Gasaodarsho. VINOGRADNIŠTVO. V nedeljo, dne 5. t. m. je imel Vmarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Sk»v«nijo v Mariboru svoj redni občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 18 kmet podružnic, vinorskih društev in zadrug. Občni zbor se je med drugim bavil tudi s krizo, v kateri se nahaja juf ctlovansko, zlasti pa slovensko vinogradništvo ter je: 1. enoglasno spreje-1 resolucije, ki se nanašajo na omogočrtev izvoza naših vin v republiko Avstrijo in na sodelovanje naših ttrokovnjakov pri trgovskih pogajanjih z vino uvažajočimi držaTarai; 2. je pozval odsek obrniti se rva vlado z zahtevo, da pri sklepanju trjovin«ke pofckSk; s kraljevino Italijo naše vinorstvo prrmerno ščiti in pod nobenim pogojem ne pripusti uvoza italijarttkih vin v ncšo državo, ki bi itak že skrojno težaven položaj naše^a vinotradništva še poslabšol ter sifurno povzročil katastrofo; 3. je skienil stariti naslednji predlog na vlado: Zbor vinogradnikov in vinskih trfovcev, orjaniziranih v Pokrajinskem Savezu vinogradnikov za Slovenijo, ki so obenem tudi člani zborujočef« vinarakega in sadjarskega odseka, pozivlje vlado, da v stučaju, ako za trjovinska pogajanja z A\"«trijo ne imenuje ekaperta iz Slovenije, pripusti k pogajanjcm vsaj neoficijelnega za»topnika vinogradnikov ix Slovenije kot po«vetovalca-delefa*a. V svrho kritja stroškov za tega eksperta je naproeiti vse organizacije vinogradnikov, vinskih trjovcev in drugih gospodarskih korporacij, kakor tudi posam«nih večjih podjetij, da prispevajo potrebne svote. Odboru Pokrajinskega Savez8 vinogradnikov s« naroča, da določi eksperta ter da stori korake, da bo le-ta dofoil pravico se udeleževati trgovinskih pogajanj; in končno 4. je zavzel občni rbor tudi svoje stališče napram izvozu vinn avstrijskih državljanov, ki posedujejo vmograde v Jugoslaviji, v Avstrijo, ter enoglasno sklenil nastopno resolucijo: Čuje se, da je lepublika Avstrija dovolila svojim državljanom, ki imajo vinograde na našem ozemlju, uvoz lastnega vinskega pridelka proti polovični uvozni carini ln da se od avstrijskih državljanov, ki imajo vinograde pri nas, dela na vse kriplje na to, da bi ga smeli uvažati popolnoma carine prosto. Ker je v Avsrriji vino najmanj za polovico dražje, nefo pri nas, bi to pomenilo gospodarsko ojaČenje vinogTadnikov, ki so avstr. državljanu Radi tegb bi bili oni v stanu svoje vinograde boljše obdelovati m bolje gnojiti, svoje delavce dražje plačevati, ravnotako razne vinogradske potrrf)§čine, kar bi vse vplivalo na na- daljno podraženje vinarskega obrata. S tem bi naši vinogradniki prišli v nezdržljiv položaj in bi morali ali svoje vinograde opustiti, ali pa jih svojim avsrrijskim, gmotno bolje stoječim posestnikom prodati. Naši vinogradniki S>i postali viničarji avstrijskih posestnikov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, nego so to bili pcd .bivšo Avstrijo. Opozarjamo našo vlado na nevarnosf, ki preti zlasti našim obmejnim vinogradnikom in jo pozivamo, da zadevo temeljito prouči in ji posveti vso pažnjo tudi že pri vršečih se trsjovinskih pogajanjih z Avstrijo. Mi stojimo na stališču, da se ne sme tujim državljanom, ki imajo po6estva pri nas, koncedirati kakih pogodnosti, ki so v nasprotju z interesi naših državljanov, in zahtevamo od vlade, da te pcgcdnosti paralizira z uvedbo primerne izvozne carine? NEKAJ O TRSNICARSTVU. Koliko bi rabili sveta za matinčjake in trsnice? Podlaga