GLAS NARODA h List slovenskih .delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in ® the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHEUEA STI Entered u Second Class Matter, September 21, IM3, st the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA $87« SO, 45. — fcTEV. 45. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 24, 1930. — PONDELJEK, 24. FEBRUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. V DVANAJSTA OBLETNICA RUSKE RDEČE ARMADE ruski voditelji svare narod pred vojnimi načrti inozemstva Rusija mora biti vedno pripravljena, ker jo ogro-j ž* jo od vseh strani. — Mednarodni kapital ni bi) Rusiji še nikdar tako sovražen kot je v sedanjem času. — Vojaški voditelji so prepričani, da preti deželi nova zavezniška intervencija. MOSKVA, Rusija, 23. februarja. — Danes so po vsej Rusiji praznovali dvanajsto obletnico stvor-jenja rdeče armade. Vsi časopisi in vsi govorniki so se strinjali v mnenju, da preti i /inozemstva Rusiji velika nevarnost. Vojni komisar Vorošilov j e izdal manifest, v katerem pravi, da izza konca državljanske vojne rvso bili imperijalisti in kapitalisti nikdar tako delavni kot so sedaj ter da si vsi neumorno prizadevajo zadati Rusiji smrtonosni udarec. Imperijalisti, navadni fašisti, socijalistični fašisti in ruski beli gardisti se pripravljajo na oborožen napad proti vladi proletarske diktature. V vseh kapitalističnih deželah se je začela divja protisovjet-seka kampanja Ob ruski revolucijonarni narod buta celo morj/? laži, obrekovanj, izzivanj, ponarejenih dokumentov in sabotaže. .Nobeno sredstvo jim ni preumazano, samo da bi nam škodovali. V istem zmislu so govorili tudi drugi sovjetski veljaki, med njimi general Budeny in predsednik velikega gospodarskega sveta, KLu bi cev. Nekateri so označali londonsko mornariško konferenco kot krinko za vojaške zveze in pogodbe, ki so v prvi vrsti naperjene proti sovjetski Rusiji. Dnevnik "Pravda" je objavil članek, v katerem pravi: — Papež in škof iz Canterbury sta se izkazala kot največja sovražnika sc vjetov s tem, da sta pozvala vse kristijane, naj molijo za žrtve verskega preganjanja v Rusiji. Zastopniki Kristusa na zemlji, sveta Terezija, berlinski in pariški ponarejevalci ruskega denarja, banditi v duhovniški in lajiški obleki, vse to je začelo mobilizirati proti prvi pro-letarski državi. Po vsej Rusiji so se vršile velike skupščine, na katerih so govorniki pozivali prebivalstvo k slogi in vztrajnosti. sen. n0rris zahteva preiskavo Po njegovem mnenju so politični razlogi odgovorni za neizvedbo su-haskih postav in osemnajstega amendmenta. WASHINGTON. D. C . 22 feb. — Predsednik senatnega justičnega odbora, Norris, je izjavil danes, sr bo uibor v pondcljek zopet začel pccati z njegovo resolucijo glede izvedbo prohibicijskih postav. Norris, ki je odločen nasprotnik prohibicije je rek«l pozneje časni-:;k;m por jfčevalrcm. da ima na razpolago ogromno množino dokazilnc-sa materijala glede razmer v Bostonu. Philadelphia:. Chicasu, £-\n Franciscu in drugih velikih mestih. Dokler bo postava s politiko v zvezi. ni n ti misliti na uspešno izvajanje. Ločiti p litiko od postave je pi izredno težko, ker je v ne postavni trgovini z žganjem toliko denarja. Zaenkrat je vse odvisno od pred- J sednika IIf>overja. Na mah bi se vse spremenilo, kakorhitro bi predsednik izjavil, da pri bodočih imenovanjih v pr tiibi 'ijski službi ne bo vpošteval priporočil svojih politic- I nih pristašev. Norrisov dokazilni matenjal mere sin o «iabo luč na prohibicijske uradnike ter prič' da vlada vsepovsod korupcija v največji meri. zagoneten umor na parniku Romunskega potnika i z Youngstowna s o našli zaklanega na parniku 'America". — O storilcu n\ nobenega sledu. PLYMOUTH, Anglija. 22. febr. — Na parniku "America" ki je last United States Lines ter je danes dospel sem. se je pripetil skrivnosten umor. V četrtek so našli potnika tretjega razreda Johna Ritiu umorjenega. V vratu mu je tičal dole; čevljarski nož. M.zak je-bii čevljar po poklicu ter je delal v Youngstown, Ohio. Ko j začetkom vožnje se je pritoži! pri kapitanu, da ga zalezujejo in mu strežejo po živ-ljenu. Kapitan je smatral moža za nekoliko slaboumnega ter se m brigal za njegove pritožbe. YOUNGSTOWN. O. 22. f-br. — John Ritiu, katerega so našli na parniku "America" umorjenega, je bil zaposlen -pri tukajšnji Sheet and Ti»>e Company. Prejšnji teden je nenadoma odšel, ne da bi zahteval od kom pan; je svoj zaslužek. Stanoval je pri svoje tastu Nicku Chri-.sti-ju. ki ic rekel, da se je dal pred dobrim mesecem zavarovati za večjo vsoto denarja ter da je izstavil vil polico na ime svoje žene. ki živi na Romunskem. demonstracije brezposelnih Chikaški policisti so r krepelci pregnali de • monstrante ter v preve • likem navdušenju pretepli tudi par občinskih mož. z devetimi umori se postavlja francija ima kabinet DVANAJSTA ŽRTEV EKSPLOZIJE V St Elisabeth Hospital. Elisabeth. N J., je umrl včeraj Paul Campicne na posledicah opeklin, ki jih je dobil pri eksploziji v Bay-way rafineriji v Linden. N. J. To je že dvanajsta žrtev omenjene katastrofo. Nad petdeset moških se nahaja še ' vedno v bolnišnicah .Zdravniki ima-j jo le malo upanja, da bi jih rešili. | Nekateri med njimi bodo slepi vse ; življenje. Rafinerija je bila last Standard Oil Company. DIJAKI OTVORILI "SPEAKEASY KANSAS CITY. Mo.. 23. februarja Štirje dijaki v starosti od trinajstih do šestnajstih let, so vprizonli poskus, da otvorijo butlegarsko trgovino, — pravi neko policijsko poročilo. Za neko plakatno steno so o-tvorih "speakeasy" z žganjem in drugimi opojnimi pijačami, katere so ukradli iz kleti neke stanovanjske hiše. Fantje sa izjavili, da so u-pali z dobičkom trgovine kupovati kendy ter vstopnice za filmska gledišča. PREISKUŽNJA REŠEVALCEV tragedija varktiku zaključena! Neustrašeni ruski zrako-' i plovec je privedel trupli j polarnih raziskovalcev Eielsona in Borlanda na motorno ladjo "Nanuk" KOMUNSTIČNA PROPAGAN DA V ČEŠKI ARMADI LONDON. Anglija. 21. februarja. ' Daily Telegraph" je dobil poročilo, da so v Olomucu aretirali dva korporala in sedem navadnih voja kov, ker so baje širili v čehosiova-ški armadi komunistično propagando. Vsi aretiram so Slovaki. NORTH CAPE. Sibirija, 22. febr Dne 9. novembra ta se devetdeset nitij Južno od tukaj smrtno ponesrečila polarna raziskovalca Eiel-son In Borland Eielsonovo truplo so našli polej razbitega a e ropi an a pred par dnevi. Bor lan d o vo truplo pa par dni prej. Težavne naloge, da spravi trup li na motorno ladjo ' Nanuk", ki je zamrznjena v tukajšnjem pristanišču. se Je lotil ruski letalec Slipe-nov. D asi je kazal toplomer petdeset stopinj pod ničlo, se mu je drzno podjetje taborno posrečilo. POLET ZEPPEUNA V • JUŽNO AMERIKO FRIEDRICHHAFEN. Nemčija. 23. februarja. — Ko bodo zračno ladjo "Graf Zeppelin' tekom zime popolnoma prenovili, bo pričela s koncem prihodnjega meseca zopet s svojimi poleti. Izprva namerava vprizoriti le par manjših poletov do Severnega rta in Špicbergov ter odpluti razvente-ga še v Švico. Meseca maja pa bo Eckener obiskal s svojo vodljivo ladjo Južno Ameriko. Karaite m na "Glas Naroda" — največji alavenski dnevnik v Zdra-lenih državah. CHICAGO. 111.. 22. februarja. -Včeraj se je zbralo pred občinsko hišo nad dvesto brezposelnih, ki so skušali vpr;zoriti demonstracijo. Njihova voditeljica je bila devet-njastlctna Lydia Okin. ki je prinesla s seboj majhen lesen zaboj, stopila nanj in pričela govoriti. V istem trenutku je pa policija z vseh strani navalila na demonstrante ter j.h začela pretepati s krepelci. Vedo'-, da bi bil vsak odpor odveč, so pričeli bržati in nekateri so poiskali zavetja v mastni hiši. Junaški policisti so drli za njimi ter v zmedi in navdušenju pretepli tudi par občinskih mož. Veš demonstrantov je bilo aretiranih. pa tudi par policistov se boj moralo zagovarjati pred pristojno j o"; last jo. Oblasti ne verujejo prav dosti kemiku, kj. zatrjuje, da je zastrupil v zad njem času osem oseb. Na Birmingham University v Angliji imajo poseben oddelek, na katerem vežbajo moštvo sa rese valno delo v premogovnikih. Na sliki vidite aparat, s katerim merijo potrošeno energijo reševalca. 