SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 31. MAR. 1993 Letnik XLVIII. Štev. 13(2697) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Italija in Slovenija Italijanska komisija je predložila Evropskemu svetu resolucijo, v kateri se izreka proti sprejetju Slovenije v ES, ker da mora Slovenija spoštovati pravice italijanske manjšine. Evropski svet je sklenil, naj o tem razpravljajo odbori za politične zadeve. Ce bodo zavrnili italijansko zahtevo, bo Slovenija postala v začetku maja polnopravna članica Evropskega sveta. Ta zahteva pa je samo pretveza, ker slovenski zakon ne dovoljuje tujim državljanom posesti v mejnem pasu. Po Šentprimožu „Hlapci“ v Šentjakobu Kar tri dni so gledalci iz Podjune in tudi od drugod polnili šentprimški kulturni dom. Ni jih hotelo zmanjkati, celo vedno več jih je bilo. Cankarjevi Hlapci v res kvalitetni izvedbi Gledališča ob Dravi sojih navduševali. Kaj tudi ne, saj so bili zares imenitni, pravšnji za našo kulturno in politično podobo. Tako naj bi bilo tudi v četrtek in petek v farni dvorani v Šentjakobu. Jelcin začasno zmagal Odločil bo referendum Potem ko so poslanci kongresa ruske federacije v nedeljo zjutraj slišali kompromisni predlog, ki jim ga je predstavil predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov, da naj bi izvedli predčasne volitve 21. novembra letos, je v dvorani završalo. Kompromisnega predloga četverice predstavnikov oblasti (predsednika Jelcina, premiera Černomir-dina, predsednika ustavnega sodišča Zorkina in Hasbula-tova) niso bili pripravljeni sprejeti. Jelcinu so ostro očitali tajno diplomacijo, s katero si želi polastiti diktatorske oblasti, poleg tega pa tudi, da njegove reforme vodijo Rusijo v lakoto in bedo, zato ga je treba odstaviti s predsedniškega mesta. Na udaru pa je bil tudi njegov nasprotnik Hasbulatov. Parlament naj bi zavajal z napačnimi informacijami in menjal svoj odnos do Jelcina. Zato je večina govornikov menila, daje potrebno glasovati tudi o njegovi zaupnici. Ruska ustava pa določa, da mora za odstavitev predsednika glasovati kar dve tre- tjini vseh poslancev ali 689. Toliko pa jih njegovi nasprotniki na tajnem glasovanju niso zbrali, pač pa le 590. Kongres tudi Hasbulatovu ni izrekel nezaupnice, sklenil pa je, da bo referendum že 25. aprila, kot je prvotno predlagal Jelcin, vendar bodo državljanom zastavili tri vprašanja, in sicer: ali podpirajo Jelcina, ali podpirajo njegove reforme in ali so za predčasne volitve. Predsednik je torej svoj položaj rešil za slab mesec. Kljub temu, da je takoj po izidu glasovanja odšel na trg pred Kremljem in ves ginjen spregovoril kakim 15. tisočem svojih občudovalcev, da se bo uklonil volji ljudstva, izraženi na referednumu, in potem še bolj intenzivno izvajal reforme na vseh področjih življenja, pa je njegov položaj še nadalje zelo negotov. Skrb mu lahko zbuja predvsem dodatno vprašanje o zaupnici njegovim reformnim potezam, ki so deležne naj večje kritike prebivalstva. J.R. Stoisičeva v Celovcu Poslovodkinja Zelene alternative na Koroškem Karin Brucha in državna poslanka Zelenih Terezija Stoisič sta v ponedeljek na tiskovni konferecni povedali svoje stališče o avstrijskem odnosu do beguncev. Sramota je za našo državo, da zapira meje pred silno stisko ljudi iz vojnih področij, posebno še, če pravi, da ni več prostora. Medtem ko je veliko posameznikov, pa tudi organizacij, ki ponujajo prostore, pa jim država beguncev očitno noče posredovati. Stoisičeva je opozorila na tekst za novelizacijo deželnega zakona o otroških vrtcih, ki ne vključuje dvojezičnih vrtcev glede finansiranja in se tega otrese tako, da računa na podporo zvezne vlade. O novelizaciji volilnega reda na Koroškem pa sta političarka ostro protestirali proti razdeljenosti Koroške na štiri volilna okrožja in zahtevali 4-odstotno vstopno klavzulo za deželni zbor. Le z vključitvijo tudi manjših strank bi deželni zbor odražal verodostojno politično strukturo dežele. Koroški volilni sistem sta označili za zakotnega in nazadnjaškega. PREBERITE str. 2 Italija v krizi -komentar str. 3 Stihov Joz o Tednikovih zgodovinarjih str. 4 Hlapci na šentprimškem odru str. 5 Janko Messner o „enoumju“ str. 6 Novice iz sveta str. 7 Wolfovo leto v Slovenj Gradcu Politiki o beguncih Prejšnji teden sta se v Čepi čah srečala notranji minister Avstriji dr. Löschnak in mag. Ivo Bizjak. Pogovor se je žavni sekretar Andrej Šter, bivši avstrijski obrambni minister dr. Friedhelm Frischenschlager in ddr. Karl sukal predvsem okrog pro- Anderwald z deželne vlade, blematike, ki nastaja z vedno Sicer so vsi po vrsti ugotovili, večjim številom beguncev iz da moramo imeti odprto srce Bosne in Hercegovine, pogo- za begunce in jim nuditi vorila pa sta se tudi o nekaj meddržavnih sporazumih, dostojna zatočišča, vendar je Šter še enkrat poudaril, da je katere je potrebno ponovno v Sloveniji je približno 70.000 podpisati. ljudi s statusem beguncev, od Oba ministra sta izjavila, tega jih je 13.000 v državni da njuni državi ne moreta več oskrbi. Avstrija ima 60.000 sprejemati beguncev, ker da beguncev, vendar ne samo iz ni več prostora: Slovenija pa bivših republik Jugoslavije, apelira na Avstrijo in tudi na Na Koroškem jih je približno druge zahodne države, naj ji 3200, . od tega 50 v deželni pomaga nositi finančno oskrbi. breme za preskrbo beguncev. Zavedati se je treba, da bo Zvečer istega dne pa je bila v Globasnici diskusija o begunski problematiki v okviru Globaškega kulturnega tedna. Diskutirali so med drugim Gernot Steiner, ki je na Koroškem poverjenik za begunce, slovenski dr- potrebno še dokaj časa skrbeti za begunce, saj ni predvidevati, da se bo vojna kmalu končala. Zato bo treba razmisliti o integraciji teh ljudi v delovni proces, saj prisilna brezdelnost dodatno obremenjuje občutek odvečnosti in izkoreninjenosti. Režija: Peter Militarov Igrajo: Miha Kap, Mitja Šipek, Walter Juvan, Jožko Hudi, Tone Wakounig, Anita Hudi, Tina Mojzer, Cvetka Kos, Janez Hobel, Samo Hudi, Franc Poker st., Katja Tratar, Justi Sadnikar, Franc Kuežnik, Elfi Wutte, Hinko Tratar, Hanzi Schaschl, Rozina Job, Andreas Poker, Danica Ogirs, Hanzi Kežar, Stanko Vauti, Marko Marko, Mirko Ogris, Ana Urban, Zorka Pasterk, Silvija Merva, Danica Ogris, Samo Hudi, Peter Kelih, Mario Hobel, Daniel Hobel, Metod Tratar. IVAN CANKAR Gledališče ob Dravi Farna dvorana v Šentjakobu četrtek, 1. 4. in petek, 2. 4.1993 ob 20. uri Kadar je govor o kriznih situacijah okrog nas, v Avstriji to ponavadi kot sosedje v prvi vrsti povezujemo z dogajanji v bivši Jugoslaviji in morda kje drugje v vzhodni Evropi. To učinkovito zbuja strahove pred morebitnimi dodatnimi begunci, to je za „pravega“ povprečnega Avstrijca, katerega glavni informacijski viri so razni maloformatni listi, prava predstava o krizi. Italijanska kriza he, in tudi v rimskem parlamentu ima že nad 50 sedežev. Tudi na jugu je nastala nova stranka Rete proti esteblišmentu in mafiji, katere vpliv prav tako močno raste. Razpoke, ki signalizirajo nevarnost razpada države, se pojavljajo na zgodovinskih mejah, ki ločijo severno, srednjo in južno Italijo. Čim globja postaja kriza države in njenega vodilnega političnega razreda, tem bolj prihajajo na dan stara in na prvi pogled pozabljena kulturna, gospodarska in socialna nasprotja. Čeprav je vsaka primerjava z bivšo Jugoslavijo ali vzhodno Evropo zaradi bistvenih zgodovinskih in gospodarskih razlik do-pustljiva le pogojno in oddaljeno, pa nečesa ni mogoče prezreti: čas nacionalnih držav se očitno nagiba proti koncu. Dosedanji politični sistem prihaja vse bolj v škripce, in brez radikalnih reform ni izhoda iz krize. Postopna regionalizacija v Evropi ob hkratni nadaljnji integraciji v Evropski skupnosti se bolj in bolj prikazuje kot možna rešitev proti vedno glasnejšemu destruktivnemu viharju nacionalizma. Toda postopoma čuje-mo vse več vznemirljivih novic tudi iz sosednje države na jugozahodu, v katero Korošci se vedno radi hodijo kupovat (čeprav cene že dolgo niso več nizke) in dopustovat (čeprav morje že dolgo ni več čisto): iz Italije. Gospodarska, politična