novemu vinogradništvu je dobro urejeno trsničarstvo, to so matičnjaki in trsnice. Večjo pozornost kot kedaj prej moramo v sedanji vinski krizi posvečati našemu trsničarstvu, pred vsem še matičnjakom. V Sloveniji je — recimo — okroglo 20.000 ha vino. gradov,, t. j. dobra desetina vseh vinogradov Jugoslavije. Ker niso »večni«, moramo jih obnavljati, n. pr. vsakih 40 let, t. j. vsako leto 2'A% ali 500 ha. Radi lažjega računa nrzamimo 10.000 trt-cepljenk za 1 ha, tedaj rabimo za :'5OO ba, ki jih povprečno letno obnavljamo, 5,000.000 trt iz naših trsnic. Ker se pa samo del, morda kakih 50%, cepljenih trt dobro prime in zaraste, moramo napraviti dvojno število cepljenk, torej na ieto krog 10 milijonov, ¦ za koje rabimo nojmanj ravno toliko ključev kot podlog : iz matičnjakov. Na 1 ha matičnjaka je 444 trt (v razdalji 1.5—1.5 m), fci dajejo na leto po 20—30 ključev, skupno pa drugo k -drugemu 100.000 prvovrstnih ključev. Za 10 milijonov ključev je potemtakem potrebno 100 ha matičnjaka, to je \%% vse vinogradniške površine v Sloveniji od 20.000 ha. ¦ Na 1 ha trsnice j* proctora za Yk milijona cepljenk, f.za 10 milijonov cepljenk bi torej rabili 40 ha trsnice vsa?ko leto. Ker pa le-ta ne sme biti vedno na istem mestu, ompak mora kolobariti vsaj v triletnem turnusu, je potrebno za trsnico vsaj trikrat toliko sveta, to je preko 100 ha ali približno toliko kot za matičnjak. Pri tem nismo upo- HStevali zemljišča za vzgojo korenjakov, ki jih rabimo za •napravc matičnjaikov, odno«no za sajenje na stalno mesto *in poznejše cepljenje v vinogradu. [. Za matičnjake in trsnice bi tedaj rabili kakih 200 ha primernega sveta, t. j. približno 1 % vse vinogradniške površine v Sloveniji. V resnici je seveda čisto drugačc. Mnoge manjše vinograde obnavljajo brez trsnice z zelenim cepljenjem. Vsako leto ne obnavljajo enake površine, izražene v procentib od vse vinogradniške ploskve. Matičnjaki so dobri sn slabi, dajejo več ali manj uporabneja lesa (ključev), nego smo vzeli prej za račirnsko podlajo. Ravnotako je glede trsnice. Končno je še veliko vpraianje, da-li so druge številke priMižno točne, ker je naša štatistika v vseh pravcih žal malo zanesljiva, da se o tem ne mcremo niti mnofo prepirati. Eno pa drži: matičnjakov, in sicer dobrih matičnjakov, te na/važnejže podlaj e za uspešnost novega vinogradništva, nam primanjkuje. Tu je zastaviti vse sile, da naglo napredujernol Lef« matičnjaka. V naših podnebnih prilikah je pogrešno, ako napravijamo matičnjak v ravnini in v globoki močni zemlji. Tu rastejo trte prdaohotno in njih les slabo zori. Za matičnjak je najprimernejši dober vinojradeki svet v zavetni Segi, kjer les, kakor žlahtna trta, čvrsto raste in dobro zori. Dobra virtska lefa daje dobro vino, pa tudi dobre podloge. Pravilna lega matičnjaka zahteva obilo dela, nič manj kot dobra oskrba vinograda, kar se večinoma lahkosriiselno prezira. Matičnjak v rasrt. Napaka je tudi, ako sadimo trte v matičnjaku pre.bRzu. Povprečna raedalja naj bi bila l.