0bešenki se je vrv utrgala Ko so obesili Evo Dugan, je truplo telebnilo na tla, dočim je ostala glava v zanki. DETROIT. Mich., 22. februarja. -Detektivi so odvedli danes proti New Yorku Jamesa Bakerien, ki pravi, da ima na vesti devet umorov. Ko je bil zaposlen v Gusgeheimo-vem laboratoriju v New Yorku si je baje prilastil veliko množino stru • pa ter umoril paznika Henry G. Gawa. Nato je bi! zaposlen na r:i--nih parnikili ter se je klatil po v;;em svetu. Pri raznih prilikah je baje zastrupi' Ooem oseb s tem. da jim je na mešal strupa v jed. Sprva so bile njegove izjave precej neverjetne pozneje r-c je pa zapletal v taka protislovja, da :;o začele oblasti dvomiti celo o njegovi soudeležbi pri umoru omenjene^ i čuvaja. Zdravniki pravij ». da je možak blaten ter da se skuša postavljati z dejanji, katerih ni nikdar izvršil Bakerien izjavlja, da je moril 12 radovednosti, kako se bo žrtev obnašala, ko bo zaužila strup. FLORENCE. Ariz. 21. februarja Ljudem, ki so 'jili navzoči pri usmr-čenju Mrs. Eve Dugan. se je nudil strašen prizor. Obesili so jo par minut po peti uri zjutraj. Rebel j ji je ovil zanko okoli vratu, nakar se je na dano znamenje odprl pod pod njo. Težko truplo se je odtrgalo od glave in telebnilo na tla, dočim je glava ob-visela v zanki. Prizor je bil tako strašen, da je par moških in več žensk omedlelo. Strahotno tišino je presekal glas jetniškega duhovnika, ki je rekel svečano: — Le poglejte, le natančno po r.lej. pa boste videli, kaj pomenja smrtna, kazen! Mrs. Dugan je bila obsojena na smrt, češ. da je usmrtila svojega delodajalca A. J. Mathisa. 1 Pod vislice je stopila mirno in odločno. Do zadnjega trenutka je zatrjevala, da je nedolžna. VELIKODUŠNI MUSSOLINI RIM, Italija, 21. februarja. N i i Liparsko otočje je bil izgnan za do- j bo treh let občinski odbornik južno- ( tirolskega mesta Bozena. dr. Joseph Kiener. Včeraj ga je pa Mussolini j nenadoma pomilostil. Tudi raznim drugim tirolskim veljakom je spregledal kazni. Nekateri smatrajo to dejanje za posledico posvetovanj' med Musolinijem in avstrijskim kanclerjem Schobrom Novi kabinet ima v zbornici 290 pristašev, boriti se bo pa moral z mogočno opozicijo, kater« bo načelo val bivši min, predsednik Tardieu. PARIZ. Francija, 22 februarja Včeraj je objavil Camille Chau-temp, da se mu je posrečilo sestaviti ministrstvo, ki bo sledilo ministrstvu Tardieu-ja, katero je bilo v pondcljek strmoglavljeno. Novi ministrski predsednik st b) p„xial v London na mornariško konferenco kot načelnik francoska dclegacije. Novo ministrstvo tvorijo skoro izključno le člani levičarskih strank. Izjemo tvori le zunanji minister Brian d, ki pripada republikanskim socijalistom. Novi kabinet kontrolira v zbornici 2U0 glasov, toda boriti se bo moral proti mor nI opoziciji, kateri na-čeljujeta bivši ministrski predsednik Tardieu in bivii mornariški minister Maginot. Chautemps bo v torek razvil pred zb rnico svoj program. CILENISKIPODMORSK ČOLNI ZAPUSTILI PANAMO BALBOA. Panama, 20 februarja. Trije čilenski• podmorski čolni, na-mreč Simpson. Thomson in O'Brien so odpluli dan^s iz Baiboe proii Valparaiso. potem ko so bill tukaj de-set dni po dolfiem potovanju iz Plymouth. Anglija. Podmorski čolni, ki imajo izključno posadko, so najnovejši dodatek čilenski mornarici .ter bodo najbrž izgubili angle ka imena, kakorhitro bodo dospeli v Valparaiso. GLAVNI DETEKTIV . KOT "GRAFTER KRUPP OBJAVIL VELIKE DOBICKt' QUEBEC, Canada, 23. februarja j Glavnega detektiva Laureta Laca- i ----- sse-a so aretirali ter postavili pod j BERLIN. Nemčija. 20. februarja jamščino petih tisočev dolarjev do Kruppove naprav", ki so ena najve zaslišanja dne 27. februarja Proti j jih unijskih naprav v Evropi, so ob -njemu je bilo dvignjenih šest ob- ! javile danrs pree^j velike donrk", tožb radi sprejemanja podkupnine, kljub obratovanju v mirovnih ča-tatvine in oviranja justice. ' sih. ZAPLENJENA ANGLEŠKA LADJA NEW LONDON. Conn.. 23. febr. Rušilci obrežne straže sa danes za-i lotili neko angleško žganjarsko la-! djo ter ameriški čoln, ki jo je spremljal. Obrežna straža je obja-i vila. da je imela ladja na krovu nekako dva tisoč zabojev žganih pi-, ač. Angleška ladja je bila baje "Isabel H" in ameriški pomožni čoln se je baje imenoval "Mohawk". Zaple-njenje se je izvršilo na višini Men-tauk Point, L. I. VIŠJI DAVEK ZA KAVO IN CAJ BERLIN, Nemčija, 23. februarja. Kabinet je dane« sprejel odredbe državnega ministrstva, naj se z dne 5. marca zviša carino na kavo In čaj. Ministrstvo si obeta od tega povečane izdatke, ki bodo prinesli državi nekako 47,000,000 mark. Ta znesek bo seveda moralo, nositi prebivalstvo Nemčije, predvsem delavski razred, ki mora že itak nositi skoro vsa davčna bremena države. denarna nakazila ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 50« ...................... * 9-35 M 1000 -........................ $1R.S0 " 2500 ........................ * 00 " 5000 .................... $ 91.00 " 10,000 ....................... $181.00 v Italijo lAr 100 .......— 200 .............. 300 _____________ 500 .............. 1000 ----------- Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 8 5.75 $ 11 3© $ 16.80 $ 27.40 $ 54.25 - 60c ; Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem j kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov ktft gora J navedeno, bodisi v dinarjih lirah alt dolarjih dovoljujemo te bolj te pogoje. Pri velikih, nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Iipačila po pošt) so redno Izvršena v dreh do treh tednih, I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75C. sakser state bank J 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 Hi "•LAI liioir I "Glas Naroda" Owned and Published by ILOVCMC rUBUSHINO COMTANI (A Corporation) President Louli Bspfdlfc. of tbe corporation and addresses of above officers: B«M|k mt IUnh»Un, New York City, N. t. £a celo leto velja In Kanado ----- £m pol let«____ trn četrt leta____ GLAS NARODA (Tak« mi thm People) istued Beery Day Except Sunday« and Holidays. Hit sa Ameriko $3 00 $110 Za New York sa celo leto Za pol leta----------- Za Inozemstvo ma celo leto Za pol leta................ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. • aiM Hmrcxim" ixhaja vsaki dsn izvzem&l nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa In oeebooati te ne priobčujejo. Denar naj m bis-poMljail po lfboey Order. Prt spremembi kraja naročnikov. t, da se nam tadl prejlnje blvaliiče naznani, ds hitreje najdemo naalovnika- -OUI WAKODA", Sli W. lttb Street. New Yerk. N. Telephone: Chelae* SS7S DANITI SE JE ZAČELO... I. Znani wa>hint^i«»ii^ki dopisnik reJDeiiihe. Tega "vi* | Kil * i Mi tll
  • v litin r: ežu pa ni opažati samo v Wnshingtuiiu, raznih drugih krajih. In j ill dneh je j h. kazal o, r aj Krmil *kor< da ] »os vera.! n vprašanju |H»zori»ost na mestih, kjer su P<»pMln«»ina ignorirali jii.I i< družhi v dame, ki za vze-uastojnle proti proti proi S j M t/.l I ! olcl » »laprimer uekatere ugledne »k«► stališče. t. s«» hite v Washiiigtoiiu ter m> j»ove zlepa Tukajšnji i i konservativnem t •Ivoje vprašanj: a anieriduienta, ali fcUv« f | H H { e. ) i1 i Lraunr i hih. ki je znan jmi iihhkanstvu, je stavil svojim elauoiiij zavzemajo za pre k lie osemnajstega 1 pripi roc jo omiljenje Voistedove po-j Claridce, Pa. Namena sem se napisati par vrstic v priljubljeni list Glas Naroda dopisi iz naše naselbne so bolj redki, pa tudi jaz nimam posebnih novic. Dela se bolj počas. od 2 do 4 dni na teden po majnah, kar se pa tiče fabrik v naši okolici, kjer so delali večinoma mladi ljudje, so bili po večini odslovljeni za nedoločen čas Veliko je tudi mladih fantov, ki so delali v Detroit, Mich., zadnjih par let. Sedaj so skoro vsi doma na počitnicah. Nekateri so šli v vojaški stan" in tam so preskrbljeni za tri leta, čc ne več z delom in- drugim, kar Jim treba. Lansko leto novembra meseca it zadela nesreča našega dobro znanega Slovenca Nikolaja Znideršiča. Zadel ga je mrtvoud na desni strani in ni mogeL dolgo časa govoriti, skoro 3 tedne. Sedaj je toliko boljši, da vsaj lahko govori in se mu počasi na bolujše obrača. Nahaja se v Greensburg County bolnišnici še sedaj. Želim mu skorajšnjega o-krevanja in da se povrne kmalu na-zjij domov