in moralna kriza postaja skoraj dobesedno iz dneva v dan globja. Te dni je bil osumljen sodelovanja z mafijo celo Giulio Andreotti, sedemkratni ministrski predsednik in neštetokrat minister v skoraj vseh italijanskih vladah v preteklih desetletjih. Zaradi korupcije so v zaporih najvišji politiki, uradniki in gospodarstveniki. Država se tepe z visoko brezposelnostjo in inflacijo, domača bruto-proizvodnja pada, Italija je v svetu tretji največji upnik s skoraj trikrat višjim dolgom kot celotna latinska Amerika. Politični razred je ob ves ugled. Vse to je prvič po vzpostavitvi enotne Italije v preteklem stoletju privedlo do nevarnosti razpada države. V Lombardiji in sosednjih regijah Lega nord zahteva popolno avtonomijo v glavnih upravnih in gospodarskih zadevah. Na regionalnih volitvah je ta grupacija žela velike uspe- KOMENTAR dr. Kristijana Schellandra Lahko Jusuf Hadžič ostane pri nas? Pod tem naslovom je v petek popoldne potekala zanimiva prireditev SPD v Šentjanžu. Udeležili so se je na veliko veselje prirediteljev predvsem mladi ljudje. Namen je bil, da bi se v t. i. „planski igri“vživeli v različne vloge, jih zaigrali in po končani igri opravili analizo. Moderatorja Bettina Gruber (Alpen-Adria Alternativ v Beljaku) in Walter Schütz (ÖIE) sta razložila pravila igre. V turistični občini St. Josef se iniciativa občanov hoče znebiti 200 bosanskih beguncev, ker se bliža glavna turistična sezona. V občinski sobi razpravljajo župan Offen in občinski odborniki Weiß (SPÖ), Muck (ÖVP), Stürmer (FPÖ) in Travnik (slovenska lista) o iniciativi občanov. Izbrati morajo dva delegata v posebno komisijo, ki naj bi našla rešitev problema beguncev. Drugo skupino sestavljajo župnik Heilig, hotelir Hotel (ki pred sezono noče več beguncev), vodja trgovine Kaufmann, predsednik društva za lepšo podobo vasi Ängstlich,ljud-skošolski učitelj Grün, vodja iniciative za integracijo beguncev Mutig in predstavnik beguncev J. Hadžič. Tudi ta skupina mora izbrati 2 delegata v omenjeno komisijo. v zaključni analizi igre? Presenetljivo hitro so bili vsi udeleženci vsak v svoji vlogi. Pokazalo se je, da so nasprotniki integracije beguncev igrali na čustvene iracionalne strune. Predsodki do tujcev so bruhali na dan, zagovorniki integracije so jih skušali prestreči z razumskimi argumenti in pozivi na člove-čan-stvo. A razumska argu-men-tacija se je izkazala kot neučinkovita nasproti čustveno nabitim predsodkom. Tudi v občini so se dobro zrcalile resnične razmere: oportunistično ravnanje, logika večine in spogledovanje z „zdravim ljudskim mnenjem“, potiskanje odgo- vornosti na druge institucije (deželo, druge občine, cerkev). Igra je tudi pokazala, kako mediji lahko manipulirajo z javnim mnenjem in preko njega s politiki, ki so se slepo zapisali prepričanju, da je njihov edini cilj ponovna izvolitev. Igra je ozavestila vsakega posameznika, kako se ob problemu beguncev ne more izmuzniti pred konkretno odgovornostjo. Saj smo prav te dni priče, kako naj bi se v škocijanski občini eni tujci umaknili pred drugimi; kako so prvi tik poletno turistično sezono nezažel-jeni, ker bi lahko motili druge, tiste z denarjem. Šentjanški društveniki so po tej prireditvi že sklenili, da ji bodo dodali nadaljnje prireditve informativnega značaja. Namen pa je, da bi se razvile iniciative v pomoč beguncem. Zagovorniki beguncev so s „štrajkom“ onemogočili negativni sklep komisije Interkultumo učenje v službi človekovih pravic Simpozij celovške univerze in Evropskega sveta Udeleženci so si izbrali svoje vloge in se razdelili v dve skupini. Prva razprava je trajala skoraj eno uro. Dva reporterja sta nihala med skupinama in razširjala nasprotujoče si vesti o vzdušju med „ljudstvom“ in na „občini“. Nato se je začelo „delo komisije“ ob navzočnosti vseh ostalih „prizadetih strank“. Njena naloga je bila, da bi sklepala o tem, ali se morajo begunci izseliti iz občine ali smejo ostati. V šentjanškem primeru so zagovorniki beguncev s stavko izsilili prekinitev seje. Kaj so spoznali udeleženci V nedeljo se je začel simpozij celovške univerze v sodelovanju z Evropskim svetom, ki se bo tri dni ukva-jal z vprašanjem interkultur-nih koncepcij za uveljavitev človekovih pravic. Udeležuje se ga okoli 80 strokovnjakov iz vse Evrope. Uvodne referate so imeli: predstavnica Evropskega sveta Isil Gac-het, ravnatelj inštituta za preučevanje federalizma na univerzi v Fribourgu Thomas Fleiner in univ. prof. z univerze v Bielefeldu Frank Olaf Radtke. Simpozij sta s strani celovške univerze pripravila dr. Mirko Wakounig in Brigitta Busch. O njem bomo poročali v naslednji številki našega lista. Hans Haid: novo življenje v Alpah „V novi kmetijski ureditvi, ki jo neizprosno prinaša Evropska skupnost, bojo preživeli samo tisti kmetje, ki se bojo pravočasno specializirali na določene kmetijske produkte. In v tem je tudi možnost za selske kmete“, je v petek, 26. februarja, v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna dejal znani avstrijski etnolog in resen kritik trenutnega razvoja v Alpah dr. Hans Haid. Haid je predaval o novem življenju v Alpah. Po njegovem je dosedanje, na masovno pridelovanje in brezvestno izrabljanje energetskih in življenjskih virov Alp usmerjeno gospodarstvo, kamor sodi seveda tudi kmetijstvo, v tem obsegu obso- jeno na propad. Obdržali se bodo nekateri velikanski proizvajalci, koncerni, mali in srednji kmetje, predvsem pa gorski, pa bojo primorani prenehati s kmetijstvom. Kmetijska področja, ki bodo precej oddaljena od življenjskih centrov, kot so mesta, turistični kraji, večji trgi, bojo bolj odrinjena na rob kot tista, ki ležijo bliže tem sre-diščem. Za Haida, ki že vrsto let raziskuje razvoj v Alpah in je na to temo izdal tudi več knjig, je povsem jasno, da bojo gorski kmetja (v Selah je beseda kajpada največ tekla o njih) in njihovih izgle-dih za prihodnost, preživeli le, če se bojo pravočasno osredotočili na proizvodnjo, samo nekaj produktov, ki bojo seveda ekološko ustre-zni. Za preučevanje teh pre-živitvenih možnosti je Haid ustanovil društvo „pro vita alpina“, ki trenutno v Avstriji in ostalem alpskem prostoru šteje že Hans Haid nekaj sto včlanjenih iniciativ in zadrug. Vse so se bolj ali gospodarsko uveljavi-le. Proizvod, s katerim naj bi se kmetje uveljavili na trgu, ne sme biti masoven, temveč vrhunska specialiteta. Uspešni primeri take specializacije so med drugim zadruga „Tauernlamm“ na Vzhodnem Tirolskem, in Solnograškem, in podjetji. Höllrigl in Sanol, ki sta se kljub vsem težavam odločili za proizvodnjo kozjih sirov oz. pridobivanje biolo-ških parfumov kozje sirot-ke. Predavatelj je s Selani premlel nekaj možnih iniciativ, ki bi za Sele prišle v poštev, in navzočim domačinom zagotovil, da se bo uveljavil le tisti, ki bo dovolj trden in se ne bo dal od pristojnih uradov takoj pognati v kozji rog. ZSO pri SKGZ Preteklo sredo se je delegacija ZSO mudila na obisku pri osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Delegacijo je vodil predsednik dr. Marjan Strum, v njej pa so bili še poodpredsednica Sonja Wakounig in tajnik SPZ dr. Janko Malle. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je predstavnike ZSO seznanil za aktualnimi narodnopolitičnimi problemi Slovencev v Italiji. Posebno mesto v razgovorih je imelo vprašanje vsestranskih odnosov med manjšinami v zamejstvu in matico. Delegaciji sta ugotovili, da imata veliko stičnih točk, predvsem vsebinske narave. Še posebej, kar se tiče sodelovanja za matico, bosta obe organizaciji v bodoče tesno sodelovali in redno izmenjavali mnenja in izkušnje. Tednikove dopolnilne ure v zgodovini Da je DŽUGAŠVILIJ vsega kriv, poznovalcvem Kovačevih komentarjev pravzaprav ni novo; da je zakrivil tudi drugo svetovno vojno, ker je ni hotel začeti, je vsekakor novo dognanje občega zgodovinopisja, ki je v zadnjem „nt“ zagledalo beli dan, in da komunizem ni propadel s komunistič ■ nem imperijem, kakor to zapiše komentator, me navdušuje, ker sem včasih glede tega zelo skeptičen in me takšne ugotovitve s strani gotovo objektivnih, ja celo zelo nepristranskih opazovalcev, navdajajo z novim upanjem. Toda kaj so Kovačeva globalna dognanja proti dognanjem njegovega podjunskega gojenca in uredniškega šefa na regionalnem področju: ta se sicer ne spušča v preteklo, temveč zgolj v polpreteklo, in še to samo regionalno zgodovino Koroške in Slovenije, katerih rezultati ga spravljajo ob spanje: medtem ko so koroš-koslovenski sodelavci bivše ljudske republike Slovenije bili primorani izvajati, kar so jim diktirali v Ljubljani, se je začel današnji predsednik slovenskega zadružništva na slovenski gimnaziji (rezultatu izvajanja ljubljanskega diktata) ravno pripravljati na maturo, da mu je pozneje na gospodarskem (zadružnem) področju (...) v zadnjem hipu uspelo ustvarati pravilne pogoje. To mu je uspelo tudi brez virilista v deželnem zboru in čisto brez koroško slovenskega parlamenta, pa čeprav so slovenski komunisti podpirali izključno (nem- škojavstrijske somišljenike, vendar to našega pogumnega podjunskega urednika ne moti ob ugotovitvi, da hočejo vsi Slovenci, od socialdemokratov preko NSKS in EL pa do ZSO zagotovljeno manjšinsko zastpostvo v deželnem zboru. In kje se imajo Slovenci učiti demokracije, ve kajpada tudi povedati: ker se mu je vzplameteni ogenj po zmagi parlamentarne demokracije v Sloveniji očitno zadušil, kriči po dejanski rehabilitaciji tistih koroških Slovencev, ki so jih razni slovenski „napredneži“ ovirali, če in kjer je le šlo. Očitno je - to dokazujejo nekatere Peterletove izjave -da bi se nova parlamentarna demokracija rada oddolžila temu delu koroških Slovencev, ki je bil tako zatiran po slovenskih komunistih, vendar ga očitno nikakor ne more najti, zato pa uvodničarjev zaključni stavek: ne zadošča o demokraciji znotraj slovenskega naroda samo govoriti, potrebno se je zanjo tudi aktivno zavzemati. Pomni demokratična Slovenija: dejansko bo treba rehabilitirati tiste „koroške Slovence“, ki so po koncu vojne zanesli med njihove vrste tisti beli strup, vnešen s sončne strani Alp, ki ga dotlej niso poznali in čigar širjenje so razni slovenski „napredneži“ ovirali, če in kjer je le šlo. Sicer od koroškosloven-skih demokratov nikdar ne boš priznana kot pristno demokratična država. Štihov Joz Univerza je za Koroško še kako potrebna! Prejšnjo sredo je bila v Bil-čovsu pri Miklavžu zanimiva debata o potrebnosti oz, nepotrebnosti celovške univerze na Koroškem. V bolj ali manj zaprtem krogu (število udeležencev je bilo bolj skromno) sta svoje poglede predstavila univerizetna asistenta dr. Georg Gombos in dr. Vladimir Wakounig. Referenta sta v svojih uvodnih referatih izpostavila družbeno vlogo celovške univerze. Za velik del študirajo- čih je univerza pomembno središče, kjer lahko brez političnega in socialnega pritiska diskutirajo in razpravljajo. To možnost proste iz menjave mnenj občutijo študenti kot neko posebno kvaliteto, ki je v drugih koroških okoliščinah ni. Ker so se znanstveniki celovške univerze v svojih razpravah lotili tudi svetih koroških mitov (kot npr. plebiscit, koroški obrambni boj, koroško zgodovinopisje) in s tem študira- la diskusiji o celovški univerzi v Bilčovsu joče spodbujali h kritičnemu gledanju in ocenjevanju koroških razmer, je predvsem vladajoči strukturi ta univerza trn v peti. Kampanja, ki je bila v zadnjih mesecih proti nekaterim strokam (kot npr. pedagogiki in filozofiji), ni prišla od zunaj, ampak je narejena doma, torej izhaja iz Koroške. Obstoj celovške univerze je za šibkejše sloje velikega izobraževalnega pomen. Večina celovških študentov prihaja iz družin, ki bi svojim otrokom študija na univerzah zunaj Koroške ne mogle omogočiti. Podobno velja tudi za ženske, ki zaradi neposredne bližine univerze koristijo možnost nadaljnjega izobraževanja. 'Brez celovške univerze bi bil izobraževalni nivo Koroške pod avstrijskim povprečjem. Ob univerzi so se razvile tudi druge kulturnopolitične inštitucije, ki danes bogatijo kulturno življenje v koroških mestih in na podeželju. Celovška univerza je bila tudi tista inštitucija, ki se je najbolj jasno na politični in strokovni ravni zavzela za interese sožitja, za slovensko narodno skupnost in za dvojezičnost. Če je v zadnjih letih med nemško govorečim in mešanim prebivalstvom porasel interes za dvojezič nost oz. za slovenščino (če primerjamo prijave za dvojezični pouk), potem je tudi ta odprtost sad dolgoletnega angažmaja celovške univerze. Zdi se, da se dandanes več ljudi (javno) in na tihem identificira s celovško univerzo, kot je to koroškim politikom všeč. Po referatih se je razvila dokaj živahna diskusija, v kateri so se razkrili tudi posamezni vzroki za resignacijo nekaterih univerzitetnih učiteljev. Bistveni udarec so doživeli ob podpisu šolskega zakona v letu 1988, ko so jim strokovnjaki drugih smeri začeli očitati, da s svojim konceptom interkulturnosti in borbo za dvojezično šolo niso uspeli. Poleg tega pa je pritisk na humanistično smer univerze konstantno zelo močan. Zveza koroških partizanov vas vabi na zanimivo 8-dnevno potovanje na Češko (Praga), Nemčijo (Berlin, Dresden, Bautzen) na Poljsko (Czenstohowa, Krakow, Katovice, Auschwitz) in Slovaško (Bratislava) od 3.5. do 10.5.1993 Informacije daje in prijave sprejema Milka Kokot, tel. 0463/514300/40 *, Prisrčno vabljeni! „Pogajanja z Italijo bodo trda in dolgotrajna“ Tako je po vrnitvi iz Rima, kjer so prejšnji četrtek potekla prva pogajanja med delegacijama Slovenije in Italije, izjavil vodja slovenske pogajalske delegacije, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob. Po zaostritvi odnosov, ki jo je sprožila tiskovna izjava, v kateri Italija Sloveniji očita sprejem zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi onemogočil vračanje premoženja italijanskim beguncem iz slovenskega dela Istre, ter spremembo le-tega pogojuje z italijanskim soglasjem oz. nasprotovanjem za sprejem Slovenije v Evropski svet, je na tem pogovoru vendar prišlo do delnega raz-čiščenja pogajalskih izhodišč. Slovenski državni zbor je namreč prejšnjo sredo na zaprti seji temeljito obravnaval italijansko-slovenske odnose in sprejel stališča za pogovore, ki so bila popotnica slovenski delegaciji v Rim. V stališčih je rečeno, da se delegacija ne sme pogajati o kakršni koli spremembi Osimskega sporazuma, o katerem se je Slovenija kot njegova naslednica po Jugoslaviji že jasno pozitivno izrekla ter je tudi pripravljena plačati svoj del zaostalih jugoslovanskih obveznosti za zapuščeno ime- tje. Italijanska stran od Slovenije pričakuje tudi enotno reševanje problema italijanske narodne skupnost na celotnem ozemlju Istre in Reke, kar pa ni v slovenski pristojnosti, saj je večji del te narodnosti na področju republike Hrvaške. Pri tem je Slovenija sicer pripravljena na pogajanjih s Hrvaško predlagati enotno reševanje, kaj več pa ne more vplivati. Še najtrši oreh pa se pri urejanju italijansko-sloven-skih odnosov obeta na področju pravne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pri tem ima Italija dvojna merila. Za italijansko v Sloveniji zahteva največjo možno zaščito po mednarodnih kriterijih, za slovensko v Italiji pa smatra, da je to njena notranja zadeva. Politični analitiki italijanske politične scene ocenjujejo, da Italija z zaostrovanjem odnosa do sosed (tudi Hrvaške) preusmerja pozornost od svoje velike notranje krize, preprečitev sprejema Slovenije v Evropski svet pa je med drugim tudi odvračanje možnosti, da bi Slovenija kot članica tega foruma v njem internacionalizira problem Slovencev v Italiji. J.R. Podpisan obrambni sporazum med Slovenijo in Avstrijo Prejšnji teden je bil na uradnem obisku v Sloveniji avstrijski obrambni minister Werner Faslabend. Slovenski kolega Janez Janša ga je sprejel v vojašnici Rudolf Maister v Mariboru, pogovarjala pa sta se o obrambnem sodelovanju med obema državama. Naslednji dan sta na gradu Strmol podpisala sporazum med obema ministrstvoma, ki pa ga mora za slovensko stran odobriti še državni zbor. Na področju varnosti se Slovenija močno prizadeva tudi za dogovor s severnoatlantsko vojaško zvezo Nato. V ta namen bosta v četrtek v Bruselj