«5—1.5 m v kvadratu ali le malo manjča. Znano je, da poganjki ob ugodnem vremenu naglo Tastejo, po par decimetrov dnevno, zato jih morarao pridno privezovati na vitoke opore. Zlasti pri nekaterih sortah poganja mnogo zalirtnikov, ki jih n»oran»o,-dokler so mladi in sočni, priščipavati z nobti, pozneje pa ponovno prikrajševati, V6elej vsaj na 1 list, nikaior pa jih ne sm«mo čisto (xlstranjevati, da glavno oko ne požene, ampak se ¦ojači. To vaino delo se naj ne zanemarj« in krnalu prične. tim več dobro razvitih listov trti ohranimo, tem boljše se rastlinn prehranjuje. Nekako sredi septembra je vršiče prikrajšati (vršičkati), da preostali le» boljše dozcri. Akn |e les docorel, odpado listje pravočacno. Za ključe je irporabljiv le zrel les; ni »ja najprimernejža dekelost pracega le malo d#kelost navadnega svinčnika, ker so riMJi cef iči te debelosti najboljši. Najitgodnejši čas za reaanje ključ«v je alt naalo pred sokom ali v pcčetku soka. Dolfo pohranjevanje ključev do uporabe (cepljenja ali všolanja) zmanjšuje njih trednost. Drape so opore za matičnjak, navadno kakih 6 '»nerrov dolge hmeljevke, ki pa delajo mnofo sence. Vzgojfi trt knr po tleh se pri nas ne obnese. Priporočljiva je koivbinacija hmeljevk in žice v obliki pirarnide. Trta se žic dobro oprijema, pri rezi nas to sicer nekoliko draži, i trsni materijal ob žici je mnogo boljSi nego ob debelera Jesenem drogU; v ¦ '"'"¦¦'¦ " Javni in zasebni matičhjaki. Imamo javne (državne) in zasebne (privatne) matičnjake. Le-U so posebne vafnostl in se naj podpirajo koli- kor mogoče zlastr v pravcu, da proizvajajo dobre podloge (ključe) najboljših sort, ki so za'naše prilike že preizkušene. Potrebni trsni materijal za napravo privatnih matičnjakov naj bi preskrbovali državni matičnjaki, ki se naj pomnožijo, dočim bi bilo morda umestno, ako bi se državne trsnice v ožjem pomenu besede skrčile ali celo opu'SitHe. Privatna iniicijativa je vobče boljša, uspešnejša. Mnogi absolventi naših kmetijskih šol se zelo zanimajo za stvar in jo tudi razumejo. Treba jih je pri tem podpirati v navedenem smislu. Važna je skrb za razmnoževanje priporočljivih žlabtnih sort,r da z obnovo vinogradov domačo vinsko produkcijo pcplemenitimo in hkrati povečamo. Kako važna je pri tem selekcija (izbira) najbolj zdravih in rodnih trt za dobavo cepičev, omenjam samo mimogrede. Da je smotreno trsničarstvo mogoče tvidi na sadružni podlagi, je dokazal tak poskus v Juršincih pri Piiuu, kjer so manjši in večji trsničarji ustanovili pred skoiDj 20 leti »Prvo trsničarsko zadrugc«, ki še danes obstoja. Ta organizacija je bila dolgo ena najboljšlb kmetijskih produktivnih zadrug in jo je le vojna doba dozdevr.o nekoliko zrahljaia. Žalostno je, da imamo tudi precej zakotnih, Io bolj špekulativnih trsničarskih podjetij, ki se lovijo edino za dobičkom in so našemu vinogradništvu na veliko škodo. Boj njim! V interesu domačega vinskega gospodarstva je zahteva, da se posebno podpiraio in priporočajo samo trsnice, ki se podvTžeJo javnemu strokovnernu nadzoru, kar bi se moralo še!e pripraviti in urediti. O trsnicah m trsničarstvu imamo že precej spisov z dobrimi navodili, zato sem se tokrat omejil !e na nekatere stvari, ki se mi zde važne zlnsti za naše matičnjake. Vendar ne bo odveč, ako opozorim o tej priliki še na male znano dej«tvo, da imajo očesa cepičev, kojim stoje nasproti p«tlje ali vitice (pri domačih žlahtnih sortab je v splošnem vsako tretje kolence brez njih!), bolj razvito diafragmo ali mejico, nego v nasprotnem slučaju, kar je izredno važno pri cepljenju, da se na to oziramo. Močna diafragma nomreč v veliki meri cbvaruje cepič, odnosno cepilno mesto pred posušenjem od zgoraj navzdol; zato naj bi se volili le taki cepiči, ki jamčijo najvišji postotek dobro uspelih cepljenk. Andrej Žmavc, Maiibor. I. Blaževič. PRIPRAVIJANJE IN