med nas. On je še toliko srečen, da se nahaja v treh društvih, katere po bratsko skrbijo zanj in mu plačujejo bolniško podporo. Časi se jako spreminjajo. Vršijo se razoroževalne konfc^ence, pogoste ekspedicije na Severni in Južni tečaj, kjer :šečjo nov svet, kamor bi ljudi naselili in vrše se večni prepiri med obstoječimi vladami Vzemimo Rusijo, ki ima samo sovražnike okolu in okolu sebe. V Washingtanu se prepirajo zavoljo crchibicije. Nekateri hočejo zavreli 18. amendment, suhači pa zahtevajo vsako leto več za izvedbe prohV-iicije in trosijo državni denar Jaz bi jim stavil predlog, da naj bi plačali za prohibicijo tisti, kateri ic v resnici žele. pa bi bilo kmalu prohibicije konec. Svcjecasno so razpisali nagrado kako bi se ovrglo 18 amendment Taz se .skoro bojim, če bi jo dobil s tem aopisom. Prchibicija ima tudi svoje slabe posledice. Ameriški zdravniki pravijo, da jc 1 95 odstotkov ameriške mladine slavo jeni bo yk*ne. zato. ker pijejo munt.Ii i ne če ga p.i nič ne pjejf->- pa izgubi}* s-voje zobe že v zgodnji mladosti. Ja^ poznam več mladih fantov, ki jo zgubili svoje zobe pred 20. letom življenja ;n ti sa tisti, ki ne okusijo nobene opojne pijače. IZSLEDITEV ZLOČINCEV Ak< zum in f < Vl< prvprn. o »dani tako odgovorili kot jim velevata ra-mhIo njihovi mlgovori daleko^ožnega pomena. bolj konservativni republikauei mi prišli nja, da poim-njajo prohihirijske postave velil ue varnost. Nadvse zuarilnc so hile besedi' JJeeka iz JHiiladelphije, ki jih j«' govora v kongresu. — Odpravimo že enkrat ti o 1 Ko poslam a Jamesa M. izustil tekom svojega Ze je reke to neriiveno zmes slal»osti kepuhlikauska stranka ni bila ližnjev v ko vala nvoImxI- in blazin net i. zato rojena, da hi [>o osvoltoditvi ne ljudi v okove nest rpnosti. I >a ji* velika verina prebivalstva za modifikaeijo su-haških ptav. j«* razvitim* tudi iz ogromne množine pisem, ki jih j»- dobil Brek po >vojem govom v kongresu. Devetiudevetdeset odstotkov teh piseev se je zavzelo za preklie osemnajstega ainendmenta oziroma za tuodifi-kaeijo VoUteadove postave. Sedanji kongres, v katerem sla dve tretini suhaeev — kolikor pride njihovo glasovanje vpoštev — ne bo nife-sar storil v tem oziru. Značilno je pa dejstvo, ki ga omenja dopisnik Clinton \\\ ert. iiainree. da j«* opažati v stališču senatorjev in jMM>laueev, ki ga zavzemajo napram prohibieijskemu A'pra^anju. važne iz|ireuieiiilje. Hr- PETER ZGAGA * p Y no vi ten, kar ga pa ni oviralo, da se je preselil v ko-Amerikanftki Koledar za leto 1930. Napisal je par črtic iz svojega življenja in svojo resnično sliko objavil* Koledar z njegovo sliko vred (ki je po zatrdilu neke zlobne rojakinje sama tega denarja vredna) stane 50c. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Kaj bo neki z Ameriko v prihod nji vojni, ker bomo imeli tolika slabovidnih mladeničev. Mogoče nt bo trofea nobenih pusk v prihodnji vojni, ampak bodo samo iz zraka metati smrtonosne bombe in pri tem ne bo treba tako napenjati oči Jaz se ukvarjam še vedno s trgovino žc od leta 1907 naprej in sedaj sem se namenil, da bi jo prodal, če bi kupca dobil takoj. Imam 9 otrok. 6 sinov in 3 hčere. 2 sinova in 2 hčeri so žc stopili v zakonski stan. 3 f p nt je hodijo sem v šolo. Sin Anton pršeča college v Pittsburgh in bo graduiral letos spomladi, če bo vse po sreči. Uči se za mašinista in ima j a ko težaven tečaj. Mora se učiti osem ur po dnevi in 10 ur po noči. Ko je bil zadnjič doma, mi je rekel: — Ko bi naprej vedel, kaj •;cm vse moral prestati, bi se ne bil nikoli lotil. Rekel je. da je zadnje lete najbolj naporno. Zraven tegi je pa moral igrati nogomet. T3 je tudi jako nevarna igra. Ko so jo .grali lansko jesen v Clevelandu. si je 2 rebri zlomil. Potem ni igral nogometne igre 5 tednov in čez 5 tednov so mu vstavili aluminijaste plošče, nakar je mogel zopet igrati. S tem je prišel malo ceneje skozi šolo. Ima eno to dobro lastnost, da se lahko uči xn mu vsaj učenje ne dela toliko nadlog. Sedaj sem pa več napisal kot sem mislil da bom. ko sem začel pisati. Pozdravim vse Slovence v Ameriki in še posebno Claridčane ter jim želim veliko napredka. Glas Narodu m Petru Zgagi želim. da bi se oženil ta predpust in j da bi naredil veliko ohcet. ki bi trpela 3 dni. Anton Yerxna. j dela s skrčenim časom od 2 do 3 dni v tednu. Nekatere tavarne pa še delavce odpuščajo, neoziraje se, kako bo ubogi oče preživel svojo družino. Zato so pa tatvine, ropi in uboji na dnevnem redu in če bi hotel o teh poročati, bi btl Glas Na-.oda premajhen. Zato, Slovenci iz drugih naselbin. proč od Detroita. dokler se ra-mere na boljše ne -obrnejo. Vseeno pa društva prirejajo različne zabave in vcsehce z različnim uspehom. Tako je tudi društvo "Ljubljanski Vrh" sklenilo prirediti zabave po starokrajski šegi, da bomo imeli Slovenci pravi pustni užitek, kakor pred leti v domovini. Članice sc pridno pripravljajo, da bodo na-pekle dovolj špehovke. krolov in drugega ovrtja, člani pa preskrbeli dovolj hladnega okrepčila. Nobene stvari ne bo manjkalo, godba bo tudi igrala starokranjske poskočnice tako da bodo imeli stari in mladi prilike, da se nekaj uric pozabavajo ter pozabijo svoje neznosno gorje. Zatoraj vsi na pustno soboto 1. marca na 6 Mile Road, št. 11G. da se skupaj malo pozabavamo. Tudi tebe, Peter Zgaga, so mi naročili povabiti, da se na ta večer pokažeš tu v Detroit-u. Ne bo ti žal 'cer članice ti bodo pripravile tako velik krof kot je tvoja glava, če ne še večji, špehovke pa tak kos, da ga boš komaj vzdignil. Člani pa i pi.pravijo največjo čašo, kar se iih more dobiti v tem velemestu ti bodo napolnili kolikor-•irat j a boš izpraznil in čc boš tudi zahteval samo sodavico ali pa vo-io. Torej pokaži'se 1. marca v De-troitu. Peter! Se nekaj, to sc pa tiče društev v ej naselbini in vseh slovenskih časopisov v Združenih državah, ker mislim, da je povsod enako kot tu. Ko društvo sklene, da priredi vese-Lico. .zl2t. ali kaj drugega, začne .-lanstvo vpraševati, kdo je naročen :ia Gia~ Naroda, Prosveto. Ani. Slovenca. Proletarca itd., da bi poslal dotični clan dopis v list. na katerega jc naročen. Primeri se, da ga ai naročnika pri društvu ali na seji. da bi imel eden ali drugi list in tako si clan poišče prijatelja, ki je na tak list naročen, da se potem vpjšteva pri uredništvu njegov dopis. Tukaj ie sedaj vprašanje, ali ne bi bilo umestno, da bi se društva naročila na slovenske časopise brez razlike na strankarstvo. na društveno ime. Dobivali bi jih predsednik. tajnik ali kateri drugi član. in s tem ima društvo ugodnost poslati dopis na društveno ime. Vsak urednik bo vpošteval drage volje, in tak dopis priobčil v list, akoravno diši nekoliko kot oglas. S tem urednik naredi uslugo za u-slugo. Čc posameznik zmore za naročnino enega ali drugega lista, zakaj si ne bi društva zmogla nabaviti enega ali dveh listov. Ako je v kakem listu kaj priobčenega. ne bo članem treba drug drugega spraševati: imaš ti ta ali ta list, ker ga bi rad bral. ampak ga dobi enostavno tam, kamor je društveni list naročen. Kcncčnj pozdravljam vse Slovence širom Združenih držav, posebno pa še vašega Petra Zgago! Z f : Tako z van a znanstveni poJlcfja I pokazala, da so v nJem snovi, ka-je doživela zadnje čase dva poraza, terih niso našli tam. kjer je leža-oba v Parizu. Prvi se nanaša na a- , lo truplo. Iste snovi so našli v pra-fero krojača Almazova, obdoižrme-1 hu Tei&sierove kleti. S tem jc bil ga umora knjigovodje Rigaudina.t umor pojasnjen in Teissiera so kot, Proti obtožencu ni točnih dokazov, morilca tikoj aretirali, ^emveč samo izpovedi nekaterih! Tudi blato na čevljih in na podprle, med katerimi so tudi fantastične in nasprotujoč:; si izjave, ki ne morejo služiti sodišču zi podlago kazenskega postopanja. Polici- Peter Zgaga Mmrtr ■ ja je sicer zbrala nekaj materijala s pomočjo mikro: kopa in kemične analize, todx Almazov jo toži. c..i je ravnala z njim nezakonito in del javnosti je prepričan, da ima mož prav. V drugem primeru gre za nc- platih igra pri zasledovanju zločincev zelo važno vlogo. Kriminal is'i se zanimanjo posebno za blato, k' se nabira med peto in stopalom. ^ pomočjo trga blata so že vcčknt gotovili katero pot je osumljenec ubral. Leta 1918. je objavil nem;-k5 strokovnjak Ko;;p peročilo c Schli-ckerjevi aferi. Šlo je zu umor neke ženske v Poren.iu. Schichcr / skliccval na alibi. Toda preiakav?. davno končano Pliiliponnetovo a- blata na njegovih čevljih je poka fere. Philiponnet je ustrelil lani v zala. da ni bil v krajih, krtere tj septembru sodnega izvedenca Bav- navajal. S pomočjo blata na čevljih lea. šefa znanstvenega oddelka pa- je Kopp točno dokaz;! I. po kateri riške policije, ker je izjavil, da ni poti je hodil morilec tja in nazij, pri zdravi pajneti. Bayie, učenjak Slednjič je našel tudi leseno bara- Frank Štular. ŠTORKLJA. Pri družini Mr. Jacoba Cerarja. 