odpotovala premier Drnovšek in obrambni minister Janša. Predvideno je tudi srečanje z generalnim sekretarjem Nata Manfredom Wör-nerjerm V Ljubljani Stefanovi dnevi Prejšnji teden v ponedeljek so se v Ljubljani začeli Stefanovi dnevi, posvečeni velikemu slovensko-koroškemu rojaku Jožefu Stefanu, pesniku in fiziku, ob stoletnici njegove smrti. Organiziral jih je inštitut, ki se imenuje po njem. Na slovesnosti so prvič podelili zlata znaka Jožefa Stefana, in sicer kot nova priznanja za vrhunska doktorska dela na področju naravoslovno-matematičnih, tehničnih in drugih podobnih ved. Prejela sta jih slovenska znanstenika dr. Igor Kononenko in dr. Bojan Cestnik. V programu slovesnosti so predstavili tudi knjigo dr. Sandija Sitarja Jožef Stefan, pesnik in fizik. Ob tej priložnosti so miinchenškega nobelovca za kemijo prof. Huberja imenovali za častnega člana Intštituta Jožef Stefan in slovesno odprli Bode-Huberjev laboratorij na oddelku istega inštituta za biokemijo in molekularno biologijo. KULTURNI KOTIČEK Cankar na koroškem odru Gledališče ob Dravi, gledališki zanesenjaki iz Podjune, igralci, ki jih poznamo že iz številnih gledaliških predstav, so se lotili Cankarjevih Hlapcev. Mnoge od njih smo videli že pri „Po-žganici“, „Obračunu“, na vaških odrih. Dela so se lotili izjemno resno, z merili profesionalizma, čeprav kot amaterji niso profesionalci. Toda to ni bistveno, bistveno pa je, da v zadnjih letih v gledališkem delovanju prihaja do neke ustvajalne kontinuitete na podlagi znanja, kakovosti in pripravljenosti do nadaljnjega izobraževanja. Cankarja so že igrali na Koroškem, a Hlapcev ne. In vsaka ponovna uprizoritev njegovih del kaže, da niso še popisane vse razsežnosti in najbolj temeljni pomeni, ki jih razkriva Cankarjeva drama HLAPCI v današnjem času. Z izrazito kritiko tradicionalnega slovenskega hlapčevstva drama govori o mučni in neslavni preteklosti Slovencev, o takšni ali drugačni zgodovinski resnici. Bežne opredelitve drame kažejo, kako daljnosežen utegne biti pomen tega, kar je Cankar hotel povedati. Toda ne gre za interpretacije, gre za to, da ljubitelji gledališča najdejo Cankarja in ga z veseljem uprizorijo. To ni opredelitev za kakšno gledališko relikvijo, pač pa živo soočenje s slovensko zgodovinsko stvarnostjo. To pa je zanimivo in mikavno, koga pa ne bi zasrbelo, če sliši, da so v času protireformacije „v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov“. Kako kruta je ta izpoved. „Ta je pa huda!“, je bilo slišati s strani nekaterih mlajših gledalcev. Res je, če Cankarja slabo poznamo, če slabo poznamo slovensko zgodovino. Torej dobrodošli Cankarjevi HLAPCI, ki obujajo zgodovinski spomin. Kakor že pri uprizoritvi „Požganice“, so tudi tokrat sodelovali igralci iz slovenske Koroške, z Raven, Prevalj in okolice. Prežih in Cankar povezujeta oba predela Koroške v živi kulturni akciji. Janko Malle O hišnih imenih, šegah in navadah Nikomur HLAPCI -ne fraku in ne talarju! Srečen dan za slovensko kulturo. Pa ne samo na Koroškem! Tudi v Sloveniji uprizoritve Cankarja niso tako na gosto posejane. Precej poguma so izkazali navdušeni gledališčniki, zbrani v Gledališču ob Dravi. Najbrž v začetnih trenutkih še niso vedeli, koliko napora bo zahtevala uprizoritev. Z izpovednostjo in uspehom jim je vse poplačano. Na dobro obiskanem večeru v programu Rožan-skega izobraževalnega tedna sta preteklo sredo predavala pater Bertrand Kotnik in dr. Pavle Zablatnik. Prvi je spregovoril o hišnih imenih, drugi pa o starodavnih šegah in navadah. Pater Bertrand Kotnik je znan raziskovalec hišnih imen. Čeprav je precej let živel in deloval v Ameriki, si je na tem področju ustvaril veliko gradiva, nekaj pa ga je tudi že objavljenega. S tem delom pomembno prispeva tudi k odkrivanju izvora in spreminjanja hišnih imen in končno tudi k uveljavljanju ljudske identitete (tudi slovenske). Ob opisu poteka raziskav je omenil tudi mnoge teževe, kajti veliko dokumentov je bilo v preteklosti izgubljenih ali pa celo namerno uničenih. To velja predvsem za urbarje, ki sojih kmetje uničevali zato, da bi se izognili dajatvam. Dr. Pavle Zablatnik je spregovoril o šegah in navadah nasploh, aplikativno pa tudi z ozirom na Bil-čovs in okolico. Dejal je, da je razumevanje šeg in navad zelo pomebno za študij naše narodne identitete, v njih pa odkrivamo materialno ljudsko kultruo, duhovno in socialno. Veliko šeg in navad so kristjani prevzeli od poganov in jih prikrojili za potrebe vere. To velja tako za magno mater (25. marec), kot tudi za božič, ki so ga pogani praznovali v čast bogu sonca. Nadalje je govoril o svečnici, pustovanju - preganjanju zlih duhov, o velikonočnih pirhih in drugih šegah, ki so bile prevzete, ter o simboličnem praznovanju Florijana in jur-jevanju. J.R. Cankarjevi Hlapci so za slovensko koroško gledališče nedvomno nova kvaliteta. Medtem ko se je doslej v svojem resnejšem delu ukvarjalo predvsem z razčiščevanjem notranjih bolečin, je tokrat „zgrabilo bika za roge“, pa naj bo to razumljeno tako ali drugače. Cankar je bil s svojimi idejami sporen ves čas, zato na Koroškem z njim tudi nismo prišli dosti dlje kot do njegovih črtic Skodelica kave in Mater je zatajil. Cerkveni literarni zgodovinarjevi so v njegovih delih iskali boga po svoji podobi in takega Cankarja ponujali mladini, dela, v katerih pa je bil zanje bogokleten, pa so ostajala na tistih zgornjih policah knjižnic, ki so skoraj nedosegljive. V Hlapcih nisem občutil bogo-kletosti in me to tudi ne bi tako navduševalo, kot na dlani pa je bil upor in odpor proti fraku in talarju, tistemu tedaj ob začetku našega stoletja na Slovenskem in sedanjemu tu in tam. Po tem je Cankar večen in tak je bil tudi redstavljen občinstvu v entprimožu. „Blodili smo, mi vsi smo blodili,“ pravi učitelj Komar in s tem v bistvu izpove in tudi opraviči iskanje poti v slovenskem razvoju zadnjih sto let, župnik pa s stavkom: „Ena beseda je živa in vsem razumljiva - OBLAST“ podkrepi prejšnje govorjenje o tem, kdo je gospodar. Cankar je za glavnega junaka svojega političnega resignativnega obračuna izbral učitelja Jermana, lik pa je razvil v slabiča. Pri tem sije pomagal tudi z Jermanovo osebno stisko ob bolni materi. Učitelj Hvastja je močnejši lik, ostane nespremenjen, ne išče resnice, ker je ni. Tipičen je nadučitelj, ki to seveda ne bi bil, če ne bi imel upogljive hrbtenice. Črna pika za učiteljstvo, ki se ga deloma drži še danes! Kalender, predstavnik delavstva, je prešibka oseba, da bi mogla spremeniti svet. Je pa odlična prispodoba danajš- njim Kalandrom, ki so že davnaj klonili pred socialnim paktom. In tako gredo asociacije naprej, kaj bi jih obujal! Jerman bi bil sicer mnogo močnejši, če se že na začetku ne bi pojavil, sicer ne v črnemu, pa vendarle, v fraku. Kot tak pa je bil neverodostojen, brez zadostne notranje moči v borbi proti talarju in zato sokriv propasti. Režiser Peter Militarov je bil do Cankarjevega teksta zelo pošten. Z njim se ni igrati! V zadnjem dejanju je sicer obrnil nekaj prizorov, kar pa je uprizoritvi samo koristilo. S kletko, ki se spremeni v kokošnjak, je groteskno zabelil zaključno izpoved, vendar uničenega Jermana ni ubil, temveč mu je pustil odprto pot s pasjim življenjem, družbenemu gibanju pa možnost z popravni izpit. Številni igralski ansambel je svojo nalogo opravil prav imenitno. To težko družbeno, socialno in psihološko satiro in ob koncu tragedijo je zaigral razumlivo, kar je največji dosežek, kajti množica poetičnega Cankarjevega teksta s številnimi prispodobami je bila nevarnost, ki bi igralce lahko zapeljala v recitiranje, verbalno utrujenost ali pa pretirano patetičnost, kar se je Jermanu sicer nekajkrat zgodilo. Dramaturško in režijsko je Militarov z drugimi gledališkimi sredstvi celo razbremenil igralce, da niso bili v toliko meri odvisni od teksta. Scena ustvarjalnega tria K. Sadnikar, Militarov in Hočevarjeva je delovala učinkovito, ozadje streh in cerkvenega zvonika je venomer opozarjalo na brezčasnost in večnost življenjskega prizorišča, klanec pa je bil pravi cankarjanski. Z železnimi plotovi se