VPORABLJANJE OIICAJNIH ; ČISTILNIH SREDSTEV, i Visov mehur. i Za čiščenje stehtana količina visovega mehurja se . zreže na male koščeke, polije z mrzlo, čisto vodo, da stoji ' voda črez-. Namaka se 12—24 ur, nakar se voda odlije, razmočeni in mehko poctali delci mehurja pa se na dlani j roke toliko časa mesijo s prsti, da po6tanejo mehki kakor ! testo. To se potem raztrga (raecefra) n« male koščeke in ! da v posodo, kjer se s porrtočjo lesene žlice ali kuhavnice J v četrt litru vode tako dcljo meša, ozirorna ob steni pol sode dVfne, dokler s« niso vsi razdrobljeni koščeki raz- • topili. Raztopina potern iagleda kakor kislo mleko ali smetana. Na to mešanico se vlije prav kislo in tudi močno starejše zdravo vino, ki napravi raztopino žolčaslo. • Drugi dan se prilije zopet en del vina in zopet dobro ' premeša, istotako tretji dan zopet en del, da postane klej lepo goctotekoč. V tem času so se mehurjevi deli tako daleč raztopili, da so se izpremenili v žolico. Tretji dan se žolica pasira skoz fino žimnato sito, da se morebitni neraztopljivi deli ločijo od žolice. Vse v to svrho rabljive posode se naj izplaknejo z ,yinpm. Obeneir>; ^e žolica razredči.z določeno množino ¦ vina in napolni v steklenice. Cistik> se pripravi tako, da i pride v vsako steklenico 9—10 g suho tehtanega visjega I mehurja. Ena tako steklenica (0.7 1) čistila zadostuje za čiščenje enega štrtinjaka (t. j. 600 1), tako, da pride nu 100 I viria približrio 1 'A \g visjega mehurja. Sveže pripravljen klej pa ne delujc talco dobro kot dalje časa vležani. Pri vležanju steklenic v l^eti se vrši še neko pokipevanje čistiia, ki pri tem postane še bolj raztopljivo in učinkuje potem tem bolje. Z dobrim in krepkim vinom mešani klej se drži v kleti še črez eno leto. V tem slučaju mora ostali žoličast in msiia imeti duh po vinu. Če klej postane tankotekoč in srr.rdljiv, ni več za rabo. Želatina. Tanki steklenosvetli lističi, oziroma rjave ploščice se zdrobijo v male koščeke in denejo v pocinjeno, glazirano ali porcelanesto posodo, v katero smo nalili tolikokrat po 2 dl ali četrt-1 vode, kolikor hl vina imamo za čistiii. Zelatina se nato na cgnju raztopi. Pripomniti pa je, da voda ne sme vreti, empak isto je razgreti le v toliko, da se želatina raztopi. Da se klej ne prime dna, oziroma da se x\e prismodi, ga moramo pri tem vedno mešati, najboljše z leseno žlico. Ta raztopina se vporablja vedno gorka, ker se ohlajena strdi. Če se nam je pri čiščenju ohladila, se jo napravi tekočo s iem, da se dene posoda z želatino v toplo vodo^ vsled česar postane strjena želatina zopet tekoča. Vzame se za 1 hl porjavelega belega vina 6—12 g želatine in 5 — 10 g tanina. Tanin se stehta za vsaki sod posebej, v al!;oholu ali v topli vodi raztopi in 1—2 dni pred čiščenirm smeša z vinom. Jajčji beljak. Povprečno se vzame za 1 hl črnine beljak iz treh kokošjih jajc. Vporaba množine beljakovine in število jajc zavisi od velikosti jaic, znto je vzeta količina v svežem stanju vedno več oli manj nezanesljiva, dočim se to pri posušeni beljakovini lahko natančneje izmeri. Računa se 12—16 g na 100 1. Razpusti se vedno v miačni vodi. Eponit. Fino zmleti piašek iz posebno pripravijenega rastlinskega oglja, ki se je izkazal pri lečenju vin kot dobrc sredstvo. Dogaia se pogoslokrat, da se temnejše belo ali iz plavega grozdja prešano vino (šilhar) samo takrat dobro proda, če irna lepo zelenkasto barvo mladega belega vina. V