Katoližk cerkven Ust.
Dude» izhaia vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 ki., za pol leta 2 «ld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici* sprejemana z» leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta IgL; ako zadene na ta dan praznik, izide Danicagdan poprej.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 25. rožnika 1880.
List 26.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
Božična. (A solis ortus cardine.)
Tje, od izhoda solnčnega, Do konca zemlje zadnjega Naj bode Kristus kralj češčen. Po De vi čisti nam rojen.
Svetá stvaritelj blaženi Oblekel hlapčevo teló; Človeka človek reši naj, Stvari da svoje ne zgubi.
Prečiste matere teló Obsenči milost iz neba, Skrivnóst, katere ne pozná, Devica hrani izvoljena.
Telesa hiša čistega Postala tempelj Večnega. In ta, ki moža ne pozná, Je mati zdaj Neskončnega.
Rodila mati Njega je, Ki ga naznanil Gabriel; Katir'ga kazal je Kerstnik Na svet še ne rojenega.
Na slamo bil je položen, In jaslic c'ló se branil ni; Se hrani s kapljo mleka tá, Ki pticam strádati ne dá.
Bogá slavi nebeški zbor, Mu angeljski prepéva kor; Pastirjev truma zdaj spozná Pastirja, stvarnika svetá.
Naj Jezus slava ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na večne čase stavljenim. Amen.
O nedeljah v velikonočnem času.
(Rex sempiterne coelitum.)
Nebeščanov neskončni Kralj, Mogočni stvarnik vsih stvari, Od vekov Sin popolnoma Enäk Očetu večnemu!
Ko stvarjal si vesoljni svčt, Podobo lica Svojega Adamu dajal, združil si Prah zemlje in preblagi duh.
Ko pa zvijačni, ljuti zmaj, Umazal je človeški rod, Oblekel si meso, da nam Lepoto verneš zgubljeno.
Rodil iz Deve se nekdaj, Rodiš iz groba se sedaj, In ukazuješ nam, s Teboj Naj s tmine groba vstanemo.
Ti s kerstno vodo, o Pastir! Umivaš čedo izvoljeno: To kopelj dušam blažena, Krivic in greha je pokop.
Smo zaslužili križ le mi, Pa Tebe nanj pripeli so. Za blagor naš prelil si kri, Prelil ao zadnje kapljice.
O Jezus, da na veke boš Velikonočna radost nam, Od smerti grozne hudobij Oživi in oprosti nas!
Očetu slava naj doni, In Sinu, ki je 'z groba vstal, In Duhu, ki tolaži nas, Naj bode slava večni čas. Amen.
O sobotah v štirdesetdnevnem postu.
(Audi, benigne Conditor!)
Usliši, Stvarnik prošenj glas, Ki v joku nam iz sere kipč,
Ko prišel posta svetega Je čas štirdesetdnevnega.
Ti gledaš nam v serce in veš, Kak slabe naše 90 moči: Ker k Tebi se vernili smo, Naj odpuščenje prejmemo.
Sicer grešili mnogo smo, Pa grehe zdaj spoznavamo; Slav.mo Tvoje mi ime, Zaceli Ti nam rane vse.
Dodeli, pro8'mo, milostno, Da 3 postom vkrotimo telo, Da serce izbriše greha sled, Sovraži naj krivice jed.
Dodeli, Trojstvo blaženo, O Trojedini to nam daj, Da posta svetega bo čas Obilen sad rodil za nas. Amen.
Se. Jožef.
(Dalje.)
7.	Pobožni kristjani pa častijo svetega Jožefa in se njegovi mogočni pripr< šnji še posebej priporočujejo s tridnevnicami ali tudi z devetdnevnicami, ktere opravljajo pred njegovimi prazniki, ali pa v kaki sili ali potrebi.
8.	Kdo ni radostno sprejel veselega naznanila, ko so sv. Oče Pij IX leta 1870 svetega Jožefa izvolili patrona vesoljni katoliški Cerkvi? Sv. Oče so hoteli tako svetega Jožefa posebno počastiti, njegovo ime tu na zeml|i poveiičati, ko so zraven Marije odbrali varha veliki katoliški družini njega, ki je z Marijo vred nekdaj tako ljubeznjivo skerbel za Dete Jezusa. S tem so pa hotli sv. Oče, naj vsi pravoverni tega velicega svetnika častijo, in se v vsih svojih britkostih zatekajo k njemu, ki je bil varh mladosti našega Zveličarja in čuvaj časti Device in Matere Marije. Zlasti so hotli ta veliki papež sebe in vso katoliško Cerkev v današnjih toliko hudih časih postaviti v varstvo in brambo tega mogočnega besednika pri njegovem varovancu Jezusu Kristusu. Ljubeznjivo, kakor so ie sv. Oče Pij znali, so rekli 23. svečana 1871 neki družbi: „Preljubi moji! pojdite k Jožefu, cn bo v naših nadlogah za nas prosil". In kje je pravi kristjan, ki bi v britkostih tega življenja zraven Marije Device ne častil njenega deviškega ženina in se njegovi priprošnji ne priporočal?