je prizorišče menjavalo glede na dogajanje in podpiralo izraznost prizorov. Tudi luč in glasba, čeprav nista bili bogati, sta delovali nemoteče, pravšnje. Pri kostumih si je ansambel pomagal predvsem z domačim fundusom, bili niso dominatni, kar pri Hlapcih tudi ni potrebno. Pri igralcih je imel režiser spet srečno roko. Vseh 33 jih je delovalo ubrano, kakšna manjša trema sploh ni motila, vsi so igrali, statistov pravzaprav ni bilo. Nekaterim sem obljubil, da jih ne bom preveč hvalil, pri tej zahtevni uprizoritvi tudi ne bi bilo na mestu, ker je njihov uspeh kolektiven. Naj še enkrat ponovim: Uprizoritev Hlapcev je bil srečen dan za slovensko kulturo na Koroškem. Zapisan naj bo z velikimi črkami v kroniki slovenskega gledališkega dogajanja! Jože Rovšek „Tvoja roka bo kovala svet“. Učitelj Jerman in kovač Kalander (Franci Kuežnik) Predavatelja Dr. Pavle Zablatnik in pater Bertrand Kotnik Nasprotnika: Učitelj Jerman (Walter Juvan) in župnik (Miha Kap) EUROPAREIF wir sind , ein europäisches zivilisiertes land sagt im fernsehen der außenminister der türkei lächelnd einige tage später werden Journalisten und gewerkschafter einfach erschossen alles natürlich legal todesstrafe angewendet kein Staatsmann keine gewerkschaft keine Organisation der europäischen so zivilisierten weit protestiert das ist europareif interessenswahrung anstatt humanität ASYLANTEN ich da Peter Paul Wiplinger du dort Dunaj, 25. 2.1993 warten aufasyl wir haben noch gut andere schubhaft gefängnis zurück dort wieder gefängnis oderfolter sterben tod wir noch da wir haben gut Slovenski oktet v Španiji DIE INTERPRETEN (INTERPRETACIJE BAVARSKE LJUDSKE GLASBE) Šentjanž, Stara šola Sobota, 3. 4.1993, ob 20.00 uri DIE INTERPRETEN se navezujejo na bogato tradicijo alpske ljudske glasbe in iz nje črpajo zvoke, kijih s pojmi folk, jazz ali minimalna glasba ne moremo povsem zajeti. Groba ritmika se prepleta z zahrbtno prisrčnostjo in čustveno prefinjenostjo ter se zliva v glasbo, ki je še ni bilo slišati. Priznanja združenja dramskih umetnikov Slovenije Slovenski oktet se je odpravil že na svojo sedmo turnejo po Španiji, kjer je prvič gostoval leta 1982. Nastopil bo v mestih Albacete, Valladolid, Leon, Oviedo in La Coruna. Oktet sestavljajo Danilo Ča- dež in Igor Ziernfeld (1. tenor), Marjan Trček in Peter Ambrož (2. tenor), Peter Bed-janič in Tomaž Tozon (bariton) ter Peter Čare in Borut Gorinšek (bas). Njegov umetniški vodja je Anton Nanut. Nove knjige Mohorjeve založbe Pravočasno za Andersenove dneve sta pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšli dve novi mladinski knjigi: nemški prevod Levstikovega „Martina Krpana“ (prevedla ga je Marica Kulnik) in slovenski prevod najbolj uspešnega avstrijskega avtorja mladinskih kriminalk Thomasa Brezina „Zmaj straši opolnoči“ (prevod Gitica Jakopin) . Brezina je znan tudi po mladinskih oddajah v ORF. Dopolnilno k mladinskima knjigama sta pri Mohorjevi v Celovcu izšla še dva prevoda. Nemški prevod knjige „Bič in vrtavka“ bivšega ministra za kulturo republike Slovenije Andreja Capudra (prevod v nemščino Andrea Greistorfer-Vrbinc) in slovenski prevod knjige kardinala Franza Köni-ga in prof. Jacoba Kremerja „Jetzt die Wahrheit leben“ (prevod Janez Kranjc) z naslovom „Živeti resnico v sedanjem trenutku“. Tabor slovenskih pevskih zborov Letošnje, že 24. srečanje slovenskih zborovskih pevcev v Šentvidu pri Stični bo v nedeljo, 20. junija. To bo tudi osrednja prireditev v okviru slovenskega turističnega leta 1993. Na predvečer bo koncert zamejskih pevskih zborov, predstavnikov slovenskih kulturnih organizacij in združenj v zamejstvu in tujini, potem pa osrednji glasbeni dogodek s skupnim nastopom vseh zbranih zborov. Programski odbor se je pri izbiri sporeda osrednjega skupnega koncerta ponovno zazrl v slovensko glasbeno izročilo, kakršno je ohranjeno v zapisih naših ljudskih pesmi. Pri tem pa je skušal izluščiti pesmi vedrejšega razpoloženja, še zlasti tiste, ki se v večji ali manjši meri navezujejo tudi na ljudsko plesno izročilo. Zbori se lahko pisno prijavijo na ZKOS, Štefanova 5 (tam pojasnijo tudi vse podobnosti). Spodnji l\<£ # © s to t fot * © # Zinaga Kuhkt Pred nedavnim je v celovški Založbi Drava izšla čudovita tretja knjiga Slovenske ljudske pesmi Koroške s podnaslovom Spodnji Rož. Uredila in pripravila jo je etnologinja Zmaga Kumer. Ob svetovnem dnevu gledališča, 27. marca, so slovenski gledališčniki počastili ta dan tudi s podelitvijo društvenih priznanj svojim članom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Posebnost in simpatičnost teh priznanj je, da jih vsako leto podelujujejo kolegi - dobitniki iz prejšnjih let (letos jih je podelil Boris Cavazza), kot tudi ta, da s to gesto hočejo opozoriti na tiste drobne igralske dragulje oziroma prezrte vred- Na občnem zboru prosvetnega društva „Valentin Polanšek“ v soboto, 26. marca, v gostilni pri Kovaču na Obirskem so Obirčani v povsem prijetnem vzdušja podali obračun enoletnega kulturnega dela. „V kraje tuje naj se čuje“ in „Pesmi slovenskih pokrajin“ sta naziva dveh glasbenih kaset obirskega moškega zbora in ženskega okteta, to sta glasbeni produkciji, na katere so Obirčani zelo ponosni, saj je petje obeh skupin zavidljivo ubrano in kvalitetno, zato ne preseneča, da so tako moški kot ženske z Obirskega dobrodošel gost na številnih gostovanjih in pevskih prire- premore dva tako izurjena zbora, je bilo poudarjeno skorajda v vseh poročilih odbornikov. Izrazili pa so tudi željo, da bi se v bodoče zavedali pomena kvalitetnega petja, kar je mogoče zagotoviti le z rednim delom na pevskih vajah. Toda s petjem kulturnih dejavnosti na Obirskem še ni konec: delo z otroci, zabava, šport in priprava raznih gostovanj dopolnjujejo celovito sliko razgibanega kulturnega dela. Med številnimi gostovanji velja omeniti note, ki jih gledališka kritika največkrat zapostavlja. Komisija je odločila, da podeli priznanja igralcem: Nacetu Simoniču za življenjsko delo v slovenskem lutkarstvu, Olgi Gradovi za vlogo Gostje v koprodukciji „Prihajajo“ Koreo-drame in Slovenskega mladinskega gledališča in Matjažu Turku za vlogo Poševnega človeka v predstavi „Kaj pa Leonardo“ Mestnega gledališča ljubljanskega. predvsem nastop Ljubljanskega okteta in uprizoritev monodrame Poldeta Bibiča „Živelo življenje Luka D.“. V glavnem želi društvo svoje delo po tej poti nadaljevati, pri čemer posvečajo veliko pozornosti 50. obletnici obglavljenja žrtev iz Sel in kapelških grap, ki bo 25. aprila v Selah. Prireditev skupno pripravljajo društva iz Sel. Borovelj, z Obirskega in Železne Kaple. Nepreslišno pa je bila na občnem zboru izražena tudi zaskrbljenost nad političnimi razprtijami, ki obremenjujejo odnose med osrednjima organizacijama. „V kulturna društva naj politika ne posega, da bomo lahko složno delali naprej,“ je poudaril predsednik dr. Gustav Brumnik. K temu pa je dr. Janko Malle, tajnik SPZ, še dodal, da v kulturnem življenju koroških Slovencev zaenkrat vsaj še ni večjih problemov in jih tudi ne bo, če se bodo kulturna društva opredeljevala samo za kulturne programe in nasprotnovala politizaciji kulture. Občni zbor je z manjšimi spremembami potrdil stari odbori, ki mu načeluje dr. Gustav Brumnik, novi tajnik pa je postal Franci Haderlap. Jezik JANKO MESSNER V ENOUMJE? Pred nekaj meseci se je prikradla brez potnega lista čez Ljubelj in si meni nič tebi nič poiskala domovinsko pravico v dveh celovških uredništvih vprašljiva novinka enoumje v pomenu nem. Eingleisigkeit, samo v eni smeri misleč ali delujoč, oz. Gleichschaltung, eno-tenje (mišljenja), (i)zenačevanje kot orodje za obvladovanje ljudskih množic v diktaturah. Takole se je zapisalo novinarju v zadnji Nedelji letošnjega marca: „Aktualnost (Cankarjevih) Hlapcev je predvsem v spoprijemanju s širšim evropskim prostorom, je boj proti enoumju in niču. “ Ne vem, zakaj me je ta beseda kar koj osupila in se mi zaletela. Pogledal sem v Pravopis in še v Slovar slov. knjižnega jezika, a je nisem našel. To dejstvo samo kajpada še ne pomeni, da je izraz prav gotovo kak pridanič, pa sem