Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja a vse leto • • • Ki leta York celo leto -Za incwwnshro celo leto .00 .00 .00 .00 GLAS NARODA I The largest Slovenian Daiy in the United States. list slovenskih delavcev y Ameriki, and legal Holidays. 75,000 TELEFON : CHelaea 3—3878 No. 274. — Stev. 274. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 22, 1935. —PETEK, 22. NOVEMBER, 1935 Volume XLIII. — Letnik XL1I1. ITALIJA ZE q)Tl POSLEDICE L1GINIH SANKCIJ Abesinski cesar se je izognil italijanskim letalcem ŠTEVILO NESREČ JE VSAKO LETO ZNATNO VEČJE Vsako leto je ubitih 100 tisoč ljudi in devet milijonov poškodovanih. Predsednik priporo č a konferenco. WASHINGTON, I). C., 21. nov.Z oz i ro ni na brezštevilne nesreče, v katerih je vsako leto nliit'li KM).(MK) ljudi in devet milijonov poškodovanih, je predsednik Roosevelt pričel veliko kampanjo, katere namen je preprečiti kar največ različnih nesreč. V svojem pismu na tr^ovske-a tajirka Roperja ga pooblašča, da povabi na konferenco vse odlične državljane dežele, da najdejo uspešen pripomoček, s katerim bi bilo mogoče preprečiti take nesreče. V zvezi s tem je trgovski tajnik naznanil, •4a je ž«' imenoval posebni odbor. ki bo v dveh tednih imel -ejo. Na čelu tega odbora stoji zvez«-i senator države New Jersey Moore, druga člana pa sta senatorja Capper iz Kansas mi McAdoo iz Oalifornijc. Konf< renca bo v prvi vrsti razpravl jala o nesrečah po cestah s posebnim ozirom na tr-rovs-ki promet. Predsednik Roosevelt pa pravi, da spadajo eeste v področje krajevnih oblasti. '''Toda," pravi Roosevelt v svojem pismu na tr^ov-.cke»ra tajnika, il morete mnog-o doseči, ako stopite v zvezo s temi oblastmi tor jih napotite k femu, socjalisti za to izvedeli, so re takoj zbrali ter odkorakali pred jahalno solo, kjer so veterani zborovali. Socjalisti so pričeli v okna metati kamenje. Veterani so pridrli z zborovanja in pričel se je splošen pretep, me * katerim je prišlo tudi do streljanja. IZ ŽIVLJENJA ADM. JELIC0E Bil je vrhovni poveljnik angleškega brodovja v svetovni vojni. — Junak v pomorski bitki pri Jutlandu. IIIP:^ Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. LONDON, Anglija, 21. nov. — Vrhovni j»oveljiiik angleškega vojnega brodovja v svetovni vojni, junak v pomorski bitki pri Jutland, admiral Jel-licoe, je umrl v svojem 75. letu. Na dan premirja, 11. novembra se je prchladil in prijela se ga je pljučnica, kateri je podlegel. Zaradi pomorske bitke pn Jutlandu je še sedaj prepir, kdo je bil zmagovalec: Angleži ali Nemci. Bitka se je vršila .H. maja, 1916. V tej bitki, ki je trajala samo nekaj ur, je angleška mornarica izgubila tri težke križarke,- tri lahke križarke in osem fušileev ter U000 mornarjev. Nemci pa so izgubili eno bojno ladjo, eno težko križarko, štiri lahke križarke in pet rušilcev ter 2400 mornarjev. Ko se je pričelo mračiti, se je nemško brojovje umaknilo s pozorišča in odplu-lo v AVilhelmshafen. Ker admiral Jellicoe nemškega brodovja ni zasledoval in uničil, so ga vojaški, kritiki zelo obsojali. Jellicoe pa je zasledovanje opustil, ker bi, kot je sani zatrjeval, najbrže izgubil še mnogo svojih ladij, kar pa se mu vpričo tega, da so nemške ladje pobegnile, ni zdelo potrebno. Do te pomorske bitke je do-vedel samo slučaj. Nemško brodovje je bilo na zasledovanju angleških trgovskih ladij, angleško brodovje pa je križa-rilo po Severnem morju, pazeč na nemške submarine. Obe brodovji bi mogli neopaženi pluti več milj eno mimo#drugega, ako ne bi med obema pilil neki danski tovorni paril i k. Poveljnik angleških kri-žark admiral Beattv je opazil dim iz dimnika in je plul proti parniku. Ravno tako ga je o-pazil tudi nemški poveljnik in tudi plul proti njemu. Tedaj sta se srečala oba sovražna brodovja in največja pomorska bitka se je pričela. ROTSCHILD BO POKOPAN V PALESTINI PARTZ, Francija, 20. nov. — Baron Maurice de Rotschild je objavil, da je njegov oče baron Edmond de Rotschild, ki ga i menu jc jo *4 očeta židovskega naseljevanja v Palestini", pred svojo smrtjo izrazil željo, da je njegovo truplo pokopano v Palestini. Baron de Rotschild pravi, da je njegov oče v svoji oporoki določil, da je skupno s svojo ženo pokopan v Palestini. Njuni trupli bosta prepeljani na posebni jahti. Stari Rotschild je umrl pred enim letom. MUSSOLINI JE POSLAL NAD ST0TIS0Č VOJAKOV NA DOPUST - PRODUKCIJO TREBA POVEČATI VOJAKI NA DOPUSTU Italija je že začela čutiti posledice sankcij na svoji koži. V deželo ne prihaja več blago, in kmalu bo napočil čas, ko bo Italija skoro izključno odvisna od domače produkcije. Uveljaviti bo torej rreba najrazličnejše protiodredbe, da bo vsled sankcij italijanski narod čim manj prizadet. Ves svet je presenetila vest, da je poslal včeraj Mussolini na trimesečni dopust stotisoč vojakov, ki so služili v domači armadi, katera je štela milijon mož. Vlada pravi, da ta odredba nima nobenega mednarodnega pomena. Ker se je položaj v Evropi precej izčistil, ne potrebuje Italija tako močne domače armade. Dopustniki bodo zaposleni v industrijah in poljedelstvu. TRGOVSKA POGODBA Z MADŽARSKO Ministrski predsednik Mussolini je danes podpisal več protokolov glede italijansko-madžarske trgovske pogodbe. Madžarska je edina država, ki še trguje z Italijo. Fašistični voditelji pozivajo prebivalce, naj delajo pri dnevni svetlobi. Ljudje so začeli rediti kunce, da jim ni treba kupovati mesa. Ceste v Rimu so ponoči le napol razsvetljene. NADŠKOF SE NAVDUŠUJE ZA VOJNO Ob otvoritvi univerze v Peruggiji je imel nadškof Rosa zelo značilen govor. Prosil je Boga, naj blagoslovi italijansko vojno proti sankcijam, češ, da sankcije branijo Italiji civilizirati afriške barbare. MALO UPANJA ZA MIR Italijanske oblasti pazno zasledujejo angleško -francoska prizadevanja za sklenitev miru, ki pa doslej ne nudijo še nobenega pravega temelja za u-spešna pogajanja.' Povsod