2394 Silver Street. Ridgewood. N. Y., se jc na Washingtonov rojstni dan baš opoldne cglasila gospa Štorklja ter pustila tam za spomin deset in pol funta težkega fanta. Mati in otrok sta zdrava! Čestitamo! Detroit. Mich. Tudi jaz se oprimem običaja, ka- ( | terega ima Se večina dopisnikov, in ; pnčnem z delavskimi razmerami. > katere so pa tu 100'r pod normalo. Pod m kakim pogojem ni mogoče dela dobiti, kaiti na tisoče delavcev je pred tovarnami in prosijo dela. pa zaman. Srečen je. kdor ima CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo fcila ga bo. magai.. da je do vratu zadolžen in magari da ni a kajzerjem v nobeni žiahii. Dekle jc hude krvi ter e je najbrž vrgla pa materi in jc v tem oziru svojemu bratu podobna, ki je pustil ženo m otroka tei' se požv:ž ;al na romunski pros'oi in na domovini/. sam da .-c jc zamogel ^reti v obiemu ljubezni v olje je tiomun-ke. Zdaj se je o:,rel in menda tudi ž" ohlad.l. pa ima revež ->molo. da ga v domovino ne puste. Niti .star.i vinta Vintila Bratianu ga ne more zvintati v deželo. Upati jc. da bo imela njegova temperamentna sestra Ileana več sreče m da sc bo omožila z grofom Hochbcrgom, pa če ima kaj denarja ali ne. pa če je grof po krvi in paragrafih ali le po hohštaplerstvu in domišljiji. Kako delo in zaslužek se bosta žo dobila zanj. Če ne na Rumunskem. pa v Ju-I goslaviji. V odločilnem trenutku žiahta ne b > odrekla svoje pomoči, i Morda bi se dobil zanj zaslužek pri t novoustanovljenem Sokolu Kralje-j vine Jugoslavinje. Sedanji prestolonaslednik princ . Peter jc sicer precej brilitno sest -j letno fant,'., pa jc najbrž prešibak i za naloRe in dolžnosti staroste Ju-j gcslovan.skega Sokobtva. 1 Skorogotovo bi z veseljem prepu . >til del tega bremena vojeinu 11 i - praznoval svoj 84. 60-letnico. nist. od kar deluje kot orga- JLLIJ CEZAR Z JEKLENO ČELADO IN DVOJKAMI. V Frankfurtu ob Meni o dobili >:a intrndanta znanega gledališčnika Alwina Kraonacherja, ki se je uve- | del na svoje novo mesto z origi- J nalno uprizoritvijo Shakespearco-vega "Julija Cezarja" Iz historične tragedije starega angleškega dramatika je napravil celo sodobno dramo, s katero je hotel ilustrirati aktualne boje okoli diktature, mo-aarhije in republike. Posebna ko-stumacija nastopajočih igralcev je vzbudila mnogo začudenja in -smeha. Rimski meščani so se pojavili na odru v ozkih hlačah in v bluzah, a vojaščina se je preoblek-la v moderne svetlorjave uniforme z jeklenimi čeladami in ovojkami. za orožje pa si je vzela puške in bajonete. Seveda je bil uspeh te uprizoritve zelo različen, kakor so pač različni okusi v gledajoči množici. DELOŽIRANI PRINC. Budimpeštansko okrožno sodišče je odredilo deložacijo princa Abdu-la Kadirja, sinu pokojnega turškega sultana Abdula Hamida. ker je zaostal s plačevanjem najemnine. — Princ živi stalno v .Budimpešti kot kapelnik nekega iazz-banda. Neprijetni odlok ga je dohitel baš v času. ko se je odločilo velik proces dedičev Abdula Hamida proti grški državi. V tem procesu so zmagali dediči in bo prejemal odslej vsak izmed njih s princem Abdlom Ka-dirjem vred mesečno rento kakšnih 1000 angleških funtov. (ODLIČEN ZNANSTVENIK C MR L. • Znani koenigsberški ginekolog, profeor Viljem Zangemeister. se ie med vršit vi jo svoje službe na ta-mošnj; vseučiliški kliniki zgrudil od kapi zadet na tla. Bil je takoj mr-l. 1924 truplo. Umora je bil osum-Jtev, Učenjaka so poznali v najšir- ljen hišnik Teissier, toda dokazati mu zločina niso mogli. Analiza prahu z obleke umorjenega je pa ših krogih po njegovih raziskovanjih glede krvnih skupin in ugotovitve očetovstva s pomočjo sokrvce. Kot je namreč pokazala izbira, ni v Jugoslaviji razen prestolonaslednika nihče usposobljen za so-kolskega starosto. Jutri teden bo pustni torek. Zdaj pa le podvizajte, dekleta, katera se še ni. Kajti potem bo post. .sliiiilc-e*t dni dolg post. Le pomisli, ljubezni željna in žejna rojakinja: — s-t-i-r-i-d-e-s-e-i dni dolR post. post. post ... Pa kaj dnevi! Da bi le noči ne bilo! * Rojak je takole modroval: Brez sode, piva, žganja, limonade in drugih takih pijač .sem prav lahko. — Kaj pa brez vode0 so ga vprašali. — Nak, brez vode bi pa ne mogel biti. Čudno se jim je zdelo, zato so naprej poizvedovali: — Kako da ne moreš biti brez vode? Saj vendar vino piješ. Vmo je edina pijača, ki jo piješ. — Seveda, — je pojasnil — toda če bi vode ne imel bi ne mogel drugega vina napraviti. ¥ V 3. nadstropje jc prisopihala obširna rojakinja in rekla, ko je prišla k sapi: — Visoko si se spravil. Zgaga, zelo visko. Včasi ti jc pa / basementu sape zmanjkalo. Bliskovito sem premislil in pre-udaril njene besede ter sklenil, da je boljše, ako molčim Med odkritosrčnostjo in zlob n ostjo namreč ni nobene določene meje. * Iz dveh krajev me vabijo, naj pridem za pustno soboto aranžirat šaljivi prizor "Jurij Kranjčič pred sodnijo". Ne morem Nimam aranžerskih in režiserskih zmožnosti Odnekod mi ponujajo vlogo Kranlčičevega Jurja Ne morem sprejeti, ker peti ne znam. Odnekod me vabijo, de bi prevzel sodnikovo vlogo. Se bojim, da bi me ženske linča-le. ker bi Jurja premilostno sodil. .. "GLAS NARODI YORK. MONDAY. FEBR L'A RT 24. 193« Th« LARGEST SLOVENS DA1LT •■©.».*. NOVODOBNI ROBINZON NA BREZ LIUDNEM OTOKU EDITH CAVaLOVA NA ŽIVLJENJE V VIŠAVAH MORIŠČU JOHN fRKtMANN KOŽUH Novodobni Robinzon je nem>iu ju Galapagos n^ pristajajo ladje, zdravnik dr. Kari Ritter. ki je ha- ker nimaj očesa toveri»i in tako v kega pol leta preiavel s svojo ženo bila puščavmka varna pred moi-na oddaljnem otoku • njami nepoklicanih civiliziranct v Žc kot deček je dr. Ritter dneve Toda usoda je hotela da ju je od- Leta 1915 je nerain okupacijska vojska v Bruslju ustrelila Angležinjo Edith Cavellovo B;la c ob-dolžcna. da ic pomagal.« francoskim. an;rie.*.kim in bc .: k:n» mi-jaktm pobegniti * Belgije na Ho Ta < večji 1 v ah 7 nrm&k tokova i''1 t z raki ist veno ilctov v nemškimi vsi jčali o pripra -[) na luno. Je rustvo za raz-eiiKih zračnih CaMh nale datjM dobi i kar preže na p,»kaže. jim pridcj«. dcuh..-' reči. Ta kini scn/alja mo na že»>ke, )lran1cs> ravi •enzacijo Cc & ndeto na um W je bila z. zagledala svo N*- za mnogo Sam za sto do- Obe aami sta leii iznova ogledo- tarjev Stane sto dolirjev Prav I vati koiuh Etfrel jc čutila, da za prav ,c nvnogo dražji, zaradi1 prehva po njej kar nekakšna vro-; malenkostne napake, ki jc nihče čina Ko je drugič oblekla piašč. je! nr opazi, no mu ran zali ceno. Sploh' s iskrim pogledom ujela naslav b,m ? njim prijetno iznenadils: tvrdke. kjer j j bil m-bavljen. Vide-raoža ki niti ne ve. da sem ga ku-j la je. da ni kupljen pri Vandcr- nik dr. B<:ui Edith- Ca v c lit; v 'pi.su tako! u uirt nu lu i p i kožuhe K led vi MJ bili la Mat ixar. niat .»jj. » Maud O Mearu v - pila Stvar je namreč taka. da sem j wegheu. kakor ji je bila povedala PriUu H k n. . obi-->k.