Poštnina plačana v gotovini.__________________________________________ Maribor, četrtek 10. februarja 1936 Štev. 42. Leto X. (XVH.) MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK «moli poudarja, da se bori za resnični na' Analni ljudski demokratizem, ki naj zagotovi osebno svobodo, jamči pravno si Kurnost in omogoči ljudstvu vodilni vpliv na vodstvo državnih in narodnih poslov. Dogodki, ki se odigravajo v naši domo vini dobro leto sem, znova dokazujejo, fako dobro odgovarja program JNS pozebam zdrave narodne in državne pomike in kako ravno ta program v svoji doslednosti in širokogrudnosti omogoča Pravilno reševanje narodno-politionih, go sI>odarskih in prosvetnih vprašanj, ki da ncs, nerešena, zavirajo izgraditev jugoslovanske države. Ta program je nacionalen in političen, osnovan na misli Jugo-slovenskega unitarizma. Iz nevednosti, ali Pa iz prozornega političnega računa se dostikrat v javnosti unitarizem istoveti s centralizmom. Nasprotno je resnica. Unitaristični program JNS je protiven federaciji, toda Je z enako energijo protiven Centralistični ureditvi države, ki pomenja za našo Jugoslavijo nemogoč administrativni sistem.« podrobna razprava v finančnem odboru. Včeraj popoldne se je pričela podrobna Proračunska razprava v finančnem od-°°ru. Finančni minister Letica je izjavil, da stoji vlada na stališču, da naj pride y načelu odklonjeni proračun pred skupino. Spričo drugačnega stališča finančna odbora pa noče vlada kratiti pojasni finančnemu odboru, v kolikor jih bo !,logla dati. Finančnemu ministru je odgovoril narodni poslanec Ivan Mohorič, da ne more glasovati za takšen prora-kakor ga je predložila vlada, ker Je 960 milijonov višji napram prejšnjim Proračunom. Če vlada ne ve, kako naj proračun zniža, ji bo to pokazala ve-'na finančnega odbora. OKOLI BANOVINSKEGA SVETA. V včerajšnji seji banovinskega sveta je 'o na dnevnem redu obravnavanje pro-r^una prosvetnega oddelka. Maribo;?!.! ^vokat dr. Leskovar se je zavzemal za 0| da bi se katehetom zvišale dosedanje na§rade. Župnik Tratnik Je govoril o zastavljanju katoliške duhovščine in pa jj učiteljstvo ne hodi v cerkev in ne k bjiajilu. Župnik Anžič je govoril o tem, a«šno bi moralo biti učiteljstvo. Na poganski seji se je z glasovi vseh navzo-Vj glasovoma dr. Ravnika in dn s®njaka sprejela resolucija, ki se »za-valjuje vladi za pravkar izvršene pre-estitve učiteljstva«. Bum ... Verifikacijski odbor — milan mijič. j. Na včerajšnji seji verifikacijskega od-v a^se je med drugim obravnavalo tudi 'iadaSanje. *»?njl rež!m in se sedaj hoiiio mečevanja. [MARIBOR V BANOVINSKEM SVETU. Ob priliki debate o proračunu kmetij-j skega oddelka je imel v banovinskem j svetu govor odvetnik dr. Ravnik, ki se je izrekel proti nameravanemu znižanju subvencije Narodnemu gledališču v Mariboru, ki je doslej prejemalo subvencijo 330.000 Din, ker je Narodno gledališče v | Mariboru v eminentnem interesu našega ; nacionalnega ponosa in državnega prestiža. Tudi se je zavzel za razširjenje .n vsestransko izpopolnitev mariborske banovinske kmetijske poskusne kontrolne postaje. (Predlagal je tudi, da bi se stroški ekonomije pri tukajšnji vinarski in sadjarski šoli zvišali od 