prevladuje prepričanja, da namerava Ita lija obdržati velik kos Abesinije, pa če bo Ligi narodov prav ali ne. O miru bo pa mogoče šele tedaj razpravljati, ko bo Italija izvojevala v Abesiniji kako odločilno bitko, ki bo prisilila abesinskega cesarja k pogajanjem. RAS SEYUM NA BEGU Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da je bil premeteni abesinski vojskovodja ras Seyum poražen ter da se naglo umika z ostanki svoje armade. Njegovi vojaki nosijo mrtvece s seboj ter beže v gore pri Tembienu. Koliko Abesincev je padlo v boju, ni znano. Italijani označujejo svoje izgube kot "malenkostne". CESAR SE JE VRNIL Abesinski cesar se je danes nepričakovano vrnil v glavno mesto s fronte, kamor se je bil podal z letalom pred par dnevi. Uradno poročilo pravi, da so cesarjevo letalo zasledovali italijanski letalci, pa se jim je spretno umaknilo. Po svojem povratku je rekel cesar časniškim poročevalcem: — — Držal sem besedo in izpolnil obljubo ter obiskal svoje vojake na fronti. Na svoje lastne oči sem se prepričal, s kakšno vdanostjo služijo vojaki domovini in kako pogumni so. Trdno sem prepričan, da bomo z božjo pomočjo zmagali, kajti borimo se za pravično stvar. _____ _________ ""HI »H " 44 Glas Naroda" j ***nk Batfter, President PUe» at biutM mW.Mth Street, Owned and emulated by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY iA Ooepeeatton) L BenO, Treas. •f the corporation and mi Manhattan, of above otdcua: New York City. N. Y. "SLAB NARODA" (Veteeel the Paaple> Iwwd Mrmrf Day Hiccpt Sondayw aad HoHflayn eelo 1« *» **Ua Ameriko In «MHMM».MMUM 9&.00 la Mew York n odo M Ei pol leta .......... to 17.06 h pol Mi 9a Qetrt i t — ■»wworxm.iw fBjDQ it* ..........HJD Za tnoaenmtro aa eelo lfl Sa pol leta........... to 97.00 ........98 AO Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" lebaja Tcakt dap lareemil nedelj to pramlkor. OopUl brea podpisa ta osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pofUJatl po Money Older. Pri spremeasbl kraja naročnikov, prosimo, da ss nam todl praffinje blealUBe namiani, da hlt—ja najdemo gag—Ika **OLAB NARODA", Sli m. I8th Street, New lat, n. 1. CBtb« EVROPCI IN AMERIČANI Prebivalcem evropske celine je Amerika uganka, ki je ne morejo rešiti in je niti ne skušajo rešiti. Ediuole prebivalci angleških otokov imajo z Američani nekaj sličuega. Evropci ne morejo razumeti ameriškega temperamenta — ki se mimogrede navduši za osebo ali za stvar — pa nikdar ne seže v fanatizem. Američana obvladuje razum ter se po liipnem navdušenju vrne v vsakdanjost. Duhovi se naprimer ob volitvah do gotovo mere razburijo, marsikdo prekorači mejo parlamentarne dostojnosti. Pride volilni dan, ena stranka zmaga, "druga je poražena, in Američan po par dneh pozaibi, da so se vršile volitve ter da se j«? aa t dolarjih. nuna nakazila izvršujemo po cable letter za pristojbino *l- SLDyENIC PUBLISHING COMPSMY *GUi Hmroi*" tit «181 1Mb STREET NEW YORK, N. I. GROZNA SMRT POD VOZOM IvOČE, pri Poljčanah, 9. nov. Posestnik J. Rupnik iz Loč, ki se je pečal tudi s prevažanjem drv, se je te dni smrtno ponesrečil. Cesta, po kateri je peljal z divmi obložen voz, je precej slaba in ima še oster o-vinek, kar je bilo zanj usodno. Ko je prispel do ovinka, ki ga jc sicer že večkrat brez najmanjše nezgode prevozil, se je voz radi razrvane ceste nenadoma nagnil proti Rupniku, ki je stopal ob strani, in ga pritisnil oh drevo s tako silo, da se siromak ni mogel več ganiti. Le presunljiv krik je še iztisnil iz sebe, nato pa omahnil v nezavest. Na pomoč so pritekli Ijduje, ki so bil» v bližini pri poljskem delu. Prepeljali so ga domov in poslali po zdravnika. Toda bilo je prepozno. PONAREJEN DENAR POD SLAMO PTUJ. 9. nov. — Orožništvo je v Juiišincili pred dnevi aretiralo 44-letnega posestnika Vnuka Vincenca iz Slavščine, občina Drbetinci, radi suma ponarejanja denarja. Pri prekrivanju njegove slamnate strehe je krovec našel v strešni slami zavitek, v katerem sta bila 2 ponarejena ti-•oč bankovcev takoj zaplenili ir» naredili hišno preiskavo. Kaši i so orodje in razno vrste papirja. Bankovce je Vmesne izdeloval s pomočjo kopiranja; pri njem so našli tudi pravi 1000 dinarski bankovec 111 2 po 100 I)in, po katerih je kopiral ponarejence. Aretiranca so vtaknili v zapore srt-skega sodišča v Ptuju. Sicer p? vse taji in pravi, tla 'mi ni znano, kdo je shranil zavitek pod streho. Falsifikati so izdelani bolj primitivno in jih ni težko ločiti od pravih. Vse kaže, da je Vnuk delal šele poskuse in ni spravil v promet še nobenega ponarejenega bankovca. HRVATSKI MORNAR PRI ABESINSKEM CESARJU VARAŽDIN, 9. nov. — Preden se je na svetovnem pozori-sču pojavilo abesinsko vprašanje, se ni nihče zmenil za siromašnega viničarja Nikolo Mra-koviča, ki j«' potem postal naenkrat popularna osebnost. Ves okoliš govori zdaj o njem, ker je bil pred 30 leti gost a besi n-*kega vladarja Menelika. Mra-kovič je skromen viničar, star okrog 54 let, doma je iz Krka in videti je, da mu ni niti všeč, ker "ga ves okoliš imenuje za 14 Abesinca.