9.	Pobožnim kristjanom ni zadosti, da vsako sredo posebej posvetijo svetemu Jožefu, kakor je preblaženi nevesti njegovi Mariji Devici sobota posvečena. Kakor so častivci Marijni v njeno posebno počešenje odbrali zmed dvanajst letnih mescev naj lepši mesec v spomladanskem času, kterega sploh že Marijin mesec imenujemo; tako čaativci svetega Jožefa posebej v njegovo češenje odločujejo mesec, v kterem obhajamo god tega velicga svetnika. In sv. Oče Pij IX so to češenje po-terdili in dodelili 300 dni odpustka vsaki dan in enkrat v mescu popolnoma odpustek pod navadnimi pogojami slehernemu krifrtianu, kteri ta mesec vsaki dan v čast svetemu Jožefu kakoršno koli počešenje ali opravilo opravi.
10.	Papež Urban VIII že je poterdil in z odpustki obdaroval rožni venček v čast svetemu Jožefu. Ta rožni venček ima 60 jsgod, v spomin 60 let, kolikor
jih je sv. Jožef po ustnem izročilu preživel na zemlji; razdeljen je v 15 odstavkov po 4 jagode; in sicer je ena bela v spomin deviške nedolžnosti, in tri višnjeve v spomin ponižnosti, uboštva in pravičnosti tega velicega svetnika.
11.	V Veroni na Laškem so začeli nositi pas sv. Jožefa. Vstanovila se je celó bratovšina pasú svetega Jožefa, ktero so sv. Oče Pij IX leta 1860 poterdili in z mnogimi odpustki obdarili. Današnje dni nosi veliko častivcev svetega Jožefa taki pas.
12.	V Veinhaus u pri Dunaji se zapisujejo tudi mašniki, ki prevzamejo en ali več dni v letu, da darujejo sv. mašo v čast sv. Jožefu za srečno zadnjo uro in za vse žive in mertve ude te družbe. Večidel vsi dnevi celega leta so tako posvečeni mogočnemu patronu za srečno zadnjo uro.
Kaj pa po Slovenskem? Kjerkoli gre za dobro in koristno stvar nismo bili Slovenci nikjer zadnji. Tudi sveti Jožef ima svoje častivce med pobožnimi Slovenci. In to je prav; sej je sveti Jožef še naš posebni deželni patrón. Po Koroškem, v št. Pavlu in drugod, po Štajerskem pri sv. Duhu in tudi drugod, je že veliko častivcev, ki so zapisani v družbo češenja svetega Jožefa v Veinhaus u. V Ricmanjih blizo Tersta je bila leta 1693 vstanovljena in od papeža Inocenca XII poterjena ta bratovšina; pozneje pa tudi zaterta. Posebno goreči on-dotni g. kaplan je to bratovšino zopet oživel in že šteje veliko udov. Tudi po Kranjskem je mnogo častivcev svetega Jožefa zapisanih v družbo v Veinhaus-u.
Gotovo je pa veliko pobožnih Slovencev, ki bi radi se pridružili drugim čaativcem tega imenitnega patrona, ako bi le vedeli, kje in kako? Upam, da bom marsikomu vstregel, ako to nekoliko opišem.
A) Kaj je namen družbe češenja svetega Jožefa?
Namen te lepe družbe je, da naj njeni udje sv. Jožefa, tega toliko imenitnega svetnika, vsaki dan v letu posebno častč. Ta družba se s privoljenjem višidubovske gosposke lahko vstanovi v vsaki fari; da se le toliko udov oglasi, da ja namen družbinski dosežen: Zbrati, združiti se mora tri sto in pet in šestdeset udov, ako prevzame sleherni ud po en dan. Ako pa sleherni ud prevzame vsaki mesec po en dan, zadostuje že en in trideset udov. Se vé, da bo namen družbinski toliko bolje dosežen, ako ima več udov, da je vsaki dan v letu po več častivcev.