160 na 180 tisoč dinarjev. v 10%. nii*??0bra5ajni vjesnlk« objavlja v že.ir. e.vi'k'' da se s 1. aprilom f Eniška potniška tarifa za 10%. zad- zv:šn Dr. Beneš posredovalec V ITALIJANSKO-ABESINSKEM SPORU. — V LONDONU FORSI-RAJO SANKCIJE BREZ OZIRA NA AMERIKO. PARIZ, 20. februarja. »Oeuvre« doznava, da se je Vatikan obrnil na češkoslovaškega prezldenta dr. Beneša s prošnjo, ako bi hotel biti posredovalec v italijansko-abesinskem sporu. Morda je s tem v zvezi včerajšnji poset papeškega nuncija pri zunanjemu ministru Flandinu. Ob zaključku 'pristavlja »Oeu-vre«, da ni zaenkrat nikakšnih izgledov za mir v Abesiniil, LONDON, 20. Februarja. Britanska vlada želi, da bi se odbor sankeijske oseinnajsforice sestal že 2, marca, da se v vprašanju sankcij napravijo čhn-preje zadevni sklepi in to pred 9. marcem, ko se pričakuje v spodnji zbornici pomembna debata. Zunanji minister Anthony Eden bo osebno prisostvoval prihodnji seji ženevske oscmnajstorice, ki bo razpravljala o petrol. sankcijah. ITALIJA FINANČNO KRVAVI. - VELIKI RAPORT PRI MUSSOLINIJU. — KAJ PRAVI POROČILO ŠT. 130. — PREKO 1600 MILIJONOV LIR ZA ABESINSKO VOJNO. RIM, 20. februarja. Službeni list piše o porastu vojnih izdatkov, ki Izkazujejo 1630 milijonov lir. Od tega odpade 400 milijonov lir na ministrstvo za kolonije, 500 milijonov lir na ministrstvo vojske, 200 milijonov lir na ministrstvo mornarice in 350 milijonov lir na ministrstvo letalstva. RIM, 20. februarja. Mussolini Je sprejel včeraj veliki raport vseh topniških polkovnikov, ki mu jih je predstavil državni podtajnik v minstrstvu vojske general Balstrocchi. RIM. 20. februarja. Maršal Badoglio javlja v službenem poročilu 130: Avl-acija nadaljuje z bombardiranjem sovražnika, ki beži proti jugu. Oddelki tretjega vojnega zbora so prispele v kotlino Gaele, ki veže Tembien s Sokotom. ne da bi pri tem zadel! na odpor. Sovieiska revolucija s pomočjo francoske krv? PARIZ, 20. februarja. »Havas« poroča: Na včerajšnji seji parlamenta ; se ie neodvisni desničarski zastopnik Xavier Valas ostro Izrekel proti francosko-ruskemu paktu. Desničar Heraut je navajal, da je ta pakt za Francijo nevaren. Poslanec Taittinger je opozoril, da ne smejo francoski vojaki na noben način igrati vloge križarjev v sovjetski križarski vojski proti fašizmu. Desničar Henriot pa je dejal, da je proti paktu z državo, ki hoče izvesti sovjetsko revolucijo s pomočjo francoske krvi. Komunistični poslanec Perry se je izjavil za pakt. Glasovanje o paktu bo koncem meseca. PARIZ, 20. februarja. »Daily Mail« poroča o reorganizaciji francoskih obrambnih linij na vzhodni meji ter formacij posebnih Srancoskih polkov za zasedbo vzhodne meje. Po mnenju francoskega generalnega štaba bo ta reorganizacija omogočila odbitje najljutejših napadov z motoriziranimi vojnimi silami. Senatni odbor za zunanje zadeve je prejel zaupne informacije, da je v nemški vojni industriji zaposlenih 8,000.000 delavcev. i KONFERENCE SKUPŠČINSKE OPOZICIJE. Včeraj je bila v prostorih Narodne j skupščine konferenca predstavnikov opozicijskih skupin, ki so ji prisostvovali v imenu Jugoslovenskega kluba B. Jevtič, v imenu Jil&oslovenskega radikalnega kluba Mirko Komnenovič v imenu kluba JNS Milan Božič in Vasa Jovanovič, v imenu delovnega kluba dr. Pinterovič in dr. Lovrenčič. Razprava se je tikala proračuna v zvezi z včerajšnjim skupščinskim sklepom glede hitre predložitve ro-ročila finančnega odbora plenumu Narodne skupščine. CUKRČKI. Tukajšnji radikalski tednik objavlja v svoji včerajšnji številki: »Prejšnji teden so nekateri ,poslanci delali velik ropot z otroškimi igračkami, ta teden pa so bili pridni, vlada jim je dala nekaj cukerčka.