** Mož služil vojake pri mornarici. Leta 1904 so odkrili v Abesiniji rudnik zlata in je a-besinski cesar Menelik nekaj zlate rude poslal v poklon avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Avstrijski cesar je abe- sinskemu cesarju v povračilo poslal najnovejšo strojno puško in za izročitev svojega daru je odredil delegacijo treh mornariških častnikov, dveh podčastnikov in 5 mornarjev. Med temi mornarji je bil tudi Mrako-vič. Delegacija je v božičnih praznikih 1904 krenila iz Trsta ter s pa m i kom prispela do Dži-butija v treh tednih. Potem so potoval« z železnico do naselbino Diredau, dalje pa peš skozi prave Jjragozde. Na tej poti 1 so delegacijo napadale razne zverine in za obrambo je morala stopiti v akcijo abesinskemu cesarju namenjena strojna puška. Prt do zadnje železniške postaje do Addis Ababa je trajal 48 dni. Odpravi je že zdavnaj zmanjkalo provianta in njeni člani so se morali preživljati s tem, kar so med potjo ustrelili od velike množice najrazličnejše divjadi. Tudi vremenske ••azmere so jim povzročale hude težave in vsa odprava je na neki planoti morala počivati tedni dni. Sprejem v Add is Ababa j«-bil slovesen. Cesarju Menelik 11 je bila strojnica silno všeč. Ko mu je delegacija razložila, kako se z njo ravna, je takoj z velikim veseljem pognal v najbližji hrib celo serijo strelov. Magazin podarjene avstrijske strojnice je imel 100 nabojev. Za abesinske vojake je bila »trojnica nekaj čudovitega. Člani delegacije so se udejstvovali kot inštruktorji in nekaj dni so med splošnim navdušenjem pokali streli "mašinske" puške. Cesar Menelik je delegacijo odlično pogostil, za stanovanje pa ji je odredil eno od svojih hiš. Ko se je avstrijsko odposlanstvo vračalo, je cesar določil spremstvo, ki je goste po dosti krajši poti varno odpremilo do železniške postaje. RAZBURLJIV DOGODEK V SKOFJI LOKI ŠKOFJA LOKA, 100. nov. — Vsa škof jeloška javnost je pod vtiskom strašnega dogodka, ki se je odigral snoči pred polnočjo pred gostilno Prajerco na ►Spodnjem trgu. Mestni stražnik Alojzij Z., je iz gostilne pozval 27-Ietnega cigana Lenarta Rajnharda, in mnoge pričo so videle, da ga je pretepal s pen-'!rekom. Ljudje so seveda tudi slišali vpitje in stokanje nesrečnega cigana. Lenart Rajn-hard je bil član ciganske družine, ki j- v sredo prispela v Skofjo Loko Zaradi prepira v neki gostilni je bil Lenart z nekim svojim tovarišem aretiran. Stražnik Alojzij Z. ga je pretepel in Lenart se je proti njemu pritožil 11a podlagi spričevala, ki mu ga je sestavil zdravnik dr. Huhad. Po vloženi ovadbi se je kakor domnevajo, hotel stražnik maščevati in je zaradi tega še enkrat pretepel mladeniča. Ves Spodnji trg je bil tedaj pokonci. Pretepeni mladenič jo umrl v vozu svoje družine, preden je prišel tja j>ozva- Važno za potovanje. Kdor is jusmv'm potovati v stari krat aH dobiti togo od tam, jo potrobma, da jo pouoon m vssk stvarsk. Vslsd mm dolgoUlno tkuinjo Vam samoromo dati najboljia pojaonUa m tudi v« potrobno proskrboti, da jo potovanj* Udobno m Miro. Zato »o oompao okrniti na nas oa «m pojasu&m. Mi - protkrbimo vie, bodiii proinjo oa povratna dovcljo-nja, .potno tisto, visojo im sploh vso, kar jo oa potovanj* potrebno v najkitrojiom času, m kar jo glavno, oa najmanjio stroiko. , NodHaaljam naj no odlašajo do sadnjeffa tronutka, ko* prodno »o dobi ta Waskingtana povratno dovoljonjo, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mosoe. Pihto torej takoj oa brooplaSna navodila in smootavlja-mo Vam, da boots potoni tn udobno potoval SLOVENIC PUBLISHING travel Bureau 216 West 18 th Street New York. N, Y. CO. STOPA PO MLEČNI POTI MARGOT GRAH AM EI RKO • Radio Zvezdnica, je najbolj ljubka v "Treh Mušketirjih** Neoziraje se, kako trdo mora filmska zvezdniea delati, izgledati mora vedno najbolje. Zato jih toliko pije mleko. Da jim energijo, ohranja jih blesteče, ne da bi dodalo le unčo teže njihovim popolnim postavam. T ml! vi ste lahko sposobni, ne da hi se zdebeli-li» s pit j fin ml »ka. In jc eno današnjih najbolj cenenih hraniv! t V hočete shujšati strokovnjaško, pišite po knjižico: "The Milky Way". Obedi zvezdnic. Pošljite dopisnico s svojim imenom in naslovom 11a: Bureau of Milk, Publicity, Albany. THE STATE OF NEW YORK Dopisi, New York, N. Y. Veselice in veselice vse povsod. Govori se pa, da bo na Osmi ena najboljših in sicer to nedeljo, 24. novembra. To je bilo oznanjeno v cerkvi zadnje tri nedelje in je že davno vam vsem znano. Za ta večer se brigajo vsi stari in mladi farani in prijatelji, da bomo zopet enkrat skupaj kakor v starih časih. Vstopnina bo samo 25 centov za odrasle, otroci v spremstvu starišev .so prosti. Preskrbljenega za želodce i-liiamo dovolj: vino, kloba>e, potice, krofe itd. Za plesa žel jne bomo imeli pa pravo domačo harmoniko. Ker bo ta veselica v kori-t naše cerkve, izpolnimo torej vse- tiste obljube, da lx>mo delovali za napredek naše fare in v veselje našemu novemu župniku. Xasvidenje! Claniea Materinega Društva. Peter Zgaga 111 zdravnik dr. Kozjaučič. Ko-misija je pozneje ugotovila, da je Lenarta zadela srčna kap, kar pa seveda ne more izpre-meniti dejstva, da bi bil mladenič sv danes živ, če ne bi bil tako liudo pretepen. Stražniku so službo takoj odpovedali ga preoblekli v civilno obleko, komandir orožniš-ke postaje Krajner pa ga je a-retiral. Bivši stražnik govori o silobrmu, kaj pa oporekajo mnoge priče, ki so vse videle in slišale. Bivšega stražnika je eskorta odvedla v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Vse mesto pričakuje, da bo preiskava čim prej vse pojasnila in da bo prišlo tudi do pravične sodbe. Naši v Ameriki I ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. 18 novembra, zjutraj, je v Cleveland lianagloina umrl za srčno kapjo Fr. Malinič. p. d. Barkovec. Pokojni je bil samec, star 4(i let. V Ameriki je bival 30 let in tu zapušča bra-tranca. Doma je bil iz Planine pri Rakeku na Notranjskem, kjer zapušf-a očeta, brata in več sorodnikov. * Pred nekaj dnevi so našli v Clevelandu starega rojaka Andreja Glaviča v nezavesti in s težko rano na glavi v njegovem stanovanju. Kmalu j«» u-mri, ne* da bi mogel povedati, kaj se 11111 je zgodilo. Zdravnik je domneval, tla je moral kje pasti in bil je še toliko pri moči, da se je privlekel domov, tilavič je bil eden izmed pio-'liirjev; v Ameriki je bil okrog 55 let. Doma je bil od Smihela pri Novem mestu in tu zapušča sina, ki je v službi ameriške mornarice. naroČite se na "glas NARODA", največji slo venski dnevnik v zdr. državah. Roparji so napadli v Buenos Aires, Argentina, jugoslovanskega naseljenca Nikolaja Pe-trakoviča, ko je korakal po samotni železniški progi v tej naselbini. Pobili so ga s kolom