Posamezne Številke: Navadne Din 1*—* ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* ixhaja vsak dan, ra»vc*i nedelje in praznikov, ob 18. datumom naslednjega dne te* .ti mesečno po pošti D 12 50, a *em*tvo D 20*50, dostavljen na D 14*—, na izkaznice D 12*50, inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica Štev. 4. Leto: IV. platana v gotovml. Posamezne Številke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nadstropje. Telefon interurb. št. 27ti. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. —* SHS postnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Maribor, sreda 4. aprila 1923. Številka: 75 Vsem cenjenim naročnikom: Z ozirom na ponovno ogromno naraščanje cen papirja in tiskarskih računov 80 zagrebški, beograjski in tudi ljubljanski listi že ponovno dvignili naročnino. smo vztrajali do zadnjega pri stari ®eni. Dočim beograjski in zagrebški dnevniki stanejo po 40 dinarjev na me-smo mi vedno ostali še pri 10 din. Sedaj pa smo tudi ml prisiljeni naročili-n° za malenkostni znesek povišati in ®lcer na 12 dinarjev 50 para mesečrio. Ta naročnina velja od 1. aprila 1923. kosimo, da naši cenj. naročniki razloge *a Povišek kot upravičene uvažujejo in dam pridobivajo še novih naročnikov. Uredništvo in uprava »TABORA«. r Po praznikih. Maribor, 3. aprila. Notranjepolitični položaj. Popolna izvedba ustave. — Organizacija oblasti. -- Kralj za razjasnitev položaja. — Koalicija demokrati-radikalici. •— Seja ministrskega sveta. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Pravo- tega zakona, Nejasnosti, ki so v riotič-sodni minister je izjavil novinarjem, da nem zakonu, bodo prdložene ministrsfce-se je na vseh ministrksih sejah, ki’ so se mu svetu v svrlio odločitve, vršile čez praznike, razpravljalo samoo Beograd, 3. aprila. (Izv.) Beograj-notranjepolitičnem položaju. Zlasti so se ska »Politika« poroča: V poučenih kro-vršila posvetovanja o izvedbi zakona o gili se govori, da je kralj izrazil željo, samoupravi oblasti. V zakonu so neka- da bi se sedanji zamotani politični polo-tere točke nejasne, zlasti kar se tiče delo- žaj še pred sklicanjem parlamenta raz-kroga velikih županov. Nekatere agende, jasnil in razčistil. Vsled tega so v mero-ki so jih doslej vršile pokrajinske upra- dajnih krogih zopet mnogo razpravlja o ve, se bodo prenesle na pristojna mini- koaliciji radikalcev z demokrati, v ee- strstva, ker spadajo v njib kompetence. Likvidacija pokrajinskih uprav se bo izvršila takoj po zaslišanju pokrajinskih namestnikov, ki bodo morali v nekaterih točkah izjaviti svoje mnenje na podlagi dosedanjih izkušenj. mur vidijo edini in najboljši izhod iz sedanjo situacije. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Včeraj ob 18. uri se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 19. ure. Na seji je poročal notranji minister o dosedanjem de- Kljub temu, da je danes med ljudmi *elo malo onega duha, ki ga predstavlja Baznik Vstajenja, imajo velikonočni prazniki še vedno tradicijonalen pomen svojo praznično poezijo, ki se dotakne ti*di najbolj »praktičnih« ljudi. Vsak clovek čuti nekoliko, več nego ob drugih, vsakdanjih dneh. Ta čustva pa minejo s Prazniki vred in življenje krene na svo; etari tir. Navada je, da se tudi glasila j*ytiega mnenja — časniki — ob prazni *in oblečejo v praznično obleko. Za trenutek vtihnejo strasti in v dnevno živ-*i*nje zazveni glas velikonončnih zvo-Ppv, pesem vstajenja, klic prerojenja. Kakor se pred Božičem pišejo lepe bese miru, tako se pred Veliko nočjo pi takisto lepo besede o vstajenju na *°da, domovine, človeka. Nezadovoljni ^o z vsakdanjostjo in hočemo vstati ter živeti boljše, lepše življenje. Tudi letos je bilo napisanih zelo mno 80 lepih besed; naši listi vseh smeri in ^rank so se izkazali z velikonočnimi °lanki, v katerih so našli čitatelji toliko ,?višenih misli, meditacij o novem življu in vzpodbud k strpnosti in spo-razuruni rešitvi vseh perečih vprašanj, a že dolgo ne tako. Naivno pa bi bilo ^^Hti, da bo ta blagodejni dež lepih be-Se(l Prinesel kaj koristi in da bo v srcih šililo vsaj eno zrno od onih, ki jim *su§na doba« ne da vzkliti. Vsakdanjost Se roga vsemu temu. Po dobrem kosilu ^ trenutek zadremali in se nam je ■ an3alo, da smo bili v nekem drugem sve-.u’ *i nj tale o meglen in čmeren kakor Je naš. V svetu, kjer je več luči, več bla-8e toplote, kjer imajo ljudje manj krink Da obrazih in odprtejša srca... vsakdanjost nas drami iz spanja. — razniki so lepa tradicija in nič več. Vse 0 šlo svojo staro pot, in kar je bilo spre tovorjenega v blagih urah prazniškega razpoloženja, je spuhtelo kakor dim Na Češkem, zlasti v Pragi, so so trezni ljudje vseh smeri dogovorili, da praz-hiško razpoloženje vendarle izkoristijo, oklenili so, da čez Veliko noč vse politi ,ne ’n_ kulturne organizacije odložijo svo. j5 bojevniška kopja in stopijo v službo ^ntnanitete, najvišjega ideala 'sodobne inžbe. Vsaka organizacija naj na ta r oni način pokaže, da se zaveda člove-°Dubja. Naj v zvezi z drugimi izvrši abo karitativno delo. Naj bodo za tre-,^.