« Spričo takšne rešetarske pameti je po tem, kar se je pripetilo, samo dvoje mogoče: 1. da so ti cukrčki bili slabi in da so bili premalo sladili; 2. da so ti »nekateri« poslanci hoteli nekoga potegniti. Pri tem gremo mimo tretjega: da nismo vedeli, da se dajejo cukrčki... ZNIŽAJTE DAVKE. Včerajšnja »Delavska politika« piše: »Tako kliče »Slovenec« svojini čitateljem. Citatelji bi mogli odgovoriti le eno: »Znižajte davke!«« DOMAČA PRODUKCIJA. Včerajšnja »Delavska politika« piše: »Narodna skupščina postaja že bolj mirna, piščalke in palice ne obvladajo več tega političnega terena: spravljivo lice dobiva.« Kakor znano je bila skupščina v torek ponovno odgodena. Drobne od vsepovsod - Bolgarski kraij Boris, ki je bil tri dni gost kneza namestnika Pavla in princese Olge, se je včeraj popoldne vrnil v Sofijo. V nekem predmestju Benetk je eksplodirala tvornica mehaničnih ur. Škoda znaša nad en milijon lir. 35 ljudi Je zmrznilo v Italiji zaradi silnega mraza. Oba slovenska škofa sta prispela včeraj v Beograd radi raznih intervencij. Ooring je šel na lov na Poljsko. Lov pa ie nolitičnega značaja, ker ima Go-ring neko misijo. Češkoslovaška vlada se bo rekonstruirala po končanih potovanjih ministrskega predsednika dr. Hodže, Poplave v Španiji so nastale ob Oua-dalquivirju in je bila rSe mi zdi njegovo obnašanje nekoliko sumljivo. Rad se vtika v stvari, ki...« »Dragi profesor, ako branite vi svojega asistenta tako odločno pred vsakim sumom, potem mi že morate dovoliti, da branim tudi jaz svojega zaupnika in edinega bližnjega sorodnika. Preizkusil sem ga preveč v vrsti let, odkar je pri meni. Krivec je prej lahko vsak drugi, kakor on.« »Potem ostanem nazadnje vendarle jaz sam? »Nikakor.« »Pač, ako so Kalist. Klemen in Gal nedolžni ...« »S tem še nikakor niso izčrpane vse možnosti. V vzrejevališču je še več drugih ljudi, katerih zanesljivosti ne poznamo.« »A kako naj bi prišli v laboratorij?« »Prav to je uganka, ki io moramo rešiti.« »Toda kako?« »Izdelati moramo načrt.« »Treba bo velike previdnosti.« »Vsekakor. Vendar ne dvomim, da nastavim past, iz katere se krivec ne izmuzne. »To je tudi moja najiskrenejša želja, saj se tiče zadeva moje osebne časti in ooštenia.« »Dovolite ini, da to past iztubtam.« »Prosim.« »Sedaj mi pa oprostite, da sem vas tako neutemeljeno žalil. Iskreno obžalujem.« »Oproščam vam, ker vem, da je zadeva zares skrivnostna in zapletena. Toda za bodoče vas prosim, da se o vsem najprej posvetujete z menoj, in to takoj in odkritosrčno. Ako bi me bili vprašali za mnenje, preden ste me napadli, bi bila morda že bližje cilju, kakor sva.« »Hvala vam, dragi profesor. Biti hočem strpnejši in preudarnejši, kakor sem bil tokrat. Hvala vam tudi za pomoč, ki mi jo hočete nuditi pri razjasnjevanju te skrivnosti!