na tla in mu pobrali nekaj drobiža. * Zadnje dni je umrla v Milwaukee, Wis., vdova Frances Komar, roj. Staut, stara 54 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini. V Ameriki je bila okrog 30 let in tu zapušča štiri sinove in hčer. Kakor vsako leto, prirede v nedeljo, dne novembra slovenske žene prijetno zabavo v slovenski dvorani na Osmi cesti v New Yorku. Začetek bo kmalu |>o peti uri popoldne. Kdor se bo udeležil, 111 u ne l»o žal: Pristna slovenska postrežba in pristno slovensko veselje. * Italijanski prestolonas 1 e cinik gleda nekoliko postrani Bcnita Mussolinija, pa tudi Benito nima prestolonaslednika prav posebno v časti. Mussolini bi rad sam postal prestolonaslednik, d očim mu kraljev sin noče prepustiti tega mesta. Mladi 1'mberto je zelo častihlepen, obenem pa tudi dovolj pameten, da se mu zdi, da ne bo nikdar italijanski kralj. Njegova bojazen je upravičena. Izpodrinil ga pa ne bo Mussolini, pač pa revolucija, kateri pripravlja Mussolini |K»t s svojimi neuspehi v Afriki. * Kaj se godi v Abesiniji? — Kdo ve. Italijani poročajo, da so v ponedeljek pobili laški letalci dva tisoč Abesineev. Abesinsko armadno vodstvo priznava, da se je završil zra eni napad in dostavlja: — Laška trditev, da je pačilo dva tisoč Abesineev, je smešna. Padlo jih je komaj deset, nekaj nad trideset jih je bilo i>a ranjenih. Na papirju je lahko pobijati sovražnika. V daljni, vroči afriški deželi je pa to malo težje. * S tem, da je Mussolini odstavil vrhovnega poveljnika italijanske armade v Afriki, generala de Bona, je sam priznal, da mora biti z dosedaj-njimi laškimi "zmagami" nekaj narobe. * Tukaj je par poročil, ki jih časopisi ne objavljajo na prvi strani, pa >0 navzlic temu precej zanimiva: Trije band iti so prišli v neko lekarno v Detroitu ter prisilili vse navzoče, da so dvignili roke. Iz blagajne so pobrali sedemsto dolarjev in izginili. Policija skuša dognati, kdo so zlikovei, toda nihče ne mor«' dati kakšnega podrobnejši-g 1 pojasnila. Edinole devetnajst-letna. prodajalka Miss Nettie Seller je rekla detektivom: — Eden med njimi je imel krasne črne oči. —1—1— 17 T| v* v Za Bozic... NE MORETE BOLJ RAZVESELITI SVOJIH SORODNIKOV P V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI D ENA R N E NAKAZNICE SLOVENIC PUBUSfflNG Company (Travel Bureau) 216 WEST 16th STREET : : NEW YORK V Pocatello, Idaho, jc Win. Brown tako kihnil,da si je izvi-nil ramo. < Klvedli so ga v bolnišnico ter ga položili 11a o-peraeijsko mizo. Ko so mu dali poduhuti etra, je zopet ki-liuil in sicer tako srečno, da mu je skočila rama nazaj. * V neki čikaški hotel je prišel mlad bandit ter nastavil nočnemu klerku Johnu Eganu revolver 11a prsi. Odzadaj se približal banditu porter Irvinj King, ga zgrabil za vrat in mu izbil revolver iz roke. Zvezala sta ga, nakar je bandit povedal, da je lačen. Dala sta mu pet dolarjev. Rekel je, da mu dva dolarja zadostujeta ter jima je dal tri dolarje nazaj. * Organizacija Mladih Republikancev je uvedla veliko kampanjo za pridobivanje novih članov. Pristopnina stane samo deset centov. Prvih deset centov je poslal D. W. Walker iz New Yorka. Walker je star 68 let. " OL A 9 NARODA" New York, Friday, November 22, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S.1L 1 ■— Ui- - ' ................................ BENATO BttATTONIO: "Potovanje!" je dejal lord Maxbury in se trudno zleknil v naslanjač, '*ne, potovanje me prav nič več ne zanima! Saj veste, da sem bil lani v Indiji. Prvikrat sem sa ustavil v Jev-poru; mestu ko iz pravljice! Oudovita oaza sredi izstradane Imli je. Poslušajte, kaj sem doživel v tem mestu! Krasna je okolica mesta in kar nehati nisem mogel z ogledovanjem starih templjev, mo-šej in razvalin. Nekoč pa sem si zaželel, da bi prebil nekaj tihih, vai sem najprej do najjužnejše ogra je in se sklonil lii-zdol, a jezdecev nisem mogel nič več opaziti. Brez dvoma so raz jahal i in vstopili v tempelj. In zares, ko sem pogledal ni-zdol in prisluhnil, som zaslišal mrmranje glasov. Pa sem si i bil mislil, da sem jaz edini čl o-! vek v templju! Na vsak način je bilo najmanj štirideset Indijcev, ki so bili razvrščeni po hodnikih in notranjščini templja.^ Kar sem zdaj zagledal, me je najprej le osupnilo, nato sem s« zgrozil in se prestrašen naslonil na zid in zasadil nohte krčevito v omet; kar so ti Indijci pripravljali, ni bilo nič več in nič manj, ko da so hoteli žrtvovati ljudi na žrtvenik! Orjaške^amnite sobe znotraj v templju so namrgodile svoje f-pakedrane obraze, se mi je zdelo, in pri oltarju, ki je bil pre-grnjem z belim prtom, je stalo devet do deset, do pasu golih moških. Na čelu so imeli rdeče znamenje. Po tleh je bilo potresenih vse polno rož. Sredi kolobarja mož so ležalo nesrečne ženske, ki so se o-bnpno zvijale v vezeh in so od groze spačenih lic strmele v svoje rablje. Dotlej si nisem bil na jasnem kakšni varski ločini pripadajo ti nečloveški ljudje. A zdaj sem mahoma odkril v neki vdolbini za oltarjem majhno sobo. ki je bila oblečena v rdečo svilo. To je bila krvoločna, nen-isitljiva žena boga smrti — boginja Kali. Torej ti ostudni rabi ji, ki sem mislil o njih, da so že zdavnaj iztrebi jeni, žrtvujejo vpri-čo mene. v letu 19.T) žive ljudi svoji boginji! Zakaj, žal, to zares niso bili sanje . . . Videl sem, kako se je star mož približal oltarju, da izvede nek- sveti obred: dvignil je koščene roke proti sobi boginje, drugi pa so se s čelom dotikali tal Nato je izbral eno izmed resrečn«c in jo položil na oltar. da bi j i žrtvoval boginji. Ves osupel od groze sem sledil slehernemu njegovemu gibu. In mahoma sem zapazil, da je bila med ženskami tudi ženska bele kože — bela ženska plavili las! Ženska našega plemena, razumete? Niti za trohico sekunde se nisem obotavljal. Hotel sem planiti med rablje, se braniti s samokresom, jih nekaj post relit i, in če bi me bili premagali, bi