stikal, vrtal in pretresal dalje: našel sem „dvoumje“, vendar z razlago, da pomeni isto kakor dvoumnost, Zweideutigkeit, se pravi dvoumno, dvosmiselno izražanje. Pa sem pomislil: Če je mogoče dvosmiselno izražanje, je nemara dovoljeno reči tudi enosmiseln, in resje dovoljeno: enosmiselna beseda je seveda enopomenska. Prav. Enomiseln je pa tudi enopomenski, čeprav sta bila prijatelja enosmiselna, kar pomeni enakih, enih misli. To zadnje pa mi že kar po boljši slovenščini diši. To pa spet pomeni, da ni vse, kar je v Slovarju, tudi že priporočljivo. Razglabljal sem dalje: kaj pa enakomiseln? To je tisti, ki je enakih misli, enakega mišljenja, prepričanja. Pri „enoumju“ gre pač za mišljenje po enem(istem) kopitu, naj mi priskoči na pomoč tujka: gre za (miselni)uniformizem, za (miselno)-monotonost, enoličnost, za puščobno duhovno životarjenje ... Kaj tedaj? Katera beseda je boljša od oporečnega enoumja? Morda miselna (idejna) enosmernost, miselno zenačevanje, mišljenjsko enotenje? Kakorkoli že, mislim, da nam ni treba vsake novinke iz Slovenije kar s ceste pobrati, zakaj pa imamo na Koroškem vsak svojo glavo? Tudi novinarji, ki naj bi skrbeli za enoum-no(eindeutig) izražanje brez uvajanja spotakljivih meglenih intelektualnih spogledljivk. Še enkrat: ni vsaka nova pritepenka iz Slovenije imenitna že kar sama na sebi. Potrpimo še nekaj časa, da nam Janez Gradišnik - če se mu bo zdelo potrebno - skuje kako domačo besedo za imenovani „uniformizem“. Njemu človek res lahko zaupa. Občni zbor „Valentin Polanšek“: Zadovoljno in vzajemno med obirskinii drustveniki Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, v domu v Plečnikova arhitektura (nem.) Dem v 1.4. Tinjah predava univ. prof. dr. Damjan Tinjah 19.30 Prelovšek Četrtek, v farni Ivan Cankar: HLAPCI SPD „Rož“, 1.4. dvorani Režija: Peter Militarov SPZ 20.00 * v Šentjakobu Gostuje Gledališče ob Dravi Petek, v farni Ivan Cankar: HLAPCI SPD „Rož“, 2.4. dvorani Režija: Peter Militarov SPZ 20.00 v Šentjakobu Gostuje Gledališče ob Dravi Petek, v Posojilnici Naravno vrrtnarjenje - referent - KIS 2.4. na Ločilu kadipl. inž. Tatjana Angerer 20.00 Petek, v farnem doumu „Kar nas teži, nas dela bolne“; KPD „Planina“ 2.4. v Selah predava dr. Stanko Smolnig 20.00 Sobota, v kulturnem Zimska pravljica (Darka Čeh); SPD „Radiše“ 3.4. domu na nastopa lutkovna skupina „Mi smo mi“ 15.00 Radišah iz Celovca Sobota, pri Antoniču Strokovni seminar dr. Marjana Posojiilnica 3.4. na Reki Wakouniga „Kako naj se podjetnik Bankin od 9.00 pri Šentjakobu obnaša v primeru davčne SGZ do 13.00 kontrole oz. davčne inšpekcije“ Nedelja, v farni cerkvi Duhovni koncert 4.4. v Dobrli vasi Nastopa MePZ„Srce“ 16.00 Nedelja, v farni dvorani Popoldan za otroke z Lenčko KPD „Šmihel“ 4.4. v Šmihelu Küpper ter lutkovna predstava 14.30 „Sanje o govorečem cvetu“ Sobota, v Spodnjih Velikonočna baklada - Zbirališče SPD „Radiše“ 10.4. Rutah pri pri Poderšniku 21.00 Radišah Ponedeljek, v farnem Komedija od zgubleniga sina SPD „Planina“ 12.4. domu v Selah Režija: Franci Končan 15.00 Petek, v Mladinskem Moliere:Tartuffe SPZ 16.4. domu v Celovcu, Gostuje Mladinsko 20.00 Mikschallee4 gledališče iz Ljubljane Sobota, pri Schwarzlnu Koncert NEW TIMES BIG-BAND Big-Band 17.4. v Pliberku 20.00 «A4ÖIAVC CELOVEC - Hiša umetnikov - Razstava slik Bogdana Borčiča (do 3. 4.) - Galerija Carinthia, Alter Platz 30 - Hans Staudacher- Nove slike in grafike (do 30. 4.) Galerija 20, Bahnhofstr. 20 - Christa Jury „Gefühle in Farbe erfaßt“ BELJAK - Atelier 2, Udinestr. 15 - Razstava Richarda Kapleniga; TINJE - Dom v Tinjah - Stane Jarm - Kipi in akvareli (do 11.5.) ŠENTJAKOB - Zadruga-Cafe - razstava slik Jakoba Wüsterja (do 24. 4.) DUNAJ - Klub KSŠŠ, Mondscheingasse 11 - Mara Schaffer - akvareli in risbe D A ni ovppoč^ A O o io. iu— id.uu I Sreda, 31.3. Glasbena sreda Večerna 21.05 - 22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo - (Igor Dekleva) Četrtek, 1.4. Rož - Podjuna - Zilja O Petek, 2. 4. JANKO MESSNER - iz njegovih del bere igralec Boris Kralj Sobota, 3.4. Od pesmi do pesmi - od srca do srca o Nedelja, 4. 4. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (prov. Tonček Zajc) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 5.4. Potrebuje Globasnica krajevni razvojni načrt? O Torek, 6.4. Partnerski magazin. Odstopila že tretja hrvaška vlada ZAGREB. V ponedeljek je odstopila že tretja hrvaška vlada. Premier Hrvoje Šarinič je vladal komaj osem mesecev. O vzrokih za odstop ni podrobejših virov, o tem pa se je že dalj časa govorilo. Tudi naslednji mandatar je bil že znan. To je Nikica Valentič, bivši generalni direktor naftne industrije INA. Šariniču namreč ni uspelo urediti fospodarskih razmer, kot je obljubljal ob svojem nastopu, zaradi tega je bil deležen vse večje kritike. Poleg tega pa je tudi sicer na Hrvaškem vse bolj napeto. Tudjma- ova stranka HDZ je precej razklana, vrstijo se medsebojne obtožbe, očitajo si korupcijo, prebivalstvo pa je čedalje bolj nezadovoljno. Standard je drastično padel, brezposelnost se povečuje, vse bolj pa prihajajo na dan tudi nepravilnosti pri privatizaciji. K temu dodatno pripomore še vojna s Srbi in zelo zmanjšan mednarodni ugled. V najbolj demokratični in stabilni državi, kot je večkrat zatrdil predsednik Tudj-man, lahko vsak čas pride do velikih socialnih neredov in do medsebojnega obračunavanja. Izetbegovic podpisal mirovni plan SARAJEVO. Bosansko-hercegov-ski predsednik in vodja Muslimanov Alija Izetbegovic je prejšnji teden na sedežu Združenih narodov v New Yorku podpisal Vance-Ownov plan o razdelitvi njegove države na deset polavtonomnih kantonov. To je storil po upoštevanju njegovih zahtev za delno korekcijo meja, so čimer s Muslimani pridobili Sarajevo in nekaj več ozemlja. Pred tem je bil na obisku v Beli hiši pri ameriškem zunanjem ministru Christopherju, sprejel pa ga je tudi predsednik Clinton. Sporazum je podpisal tudi vodja bosanskih Hrvatov Mate Boban. Vodji bosanskih Srbov Karadžiču je Varnsotni svet ZN dal mesec dni časa, da se pogovori s skupščino samozvane srbske repu- blike v Bosni, ta pa je po prihodu v Beograd že izjavil, da ne bo nikoli pristal na tako razdelitev, saj da bosanskim Srbom pripada 73 % vsega bosansko-hercegovskega ozemlja, v mirovnem planu pa jim gaje dodeljeno samo nekaj nad 40 odstotkov. Kjub premirju, ki so ga podpisale sprte Stranj, in velja od nedelje opoldne dalje, se posamezni spopadi nadaljujejo in vojne še ni videti konca. Edino pozitivno v teh dneh je, da so začeli evakuirati ranjence, bolnike, otroke in starce iz obkoljene Srebrenice. Srbi pa za povračilo umikajo svoje prebivalstvo iz Tuzle, kar napoveduje novo srbsko ofenzivo na to vzhodno bosansko mesto. V Franciji zmagale desnosredinske stranke PARIZ. Vsako upanje, da bodo socialisti ublažili poraz, ki so ga utrpeli na volitvah v prvem krogu, je bilo zaman. V drugem krogu preteklo nedeljo je premočno zmagala desnosredinska koalicija neogolistov RPR in centristov UDF. Prva je dosegla 248 poslanskih sedežev, druga pa 220. Socialisti bodo imeli v novem parlamentu okrog 75 poslancev, komunisti sojih obdržali 25, razveseljivo pa je, da je Le Penova skrajna Nacionalna fronta dosegla samo enega. Med politiki ni bil izvoljen dosedanji zunanji minister Roland Dumas in tudi ne nacionalist Le Pen, pač pa dosedanji socialistični premier Beregevoy in vodja komunistov Georges Marchais. Izid volitev je že povzročil odstop vlade, predsednik Francios Mitterand pa je za novega mandatarja imenoval bivštga finančnega ministra Baladur-ja. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija SKOPJE. Makedonsko sobranje bo po vsej verjetnosti pristalo na spremembo imena nekdanje najjužnejše republike v Jugoslaviji. Imenovala naj bi se Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. S tem bo izpolnila pogoj za sprejetje v Združene narode, saj prav zaradi imena že dolge mesece čaka pred njihovimi vrati. Imenu Makedonija so najostreje nasprotovali Grki z izgovorom, da je to zgodovinsko ime njihove države in da bi lahko izražalo ozemljeske zahteve do Grčije. V ozadju je seveda številčna makedonska manjšina v Grčiji, ki pa ni priznana in ne uživa nikakršnih pravic. Zato so Grki uspeli blokirati priznanje Make-konije od držav Evropske skupnosti in seveda tudi sprejem v ZN. Makedoncem so predlagali imena Skopje, Slovanska Makedonija in druga. Sedanje ime pa naj bi bilo le začasno, dokončno pa bo o njem razsojala mednarodna arbitraža. J.R. ŠIRITE SLOVENSKI VESTNIK Wolfove prireditve 1993 V slovenskem glasbenem veličino. Že v letu 1990 ob 12 glas življenju postaja Hugo Wolf (1860 - 1903), po rojstvu sicer Slovenjegrajčan, bolj domač pojem šele v novejšem času, ko je Jože Leskovar z ohranjenimi matičnimi knjigami župnije Šentjur pri Celju končno dokazal, da je skladatelj slovenskega rodu ne le po materini, temveč tudi po očetovi strani. Umetnikovi predniki so imeli slovenski priimek Volk/Vovk. Nemško obliko Wolf je po preselitvi v Slovenj Gradec (1760) pričel uporabljati Hugov ded Maksimiljan, kar je bilo v tistih časih šibke narodne zavesti in siceršnjih prednosti nemškega državnega jezika ter iz poslovnih razlogov - slovenjegraški Wolfi so bili usnjarji - dokaj običajno in pogosto. Matije po rodu izhajala iz Mojstrane in njeni gorenjski predniki so se pisali Orehovnik, njen ponem- Že v letu 1990 ob 130-letnici Wolfovega rojstva smo doživljali prvi val spoznavanju njegovega dela namenjenih prireditev, ki se nekako nadaljuje letos od 90-letnici smrti. Pričele so se pod pokroviteljstvom avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani in domače občine na njegov rojstni dan 13. marca s koncertom v veliki dvorani slovenjegraške galerije. Spored, ki je zajemal Wolfove mladostne zborovske skladbe (nastale v Slovenj Gradcu), nekatere samospeve in odlomke iz nedokončane opere Manuel Venegas, je pripravil mag. 1. Spitzer, profesor na dunajski visoki glasbeni šoli in zdajšnji urednik Wolfovih zbranih del. Koncert so izvajali slovenjegraški mešani pevski zbor (od lani se imenuje po Hugu Wolfu), združena domači oktet Lesne in radelj- Wolfova rojstna hiša v Slovenj Gradcu ( 'N Slovenski vestnik /fy čestita! c_______________________y Marjanu in Damjanu Sadolšek iz Lobnika za rojstni dan; gospodu Štefanu Hribarju iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Pepi Stane iz Lobnika za rojstni dan; gospe Mariji Knez iz Lobnika za rojstni dan; gospe Pepci Pečnik iz Lobnika za rojstni dan; gospodu Pepiju Novaku z Bele pri Železni Kapli za rojstni dan in god; gospe Gabrijeli Novak z Bele pri Železni Kapli za okrogli jubilej; gospe Mariji Koban iz Loga pri Škofičah za 70. rojstni dan; Franciji in Konradu Pasterk iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Mariji Štranc iz Nonče vasi za 50. rojstni dan; gospe Katarini Siiutz iz Dobrle vasi za minuli osebni praznik; gospe Malki Bricman iz Šentruperta pri Velikovcu za rojstni dan; gospodu Jožefu Mirtlu iz Podgrada pri Klopinjskem jezeru za 80. rojstni dan; gospodu Francu Schnablu s Cajne za 88. rojstni dan; gospe Tilej Pegrin iz Mlinč za osebni praznik; gospe Frančiški Mitschej iz Šentvida za osebni praznik; gospe Anastaziji Polcer iz Šentprimoža za osebni praznik; gospe Brigiti Šeft s Homca pri Dobrli vasi za osebni praznik; za osebni praznik članom društva upokojencev Šentjakob za osebni praznik: Fini Jurič iz Štebna, Eli Schüttelkopf iz Velike vasi, Hanziju Schellandru z Moš-čenice, Ani Wieser iz Čahorč, Fini Einspieler iz Zgornje Vesce in Marici Hafner iz Srej; gospodu Jozeju Opetniku iz Drveše vasi za rojstni dan; gospe Angeliki Fantur-Resztej iz Ledine za rojstni dan; gospodu Ferdinandu Wo-schitzu iz Doljne vasi pri Šmarjeti za 83. rojstni dan; gospe Mariji Krautzer iz Šentjakoba za 80. rojstni dan; gospodu Johanu Kleme-njaku s Suhe za 80. rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Vinku Kušeju iz Drveše vasi, Jošu Pečniku iz Rut, Heleni Hirm iz Vogrč, Rihardu Potočniku iz Senčnega kraja, Mariji Dumpelnik iz Štebna in Mariji Šranc iz Vogrč; gospe Frančiški Brumnik z Obirskega za rojstni dan; gospodu Mihu Trauniku iz Malčapza rojstni dan; gospodu Francu Kuežniku z Doba za rojstni dan; čeni priimek pa je bil Nussbau-mer. Koroški zgodovinar Josip Mravljak, ki je 1. 1954 v Koroškem fužinarju prvi pisal o povsem slovenskem rodu H. Wol-fa, celo meni, da se je skladatelj družinskih slovenskih korenin zavedal, da pa jih je v celoti zavračal in se pod Wag-nerjevim vplivom prav tako v celoti imel za pripadnika nemške kulture. Za Slovence je torej danes pomemben kot toliko drugih velikanov slovenske krvi, ki pa so obogatili tujo kulturo, preko nje pa vendarle tudi mednarodno in svetovno, v kateri imajo Wolfovi samospevi nedvomno pomembno mesto. Ob tem spoznanju se je zanimanje zä Wolfovo delo v Sloveniji nekako pričelo usklajevati s skladateljevo umetniško ski moški pevski zbor ter gostje z Dunaja. V letu 1993 pa se bo zvrstilo še marsikaj. Omenimo naj dirigentsko in pevsko šolo, seveda namenjeno izvedbi Wolfovih del, snemanje filma o njem in morda končno izid Wolfove monografije, dejansko pripravljene že ob mednarodni razstavi v Slovenj Gradcu leta 1990. Gotovo pa bodo pri založbi Kolar izšli spomini Wolfove sestre Modeste, v načrtu pa je tudi ustanovitev prvega slovenskega društva Huga Wolfa. V vsem tem lahko vidimo več kot nujno pobudo, da slovenski glasboslovci končno pripravijo prvo naše znanstveno delo o tem skladatelju, ki zelo opazno še vedno manjka v sicer že izredno bogati zbirki wolfoslovja. Franček Lasbaher Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Urcdništvo/Redaktion: Tarviscr Straße 16, 9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija. Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig. Izdajatelj in založnik/Herausgeher und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT. TRIBUNA BRALCEV Še enkrat: Skromen Koroški fužinar Posebnega veselja s takšnimi pismi, ki se ga pravkar lotevam, po resnici povedano, nimam. Nepotrebna so med ljudmi, ki se hočejo razumeti brez zle misli, brez iskanja nekakšnih povsem namišljenih pomenov, očitno pa že sodijo med vsiljevane odnose sumničenja in celo podtikanja. Urednica Koroškega fuži-narja mag. A. Čibronova, ki celo zapiše, da me ceni kot zvestega spremljevalca tega časopisa, se je pač zamislila ob naslovu v Slovenskem vestniku „Skromen Koroški fužinar“. Dejstvo pa je, da je naslov urednikov - in znano je, da so uredniki pri takšnem delu povsem svobodni. Moj naslov je bil samo Koroški fužinar, ker sem ga hote zapisal na enak način kot približno leto dni prej, ko sem pisal o 41. letniku. Dejstvo je tudi, da je urednik besedo skromen močno poudarjeno prevzel iz prvega stavka mojega prispevka, kjer pa je omiljena s predhodnim „dokaj“ in v celoti stavka nikakor ne more delovati odklonilno, ker pač tam in tako zgolj ustreza dejanskemu stanju glede na nekdanji večji obseg in večjo vsebinsko pestrost, kar vse za obravna- vano številko v svojem pismu ugotavlja tudi sama urednica KF. - Seveda bi si tudi jaz želel daljše poročilo, a kaj ko SV zradi svojega skromnega obsega daljših tovrstnih člankov ne prenese. No da, zvesti spremljevalec časopisa gotovo sem - vsaj, če urednica s tem misli na približno 5 let mojega ocenjevanja KF v Delovih Književnih listih od oktobra 1987 do januarja 1992. Tega dela sem se lotil, ker sem se zavedal Fuži-narjevega koroškega in slovenskega pomena, o katerem pa niti od takrat, ko je Delo pričelo objavljati ocene najrazličnejših slovenskih glasil, ni poročal nihče. Zdaj je to v Književnih listih tudi zame že preteklost, saj se je Fužinarjevo uredništvo (?) lani odločilo, da ocene rajši poveri kar svoji -če se ne motim - poklicni sodelavki. Če je A. Čibronova zares vsaj bežno prebrala vse, kar sem doslej napisal o KF, pa ji o moji dobronamernosti ne bi bilo mogoče dvomiti, še manj pa bi se ji lahko dozdevalo, da me vidi med tistimi, ki jim je Fužinar odveč. Franček Lasbaher, Slovenj Gradec Prodam zlatorjave kokeršpanjele z rodovnikom, stare 7 tednov Cena: 3.500 šil. Tel.: 03/064-631480 Škofja Loka, Sorška 2 (30 km od meje) Uspešen GAST ’93 Upravna družba Celovškega sejma je letošnji uspeh 25. mednarodnega sejma za gastronomijo in turizem, kije potekal od 13. do 17 marca, ocenila kot zelo dober. Kljub gospodarski recesiji, je zapisano v tiskovni izjavi, interes nasproti lanskemu letu ni nazadoval. Sejem je obiskalo preko 25.000 obiskovalcev. Organizatorji pa so bili zelo zadovolnji tudi z obiskom iz Slovenije. Od skupnega števila obiskovalcev jih je bilo po oceni uprave sejma kar 75 % iz vodstvenih struktur v gastronomiji in turizmu, kar za sejem pomeni tudi izdaten poslovni uspeh. Tudi spremljajoče in strokovne prireditve ob sejmu Gast ’93 so zelo dobro uspele, udeleženci so jih ocenili z oceno „dogro“ in „zelo dobro“. V okviru sejma so se predstavile tudi posamezne dežele. Dobro je odmevala tudi predstavitev slovenskih specialitet ter turističnih zmogljivosti. KIS Kmečka izobraževalna skupnost vabi na SEMINAR 3: Petek, 2. april, 19.30 mag. Herbert Allersdor-fer, (Zvezna organizacija bioloških kmetov Avstrije) Trženje pri biološkem kmetovanju sobota, 3. april, 9.