« »Prosim!« »Morda vam še danes sporočim, kaj, nameravam ukreniti.« »Veselilo me bo. Tudi jaz bi bil že rad ! rešen teh vznemirljivih skrbi.« Tako sta se profesor in doktor ločila zopet kot prijatelja in zaveznika v stva-, ri, ki je bila obema enako pomembna. Dr. Evarist se je zamišljen zastrmel v daljavo... »Zares, on ni...« je vzkliknil glasno in čez nekaj minut molka. »Svojo skrivnost mi sicer res skriva in mi je ne izda, toda kultur in živali ni uničil.« Prehodil je znova preizkuševalno pot, ki jo je napravil že prej s profesorjem Kabajem: od Klemena preko Kalista do Gala. .. »Za sabotažo bi se mogel odločiti samo človek, ki ve čisto natanko, kaj hočem z vzgajanjem živalskih velikanov... V bistvu more torej biti to le upor neke tuje volje proti moji volji. A čigave? Sluga Simplicij Klemen? Ne pozna mojih namenov ... Asistent Echijel Kalist? Končnih ciljev mu s profesorjem nisva prikrivala... Poučen je o vsem. Toda: čemu naj bi oviral zasnovano delo. Iz strahu za človeštvo? To mu ni mar. Iz bojazni za lastno življenje? Življenje? Ne verujem. Moral bi biti v vsem dosedanjem delu in življenju le zakrknjen potuhnjenec, človek, ki igra namenoma neko brezčutnost, da bi s tem odvrnil od sebe vsak sum. Dobro, ako bi ga bil profesor Kabaj najel šele preden je prišel na Maklen, bi bilo to vsekakor mogoče, tako je — do- cela izključeno. Ecehijel Kalist torej tudi ni...« Obstal je nazadnje, dasi z neprijetnim občutkom pri inž. Atanaziju Galu. »Gal... Spomnil sem se ga pred ve® ko desetimi leti, ga poslal na tehniko iu poklical potem v svojo službo. Preden sem mu zaupal, sem ga temeljito preizkusil. Preiskal sem tudi njegova srednješolska in vseučiliška leta. Nikjer ničesar, kar bi me moglo vznemiriti. Fant je živel samo svojemu studijil in ni izkusil niti tako neizogibne »študentovske ljubezni« ... Ko je prišel na Maklen, je bil v mojih ozirih še tako nedotaknjen, kakor neosvetljena fotografska plošča. Nobenih vezi ni bilo nikjer, ki bi ga kakorkoli vezale na svet in življenje tam preko. Delal je z menoj, sledil mojim mislim, postal ves moj. In sedaj — naj bi se upiral’ Kakšni bi mogli biti njegovi nagibi? Je mogoče, da bi se tako naenkrat in tako temeljito spremenil?« Dr. Servacij Evarist je premišljeval temeljito, a sum, da bi bil inž. Atanazij Cial tisti, ki postavlja svojo voljo proti njegovi, le ni mogel verjeti. In tako je stal nazadnje,, po vsem dolgem razglabljanju, prav tam, kakor ob koncu pogovora s profesorjem Htlarijem Kabajem. Zdelo se mu je, da se je dvignila pred njim strino v višave trda stena, ob katero zaman buta njegov sicer tako neuklonljivo vztrajni duh. Modernizacija državne ceste Št. lij—Slovenska Bistrica Iz petmllijonskega kredita za javna dela bo moderni-zirana državna cesta od St. lija do odcepa lenarške ceste — Odobreni krediti za načrte modernizacije Maribor Slov. Bistrica Preuranjene so bile opravičeno razburljive vesti, da je bil pet milijonski kredit, ki ga je ministrski svet določil iz naslova javnih del za modernizacijo državne ceste Št. Ilj drž. meja—-Maribor, okrnjen, oziroma da je bil sploh črtan. Merodajni činitelji, med