Političen list za slovenski narod. »Utl prejMui T«Ij*: oelo lete predplačui 15 rl'*« la pol leta 8 fld., u (^trt leu 4 rU., la en mesec 1 rld. 40 kr. 7 aiMlalrtnelJi yre]ea«B TelJi: Za oelo leto 13 rld., za pol leta C fld., xa četrt leta 't fM^ s» en meMO 1 (14. T Ljabljani na dom pošiljan velji 1 rld. 30 kr. več na leto. Posameine številke veljajo 7 kr. JI«r*iBiB* pr«j«ma opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške niiee it. i, II., 28. Kasnanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna prtit-vrsU: 8 kr., Se se tiska enkrat: 12 kr de te tiska dvakrat; 15 kr., ue se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se e«n» primerno smaajte Sokoplsl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških oiieah h. «. 2, L, 17. Iihaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob ",6. url popoludne. I^tev. isr. v Ljubliani, v petek 11. julija 1890. I^tnili XVIII. Volitve na Koroškem. Sedaj, ko počiva državni ibor, so največjega pomeni v notranji avstrijski politiki deželnozborske volitve. Pomenljivo za nas avstrijske Slovane je, da 80 v Šleziji združeni čehi in Poljaki v kmečkih ob-čiiah prodrli s šestimi svojimi kandidati; manj veseli 80 bili dogodki na Moravskem, kjer je nejedi-nost med Cehi bila močna voda na kolo nemškega mlina. V sosedni Štajerski so slovenski rodoljubi z naporom in trudom tudi letos v vseh kmečkih občinah zmagali, ker v edinosti in pravem rodoljubju je naša moč. Posebno pa zanima vse Slovence volilno gibanje na Koroškem, kjer malo število nesebičnih rodoljubov orje še trdo ledino. Kakor mornarji v razburkanem morju borš se proti nemškemu navalu, da rešijo slovenska tla nemške povodnji. Težavno, a hvaležno in zaslužno je njihovo delo, ker draga je vsaka ped zemlje, katero rešijo iz oblasti liberalnih nemških sodeželanov. Trud njihov ni brezvspešen. Mnogoštevilno se zbirajo slovenski kmetovalci na shodih, katere prireja vstrajno in odločno delujoče „katoliško-politično in gospodarsko društvo". Narod se zaveda svojih božjih in človeških pravic, zahteva jih postavnim potom, doživel jih bode, ker pravična stvar mora zmagati. Dohajajo nam vesela poročila, da hočejo tudi nemški konservativci složno s Slovenci stopiti v volilni boj. Vrli „Mir" opozarja slovenske rojake na to, navdušuje jih ter kliče na delo: ,Dolgo časa nismo vedeli, ali bodo nemški konservativci stopili v volilni boj ali ue. Zato smo ie v Podjunski dolini najbolj delali, da rešimo tam naša dva mandata; v Celovškem, Beljaškem in S t. Mohorskem volilnem okraju pa nismo imeli upanja do zmage. Zdaj se je pa stvar na bolje zasukala, ker so nemški katoličani obljubili, da hočejo z nami vzajemno delati in nam pomagati, da zmagajo katoliški kandidati. Zato morajo zdaj vsi rodoljubi po celi deželi vse svoje moči na- j peti, da zmagamo pri prvotnih volitvah v vseh slovenskih občinah, nemški katoličani bodo pa v nemških krajih delali, da pridobijo sa) nekaj občin za . katoliško stranko. Tedaj moramo v boj stopiti tudi v takih občinah, kjer ni veliko upanja do zmage. Le nikar obupati! Storimo mi svojo dolžnost, morda bo pa Bog pomagal, da zmaga pravica! Kdor pa roke križem drži, tistemu Bog ne bo pomagal. Posebno prosimo naše zaupne može, naj zdaj pokažejo, kaj znajo! Mi ne moremo vsakemu posebej pisati, čas je prekratek. Naj Vam velja ta oklic namesto pisma; saj vsak pozna svojo občino in svoj volilni okraj, tedaj bo tudi vedel, kje je največ dela treba. Napravljajte tudi volilne shode; ker so volitve že razpisane, smete po postavi take shode sklicati, kedar in kamor hočete, in vam ni treba za to dovoljenja prositi. Pri teh shodih se dogovorite, katere može bote volili za volilne može, in kako bote volilce pridobili za našo stran. Ne jemljite vseh volilnih mož iz ene vasi, da druge vasi ne bodo žaljene. Izberite le zanesljive može, ki se ne dajo preplašiti, ne premotiti, ne podkupiti. Naše kandidate vam bomo naznanili v enem prihodnjih listov. Delajte z vso odločnostjo v mejah postave, potem vas bo postava branila, da vam nasprotniki ne bodo nič škodovati mogli. Ako hočete, da Slovenci doživimu lepših dni, zdaj je čas, da v potu svojega obraza storite svojo domovinsko dolžnost! Delajmo neustrašeno za naše n4rodne pravice; borimo se za vsako ped slovenske zemlje; bodimo složni in ne udajmo se nasprotnikom. Spominjajte se pa tudi pastirskega lista vseh avstrijskih škofov: oni vas kličejo, sv. cerkev vas kliče, Bog vas kliče, da delate za j razširjanje Božjega kraljestva nazemlji, I da volite katoliške poslance, kivambodo dali krščansko šolo in krščanske postave!" Dragi bratje v Korotanu, ne omagajte v svetem boju za resnico in pravico, nadaljujte t vsem ognjem rodoljubja delo rajnega svojega očeta Andreja, ne ustrašite se ogleduhov in odpadnikov: delo Vaše ne bode Sisifovo, privaHli bodote skalo slovenskih teženj na visoko goro, ker narod ni grešil, da bi moral trpeti večno kazen. Prisijalo bode solnce pravice tudi pred Vaša vrata in koroški Slovenec bode zopet gospodar na svoji zemlji. Kaka bode letina? Te dni pričel je svoj posel srp. Žita okolu Ljubljane po polji že rumene. Gospodarji obračajo svoje oči proti nebu in vzdihajo: ,Ako nam Bog ohrani ta pridelek, da ga pospravimo v skednje in stoge, bode letošnja letina taka, kakeršne ne pamtimo že mnogo let!" Ječmen lepo kaže, žito je visoko, klas-nato in gosto, da ae med njim mož stoje lahko skrije; krompir, repa, detelja in grahoviaa pa tudi obeta obilo poplačati trud ubogemu ratarju. Radost je gledati na