rešil vsaj to belo žensko, da bi ji ne bilo treba prestaji ti onih neskončnih muk ki so jo čakale. Planil sem se po stopnicah nizdol in bil za menoj, je jezno dostavil: "Prekinite, Robeson, posnetek je pokvarjen!" Obrni! sem se in sem zapazil tri ali Štiri ljudi v kaki obleki, prave pravcate Angleže, ki jih ;»rej radi kamnite ograje nisem bil zapazil. Pred njima se je dvigal liki črnemu nestvoru. orjaški fotografski aparat. Rab-!ji in žrtve, oni "svetnik" in svečeniki — vsi so bili člani — neke filmske družbe. "Zdaj veste," je nehal lord Masburv z žalostnim nasmehom, "kam so dandanes prišli vsi ti davni, indijski templji. Xe. ne — potovanje, prav nič. več me ne zanima!" "Prav žal mi je, dragi lord," je dejal neki poslušavec med -■plošnim smehom, "da so deja-b, da je posnetek pokvarjen, ker ste vi prišli vmes. Zakaj jaz bi dal, ne vem koliko, za posnetek vašega obraza, kakrš-nesra ste vi imeli takrat . . . HUDE NESREČE IN IZGREDI MARIBOR, 2. nov. — Tudi letos je gneča običajna na praznik Vseh svetih, imela hude posledice. Včeraj okoli pol 11. dopoldne se je peljal mizarski mojster in tovarnar pohištva I. Klančnik iz Mejne ulice proti Slov. Konjicam. Pri odcepu Tržaške ulice na Ptujsko cesto ,r bližini Memikove trgovine je hoteč prehiteti motociklista pred seboj, po nesreči zavozil v gručo ljudi, ki so bili namenjeni na pota®eška pokopališča. Posledice te prometne nesreče so bile usodne. Nezavestni so obležali na cesti 40-letni železniški uslužbenec Janko Mlaker z Betnavske ceste, hudo ranjen na* temenu, njegova 38-letna žena - hudimi poškodbami na tilniku ter 65-letna vdova Marjeta Harc iz Studencev. Žrtve prometu/. nesreče so takoj od-premili v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je Mlaker podlegel smrtnim poškodbam. Veetostjo cital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena.................60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja, spletk in najbolj čuduih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Gvetko Golar. 155 strani. Cena .... .75 Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče, izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja sa kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 319 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal And repkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod |>sevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovi t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih i>ovesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ....................................................... .35 To so i»ovesti, vzete iz življenja naših I>al-matincev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Coneourtova dela so polna fines in zanimi- « vosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko i»odani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Franc Milčinski. — 130 strani. Cena .60 Nr.š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DTE SUHI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i, kot jih more završiti edinole naš nežno-čutečl Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena .................................-....................L— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnlšČu. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojiij Jirasek. 182 strani. Cena ............................................. .«0 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj pre-čU^ ta roman. Ob čitanju se mn bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velesanimiv in odkriva čisto nove strani ČLoveSkega življenja. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... .50 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Kutm. — 12» strani. Cena ....--------------------------------- M To je letalski roman, poln dejanja ln najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja začno s pisateljem oziroma glavnim junakom akoro neverjetne pmtolovSCiae, ki se vrSe v v zračnih višavah. jBO .75 .50 GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... GOZDOVN1K, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................ Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padisahovi senci", ' 'VInetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrsl na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MURAT. spisal L. N. Telstoj. Roman. 79 strani. Cena .......-.............-...........-............40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. * HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Brnyere. Reman. 79 strani. Cena .................................... Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, ~oman, pisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................. .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena ____________________________ .75 Knjiga vsebuje zanimivo invest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavee. 79 strani. Cena ............................. .35 Naš izboreu pripovednik iu jK>znaratelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, ]>oskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in ;>ozab]ja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cona ..................3.35 Krasen roman enega najiioljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda ve*, 100 strani. Cena .....................................1.50 Janes Menciger se i>o pruvici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i>oti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V bnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Četb Svatopiuk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražaua gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od j konca do kraja. / IAGNJE, 110 strani. Cena bros. .40 Vaz.