njimi v prvi vrsti mariborska Tujsko-prometna zveza in mariborski Touring klub sta takoj znova pokrenila vse potrebne korake in doznala. da so bile vesti o okrnitvi oziroma črtanju petmilijonskega kredita za omenjeno cesto preuranjene. Res je doslej iz naslova kredita mariborski tehnični oddelek sreskega načelstva prejel še minimalni znesek, vendar je po naročilu v mejah zagotovljenega kredita izdelal že vse podrobne načrte in proračune za modernizacijo državne ceste Št. Ilj drž. meja—Maribor, ki jih bo te dni poslal gradbenemu ministrstvu v odobritev. Razumljivo da petmilijonski kredit ne bo zadostoval za modernizacijo celotnega dela omenjene ceste, vendar se bo zaenkrat moderniziral samo del ceste, in sicer med državno mejo in lenarškim odcepom. Državna cesta bo modernizirana po načinu avstrijskih cest. Gornji del cestišča se bo preuredil, asfaltiral s tanjšo plastjo in posul s kamnitim drobcem. Asfaltna plast bo široka 6 m. ostala 2 m širine ceste, na vsaki strani po en meter, pa bosta trdo valjana. Na novo prekopani bodo obcestni jarki, izboljšani bodo vodni propusti, očiščeni pa bodo obenem tudi obcestni nasadi, tako da bo pogled na modernizirano našo najprometnejšo žilo povsem drugačen. Naši javnosti je znano, da je bila prav cesta med Št. Ujem in Mariborom predmet opravičene kritike tujcev in domačinov. Zadnje čase je že v tako slabem stanju, da je morala mestna občina Mariborska ukiniti redni promet med Mariborom in bt. lijem. Iz poročil mariborske Tujsko- Mali o prometne zveze pa‘je tudi znano, da so se nešteti tuji avtomobilisti že pri Št. liju na meji vrnili, ko so opazili našo državno cesto in občutili veliko razliko med njo in avstrijsko prometno žilo: Ni potrebno posebej naglašati, da to ni bilo v korist razvijajočemu se tujskemu prometu in ne v čast naši državni cestni upravi. Cesto nad državno mejo in lenarškim odcepom bodo pričeli modernizirati, čim bo gradbeno ministrstvo odobrilo načrte in proračune. Tehnični oddelek mariborskega sreskega načelstva bo takoj razpisal vsa na cesti potrebna dela. Za modernizacijo mostu preko Pesnice je tehnični oddelek dela že razpisal in .bo most moderniziran že letošnjo pomlad. Del ceste med lenarškim odcepom in Mariborom pa bo po načrtih tlakovan z granitom. Na tem delu ceste je promet zelo velik in bi ga tanka asfaltna plast ne vzdržala. V poštev bi prišla tudi^še betonska cesta, vendar pa je že z ozirom na zastoj kamenite industrije na Pohorju bolj priporočljivo tlakovanje z granitom. Prav tako so odobreni tudi krediti za izdelavo načrtov in proračunov ža modernizacijo državne ceste med Mariborom in Slov. Bistrico, ki je prav tako nujno potrebna popravila. Kredit za izdelavo načrtov je odobrila banska uprava. lehnični oddelek bo pričel sniniati cesto že prihodnje dni, nato pa bo izdelal vse potrebne načrte in proračune. Stei/enje&sttiske novice Slov. Bistrica. Naše Sokolsko društvo pridno dokončuje priprave za veliki maskirani in kostirnirani ples, ki bode v soboto zvečer, dne 22. februarja 1936 v vseh prostorih Okrajne hranilnice. Za to prireditev vlada veliko zanimanje ne samo pri Sokolih, nego tudi pri vseh drugih meščanih. Mnogo jih je do sedaj