®k zakrita nasprotja, ki ločijo ijudi 1 svetovnih nazorov in različnih ■ uicnih interesov naj so pokaže smo vsi ljudje in da fest bratstva Jomnojtti ni Beograd, 3. aprila. (Izv.) Večraj se J.u odbora za upravno razdelitev državo je vršila seja ministrskega odbora, kate- na oblasti. Nato se je razpravljalo o po-remu je poverjena izvedba zakona o li- litični situaciji. Kakor se doznava, se je kvidaciji pokrajinskih uprav ter izvrši- zlasti debatiralo o tem, ali naj se pozove tev upravne razdelitve države na oblasti, demokrate, da vstopijo v vlado in v los-Na seji se je razpravljalo o vseh toza- lic:jo z radikalci, katerim bi na ta način devnih vprašanjih, ki se tičejo izvedbe bila zasigurana večina. Optimizem glede Radiča. Odločitev po pravoslavnih praznikih, Beograd, 3. aprila. Qzv.) »Novosti« poročajo: Kakor smo poučeni je napravilo poročilo dr. Supila o razgovorih z Radičeve! na vlado ugo len utis. Dr. Su- čila zaključna posvetovanja ki bodo končana ko bo podal d- Supiio poročil,, o gv< jih razgovorih v Vb\;r"bu. Vendar pa pred pravoslavnimi, velikonočnimi prazniki nikjer ne bo prišla -\c kan/novel« vn ih sklepom. CMVsVIna posvetovanj* j oo torej vsekakor š- le po praznikih Lc se sestanejo novoizvoljeni postane: v Beogradu. parlamenta se vedno bolj bliža ifi vlada mora it kom tega tednu storiti sklepe glede svojega stališča Včeraj so se pri- pilo je izjavil, da ima vtis, da zahteva Radič zategadelj toliko, da hi se mu posrečilo doseči revizijo ustave, kar je ir;e-g„v glavni cilj. Tekom pogajanj bi seveda vse drugo popustil. og rad, 3. aprUa. (Izv.) Ta teden bo kolikor toliko odločilen za nadaljni razvoj noše notranje poi’ite, Sklicanje Demokratska stranka v Zagrebu. m tVotla družabne puhlica, ki za vza- nima "asieb, 3. aprila. (Izv' Včeraj ob sprejeta. Občni zbor je izrekel odboru 1-J ar! ocpoldne se je vrš’l v prestarih priznanje in zahvalo za njegovo pozrtvo-•nitf tov8 demokratsko strnke v Zagre- valno delo, ki se je pokazalo zlasti oh bn cliči’ zbor kraje me organ znc.j? de- volitvah. Predsednikom je bil ponovno m Kretske stranke. Občil zbor. ki je bil izvoljen g. Ljuba Tomašič. Poslanec\Vil-zelo dobro obiskan, je otvoril predsed- der je podal nato kratko situacijsko po-nik Ljuba Tomašič. Poročila predsedni- ročilo, ki je bilo z odobravanjem spre-ka, tajnika in blagajnika s.) bila soglasno jeto. narodovanje in sistematično uničenje tamošnjili Bolgarov. Velesile se naprošajo, naj podvzamejo potrebne korake v svrho zaščite Bolgarov v Traciji, ter naj jim omogočijo človeško življenje in gospodarski obstanek. Atene, 3. aprila. (Izv.) Grški glavni stan dementira vesti o zatiranju Turkov in Bolgarov v Traciji ter ugotavlja, da ni bil nikdo umorjen ali izgnan’. cikakega jedra. Na ta način bodo ljudje Spoznali, da so Idejna in .UVresna nasprotja sicer nerazdružijiva, da pa je treba v teknil med seboj spoštovati to, kar človeka dota čl o ve Ko Pri nas so 'aclikoimeS: prazniki prekinili za hip veliki politi-Vi * -cces, ki So je začel 18. marca: prjc.m, ki jc lahko usodnega pomena za razvoj naše države. Gre za odločitev med onimi, ki hočejo Jugoslavijo kit enotni, močno državo in med temi, ki bi jo radi razkosali v nekak »Staatenbunru ali, kakor pravi prav, primerno beograjski »Preporod«, v »akci-jonarsko državo«, kjer bi si- megli posamezni deli odcepiti in pridružiti drugim državam, če bi to bilo »narodnimi voditeljem« simpatično,je nego življenje v državi, katero bi vkljub federaciji o-klopal »balkanski« obroč. Bitka, še vedno traje in vsi državljani dobre volje, ki še niso izgubili vere in ljubezni do Jugoslavije, nestrpno čakajo odločitve v Beogradu in Zagrebu. Upajmo, da vendarle ne bo treba poseči po skrajnih Sredstvih in da so bo našel izhod iz sedanjega zamotanega položaja. Opatijska konferenca je bila takisto prekinjena, nc samo zaradi praznikov, ampak v prvi vrsti zato, ker Italija vztraja pri svojih zahtevah, ki jih naša država ne more sprejeti. Izgleda, da sa pogajanja sploh ne bodo obnovila; preostane tedaj še zadnje sredstvo: raz- sodišče. V trenutku, ko prehajamo od kratkega prazniškega intervala na trda tla re-i alne vsakdanjosti, je v naši okolici malo znamenj onega vstajenja in prerojenja, ki ga kaže narava. Zdi se, da nas je 18. marec vrgel daleč proč od tiste pomladi, ki bi bila morala prepojiti naše narodne vrste z duhom Vstajenja. Zagazili smo na nova bojišča, kjer brat ne pozna! brata in kjer gre za to, kdo je politično močnejši, namesto: kdo je bolj vnet za državo in za narodno bodočnost. Zdrava! razsodnost izginja; besedo ima trma in! politična strast. Razorožitev Bolgarije. Sofija, 3. aprila. (Izv.) Medzavez-niška komisija v Sofiji jo zahtevala od bolgarske vlade pojasnilo, ali namerava izročiti zaveznikom vse naknadno zbrano orožje, ki se je nahajalo pri raznih korporacijah in drugih oboroženih formacijah. Bolgarska vlada je dne 1. t. m. odgovorila, da je tej zahtevi ugodila, kolikor ji je bilo mogoče, da pa se pri naknadnih preiskavah, ki so se izvršile zlasti v anarhističnih krogih, ni našlo nilca-kega orožja razeu par samokresov, ki so bili že predani medzavezniški komisiji. -—n- Novo izzivanje komitašev. Stip, 3. aprila. (Izv.) V pokrajinah ob levem bregu Vardarja ter v vseh obmejnih krajih je opažati živahno gibanje komitašev. V vseh teh krajih se ko-mitaši javno zbirajo ter vabijo celo naše državljane k vstopu v svoje organizacije. Bolgari v Traciji. — Grška uasllstva. S o fi j a, 3. aprila. (Izv.) Bolgarska vlada je predala opolnomočenim mini- Romuni izdajajo svoj list. Beograd, 3. aprila, (Izv.) »Novosti« poročajo iz Pačeva: Novo izvoljeni poslanec J. Zan namerava izdajati v Pače-vn svoje glasilo v rumunskem jeziku. Novi vojaški zakon v Franciji. Pariz, 30. marca. Zbornica je od senata sprejeti zakonski načrt glede re-krutnega kontingenta, s katerim se določa vojaška dolžnost na 28 mesecev, sprejela z 414 proti 154 glasovom. BORZA. Curih. 