to božjo prirodo, veselje sprehajati se po polji. Da bi Bog vse to obvaroval, potem bi si marsikak kmetič naš opomogel! In ko kmet spravi ves svoj pridelek v stoge? Kakor bogatini in židje hočejo, tako se bode pa zgodilo! Po mlatvi imajo ti ljudje oblast. Letos bi si kmet lahko opomogel, da bi ne bilo teh ljudij, krščanskih pijavk. V čegavih rokah je pa zdaj žitna kupčija? Vsak, ki pozna poslednji kmetski trg in somenj, odgovoril bode, da v židovskih. Židje so ovladali mali trg in ti ljudje vladajo tudi na velikem trgovišči, vsak somenj jim je borza. Kmetje težko učakajo žetve, na to hitro omlatijo, pripeljejo na trg, in tu obstopi kmeta cela tolpa krščenih in ne-krščenih Židov, narekujejo mo žitne cene, kmet se pa s težkim srcem — udi Agenti naložb pridelek v vagone, in potem oni delajo ceno. To so mali židje, veliki se še brigajo ne za tako malenkost. Zbero se na „Saatenmarkt"-u, na žitni borzi na Dunaji. Menda bodo že prihodnji mesec bobnali po novinah o žitni borzi na Dunaji. Prej nego kmet vse pospravi, že se zbero. Iz vseh evropskih držav naženejo poročila o stanji žita in pridelkov, da se zmenijo glede cene in da vedo, kako in kaj. Na tej borzi se igra za poljedelstvo, njegov pridelek, namočen z znojem, in potem pa trobijo v svet, kako koristen je ta žitni trg za poljedelce ! LISTEK. Gledališče „en miniature' Ko bi bile te-le moje vrste namenjene za dopis, pričel bi morda s priljubljenim, a po kaki Vaši opazki že večkrat okrcanim uvodom: Redki so dopisi iz našega kraja. Toda jaz si želim nekoliko prostora le „pod črto", zato hočem začeti nekako zgodovinsko. Nekega dne se pripelje k nam par visokih in širokih z deskami opaženih voz. Ljudje začno govoriti: »Špilarji so tukaj!" Jaz pa si mislim: ,Ko-medijo bodemo imeli, ali pa še kaj znamenitejšega.' In res! Da te bentaj in plentaj! To je vrišča in hrupa, ko cerkvenik poldne odzvoni. Veliki boben in mali boben podasta se na krožno potovanje po ulicah, vmes pa nekaj škriplje, kakor bi mačka imel r stiskalnici; a bila je le harmonika. Z ušesi in odprtimi ustmi vse posluša, kaj bode; vaški paglovci pa so poglavitni spremljevalci nepričakovanih godcev. Tedaj pa, tam na razpotju, obmolknejo vsa renčala in godala, in zadej za velikim bobnom se pod mogočnimi brkami najprej v nemškem, potem pa v slovenskem jeziku odpro usta in začno slavnemu občinstvu naznanjati, da je zvečer ob „treh četrtih na zeleno" ali ,jeden četrt na pol devetih" povabljeno tjekaj na krčmarjevo dvorišče, kjer je razobešenih več zastav. Napovedavši predstavo, napoti se kolovodja proti drugemu razpotju. In boben zopet bobni in vlak se dalje podi, dokler ne dospe do tabora potnih igralcev. Kmalu potem pa so že nabiti po vogalih plakati, in sicer nemški, na katerih je bil naznanjen „štikelc" ali igra, ki se bode videla zvečer. Napovedo navadno po dve igri, prvo bolj resnega obsega, n. pr. „Genovefo", drugo pa šaljivega, n. pr. „Gašperčka", ki se sme spakovati tudi slovenski. Kar znosijo plakatov po hišah, pobero jih pozneje zopet. Vsak večer pred začetkom goni zopet boben po ulicah ljudi iz hiš — v gledališče. In vsak večer pravijo ljudje, da je bolj mikavno; le takrat ne, ko se dež vsuje na nepokrito gledališče. Fotelji so iz zabojev in desk; za zadnje prostore v pritličju je mogoče pri cenah tudi kaj odbiti. Lož ni; gledalcev na očeh oboroženih tudi ne; razven, če kdo skrivaj za platnom stoječ zr6 skozi kako luknjo, kakor skozi gledališko kukalo. Pač pa so galerije na sadnem drevju, odkoder nekega večera tudi nekdo telebne kakor zrela buča v basni k sreči samo na travo in brez posebne taje ali lastne škode. Najlepši večer pa je tisti, ko se predstavlja po bavarskem vzorcu ,Trpljenje Odrešenikovo". Nekdo čita slovenski, drugo osobje predstavlja dotična dejanja molč4 v živih podobah, katere večkrat čarobno osvetli bengalični ogenj. Vse je tiho, vse ima oči uprte na oder; ravnokar je Veronika na pozorišču, kar se oglasi občeznani Židež in začne glasno peti o Veroniki. Njegov glas spravi vse v smeh. Vendar umolkne kmalu, ko mu začno dopovedovati, da tu ni na domačem travniku, ali pa tam zunaj na cesti, kjer zapoje, kadar se mu zdi, ali kadar ga kdo za to nagovori. Oj, kolesce, kolesce! Gospod vrednik! Pomislite, pri nas še ni odločeno, ali smo v vasi ali trgu, iu vendar smo prišli do gledališča. Ljubljana je pa glavno mesto, io ga še sedaj nima, in danes leto tudi še ne bode dovršeno! Pa Kako ceno je naše gledališče! Iu zaradi prostora, kdo bi se hotel toliko pričkati! Na misel prihaja b|jk* Q j«goietu, ki je prišlo med Tplk«; pa*r*t<^vali |« M, kij jim j« četi, češ, da jim vo4o |(»li. B«! Bvot|j«jo, n^ M mu striže kosoma vo|9«; drogi zop«$, naj se «« trga volna i mesom Tr«4 po kosib, I« (ratji, naj |M — zakolje. Prvih bestdf je obveljftl*. Bolje je striM volno, prodati in kupiti druzega ms«*, »aj bodt volna |i)pet itmI'' >d ko ne bode vei rMla vol««, ostane jiv i« meso. Za kmeta se zopet pripravlja neko presenečenje, kakih sto milijonov bremena za oboroževanje. Kdo to plača večji del? Poljedelec! In ker je pc mestih to z modernim duhom prevejano prebivalstvo vedno bolj omehkuieno in piškavo in je zdravo samo še kmečko ljudstvo po deželi, odvaja kmet za vojsko ne samo novce, temveč tudi svoje sinove. Davek v novcih, krvni davek, to je delež našemu kmetu! Koliko pa plača davka borzijan? Vedno se o tem govori v državnem zboru in razpravlja, da treba borzo obdačiti. Seveda je to vse le na papirji. In ker igralci nečejo o tem nič slišati, ostane to vselej