-15.30 9.-12.00 „Predelava in ustvajanje vrednosti pri bioproizvodih“ Tržne strategije 13.-15.30: Delovni krožek na temo: „Kako ustvarim tržno strategijo?“ Referenta: inž. Hans Lastin (Kmetijska zbornica, Koroška) inž. A. Tragler (Schlierbach) petek in sobota: gostilna Juenna, Čepiče, Globasnica ŠIRITE IN NAROČITE SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKI VESTNIK - SPORT Tekma zapravljenih možnosti Nenavadna paralela tekme med Selani in Rudo s tekmo v jesenskem delu prvenstva. Tudi jeseni so Selani vodili z 1:0, si sami dali en gol in niso bili sposobni izkoristiti lepih možnosti za zadetek. Ruda, ki sodi med favorite za naslov prvaka, je to pamanjklivost Selanov izkoristila in zmagala s 3:1. Omeniti je treba, da je na stadionu pod Košuto dan poprej ležal še sneg, katerega so Selani s skupnimi močmi odstranili z igrišča. žino Preschernovih vrat, izkoristil njegovo napako in izenačil. Tudi v drugem polčasu so slovenski nogometaši zasenčili gostitelje in imeli vrsto lepih prilož nosti. V 63. minuti pa je pravilno odločitev trenerja. S tem so slovenski nogometaši nadaljevali serijo zmag in trenutno vodijo z 12 (!) točkami prednosti. zase SAK s 3:1. Kapetan Velikovčanov Bar-kowitz se zaveda težke naloge, vendar pravi, da na domačem igrišču pričakujejo vsaj točko, kar bi bil zanje že velik uspeh. Spet dve točki za SAK Tudi v Trgu so slovenski nogometaši slavili zasluženo zmago. Slaba igra gostiteljev in izredno neprijetno, mrzlo vreme nista mogla navdihniti sakov-cev, da bi se še bolj potrudili in izkoristili priložnosti za še več zadetkov. Vratar Trga Christian Dietrichsteiner je odlično branil in tako preprečil višji poraz svojega moštva. V 37. minuti je bil spet na pravem mestu H. Lipusch, ki se je še prav posebno veselil zadetka. Vendar le tri minute pozneje je Trg, ki je prvič prišel v bli- „Bum, bum Mex“ Hober, ki ga je nekaj minut pred tem trener vključil v igro. Zadetkom poskrbel za končni rezultat in na ta način potrdil Ali bodo to serijo nadaljevali tudi prihodnji konec tedna v gosteh v Velikovcu? Tekma bo v soboto ob 17. uri. Jesensko srečanje v Celovcu je jasno odločil m . i- Selani so morali s stadiona pod Košuto pred nedeljsko tekmo najprej odstraniti debelo odejo snega Vodstvo SŠZ na pogovorih v Ljubljani Decembra lani izvolje- Prušnik in tajnik Bernard no vodstvo Slovenske Sadovnik. Tako državni športne zveze iz Celovca sekretar Vencelj kot tudi je prejšnjo sredo v Ljub- predstavnik ministrstva ljani sprejel državni se- za šolstvo in šport Zoran kretar v ministrstvu za Verovnik, ki se je udele-zunanje zadeve dr. Peter žil razgovora, sta napo-Vencelj. Delegacijo je vedala, da bosta podprla vodil predsednik Marijan prizadevanja Slovenske Velik, z njim pa sta bila športne zveze in skušala še podpredsednik Danilo zagotoviti možno stro- kovno in gmotno podporo. Oba sta poudarila, da so uspehi slovenskih koroških športnikov in ekip v sosednji državi zelo odmevni in da jih skrbno in z veseljem spremljajo. Pomagala da bosta pri iskanju in navezovanju stikov s potentnimi sponzorji. Koroška delegacija pa se je v Ljubljani sešla tudi s predstavniki Športne zveze Slovenije in generalnim sekretarjem Olim- pijskega komiteja mag. Tonetom Jagodičem. Konkretno so se dogovorili za skupen sestanek vseh zamejskih športnih organizacij, ki bo L aprila v Planici. Tam naj bi razpravljali predvsem o nadaljnjem sodelovanju in krepitvi stikov zamejskih športnikov z matično državo. Dogovorjena pa je bila promocija Športnega kluba SK Dob v Sloveniji, ki naj bi bila 24. aprila 1993 v Brezovcah. Smučanje V Planici Bredesen, skupno Goldberger! V soboto in nedeljo je V prvi seriji je skočil 120 bilo v Planici zaključno tekmovanje v smučarskih skokih za svetovni pokal. Skakalci iz 15 držav so se v soboto najprej pomerili ekipno, vendar so zaradi premočnega vetra mogli opraviti le po en skok. V tem tekmovanju so se odlično odrezali slovenski skakalci, ki so za Japonci in Norvežani dosegli tretje mesto, tokrat celo pred Avstrijci, ki so bili četrti. Velik boj pa se je napovedoval v nedeljo na tekmovanju za posamično uvrstitev in končno zmago v svetovnem pokalu. Goldbergerju je bil najbolj nevaren Japonec Kasai, ki je že prejšnji dan postavil rekord skakalnice-140 m, enako daljavo pa je dosegel tudi na nedeljskih kvalifikacijah m, in bil peti, v drugi pa je povsem odpovedal in pristal pri 90 metrih. Odličen pa je bil spet sVfetovni prvak Norvežan Bredesen, ki je v drugi seriji dosegel največjo daljavo 134 m in zasedel prvo mesto. Odlični Andreas Goldberger je skakal dovolj daleč za drugo mesto, kar mu je v skupni razvrstitvi zadostovalo za osvojitev skupne zmage v tekmovanju za svetovni pokal. Tretji na nedeljski tekmi je bil Nemec Duffner, v svetovnem pokalu je drugo mesto osvojil Kasai, tretje pa Avstrijec Rathmayr. Od slovenskih skakalcev se je najbolje z devetim mestom odrežal Kranjčan Sašo Komovec, soliden 14. pa je bil tudi Robert Meglič. Na Švedskem finale svetovnega pokala V nedeljo so se še zadnjikrat letos pomerili slalomisti in slalomistke za končne točke v svetovnem pokalu, ki je pri dekletih odločalo tudi o osvojitvi velikega kristalnega globusa. Zanj je bila Aniti Wac-hterjevi največja konkurentka Nemka Katja Seizinger, vendar samo v primeru, če bi Anita vozila zelo slabo ali pa odstopila, Katja pa bi dosegla solidno uvrstitev. Sreča je bila naklonjena Wachter-jevi, ki je dosegla 11. mesto, Seizingerjeva pa je bila komaj 18. Nedeljski slalom je osv-vojila Švicarka Vreni Schneider, ki je tudi zmagala v skupni slalomski razvrstitvi pred Novozelančansko Cobergerjevo in Francozinjo Chouvetovo, odlični druga in tre- tje pa sta bili Avstrijki Köllerjeva in Rieglova. Urška Hrovat ni imel sreče. Že po nekaj vrat-cih v prvi vožnji je morala s proge. V tekmovanju moških se Marc Girardelli sploh ni pojavil na startu, kajti skupna zmaga in veliki kristalni globus je bil že njegov. Zmagal je Šved Thomas Fogdoe, drugi je bil Norvežan Aamodt, tretji pa Avstrijec Stangas-singer. Podoben je vrstni red končne slalomske uvrstitve, le da je na drugem mestu Italijan Alberto Tomba. Slovenski najboljši slalomist Jure Košir je po prvi vožnji zasedal solidno 7. mesto, v drugi pa je napravil napako in odstopil. V skupni slalomski razvrstitvi je osvojil 6. mesto. M. Velik igralec dneva Dobrla vas je tokrat gostovala v Grebinju, kjer je nanjo čakal nadvse neprijeten nasprotnik. Do 70. minute je bil rezultat neodločen (():()). Po nesrečnem posredovanju pa se je Veliku žoga odbila v lasten gol. Grebinjčani so tako vodili z 1:0. Vendar sreča je bila tokrat vendar še na strani Dobrolčanov. Uspelo jim je rezultat izenačiti, v 89. minuti pa je sodnik dodelil Dobrli vasi enajstmetrovko, ki jo je hladnokrvno izkoristil Velik, M. Velik: „Vedel sem, da moram izkoristiti enajstmetrovko, sicer bi bil „ob glavo“. Tako se je le še vse dobro izteklo in odnesli smo 2 točki, kar je za nas najvažnejše.“ Dan navrh (v nedeljo) pa si je moštvo iz Dobrle vasi na čelu s trenerjem Avdičem ogledalo tekmo v Selah.