3. aprila. (Izv.) Predborza: strom Anglije, Francije, Italije in Zedi- Pariz 35.90, Beograd 5.40, London 25.33, njenih držav noto, v kateri slika beden Berlin 0.0257, Praga 16.10. Italija 26.95, položaj Bolgarov v Traciji, ki so izpo- Ne\vyoi«k 541.25, Dunaj 0.007575, žigosane stavljeni najskrajnejšim nasilstvom da- krotie 0.0077, Budimpešta 0J15, Varšava našniega režima, ki zasleduje nasilno ****z_ 0.013. Sofija ^oo. Politične nesti * 5. katoliški shod v Ljubljani pripravlja naša klerikalna stranka za 25. do 28. avg. 1923. Udeležili se bodo tudi Hrvati in drugi katoliki iz cele Jugo-slavijo, pričakujejo pa tudi Čehoslovake, Poljake, Francoze, Švicarje, Belgijce in celo Amerikance. Reševali bodo na tena! shodu vprašanja: kako ubiti materijali-zem in uživanje po »željenju oči, mesa in napuhu življenja«, kako dvigniti priznanje in spoštovanje avtoriteti, kako vživeti v narodu vero v Boga in okrepiti krščansko ljubezen do bližnjega itd. — Lepa gesla, naj bi jih gg. duhovniki učili na prižnicah in v zasebnem življenj® prav tako, kakor jih bodo goreče razglašali na katoliškem shodu. * Sklepi konference o južni železnici. Dne 29. marca t. 1. je bila zaključena v; Rimu konferenca o južni železnici. O doseženem sporazumu sta bila sestavljena in podpisana dva protokola in sicer eden! glede tranzitnega prometa, ki obsega sporazum med zainteresiranimi državami, drugi pa glede administrativne irC tehnične reorganizacije ter glede finančne režije južne železnice, glede katerih je bil dosežen sporazum med zainteresiranimi državami na eni, ter med temi državami, južno železnico in njenimi upniki na. drugi strani. Prvi sporazum tvori temelj in predpogoj za drugi sporazum. Sporazum glede stranzitnega premeta obsega sledeča poglavja: prvo poglavje govori o svobodi tranzitnega prometa ter se skoraj dobesedno strinja a barcelonskimi konvencijami, ki pa še niso stopile v veljavo, ker jih vse sigtfa-tarne države še niso ratificirale. Drugo poglavje obsega določbe glede vlakovne« ga prometa ter zlasti, olajšave ori Hiejh »i.' B. JtS U K,«* mmm , - f 3«t*e*“ cvetjem. Proračun mesta Celje za leto 1923 3® pokrajinska uprava za Slovenijo odobrila v polnem obsegu in se bodo povisk pri raznih davščinah pobirali tudi zn nazaj do 1. januarja tl. Splošna organizacija vojnih invalid®^’ vdov in sirot ra Slovenijo, poverjeništvo Celje priredi 8. aprila tl. v gostilni P Jugoslovanu v Gaberju veselico s P'®-soni, šaljivo pošto itd. Čisti dobiček bo porabil v podporo najrevnejših iT validov. DodSsI. Slovenska Bistrica. Mestni občinsk! odbor je v zadnji seji v glavnem razpravljal o dopisu okrajnega šolskega sveta v Mariboru glede ustanovitve meščanske šole v Sl. Bistrici. Sklenilo se je enoglasno, da se to vprašanje z ozirom na važnost in nujnost ne pusti iz dnevnega reda. Mestna občina prepusti lastno šolsko poslopje, prevzame tudi stroške u-stanovitve in trajno vzdrževanje meščanske šole, .v kolikor prihajajo x ooštev. Mariborske vesti- Maribor 3, aprila 1923. iri Izročitev odlikovan.j. Jutri, dne \ t. m. ob pol 12. uri predpoldne bo gosp^ minister dr. Zupanič izročil v prostor' mariborske oblasti na slovesen na®* gospodom dr. Pavlu Turnerju, hotmi Otonu Ploju in primariju dr. Dernovšek rede, ki so jim bili podeljeni ed Nj. ličanstva kralja. , ■ • ' m Rod bogoslužja o uskršnjim Pr®^ nicima u pravoslavnoj vojnoj ^aJ,e Na Vel. Četvrtak (5. aprila): u 20. va bdenije sa čitanjem 12 strastnih 3 vangelja; na Vel. Petak: u 17. večernje sa polaganjem’ plaštanic® grob Hristovi; n\Vel. Subotu: u D* % sova večernje; naUskrs(8. aprila): u ' , jutrenjc sa litijom (ophodom), pola s posle jutrenja-liturgija, u 17. ca6® večernje; na Uskršnji Poncdeljnik-9.30 liturgija. — Ulaz u kapelu iz T1”8 njakove ulice. m Sestanek narodnega ženstva skl>J ve* cuje za četrtek 5. aprila ob 20. uri v . liko sobo restavracije »Maribor« Oržf3®^ zacija Jugoslovanskih Nacijonalistov . svrho osnovanja ženske sekcije, ki prevzame važno nacijonalno delo, ka j rega ne morejo opravljati moški ® 0 Vabljene so vse narodnozavedne s°S^0 in gospodične, kakor tudi one, ki 60 članice, . m Velikonočni prazniki so v potekli mirno in brez posebnih kov, k čemur je mnogo pripomoglo no pomladansko vreme, ki je mestne prebivalce v krasno, probui® 2 se naravo. Policija je imela posla 6®J jji običajnimi in neizogibnimi P'iaIlC Ijali« pa so se bili še precej »pošteno« 0® ^ ki — Slabo ure je imel nek mlad P ga je našel trgovec L. pred vhod0IJ\ je trgovine, ne da bi mogel poj®®....’ po-sar išče tam. Predal ga je poD01-1 iellj gvo- če* je sar išče ram. i-reuat ga m Pu“~ "anjent zneje je našel pred svojim stan0'' ^0ylt pokvarjen samokres s štirimi J1 Vi možakar pa je med tem že izgini; ^ Gosposki ulici je prišlo v Pon“t ,-ters-incidenta z nekim Korblerjem P ^embarga, ker je nosil znak društva ^ ških buršakov (Schlagender St® e za Verband), ki so ga nekateri smf f je znak »Hackenkreuzlerjev«. GdvC bil na policijo, kjer mu ;ie bil zn®razni vzet. Drugih nesi*eč ni bilo. "n 1 uzmoviči so te dni praznovali. _ m Protitubcrkulozna lig3 'n trt. svetila svojo pozornost posebno -J- ^ berkoloznim ligam, katerih imanno mnogo. To so pred vsem naše kav' . Maribor, 4 aprila 1923.' iT A B O Eo ... jaki.. <►- “ SEr in 3/ Restavracije. Tu notri ;se ti "iSasi kadi, da svojega soseda pri mizi težko vidiš. °vS0 Prave lise za tuberkolozo. Ako si želiš, tnsem zahajaj redno in poseda-vaj v tej atmosferi po par ur na dan". Mislim, da ffo vspelo. Dalo bi se pa vsaj y večjih kavarnah in restavracijah od-Pomoei. Pripravil bi se naj oddelek za Nekadilce; saj ni treba druzcga, nego da se eden kot z leseno-stekleno steno leči °d ostalega lokala. S tem bi bila dana Možnost, da zahaja tudi tak gost tje, ki n°ee ali ne more prenašati dima. Kavar-llarji s tako pripravo nebi imeli škode, "Sprotno, pridobili bi si še več gostov, *ateri zdaj radi neznosnega dima ne Uidejo. — Slične so razmere na želczni-Tam sicer imamo napise »za ncka-J*i, brez posebne opozoritve od strani 8oPotniko, kadenje prepovejo. T)r. K—1. ki Zdravniško društvo v Mariboru pri-Iedi znanstvene sestanke s predavanji in ^ttionstracijami. Ti sestanki se bodn vr-x‘j vsaki prvi četrtek v most en ob 18. Cri Popoldne v splošni b.iiuie: v Mariboru, prv-t fa], sestanek so vrši v četrtek c*}e 5. aprila ob 18. uri na kirurgičnem ^c*delku splošne bolnice v Mariboru. — 'edava primarij dr. Hugon Robič o Zgodnji diagnozi in kliniki sifilide. Po predavanju demonstracije. Gosnodje ko-e£i se vabijo k številni udeležbi. 111 Občni zbor Društva za stavbo porodnišnice se je zaradi volitev moral Preložiti in se vrši v četrtek dne 5. aprila , 20. uri zvečer v magistralni posvetovalnici. ,■ 111 Sočutnim srcem! Reven’, toda zelo arljiv in nadarjen naš dijak-modicinec, l_dovršuje svoje študije v Pragi, bi za *iPravo k izpitom nujno potreboval rj,Cn° knjigo, ki pa stane okrog 250.000 aK. eSa zneska pa v svojih bednih razme-“ nikakor ne zmore. Ker pa ima skoro Bi vi. 0 izmed oitateljev doma kak manjkali večji avstrijski bankovec, ki je zara Kizke valute zanj brezpomemben, bi g 'J! 2, takih bankovcev vendarle omo-dr a ^cmu dijaku nabavo potrebne, in 26 knjige. Kdor torej čuti usmiljenje ki n0!™’ da pomaga dijaku ublažiti tež- lia^^^j *n mu s ^em PriP°ni0®i ^o ci" loč' na'- pc^l“'e ali tekoči v ta namen do-Pa6ne ^r^sPGvl'e’ bodisi v avstrijski ali Paši valuti našemil uredništvu. ^ ** Društvo jugoslov. akademikov v «***». viTI. rednem občnem društva jugosl. akademikov dne 20. 5rai izvoljeni odbor se je ko-.iS*itu-elf. sledečo: predsednik: Bregant Delfe, w' akad.; podpredsednik: Kralj Vladiki °;aad. phil.; tajnik: Farkaš Maks, blagajnik: Rijavec A:l">’f. st. W. ^ižničar: Černigoj Jaroslav, Stud. Plii]' *ames^ik: Šijanec Franjo, stud. Oled' . ev5zor.ia: Kristan Boris, cafld. Čast' ^ermanko Josip, stud. teh. — 0d;ni JL°d: Dev Miroslav, Planinšek S., p’ Tominšek Teodor. Namestnika č. lan °l'Up ^Han -n Lichtenvallnor Mi- ge^^^^a kreditne iri stavbene zadru-l.ieno Pravila za novoustanov- .re(litn° in stavbeno zadrugo Posebfilr* 80 v osnutku že izgotovljena, bo ie v sredo končnoveljav- uredil Pravil t» ln sprejel prvi glavni dol teh v sredo a,Eoija ostalega dela »e izvrši takoi ° Praznikih, nakar so pravila da se ***** v odobrenje. Zanimivo je, kr0£r- Za zadrugo zanimajo tudi širši dai i' 1Z ^ krajev Slovenije. Dose-ujj 'e Prijavljenih že blizu 50 ponudbo n '• } nj‘l1 tudi že nekaj takih, ki Wn*iPif-*Vl3eni tako'i Plačati zgradbo žadrC • °zir‘ stanovanja, Pristop v im. ',Kt? -10 omogočen tudi takim manj vex T1 im’„i Plačujejo zadružne deležev Ijen- °8ecnik obrokih in ki so priprav-ka ' zgradbo hiše, obratovališča ali v s.„?P°vanja položiti naplačila trdi ostni"38 , 0(lstotkih za gradbene stroške toid "P^čljivo od 1-12 let. S tem se Pomadi/ - t?
  • . Četrtek, 5. aprila Velika noč. O (kuponi). Kisiltera!?! umefoost x Otvoritev VI. umetniško razstave kluba »Grohar«. V nedeljo dne 1. trn. ob 10. uri sa je izvršila v veliki kazinski dvorani otvoritev VI. umetniške razstave kluba »Grohar«, razstave zagrebških it-mctnic. Otvoril jo je radi odsotnosti g. župana predsednik kluba, g. prof. V. Cotič. Poset je bi! oba dnova, v nedeljo in pondeljek primeroma jako dober. O razstavi sami bomo spregovorili 'Se podrobneje. Odprta je do 16. tm. vsak dan od 8.—12. ter od 3.—G. ure. x Velika noč. Praznična igra, 'spisal Avgust Strindberg, poslovenil Milan Skrbinšek, režiral Joško Kovič. Na velikonočno nedeljo zvečer smo videli na našem gledališkem odru Strindbergovo praznično igro »Velika noč«, ki je dvakrat velikonočna — po času o d igr n v,in j a in po svojem notranjem bistvu. V »Veliki. noči« nam Strindberg predstavlja rodbino Hegst, katere oče se nahaja radi sleparstva v dveletni ječi. Zapravil je bil kot kurator premoženje svojih varovancev; razkošno življenje ga je pehalo vedno globlje — dokler ni zdrknil na dno prepada in upropastil s seboj tudi svojo družino. Oče je v ječi, družina pa je — kakor vsaka družina delinkventa — izpostavljena zaničevanju in preziranju. Poleg tega pa jo preganjajo tudi še upniki. Ko se dvigne zastor prvič, je veliki četrtek; iz cerkve se oglaša glas orgel j. Krist je pred tisočletji takrat nastopil svojo težko pot trpljenja — tudi v Hegstovi rodbini pričenjajo strašni dnevi bolesti in zdvajanja. Starejši siri El is, cand. pliil., doživlja neuspehe kot učitelj in kot ljubimec; hčex-ka Eleonora se vrača od tam, »kjer je huje nego v ječi« in pri