simo pri razpravi. Tudi med nami so neke osebe, ki godejo prim v tem oziru, a tudi letos učinili bodo istotako, in ko bi nam Bog vsega dal v obili meri. Nekrščanski kupec zvrhano mero podrgne in jo poleg tega še priščipne. Slovenci smo vendar golobji narod. Po žetvi vozili se bodo zopet okolu po kmetih znani agenti ter kupovali žito pod ceno. Sedanja prodaja žita na tehtnico in mero je jako dobra špekulacija — toda voda je zastonj v potoku ali vodnjaku, v žitu pa čini to mnogo denarja, kakor v — traponu . . . Kdaj se bode neki ljudstvo naše povspelo do obrambe? Govorili smo z nekim takim agentom, kupovajočim za trgovce domače deželne pridelke. .Zakaj pa sami ne začnete?" vprašam. .Ni denarja!" — Res je, to priznavamo. Trgovec v mestu dal mu je od metriškega stota ječmena 15 kr. — ljudje so kar k njemu dovažali — in ostanek prijel se je zopet neke vrste ljudij. Antisemitizem je naraven izrodek na drevesu ljudske samoobrambe, židje pa trdijo, da je barbarstvo. Kdor nam škoduje, proti temu se branimo, in tako je antisemitizem bramba ljudij in bi moral biti najbolj razširjen med kmetovalci, kateri še najbolj trpe. Kaka bode torej letos letina? Ta obeta biti na Kranjskem jako zadovoljiva; istotako lepo kaže tudi po druzih deželah. K sreči, da poročila iz Amerike prorokujejo samo srednjo letino, in tudi iz Ogerske poročila niso preveč ugodna. Da bi bila Avstrija obvarovana pred uvozom tujega žita s primerno carino glede cene našega žita, bilo bi dobro. Tako se nam je pa zopet bati, da bode preplavilo naše trge tuje žito, in zopet bomo ostali pri — srednji letini. Ne množina žita, pšenice, temveč špekulacija in pretirani uvoz tujih pridelkov znižuje žitne cene. Proti obema treba se braniti skupno z obrambeno carino in vzajemnim združenjem poljedelcev zoper neprodorni zid — nekrščanskih špekulantov. Ni se bilo treba pogajati niti z visoko vlado, niti z deželnim odborom, kar dotični posestnik in naš župan sta odločila vse sama in urno. Ce pa ima v teh zadevah naše gledališče prednost pred bodočim ljubljanskim, bojim se, da bi si gled^ jezika ne bila sčasom popolnoma jednaka, da bi namreč nemščina ue prišla na prestol, slovenščina pa v kotiček. In kar je še važnejše, bati se je. da bi naše gledališče glede notranje vrednosti posameznih iger celo ne prekašalo prihodnjega deželnega. Kakor pa je na svetu vse minljivo, tako je tudi z našim gledališčem. Naknadno je nastalo, kakor goba, pa tudi hitro je zginilo s površja tukaj šnjega sveta; preživelo se je naglo, kakor kak jnr-ček ali golobar. Prejšnji vrt je zopet vrt, in prejšnji dvor je zopet dvor. Le po vogalih so še sledovi, kjer se povprašuje: „Halt! Wohin?" Tudi nobeden časopis bi ne bil zinil o našem gledališču, ko bi moja ljubezen do dramatike ne bila spravila teh tako važnih rečij v javnost! In deželno gledališče? Ali mu je obstanek trajno zagotovljen? Tine Balant. Politični pregled. r Ljubljiti, 11. jilija. Driavni xhor •• snide, kaker poročajo ne* kateri listi, dne 18. oktobra. TiroUo^e res, Ii Inomosta m pproča .Po* litiki* med 4rv|imi; Odkar so tri^ntinski ire* dentovei priieli kazati pravo svojo barvo, ohladili so se liberalni Nemci za svoje politične somišljenike. Stranka Bertolini-Dordijeva hoče razdeliti Tirolsko v dve .deželi", razdeliti deželne premoženje ter v Tridentu imeti svoj laški deželni zastop. Ta zahteva je sama na sebi smešna, vendar more višjim krogom odpreti oči. Tirolski Lahi pa niso zadovoljni le s tridentinskim okrožjem, temveč je njih geslo: .Fin al Brennero!" Torej do Brennerja hočejo raztegniti svojo oblast ter polovico tirolske dežele prišiti s časom laškemu čevlju. Vlada je spoznala nevarnost, barona Widmanna poslala v Penzionopolis ter poklicala na namestniško mesto odločnega in nepristranskega grofa Merveldta, ki ima na vse strani proste roke ter bode podpiral le avstrijsko politiko. Tnanje držare. Čmagora, Odkar je vravnana meja med Turčijo in Crnogoro. vladajo vedni prepiri med Albanci in sosednimi Črnogorci. Vzrok prepiru je albanski pašnik, na katerem hočejo tudi Črnogorci pasti svoje čede, kakor so jih nekdaj, ko še niso bili vravnali turško-črnogorske meje. Iz navade torej in potrebe pasejo Črnogorci na tujem pašniku. Črnogorska vlada bi bila sicer lahko dobila kako pravico do pašnika svojim podložnikom, ko bi se bila z lepo sporazumela s turško vlado. Toda, namesto da bi bili to z lepo dosegli, poslala je vlada vojake 'na mejo ter vzbudila v Albancih mnenje, da si hočejo Črnogorci šiloma prilastiti omenjeni pašnik. Vsekako naj bi storili obe vladi potrebne korake, da se zabrani mogoči tepež, pobijanje, ali še celo kaj hujšega. Srbija. Iz Belega Grada se poroča: Trgovski osrednji odbor je sostavil odsek iz šestnajstih udov, ki bo podpiral vlado v kupčijskem prepiru z Avstrijo. Ob jednem se je podelila omenjenemu odseku pravica, da skliče v Bel Grad iz vse Srbije kupče-valce k zborovanju, ako utegne še naprej trajati prepir med Srbijo in avstrijsko-ogersko državo. Odbor je sestavljen iz najbogatejših in najveljavnejših belgradskih kupčevalcev. Bolgarija. Odkar je usmrčen bolgarski zarotnik Panica, piše se po časnikih mnogo o ruskih agitatorjih, ki prihajajo preko rumunsko-bolgarskih mej v Bolgarijo. Vlada vidi v njih svoje sovražnike in zato je poslala ukaz dotičnim oblastvom, da kolikor mogo^ ostro postopajo proti v Bolgarijo namenjenim agitatorjem. Na ta korak jo je bila prijazno opozorila rumunska vlada, ker se jej je bilo sporočilo, da je ob rumunsko-bolgarski meji mnogo