tem slučaju si pomagamo z eponitom. Za 1 hl se vzatne 100—300 g in se mora pri vsakem posameznem slučaju vporabljajcča množina prej s poskusi določiti na mali količini. Eponit se v inali množini vina in sicer za en polovnjek pol \TČa ali škafa (10 1) skrbno razredči in se nato zmeša z vinom v sodu. Prve tri dni se naj vino zmeša dnevno enkrat s pomočjo do dna soda segajočo preluk^ njano mešalno Iato in v šestih dneh se vino filtrira. Ce ni na raepolago cedilnika, se pusti ležati vino tako dolgo, dokler se je vsedel večji dei epcnita na dno, nakar se vino pretoči in v»edlina fiitrira. S poncvnim pretakanjem se ]e izčistilo vino v toiiko, da je sposobno za komum. Pokvarjeno vino, n. pr. diih in okus po plesnjivi posodi, se da z eponitom popolnoma izlečiti. Na 1 hl lakega vina se vzame 50—150 g eponita. Špaaska zemlja. Ta se pred rabo pomeša v vrču ali škafu z viiiom ir» vlije v sod, kjer se dobro pomeša z lato. Uporaba navedenib čistilnib snovi je pri vseh vrstaKenaka in sicer: Iz soda, v kateiem hočem čistiti vino, se potegne (pri polovnjaku 10 1, pri šrrtinjaku 20 1) vino, ki ga potrebujemo za naknadno dopolnjevanje. Vrhu tega se potegni iz soda 2—4 1 vina v en vrč, v katerega se polagoma vliva določena množina čistila ,n. pr. ribji klej za en štrtinjok 1 steklenica, želatine 6 krat 0.2 ali četrt 1 je poldrugi 1, beljakovine od 6 krat 3 je 18 jajc. S tepenjem s čatilno metlico (olupljene brezove šibice) in prelivanjem iz z rokema dosežene višine \z vrča v vrč (10- do 20krat), da postane čistilo prav močno peneče. Čistilo se nato vlije v sod. Z rezervnim vinoim sp izplahnejo še vrči in metlica, da pride vse čistilo v sod. jDodano čistilo se potem s pomočjo prelukničaste, meči: podobne late vtepa na vae strani pri gornjem delu soda. Pri tem se čistilo prav močno peni in paeiti je, da se vsa pena s trkanjem po obročih okoli vehe spravi v vino. To traja 10—15 minut. Napo6led se naj vlije še vse vino icpet v sod nazaj, ki se je pred čiščenjem potegnilo iz soda. Sod se na lahko zabije, čez 1—2 dni pa s« zopet okoii vehe potrka po sodu in do vrha zapolni in dobro zabijt s pilko. Vino mora pofem ležati mirno, da se čistilo brez mo~ tenja lahko vscde na dno. Hitrost čiščenja je zavisna od kakovosti vina in letnega ča«a. Čiščenje traja navadno 3—4 tedne. Včasih je dovršeno že v 14 dneh. O tein se lahko prepričamo na ta način, da odvzamemo vino iz soda iz različnih globočin. Vina, ki vlernem času pokipevajo, se ne dajo čistiti. Za čiščenje je na^bolj pripravesi oni letni čas, v katerem se vino ne razteza in miruje. Ce hočemo čietilo v svojem delovaniu popolnomh spoznati, se priporočajo najprvo pcskusi na manjših mnozinah. Po dovoršenem čiščenju se vino pretoči in motei «li kalež filtrira ter se rabi kot zapolnilo drugih vin. Glavni Savez jugoslov. vinogradnikov. Naznanjamo, da je g. prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zbora Glavnega Saveza vinogTadnikov, ki se vrši dne 16. t. m. ob 10. uri predpoldne v Zagrebu,, znižanje voznib cen za polovico na vseh državnih železnicah (velja tudi za južno železnico). Občni zbot obeta te tlaj obilen obisk h vseh vinorodnih krajev naše države, na kar se opozarja vinogradnike iz.;Sl<>venije s. ponovnmi pozivom, da skrbe za to, da bo poset čim številnejši. Kupitje na odhodni železniški postaji celo karto dotičnega rezreda, ki velja s potrdilom predsedništva občnega zboru tudi za povTatek. — Pokrajinski