____ trdo vezano ..................................................... V knjigi je i>oleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. .45 .35 JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal H. Sienkiewiez, ~ 123 strani. Cena............................................ .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. i JU AN MISERU, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po- / nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o- * sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam 5 privede človeka življenje brez višj.a vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka una nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ...............................9._ Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava . desetega brata in cela vrsta drugih njego- ? vih nepozabnih obrazov bodo večno IIveil JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- Naročilom je priložiti denar, bodisi v tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "jo l z ar vzbtjdj** New York, Friday, November 22, 1935 GREHI OČETOV Roman.v dveh'zvezkilr Za Glas Naroda priredil I. H. 91 PRVI ZVEZEK — Pridi, Regina, pridi! Tukaj; poglej, moja dva prijatelja! — pravi Koler. — Jozino roko potisne pod svojo pazduho ter pride proti nama ponosen, in galantno pelje dekleta, na čije rokah in ušesih so lesketali dragi kamni v različnih barvah. Ko se po molčečem priklonu vzravnam, sem bral na njenem obrazu, kaj si je mislila: razumela je, da hočeva v njej videti tujko. — In tukaj, draga Regina, predmet tvojega posebnega zanimanja, pisatelj igre, ki ti je včeraj pripravila toliko veselja in je veljala toliko solza: moj prijatelj Rihard Albert. Joža izvleče roko in medtem ko Koler predstavljajoč imenuje njeno ime — Regina Palmer — gre Joža počasi proti Rihardu. Okamenel mir ji1 v njenem bledem obrazu in samo njene tresoče se roke so iz*lajale, kako težavno je bil njen mir prisiljen. Njen glas je truden, ko pravi: — Presenečena sem. Sicer je prvikrat, da gledam resničnemu, ^ivemu pesniku iz obličja v obličje, toda prej si pesnika nisXu mogla drugače predstavljati kot — in tedaj se v njenih očeh zahliska kot zasra^iovanje, — kot z neizmerno dolgimi lasmi, s širokokrajnim klohukem in s ponošenitn suknjičem. Tukaj pa vidim sedaj — gotovo mi ni treba povedati, kako vam je moje presenečenje v prilog. Koler ni vedel, kako bi se obrnil. Jozinega obnašanja ni mogel razumeti. Nato pa mi prijazno prikima in namigne na Riharda, ki je še vedno stal molče, vpirajoč svoje resne oči v Jožo. Tedaj pa zaropotajo vrata pod močnimi vdarci pesti. Joža se prestrašena strese in čez Kolerjevo veselje se razlije senca neljube nevolje. — On! Tedaj vendar! Z vzdihom zmaje z glavo in ozlovoljen gre proti vratom. Ko jih odpre, prešine *obo n»očan prepih, ki je plamene sveč premenil v modre, da je bila za trenutek skoro tema. Nerodno, kot bi bil pijan, prikolovrati Friesshardt čez prag in si drži roko pred očmi. Ko pride bližje, meni in Rihardu samo zaničljivo prikima v pozdrav. Za lepoto prostora, kamor je stopil, ni imel oči. Ko pa pogleda Jožo, se pod njegovimi lenimi, nagubanimi trepalnicami zbudi nenavaden blesk in obraz se mu zategne, kot bi hotel napraviti kaj zlobnega. Tudi Koler se prične b?;ti in je hotel nesrečo odvrniti ter Jožo predstavi s toplo svečanostjo: — Gospica Regina Palmer, moja nevesta. — A—a—a—a! Nevesta! — prihaja glas iz Frieshardto-vega grla in vedno ponavlja edino besedo, dokler se ne zaduši v širokem, gn ju snem smehu. Tedaj ga Koler prime za ramo in i molčečim, za oprošče-nje proseči m pogledom na Jožo ga vleče proti vrtnim vratom z besedami: — Pridite, Friesshardt, pridite, takoj sedemo k mizi. —Miza? Razumem! —mrmra Friesshardt med smehom. — Miza s krožniki in steklenicami? Fant, odkar si prišel iz svoje matere, je bila to najboljša misel, ki si jo še imel. Temno gleda Joža za obema. Nato na Riharda in mene pogleda s temnimi očmi, se obrne od naju in gre proti vratom, ki so vodila v stanovanje. Ko izgine, zakliče z močnim plesom neko žensko ime. — Kaj praviš? — tilio rečem Rihardu. — Zašla sva v veliko zadrego in je samo dobro, da je Friesshardt še tukaj. Toda pojdiva, K'der ne sme sumiti. ■ — Ne! Pusti me! — me prekine Rihard s tresočim glasom. — Kako morem ž njo sedeti pri isti mizi, ko imam še vedno pred svojimi očmi žalostni obraz njenega očeta?! — Rihard! Za božjo voljo! Jutri moreš napraviti, kar misliš, da je prav. Toda danes, poglej, ne morem ti povedati, kako mi je žal za tega ubogega človeka. Umolknem. Koler se prikaže pri vratih, da pogleda za nama. Tedaj potisnem Rihardovo roko pod svojo pazduho in ga vlečeni za seboj na teraso. Komaj sedemo, se vrne Joža in njej sledi stara strežnica, ki je stregla pri mizi. Z ljubeznivo gostoljubnostjo nam streže Koler. Vsako jed, ki je bila prinešena, vsako steklenico, ki jo je odmašil, je med veselo šalo hvalil kot okusno čudo. Odkar je pričel Friesshardt delati z vilicami in nožem, je bila Kolerjeva skrb pomirjena. V veselem razpoloženju se trudi da bi oživel razgovor in pri tem mu sam pomagam, kolikor pač morem. Najin trud pa je imel le malo uspeha. On in jaz, sva govorila skoro sama. Le malokdaj slišiva kako Rihardovo besedo. Tudi Joža je odgovarjala samo kratko, čegaja Koler še tolikokrat poskušal zaplesti v pogovor. Friesshardt pa je bil tisti čas popolnoma zaposlen s svojim krožnikom in kozarcem; neverjetne množine rib in pečenke so izginile med njegovimi zobmi. In da je bil njegov kozarec poln, je moral Koler neprestano biti na delu. Bilo bi boljše, ko fjri tem ne bi bil tako zelo gostoljuben. Kmalu se je pričel na Friessliardtu kazati učinek bogato zavžitega vina. Postane zgovornejši. Četudi so bile spočetka samo raztrgane besede, ki so prihajale z njegovih ustnic, vendar prihaja, čimbolj se je v njegovih očeh kazal blesk prihajajoče pijanosti, večja zveza in pomen njegovih besed. Toda bližina ženskega bitja je tudi na njegovo