prvem koraku, ki ga stori na poti proti domu, zagreši novo nerodnost iri nakoplje sebi in svoji družini novo trpljenje. Kristina, Elisova zaročenka, gre zn, drugim; Benjamin, gimnazijast, ki živi^ pri Hegstovih, da tako iztirja dolg svojega očeta, pade pri izpitu iz latin- ščine; v mesto prihaja največji očetov upnik — Lindkvist, da jim proda še zadnje kar jim je ostalo — pohištvo. Križeva pot trpljenja Hegstovih se bliža Golgoti. Toda za Golgoto pride — mora priti — Vstajenje. Veliki petek je preč, pomlad zadiše v deželo, solnee posije na mesto in tudi v sobi Hegstovih se naseli novo življenje. Eleoriorina nerodnost so pojasni, Benjamina mine potrtost, Ilindkvist, oni Linkvist, o katerem so mislili, da prihaja iztirjat svojo dolgove, jih pride brisat in tudi Kristina, Elisova zaročenka, se vrne. Velika nož — Vstajenje! Igra nosi na sebi vse karakteristične znalce Strindbergove umetnosti ter nalikuje v marsičem na Jero-moovega »Neznanca«. Primerna je za velikonočno razpoloženje, žal le, da je bila premijera primeroma slabo obiskana. Režija g., Koviča je prvovrstna in odgovarja v vsem Strindbergovim maniram. Tudi igra sama je bila v celoti dobra in lepo zaox)rožena. Olikovali so se posebno g. Jerman (Elis), ki se lepo razvija, gdč. Kraljeva (Eleonora) ter g. Te-pavee (Lindkvist). Gdč. Sturmova (gospa j Hegst), je bila po zunanjosti in’ po igri za svojo vlogo premlada in je tudi sicer pokazala, da ji manjka še veliko clo dovršenosti. Gdč. Testenova (Kristina), je! bila mestoma pristna, mestoma pa ;ic; zopet zahajala v šablono; sploh pa ji je | manjkalo iskrenosti in topline; isto pa; velja v polni meri tudi za g. Tomašiča j (Benjamina). ~-r. j x F. Lebar: Škrjančkov gaj. F. Lehar- i ja štejemo med priznane komponiste, o-1 sobito kar se tiče operete. Z uspehom sc j je bavil tudi z drugimi umetnostnimi o- j 'olikami (pesmijo, sinfonično pesnitvijo I i. dr.), a ker donaša opereta dandanes največ materijelnih dobrin, posvetil se | je docela tej obliki. Njegova »Vesela | vdova« je našla pot po vsem svetu, ter i širila slavo vsestransko nadarjenega skladatelja, katerega je izredno cenil sam Ant. Dvorak. Iz nove je dobe datira Škrjančkov gaj, ki je v sedanji dobi propadajoče dunajske operete, nekaka nova, značilna prikazen. Zdi se, kakor da hoče Lehar obliko, ki se je izživela, spet obuditi k novemu življenju ter ji kazati nova razvojna pota. Originalna glasba se namreč začne tu pa tam naslanjati na načela moderne muzikalne drame. Oso-bito je v tem oziru omeniti finale prvega dejanja, boj med slikarjem in kmetskim fantom, ki jc docela dramatsko zamišljen. Tudi plesne obliko se ne drže običajnega dunajskega vzora, ampak kažejo originalne, čisto nacionalne poteze. Vsebina operete pa je nakratko sledeča: (1. dejanje.) Smo v ogrski vasi. Margi-ta, brhko dekle, živi pri starem očetu Palu, ter služi slikarju Sandorju kot model. Njegov prijatelj, baron Arpad, je radi tega ljubosumen in opozarja starega Pala, da naj to zabrani. Tega nazora pa ni star seljak, kajti Margita je itak zaročena s kmetskim fantom Pištom, s katerim se kmalu poroči. Slikar Sandor pa ima tudi ljubezensko razmerje s pevko Vilmo, ki ga zasleduje. Med Pištom in Sandorjcm pride do spopada, pri katerem se hoče Pišta posl užiti noža. To mu zameri Margita in odido s Sandor-jem v Budimpešto. (2. dejanje.) V San-dorjevem atelijeju se uči Margita, da si pridobi višjo oliko. Služkinja Borcza je nekako njena varuhinja. Tudi stari oče Pal se preseli v Budimpešto. Vilma poskuša, odvračati Sandorja od Margite in' ko prispe še Pišta, prizna Margita, da ja njena stara ljubezen do kmetskega fanta spet oživela. V burnem položaju, ki sledi temu razkritja, dovrši Sandor sliko Margitino. (3. dejanje.) Za to sliko je dobil Sandor na umetniški razstavi prvo darilo. V pevki Vilmi še vzbuja spet ljubezen do slavnega slikarja in njena namera se konečno posreči. Pa tudi Margita je vzplamtela v ljubezni do Sandorja in ko vidi, da nima upanja doseči trajne zveze, jo vsa obupana. Ojunači se pa, in pokliče Pišto. V njegovi. družbi se poda s svojim starim o-četom in služkinjo Borczo spet nazaj v domačo vas. — Glavno vlogo Margite je podala ga. Mitrovičeva. Ima v sebi pristno gledališko kri, tor igra naravno in neprisiljeno. Žela je obilo priznanja. G. Janko, kot slikar Sandor, je kazal, da igralsko in pevsko stalno napreduje. Dvospevi mod Mariji to in Sandorjcm so podali lep celotni učinek. Pevko Vilmo je kreirala gdč. Šuštarjeva. V nasprotju z brhko kmetsko Margito, je podala z razumevanjem dostojno, velikomestno damo. Njen dober glasovni materi j alpai bi prišel do večje veljave, ko bi iipcste-*1 vala opazke, ki so se v tem oziru žel1 ponovno izrazile. G. Rasberger je bil VI vlogi starega ogrskega seljaka prav do«1, ber ter je s svojimi dovtipi povzročil' mnogo smeha. V kmetskem fantu Pišti smo imeli priliko, spoznati novega Člana našega odra, g. Roška. S svojim dobrim glasovnim materialom se je prav dobro kot začetnik upeljal iri je upati napredo« vanje. Baron (g. Grom) je bil primeren! kontrast ostalim sel jaški m osebam in! služkinja Borcza (gdč. Petkova) je izborno skrbela za smeh. Manjšo vlogo kmetskega fanta Janoša je podal g. Ja-* vornik. Plesi so bili okusno aranžirani in skrbno naštudirani po g. Mitrovičevi,' Imamo torej zabeležiti prav vrlo uspelo! predstavo, ki dokazuje, da ima g. operni ravnatelj Mitrovič pri določitvi reperto«-ar j a dokaj srečno roko. Pod njegovim; preudarnim in temperamentnim dirigiranjem ter vztrajnim naštudiraiijem raste kvaliteta orkestra in komaj bi opazil poslušalec nasledke vednega izmenjavanja, često najboljših, vojaških godbenikov, kar 'sevrda stalno napredovanje izredno zavira. H. D. x Mcštrovič za pomoč stradajočim V Tiiisfji. Veliki jugoslov. umetnik Ivan Meširovič je dal šest svojih skulptur, ki jih je izdelal med vojno in ki kažejo pri*' zore iz Kristusovega življenja in trpljenj ji, na razpolago zagrebškemu odboru! z n pomoč stradajočim v Rusiji. »Nova Evropa« je izdala reprodukcije teb kras-! nih skulptur velikega mojstra v obliki razglednic. Serija teh razglednic se je na Veliki petek prodajala v Zagrebu, kar pa jih je ostalo, se bodo prodajale v za-' grebških knjigarnah (Kugli, Jugoslov, znanstvena knjižara, Cirilometodska iri Z. i V. Vasiča) ter v upravi »Nove Evrope« po 20 Din. serija z omotom. To izdajo MeStrovičevih reprodukcij priporočamo najtopleje vsem ljubiteljem u-metnosti, tembolj, ker z nakupom teKj razglednic, ki imajo trajno vrednost, po-« ležijo svoj obolus za gladujoče v Ru« siji. 'J; x Nova Evropa. Izšla je 10. gtevilikai, revije »Nova Evropa« s sledečo vsebino:-' Izlazak iz kaosa. (L.) — Jugoslov. Republikanska stranka (J. Prodanovič). — Qj Savezu Zemljoradnika (Jov. M. Jovanovič). — Savez zemljoradnika u Bosni! in Hercegovini (P. Slijepčevič). — Razvoj iri budučnost narodriog socializma n* Jugoslaviji (J. Dežič). Politički pregled? Izbori za Skupštinu (č). Ekonomski pregled: Nemačka u znaku okupacije Ruhra| (J. Belin). Knjige i listovi. -j; Sokolstvo. o Telovadna akademija ^okolskegal društva v Mariboru se vrši neproklicri« v soboto dne 7. aprila 1.1. ob 20. (8.) nri’ zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored bo bogat in nam bo rtndil' proste vajo izbranih vrst članic iri ela-i nov, vaje na orodju in starogrške kipe,. Poleg telovadbe bo nudil večer zelo lep koncertni program, ki ga proizvajajo priljubljena bivša primadona Narodnega gledališča gdč. Mezgečeva, ki jo bodo Mariborčani po dolgem’ odmoru zopet' onkrat slišali in gospod notar Ivan’ Ašič,. ki ga Mariborčani že dolgo poznajo kotfj izvrstnega pevca. Nastopi tudi prvič! društveni orkester s umetniškimi komadi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. —• Prosimo ponovno vsa narodna društva,; da se ozirajo na to našo prireditev 'a pri-; čakujemo z ozirom na lepi orograiri; mnogobrojori obisk narodnega občin«1' stva. — Odbor. jt Šport. : Nogometne tekuse ob velikonočnih 'praznikih. Ljubljanska »Ilirija« je v nedeljo in v pondeljek tekmovala z mona-kovskim »Turn-u. Sportvereiri«. Rezultat prvega dne je bil 1:1, drugega pa 2:1 v prid monr.kovskim gostom. — V Z at grebu je češkoslovaški klub Union Žižkov gostoval proti Hašku in Concordiji. Ostal je proti obema zmagovalec, proti prvemu v razmerju 1:0, proti Coneordij! s 3:0. : POLNP. Ker so prijavnice od LNP prispele. naj isto klubi v slučaju1 j potrebe izuzimajo pri blagajniku pododbora g. Franklu. Cena jedne prijavnice jo 1 Dinar. — Vsi klubi sc ponovno opozarjajo, da ored začetkom vsake Sfran '4 *T 'K V. O RV, Maribor; 4. anrila 1925 tekme predajo sodniku seznam moštva,’ beriča sta ga v mnenju, da je pijan, ki nastopi, ker se bo v protivnem kazen- spravila v sobo. Ostal je v nezavesti do pko postopalo proti klubom, ki tega no bi 15. ure, ob katerem času je umrl, ne da izvršili. Istotako se vsi klubi zadnjikrat bi spregovoril kako besedo. Smrt je na-opominjajo, da pri vsaki tekmi postavi- stopila vsled otrpnenja možganov. Prejo za stranske sodnike starejše ljudi a drta mu je bila s silnim udarcem terae-ne nedorasle mladine. — Za Olimpijski nica in pri tem pretrgana žila dovodni-dan, dne 8. aprila t. 1. se je postavilo sle- ca. Drugih poškodb na umrlem sodni deče moštvo: Glasor ali Dolinšek, gol; zvedenci niso ugotovili. Ker je v obče Barlovič-Kurzmann. Obramba; Wagner- znano, da ima Anton Črešnar jezo na Stauber-Marusig (Maribor), krilci; Le- Wolfa. da mu je v gostilni pri Puharju nassi (Maribor), Kopčič (Kapid) Vauda- zagrozil, da so vsi trije obdolženci s koli Bratuž-Vogrinec (Maribor), napad; re- oboroženi sledili Wolfu, so orožniki are-zerve* Ackermann (Svoboda), Ferk (Ra- tirali današnje obdolžence, ki so znani pid). Kapetani omenjenih klubov naj kot razgrajači in postopači. Kdo izmed obdolžencev, ki taje, da bi so lotili Wol-fa, in mu prizadjal smrtni udarec, se ni dalo dognati, radi česar odgovarjajo vsi trije za posledice usodepolne poškodbe. Sodba se glasi pri Antonu Črešnarju na 8, pri Martinu Črešnjarju na 5 m. pri Matiji Kotniku na 6 mesecev težke ječe. sporazumno določe dneve traininga za omenjeno moštvo. Izpred sodišča. f; Maribor, 28. marca, | S koli po ljubezenskem tekmeecu. ! Viničarski sinovi Martin in Anton Črešnar v Zbigovcih, okraj Gornja Radgona in Matija Kotnik v Črešnjeveih, so se zagovarjali pred okrožnim sodiščem ra-j Tekma med varaždinskim In mari-di hudodelstva teške telesne poškodbe po j>orskim Srh. klubom se bo vršila v če Mala oznanila Spalna soba in kuhinjska' BAT g |BJ f| prvovrstna, popolnoma oprema na prodai. Cena 5000 samostojna, dobra gO kron Tezno 6t. 3* 6t,i j spodinja se sprejme proti visoki plači in dobri oskrbi. Parilo po naiu(?odne:šj ccni:p0nudbe z navedbo dosedanjega službovanja, prepis' spričeval in če mogoče s sliko na: Poštni predal 129 Ljubljana. 