prijavljenih tudi iz bližnje in daljno okolice, kar pomeni, da bo ta prireditev letos na vrhuncu. Igral bo dobro znani akademski jazz iz Maribora. Za dobro kapljico v/j naših priznanih vinogradov je preskrbljeno, isto tako je tudi kuhinja v najboljših rokah. Razen izbornih mask, ki bodo nagrajene, bomo imeli priliko videti najrazličnejše narodne noše. Pravijo, da nas bo obiska! tudi »Bodljikavi jež« s svojim duhovitim humorom. Vsi, ki se žele en večer dobro in neprisiljeno -a-bavati, so vabljeni in dobro došli. Ob 12. uri bodo razdeljene nagrade najlepši in najoriginalnejši maski in kostimu. Razno APNENI PRAH za gnojenje po Din 22.— za 100 kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12, 770 Posolilo POSOJILO Din SO.,'000,— se išče. Knjižba na hišo 1. mesto. Odplačilo do 6 mesecih. Ponudbe pod Šifro »Intabulacija« na upravo lista. 8!4 Posest HIŠICO Z VRTOM cena Din 15.00*1,—, prodam. Le resni kupci uaj vprašajo: Razlagova ul. 22-1. Naret. 791 Kupim KUPIM HRANILNE KNJIGE od 5—15.000 Din Mestne hranilnice Maribor. Naslov v frpravi »Večornika«. F17 Prodam Moderno kuhinjsko opravo in SPALNICO prodam. Alojz Verzel, mizarski mojster. Vojašniška 8 815 ■■■■■■■>■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ VI fl V SEKTA STRADAJOČIH. V Ohiu je bila pred letom ustanovljen*1 verska sekta »stradajočih-■. ki šteje nad 1000 pripadnikov. Sekta prepoveduj® svojim pripadnikom pet dni v ' mesecu uživati kakršnekoli jedi in pijače ter kajenje. Zobna krtača je edini predmet,-k> sme v teh petih dneh strogega posta pri' ti v dotik z zobmi vernika. na velesejmu 9. marca 1936. Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana ,,Divja koža” — Velesejem. 820 ŠPECERIJA z galanterijo, dobro vpsiiana, pri Mariboru naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno 200« na upravo »Večernlka-. 813 lokal TRGOVSKI LOKAL pripraven za brivca, oddam. Pobrežje. ZrkovsKa c. 24. 827 Stanovanie STANOVANJE dve sobi in kuhinja, v stari hiši, oddam. Din 450, 500, v novi hiši 650 Din. Maribor, Smetanova 59. 816 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da je gospod Aloiz $chwarz kleparski mojster včeraj ob 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni v 54. letu za vedno zaspal. Pogreb dragega pokojnika br. jutri, v petek, 21. februarja ob 16. uri na studenškem pokopališču. Studenci pri Mariboru, dne 20. II. 1936 83Q Žalujoči ostali. Dunajski od 8. do 14. marca 1936. Tehnična in poljedelska razstava do 15. marca 1936* Največji trg srednje Evrope Razstavljale! iz 18 držav, kupci iz 72 dežel Nobenega vizuma ! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se izda prot‘ predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne o!ajŠave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor ludi v zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila in sejmske izkaznice (a Din 50’—) dobite pr' Wiener - Messe - A. G., Wi@n VII' in pri častnem zastopstvu v Mariboru: Podr. Ljubljanske kreditne banke Tnjsko prometna zveza, Aleksandrova cesta 35 njenih podružnicah. Oglašulte! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Darujte za Pomožno akcijo•' izdajatelja * Maribc™. Tiska M^a tl5kama 4 d..