tako zelo opustošeuo dušo blagodejno vplivala. Četudi se je v njegovo govorjenje včasih pomešala kaka opolzla beseda, je bila vendar prosta onega plevela, ki je bil tako navaden na njegovem jeziku. Ko pa naenkrat vstane med nerazmljivim godrnjanjem in se z roko nasloni na mizo, se vendar prestrašim in nisem pričakoval nič dobrega. Nekaj časa molči ter srpo gleda Kolerja, Riharda in mene. Nato pa prične s lireščečim glasom: — Veste, da ste hajduki! Barbari! Filistri! Glejte samo, glejte, — s tresočo roko maha s kozarcem proti Joži, da se je vino cedilo čez rob, — tukaj sedite pri isti mizi z ženo, ki je lepa kot Afroditin otrok in nobeden izmed vas Krokarskih požeruhov ne dvigne kozarca v njeno lepoto! Tudi ti ne, mladenič, — zakriči nad Rihardom, — pa si vendar pesnik! In bi moral vedeti, kaj je Lpota, in kaj lepota zahteva. Ali pa hočeš v svoji preveliki skromnosti — starcu prepustiti prednost! To je lepo! In sploh, te imam rad. (Dalje prihodnjič.) THE LARGEST SLOVENE iTA1LY IN V. B. OBA V JEČO, NAMESTO PRED OLTAR Zanimiva dvojica sta 44-letni Alojz Haluska in 11 let mlajša Marija Zahorova iz Prage. Oba se ljubita in živita skupaj že 18 let in to njuno skupno življenje se je prekinilo samo začasno, če j" moral Haluska presedeti leto ali dve v ječi ali če si je Marija za kakšen mesec izbrala neprostovoljni stan isto-tam. "Zaljubljenca", kakor so ju nazivali detektivi, sta imela pre prosto, a tem bolj učinkovito delovno metodo, Marija si je od časa do časa poiskala * službo kot služkinja in ko se je dobro razgledala po hiši in preskrbela svojemu ljubimcu odtise ključev, je službo odpovedala. Nekoliko dni pozneje se njeni biv-m delodajalci doživljali presenečenje. Tako je dvojici uspelo, da je iz pisarne praškega riatakarskega društva 'Otakar' odnesla 4000 Kč. v trgovini nekega Jožefa Kubelke sta "zaslužila" ">000 KČ. v gotovini, v domu. ki so ga zdrževale nune in v katerem so imele brezposelno služkinje svojo sobo, sta uplenila 2000 KČ. Tn tako dalje. Najzanimivejši je bil pač vlom pri Kubelki, ki mu nista odnesla samo denarja, temveč tudi kup jestvin. klobas, konserv, mezge v škatlah in podobno. Dvoiica se je bila namreč v tistem času odločila da bi dala svojo zvezo legalizirati. Na kradene jestvine naj bi rabile 7ci poročno gostijo. A baš tisti .'lan. ko bi so morala poročiti, so detektivi kar tako in navade izvršili preiskavo v njenem stanovanju in so našli šop ključev. za katerega nista vedela oziroma hotela povedati, od kod izvirajo. Pozneje se kma-1m ugotovili da se vjemajo s ključavnicami Ku belk o ve trgovine in tako je prišla stvar na dan. Poleg tega je policija razčistila vprašanje cele vrste vlomov, ki so se bili zgodili v zadrjem času in ki jim niso mo-gli najti storilcev. Po teh vlomih so se tako oškodovanci kakor pol'cija čudili, da ni bilo na ključavnicah opaziti nobenih znakov nasil ja. Sedaj se je vse razčistilo, ko sta "zaljubenca" namestu pred oltar morala za zamrežena okna. NERVOZNOST EVROPSKEGA ČLOVEKA Slavm zdravnik Dr. Wicker-h-im se že polnih pet let bavi z raziskovanjem nervoznosti evropskega človeka. Možakar sam je velik učenjak in profesor na univerzi. Pri tem poslu so mu kajpada pomagali tudi njegovi kolegi, tako da imamo v resnici delo, ki zajaniči točnost njegovih ugotovitev. Zanimivo je, kaj vse je ugo-tovH profesor Wickerham. Predvsem, evropski človek živi v izredno naglem tempu. Skrbne mamice že pri vzgoji dojenčika mislijo, da imajo o-pravka z odrašenim Človekom. Malemu dojenčku je vse prepovedano. Prsta ne sme vtikati v usta in brcati z rokami ter nogami mu je strogo prepovedano. Ko preživi 16 mesecev svoje mladosti je tudi konec njegove svobode opravljenja najnujnejših člove^J|ih potreb. Vse se mora gibati v nekem dovršenem redu in ta red se potencira z zgodnjo detinsko dobo tja do najvišje starosti človeškega življenja. Tako ima današnja Evropa 20-letne deklice in mladeniče, ki so v primeri s prejšnjimi d« setletji že polni možje in zrele dame. V Evropi se ta perijo-da drži po 20. letu do 50. leta pri moškem spolu in do 42. leta pri ženskem spolu. Od te dobe pričenja pri obeli spolih čudna dekadenca. Med tem, ko so bili prejšnji možje in prejšnje dame v tej dobi za življenje najbolj zreli, postaja povprečen Evropejec čudaški, nervozen, siten in za okolico neza željen. Zaključki njegovih raziskovanj pravijo celo, da so vseli nesreč, vseh tragedij, predvsem pa ostarelosti krivi samci in device, ker v svoji nebrzdani samovolji in razdrapanem živčnem sistemu odražajo sebe, ?vojce in vso okolico ki jo napolnjujejo. Se bolj interesantni so zaključki profesorja Wiekerha-ma glede odnosov samskeira stanu do političnih pretreslia-_iev v posameznih državah. Tako pravi prof. AVickerliam. da naraščajo nemiri, izgredi, revolucije in si i eno, predvsem v državah, kjer vodijo politiko sanici in samice, ki so po sili razmer primorani živeli vzdržno. Vendar naglasa prof. Wicker-ham, dn se opaža v zadnjih letih neko zboljšanje, posebno v Srednji Evropi, kjer so politič-ne prilike $amce in samice potisnile v stran. VRAŽJA ŽENSKA Di NJENA ŽRTEV Pred porotnim sodiščem v Stcvru fo je pričela senzacionalna obravnava proti 26-letui dekli Tereziji Moslingerjevi, ti-*pu ženskega Casanove, ki je enega izmed svojih devetdesetih ljubčkov zastrupila in ga potem zadavila, njegovo truplo »•azkosala, ga deloma sežgala, deloma pa zakopala na vrtu. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA domaČe živali. 72 strani. Cona .......... GODCEYSKI KATEKIZEM. 61 Strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena Trda vez. Cena 1 13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVET NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA .......................... SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA < Knjiga vsebuje tudi Saloigro " Vse naše"). 