tujih, sumljivih ljudi. Nemčija. Omenilo se je že. kako se je izrazil major Wissmann o katoliških in evangelijskih misijonih. Prvoimenovanim je dal veliko prednost pred vsemi drugimi. Ta pohvala katoliških in graja drugih misijonov vzbudila je med evangelijskimi in dragimi nekatoliškimi krogi vznemirjenje in nejevoljo. A kaj pomaga jeza, ko pričajo dejanja sama o vrlih katoliških misijonarjih. Katoliška cerkev pa je še vedno pokazala popolno in največo zmožnost v tem oziru. Smešno se zdi človeku, da hočejo drugoverski misijonarji tekmovati s katoliškimi, da celo katoliškim blagovestnikom odvzeti zasluženo slavo in čast ter si jo prilastiti samim sebi. Vsa zemlja je, rekel bi, velikansk spomenik misijonarstva sv. katoliške cerkve, proti kateremu so vsa drugo-verska misijonarska dela tako rekoč ničla in brez vsake pomenljivosti. Anglija. Dne 8. t. m. je sprejel Salisburj deputacijo trgovcev, ki so v kupčijskih razmerah z južno Afriko ter jim je opomnil glede na nemško-angleško sporazumenje, da sedanja vlada ni odgovorna za Nemce, kateri bivajo sedaj v južno-zapadni Afriki. Nemci so res zahtevali ozemlje do 24. stopinje dolžine, toda angleška vlada je določila 21. stopinjo dolžine za mejo. Konečno je omenil, da se za zdaj še ne more spuščati v podrobnosti, pač pa hoče storiti to pri drugem branji postavnega načrta o odstopu helgolandskega otoka. — Da so na Angleškem štrajkali tudi redarji, poročalo se je že. Najnovejša poročila pa zagotavljajo, da štrajkajo celo poštni uradniki in pismonosci. Lord Compton posreduje med poštnimi uradniki in vodstvom. 300 pismonoscev je štrajkalo, a kmalu zopet sprejelo delo. Sploh se štrajki na Angleškem jako množe. Amerika. Kakor smo že omenili, vršila se bode v Čikagu leta 1893 svetovna razstava. Najnovejša poročila pa trdijo, da se bodo v omenjenem mestu vršil istodobno mejnarodni delavski kongres. V Berolinu izhajajoče glasilo socijalnih demokratov pravi, da je že sestavljen dotični delavski odbor, ki bode pripravljal na kongres v Cikagu. Prihodnji torek dojdejo baje v Kvropo vabila k omenjenemu delavskemu kongresu. Iz kongresnega zapisnika je razvidno, da so bili sklenili že na pariškem kongresu mejnarodni delavci kongres, in sicer za leto 1891, katerega naj bi izvedli belgijski in švicarski delavci. Pri teh okolijjioab, ^ |r«ri B»d*lje »goraj {jnenovani list, — ^44» ftr9b% fnfhšt* spora-tumetje, da ne nastal« laka MMlajava. Izvirni dopisL l| Mrije, 10. julij«, Včer«| ^poldne ob pol jedni Hfi je v«rl nai mnogoletsi, obče iUani žu-p«B, f, Stefai Upajse, v <5. Ut« avoj« ddbe po mučni bolezni, katera ga je tekom par tednov hudo razdejala. Ranjki je bil izredno nadarjen mož, bistrega um«, izvrstnega spomina, dobrega, plemenitega srca in vzglednega značaja. Poleg teh lepih in prikupljivih svojstev dičila ga je tudi stanovitna dobrovoljnost, zato si ga videl malokdaj otožnega in samosvojega. V družbi je bil rad in tudi priljubljen, kajti bil je jako zgovoren in dovtipen. Po svoji marljivosti in podjetnosti, v kateri ga je njegova blaga gospa vsikdar vspešno, vestno in skrbno podpirala, je dosegel častno veljavo; vsled tega je zavzemal v javnem življenji odlično mesto. Županom je bil večkrat izvoljen ter je na tem častnem mesta mnogo koristnega storil za mestno občino, kar mu bode trajni spomin ohranilo v srci meščanov. Mnogo let je predsedoval naši narodni čitalnici in vplival dobrodejno na razvoj iu ugoden njen obstanek. Tudi kot trgovec je bil jako vešč, izurjen in spreten; pri njem izučeni gojenci so danes samostojni kupci, kakor sta njegova nečaka gg. Valentin in Fran Lapajne. Kupčijo s čipkami je največ ou povzdignil in s tem tudi obilno pripomogel, da je čipkarska obrt v Idriji na tako visoko stopinjo dospela. Izdelki idrijskih kljekljaric imajo danes svetovno ime, osobito kar po njegovem posredovanji v promet prehaja. Idrija žaluje po pravici nad izgubo tako vrlega in zaslužnega moža. Vsa čast njegovemu spomina! Iz Zagorja ob Savi. 8. jul. Zagorje menda ima svoje ime od tod, ker leži za gorami, ali bolje med gorami. Svet je zaprt. Dve cesti ste, po katerih sa lahko popelješ med svet. Železnični stroj te potegne v uri v belo Ljubljano, ali na drugi strani proti Celju in Zagrebu. Druga pot je okrajna cesta, ki pelje na Dunajsko cesto. Ta cesta je mnogo obvo-žena. Od Trojan in drugih hribov vozijo les in druge reči v Zagorje in od tod po železnici dalje. Tudi poštni rog se na tej cesti vsak dan dvakrat razlega: zjutraj in zvečer. Zagorjani na to stran napravljajo svoje izlete. Ako se pelješ iz Zagorja, voziš se po tej cesti po ozki dolini, ki se od Lok dalje vedno bolj zožuje med gorami. Potok Medija in cesta vzameta skoro ves prostor. Tukaj občuduješ velikanske, zapored stoječe piramide, katere je voda v teku stoletij iz skal izklesala. Vsa dolina je bila namreč nekdaj pod vodo, kakor spričujejo visoko v gorah najdene okamenele ribe. Od piramid ima dolina svoje ime. Imenuje se dolina piramid. Na Obre-ziji se cesta razdeli. Na levo pelje dalje proti Moravčam, na desno pa proti Troja'nam. Ne daleč od razpotja se ožina razširi v prijetno dolinico. Na Izlakah smo v tako imenovanih .Prašnikarjevih toplicah". Semkaj Zagorjani najrajše zahajamo, da se okrepčamo in poživimo od duha morečih vsakdanjih skrbij in prosteje dihamo v lepi božji naravi. Naj sledi tukaj natančnejši popis tega kraja. Tiho dolinico obdajata od južne iu severne strani mala grička, na zapadu in na vzhodu pa se na prijaznih holmcih dvigate proti nebu dve cerkvici: prva, .na