Savez jugoslovanskih virto gradnikov za Slovenijo v Mariboru. I. zajčerejsko društvo za Slovenjjo v Mariboru ob- stoja že nad 8 let. V svoji sredi zbira vedno več onifa meščanov in okoličanov Maribora, ki rede in goje kunoe. Dosedanji poiskusi, da bi društvo zaneslo zanimanje za zajčjerejo v širši krog, da bi uvideli ajeno korist predvsem oni sloji, ki bi jim zajčjereja lahko prinašala velikih koristi, da bi tako zredili doma ceno in prvovrstno meso, se niso posrečili navzlic teiuu, da je društvo priredilo že lani skromno razstavo kuncev ter kožuhovinatnih izdelkov. Zato si je v zadnjih mesecib drnštvo omislilo ogkdni voz, ki ga je postavilo vsako drugo nedeljo na glavni trg in tako seznanjalo občinstvo z raznimi zajčjimi pasmami. Ta misel ni bila brez uspeha. Krog prijatel jev kuntereje se je znatno povečal, tako, da se vrše resne priprave za letošnjo razstavo, ki bo v veejeni obsegu pokazala razne pasme, uspebe domače rcje in tudi že izdelke iz kož: kožuhovino in usnje. Vsi tisti, ki se zanimajo za kunccrejo, naj se priglase gorcnjemu doruštvu, na naslov: Koroška cesta 01. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne I. t m. se je pripeljalo 112 svinj m 2 kozi. Cene so bile cledeče: mladi prašiči 3—4 mesce stari kamad 650—800 din., 5—7 mescev stari 1000—1125 din., 8—10 mescev stari 1250—1325 din., 1 lefo 1750—1875 din., 1 kg žive tefe 22—25 din., 1 kg mrtve teže 26—30 din., 1 koza 575 dinarjev. Tržne cene Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega m.€sa I, 25—27 D, II. 22—24 D, III. 19—20. Prvovrstna teletina je pa 26—30 D, II. 24—25 D. Svinjsko meso je po 30—40 D. Konjsko meso I. 12—15, II. 8—10. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 D, 1 kg govejc kože 17.50—22.50, 1 kg telečje kože 30, svinjskc kožo ' 11.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 D. Perutnina: 1 piščanec 31 D, večji 40 D, kokoš 50—62, raca 75, gos 100—112, purani 125—150. Jabolka so po 6—10 D 1 kg. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50, iit 2 6, št. 4 5.75, št. 6 5 št. 4.25. 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenja 6.25, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ječmenove moke 0, ajdove moke št. 1 7—8, kaše 7, Krma: seno 100—125, ovsena slama 65—75. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200 D, mclikih 175, trboveljski premog 42—45, velenjski 27—30, oglje 1.50—2, koks 1—2. Preizkusi gnojenja ozimine s čilskim soliuom. Zastop8tvo proizvajalcev čilskega solitra namerava kakor že v prošlih dveh letih tud; letos izvesti preizkuse gnojenja ozimine s tem gnojilom. Namen teh preizkusov je dvojen: prvič neizpodbitno ugotoviti učinek čilskega solitra na naši zemlji in drugie nuditi našim poljedelcem možnost, da se sami prepričajo o dobičkanosnosti gnojenja z umetnimi gnojili. Gnojilni preizkus k ozimini je čisto priprost: Izmeri dve parceli vsako po 1OO četvornih metrov površine ozimine, pšenice ali rži, ki je dobro prezimila in je povsod enakomerno obraščena. Vsako paTcelo je natančno zakoličiti in zaznamovati prvo s tablico z napisom: >Gnojeno«, drugo pa »Negnojeno.