1»! strani. Cena ............... VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIG A Y.Y. VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .30 .25 .80 .25 .50 .60 .25 .60 .90 .30 .50 1JM .33 .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA ...............MHWII........»P...... IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 2Sc 8 poštnino vred. 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. ¥. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za lečo 1 936, ki izide vkratkem. L ■■■■!■!—■■■■■■■—■—■■■■■■—M—— SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU >M WRIT IStfc STRUT NEW IOBK, M. X. PlAiTB NAM ZA CENI VOZNIH LIB PO V, KB-ZSRVACIJO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJ* 23. novembra: Lafayette v Havre 29. novembra: Berengaria v Cherbourg •10. novembra: Champluin v Havre Conte di Savoia v Genoa 3. decembra: Manhattan v Havre 6. decembra : Bremen v Bremen 7. decembra: lie de France v Havre 14. decembra : Washington v Havre Lafayette v Havr*-Aquitania v Cherbourg Kuropa v Bremen Itex v Genoa US. diH-embrn : Conte di Savoia v Genoa Cena 50 centov "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. 9? Dve leti je zločinka prikrivava hi svoje dejanje. Moslingerjeva je ženska grozovito strastne narave, imela je opraviti vedno s tucati moških ter si ni zaradi tega niti utog-rsila zapomniti vseh imen svojih ljubčkov. V teku preiskave so orožniki iztaknili nekakšen .seznam obiskovalcev M os lingo r-jove. V njem je bilo zabeleženih 87 moških. Z vsemi temi j? imela opraviti v teku enega h-ta! V toni krogu neprestano me-i^jajočih se priležnikov pa se jo T?aš<»I tudi železostrugar Karel Pobi, ki je postal nekako njen nnjčešči obiskovalec in celo ženin. Moslingerjeva je večkrat «ku*ala, da bi se ga otresla, toda Polil sv jo je držal kakor klop. Zdi so. da jo je imel resnično rad. Ta resnična ljubezen ga je pokopala. V noči od -I. na 5. maja 193.*> so ga ljudje zadnjic videli, kako je prišel k Moslingerjevi v vas. Bilo je že pozno zvečer. Drugi dan je 7>obl izginil in ga ni videl nih-! Če več. Moslingerjeva ji1 umo-1:1 to izginotje tako umetno ( prikrivati, da ji niso mogli eeli DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata v2-lik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veseljem potovali s svojimi rojaki. MAJESTIC 6. decembra AQUITANIA 14. decembra Izvcžban potniški spremljevalec vas bo spremljal «1<> va>e^a <■! Ija. preskrbel vam bo dovolj zabave na parnikii. skrltel bo ?.a vaš (Milni list. prtljago in druge potrehe na |>oio\ nnju. tla bo vaša vožnja brezskrbna. I zborna domaea kuhinja. Odločile se zgodaj in si preskrbi te zaželjeu prostor. ZA' PODROBNOSTI VPRAŠAJTE PU!: FRANK SAKSER, Jr LEO ZAKRAJŠEK Potniški oddelek "Glas Naroda" General Travel Service. Inc. 216 \X. 18th S*, New York 302 E. 72nd St., New York CUNARD WHITE STAR dve leti do živega. Govorica, da se je z zločinskim dejanjem otresla Polila, p i ni hotela utihniti. Toda šole ko so orožniki našli pri no-kem novem ljubčku Moslinger-jeve Pohlovo suknjo, so imeli v lokali dokaz, da je res dekla I spravila Polila s poti. Prijeli so| jo in zasliševali. Sprva je tajila, pozneje pa je priznala u-mor brez kosanja. Polila jo umorila potem, ko je užila njegovo ljubezen, in sicer mu jo najprej zavdala s strihninom, potem ga je še zadavila in mu ^ sekiro odsekala glavo. To jo« vigla v ogenj, kjer je zgorela, •ruplo pa je razsekala na kose ter ga je zakopala na vrtu v grede za zelenjavo. Sodišče, ki je preiskovalo zločin. dolgo ni prišlo na jasno, cemu je Moslingerjeva umori-b Pohla. Šolo po dolgotrajnem poizvedovanju je prišlo do zaključka, da je hotela postati edina dodična po starem ovdovelem kmetu Edlingerju brez VA2NQ ZA ) NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno :inskl "a,lskof kardinal Ver-oviro za testament, ki bi izroJd,ert>b asistenci mnogih fran- čal vse njegovo imetje Ikfoslin« gerjevi. Da bi si zasigurala Ed-^ingerjeve simpatije in njegovo imetje, se je torej Moslingerjeva,odločila seči po strupu in sekiri ter odstraniti svojega ljubčka. Proces bo predvidoma trajil več dni. lllllllllll^A^llllllllllllllllltyil^lllllllllllllllTO^I' Advertise in "Glas Naroda" coskih škofov in nadškofov. Svečanosti se udeleže tudi odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Predsedoval ji bo minister narodne prosve +e i i* umetnosti Mario Roustan. Verdnnska katedrala je bila zgrajena leta 1451. Dolga je 100 široka 40 m njena zvonika «ta visoka 40. Bila je že večkrat deloma razdejana. Spodnji dol obsega veliko romansko ~rohnic\, ki je bila umetniško obnovljena in kiparsko okrašena, tako da je dobila katedrala zopet svojo prvotno lice. MINNESOTA: Cbisholm. Vran k Umite Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Goaie Gilbert, Louis Vessel Hibblnfi,. John Po v Se Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Rtmndup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. I*. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strni aha Little Falls, Frank tfuli OHIO: Rarl>erton. Frank Trohr Cleveland. Anton Robek, Chan. Knr-linger, Jacob Resnik. John Slspv'k Girard, Anton Nsgode Lorain, Louis Bal ant. John §e Warren, Mrs. f Rachai Yonncstown. Anton KlkeLi OREGON: Oregon City, Ore.. J. K obla r PENNSYLVANIA: Bronehton, Anton Ipavec CiarldRe, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezovec Export. I-ouis Snptnftt Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanlelj Luzerne, Frank Ballorta Manor. Frank Iv>niKhar Midway. John Snst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrcr West Newton, Joaeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, Wert AUls. Frank iMiah Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis DiamondvlUe, Joe' Ro!lch Vsak vastopntk ItOm potrdil« n «t» to, kater« Je prejel. Zaaftepafce rej* kaa UPRAVA "GLAB NARODA'1