Podlipovici" imenovana, je pozidana v čast sv. Mohora in Fortunata, druga pa je podružnica čemšeniška, posvečena sv. Juriju. Zdi se ti, kakor bi bila to dva vdruha božja, ki dolinico varujeta. Izpod griča na južni strani izvira gorak I vrelec, ki se dalje izliva v potok. Po dolinici se ' vije okrajna cesta, ki pelje na Trojane in v Zagorje. Ta že po naravi lep kraj spremenil je g. Prašnikar iz Kamnika v mal raj. Porabil je gorko vodo in se-i zidal lepo kopališče. Kopališče obstoji iz treh delov. Po podzemeljskem rovu, kakih 30 korakov daleč v I zemljo, prideš v tako imenovani .Grottenbad". Poleg I njega je postavljeno drugo poslopje, kjer se kopljejo I v banjah. Posebej pa je ša prirejeno za plavalce. ' Na zapadni strani je salon, ki se more po lepoti I meriti z vsakim mestnim. Okrog in okrog pa se I razgrinjajo lepi nasadi cvetlic, akacij in drugih pritličnih drevesc. Poleg ceste je hiša za stanovanja, ! prav krasno vrejena. To kopališče je bilo že znano J slavnemu zgodovinarju Valvazorju, ki ga v svoji i knjigi prav hvalno omenja. Njemu na čast in , spomin je postavljena marmorna piramida. Žal, da , je ta kraj dandanes tako pozabljen ostal. Prav j« imel sadnjič Vaš podlistkar, ko je grajal SloTenee, ki preradi v tuje kraje zahajajo, domače pa zanemarjajo. Za Tse je tukaj poskrbljeno. Postreiba je dobra in cena. Pošta prihaja vsak dan it Zagorja in Trojan. Tudi izletov se ti ne manjka. Kdor hoče T hrib, gr4 lahko v uro oddaljeni Cemšenik in od tod na planino. Kdor se raja vozi, popelje se po gladki cesti v Zagorje ali na Trojane; kdor pa hoče bliže doma ostati, ima krasen sprehod po ravni stezici skoz: gozd do gradu »Medija". Tudi cerkveni dolžnosti lahko vsakdo zadosti. V imenovani cerkvi sv. Jurija opravlja vsak dan sv. mašo ondotni obče-spoštovani župnik v pokoju prečast. g. Fr. Jeršič. Za bolnike to kopališče sicer ui, ker voda nima za-nje zadostne gorkote. Iz podjunske doline, 9. julija. (Volilni shod T Spodnjih Libučah. — Kresi. — Naši nemška t ar j i.) V nedeljo dne 6. julija so sklicali podjunski rodoljubi volilni shod v Spodnje Libuče. Shoda se je vdeležilo nad 250 ossb večjidel samih kmetov iz 7 občin in se je sijajno vršil. Hvala gr4 za lo govornikom, med katerimi omenim posebno g. Skubelna iz Prevalj in g. Jurija Reša p. d. Bre-nerja na Blati, kateri so nam jako lepo in jedrnato razložili namene naše in namene naših nasprotnikov in so nas navdušili, da bi se potegnili za naše narodne pravice. Pongračev Francelj iz Dolinčic je nam govoril lepo deklamacijo in se je sploh za shod veliko potrudil, in vrli šmihelski pevci so nas s svojim petjem skoraj očarali, na obrazih pričujočih se je razvidelo, kako radi se čutijo Slovence. Na koncu je še en govornik razložil namene našega slovenskega gospodarskega in političnega društva in je povzročil, da je društvu takoj pristopilo 45 udov. Neradi smo šli narazen in so mogli ustanovitelji shoda obljubiti, da večkrat še v Libučah tako ndrodno slavnost priredijo. Torej na svidenje! Vsem pa, kateri so se za ta shod potrudili, izrekamo toplo zahvalo s prošnjo, da se vsi pričujoči potegn<-io na vse moči za to, da se izvolijo naši možje, kateri bodo dali svoje glasove za naše kandidate č. g. Greg. Einšpielerja in g. Murija. Na predvečer sv. Cirila in Metoda se je veselilo srce vsakega domoljuba pod Jano, ker je gorelo veliko kresov na čast sv. apostoloma Slovencev. Našteli smo jih čez 50; od sv. Katarine in iz Štebna sem so pokali topiči in drugi dan se je tam brala slovesna sv. maša na čast sv. apostoloma, pri kateri so drugič topiči pričali, da se je podjunska dolina vzdramila iz svojega ndrodnega spanja. Pa našim nemškntarjem ia posilinemcem ne gori še nobena luč, da bi spoznali svoje brezpametno ravnanje zoper svoj narod. Agitujejo in ščujejo zoper uašo narodnost, kakor le morejo, akoravno od samih Slovencev živijo. Posebno se odlikujeta dva gostilničarja v Pliberci, obadva rojena Slovenca. Ker so naši trgovci in oštirji po naših mestih in trgih skoro vsi zagrizeni nemškutarji, bomo prisiljeni skrbeti za to, da se trgovci in oštirji našega miš-tjenja naselijo v Pliberku, Velikovcu, Doberli Vasi, Črni, Guštajnu, in po drugih naših krajih, in mislimo, da pri nas še dober kruh najdejo. Mi smo že siti, pitati naše sovražnike z našim denarjem. Ml jim srečno pot voščimo. Enkrat moramo pokazati, da se ne damo od takih ljudi vladati. Naprej zastave Slave! Podjunčan. Dnevne novice. (PremeSčenja.) Z Dunaja se nam danes brzo-javlja: Iz Kranja sta premeščena gg. profesorja Hubad in Karlin na novo nižjo gimnazijo t Ljubljani; g. prof. Perušek je premeščen iz Novega Mesta na višjo gimnazijo v Ljubljani; g. prof. Pirker iz Kranja na realko v Ljubljani; g. Za-vadlal je premeščen iz Pazina v Celje. Ostale vrstice došlega nam telegrama so nerazumljive. (Vpisovanje v prvo šolo gimnazijsko) bode v nedeljo 13. t. m. dop.; v ponedeljek dop. pisna, popoldne pa in v torek ustna vsprejemna preskušnja. Ker nova nižja gimnazija ni posebej omenjena, godilo se bode vpisovanie še skupno. — Jutri sklene gimnazija po zahvalni sv. maši šolsko leto; popoldne pa se prične zrelostna preskušnja, katera bode trajala celi prihodnji teden. (Drnibi sv. Cirila in Metoda) so povodom praznika sv. Cirila in Metoda doposlali Šentlamber-čanie 7 gld. z gorečo željo, da bi naš narod bolj častil sveta svoja blagovestaika ter se jima priporočal: naj bi mili Bog po njuni krepki priprošnji milostno s« oziral na Slovane. — Družbi sv. Cirila in Metoda pa posebej