« Prva parcela se pognoji s 1% kg čilskega solitra, druga ostane negnojena in služi za kontrolo. Čilski soliter za te preizkuse dobi vsakdo brezplačno od delegacije, ki bo te preizkuse izvedla. Našiin kmetovalcem je priporočati, da se priglasijo za te preizkuse v obilnem številu, ker je to v njihovo korist. Potrebna množina čilskega solitra se brezplačno po pošti dopošlje vsakemu, ki se za te preizkuse prijavi in se zaveže, da jih bo izvedel natančno po navodilih, posebno pa natančno stehtal pridelek (zrnje in slamo) na vsaki parceli posebej in o tem poročal delegaciji. Posebno umestno bi bilo, če bi kmetijski srrokovnjaki po deželi — okrajni ekonomi — pri teh preizkusih šli kmetovalcem na roko, jih nadzirali pri tem delu, morebiti tudi zbrali prijave in jih skupno doposlali delegaciji. Prijave je čimprej, najkasneje pa do 20. februarja t. 1. doposlati na naslov: Poddelegccija čilskega solitra, Ljubijana, Gruberjevo nabrežje 16. Na željo se tudi brezplačno dopošljejo letaki in brošure o upovabi umetnih gnojil, iz katerih lahko vsak poljedelec črpa nauke za umno poljedelstvo. ŽITNI TRG. Na žrtnem trgu so cene približno sledeče: M o k a je nekoldko v ceni poskočila. Nularica v Bački se je nudila po 530—540 dinarjev, v Zagrebu po 600— 610 dinarjev. Promet je bil malervkosten. P š e n i c a je ostala v ceni čvrsta. Zak>ge pšenice pri kmetih in žitnih trgovcih so še zelo velike, pa je pričakovati na spcmlad padanje cen. Ta teden se je prodajala po 345 dinarjev, postavljena na vagon na bački postaji. Največ se je prodalo koruze in sicer nove, dočim prihaja stare čimdalje manj v poštev. Nova kovuza se je ie toliko osušila, da je sposobna za vsak transport, ki traja tudi dalje časa. Cena je od kraja nekoliko padala, a proti koncu tedna pa ponovno poskočila in sedaj je zopet čvrsta. V Bački se je cena novi koruzi kretala med 256 do 260 dinarjev, v Sremu mod 255 in 270, v Slavoniji in v ZagTebu med 285 in 290 dinarji. O v e s je ostal še nadalje v ceni čvrst. Precej so ga kupovali lonetovalci za setev, ker je lansko leto ponekod slabo obrodil. V Zagrebu se je prodajal po 270 do 275 dinarjev. O t r o b i so precej dragi ter ni pričakovati, da bi v ceni padli, ker jih veliko izvažamo v Cehoslovaško. Cena je 175—185 dinarjev za 1OO kg, skupaj z vrečami. f 7 Splošno je položaj ria žitnih tržiščih v naši državi celo zimo precej enak. Ponudba blaga predej velrka, ldipcev pa malo, ker inozemcem cena ne ugaja. Edino s konizo se je precej trgovalo in to največ s kupci iz Čehoslovaške, Avstrije in Italije. Odkar imajo Čehosloveki ugodnost direkt- nega branzitnega prometa preko Madiarske, jim prkie naša koruza zelo po ceni, ker iz Subotice do Bratislave je železniška pot zelo kraika. Naši pasivni kraji so kupovali istotako skoro samo koruzo, edino za praznike so pokupili nekoliko pšenične moke. Naša mlinska industrija ni ravno na najboljšem. Za domačo pofrebo imamo velikih mlinov več kot dovolj, posebno v Banatu in Vojvodmi. Inozemci so pa raje pri nas kupovali žito ter ga mleli doma v svojih mlinih, ker jim je prišlo ceneje. Jadraaiska banka, Beograd. Te dni so se vršili pregovori o riljn stvarjenja ožje poslovne veze Jadranske banke v Beogradu s Srpsko banko v Zagrebu, Hrvat. Slav. Zem. Hipot. Banlio v Zagrebu in Podunavskim Trgovačkim A. D. v Beogiadu. Pregovori so zaključeni s povoljnim rezultatoni, koji osigurava Jadranski banki potrebna sredstva za uspešen razvoj njenih poslov. Vrednost dcnarja. Ameriški dolar stane 83—84 I). 100 francoskih frankov slane 395 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1207 D, za 100 čehoslovaških kron 245 D, in za 100 laških lir 366 D. V Curihu znaša vrcdnosl dinarja 6.75 cent. (1 centim je 1 para).