|že delj časa skrivaj hranila denar.j prijateljica, ampak pri Saumelu >nje OMt « je bilo v New u. 2M0 cesti, v zgornjem sta. kjer leži krasni Bronx-. Kožuh pa je bil res nekaj ta Vsak. ki se razume na **no, je moral na prvi po -leti da je tii»ta žival, V*ate'0 ickii. da se je vanjo oblekel OMeare, kar vohala de- in noči prebil nad raznimi potopi-; krilo letalo. Chica^ki športnik Mac-' lancLsko. Bivši n.ri.ski vojaški /■ si. pustolovščinami in dogodivšči-' Donald je bil na svoj?m prekoo-nami. bil je silno plah in se je tai ceanskem poletu prisiljen prista'.i njegova pahlost polagoma stopnje- . na samotnem oioku. d i poprav: vala do izrazitega sovraštva do lju- svoje letalo. Bil je že gotovo s svodi. ki so naravo pokvcčtli in one- - jim delom ter je že nameraval od-častili s svojimi streji in s svojo la-i leteti, kar je v zadnjem trenutku ži kulturo j zagledal samotarski par. Sprva je Po končanih študijah se je m- mislil, da ima halucinacije, ko pi 'utro odpeljem v selil v Berlinu kot zdravnik, vendar se je izkazalo. Ja sta prikazni si- pride porm Kraj bi« Or i prvih dni okupacije vi>-ji zdravnik bruseljskega Nekega ve-era v pozni c 1915 snn dobil povelje, naj avtomobile n ni bil n. ve ■;i> tv.i!i Uho in - istema*leno delali*. i£*.rultati lega dela zaslužijo mm -v. > vt ;ju pozornost, ker so znanstveno utemelji ni in zdo važni. Razne Obrrthove. Valwrove m Godctarclove rakete *c niso Uozore-le. s pretiravanjem njihov« na pomena ; žesn Jc'.a dru- n možnosti se pa škoduje moki zaslužijo sicer za svoj > po-3volnost m vztrajnost vso princ m občudovanje t v medplanetarni prostor :n 2 n)im sera si nabavila kožuh.j Steinu V njej se je nekaj zganilo.* Kupila sem ga šele pred pol ur-\ Oči so se ji z asvetile. K.: i praviš"* ne da bi se dolgo poslavlja- j rthel se »e ugriznila v ustnice la. je naglo vstala, stekla po stop-j Vs.?. kar je slišala iz ust svoje pri- nicah navzdol, stopila v tak&ame pa ravno zaradi svojega čudarstva j cer močno shujšani, toda vendar den. V avtomobil Fem viooil ni imel m no? o pacientov. tembolj j le še iz krvi m mesa. se je trojica dvema svetnike-na vo-n-a d »ateljice. je bilo dokaj presenetlji- ter in velela šoferju, naj ustavi pred Ethel Wrightova je bila v prvem trenutku zmedena Šele polagoma se ji je posrečilo da je obdrzda.a občutek zavisti. Blažen n smeh j": je s'nil čez lice In dovršeno je glu-raila, da* »e ne more dovolj nasedati svoje na>bolJše prijateljice v občudovanja vrednem kožuhu Rko-zi okno pa Je strmelo sivo novembrsko jutro. — Obrni se vend'r. da te vidim še s te strani. — je dejala Ethel.--Res, moram priznati, da si v tem kožuhu kakor kaka kraljica. Kje si Ki vendar kupila? Verjemi, da čutim v srcu skoro malce zavisti! Oho. to ti pa rada verjamem, je odvrnila Maud in se ravno-uušno zasukala na petah. — Prilega *e mi res sijajno. Kar oprijem-he se života odpenjati gumbe. Ko je slekla ko-, tal ruh. je vprašala prijateljico: i Ali ni tudi podlaga izredno lepi? — Ethel b» bila najrajša zaplakala tako bridko ji je postalo pri srcu Ona, ki je bila toliko lepša od n.*c sr je morala zadovoljiti z navad- V mm zimskim plaščem in hodili nekako ponižana po ulicah mimo tr-fovin Njen mož je bil pač skopuh! Bilo ji je žal. da ni ostala doma. Vendar pa • • je spet obvladata In vprašala t zardelimi lici: Koliko pa stane? Tvoj uaožaček ima 4ts zlato srce' Draga. je zategnila Maud, ne. rajši sama u^ani! Draga moja. *aj veš. da nimam pojma o tem — Potem se je pa vendar domislila, da je nedavno tega videla lep kožuh v nekem vo. Rekla je torej s sočutno pobar- j Samuelom Steinom. La^nik trgovine se je vstfpivši dami globoko priklonil. Naglo je govorila: — Moja prijateljica Maud OMeare je danes kupila pri vas kožuh iz bizarna. Tudi jaz bi rada imela tak kožuh. Samuel Stein je napravil poklon. — Kaj ne. krasen kožuh? Tudi go-Vstopila"je črnka, služkinja, in spod Robert Wright je bil ves oča- variim gtosom: Kaj. tvoj mož še ne »e. da i-maš kožuh? Ali ti noče kupiti taka lepe reči? Pomisli draga, šest sto dolarjev, to vendar ni šala! Prijateljičina slutnja se je ustavili na nepojasnjen: točki ko je videla, da gospodinja primer-ia kožuh, je vprašala, ali naj prižge luč. — Poberi se mi izpred oči! je zavpita Manid. — Ali ti nisem enkrat za vselej zabičila. da ostani v kuhinji, kadar imam jaz obiske Črnka je izginila skozi vrata. — Ethel, zdaj ga pomeri še ti! — je dejala Maud. Prijateljici sta si ogledali kožuh tudi na njej in ugotovil! da je prav čeden. Potem sti zapustili oblačilni kot in sedli. Ethel si ni mogla dali In jela je pa vrsti] miru. Nekaj je glodalo v njej in vr- v njenih možganih. Čez čas je vprašala: — Maud, kje si pa kupila t-iko lep kožuh? Brez posebnega premišljevanja ji je bilo namreč šinila v glavo, da bi ta plašč utegnil napraviti na njenega moža tako silen vtis. da bi jel flir-tati z Maud, kakor že svoje dni. Vendar se ni mogla zlepa odločiti, da bi vstala ln se poslovila. ran od njega. V roki imam še njegov ček. ki ga takoj pošljem v banko na vnovčenje. DUŠEVNO DELO Nemški psiholog Wettreich jc izdal knjigo o duševnem delovanju velikih ljudi. Trdi. da so doslej po krivici smarali genialnost za nasprotje delavnosti. Motijo se vsi. ki trdijo, da ni treba nadarjenemu človeku nobene vztrajnost; in da jc pridnost dokaz duševne omejenosti. Nasprotno so bili vsi genijalnl ljudje obenem vzor delavnosti. Goe-thejevi zbrani spisi znašajo 130 zvezkov. Takrat še niso imeli pisalnih strojev. Naizurjenejši prepisovalec b. potreboval vsaj GO let. da napolni vse te zvezke. In vendar je Goethe ustvaril, ugibal, ne pi as-mo prepisoval. Imel je tudi druge poste: bil jc minister, gledališki rav-Notranji glas ji je govonl. da bi ^^ ^ naposled urcdnik lista. Prav tako jc spisal Balzac s 50 leti 90 romanov in dosti povesti. Lev Tolstoj jc zapustil do 100 zvezkov spisov, a jc tudi imel daljše življenje. Isto velja za znanstvenike in umetnike. Le oglejte si velikanske zapuščino naravoslovci bilo zanimivo preizusiti učinek te- ; kc. plašča na svojem možu. Tedaj je Maud povzela: — Kupila sva ga pri Vandcrwegh-u Kupi a? se jc začudila Eth-rl# Saj praviš, da si ga sama ku- Ali sem rekla drugače? je Prvicksandra Humboldta! Genialni .nm.vala Maud v zadregi. Potem je . Lconardo da Vinci. umetnik, kipar. iozbcnem oknu v Eiungonu in da | ^ ^ ^ * Ta zadrega, kojo ,c fctnei ooor m3toniatlk je napraviL tohko. da (.pazila, jo je nekoliko izpodbudila ker je isqr.l vzroke vseh bolezni v neprirodni sodobni prehrani. Sestavil je nov način prehrane n"> čisto vegetarijanskem temelju in si pridobil precej posnemovalcev, ki so ž njim vred prisegali na zdravilni učinek sadja, sočivja in zelenjave. Nekaterim je ta način zdrav Ijenja močno pomagal, drugim pa je zopet močno škodoval. Poletne mesece od maja jo sep- i tembra se je dr. Ritter redno nase- ! lil v svoj rojstni kraj in je tair. ! živel po vzorcu znanega opičjega | človeka Tarzana. Naselil pa so je vi gozdu ter je ves čas živel na drv- | prijateljsko pomenila. Beeunca sta; odpeljali smo se k streli- u na p-bila zelo veso'a. da je letalec prt- riferiji Bruslja, potem rmo pa šl: kinrl njiju samoto. MacDonald ;ei peš po grabnu, v katerem sta stali nato odletel sam in javil svetu o Ljve vrsti vojakov. N \ koncu grain, čudnem robinzonskem paru. ki je(£ta stali dva ocklo' ka voiakov nj ci; i v tamo i so. dr Z*ie;ir.i I jene f cč m t. ta k rs rt viji o za nir Gilh •at se med znanstveno mtazije kajti tehnika ko napredovala, ila bi ndijvzni načrl uresni-N at ur for ,chc;" jxi či- li 5UI trdno odločen vztrajati na svojem otoku še kaki dve leti. nakar se le povrneta v civilizirane kraje. ZCODOVINA STRUPA IN ZASTRUPLJANJA Na drevesu je stanoval, jedel in ordiniral, le s-pat je hodil poc! streho in v posteljo. Pri takem življenju ni čudno, da mu je ušla žen.'.. 12 mož. obrnjena k r.i^ipu. kamor so udarjale krogle, kadar so vojaki na strelišču streti:« 'i. Pier nasipom sta bila zabita v zemljo dva kola . Iz avtomobila, ki je prispel za nami. je izstopil oobtoženec Edith Cavellove belgijski inženjer Bjcq .s katoliškim duhovnikom Rok ni :-mel zvezrnih. stopal je živahno, snel je čepico, stopil preti vojake in dejal: iv. a n 1* o 1. • Dober dan. gospoda! Pred smrtjo smo vsi tovariši!'' Odlični angleški toksikolog sir William W.llccx je predaval v an- ' gleškem zdravniškem društvu v Marylebcnu o zgodovini strupov in ki ji jc tudi kot bivš operni pevki zastrupljanja obenem je pa pekaz ti postalo le preveč bohemstva, čuda- več pripomočkov zastrupljanja in štva in romantike. Tudi rodbina ni, zaščitnih sredstev. Strup in za-j hotela več niti slišati o svojem iz stcupljanje ljudi je staro skoro1 gubljenjem sinu. tako, kakor človeštvo samo. Eno v drugem avtomobilu so pripo- Zapuščen od vsega sveta, se ?e najstarejših božanstev po imenu i Cavellovo v spremstvu berlin-nesrečni zdravnik še bo!j umaknil Gula. katero so častili Sumerani j skcSa protestantovskega pas t or j . iz življenja, kjer se jc vse posme-! 