žel^, da bi se za njo bolj ogrela premrzla srca mnogih Slovencev. (Le Ptlbovega Gradca) se nam poroča: Dn4 9. t. m. je bila pri uas imenitna poroka. Čast. g. župnik je v grajski kapeli poročil grofa Štefana £r-dddj-ja, viteza zlatega rana, dobro znanega ogerskega magnata, z gospo-vdovo Bozalijo Wa8t, rojeno Altmanu. Odličnega ženina je tukajšnje gasilno društvo pri njegovem dohoda dnš 8. t. m. kaj slovesno sprejelo. Na večer pa je priredilo ženinu in nevesti podoknico. Nato so bili vsi društveniki v grajskem vrtu pogoščeni. Društvena blagajnica pa je pri tej priložnosti dobila zares grufovski dar. (Driavii nadprardnik dr. Viktor pl. Leitmayer) se je vrnil iz Peterburga, kjer se je po nalogu avstrijske vlade vdeleževal posvetovanj o preosnovi kaznilnic. (S Koroškega:) Prečastiti zlatomašnik, g. Andrej Aljančič, korar stolne cerkve v Celovcu, je imenovan za častnega komornika sv. očeta. — Družba sv. Mohorja šteje letos 48.084 udov; od minolega leta se je število pomnožilo za 2042. — Posojilnici so ustanovili v Sinči Vasi in Tinjah. (Pogozdovanje Krasa.) »Novice" poročajo: Letošnje zasajanje na kranjskem Krasu vršilo se je pri jako ugodnih vremenskih razmerah, porabilo se je za to sajenje skupaj 1,154.000 sadik na 224-87 ht. Na novo zasadilo se je 32 58 ht., pri katerih se je porabilo 326.000 sadik, vsa droga dela zadevajo posajanje na 192 29 ht., pri katerih so se porabile ostale sadike v številu 828 000 kosov. Kraji zasadov so: Gaberk, Sovič, Osojnica, Osojnica pred postajo Šentpeter, Osojnica pod Križem, za starim gradom, nad Petrovcem, Podgora, nad čuvajnico št. 780, Hrib. Troški letošnjega zasajanja znašali so nad 5000 gld., sadike same stale so nad 424 gld. (»Slovenski dom") imenuje se nov list, katerega 1. številka je včeraj izšla v Ljubljani. Izdatelj in odgovorni vrednik mu je Franc Šumi, Poljanska cesta št. 12, tiskajo ga J. Blaznikovi nasledniki. List bode izhajal vsak mesec na treh polah, naročnina znaša za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld.. za četrt leta 1 gld. List bode prinašal, kakor čitamo v vabilu na naročbo, pesmice, kratko-časno berilo, životopise, životopisne črtice, zgodovinske in jezikoslovne stvari, znanstvene spise, po-nčljive spise o vrtnarstvu in rastlinarstvu itd. itd. (O izidn skušenj na tukajšnji podkovski šoli) dobili smo sledeče poročilo: Izpraševalni komisiji predsedoval je vodja podkovske šole dr. vit. Bleiwei8-Trsteniški, c. kr. deželna vlada imenovala je članom komisije c. kr. okrajnega živinozdravnika g. Andr. Perdana, izpraševalec bil je učitelj gosp. E. Šlegel. Dne 27. junija delalo je izpit 14 kovačev, kateri niso obiskali podkovske šole, in sicer prišlo je prvikrat k skušnji 11 kovačev, ponavljali so jo 3 kovači. Razven enega kovača prestali so vsi izpit s povoljnim vspehom. Slovenske narodnosti bili so vsi, bilo jih je 9 s Kranjskega, 4 s Slovenskega Šta-jarja in eden Korošec. Dn^ 28. junija prišli so na vrsto učenci podkovske šole. Teh bilo je devet, vsi s Kranjskega. Le 2 izšolala sta se na lastne troške, vsi drugi imeli so podpore. Vspeh o podkovstvu, kakor tudi o ogledovanji klavne živine in mesa bii je povol en, razven enega, bili so vsi tudi potrjeni kot mesogledci. Po vspehu skušenj bili so učenci uvrščeni tako-le: Cuk Franc in Črnega vrha in Kovač Janez iz Zagorja pri Litiji naredila sta izpit s prav dobrim vspehom. Dober red dobili so: Medija Franc iz Bohinjske Bistrice, Urh Anton iz Metlike, Košenina Alojzij iz Seniee pri Kranji. Zadostno dobili so- Jež Al. iz Goč pri Vipati, ŠkerI Jožef iz Viča pri Ljubljani, Cuk Jošt iz Senabora pri Vipavi in Kopač Jernej iz Luž pri Kranji. »Novice". (Vladika Strossmayer) je v sredo skozi Zagreb odpotoval v Rogatec. (Novomašniki lavantinske škofije.) Dn^ 21., 23. in 25. t. m. bodo v Mariboru posvečeni gg. iz 4. leta: Pr. Brglez st. iz Šentjurija, Fr. Brglez ml. iz Ponikve, Pr. Bratkovič iz Kapele, Pr. Kakuška s Češkega, A. Kolar iz Šentjerneja, Prid. Kukovič iz Celja, Fr. Mandeliček s Češkega, A. Mojzišek z Mo-ravskega, J. Plepelec iz Središča, .T. Potovšek od Sv. Marjete, J. Sigel od Sv. Križa, J. Tajek s Češkega. J. Toman s Češkega, R. Vaciavik s Češkega, K. ^Venig s Češkega, A. Zavadil z Moravskega; iz 3. leta: J. Ozmec iz Središča, L. Skubersky s Češkega, M. Strakelj od Sv. Kriia in M. Žekar iz Žusma. (Zaloga šolskih kijig) Iz prebitka c. kr. zaloge šolskih knjig ua Dauaji je dobila štajerska dežela 4384 gld., ki na podlagi posUve iz leta 1870 pripadejo učiteljskemu pokojninskemu zakladu. (Orglaraka iola) v Ljubljani konča letošnji svej tečaj z javno skušnjo dn^ 14. t. m. Noto šolsko leto se prične dne 17. septembra. (Šesti shod) katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem bode za beljaški volilni okraj dn4 20. jalija ob 3. uri popoldne pri .Schoffmannu« v Klečah blizu Podravelj. Razgovor bo o prihodnjih volitvah za deželni zbor. (Ponarejen denar.) Po marenberškem okraju na Štajerskem kroži več ponarejenih goldinarjev iu dvajsetic. (Ovira pri c. kr. peštni hranilnici.) Vse naredbe so se do zdaj dobro obnesle. Poskusilo se je sicer goljufati s ponarejevanjem podpisov, toda brezvspešno, izvzemši jeden slučaj, ki se je pa pripetil prvi čas poslovanja hrauilničnega. Bila sta namreč dva brata. Jeden je odpotoval. Med tem si je drugi prilastil bratovo vložno knjižico, odpoved podpisal, odšel na pošto, da izvzame »kratkim potom" 20 gld., in posrečilo se mu je. Toda prevari so hitro prišli na sled. Danes pri izplačevanji težavnost povzročuje izplačevanje