komaj eo bile besede izgovorjene, je skočil pes pokonci in začel strašno zavijati.
Konj je skočil v stran in tudi Torazin se je ustrašil in se obrnil, da bi videl, če mu ne sledijo volkovi. Ko pa je zapazil, da je le Grim zatulil, ga je skušal pomiriti.
»Dragec,« mu je rekel, »kolikokrat sva se, ti in jaz, na potu ustavila v župnišču v Solbergi. Ne morem sicer reči. če gospod Arne ve, kako je z ledom, toda prepričan sem, da nama bodo dali dobro večerjo, preden bova nadaljevala pot do morja.«
Toda njegove besede niso mogle psa pomiriti. Dvignil je gobec in začel še grozneje tuliti.
Ni manjkalo dosti, da bi postalo Torazina zelo strah. Poslalo je že skoraj čisto temno, toda Torazin je le mogel videti solberško cerkev in široko ravnino okoli nje. ki so jo bile proti celini ščitile široke, gozdnate višine, proti morju pa okrogle, gole skalnate čeri. Ko se jt tako samotno vozil preko širne ravnine, se je sam sebi zdel kot neznaten in majhen črviček; od temnih gozdov in golih skalnatih 6ten pa so sp bližale gromozanske pošasti in vešče vseh vrst, ki se upajo na prosto šele, ko se stemni. In na celi ravnini ni bilo razen ubogega Torazina nikogar, na katerega bi mogle navaliti.
Obenem pa je skušal pomiriti svojega psa.
»Dragec, kaj imaš proti gospodu Arneju? Najbogatejši človek je v deželi. Visokega rodu je in če bi ne bil duhovnik, bi gotovo postal slaven vojskovodja.«
Toda e tem ni mogel psa pripraviti k molku. Tedaj je Torazina minilo potrpljenje; pograbil je psa za dlako in ga vrgel s sani.
Grim ni tekel za njim, ko se je peljal dalje, temveč je ostal sredi ceste in lajal, dokler ni Torazin skozi temna vrata privozil na župnijsko dvorišče, ki so ga obdajale štiri dolge, nizke lesene stavbe.
2.
V solberškem župnišču je sedel župnik gospod Arne v krogu svoje družine in služinčadi in po-užival svojo večerjo.* Razen Torazina ni bilo nobenega tujca.
Župnik je bil star, osivel človek, toda še je bil močan in vi6ok. Zraven njega je sedela njegova žena. Tej so se pa leta že močno poznala. Glava io roke so se ji tresle in bila je skoraj gluha. Z druge strani je sede! ob gospodu Arneju njegov pomožni župnik. Bil je mlad in bled in na licu mu je ležala zaskrbljenost kot bi ne mogel prenašati vse tiste učenosti, katero je zbral med svojimi študijami v Wittembergu.
Ti trije so sedeli na zgornjem koncu mize, tako inalo zase. Ob njih je sedel Torazin in nato služabniki. Tudi ti so bili stari ljudje. Trije hlapci, s plešastimi glavami, sklonjenih hrbtov in mežikajočih, solzavih oči. Dekli sta bili samo dve. Bili sta nekoliko mlajši in krepkejši od hlapcev, toda kljub temu 6ta se zdeli že onemogli in zlomljeni od starosti.
Prav na dolnjem koncu mize pa sta sedela dva otroka. Eden je bil vnukinja gospoda Arneja, ki ni imela več kot štirinajst let. Bila je svetlolasa in nežna, obraz ji še ni bil dozorel, toda videti je bilo, da bo postala zelo ljubka. Poleg sebe je imela drugo mladenko. To je bila uboga sirota brez matere in očeta, ki je vedno živela v župnišču. Sedeli sta na klopi, stisnjeni druga k drugi in zdelo ee je, da vlada med njima veliko prijateljstvo.
»Novela se godi v protestantskih krajih, kjer bo župniki poročeni.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: InL Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili