186. štev.
V Ljubljani, nedelja 3. avgusta 1919.
II. leto.
^©lja v Ljubljani in po pošti: telo leto ... K 84— ?0l leta .... 42 — četrt leta ...	.21—
4* mesec .... 7—
j® inozemstvo:
W celo leto naprej K 95— ** Pol leta	,	. 50-
M četrt leta	.	. 26'
** mesec	.	.P
m
Ra pismene naroibe broa pofilljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino jgfiT- po nakaznioi.^^m
Oglasi se računajo po po-/Storu in si-jk ter 45 mm it za enkrat ečkrat popust.
rabljet cer l širok 40 vin.,...
Dinsittt# Je na Starem trpa »ten. 18. Telefon »te*. Kfifl. — Upratnlštvo Je na Marijinom trga ==.—•■ štev. 8. — Telefon Mev. 44.	—
izhaja vsak dan zjutraj, j	-aL$Xi
Posamezna številka velja 40 vinarjev. j ■»» frfoMrulo. - Rokopisi se ne vračajo.
^■»stoslav:
Premoženjska oddaja.
Vojna je spravila vse evropske dežele « a rob pr« poda, izvzernši morda jedino Anglijo. Franc« ska in Italija si bodo pomagale z vojno odškodnino, katero bodo dobde, premagam državi, Nemčija in Avstrija pa si morata po P^agati sami, to je s premoženjsko bddajo, s katero edino je mogoče spra-JR' iz prometa preobilico nepokritih bankovcev in tako gospodatski položaj /.opet dvigniti. Te žalostne dedftčine Po pokojni Avstriji — ob«i ce_■ ankov-cev — smo žal tudi mi cU' z il Ne pre. g e ja torej tudi nam nič diuzega, kakor sprijazniti se z mislijo, da je treba nekaj premoženja oddati na °6ar domovine Jugoslavije, ako^hočemo doseči g< spoparsko ravnoiežie.
V Nemčiji hočejo vpeljati povprečni premoženjski da^ek 35 % do 40%, pri nas v Jugoslaviji bode zadoščalo povprečno 10% do 15% premoženjskega davka, k; kor so izia-čunah narodnogospodarski veščaki. Glavno pri ceh stvari je: pravična razdelitev premoženjskega Učivka. Pravična geveda, kolikor je to v človeški moči 1
Treba je pa ločiti premoženje: a) gotovine v kronskih bankovcih
h) terjatve, oz. dolgovi
c) p envčnine
a)	nepremičnine.
G. fi iančr.i minister je hotel oddajo premoženja pod a) in b) strniti kronsko vred osi oe alvirati, in zamenjati krone z dinarji — menda v razmerju 1:4 ali celo 1:5. Ta namera pa je vzbudila po vsej S « veniji protest, ker bi bui 8 tem ravno najrevnejši sloji (hranilci) najbolj prizadeti, d« čim bi poiem za vojne dobičkarje, ki so si med vojno kup.h posestva, ostalo premalo — davčne dolžnosti.
Trena bode tedaj premoženjski davtk deliti. Za gotovino v kronskih bankovcih se nasveiuie pravični davek 30% do 33V30/° bodisi da se J>t da.tk odtegne potom koikovanja $ kron, bodisi da se ki one zamenjajo pari z dinarji, pri tem pa ena “*tjina kronskih bankovcev pridrži,
da
se tedaj dobi za 3 krone 2 dinarja. Davek na terjatve (hranilne vloge, terjatve iz pogodb 1. t. d) bi se lahko pobral skupno z davkom na premoženje v nepremičninah. Davčna oblast ima itak vse tozadevne p. datke v rokah. Treba bode pri tem ločiti:
1.) ali je bilo premoženje pridobljeno med vojno in pred vojno.
2.) ali je dotlčnik postal trgovec še le med vojno, in je imel popred doc« la drugi poklic, ali je tedaj vojni dobičkar v pravem pomenu besede, ali pa je bil že pred vojno trgovec in industrijske.
3.) vpoštevati se bode smelo samo aktivno premoženje, po odbitku^ pasivnih p stavk (dolgov); premoženja pod K 50.000 — pa naj bi bila sploh prosta vsakega davka.
4) posebno kategorijo tvorijo premoženja, ki so bila že pred vojno last dohčnika, ki pa so med vojno samo po sebi v vrednosti narastla; ta premt ženja naj bi se najmanj obdavčila, ker je njih večja vreduost prav za prav le imaginarna — zaradi manjše vrednosti krone, t. j. plačilnega sredstva, v katerem izražamo vrednost.
Po teh vidikih naj bi se potem razdelili odstotki, od K 50000 — aktivnega premoženja naprej, recimo od K 50 000-— po K 100000— 10%, potem pa stopnjevaje do milijonskih premoženj oziraje se na opomnjo pod točko L) j« 2 ), kakor tudi 3 ) in 4.).
Najvišji davek, ki naj bi se pobiral (id milijonskih premoženj, pridobljenih med vojno od ljudi, ki po-pred niso ničesar imeli, in so še le med vojno začutili poklic za „tfgovca“, p«av za prav verižnika in navijalca ce , ta naj višji davek naj bi znašal 90%.
Med temi 90% in najvišjem davkom 10% pa naj oi se napravile lestvice :
a) ra predvojno premoženje, ki je med vojno avti matično narastlo.
b) za med vojno pridobljeno premoženje po trgovcih in industrijalcih. ki so imeli obrat že pred vojno.
c) za med vojno pridi bljen« premoženje vojnih dobičkarjev.
Za hranilne vloge naj bi se — jednako kakor rentni davek — predpisal premoženjski davek hranilnicam. Tukaj naj bi se vzel povprečni odstotek, tako da bi hranilnica sama potem lahko razdelila davek na svoje klije n te, in pri tem bolj obdavčila večjevlogeinlast-nike kontokorentov, kakor pa male hranilne vloge.
To bi bil načrt za pravično raz-deV+ev premoženjske oddaje ali premoženjskega davka. Posestnikom nepremičnin bi se mogel dovoliti proti vknjižbi plačilni rok za premoženjsko oddajo za 5 let, tako da bi vsako leto plačali Vs*
Premičen — žal — ne bode mogoče pritegti.i k temu davku.
S premoženjsko oddajo bi bil storjen velik korak k sanaciji naših razmer.
Druga nič manj važna točka pa je boj proti mažaronskim verižnih o m in Židom, ki sede v Zagrebu, v Osjeku in v Banatu ter od tam izvažajo s pomočjo madžarskih železničarjev naše življenske potrebščine. delajo s tem draginjo in uvažajo ponarejene jugoslovanske krone! Dokler se tem ljudem ne bode stopilo na prste z izjemnim zakonom — saj to so veleizdajalci! — ne pomaga nobena regulacij a valute in noben premoženjski davek.
naša
Anton Lajovic:
Naša kultura in politika.
Naša centralna vlada namerava, kakor je bilo predkratkem razvideti iz notic v listih, izdati za celo državo veljavno novo avtorsko pravo.
Pri danih razmerah je brezdvomno, da bo to avtorsko pravo, če postane zakon, ostalo za dolgo vrsto let v veljavi in ga z ozirom na preobilico drugih nujnih državnih nalog ne bo mogoče po potrebah izpreminjati.
VLADlMlR LEVSTIK.
139. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
In jugoslovansko zarotniško sodrgo, čeprav snuje J^zpad m delitev cesarstva? To je emel nsčrt, zum Teufel; zdaj vem, kaj se pravi izzvati va banque 1 Kakor bi sam nabrusil morilen nož, da mu nato porežeš kremplje... Ampak, ampak — kaj, če izpod-Potem je Avstrija pri vragu, in ekscelenca takisto; ali pa, recimo, zaveje tik pred dvanajsto uro nasproten veter in me pripravi v položaj, da moram aretirati samega sebe! Nihče ne bo hotel vedeti ničesar o redu demantnega runa in vsej tej vratolomni politiki... To treba še premisliti, Kreuzdonnerwetter! Le bi bila vsaj Klotilda tu; ona ima vedno tako umne ideje . . .«
Ali Klotilda je bila na Dunaju, in predsednika je razjedal čedalje hujši dvom. Grčfove zahteve so nasprotovale vsemu, kar je imel doslej za vodilno misel svojega delovanja; priznaval je, da ,tak človek1 ne more oznanjevati krive vere, toda kakorkoli je helil glavo, njegov evangelij mu je ostal nerazumljiv. & fizično muko se je zaletaval v skrivnost .visoke Politike*, ne da bi jo mogel razvozlati. On — socialist ? On — srbofil ? In vse drugo tudi še, in kar na lepem, čez noč? Star, soliden avstrijski uradnik, zadJC ‘b’? Vaien spati vsaJ Po1 Ieta na vsak* najmanjši
»Saj vendar ne goril« se je odločil zdajci. »Jasnost mora biti; da sem počenjal do današnjega dne zgolj same budalosti, mu ne verjamem kar tako. In sploh — meni bi se lehko razodel malo bolj odkritosrčno; to je, kakor bi poslal človeka maševat, šestih resnic pa mu ne bi povedal ... Ali je deželni predsednik Smučiklas, ki ga obračaš za nos, kamorkoli se ti zljubi? Grof je vsekako prepričan o tem! Zakaj mi ne reče jasno, tako in tako? Jaz nisem Smučiklas in ne marširam, dokler ne vem, kam vodi pot«
Prva klica nezaupanja je že poganjala v njegovih možganih.
»Deželni predsednik m kdorsibodi,« je ošteval grofa sam pri sebi, mereč sobo z dolgimi, razburjenimi koraki. »Kar pravi o redu demantnega runa... o zagrinjalu, ki ga ne more dvigniti izpred poslednje skrivnosti... in vsem ostalem... je prav lepo, je nenavadno modro; ali zame to ne veljal Odgovornost je odgovornost, in nekam čudno se mi zdi zahtevati kar tako, tebi nič, meni nič, da naj pričnem delovati zoper svoje prvo načelo \vider dic lieiiige deutsche Sache... Ako bi papež — recimo — ukazal škofu, pridigati, da ni Boga, bi mu tudi razpovedal kako in kaj! Saj ne pravim, potegniti navidez z Antikristom in ga hudimansko goljufati pri tem, je vsekako velika ideja; toda treba je vedeti nekoliko več, nego ste mi razodeli, Herr Graf von Kiinnigsbruch.«
Od samega tuhtanja se ni priteknil obeda; le črno kavo je izpil ter jo začinil z izbrano britaniko,
Zato pa je nujno potrebno, da se novi zakonski načrt, predno se predloži zakonodajnim organom, da v pretres onim, katerih so v prvi vrsti tiče, namreč ustvarjajočim umetnikom.
Ti morajo dobiti priliko, da povedo vse, kar jih je težilo in oviralo pri dosedanjem pravnem stanju.
Ne dvomim, da se vse naše politične stranke zavedajo važnosti kulturnega razvoja narodovega. Dasi se pretežni del političnega delovanja strank cbrača na zadovoljitev gospodarskih potreb naroda, torej onih potreb, ki omogočajo narodu njegov fizični obstoj, vendar mislim, da se ne da prezreti, da samo fizični obstoj ni nobenemu narodu zadnji in edini cilj njegovega življenja, temveč da je le baza za čim močnejši razvoj narodovih duševnih sil, torej za razvoj narodove duševne kulture.
Le narodova duševna kultura je ono, kar pusti takorekoč večne sledove v Človeštvu za seboj, če tudi narod sam po večstoletnem bilju izgine iz zgodovine.
Ena izmed glavnih sil, ki narodu tvorijo nove kulturne vrednote, pa so narodovi umetniki v svoji celoti.
Ce je njirn zasigurana možnost dobrega pfospevanja s tem, da jim je zajamčena primerna eksistenca, zajamčen je v jednaki meri razvoj narodovi kulturi.
Mislim pa, da je za esiguranje materielne eksistence umetnikov nezadostno sredstvo, če d.žava tuintam enemu ali drugemu umetniku da višjo ali nižjo podporo ali pa tu in tam kako naročilo. Mnogo važnejše je, da vlada ustvari tako pravno stanje, da bo umetniku za njegovo delo zasi-gurano primerno plačilo in da umetnika ne bo mogoče izkoriščati več na tak neverjeten način, kakor se je dogajalo doslej.
Mislim, da ni neznano, da imajo najmanj talenta spraviti svoje stvari dobro v denar, ravno oni umetniki, ki proizvajajo najlepše in najdragcce-nejše umotvore,	zakaj njihovo	mišljenje je stalno	usmerjeno na	vse
drugo kot na kupčijo.
ssasnrn&Fmnjmnm mmmmammmmtKmmammemmoammm ——i
da bi	si	podkuril duha. In res,	med obročki sinjega
dima je	bliskoma spoznal pravo	pot. Čemu sije	neki
tolikanj ubijal glavo, ko je bilo vendar najenostavnejše, kovati obedve Železi, okoristiti se s trenotnim političnim položajem in doseči sijajen nemški uspeh pri volitvah, kar pomeni veliko Časno korist, z druge strani pa ubirati, s pametjo in preudarkom, nove strune po grofovi Želji, da se stori deležnega zasluge pri »zgradbi novega Jeruzalema«! Izračunal je, da je tako zavarovan na desno in levo; nihče mu ne more ničesar, pa naj bo končno na vrhu kdorkoli; nasprotno, Peter in Pavel bi mu dolgovala zahvalo, V ta namen je sklenil poslati baronico Thurmb-hauffnovko nemudoma v ogenj; zap.eljan po njeni izkušeni greheti, utegne grof vendarle popustiti vsaj toliko, da trene Smučiklasu in drugim z očesom — za nemško korist. Tem laglje in rajši, ko je vendar znano, kako speljuje naše prvaštvo v nemškutarijo 1 Predsednik je mencal od zadovoljstva v svojem klub-nem blazinjaku ter si mel roke brez konca in kraja.
»Kar se pa tiče .demantnega runa' — nu dobro; kdo bi odklanjal moder nasvet, ako gre za blagor Avstrije v enaki meri kakor za njegov lastni prid? Samo terčn moram poznati, razmotati Šahovo desko, izračunati pro in kontra na vse strani, da bom tem lepše pogodil, kar zahteva od mene njih velika ideja...
(Dalje prih )
Is krogov naših umetnikov vem, da so bili mnogi izmed njih pri dosedanjih pravnih razmerah silno izkoriščani, da je ob njihovem delu založnik ali pa oni, ki je samo v komisiji n. pr. knjigo prodajal, da še celo sfttvec, ki je njihovo knjigo stavil, neprimerno več zaslužil, kakor avtor-stvaritelj sam.
Zadnja avstrijska novela občega državljanskega zakonika je prinesla nekaj malega novih določb, ki pomenijo nekako malo zaščito avtorje/.
Toda to je še vedno premalo.
Gotovo nikjer drugje ni toliko gospodarske neizkušenosti in lahkomiselnosti, kakor v krogih umetnikov.
Iskati bo torej treba vseh mogočih novih kavtel, da se prepreči Izkoriščanje umetniških proizvodov in njihovih avtorje/. —
Kako se bodo našle primerne oblike to je stvar zakonodajne tehnike.
Opozarjati pa bi hotel že sedaj na neko principijelno vprašanje. —
Dosedaj je avtorsko pravo ščitilo umetniške proizvode in avtorje le iz nekega zasebnopravnega stališča. Treba pa je povdariti, da umetniških proizvodov ni smeti gledati s stališča, kot da je njihova pravna usoda samo stvar avtorja in njegovih pravnih naslednikov.
Nasprotno! Vsako umetniško deio projicirano v realnost, postane kamen v stavbi narodove duševne kulture, sila, ki pušča v duševnem narodovem življenju svoje kroge in katere narod v svojem duševnem razvoju ne more več pogrešati.
Vsako umetniško delo narodovega umetnika je torej v smislu narodova in zato javna zadeva.
To naziranje, če si ga osvoji zakonodajalec, mora imeti za posledico dalekosežne izpremembe v avtorskem pravu. In ne samo v tem pravu 1 —
Z ozirom na odločilni pomen avtorskega prava za naš kulturni razvoj je pač dolžnost celega našega zastopništva v narodnem predstavništvu, zvezana s težko odgovornostjo, da pazijo na to, da avtorsko pravo ne postane preje zakon za celo državo, predno niso njegovega načrta temeljito premotrili prizadeti umetniški krogi.
Kakšen mir je hotela »zmagovita" Nemčija?
„Arbeiter Zeitung" razmotriva v v uvodniku mirovna pogajanja centralnih sil meseca septembra 1917 na podlagi sedaj objavljenih dokumentov in pravi:
Mir Brest-Litovski, mir bukareški, kjer se je izdivjal nemški imperalizem, smo že spoznali, sedaj pa so nam znani tudi naklepi, katere je nameraval izvesti proti Belgiji. Roko na srce — kdo bo po teh odkritjih megel trditi, da je mir verzajlski bolj nasiien, kakor namere nemškega iroperalizma ?
Ob tem se ne more pozabiti, da je ententa resnično in pošteno zmagala in da je imela opraviti potem s poraženim nasprotnikom, dočim jeseni 1917 Nemci sicer niso bili premagani, vendar pa niso zmagali in so bili še jako daleč od zmage.
Kaj bi zahtevala Hindenburg in Ludendotf, ako bi bila resnično zmagala, ako bi bila v tem položaju, v
m- Wx.!? ?,e nahaia sedaj ententa proti Nemčiji. V tem primeru bi bila gotovo hotela anektirati vso Evropo. — Ali je torej čudno, da se je po vsem svetu
«!"« i° x-?ftrenI?gliivo nezaupanje proti Nemčiji? Nemška dipiomaci a cesarstva je nalagala svet, ali je čudno, da obrača svet svojo jezo proti vsemu nemškemu narodu?
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. JV. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Jugoslavija.
Ministrska kriza.
Min. predsednik podal regentu ostavko.
Bel g rad, 2. avgusta. Včeraj popoldne ob 13. je ministrski predsednik Protič podal prestolonasledniku demisijo kabineta. Regent je sprejel v avdijenci tudi ostale ministre. Ob 17. popoldne je sporočil ministrski predsednik pred3eduiku narodnega predstavništva, da je vlada v demisiji. Danes bo regent pozval k sebi tudi predsednika narodnega predstavništva dr. Dražo Pavloviča. Danes se skuša dognati stališče neodvisnih radikalcev in skupino dr. Korošca. Od izjav teh dveh skupin za ali proti koalicijski vladi je odvisna rešitev krize. Kakor poročajo, sta obedve skupini za koalicijsko vlado. Kriza je zelo težka in ne bo še rešena v nekoliko dneh.
Ldu. Belgrad, 1. avgusta. Zaradi ministrske krize je dospelo semkaj mnogo poslancev iz vse dežele.
Srbske čete zasedle novo demarkacijsko črto v Banatu.
Veliki Bečkerek, 1. avgusta. Srbske čete so izpraznile one dele Banata, ki pripadajo vsied sklepa te-ritorijalae komisije pod Romunijo. Odšle so na novo demarkacijsko črto, ki velja kot začasna meja med Jugoslavijo in Romunijo. (Ldu.)
Poštni uradniki oproščeni vojaške službe.
Belgrad, 2. avgusta. Vsi poštni in brzojavni uradniki bodo oproščeni od poziva v vojno službo. (Ldu.)
Brezplačna razdelitev moke v Črni gori.
Belgrad, 2. avgusta. Iz Črne gore poročajo, da je bilo med prebivalstvo brezplačno razdeljenih 1 milijon kilogramov moke. (Ldu.)
Veliko ogorčenje v Srbiji radi
izpraznitve Temešvara.
Veliki Bečkerek, 1. avgusta. Vsied evakuacije Temeš/ara in deia Banate je ogorčenje med srbskim narodom ogromno. Iz srbskih mest, iz okolice Temešvara in drugod je odšla skoro celokupna srbska inteligenca v strahu pred Romuni, ki so pretili z najhujšimi grožnjami srbski inteligenci. Ako se ne ukrenejo potrebni koraki, da se vrnejo vsaj duhovniki in učitelji na svoja mesta, ali pa da jih zamenjajo drugi, preti nevarnost, da bodo dotične občine prisiljene, da sprejmejo rumunske duhovnike ter se bodo v najkrajšem času porumunile. Potrebna je nujna pomoč. (Ldu.)
Državna železnica SHS.
LDU. Belgrad, 1. avgusta. Minister za promet je odredil, da bodo poslej vse železniške lokomotive in vagoni imeli za napis nastopne črke: D. Ž. SHS. (Državna železnica SHS).
Bolgari vračajo roparski plen.
LDU. Belgrad, 1. avgusta. Te dni je prišlo iz Bolgarskega 64 lokomotiv in 1150 vagonov, ki so jih Bolgari leta 1915 po roparskem napadu uplenili. V? gone bodo uporabljali na progi Smederevo-Niš-Solun.
Mirovna konferenca.
Bolgarske m de.
LDU. N a u e n, 1. avgusta. (Brezžično.) Bolgarska mirovna delegacija je izročila mirovni konferenci svojo prvo noto glede macedonskega vprašanja, Dobrudže in Tracije. Bolgarska je mnenja, da se ji po Wilsonovem programu te province ne smejo odtrgati.
Ir Ljron, 2. avgusta. (Brezžično.) V četrtkovi seji vrhovnega sveta ali-irancev je Tardieu, načelnik terltori-jalne komisije, poročal o vprašanju bolgarskih mej. Izjavil je, da se popolnoma strinja z stališčem Grkov, in zahteval v imenu komisije, kateri predseduje, da se prisodi Tracija Grški. Ameriški zastopnik White je ugovar-
jal, da Grki v omenjeni pokrajini ne tvorijo absolutne večine prebivalstva in da bi rešitev, kakoršno predlaga Tardieu, odvzela Bolgariji izhodišče na Egejsko mnrje. O obeh naziranjih se je dolga razpravljalo; sklenili niso ničesar končnoveljavnega, marveč so ndgodili razpravo na petek. (Ldu)
Politični pregled.
p Odstop ameriškega poslanika v Rimu. Kakor poroča »Echo de Pariš« iz Waschingtona, je ameriški poslanik v Rimu, Nelson Page odstopil. Kot vzrok odstopa se navaja, da se je preveč izpostavil za zahtevo Italijanov glede Reke.
p Zahodno-ogrski nemški lto-mltati za samostojnost. »Tribuna« prinaša nastopno vesti iz Ženeve: Za stopniki zahodno-ogrsk h nemških ko-mitatov, ki so priznani nemški A/3triji, so se obrnili na čehoslovašvo repub liko s prošnjo za pomoč pri ustanovitvi samostojne države, ki bi se postavila pod varstvo Nemške Avstrije ali pa zveze narodov. Čehi so zaprosili mirovno konferenco za pooblastilo da smejo odposlati v te komitate svojo komisijo.
p Pravoslavni duhovniki odstavili svojega škofa. Zadnje dni so imeli pravoslavni svečeniki v Dalmaciji zborovanje, s katerega so poslali svojemu vladiki Brankoviču, ki je v času vojne z dejanji pokazal svoje avstrofilsko mišljenje, pismo sledeče vsebine: »V imenu celokupnega du hovništva dalmatinske eparhije Vam sporočamo, da je za nas izginila Avstrija pa tudi oni njeni škofje, kateri so s svojim delovanjem med vojno dokazali, da niso postavljeni za to, da nam dvigajo cerkev, marveč da jo rušijo. Takim škofom, pa tudi Vam, prevzvišeni, sporočamo po soglasnem zaključku današnje naše skupščine: Potuj vladika, ne brigaj se za samostan.«
p Akšamovič — škofijski kandidat bivše cesarice Zite. V osje Škem »Jugu« je priobčil neki duhovnik zanesljive informacije o novoimenovanemu djakovskem škofu. Akšamoviča je predlagal za škofa dunajski papežev nuncij, na katerega je imela Žita velik vpliv.
p Krščanski socijalcl priredijo
2.	septembra zlet v Zagreb, kamor pride tudi minister za socijalno politiko in statu demissionis.
p Grško - bolgarska meja v Traciji je določena v korist Gr^e.
p italijanske šikane. LDU. BJ grad, 2. avgusta. Pred nekai dnevi »o Italijani vstavili transporte judoslov<,n skih vojakov in državljanov, ki so internirani v Italiji. Podvzeti so ko raki, da se transporti nadaljujejo.
p Nova nemška ustava. LDU. Nauen, 1. avgusta. (Brezžično ) Ker je nova nemška ustava na demokratični podlagi stopila v veljavo in je s tem začela nova doba političnega življenja na Nemškem, so bila javna poslopja v Berlinu 1. avgusta večinoma že okrašena z novimi državnimi barvani črno-rdeče-zlato. Na drug h poslopjih so visele državne službene zastave ali v pruskih barvah črno-belo. Dosedanje harve črna - bela - rdeča so z uradnih poslopij že popolnoma izginile.
p Proti pangermanizmu. LDU. Temešvar, 1. avgusta. Francoska cenzura je prepovedala v Temešvaru naslov pangermanskemu listu »Deutsche
Wacht«.
p Muslimani v Dobrudžl za Rumunijo. LDU. Bukarešta 1. avgusta. Agencija Dacia javlja, da je iz Dobrudže došla delegacija muslimanov, ki je predložila romunskemu ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri se zahteva, da v nobenem slučaju ne pripadejo nazaj pod Bolgarsko, temveč da ostanejo pod veliko Romunijo.
p Hindenburg vodja nemških nacijonalcev. LDU. Berlin, 2 avg. (DunKU.) »Lokalanzeiger« poroča: Hindenburg se bo po poročilu pruskega poslanca Klingemanna po svojem vstopu v meščansko življenje pridružil nemškonacijonalni ljudski stranki In prevzel v njej vodilno vlogo.
Pokrajinske vesti.
kr Velika vrtna veselica na
Jesenicah obeta prav veselo zabavo. Predpriprave marljivo vrši jeseniški Sokol, narodni železničarji in prijatelji ZJZ. V nedeljo vsi na Jesenice! Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor ob lis*
kr Društvo obrtnikov in obrtna zadruga v Kranju se ob piiliki svoje veselice in obrtniškega zborovanja dne 20. julija t. 1. najprisrčnejše zahvaljujeta vsem velecnj. darovalcem dobitkov, tort in denarnih prispevkov. Dalje visokorodnemu okr. glavarju g. Fr. Žitniku za njegov prijazni obisk in zelo primeren nagovor na obrtniškem zborovanju. Vsem gospem in goipo-d'čnam ter darovalcem lesa in drugih potrebščin in vsem someščanom, ki so tem potom razobesili zastave. Ko-nečno vsem domačim in zunanjim udeležencem ter obrtnim društvom, ki so posetiii naš prvi obrtni dan in S tem pripomogli do sijajnega uspeha.
Odbor.
kr Vrhnika. Kakor že znano so vrhniškega župana Tršarja zaprli. Sedaj pa poslušajte, kaj je vse pri nas mogoče! Županov namestnik je Nemec Mayer. Komentarja ni treba.
kr Vrhnika. Da je bil sprejem srbskih dijakov na Vrhniki tako sijajen in je nesla vsa mladina najlepše spomine v bratsko Srbijo, je zahvaliti predvsem naklonjenosti in darežlji/osti Vrhničanov in okolice, dalje pa „od-bora za pogostitev srbskih di|akov“, katerega duša sta bila dr. Šibeč in gdč. Tinica Verbičeva in jima bodi izrečena tem potom priznanje in zahvala. Blagajničarka gdč. Tinica Verbičeva je izročila danes preostanek v znesku 1570 K odboru za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Skupna vsota za spomenik našega velikega pisatelja znaša sedaj 4460 K, ki je pa seveda Se veliko premajhna, da bi se začelo z, zgradbo spomenika. Prosimo vse požrtvovalne in zavedne Jugoslovane in častilce našega Ivana Cankarja, da sodeiujejo še nadalje z vso vnemo za ta vzvišen namen, se spominjajo vedno v veliki hvaležnosti njega, ki je bil največji med velikimi in pošiljajo prispevke na odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Jakob Hočevar, predsednik, Lovro Rogelj, blagajnik.
kr Iz Kočevja. Poverjeništvu za uk in bogočastje gotovo ni znano, da bivši šolski vodja v Kočevju ne dela že od 15. februvarja 1.1. nobene službe, kljub temu pa ima vse doklade kot šolski vodja, vse draginjske doklade in prosto stanovanje v šoli. Mož je eden največjih hujskačev v Kočevju in kot tak gotovo ne spada v šolsko poslopje, med tem ko se šolski vodja slovenske šole ne more preseliti v Kočevje, ker ne more dobiti stanovanja. Nerazumljivo nam je tudi, zakaj mora gdč. Reven hoditi že deset let v Staro cerkev podučevat, medtem ko nemčurji sedijo lepo na svojih mestih v Kočevju. Gotovo se je že tudi naveličala hoditi stradat v Staro-cerkev, kjer ne more niti najpotrebnejše hrane dobiti ter bi jih tudi teknilo kosilo doma pri stariših. Snloh bi bilo potrebno, da se šolstvo v kočevskem okraju tenudjito preuredi. Nastavile naj bi se kolikor mogoče slovenske učne moči, ker le na ta način bi se polagoma izgubil germanski duh Iz naših Kočevcev tef bi se vzgojili zvesti državljani. Germanski duh v Kočevju širijo največ nemški učitelji, ki niso zmožni slovenskega jezika in zasledujejo s tem le lastne interese.
kr Telovadno društvo Sokol V Brežicah priredi ob priliki svoje 15 letnice dne 10. avgusta t. I. javno telovadbo in vrtno veselico v Narodnem domu v Brežicah. Sosedna društva se naprošajo, da upoštevajo to prireditev. Bratska društva in sosedna narodna društva, kakor tudi posameznike vabimo k obilni udeležbi. Pripomnimo, da se bo to pot vršila v Brežicah sokolska slavnost brez orožnikov in bre* vojaških asistenc! Zdravo!
kr Celje. Imena tukajšnjih vojašnic so se prekrstila: Vojašnica poleg Narodnega doma v vojašnico kralja
£elra 1,, domobranska pa v Alek>an • drovo vojašnico
kr Iz Maribora. Tukajšnji slo-venski stavbenik in tesarski mojster S- opes, ki je bil vedno navdušen arodnjak, se hoče preseliti iz Mari °nra- »Narodni dom", ki ga je nekdaj Popravljal on, popravlja Nemec Misera, JV* 'zvršuje tudi popravila pri magi-»ifatu. Navdušenim Slovencem, Kirbišu, *‘l“mannu in Vlahoviču ter Kobiju opravlja stavbinska dela Nemec Fried-hoger. Vi hočete, da bi Slovenec za-oetnik konkuriral s kapitalistom Nem-oe>nl Postavite ga najprej na trdne 10ge. Sramotno in žalostno, če se iz-•«< odtod edini slovenski stavbenik t n t)risi*ien ra(b pomanjkanja dela. v m **azPte glavne tobačne trafike Mariboru. Razpihana je glavna to-3čna t.-afika v Mariboru, Marijina uuca 10. Tozadevne ponudbe je vložiti dne 20. avgusta 1919. Natančnejši P°goji in podatki so razvidni na majorskem okrajnem finančnem ravna-rojstvu, ati pri vodstvu preglednega okraja finančne straže v Mariboru, kr Vojni ujetniki fz Italije. V
S°tr30'	pr!šel	v	Maribor
večji transport bivš?h avstrijskih častnikov, ki so bili v Italiji ujeti. Večina
I IffailiAm	_____
odmoru odpe-
JJiUi se je po kratkem !lata naorej v Zagreb.
V nedeljo smo imeli ie n	Tukajšnja šolska mladina
L?°, v°dSivom učiteljstva uprizorila pevogro »Potovanje po domovini" n dve ljubki mladinski igri. Na točnem ^janju vsakega pevskega komada 1 lahko predstavljamo trud in mar-Pvost pevcev kakor tudi pevovedje. “vorana je biia napolnjena in občin-*lvo se je o prireditvi izražalo zelo Pohvalno. Svoj namen so prireditelji sestransko dosegli. Cisti dohodek je ?nim,enlen za ^Isko knjižnico in druge To Č Polreb^ine revnim učencem, embolj se moramo čuditi prispevku, g5 je ..velikodušno" naklonila več-„ atna milijonska tvrdka Nemca Wosch-
rigxga ,v zJn?sku 5 K (berl Pet k*°n)-i?1?’ delavci in starši prizadetih otroki Ta gospoda se blagovoli z vas In vaših čustev briti norce. Prišel bode dan plačila.
kr Polzela v Savinjski dolini. Preteklo nedeljo se je vršil ustanovni °bčni zbor tukajšne Ciril-Metodove Podružnice, katera je med časom v°iske ukinila svoje delovanje. Ob tej Priliki se je sklenilo, prirediti dne 17. avgusta t. I. veliko ljudsko veselico aa griču starega grada. Opozarjamo ’®a narodna sosedna društva, da se Blagovolijo ozirati na to prireditev n Po možnosti pripomoči k obilni “deležbi. Natančnejši spored se bode •^časopisih in letakih pravočasno
za d Radgona. V torek 5. t. m. bo na*idgono velik praznik: prvič v h*!! 28°icvJnl se bo zgodilo, da Pos,u®att raz desk mestnega na. u a s!ovensko besedo. Obiskali »as b°do člani slov. narodnega gledišča v Ljubljani in igrali pod ved
Brat?ne siiaino Strind-vSi«V ‘ragikornedijo »Upnik" in
Čehovo grotesko »Medved". Obe igri sta imeli doslej povsod popoln uspeh in vzbudili splošno zanl manje. Ne zamudimo redke prilike in pokažimo z mnogebrojnim posetom da znamo ceniti požrtvovalnost slovenskih igralcev.
kr Za en milijon zlatnikov je naplenila noša finančna straža v Špilju dvema židovskima tihotapcema iz banovine. Cekini so različnih držav in fbtajo skupno 17 kilogramov. Oba dhotapca so zaprli, zlatnike pa izročili mavčnemu oddelku okrajnega glavarja v Mariboru.
Naše podružnice.
, Uljudno naznanjamo, da se naha-* 1° «aše podružnice:
V n
belju, upravnik g. Janko Bovha, v Ptnju, upravnik g. Josip Oaiser, x Mariboru, uprav. g. Gustav Strniša, k« Nov©m mestu, upr. g. Josip Junc, in 8o,uPravičeni sprejemati naročnino n °glase za nas.
Upravnlštvo »Jugoslavije" v Ljubljani.
Dnevne vesti,
dn Promovirana sta dne 11. julija na dunajskem vseučilišču za doktorja filozofije gosp. Ljudevit Kuščar in gdč. Milena Perušek.
dn Godba in pevski zbor ZJZ. uijudno vabi na čimvečjo udeležbo današnjega izleta in veselice na Jesenicah. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor danes ob 11 uri 54 minut dop.
dn Nove visoke Sole na Ceho-slovaškem. Zakonitim potom se bodo prihodnje šolsko leto otvoiile nastopne visoke šole: Na Masaiykovem vseučilišču v Brnu prvi in tretji letnik jurldične fakultete ter prvi in drugi letnik medicinske fakultete; dalje vsi štirje letniki veterinarske visoke šole v Brnu, ter tretji, četrti In peti letnik medicinske fakultete čehoslovaške.ga državnega vseučilišča v Bratislavi in evangeiska teološka fakulteta v Pragi. Tudi se bo ukrenilo vse potrebno za ustanovitev trgovske visrke šole v Pragi in poljedelske visoke šole v Brnu, kakor hitro bo sklep narodne skupščine dobil pravomočnost.
dn Povratek invalidov. V Bel-grad se je vrnilo večje število srbskih invalidov iz Francoske.
dn Zavetišče in šola za slepce. Mednarodna komisija za pomoč vojnim oškodovancem je otvorila v Zemunu zavetišče za slepce.
dn Prva promocija Srbov In Slovencev na zagrebški univerzi. Dne 29, m. m. se je vršila na zagrebškem vseučilišču prva promocija srbskih in slovenskih magistrov phannacije.
dn Državna zastava In svečanosti. Ministrski svet je izdal naredbo, da se mora ob svečanostih na vseh javnih državnih poslopjih, kjer imajo svoje sedeže civilne in vojaške oblasti, izobesiti izkljčno le državna modro* bela-rdeča zastava. Ta naredba velja za celo kraljestvo.
dn Ureditev lekarniškega vprašanja. Iz Belgrada se poroča, da je začela strokovna komisija izdelovati zakonske osnove o ureditvi lekarniškega in drogerijskega vprašanja.
dn Proti izdajlcam In denun-cijantom. Odbor za kaznovanje iz-dajic In denuncijantov za časa okupacije Srbije je ustanovil po vseh višjih krajih Si bije posebne pododbore, ki bodo delovali po direkt-vi glavnega odbora v Belgradu.
dn Roparske čete ob črnogorsko-hercegovinsld meji. Sarajevska divizijska oblast je poslala na črnogorsko mejo veliko število vojaštva in orožnikov, da polovijo roparske bande, ki kradejo in pustošijo ob meji nekdanje črnogorske kraljevine.
dn Ustreljen duhovnik. V nekem kraju v Kalabriji, v južni Italiji, je brat umirajoče sestre, katero je izpovedoval domači duhoynik, zahrbtno ustrelil duhovnika, ki je bil na mestu mrtev. Vzrok umora je še neznan.
dn Ustanove za revne dijake. V ministrstvu za prosveto se razmo-triva vprašanje glede ustanov za revne dijake in način, kako se bodo letos podelile. V to svrho bo ministrstvo za, prosveto zahtevalo potrebne kredite od finančnega ministrstva. Za to se bo imenovala posebna komisija.
dn Nemška nesramnost. Kakor nam poročajo iz Gradca je nemško avstrijska vlada zaplenila imetje Podpornega društva za slovenske visoko-soice« v Gradcu. Podporni fond se n?baial že nad 20 let v rokah aka-demičnega senata graškega vseučilišča. Pozivamo našo vlado, da takoj ukrene vse potrebne korake in eventuelno represalijami izsili takojšnjo vrnitev piemozenja, ki je namenjeno v pod poro naših revnih visokošolcev.
dn Tri gospodične, ena v žaln obleki, ena v karirasti površni jopic in ena v drap ^obleki, so se vozile v sredo, dne 30. julija, popoldne z vlakom, iz Ljubljane ob 5.55 m. in v Litiji izstopile. Ona, katera Izmed teh treh je pomotoma vzela v kupeju en napačni zavitek, se vljudno prosi, da istega precej odpošlje na naslov A Savnik, Kranj.
dn Nove draglnjske doklade za učitelje ljudskih in meščanskih šol. Po naredbi ministrskega sveta
dne 28. junija 1919 se odmerijo in nakažejo draginjske doklade, kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev oziroma vpokojencev in učiteljskih vdov o stanju družine posameznih učiteljev. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in upokojence ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože poročila s potrebnimi po datki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dneh v slovenskih dnevnikih.
dn Vlsokošolcl, strokovne učiteljice za gospodinjstvo, šivanje, glasbo (glasovir), in moderne jezike se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega urada v Uradnem listu št. 120, str. 4i6.
dn Odborcva seja Narodne Galerije se vrši v torek 5. avgus'a ob pol šestih v posvetovalnici magistrata. Odborniki se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže,
dn Ablturijentl in vlsokošolcl, ki nimajo sredstev za visokošolski študij, se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega urada v Uradnem listu št. 120, stran 4*26. Kot prefekti v dijaškem domu lahko tisti čas, ko so dijaki v šol«, porabijo za svoje študije.
dn Poštna zveza med Francijo n Nemčijo je zopet vzpostavljena.
dn Promocija na zagrebški univerzi. V torek sta bila na zagrebški SHS univerzi promovirana gosp. Stanko Bergant iu Dragotin Wiifan. Sta to prva Slovenca, ki sta bila promovirana na zagrebški univerzi.
dn Akadem. ferialno društvo ,,Prosveta" je bilo leta 1914 potom avstrijske policijske odredbe ukinjeno n je bilo delovanje tega društva med vojno nemogoče. Prosimo vse tovariše akademike, ki hočejo sodelovati pri »Prosveti", da se sestanejo v torek dne 5 avgusta ob 10. uri zjutraj v prostorih »Prosvete" v Ljubljani, Mestni Dom, 1. nadstr., de3ni trakt.
P,edsedništvo ».Prosvete", dn Ustanove dežele Kranjske. Poverjenik za cocijalno skrb se pooblašča, da sporazumno s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželno uprave prevzame vse ustanove dežele Krajnske, ki spadajo v delokrog poverjeništvu za socijalno skrb. Poleg tega se pooblašča poverjenik za socijalno skrb, da uredi v sporazumu s komisijo za začasno vodsto in likvidacijo deželne uprave upravo imenovanih ustanov in da stavi glede imenovanju za to upravo potrebnega urad-ništva celokupni deželni vladi tozadevne predloge.
dn V Sarajevu je pričel zadnji čas izhajati humorističen list »Osa", katerega priporočamo vsem, ki se zanimajo za bosanske prilike in se hočejo na prijeten način priučiti srbohrvaškega jezika. Naroča se pri upravi v Sarajevu; cena posamezni stev. 1 krono: izide vsako drugo so boto.
dn Vsesokolskl zlet v Pragi leta l§20. Prihodnje leto se vrši vsesokolslri zlet zopet v Prago. Bo to prva velikanska manifestacija sokolstva v presti državi. — Priprave so že v polnem tiru. Bratje, pripravljajmo se tudi mi, da bo naša udeležba na tem zletu častna in dostojna.
dn„Krajnskaindustrijskadruž ba" in naša slavna vlada. »Slov. Narod" poroča v št. 170, da so itali janski bogataši pokupili večino delnic »Krajnske Industrijske družbe". To je na Gorenjskem itak že dolgo znano. Sklepa pa uredništvo to poročilo: »Pri tem bo pač imela tudi kaj besede naša vlada, ne samo delničarji". Tudi to je pametna pripomba, h kateri pa mo ramo pripomniti sledeče: Ali pri „Na rodu" še danes ne vodo, da ima glavni ravnatelj „Kr. ind. družbe" Nemec iz rajha in protestant g. Noot vso našo vlado v žepu ? Ali ne vedo, da je delal pod naša prvo vlado po cele tedne za poverjenika g- Remca, ki je prišel v vlado kakor abecedarček na vseučilišče ? Seveda, g. Noot je o svoji stvari pač strokovnjak; a žalostno je, da sede pri nas na vladnih oz. so se usilili nanje ljudje, ki morajo zanje delati Nemci in protestanti I Ali ne vedo pri »Narodu", da se je Nemec In protestant Noot zaporedoma vozil kot od
poslanec naše vlade na Dunaj, bival tam kot zaupnik naše viade po cele tedne?
da Italijani cenzurirajo našo pošto Iz Inozemstva. Pisma in dopisnice, ki so oddane na Angleškem, Danskem in drugod za Jugoslavijo, pregleduje italijanska cenzura v Bologni. Kaj pravi k temu naš minister za pošto in brzjav?
dn »Telefon". Zadnji čas se otvarjajo v večjih krajih v Sloveniji javne telefonske govorilnice. Ali bi ne bil že čas, da bi poštno ravnateljstvo tudi na progi Ljubljana—Zagreb vpo-stavilo telefonsko govorilnice in to zlasti na progi Novoinesto—Samobor. Tukaj pridejo v poštev posebno ti-le večji kraji: Novo mesto, St. Jernej, Kostanjevica, Cerklje, Brežice, Čatež, Jesenice. Takojšnja ustanovitev bi bila velikega pomena, ne samo za trgovce, ampak tudi za vse urade in orožniške postaje.
dn Konjska dirka v Zagrebu.
Jezdni odsek Sokola v Z?grebu priredi dne 7. septembra 1.1. pod pokroviteljstvom generala Bože Jankoviči veiiko konjsko dirko s sledečim sporedom: Dirka z zaprekami, skupni Stceple-chase, Stceple-chase francoskih Častnikov, sokolski Stceple-chase, veliki Stceple chase, častniški Stceple-chase in kmetska dirka. Za zmagovalce so razpisane visoke nsgrade v gotovem denarju, poleg tega pa še častne nagrade. Rok za prijave poteče 25. avgusta in se imajo predati osebno ali telegrafično konj. majorju Ferdi Halla, Jezu tski trg. br. 4, kjer se debivajo tudi natančnejši podatki.
d r Zaključni izkaz zbirke za koroške begunce z dne 10. maja 1919. Osrednji zavarovalni oddelek Ljubljana: Zbirka uradništva K 720, uradnikov g. Adlerja K 2204, gosp. Mušiča K 76, uradnic gdč. Cotman K 548-20, gdč. Rozman K 108, gdč. Šibenik K 70. Podružnica Maribor (predstojnik g. Planinšek) K 5813. Okrajne poslovalnice: Krško (predstojnik g. Magdič Fr.) K 1639, Radovljica (predstojnik g. Lavrinc F.) K3047, Kamnik (predstojnik g. Kostanjevec J.) K 694, Litija (predstojnik g. NtffatM.) K462. Skupaj K 15.381 20. Od zgoraj navedene, po inicijativi gosp. urad. vodja Zvonko Žolgar-ja, nabrane svote se je oddalo posredovalnici za begunce v Ljubljani K 10 079 20. Ostanek K 5302 pa bo poverjeništvo za socijalno skrb porabilo za brezplačno perilo najrevnejšim beguncem. — Poverjeništvo za socijaino skrb.
dn Kdor od vračajočih se bi vedel, kje se nahaja Jožef Cvetrešnik, Avče 83, p. Ročin, Primorsko, naj to sporoči upravi našega lista.
Ljubljanske vesti.
„Sokol H" priredi danes v nedeljo 3. avgusta v Hribarjevem gaju v Koleziji po dolgem prisiljenem odmoru svojo javno telovadbo. Pri tej priliki pokaže društvo sad svojega neumornega dela, katero je vršilo v kratkem času po preobratu, kljub vsem težkočam. Javno telovadbo zaključi skupina, pri kateri nastopi o-krog 200 oseb. Pr! tej priliki nastopi tudi prvič naša domača vojaška godba. Po telovadbenem sporedu ljudska veselica. Za okrepčila bodo skrbele vrle Sokolice v okusno napravljenih paviljonih. Zato v nedeljo vsi bratje in sestre ter Sokolstvu naklonjeno ob činstvo v Hribarjev gaj.
1 Stanovanjski akcijski odbor sklicuje za ponedeljek dne 4. avgusta 1919, ob 20. url, važno sejo v običajnem prostoru (dekliški licej, Blei-vveisova cesta 23, Boltar).
1 Preporod. V včerajšnji številki .Jugoslavije" je bilo rečeno, da se dobi dijaška revija,»Preporod" za ceno K 1.50 v uredništvu. »Preporod" se dobiva v Tiskovni Zadrugi, Sodna ulica št. 6 in sicer stane 2. in 3. štev. K 3, za dijake K 2. Dobi« je tudi še 1. številka in sicer za nedijake K 2, za dijake K 1.50.
1 Nesreča na državnem kolodvoru. Ko je šel 30. jujija 191* po noči vp. podpolkovnik Karol Garten-
auer, ki je bil na potu v Nem. Avstrijo, čez tir na kolodvoru v Šp. Šiški, je vsled teme padel na tir, v tem tre-notku je pripeljal po Istem tiru vlak, ki ga je zagrabil ter mu pri tej priliki zmečkalo levo roko v rami. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico v Ljubljani.
1 Odborova seja „N&rodne Galerije" se vrši v torek 5. avgusta ob pol šestih v posvetovalnici na magistratu. Gospodje -odborniki se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
1 Veliko ljudsko veselico pri-rede poljanski fantje 10. t. m. v slučaju slabegn vremena 17. t. m. na sejmišča pri klavnici na Poljanski cesti. Igra polnoštevilna domžalska godba. Šaljiva pošta, srečolov, ples, korijan-doli. Za dobro pijačo in jedačo skr-be poljanski gostilničarji. Vstopnina 2 K. Ker je čisti dobiček namenjen v prid fonda slovenskih invalidov, vabi k obilni udeležbi odbor poljanskih fantov. Začetek ob 15. uri,
1 Maturanti Idrijske realke se poziva' se vrš kavarn
o. da se udeleže sestanka, ki v torek 5. t. m. ob pol 21 v »Zvezda® glede praznovanja
10 letnice mature.
Kulturni pregled.
ki Koroška Slovenija. Spisal dr. Josip C. Oblak. V komisijski založbi knjigarne L. Schv/entnerja v Ljubljani. Brošura ima sledečo vsebino: Uvod. Koroška nedeljiva celota? Razni slovenski načrti in naše minimalne meje. ,NemŽki načrti. Mirovna konferenca in Celovška kotlina. Gorenja in Spodnja Koroška — Celovec in Beljak. Slovenski Rož. Brošura stane po pošti K 4-20. Čisti dobiček je namenjen koroški podružnici Slovenskega planinskega društva.
ki Koncert Ljubljanskega Zvona v Kamniku. V nedeljo dne 20. julija je priredil Ljubljanski Zvon s svojim impozantnim pevskim zborom popoldanski izlet v prijazni Kamnik, kjer se je v sokolarni ob obilni udeležbi petje ljubečega občinstva vršil izborno uspeli koncert z bogatim in izbranim sporedom. Med udeleženci koncerta smo opazili pretežno večino ljubljanskih gostov, ki so se izletnikom radovoijno pridružili, zavedajoč se narodne dolžnosti napranr priljubljenemu vedno kvišku stremečemu pevskemu društvu pod veščim vodstvom smotreno in z izredno vnemo delujočega pevovodje g. Z. Prelovca. Pevski spored je bil zelo spretno sestavljen, ter je vseboval najznačilnejše skladbe naših jugoslovanskih mojstrov. Občudovali smo precizno izvajanje moškega zbora, ki združuje v sebi veleimponujoč in lep glasovni materija). S čustvenim in v srce segajočim prednašanjem prekrasnih umotvorov je mahoma osvojil srca poslušalcev. Posebno so ugajale koroške narodne pesmi, saj hranijo v sebi doslej še neizčrpan vir domače glasbene literature, katero bo treba poslej najintenzivnejše gojiti. So to ljubki narodni motivi, neprecenljive vrednosti, k! nas v snu za zibljejo v prelestne pokrajine divnega Korotana, ako jih Čujcmo ptednašati s tako finim umevanjem in izrazitim čutom Zvonovega zbora. Foersterjeva »Razbita čaša" je duhovita skladba, ki učinkuje presenetljivo, dasi je jako kočljiva ter zahteva največje rutine izvajajočih pevcev. Zvonov moški 2~or 1*1® b'* docela kos. Mešani zbor »Zapuščena" se sme prištevati biserom E. Adamičevih kompozicij, izvabi u nehote solza v očeh. Zvonov mešani zbor je v njej naravnost briljiral,
r«, Je PeL m9l8terski dovršeno. Mokranjčev »Kozar" je radi svoje milozvocnosti pod uFscm makedonskega miljeja izzval najburnejšo pohvalo hvaležnega občinstva. Jednako so tudi ostali zbori in osmerospeva našli iz-vežbane interprete ter splošno ugajali. G. Tončka Šuštarjeva nem je podala šopek prekrasnih samospevov spremljanih na klavirju cd gdč. Milke Novakove s priznanim umetniškim pojmovanjem. Njen prikupJjivi sopran je dokaj pridobil na gibčnosti, umerjeni
tehniki, polnozvočnosti in obsegu odkar smo jo imeli priliko čuti zadnjikrat kot napredujočo solistinjo. Izredno se je odlikovala v Pavčičevi »Uspravniki" in »Ciciban-Ctcifuju" ter v Devovi „Kanglici“. Žela je obilo vrlo zasluženega odobravanja. Pohvalno moramo omenjati uzorno discipli-ranost številnega zbora, kojemu je tudi pripisovati točno in brezhibno absol-viranje dokaj obširnega vsporeda v primeroma kratkem času. Po vsej pravici mora biti Zvon ponosen na krasno uspelo nedeljsko prireditev, ki je vsem prijateljem ubranega in dovršenega petja nudiia umetniški užitek prve vrste. — Neutrudljivemu in požrtvovalnemu pevovodji g. Z. Preiovcu vsa čast in priznanje I — Končno nam je še pripomniti, da se je Ljubljanski Zvon, svest si svoje vzvišene kulturne naloge koj ob prihodu v Kamnik na žalskem pokopališču poklonil manom pesnika Antona Medveda ter mu na grobu zapel dve žalostinki. Predsednik Kamniške Čitalnice gosp. Rudolf Binter pa je v lepo zasnovanem in vznešenem govoru proslavljal pokojnikove zasluge za osvoboditev našega naroda izpod tujčevega jarma ter ga v krepkih potezah očrtal kot navdušenega prijatelja slovenske pesmi. Da nam je zasijala luč svobode se imamo v prvi vrsti zahvaliti junaškim potomcem kraljeviča Msrka, ki so jo priboril: Slovencem s svojo srčno krvjo.
jugoslovanskim sotrpinom!
Svetovna vojna ni prinesla tistim, ki so jo povzročili, zaželjenega uspeha. Mali človek, delavec in uradnik, mali kmet in mali obrtnik pa je postal žrtev te vojne. Tisti, ki so ga gnali na svetovno morišče, so ga ogoljufali. Namesto socijalne pravičnosti kot plačilo za potoke prelite krvi, nam je ostalo gospodstvo nenasitnega kapitalizma: namesto svobode stoletja usužnjenim narodom je nastopil brezobzirni lm-peiijalizem zmagovalcev, ki je znova usužnjil narode in s tem zasadil kali novim vojnam, v katerih naj krvavi zopet reven človek.
Dosedanji politiki in državniki ne morejo prinesti narodom miru in sreče, ker je ne smejo. Kapitalizem in imperializem,f; ki'sta jih postavila na to mesto, jim tega ne dovolita; Ako hočemo, da pridejo narodi do miru in sreče,’ je treba spremeniti notranje socijalne in gospodarske razmere v vsaki državi tako, da se bo vsakdo zavedal dejstva, da smo vsigljudje enaki, vsi enako upravičeni do vseh dobrin, da nismo rojeni eni za hlapce, a drugi za gospodarje in konec bo kapitalizmu in imperijallzmu, ki sta izvor vsega socijalne ga zla.
Jugoslovanski sotrpini 1 Boju za dosego tega cilja, ki Je v novem in lepšem življenju, smo sklenili posvetiti svoje moči in delo. Zastaviti jih hočemo povsod, kjer gre za dobrobit našega revnega človeka. V našem javnem življenju zahtevamo popolno demokratizacijo. V vseh javnih korporacijah morajo biti zastopani naši ne-imoviti sloji, oziraje se pri tem na njihovo številnost. Mi delajoči, a revni sloji smo steber države. V socijalnem oziru mora zmagati načelo, da je delavec lastnik delavne moči, ki je najvažnejši faktor pti ustvarjanju narodnega bogatstva. Isto velja za uradnika, malega, kmeta in malega obrtnika, ki ustvarjajo dobrine predvsem s svojo lastno delavno močjo. Zato gre razredu delavskega ljudstva glavni delež pri vseh dohodk-h in dobrinah.
Torišče našemu delovanju je naša po volji narodov ujedinjena jugcslov. država. Ni še zgrajena. Njeni graditelji hočemo biti in jej zvesti branitelji, ker nam je varstvo naše politične svobode. Zavračamo umešavanje kateregakoli tujega naroda in tuje države v prava naše samoodločbe. Odločno odklanjali!?.	toternacijonalizma,	da mora
biti delavstvo le mednarodno organizirano, ker je internacijonalizem v na rodnem oziru vedno izkoriščal slovensko delavstvo in oviral njegovo narodno mišljenje in čustvovanje, posebno pa moralno vzgojo delavske mladine, dočim je bilo delavstvo vseh kulturnih
narodov narodno organizirano. Gre nam za najbc ljši prospeh našega naroda in naše mtade države. To pa nas ne bo oviralo, da bomo podali roko tudi proletarcem drugih narodov, kadar bo to v korist našega narodno-zavednega delavstva.
Jugoslovanski sotrpini 1 To je smer našemu delovanju, prapor, pod katerim se hočemo boriti, strnjeni v narodno-socijalni stranki, ki jo ustanovimo. Vabimo Vas vse, ki sle zatirani in izkoriščani, pod naš prapor, da narase-rno v mogočno bojno vrsto, kajti le na ta način bomo dosegli uspehe. Naše meščansko-agrarne stranke ne morejo zastopati Vaših interesov, ker vlada v njih kapitalizem. Socijalno-demokratska stranka pa se je izkazala v svojem doktrinarstvu nesposobna, da bi privedla do zmage sccljaiistične ideale delavskih sloje/. Da bo svoj ugled med slovenskim delavstvom obdržala, je zastrujila v boljševizem in oprijela gesel mednarodnega terorizma, ko je prej cela desetletja v imenu socijalne pravičnosti pobijala in obsojala metode kapitalističnega nasilja. To je viden znak njene duševne dekadence. Naša vera v moč socialističnih idej je trdna. Zato zaupamo v smotreno politično deio in naravni razvoj današnjega družabnega reda v smeri naših socialističnih idealov. Hočemo so-cijalno pravičnost, zato smo načeloma proti vsakemu terorizmu in nasilju v sccijalnl družbi. Mednarodna socijalnc-demokratična stranka v napačnem pojmovanju delavske internacijonale je s svojim brezdomovinskim delovanjem in protinarodnimi načeli našemu narodu in s tem našemu slovenskemu delavskemu ljudstvu, ki tvori jedro naroda, le škodovala.
Narodno-socijalna stranka, ki jo ustanavljamo, je tedaj nujna posledica sedanjih vladajočih razmer, ker ne moremo dopustiti, da bi postalo naše delavstvo pod krinko internacijonale igrača v rokah tujerodnih socijalistf-Čnih mogotcev, kf ga Izigravajo v svoje namene. Iz vrst delavskega ljudstva prihajajo od vseh strani pozivi, da naj se ustanovi narodno-socijalna stranka, ki bi združevala v sebi malega človeka — ves narodno-zavednl jugoslovanski proletarijat. Sledeč temu pozivu, sl je odbor nadel nalogo, pripraviti vsa potrebna dela za zborovanje zaupnikov, kjer naj bi se ugotovile glavne točke programa narodnosocijalne stranke in izvolil njen začasni odbor. Naj ne manjka v naših vrstah nikogar, ki mu je na tem, da zboljša sebi in svojemu narodu položaj.
Ljubljana, 29. julija 1919.
Bavdek Vekoslav, pošt. usluž. v Ljubljani, Berlan Josip, delavec v Kočevju, Bizjak Luka, skladiščnik v Litiji, Dobravec Ivan, strojni mojster v Litiji, Fakin Zdravko, zas. uradnik v Ljubljani, Ferrant Štefan, urar v Ljubljani, Hebajna Franc, tov. del. na Jesenicah, Hiter Ivan, hran. uradnik v Ljubljani, Hudovernik Janez, tesar na Bledu, Jaklič Josip, žel. poduradnik v Mariboru, Juvan Rudolf, predsednik NSZ. v Ljubljani, Koder Anton, not. kand. v Ljubljani, Korene Rado, strojnik v Ljubljani, Korošec Blaž, žel. sprevodnik v Ljubljani, Lebar Alojzij, oskrb. na Bledu, Leutgcb Anton, žel. uradnik v Ljubljani, Lipovšek Franjo, delovodja v Sevnici, Marolt Josip, monter na Bledu, Hejda Vaclav, delovodja v Litiji, Ogrinc Rudolf, strojevodja v Ljubljani, Perc Alojzij, tov. del. v Sevnici, Podbevšek Ferdo, kovač v Ljubljani, Podržaj Iran, časnikar v Ljubljani, Pohar Ivan, žel. strugar v Ljubljani, Porenta Peter, kisar v Sp. Šiški, Potočnik Srečko, krojač v Ljubljani, Pust Ludovlk, mesarski pora. v Ljubljani, Poženel Valentin, prog. nad-ziratelj v Ljubljani, Radovan Martin, čevljarski mojster v Ljubljani, Rajh Mirko, žel. revident v Mariboru, Ravnik Jauko, tov. del. na Jesenicah, Ravnik Jožef, tov. del. na Jesenicah, Repov š Friderik, mest. učitelj v Ljubljani, Repovš Edvard, postajenačelnik v Kočevju, RogliČ Ivan, žel. uradnik v Mariboru, Rupnik Franc, strojevodja v Ljubljani, Stopar Davorin, zasebni uradnik v Ljubljani, Simončič Joško,
postaj, odpravnik v Ljubljani, Sešk« Josip, zas. uradnik v Kočevju, Tavčar Ivan, tajnik NSZ. v Ljubljani, Vrečko Ivan, strojnik v Celju, Zelenik Fran, urednik v Ljubljani, Žinitck Simon, tov. del. na Jesenicah.
Zadnje vesti.
Po izpraznitvi Celovca.
Vrhovni svet razpravlja o naših obmejnih vprašanjih.
LDU. St. Germain, 1. avgusta. (DunKU), Saint Bryce. piše v »Jour-naiu«: Vrhovni svet je megel včeraj zabeležiti dejstvo, da se je ena država njegovemu poveljH uklonila. Jugoslavija je namreč izpraznila Celovec, v kar se je dosti dolgo obotavljala. Pri tem je zastopala stališče, daje ugodna rešitev višjih interesov odvisna cd dobre volje velesil. Vrhovni svet je namreč, ko je prišto poročilo vojaške konriaije o izpraznitvi Celovca, dal svoji zadovoljnosti Izraza s tein, da 8® je takoj začel baviti z proučevanjem nujnih vprašanj, ki so jih
i Jugoslovani. Razgovori se tičejo predvsem vprašanja, kako naj se napravi konec pustošenju, ki ga Madžari v onih krajih, ki jih morajo odstopiti svojim sosedom. Hkrati Je vrhovni svet razpravljal o podrobnostih niejuego vprašanja proti Štajerski, Hrvatski in Ogrski, kakor tudi v Murski dolini in baranjskem koniitatu.
Seja mariborskega sveta.
Maribor, 2. avgusta. (Izv. por.) Mestni svet je imel včeraj s/ojo redno
sejo, katero je otvoril vladm’komi3ar dr. Pfeifer. Prečita! je brzojavno zahvalo polkovnika Vladko V. Uzori-naca, poveljnika karlovškega pešpolka, v kateri se zahvaljuje za od mesta Maribor podarjenih 10.000 K kot nagrado za vrlo zadržanje imenovanega polka ob zadnjih dogodkih. Nadalje se je sklenilo, da se prekrsti Bismarkstrasse in Atn Stadtparke v Maistrovo ulico, nadv. Evgena ulica in Volksgartenstrasse v Koroščevo ulico; Stolni v Slomškov trg, Tegetthofstr. v Aleksandrovo cesto in Burggasse v Slovensko ulico.
Proporčni volilni sistem v Italiji*
LDU. Berlin, 2. avg. (DunKU.) Kakor javlja »Berliner Tsgeblatt« Iz Basla, je italijanska poslanska zbornica po daljšem govoru ministrskega predsednika Nittija sprejela proporčni volilni sistem.
Nova socijalistična vlada uft Madžarskem.
Oklic bivše sovjetske vlade.
LDU. Budimpešta, I. avgusta. (DunKU.) OKU. poroča: Sovjetska vlada je izdala okiic na prebivalstvo, kjer objavlja, da zahteva ententa v svojem ultimatimu odstop sovjetske vlade In ustanovitev nove, drugačne vlade kot pogoj za pričetek mirovnih pogajanj. Dalje pravi, da bi vsak odpor proti ententnim silam povzročil samo novo brezuspešno krvoprelitje, zaradi česar sovjetska vlada raje prostovoljno odstopi. Nova vlada da sestoji iz nekdanj’h voditeljev snadž. strok, delavskih organizacij in se opira na moč organiziranega delavstva. * Njena naloga je v prvi vrsti, vzdržati javni mir in red ter pogajati ge z entento.
Bela Kun na Dunaju.
Dunaj, 2, avgusta. (DunKU.) Bela Kun je dobil dovoljenje za prebivanje v Nemški Avstriji. Dospel je na Dunaj in bo prebival v taborišču za internirance.
Vsled tehničnih zaprek so morala izostati najnovejša poročila.
Aprovizacija.
a Amerikanska živila za otroke od 3. do 6. leta dobijo št. 1—300, 4. avgusta dop. pri Miihleisnu, od 800— 600 pa popoldne.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubija;'L
„GA$Ji£ GNEZDO".
Spisal Vlad. Devstik- Izdala Žvozna tiskarna v ljublani. Cenabroš. 8 j{, vezano 10 ){. SWJ.£ GM2D0 je najlepša po-vest, kar jih je izšlo zadnja lata.
ali oglasi
Stanejo prvih 10 besed 4 žf, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanj* In ženitne Ponudbe pa vsaka beseda 1 J(.
.hi
S nove mesarske vozove jn kranjski kolesel, že rab-'jen (renoviran , v dobrem stauu, proda Jernej Pirnat, kovač, Jarše, p. Domžale.
ITInchestcr repetlrkn, 7 strelov, H mm se proda. — ©gleda se v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.	.1111
Proda se lepo posestvo zaradi selitve: hiša s tremi sobami, balkonom, kuhinjo, kletjo in hlevom, dalje še listnjak, drvarnica, njiva, lep vrt. sadovnjak in nekoliko lepih gozdov. Tik hiše nahaja studenec. Cena 85.0GU K. Kdor želi naj si ogleda v Lušička vas št. 8.
Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, ln izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Slomškova ulica 27.
Sluštoe:	Bj
se
. ie
kup'ti, v Poljčanah, 1106
Na prodaj sta gepel in “uatilnica. — Pojasnila daje Josip Kosler, Šelenbhrgova “lica št. 3.	1101
Prijazna hišica s sado-“osnikom v Mariboru se Proda. Vprašanja na J. Berd-“>ka, železniškega mojstra v Mariboru, Koroški kolodvor.
11 Kupi &©; $8
Kupim ali vzamem v najem hišico, najraje v ljubljanski okolici, ki bi bila pripravna za manjšo trgovino. — Ponudbe na upravo pod .2000«.	r	ie9g
Kupim motorno kolo kakor tudi eno garnituro pneu-matike za motorno kolo 26X 2!/2 Ponudbe na Martin Pleterski, Cerklje, Dol. 1080
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, P»rna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
 	m
Mesta gospodinjo k starejši osebi želi 30letna izobražena begunka, vešča vseh gospodinjskih del kakor tudi šivanja. Ne reflektira na veliko plačo, prosi samo, da bi lahko imela pri sebi Bietno deklico. Gre tudi na deželo, lahko tudi h kakemu obrtniku. Ponudbe pod „Pri lna“ na upravo.	1	'12
Trgovski pomočnik mešane stroke, 27 let star, vešč slov., hrvat in nemškega jezika, išče službe kot skladiščnik ali pomočnik. Ponudbe pod šifro „Spreten“ najjpravo.	lllO
Spreten gozdar se sprejme pri oskrbništvu rudniškega in fužinskega obrata v Mežici na Koroškem (kr. SHS). — Prošnje s prepisi spričeval o dosedanjih službah in strokovnih šolah ter o zmožnosti naj se naslovijo na Drž. nadzorstvo in upravništvo v Mežici, kr. SHS.	UQ9
Več zidarjev spejme proti dobri plači stavbinski mojster Fran Živec, Rimska c. 17._______
Sprejmem dve viničarski družini na svoja posestva v Mestnem vrhu pri Ptuju in v Zavrčah v Halozah. 1105
Sprejmem v službo nad 14 letno deklico ali dečka kot pisarniškega slugo ter ekspeditorja tiskovin. — Ponudbe pod „Rešitev“ na upravo.	1104
Gospodična želi mesta hote'ske ali kavarniške blagajničarke ali plačilne natakarice ali tudi hotelske hišne. Je že službovala v tej obrti. Ponudbe pod „Solidna“ na upravo.	io97
Išče se gospudtfina zmožna slov. in nemške stenografije ln strojepisja kot po. možna, eventuelno tudi kot samostojna moč. Gospodične ki so bile že pri kakem trgovskem podjetju, imajo prednost. Ponudbe z zahtevo plače pod .Samostojna moč' na upravo lista.	1091
Inštruiram trgovsko vedo v slovenskem in nemškem jeziku. Pismene ponudbe na upr. pod „Inštruktor“. 1)09
MjSžhrkHČA n8Pehe ima’° °£la8i v
A^dlJU Ufidnevniku „Jugoslavija14!
Ako iščete slu-	kaj naprodaj ozi-
*bc, ali pa če 1III<1115 roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji'
Sprejmemo takoj uradnika z večletno prakso v lesni trgovini veščega slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in korespondenci. Hudovernik & Komp., Radovljica.	1067
I5| Rasno; R}
Sprejmem 40-60 letno boljšo pošteno damo na stanovanje brezplačno 1 Imela b-i dopoludne pomagati pri gospodinjstvu. Naslov pove uprava.	1103
Iščem mesečno sobo me-blirano ali pa kabinet z mo-bilijami ali brez njih v centru mesta proti dobri nagradi. — Ponudbe pod „Takoj“ na upravo.	1102
Boljši gospod se sprejme kot sostanovalec na hrano in stanovanje Ponudbe pod .Stanovanje" na upravništvo lista.
Borove deske
20, 26, 33 in 52 mm debelei več vagonov, je naprodaj pr,
lesni trgovini JUST,
Sv. Peter,
Sav. Dolina.
Išče se soba
za eno ali dve osebi proti 100 K nagrade. Ponudbe na upravo pod „1666“.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo kleparsko obrt. Sprejmem vsake vrste popravila in izdelujem kopalne banje vseh velikosti.
Stanko Kezele
stavbeni In galanterijski kleoar. Sv. Petra cesta št 76. Ljubljana.
»Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovina vseh vrst, k«-kor: lasoplse, knjige, brošure, cenika, lepake, letake, vsporede, tabele, rulune. kuverte ln pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno In ceno.
Priporočamo edino toyarniško zalogo
Siualnilj 5troje
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno bl&go.
JOS. P ETE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
za vodo desno.
n:
Rdeče maline
za eksport kupuje „BALKAN“, trgovska, spedicljska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
Nudim po najnižji ceni 100 metrov fine
Erne svile
m
45% široka ter črn pisan svilen trak.
OSVALD DOBEIC Ljubljana, Martinova c. 15
Erdal kremo Sl
nudim na debelo
Osvald Dobeic
Ljubljana, Martinova cesta 15.
Lesnim trgovcem!
ki imajo v Nemški Avstriji še lesa, dile, deske ali tesani les na razpolago, nudi se prilika, da tega zamenjajo za enakovrsten les v Jugoslaviji. — Ponudbe sprejme Malenšek M., Maribor, Tu se kupujejo tudi bukova cepana drva po ugodnih cenah.
Prvovrstna
vozna kolesa,
plašče in cevi
gumiraztopilo in dr. priporoča tvrdka fgn. Vok, Specialna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica 7.
sowm
Mz
2% HP, v dobrem stanu se ceno proda.
Naslov v upravništvu.
Iščejo se strugarski in ključavničarski
mojstri.
Ponudbe na Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
Kosti
kupi vsako množino po najvišji ceni trgovina T. Confidenti v Celju
Zavedna.
Kupim
ovčjo volno
in prosim ponudbe.
E. KOCBEK
Kranj.
Kisova
kislina
najfinejša, se dobi pri tvrdki
A. KUŠLAN
Ljubljana, Karlovška cesta 15.
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
1 Koroška. Spisal Carantanus. Pndejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K.
2 Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre Cena 2 K.
svni„S!?venci.’ Slo,';en,k'r Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri jemh podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
OPEKO
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
m
m
m
Oklic,
A 1 685/19—6-
Vsled sklepa z dne 30. julija 1919 opr. št. A I 685/19—6 prodajale se bodo
dne 6. avgusta 1919 pričenši ob 9. uri dopoldne in eventuelno prihodnjega dne
v Ljubljani, Pred škofijo št 15.
v zapuščino po dne 12. julija 1919 umrli Marji Jeraj spadajoče stvari in sicer:
fiazna sobna uprava, posebne postelje, žensko perilo iu obleka in različno kramarsko blago.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, dne 30, julija 1919.
rizling in črno dalmatinsko od 56 1 naprej ter sadjoreo in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja
Kupijo se stari zamaški.
Angleška
čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča itvlnči tuje tvarine, prepreči sa« •	btrnpljeuje krvi
In operacije.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8*80 zal dozo. Lekarna Thierryja v Pregrado, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štei.5
In vse druge lekarne.
Mlinski kamen
7.a žrmlje in
brusilni kameni
vsake velikosti ae prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Planina,
Rog .tec, Štajersko
Josip Jug
stavbeni ln pohištveni pleskar ln ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna ceni.
Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti.
sess
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
sveža, kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina
Ed. Suppanc
v Pristovi.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Sjpfeml* jgrcfica 5AR1SCH, nečakinja cesarica Elizabete in njena dvorna dama.
(47. nadaljevanje.)
Hana, ki je prišla za materjo, malone ni megla govoriti; baronico so zalile solze, jaz pa sem skušala premagati svoje ganjenje. Spomnila sem se Rudolfove opazke, da je bila baronica »iznajdljiva mati' in si mislila, da so bile njene besede bolj podobne žaljenemu častihlepju, kakor obupnemu kriku materinske ljubezni.
Gospa Večera si je obrisala solze ter se skušala pomiriti. »Povejte mi vse, kaj se je zgodilo.«
Igrala sem vlogo, kakor mi jo je prisodil Rudolf, ter se silila kopičiti neresnico na neresnico, kontčno sem pa popolnoma izgubila samozavest, in oblila me je ploha solz in samoečitanj.
»Nikar se ne žalostite,« je rekla baronica, »saj ni vaša krivda; Marija je bila svojeglavna. Ne morete si misliti, kakšno življenje sem imela ž njo — ali to ravnanje pa je neodpustljivo od njega,« je pristavila z nenavadno strastjo v svojem glasu.
»Helena,« sem odgovorila brez sape, »ali potemtakem spravljate prestolonaslednika v zvezo z Marijinim pobegom?«
»Da,« je odvrnila gospa Večera in oči so ji žarele od jeze. »Da, sumim jako veliko, vendar sem šele predkratkim zvedela o vsem.«
Bilo mi je, kakor da se mi je težak kamen odvalil od srca, Nisem bila sama odgovorna za posledice te intrige, saj je Marijina mati sama priznala, da je vedela o tem. »Kaj pa nam je storiti?« sem vprašala.
»Za sedaj nič,« je odvrnila baronica. »Počakajmo, da vidimo, ako se vrne. Jaz nočem imeti nikakega Škandala, to bi bilo usodepolno za naš položaj na Dunaju. Vse se mora potlačiti; poskrbeti moramo, da služabništvo ne bo govorilo o tem naokrog. Na Kristijana se morem zanesti in tudi vratar je zaupljiv. Neža — oj, ali — Nežal« je vzkliknila gospa Večera. »Prepričata sem, da ima ona pri vsem tem svoje prste vmes; ž njo že poračunam pozneje. Za trenutek pa je glavno to, da se zavedamo, da je treba molčati.«
Ta poslednji stavek je izgovorila bolj tiho; zatem pa je bilo videti, da jo je moja docela bedna zunanjost iznova pretresnila, kajti po mojih mislih sem morala biti videti kakor živo tiuplo. »Zaužijte nekaj,« je silila; »strahovito bolna ste videti. Naročim malo vina,« in s temi besedami je odšla v jedilnico.
Sedaj se je vrnila Hana, ki naju je bila pustila same, držeč v eni roki kos papirja, v drugi pa majhen tok za dragulje. Hotela je ravno izprego-
foveriti, ko je mati prišla nazaj, z njo pa Kristijan, i mi je podal kozarec vina in nekaj slaščic.
Hana je izročila listek baronici, ki ga je prebrala na glas: »Dr^ga mati, ko dobite le-to v roke, bom že v Donavi. — Marija «
»Kolika bedastočal« sem vzkliknila. »Marija je pri Življenju in se dobro počuti. Ona hoče samo preprečiti, da ne bi našli njenega skrivališča.«
»Tako je « je pritrdila baronica. Hana pa se je obrnila k materi: »Murija je pustila vse svoje dragulje v srebrni škrnjici na svoji toaietni mizi; predali pisalne mize so prazni, samo ta le tok je še osial,« je rekla in izročila tok materi.
»Odtrgajmo kliučavnico,« sem nasvetovala, »morda je v njem kakšen ključ do cele skrivnosti.«
Kristijan je šiloma odprl tok; bil je prazen, samo fotografija nekega otroka je bila v njem, v katerem sem spoznala Rudolfa, kakršen je bil, ko je bil tri leta star.
Ko sem izpila nekaj vina, sem se počutila nekaj boljšo, in razmotrivali smo o Marijinem pobegu in o želji gospe Večere, izogniti se škandalu. Strah pred govt-rčenjem je očividno daleko bolj vplival nanjo, kakor izguba njene hčere, in jaz si si nisem mogla kaj, da ne bi pomilovala Marije, ko sem videla, kako malo prave ljubezni je imela ■jena mati po vsej priliki do nje.
»Ali mi hočete izkazati kar največjo uslugo?«
I® yPraša,a S0?pa Večera, ko sem vstala, da bi odšla.
»Prav rada,« sem odvrnila.
dvor {n zaprosite za poročila o prestolonasledniku; njegova sestrična ste in oni
d,etl* Pa še nekai * • • a,i m°-
o m	°dhod v Pardublce za štiriindvajset
ur? Medtem gotovo dobimo kako sporočilo.«
Obotavljala sem se. Še enega obiska na dvor ne bi prenesla... vendar pa bi lahko poslala svojo služabnico tjakaj; odložitev moje vrnitve pa je bila docela drugačna stvar, ker sem morala upoštevati svojega soproga. Vsekakor pa sem čutila, da je bila meja dolžnost, da storim za baronico vse, kar je v moji moči, in to tem boij, ker sem bila nedolžni vzrok vseh teh nepril k.
_____________ (Dalj*	prihodnjič.)
SLOVEMSKR ESKOMPTMR BRNKR
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ KITLANTNEJE ==—=
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC BR550JAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTERUKB.	TEL.	ŠTET.	116.
■ ■
|f	Trgovci z barvo in
1 ■	kolonijaSnitn blagom
Oferiram vsako količino temeljne krede (Grund-lcreide, Stritzl, „bilis“); oddam cele vagone po zelo ugodnih cenah. Iščejo se dobro vpeljani zastopniki. Zahtevajte vzorec. Brata Berger, Brod, poštni predal.
asa
Alfonz Breznik
učitelj .Glasbene Matice* la psini strok, dežel, sodišča
Ljubljana, Kongresni trg št. 15
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica tiavirjev, pianinov In harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. i 67
Profesor dr. Alojz Zalokar
se je vrnil in ordinira zopet redno od 14 do 15 (od 2. uri do 3. ure popoldne)
Zahvala.
Dne 25 julija t. 1. mi je požar uničil hišno in gospodarsko poslopje.
Glavno zastopstvo Graške vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Ljubljani, pri katerem zavodu sem bil zavarovan je še taisti dan škodo cenilo in mi odškodnino v polni meri najkulantnejše takoj izplačalo za kar se najtopleje zahvaljujem.
Na Viču, dne 31. julija 1919.
Oblak Anton
posestnik na Viču št. 67.
Proda se:
1. Lokemobii, sistem Wolf-Magdeburg Bu-ckau, vročeparni stroj z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimnikom iz pločevine in parnim kotlom 17.85 m2 kurilne (oziroma vodne) površine, 12-atmosfer nadpritiska, maksimalne moči 75 PS in 240 tur na minuto.
2. Parni hotel, sistem Bouilleur, 23.5 m2 kurilne površine, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla delan iz la Martinovega jekla.
Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Karl Pollak, Vrhnika, pismene ponudbe pa naj se pošljejo na naslov: Karl Pollak, Ljubljana, Dunajska cesta 23.
Naznanilo.
■ BI.............
Prevzela sva
i„BUFET“j
v Celju
* na kolodvoru
in se priporočava slavnemu občinstvu in pot- es nikom za obilen obisk.	■
Josip in Marija Majdič.
Trcralžka vuHtigii
gramofonov in godbenih avtomatov
A.Rasberpr.soK^Sf
izvršuje vsa tozadevna popri' vila strokovno in ceno. Ugodni zamenjava obrabljenih plošč. Gramofoni i vmetora denarja za jostiiniJarit
'EMO ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celju
(preje Neuhaus bel Cilli, Stelermark)
vrelec izredno bogat na radija in ogljikovi kislini
MA J- OKTOBER.
DRVA
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Prva celjska barvarija in kemič. čistilnica, zavod za takojšnja snaženje madežev
Martin Taček, Celje
Gosposka ulica štev. 21.
Priporočam se za takojšnjo umetno snaženje madežev, damskih in moških oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih. Žalne obleke nn zahtevo v -24 urah. — Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. itd. v kemično čiščenje in shrambo.
i*
Brašno pšenično broj „Og“ i za kuhanje, kao i la medeni Pu-glieser rogači, te lastilo za ci-pele prispjelo kod
agenturne i komisijonalne radnje
NORBERT WEIS, Zagreb
Bakačeva ulica 4. Telefon br. 7-3;
REPNO SEME
pristno kranjsko po K 15*— za kilogram in
rdečo deteljo
„inkarnat“ po K 6'— za kilogram razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali veČj® množine po železnici tvrdka
Ant. Stergar v Kamniku.
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječm^r kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovan0 po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, subog" mesa, sve vrsti zemeljskih proizvod*1*
JoYano¥ič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)