knjižic za umrlimi vložniki. V tem obzira veljajo postavne določbe glede podedovanja. Sodišče namreč mora uradu poslati spričevalo, da vložnik več ne živi. Le pri umrlih otrocih, kjer gre za neznatne zneske, vodstvu hranilničnemu zadostuje, da oče ali mati umrlega deteta napiše odpoved, a farni ali pa občinski urad da službeno potrdi, da je odpovedovalec pokojnikov oče, oziroma mati. Druga ovira zadeva podpis mladeniških vložnikov. Ti namreč tečajem časa spreminjajo pisavo. In v tem slučaji si hranilnica mora oskrbeti nov podpis od strani vložnika, toda legitimacijo je večkrat zelo težavno pridobiti. Da se torej prva nadloga odstrani, bode treba izdati v rečenem obzira posebna določila za slučaj smrti vložnikov. Raznoterosti. — Boj z rumunskimi kmeti. Iz Scegedina se poroča 6. t. m.: Iz rumunske vasi Kornječija, ki je blizu ogerske meje, je pridrlo te dni tri sto z vilami, sekirami, puškami oboroženih Rumuncev na državno posestvo Balta-Cserbaly in predno jih je zapazila žendarmerija, pokosili so vse setve in spravili seboj. Ljudi, kateri so jim hoteli to ubraniti, zapodili so na vse strani. Druzega dn^ so zopet prišli, a bilo jih je le 60. Toda danes niso spet tako odnesli pet^, kakor zadnjič; kajti vmes so posegli žendarmerijski bajoaeti in smrtonosne cevi. T boju, ki se je tedaj vnel med Rumunci in žendarmi, našel je jeden Rumuncev smrt, mnogo je poškodovanih, nekaj so jih pa zvezali. Rumunci so hoteli nekega ogerskega logarja usmrtiti in so mu bili prizadeli že težke rane, ko so prišli žendarmi ter zabranili nadaljno zločinstvo. — Požar. Kakor se poroča listom, pogorelo je mesto Fort de France na otoku Martiniqae. Ogenj je uničil 1600 hiš; škodo cenijo nad 25 milijonov. Pogorelci prosijo pomoči od francoske vlade. — Avstrijski omikonosci. V trapitskem samostanu v Mariannhilu v Natalu (Južna Afrika) je sedaj 29 Avstrijcev, in sicer 10 z Gorenjega Avstrijskega, 4 s Štajerskega, 3 s Predarlskega, 3 s Tirolskega, 2 z Moravskega. po 1 s Koroškega, Kranjskega, Češkega, Spodnjega Avstrijskega, Dunaja, Avstrijske Šlezije in Liechtensteina. Sedem trapistov je že umrlo v Mariannhilu. Istotako je tam 12 avstrijskih redovnic. — Hiša Krištofa Kolumba. Iz Madrida se poroča: »Hišo v Valladulidu, v kateri je umrl Krištof Kolumb, bodo uredili za muzej. Do zdaj je služila za — konjski hlev". — Mamut, ki je živel nekdaj v neizmernih ravninah srednje Sibirije, pustil je za seboj v taki množini svoje orjaške zobe, da jih še dandanašnji kar kupoma za slonovo kost izdelujejo. Da je bila zgoraj omenjena žival silno velika, razvidi se ii tega, da tehta lep zob po 180 do 200 kilogramo?. Dragocen je pa tudi, kajti proda se za 7000 ali 8000 mark eden sam mamutov zob. — Ogenj v vagonu. Iz Sierninga se poroča: »Velika nesreča se je pripetila v nedeljo ob sedmih zvečer, predno je oddrčal vlak iz Grunburga. Neka ženska se je visedla v natlačen vagon. Seboj je imela steklenico žgania, katero je teklo iz steklenice po obleki na tla. Zena ni zapazila tega. Neki delavec iz tovarne, ki se je tudi v tem vagonu peljal, prižgal si je smodko in vrgel še gorečo žve-plenko na tla. Takoj se je unel alkohol na tleh in njega višnjevi plamen je segel po obleki imenovane ženske. Nakrat je bila vsa v ognji. Spr»»ili so jo sicer hitro iz vagona in pogasili plamen, toda žena ima vendarle strašne opekline. Težko, da ostane pri življenji. — Sedem otrok utonilo. Iz Szegzsrda se poroča 4. t. m.: Vsled plohe je močno nara.sel potok blizu mesU. Sedem otrok, igrajočih se ravnokar v plitvi vodi, odnesla je voda, v katerej so utonili. 0«z nekaj 6asa so jih potegnili na suho, a — mrtve. Dveh otrok še zdaj pogrešajo. — Jezikovna statistika. V začetka tega stoletja je govorilo angleški jezik 2k,000.000, francoski 31,500.000, nemški 30,000 000, ruski 31,000.000 in španski jezik 26,000.000 ljudij. Italijanski jezik je govorilo nekai čez 15,000.000 in portugalski 9,000.000 ljudij. Teh sedem jezikov je govorilo tedaj okoli 162,000.000 oseb, zdaj pa jih govori do 400,000.000 ljudij. Angleški jezik govori sedaj 125,000.000, francoski 50,000.000, nemški 70,000.000, španski 40,000.000, ruski 70,000.000, italijanski 30,000.000, portugalski 13,000.000 ljudij. Najbolj se širi angleški jezik, kajti v Severni Ameriki, Indiji in Avstraliji govore ljudje največ angleško. Samo v Severni Ameriki bo govorilo baje kmalu 100,000.000 ust angleški jezik. — Ponesrečen begunec. Kakor poroča .Boh.", pripetil se je te dni blizu praške splošne bolnišnice strašen dogodek. Tukaj je bil izročen v oskrbovanje opekar Anton Erben, ki se mu jo v glavi mešalo. Zadnje dai je bil jako miren. Pretekli četrtek je skočil zvečer iz postelje in bežal ua ho-dišče v prvem nadstropji, od tu je prišel skozi okno na okrajek in konečno na streho, odkoder je vse mislilo, da zdaj in zdaj doli telebi. Posvetovali so se, kaj bi naredili, da bi rešili ubežnika pred pretečo smrtjo. Ta je pa splezal zdaj na streho sosednje biše, ki je bila y dve nadstropji. To je bil zavod za gloho-nemce. Štirje hlapci zavoda in neki ognje-gasec so prišli skozi strešne predore do blaznika. Prvemu pa, ki se mu je približal, zapretil je z opeko, katero je iztrgal iz strehe, da mu glavo zdrobi. V tem se je zbralo na tisoče občinstva, ki je radovedno in v strahu gledalo, kako se bode končal ta prizor. Zdaj je začel blaznik še bolj hiteti po strehah. in sicer s tako varnostjo, kakor da bi bežsl po nlicah. Ko pribeži do strelovoda na imenovanem zavodu, izpregovori nesaj nerazumnih besed in — ileti v globino. Nesrečnik je padel tikoma na zloženo kamenje. Glava je bila popolnoma sesuta. Kak krik, vzdih in tarnanje je zagnala množica, ne d4 se popisati. Mnogim ženskam je bilo sUbo. — Novošegna omika — ubijalec ljudstva. Da bi bil to izjavil duhovnik, bil bi razkričan la nazadnjaka in protivnika prosvete. Poudarjamo, da to načelo zdaj zagovarja učenjak Pavel Jacobi, torej nedohovnik, v svojem spisu: .Etudes sur la Selection dans ses raports avec T h^redite chez r homme". V spisu pravi: ^Istinito ^civilizovano" človeštvo se ne more ponašati z visoko stopinjo nravnega čuta. Čim ožje se dotikajo posamezniki in cele vrste stanovništva takozvane civilizacije, tem silneje se v njih razvija poželjenje do lagodnosti in razkošji življenja, ki je v škodo verstvu in nravnosti. Znak omike in v obče vpliva civilizacije je že prestal biti poroštvo poštenosti, redovitosti in osobne dostojnosti. Novodobna civilizacija je bolni izrodek lažiliberalcev in požidovljene dobe naše. Sedanja civihzacija se je ze davno odcepila od prvotnega svojega korena, — od krščanske omike, in odtod pohajajo le neblage posledice: nenravnost, nevera, in konečno izmiranje takozvanih omikanih narodov. — Lakota v vzhodnem Sudanu je neki tolika, da jedo nesrečni tamošnji prebivalci že človeško meso. Osman Digma je šel s 5000 pristaši dalje ob Nilu, da bi se rešil silne lakote. Vzrok strašni lakoti so — kobilice, ki so pale kakor nesreča čez polja ter vse pokončale. — Kako se množi prebivalstvo v Ameriki. Po najnovejših podatkih znaša število prebivalcev v Združenih državah 65 milijonov. Pred sto leti jih je bilo pa komaj 3 milijone in celo pred 29 leti jih ni bilo več, nego kakih 32 milijonov. — Goreča polja. »Agramer Tagblatt" poroča: Med Daljo in Bielim Brdom ležeča polja veleposestnika Štefana NikoUča je končal ogenj. Iz mimo-letečega vlaka je padla iskra na zorečo pšenico, in nakrat je bilo vse polje v plamenu. Pet oralov najlepših njiv je vpepelil sovražni element. Da niso prišli ognjegasci iz Dalje, razširil bi se bil požar še bolj. Škodo utegne povrniti upraviteljstvo železnice. — Toča. Velika nesreča je zadela Sedmo-graško, kajti ravno zrela žita omlatila in zdrobila je silna toča. Škode je za en milijon. Proti toči zavarovanih je le malo med nesrečniki. — Tat pod vagonom. Iz mesta Kimberlej izvaža se največ demantov. To mesto je zvezano z železničuo progo s Kapstadtom. Na imenovani progi se je peljalo nedavno demantov v vrednosti 22 000 funtov šterlingov. Potoma se je prikral nekdo, ki je moral dobro vedeti, kaj se prevaža, pod vagon, v katerem so bili demanti ter začel vrtati vagon. Priredil si je svoje mesto tako, da je znak ležal. Ko se je vlak premaknil z mesta, pričel je svoje tatinsko delo. A kakor koli je bil spreten, vendar se mu ni posrečilo, da bi si bil nabral dragocena kamena. Sicer je bil naredil že dva čevlja dolgo in čevelj široko votlino v vagonska tla in ravno na onem mestu, kjer je stal zaboj demantov. A preden je mogel še zaboj prevotliti, bil je vagon že na dotičnem kraji. — Pesniška vnanjost. .Ali vidite tega majhnega, debelega gospoda, to je slavni doktor Mrak." — ,Temu pač nI videti, da je tolik pesnik, vsaj po vnanjosti bi človek drugače sodil. — „No, saj ima epično širjavo in dramatično krstkost." — Pouk. .No, Jernejček, kaj si se pa danes kaj učil v šoli?" — Jernejček: „Kako se mora stegniti roko, če se kai ndnjo dobi." Teleg^mi. Gradec, 10. julija. Naučno ministerstvo je odredilo, da se bode v prihodnjem šolskem letu na mariborski gimnaziji odprla slovenska paralelka za drugi razred. Praga, 10. julija. „Hlas Naroda" poroča, •da se dr. Rieger ni vdeležil zadnje seje mestnega zbora, ker po težavnem delu v državnem in deželnem zboru in v delegacijah potrebuje počitka. Prebiva zunaj Prage in sploh ni hotel vplivati na izvolitev dveh mestnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu. London, 11. julija. Smith je izjavil, da ne misli odstopiti. Govorica o preosnovi vlado je neutemeljena. Umrli MO: 8. julija. Jožef Knez, pisarjev sin, 2 meseca. Krakovski nasip 4, katar v črevih. — Franc Brodnik, mestni ubog, 78 let, Karlovska cesta 7, marasmus. 9. julija. Anton Černe, gostilničarjev sin, 12 dni, Gradišče 15, ictenis malignus. — Frančiška Grošelj, šivilja, 37 let, Hilšerjeve uliee 10, pljučni edem. v bolnišnici: 8. julija. Ivan Krivec, delavec, 34 Iftt, srčna hiba. Tremenslco sporočilo. a « a Ca. Stanje Veter Vreme ■gs i opazovanja znkoinen T mn toploman po CtliijD 10 7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec. M5 9 73:-l0 7330 18-2 25-6 200 si. vzh. si. jzap. jasno del. jasno oblačno 0-00 Srednja temperatura 21-3'' za 2-4'' nad normalom ]>iina|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 35 kr. Srebrna , 5", , 100 „ „ 16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Kreditne akcije London • Srebro . . . Cesarski cekini . Nemške marke 89 n n . 109 « 30 . 35 , 981 n 303 n — „ n 30 „ 9 n n n 29 „ . 5 rt 56 . 57 n 37'/., ITčenecp ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijski razred, in je pod nadzorstvom poštenih krščanskih starišev, vsprejme se takoj. Natančneje poizve se v „Katol. Tiskarni", Valvazorjev trg št. 5. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev oj>titiJo Soiilac (Griroii» jj )) » •1 » W SrSCkSpolgld. C.C.Mayer-juv%bljanL M OLJriVATIS BA kosltarjiklli pii^icali po pol In Jeden kilo priporoma najceneje (45) tovarna oljnatih barv, laka in firncža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.