4500 let pred Krist..,se je imenova- Obsojenka je bila lOletna ženska li p isku- ki kažejo, kako ck v tako zvani 7. umetnim diha-i. S svetovnim vi* letalca Neuhofe-•no f-picln zani-kako se posuti 10.000 metrov, -trogo zdravni-vedeti. kakšni tako velikih rračnih višavah Sot rudnika nemške "Ver.-uch-an.- talt f :r Luftahrt", zdravnika dr. Gillert in dr. Kaiser sta delala take poskuse strogo teore-tiCn... vendar sta se pa zelo približala praks.. iiužiia zdravni- len in s. in brez n/g-.i m r^rt :rdwn bik t onovljt ; za vprašani s v višini nad Ker to vprašanje ni > ško, je zelo zanimivo .•-•o pogoji za življenje hovalo njegovemu načinu življe- i0 Grozaia boginja ali vladarici nja in ga zasmehovalo zavoljo nje- škodljivih strupe v. Babilonci in gove vegetarijanske teorije o mini- Egipčani to rabili proti boleznim murnu beljakovine, ki baje zado- močna zdravila, med katerimi so stuje človeku, da doseže praprirod- bili tudi tajni strupi. Homer, Ho- no svojo lepoto in telesno silo. V iac in Ovid govore že o zastruplje- tem položaju je v nesrečniku tudi nin pušicah. namočenh v gadii dozorel sklep, da se ogne osovraže- j strup. nemu človeštvu ter se naseli na k.k- kem daljnem odljudccm otoku, j G Kriminalnem zastrupljen ju go j doprinašajo druge ženske v»č = izbral si jc v ta namen neoblju-' Vuri rini ;ka z-odovina iz 392 pred j žrtvr m. oltar domovine. Mr!|rn I Ko ga jc svetnik vojnega sodi-. Kot pnpomo ek jc 1 šea opozoril, da z vojaki ne sme kema oltrc-^ia kabina iz dooelega jc-govoriti. je stopil mirno pred kol. klenega oklepa, ki se da vrteti in za- ' preti tako. da ne pride zrak v njo. Z odstranitvijo zraka se dojete poljubni zračni psdtakt ali manj kot /60 mm barometerskega tlaka, kakr-en vlada v velikih zračnih višavah. Tako se da "letati" tudi na zemlji v p ljutn: višini Predhodni poskusi t mišmi in morskimi praSlčk* so poka '.ili. da /na >a zračni r1"!1^8 v šini 12 km nad zemljo same 150 mm n - i zdravlja svojo mater, domovino '.i 1 brate, ki so se borili kot angleški vojaki na bojišču. Dejala jc tudi. da bila zraven napisana cena 800 dolarjev Tedaj onem sto dolarjev! — Cenim ga pet >to dolarjev! je dejala po kratkem prcnn-sleku — Ku. ali nem uganila? Maud »e je nasmehnila: — Sko r«j da — Za koliko sem te zmotila? UT&oiun kašelj: 2«wata«r I m rt'Mttm &jm ♦» i«t U|Mln(. «tr-P«. u*Htno. Vat K* kirn VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 ca je razvila zastrupljcnjc ljudi dc prave umetnosti. Politični umeri so bili v Italji na dnevnem redu. Papež Aleksander VI. in njogov sin Cesar Borgia sta bila prava mojstra v zastrupljanju. Med leti 1495 in 1503 je dal papež Aleksander VI. zastrupiti pet kardinalov. Lakaj mu je dal čašo zastrupljenega vina. katero je bil papež namenil drugemu. Tudi v Angliji je bilo zastrupljanje zelo razširjeno in zi. časa Henrika VIII. so zastruplje-valce kaznovali s tem, da so jih skuhali v kropu. Do 19. stoletja s<_ bila zastrupljenja nekaj navadnega. Ljudi se zastrupljali večinoma z arzenom in subiimatom. l" j tlaku 130 mm. ki odgovarja visim žrtvuje ona samo lastno življenj - ( 13 0{MJ m tc dr tiij1(,n m v v Svetnik vojnega sodišča je pre-j noma arl K(> pa st„pi, u Jc. Čital obema obsojencema še enkr;».t ( kJenc kal}ni(, ui vrdri d,t JC [3,1 one-smrtno obsodbo, potem so jim za-j vt .rca in ini -i hudr krec Do-vczali oči z belimi robci in ju privezali h kolom. Zadonelo je jiovcije in krogle iz neposredne bližine .* o prodrle prsa obeh obsojencev, ki sta bila takoj mrtva. B?cq ic padel. Cavrllova je pa stala še mrtva v vzravnana ob kolu, k katere mu je bila privezana. Odvezal sem jc od kola in ji z>-tisnil oči. Potem smo jo položili v krsto in pokopali na kraju, za katerega javnost ni smela zvedeti, da POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da j o po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. mm U H^rwItfWIW^Mr Bit. Wie^tf gf mn.w ^ M; itmimr ^liljlBflai SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $1 in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' mmnm J sMB^aaiamiiiiMiiiiiSiMwaa'' Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street Now York, N. Y. šegi! je tcoreticno višino 14.300 m in i .zkazplo rc je. da se da ta višina prenesti brez nevarnosti za življenje, pač pa človek pri vdihavanju kisika , trpi. I Pri drugem po.skuMi brc/ vdiha-. vanja kisika se jc izkazalo, da na-! itanejo težkoče že v višini nad 6000 ! m. Rr I;c .n noge po-iLrncjo težke ka-j koi da so svinčene in premikati se j htjo le z največjo težavo. Iz nosa u-d3ri človeku kri. .^rcc mu začne hibi ne prišlo do izgredov ali da trcje utriDat3. ži]e se napno in sploh prebivalstvo Bruslja ne romalo na j ^ U(jja%.10 VM ZJjakij Ki značilni greb angleške junakinje. j zmanisanje zunanjega pritiska. i V teoretični višini 8000 m jc zdravnik 1 omedlel. Seveda ti pojavi ne nasta- V afero Edith Cav2llove je bile zapletenih okrog 20 zavezniških na- _; nejo pri vsakem č loveku v enaki vi- irijotov. med njimi belgijska prin- šini in v enaki meri. V .splošnem se 111 cesa Croyeva. francoska grofica Belleville" odvetniki, neki zdravmk i i P" Pjavijo znaki cncsvežcenja in njegova žena, inženjer Becq m napake v laičnem mišljenju, poleg več delavcev. Cavellovo so nemške pa člov.k ne more delati fincj- oblasti izgnale iz Belgije, toda o-1 kretenj kakor so pisanje risa-stala je v Bruslju, kjer je bila ne- | itd- KonCno nastopijo krt i in kaj let pred vojno učiteljica. med človek premika roke in noge samo vojna pa usmiljenka. Pred sodiscem 1 se sunkoma. je mirno priznala, da je z njeno j Francoski letalec Callizo. prej-pomočjo pobegnilo iz Belgije ni \ SVetovni rekorder pravi, d^i se Holandsko 300 angleških, franco- j mu je v velikih zračnih višavah zde-skih in belgijskih vojakov. Sedem i J& da irr a noge prežagane. V r^ploš-obtožencev je bilo obsojenili na j nem torej iahko rečemo, da človek smrt, usmrčena sta bila pa samo j v stratosferi kljub vdihavanju kisi- Cavellova in Becq. j ka odnosno v višini nad 6000 m brez i kisika ni več gospodar svoje volje. BANOVČEVI KONCEIITI: 23. marca: Springfield, 111. 18. mala: Chicago, 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunik. Mich. Naselbine, ki iele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banovec S. Rudolf. BREZPLAČNI POBK. BOARD Of1 EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli Stv. 27, East 41. cest* v petek zjntra) od 10. do 12., soba itv. 3D8. ali pa v pondeljek ln sredo ob 3. do S., soba 413. SLOVENCI — JUGOSLOVANI V AMERIKI in CANADI Izšla ie knjiga: PLANINA SMRTI DOBROVOLJČEVI SPOMINI NA UMIK CEZ ALBANIJO Spomini v tej knjigi so zajeti iz tragedije dela našega naroda, ki jo je doživel na umiku čez Albanijo. Knjiga je opremljena s Bilkami, ter ima več poglavji. Vsebina knjige je zelo zanimiva. Upam. da ne bo Slovenca v Ameriki ali Canadi. da nebi naročil te tako krasne knjige. Knjiga stane broširana 75c, vezana SI, Rojaki iz U. S. A. naj pošljejo denar z naroČilom. DOMINIK MIKOLICH P. O. Box 1628 SUDBURY. Ontario, Canada "O LAS miODI' NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 24, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY te D. S- A. Njegova čast. ROMAN 17. ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. F. 4 »Nadaljevanje » K-> Je Vera natikala rokavice je Anton kramljal s Hcnricijem Pr: Irm pa ni 1/pu.^Ul Vere izpreod oei. Kct tajno svetLkanje je &k» sem-.ntja Vera je čutila povsem odločno, da ni še nikdar občutila kaj ta-trga ob i*jfledu na n.oza Brtz volje ^e je udala temu času, kajti iz njfitovf« onebe |e prihajal« neodUjiva volja, kateri se je udajala. Vsi tnje so stopili istočasna v dvorano. Od vmIi .