2-2 644 prodaja samo B. Veselinovič in d‘ug. Maribor Oo-poska ul. 26 458 15—13 Knjigovodstvo, te nopisje. Pssamezni pouk. Kovač, Ma-ribor, Krekova ulica St. 6. 651 8- 2 URE, žepne in stenske, popravila naj^oUdnee tvrdka R. BIZ!AK, urar. Gosn^ska ul. št 16, Maribor. 591 15—7 Podpirajte Jucoskvensko Matico ».■ S AH. Podpisani izjavljam, da ie moj sum na g. Alojza Komel, ključavničarja v kurilnici j. ž., glede tatvine ! orodja v moji delavnici, ne* j utemeljen. 653 JOSIP BIZJA^ Korožka cosla 1. Perilo, kSobuke 2595 78-37 čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modn° In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje JAKOB hm, Maribor, Glavni trg 2 trtek 5. in petek 6. t. m. Za varaždinski klub Igrajo gg Kalabar, Juhn, Kadera-vek in Kraus. Za mariborski klub: gg. Kramer, Stupan, Ostanek in Hočevar. — Kot rezerva Maribor so določeni EK. Lu-, keš, dr. Stefančič in Favai. Igrali bodo J v Veliki kavarni v igralni sobi. Prvo j kolo se bode začelo v četrtek ob 4. pop., j drugo v petek. Varaždinski klub pošlje j j ... • _ . * ^ ^ * * - - - . 1 .a It rt K § 143. k. z . Na pustni večer 13. februarja se je vršila pri gostilničarki Juditi Puhar v Zbigovcih zabava, Razun današnjih obdolžencev, je bil v gostilni tudi 191etni viničarska sin Herman Wolf iz Zbigovc. Bila pa je navzoča tudi viničarska hči Ivana Hvalič, katero ljubi tako Anton Črešnar, kakor jo je ljubil rajni Wolf. Radi tega sta se tekmeca grdo gledala. KV(>n-R najmočnejše igralce, istotako po-Wolf je bil le kratek čas v gostilni in je stavj mariborski svojo najboljšo vrsto, odšel okrog J424. ure v družbi še drugih Prijatelji šaha so vabljeni kot tihi gle-ljudi proti domu po občinski cesti. Tej dalci. Mariborski klub, ki je dosedaj še družbi so sledili tudi vsi trije obdolžen- neporažen, bo to leto še igral z Zagreb* ci, oboroženi s koli. Na potu je začel čani, Celjani in Ljubljančani. V avgu-eden izmed njih izzivati. Ko so prišli vsi stu se udeleži velikega saveznega turnir-j do Svetičeve hiše, so vsi trije obdolženci ja v Novem Sadu. zaostali in odšli v grabo po pešpoti na- ____________________________ prej. Wolf pa, ki se je poslovil od svoje družbe, je nadaljeval svojo pot proti do- ■ mu ter je med potjo parkrat zavriskal.1 Okrog Vil. ure pa je slučajno šel iz sobe ven stari Anton Veberič v Zbigovcih. Našel je pred pragom Wolfa stoječega, ki pa ni ničesar govoril. Ko je prišel na poziv ven tudi Veberičev sin Anton, je Wolf že padel na prag. Bil je po licu krvav in iz nosa mu je tekla kri, odgovoril pa ni na nobeno vprašan je. Oba Ve- Ohme. § Mestni kino. II. del velikega filma »Zakon prerije« in sicer: »Na vislicah« . v 8. dejanjih v glavni vlogi Eddy Polo se predvaja v torek, sredo in četrtek. j § V torek, srede, četrtek in petek se j predvaja v I. Mariborskem Bioskopu I, j del pustolovnega sensationalmiga filma j »Kadlum« obstoječ iz dveh epoh. 1 $ ZAHVALA. Globoko ginjeni nad tako vsestranskim sočustvovanjem ki se je nam povodom nenalne. prebridke in nenadomestne izgube iskrenotjjbljenega soproga, ofeta in brata, gospoda dr. Kare! Verstovšek-a izražalo pismeno ali ustmeno, tor nam bilo v teh tugepolnih dneh v neizmerno toJatbo, se futimo dc'žni, tem potom izraziti vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem naj ~kren#jSo in najfopbgSo zahvalo. Prisrčno zahvalo izrekamo dalje vsem mnogobrmnim, od bligatu, zastopnikom Zadružne srosp idar ke banke in Kristala, č. gg. frančiškanom itd. itd. Dobrotni Rog bodi vsem obilen plačnik. Rajnkega.pa piiporočamo ▼ molitev in blag spomin! % MARIBOR, dno 3. aprila 1923. 656 Žalu očl ostali. Mihel Zevaoo: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (62) Saint Germain se je nasmehnil. — i zivlje ljubezen. — Ljubiti iskreno jedno poraz, — katerega bi se ne moglo " »Kaj imenujete vi ljubezen1?« — je z žensko pač ne more pomenjati drugega popraviti. — presunljivo resnostjo vprašal grof. — kot želeti najiskrenejše njeno srečo, —! Grof du Saint Germain je prijel »Poslušajte me, morda me umete, ker ne naše lastne! — Ali me sedaj razume- za prijateljski pod pazduho in mn ^ ste plemenitejšega mišljenja. — Za člo- te?« — 1 beznjivo prigovarjal. — Ko ga je b, večanstvo v popolni skupnosti je ljube- »Da, vsaj zdi se mi!« — je odgovoril spremil do »treh delfinov« mu je iztrS ^ zen prava oblika samoljubja. — Moški d’Assas trepetajočim glasom. — obljubo, da ne bo skušal prostovob0 ljubi žensko, to se pravi, da jo poželi, — »Ljubiti jedno žensko, to je toliko kot. končati si življenja- — »Nikdo ne more preprečiti tega, kar da jo hoče imeti v svoji lasti, hoče, da čutiti: »če bi me ta ženska pbklicala, bi »Oh, res je, iztrgal sem jedo®# fce mora zgoditi!« — je resnobno pri- postane ta žensika njegova in od nikogar se jaz z herkulejsko močjo trudil, da za- človeka smrti,« — je mislH grof, ko J pomnil grof Saint-Germain. — »če sku- drugega. — če je lakomna, — če se pro- gotovim njeno srečo, — ali če se ona tudi ostal sam, — »ali, sem li storil šam, da vas iztrgam smrti, je to, ker vaša da, — jo kupi, — kakor bi kupil mramor- oddalji od mene, če velja njena naklo- Kdo zamore vedeti kaj takega?l« ■— _ ^ ura še ni dotekla. — Vprašate me, če nat kip ali kak drugi dragoceni predmet, njenost drugemu, ne meni, — tedaj . . .« stimo za sedaj te turobne misli in sem vaš prijatelj, vaš brat! — Jaz sem — če je pa poštena, tedaj skuša, da jo »Kaj tedaj?« je zaječal vitez. se na veselico, da vidimo, kdo kone še celo več! — Jaz sem oni, ki vas porni- prepriča, da se mu prostovoljno uda. Na »Tedaj.... ker jo ljubim ;n kei1 zmaga! — luje, — ker ste vredni globokega pomi-! vsak način pa skuša, da se je polasti. — sem obljubil, da zagotovim njeno srečo, ■; XX. lovanja. S katero pravico se usilju jem? To je popolnoma oni način prilastitve, ne samo se ne postavljam med njo Jn Izjava ljubezni. S pravico onega, ki ve, ki pozna pre- kakor pri nekdanjih barbarskih naro- možkim, katerega je izvolila, ampak za- < _ • g»* pad, brezno človeških strasti, — s pra- dih. — Dokaz temu je pač dovolj, da se dostil se bodem, da je ona zadobila, če- Ludvik XV. je ostal pri Ivam ^ j. vioo onega, ki je premagal smrt in spo- ljubezensko poželjenje in bolest olajša, prav brez mene ono popolno srečo, kale- motnem salonu, ko je obupani d Assi ^ znal življenje!« — ‘ da skoro zgubi, če se ljubljena ženska ro bi ji bil jaz rad daroval. šel, spustivSi ^zaveso. Ludvik X • Obraz grofa se je spremenil; vzvišeno sploh nobenemu no vda. — Kar se nava- »Strašna teorija!« ^ pač ni preveč brigal za čast žensk _ veličanstvo je sevalo iz njegovih potez, dno zove ljubosumnost, pač ni drugega «Pravite: strašna, — ker ne poznate oča- tere je poželel. Da smo pa v^ vsa Vitez je strmel v njega, — z začude- kot togota osebnega samoljubja. — Mo- rujočega občutka popolne vdanosti, oziru pravični, moramo omeniti, _ j Sjem, ki je mejilo na grozo, — s spošto- ški navadno ne išče drugega, kot da za- požrtvovanja, ki ne gre za plačilom. — trpel od nikogar, da bi se jim v n.]e :. Vanjem, katerega ni mogel zatajiti. — ! dovolji svojo željo lastitve, in premaga- »Zakaj se hočete umoriti, d’Assas?« nja, zmage, — kadar trdi, da ljubi. — je povzel zopet Saint Germain. — »Če bi Ljubiti se pravi poželeti, hoteti. — Jaz bil! navaden, priprost značaj, bi vam re- hočem ta kip, dragoceni predmet, — to žensko, — in hočem to le samo zase. ~ Poželim! — Tedaj lahko rečem, da ljubim. — Kako bedno malenkostno je to!« »Ah!« — je šepetal vitez, — »ali je maine, in osupnjen je poslušal besede, ki takoj pogasne, in da bodete potem lahko sploh še druga vrsta ljubezni?« so polagoma ublažile njegovo bol, — ga kralj. — »Ali se bojite, da bi v8,a etjti, zavzeli ono ubogo žensko,—• v obliki an- »Da. ljubezen obstoja, — a to je nekaj umirile. — Mogoče je bil to edini namen osumil? — Nobenega ne sme prese^ ^ gelja — tolažitelja. — Ali jaz vam ne neizmerno bolj dragocenega od vseh in- grofa, ko mu je začel razlagati teorijo da se mi dopade govoriti z vami- ^ bom govoril o tem! — Vitez d’Assas, dijskih zakladov. a vendar, — ob- ljubezni. če bi se kdo hotel temu čuditi, ya^sj^,j jaz vam bom edinole rekel, da živite, ker stoja! — Le malo je izvoljencev, ki po- D’Assas pa je spoznaval v tem mož- gotavljam, da vi ne bodete trpel' 'va- je življenje že samo ob sebi lepo. — No- znajo to ljubezen, — skoro ravno tako nost, da bi se posvetil popolnoma Ivani- tega. — Robček, katerega ste mi da ^ bena stvar ni na svetu nezaceljiva. — < težko pa je dobiti moškega, ki res ljubi, ni sreči, — polagoma se je umikala mi- li je ravnotako blizu mojemu srcl1’ edino le smrti se ne more popraviti. — [ kakor žensko, ki je vredna, da se jo v- sel na samomor, — ali trpel je še vedno, kor skrb za vaše dobro ime. " emljal Vse drugo se ozdravi, — zaceli, — in naj zljubi. — Ali — debi so tudi to!« — j grozno trpeL — Vendar pa je pripozna- S temi besedami, katere je ^ilij fei je tudi najresničnejša. najpopolnejša. »In kaj je ta ljubezen, o kateri govo-: val resnico grofovih besed. — ljubeznjiv nasmeh, v katere® 3 p(r ljubezen, kakor jo čutite vi!« j rite?« — je vprašal vitez globoko začu-: Le jedna stvar je neozdravljiva: — več galantnosti, kot pravi stras i. D’Assas je brezupno zamahnil z gla-, den in spoštljivo kot je to navadno, ka- smrt!« — vedel Ludvik XV. Ivano do divan dar se spozna kako neorgljivo resnico. | Umreti je bilo pač lastna obsodba, da se je morala vsesti. —■• »Ljubezen je najpopolnej?a oblika ne vidi več Ivane. — Pa tudi če ne spre j- »Sire,« — je jecljala _ prestra ^ ^ vdanosti, — to se pravi ravno nekaj na- me grofove teorije o najpopolnejšem po- »vsesti se v vnši pričujočnosti, Vaše veličanstvo poza&U® ib Jaz ki sem poznal vse oblike ljubezni, — bližini mogoče posmehnil in branil ljubosumnosti, ki sanjari o zločinu, --o je z vitežko navdušenostjo. — obupu, ki misli na samomor, — vam lah- Ivana se je prestrašila, ko je op®2 ko rečem: le to edino je prava ljube- da je sama s kraljem. — sel: upajte! — lahkb bi vam dokazal, da je kralj egoist, ki ne ljubi ničesar drugega, nego samega sebe, — da je njegova jitrast le slamnat ogenj, ki vzplapola in zen!« »Sire,« — je zaprosila tiho, ve* D’Assas je bil res plemenitega mišlje- lite mi milostno, da privzdigne® nja, kakor je omenil grof Saint Gor- so.« — jvrnil »In zakaj drago dete?« — je 0 Vo. — »Vi mi pač lahko tako govorite, —| ker niste sploh še nikoli ljubili!« — je| rekel na to! sprotnega od onega, kar se navadno na- žrtvovanju, — je bil samomor popolen kraljem. Lastnik ia izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik; Rudolf Ozim. — Tiska; Mariborska tiskarna A i*