«Ntiam o Mli takoj ot»uli Njen pogled pa je poletel ic Antinu Althoffu. ki Je mer -lonel na klavirju t-cr govoril z neko mlado damo Skrivaj pa je vedno iskal par oči konzulove žene. Ifenrici pa n; \;del ničesar Opazoval je le uospode. ki so sc gneth krofr Vere Na Antona Althoffa ni sploh nič mislil. Od tega dneva naprej »e postala Vera povsem drugačna Sedaj je Izbruhnila % a zadržana \ro< < krvnost. ki je počivala v njej. Z elementarno ntlo • jr je louia ljubezen do Antona Althoffa. Ker pa sta se se-atala -koro sleherni dan v družbi, je našla ljubezen vedno nove hrane Docim se jc vse njeno bistvo ispremenilo ter je ljubezen prodrla njeno bistvo ni bila Antonu Althoflu nič drugega kot druge lepe ženske, katerim je ze dvoril Včasih je zagorelo v njem k^t slama, kadar je lepota Vere učinkovala nanj kot mamljivo sredstvo. On je ljubil vse lepe ženske, ki to zadovoljile njegove oči. On ni niti slutil, koliko -kode e po\?r čil, ko ni napram veri niti prikrival, kako občudovanja vri dna se mu zdi Pieglo, ka m preveč temeljita je bila lzprememba, ki »e je zavrla! na Veri, da bi »e Henriei r.e zapazil. Bila je nervozna, hudomušna in nt preračunljiva m njeno razmerje do moža. se ji je zdelo kot ne-: ki m na muka. Ce jo je opazoval s skrbnim nemirom, jc odšla iz sobe. da ff takoj nato zcpct vrne ter prosi opuščanja: Z menoj moraš bili popustljiv. Albert! Jaz vem. da sem ne */n<- na. Mi-hm. da sem nekoliko nervozna! Ne oodi hud! Poljubil jo je ter pobožal kot bolno dete. Preveč te razburjaš. Vera. Ali nočeva odreči par vcselic? Vtra pa je odločno zmajala z glavo. Ne mislim, da sem postala nervozna, ker sem bila predolgo dona Kljub temu pa me vse veseli. Ne pazi name. bo žc minuto! Ni pa minulo Kot stalen nemir se je polastil njenega bistva in le takrat ]<* čila srečna m zadovoljna, kadar je bila lahko skupaj z An tonom Althoffom. Henru i je konrčno vprašat zdravnika glede svoje žene. Ta mu je odredil mir in spremembo zraka. Vera pa e mu ie mciala ter trdila, da bo itak izgubila svojo ner-voznost. n« an ki je i/gledala boljša, kadar si je prizadevala. Mojstrski seje /nalu obvladati iz strahu, da bo njen mož vztrajal pri tem. da jo odmiram i m;- ta. V njenih očeh pa jc ležal vlažen, sanjav blesk, ki jo je napravit še dosti leps-j Njen mož pa je bil tako izključno prevzet od skrbi za njeno zdravil .1.1 'e bil -loj: z.i \ < cirufo N' zapazil temnih oblakov, ki so ,->c zbirali nad njegovo srečo. * POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, i« raavtdra. kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte lorsj. da se Vas opominJ», temveč obnovite naročnino atl direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. ro življnje. V svoji notranjosti pa je skrivala nekaj, kar ji je bilo uso- j jeno. Zelo rada bi imela namreč hčerko Njena nežnost je zahtevala bitje, katero bi lahko poljubovala ter se mu dobrikala. Njeni veliki sinovi so se ji kmalu izmuznili iz rok. kakorhtro jc skušala postati ž njimi bolj nežna. Po sodbi mladičev, so namreč smatrali za nemoško. če se pusti kdo negovati. Kmalu so nagajali materi na prešeren način, posebno Anten, ki je b:l vedno najbolj divji. Napol smeje in napol jezna se jim je smejala za hrbti Ur vzkliknila pri tem neštetokrat: — Ah, če bi imela le hčerko! Seveda bi tudi ne dala nobenega sina za vse na svetu. Sedaj, ko i o dorasli, je živelo le eno upanje v nienem srcu. Fantje se bodo nekega dne poročili in ji privedli v hišo lepo hčer- CALIFORNIA ko. Nato pa bo prišel neki dan, ko bo lahko zibala malo vnukinjo na | Fcratana. A. Hochevar kolenih. To je bil njen tajni sen glede bodočnosti. Bolna točka v njeni duši pa je bila majhna bolezen njenega najmlajšega Trpela je več na tem. kot on sam. Najrajše bi ga strašno raz-vadila ter ga vedr.o obžalovala. Feliks pa ni pusil tega. ker mu je bilo mučno, ce ga je kdo opozcnl na to. Nobena stvar ga ni bolj bolela, koi cc se je kdo otiral r.anj radi njegove noge. \ te; tečki jc bil preveč občutljiv, ravno ker ga je bolelo, kako zelo ga je pogosto cvirala ta bolezen. B:lo je neke nedelje popoldne. Nedeljo popoldne so določili oče in sinovi ponavadi materi Kari Althoff je kadil v svojem kotičku zofe in sinovi so uganjali -voje burke z materjo, ki jim je neumo*no stregla. Stemnilo se je. Kari Althoff je odhd v gostilno, na svojo običajno merico, starejša brata sta odšla navzgor, da se preeblečeta. R( bert je hotel iti v klub n Antona je pričakoval v gledišču Henriei. V zadnjem času je bil pogo-to >kup< j z konzulom in njepovo ženo. Bil je večkrat gost Henncija njegovi vili. Kari Althoff in Henriei sta bila dobra prijatelja in čeprav ,f niso stariši udeleževali velikih slovesnost., sc bili vendar sinovi v družabnih itikih in pogosto jih je sprejel Henriei. Feliks je obsedel pil svoji materi v stanovanjski sobi. Njegov prileten obraz je bil svetlo razsvetljen in njegova mati je na tihem zopci zapazila, da je Feliks pravzaprav lep dečko, ki prav nič ne zaostaja za svojima bratoma. Ce bi nc bilo njegove nesrečne noge! Vzdihnila je na tiho predse! 'Dalje prihodnjič.) (Cretan je Parnikov — Shipping News — 2«. februa^la' burn San Francisco. Jacob Lauahin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Gerin. Frank Janesh, A. 8aflit. Salida, Louis Costelio. Walsenburg. M J. Bajuk N DIANA Indianapolis. Louis Banlrb LLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsh. J. Bevčič, vira. F. Laurich, Andrew 8plUar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BamblcK i. Zaletel. Joseoh Hruvat. La Salle. J. Spelich Mascoutah. Frank Augustio North Chicago Anton KobaJ Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek lože Zelene. 27 »ebrur-Ja: lu r.M . CIi«m t»«iir* K ,\fw .MiMtcrd^m, Itoul K'ttr-i (tarn C'-J.lv l..an« air>;« ti<>. Na|».! . <»*■nui f 4. man: ta, Ct "*l bout k 5. marca' Kom.*. NayoU. <"!»»im\a 6 marca- I »r»-»d«n. 7 marca: II«, Kran< «■. IViipiand. Ct>erlwui| 8. marca: Blmnekahdft. •'«»>*■ »ur M'r St. L.OW1*. CnerDour®. Ilamtvirg 12. marca: Am#ri':iK. 1" i «ti i - n 13. rr. area; Muenchen, Uoulogn« ai^r W iii^n 14. marca : ■ MajrMic. Ch^rlx.urK Bremen, Cli*'bour*. nr. 19. marca: fVroideitt H«r- 20 marca: KiuMifart, Chftbnur«. 21 marca: l*»r iiiiT« K, l'h»rti frrdum 25 marca- I.rviatban, Oh .1 km »ur V* rb<»jr k 2S marca: Hamt-uru. 27. marca: I l m. f Cber Hflnihi.if •Itif mr M»r. ili*in*n Hrriwn in Karl Althoff. o< e Antona, je bil lastnik precej velike tvomicc za ki buk<- Pied Uiu(,ct.aii leti je prevzel tvornico od svojega očeta. Ta-I" r a t |e obstajala le iz majhnega, trinadstropnega poslopja. Kari Alt-iioff pa je imel zalo podjetnega duha ter oster trgovski pogled. Nje rova zer.a hčerka bogatega milarja. je prinesla v zakon precej veliko premoženje. S trm je pričel povečavati svoje podjetje. Tekom let je svoje podjetje vedno bolj izpopolni 1. Danes pa jc vc-liala njepova tvfjinica kot ena prvih v celi deželi in njegove izdelke so \sepovsod radi sprejemal'. • Tvornivko poslopje ie obstajalo iz treh hiš ter novozgrajenega sta-rovanjskega poslopja V eni hioi so izdelovali slamnike, v drugi klobuke iz klobučcvinc in vile a tretja }e bila prirejena za razp>o iljanje V veliki, lepi stanovanj-ki h> i so tekom zadnjih desetih let uredili modno trgovino, ki je za-kladala ve:-- ženski svet L z micnimi klobuki. Karla Althoffa je vodila pri uredbi svoje naprave naslednnja mi- CANSA8 Oirard, Agnes Močult. Kansas City. Frank Žagar. PTICE SELIVKE Razen jegulj in nekaterih drugih cev. je mnenja, da so neko: gnali rib so ptice edina živa bitja, ki po- ledeniki ptice proti jugu iz prvotne znajo redne selitve, se v 13. stolet-' domovine.Ptice niso pozabile na njo: iu so mislili znanstveniki Linne. ' ko so ledc-niki pozneje skapneli. so Curvier in drugi, da prezimujejo se redno povrnile v staro deželo, da ptice na dnu rek. pod vodo, v ilovi- j bi tu gnezdile in valile. Sedanje co zakopane, kakor medved v brlogu. Se leta 1824 je moral Janor / MARYLAND Steyer. J. Cerne Kitzmlller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M F. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-nczich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie. A. Pa- selitvcne proge bi bile torej spomin nlan. Frank PucelJ. na nekdanje geologične prevrate. A Fly. Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Londonu lastovice, potapljati pred znanstveniki v vodo. da pokaže, da tudi ta domneva srečuje na ugovore. na pr. pri angleških zoologogih imajo ptice svoja bivališča, vodite- Cowardu in Shadovu. Kako bi molje, vozni red in slično. Letijo vča- gla neštevilna p3kolenja ptic ohra-sih zelo daleč: tako romajo kljuna- niti "spomin na staro domovino", či iz Škotske v Južno Afriko in div- katere niso nikoli videla? In čc jim Eveleth. Louis Oouio, Gilbert. Louis Vessel Hlbbing. John Povie Virginia. Fra^k Hrvatlch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. race iz Sibirije v Avstralijo. Po- je tako prirastla k srcu, zakaj jo 1 MisgQURI leg nagona deluje pri teh potova- letno zapuščajo? Vsekakor smo žc j njih nedvomno tudi razum: pticc preboleli Wallaceove nazore, po ka- : upoštevajo vremenske pr;like. rast-' terih se selijo ptice "radi ugodnej- j linstvo in slično. Proge sc v časin* še množitve". Na poti se poncsrc-' prelagajo, in jeseni, pri povratku. sc cijo milijoni ptic. Veter jih nosi in navadno ne krijejo z onimi iz po- potaplja v oceanu, ali zmrzujejo v mladi. V Švici se poslužujejo ptičjo sneženih metežih ali kar onemorc- jate na poti čez Alpe ne Furškega jo. Grozovite prizore je pisec teh Omaha. P. Broderlck in Graub ^denskega prelaza, tem- vrstic na pr. lam opazoval na otoku; York ve: najrakrajše. a zelo visoke in zelo Hvaru. kjer so v polovici oktobra« skrite S. Gothirskc poti. Ne delajo brez hrane opešale jate lastovic torej ovinkov. Občudovati moramo Na kupih so ležale sredi ceste ali se njih spretnost. A za našo znanost človeku spuščale na rame. Vse mačje na:bolj žalostno, da res ne vemo. ke so se preobjedle in tisoče ptic so čemu se ptice letno selijo. Mraz že dnevno pometali ribam v morje. , w .... , ne more biti vzrok, ker odhajajo Mar to vse pomnožuje lastovice? In • : ' :,""f' Ki UU) bl /\U'Pli: r T f dosti nauciU, in pr. i I UTAH Helper, Fr Krrbs. 28 marca: ll# ij^ Kriin« » Hi»rr# Clympir, ClnrlHiurg \\ intern a.-id, rt»iurf. Amwr- Kuropa. Ch^rliour®. Ilrrm*r (Prwlfi nov) AucuDtui, Naji-H, < .* nov a 29 marca Minn^t.nka Chnijnurj Cl«v«lMrMj Chrrli'iurt. »;«-r.ri!!-r. i: g ONIJREKOJCEANA Siikri Ito In n« ItMM | ujnin« ►•»* ootovan i% na ojfomuth vtrnlfclhi II,E DE FltAM EI. mar.; in ni.»r UP. M.) <5 P M • P Alti S 21. mar.; 11. apr.; a. P M Ntjkrajte pot po fviaamel V«akd jo v • vmiml a» -d«»roi m! ud'' t>n< >a 11 — Pij«** In alavn« frtnroik* lubln|k lirt-lno nuk« j Vprašaji« hat«r«*akoit sooMal««BH* •II FRENCH UNE II (TAT C ITRIIT NIW VO«K. N. Y. WEST VIRGINIA: Williams River. AntoD Bvet, Joseph Tratnik in j ova', je v pe teno razdelitev dela Vsak njegovih sinov naj bi imel svoj 1 oseben c : kru^ za katerega bi moral prevzeti polno odgovornost. Vsled tega je določil naslednje: Robert, najstarejši, naj bi vodil tovarno. Anton, drugi, razpošiljanje in Fell k - na,mla: i. ki je š6epal vsled padca v mladosti, trgovino na drobno Ta uravnava je ;?kazalo kot zelo umestna. Vsi trije bratje so tekmovali med .-eboj. da « bdrže svoj odedelke na visim. Mesto da bi se , prrplrah med seboj, jr bil v. ak v svoji stroki na prvem mestu ter odgovoren za vse. P> dr ona trgovina j<* zavzemala pritličje ter prvo nadstropje sta-; ». >vanj-ke hi^e drugem nadstropju se je nahajalo stanovanje stari-ipv in v tretjem nad.- trop ju je bilo vse urejeno za tri brate. Tudi spa:-i ica »tari*ev e je nahajala v tretjem nadstropju, ker so v drugem re-&rrvtrail par velikih. lep:h seb za slovesnosti, ki to sc vršile sempa-tam. Kari Althoff jc bila znana ter priljubljena osebnost v L Nc le radi tega. ker je postal bogat mož. temveč predvsem raditega ker je izhajalo u njega nekaj osvežujočega in bodrilnega. Nosil je vedno obleko iz črnega blaga in na njegovi glavi, kjer so se nahajali žc osiveli, gosti lasje, je sedel vedno brezhiben cilinder. To je spadalo naravnost k vzdržan ju njegovega trgovskega ugleda. Njrgovi trije sinovi so biU zaželjive partije ter bi lahko prišli v vsako družino, kjerkoli bi hoteli potrkati. Dosedaj pa ni hotel storiti i ## nikdo tega R'Moert Je imel dvauurideset let, Anton trideset in Feliks osemindvajset Vs* trije so živeli v iskreni tovarisiji s svojimi stariši. Robert &e Jr pečal v prostih urah s športom, Anton je imel. poleg j poviov. le eno nagr.enje. — namreč lepe ženskei in Feliks se je pečal v , svojem prostem času z literaturo. Ker je bil nekoliko pohabljen na levi nogi se je pn h n ponavadi posluževal palice Včasih se je moral zadržati tega, kar je delalo veselje drugim, mladim ljudem. Viledtega je prišlo samoposebi, da se je dosti ukvarjal z literaturo. Ko je Robert igral tenis, veslal ali »e pečal z drugimi telesnimi vapa mi ter je Anton zasledoval lepe ženske, je sedel Feliks pri svojih knji zimi: ličinke in jagode. Ce hrepenijo ptice po solncu. zakaj se potem vračajo v naše dežele kakor da sploh ne bi mogle ostati na jugu? Kdo nam pove. zakaj mora štorklja baš v Južno Afriko, dasi bi dobila dovolj žab tudi mnogo bližje: v Egiptu in Alžiru? Tudi v kletki odgojene ali :elo rojene ptice selivke postanejo jeseni nemirne in bijejo s perutmi Hočejo ven. k tovarišicam in na pot: obvladuje jih podedovan nagon. dasi imajo zadosti hrane v ujetništvu. Naša znanost samo ugi- ornitolog Mensbier trdi. da "zleti od nas vsako jesen dva do trikrat več ptic, nego jih pride nazaj pomladi". Zato mislijo nekateri zoologi, kakor dr. Broox. da imajo selitve pred vsem namen razredčiti ptič j« prebivalstvo. Smrt olajšuje življenje preostalim in, kakor vedno, se križajo koristi posameznika in množice. Potem bi bile selitve res peklenska iznajdba, pogodba življenja s smrtjo.. A kakor rečeno, so to le ugibanja in ni naša znanost zmož- OHIO Baxberton. Jonn Balant, Joe Hiti Cleveland. Anton flobek. Chas. /Carlinger. Louis Rudman. Anton WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren Glrard. Anton Nagode. Racine in okolico. Frank Jelene Lorain. Louis Balant In J. Kunše Niles, Frank KoguvSek WYOMING Warren, Mrs. F. RacLar Hock 8prinKs, Louis "iftjcher. Youngstown. Anton KlkelJ Diamondville. F. Lumbert. ba. Večina ornitologov, ptičjeslov- 1 na rešiti to veliko uganko. Tudi po bistvu so bili trije bratje zelo različni, čeprav so trdno dr-jait k upaj Robert je bil nekoliko hladen. Anton prešeren in solnčne narave doc i m je bil Feliks tenkočuten, globoko občutljiv ter reser- Karl Altrvoff je poznal v svojem obnašanju napram sinovom le eno pravilo: — »odi prijatelj svojih otrok! V družini ni bilo mkakega očetovskega tiranstva in mkakega su-Hr jakega podrejenja pod očetovsko oblast. Njegova vzgoja Je obstajala Iz »molrervega in ljubeznjivega vodstva. Jačii je njih voljo do udejstvo-vanja ter jim m oporekal, kadar niso siglašali z njegovimi nazori. Tako se je rasviia med oče tem in »lnovi kmalu pristna tovarišija. Med temi štirimi je živela gospa Emilija Althoff nekolko odloče- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiu umo vaie članatvo, pač pa vri Slovenci ▼ vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone i CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Krtoi Je nam-nj^n potovati e Mar» kraj, Je poUebno, da Je učen o potnih listih, prtljagi I* drugih stvareh. Vsled naš« dulgo-lelne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša polamlla In priporočamo redno ie prvortahae brmo-parnike. Tudi nedrrarljanl sam^rsjo potovati ▼ stari krJ aa oMsk. toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Termit) li V¥a»h-inetona. ki je veljaven sa eno loto. Brez permita je sedaj nemogočo priti nazaj tudi ▼ teka C. meoeces fn taii se ne pošiljajo veš v stari kraj, ampak ga mora vsak »roaile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja aa permit m mors vložiti najmanje eden mewe ] pred nameravanim od po tavanjem in oni, ki potojejo »reka Now Torka, Je najbolje, da w prošnji otnačljo. : naj •« Jim poftlj« na Barga Offlc«, New York« N. T. KAKO DOBITI SVOJCI U 4 STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim Julijem, anaša Joroslovan-ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajajo aamo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Starti* ameriških drmav-j Ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Jnc.3Jc 1828. leta poročili, žene In neporočeni otroci lapo« 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvoto. Do drsi« polortce pa se opravičeni šeno In neporočeni otroci izpod IL iota onih nedriavljanov, ki so klU postavno prlpnščenl v t«« dcieH aa ftal-no bivanje. Za vsa pojasnila se obra&ajta mm poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK t> CORTLANDT STR SET NEW YORK