Sleherni ud si izvoli tisti dan, ki je zanj ¡menit-niši, ali kedar mu je mili Bog kako posebno milost skazal. Vendar ne kaki premakljiv praznik, kakor je veiika ali binkoštna nedelja. To je, izvoljeni dan naj bo pervi, drugi itd. dan v mescu (po številu). Vendar ima družbinski predstojnik to skerb, da smč izvoljeni dan prestaviti in razdeliti tako, da je vsaki dan kak častivec vpisan; drugač bi nektere dneve nobenega ne bilo, nektere pa morebiti njih veliko.
Prav in dobro je, da si sleherni ud izvoli tak dan, ki je zanj posebno zanimiv, ali svoj rojstni dan, ali kerstni dan, ali svojega godú dan; ali dan sv. birme, dan pervega sv. Obhajila, aii dan poroke; ali kedar se mu je kaj posebnega prigodilo. Zmed teh imenitnih dni bi jaz posebno priporočal rojstni ali kerstni dan. Ta dan je večidel skoraj neznan, zlasti ijudém bolj pripro-stega stanú. Naj bi vérni zlasti ta svoj dan svetemu Jožefu posvečevali, se spominjali nezmérno velikih milost, ktere smo pri sv. kerstu prejeli; pa pod varstvom svetega Jožefa naj bi tudi ponavljali obljube, ktere smo takrat storili svojemu Bogu, ki nas je sprejel za svoje otroke.
Imena vseh družnikov zapiše sprednik v družbinske bukve na tisti dan, kterega si sleherni isvoli. Vsaki ud
dobi vpisni listek, ki ma kaže namen te družbe in na kterem je sraven imena njegovega zapisan tudi izv< 1 eni dan.	(Konec sledi )
Mjavreianahe iUunile r mu i Ur a h in premitijeranjifi.
(Dalje.)
Mati našega Stvarnika — za nas Boga prosi!
O stvar, isci zavetja in tolažbe pri Materi Stvarnikovi!
Naslov „Mati našega Stvarnika" je za te, o Marija, visoka čast, za me ubozega grešnika pa velika tolažba.
Povsod in zmerom se slava matere navadno ravna po večji ali manjši slavi, ktero vživajo njeni otroci. Kdo med slavne matere ne šteje mater staroslavnih modri-
i*anov, umetnikov, postavodajavcev, junakov in imenitnih traljev in cesarjev? Kolikokrat svet začuden stermi, ko bere teh mož junaške dela, opazuje njih umotvore, nehote kliče: Blažena tvoja mati! Tako cenijo matere onih mož, ki so strohneli ter zginili kakor senca s po-veršja zemlje, ki so bili nazadnje tako slabi, da si še za minuto niso mogli podaljšati življenja. O Marija, Mati najslavnejša, ko se na-te spomnim, obmolkne mi jezik in si ne upa več onih mater preslavljati. Tvoja slava vse zatemni. Ti si Mati Stvarnika nebes in zemlje. Ti si Mati Njega, ki je z eno besedo „bodi" vse vstvaril. Ti si Mati Njega, ki je vsem umetnikom dal um, in jim roko vodil, ki je vsem junakom dal moč in vsem kraljem in cesarjem žezlo v roko in krono slave in moči na glavo. Ti si Mati Njega, ki vse stvari tehta na perstu vsegamogočne roke in jih z enim migljejem svoje volje lahko v nič dčne. Predno je kaj vstvaril, bil je od vekomaj in tudi po stvarjenji ostane vekomaj ravno tisti, neskončno sveti, vsegamogočni, pravični, dobrotljivi in usmiljeni in vse neskončne popolnosti sam iz sebe ima-joči Gospod in Bog. In to Bitje si je tebe izvolilo Mater. Ti, ki si Mati Stvarnikova, imaš veliko moč do njegovega Serca; ne more ti nobene prošnje odreči. Ravno to je pa, kar me z veliko tolažbo napolnuje. Zavoljo tega se bližam tebi kot berač, kteri je tvojemu Sinu neskončno veliko dolžan. Bližam se kot za smert zrel hudobnež, kteremu je sicer tvoj Sin že tolikokrat podaril življenje, akoravno zavoljo svoje nehvaležnosti zasluži obsojen biti v večno ječo. O Marija! sodbe Božje me pretresajo in strašijo. „Veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih", rekel je on, ki ni navade imel pretirano govoriti. Med kterimi sem jaz? Kaj bo z menoj, ali bom zveličan ali bom pogubljen? O Jezus! moja večna osoda je v tvojih rokah. V prah ponižan kličem: Moj Jezus, moj Sodnik, milost! O Marija! za Jezusom je moja večna osoda naj bolj v tvojih rokah, tudi pred teboj ponižno kličem: Marija, milost! Cas je morda še prav kratek za-me, nič se ne sme zamuditi. Toraj te prosim, usmili se me, opravljaj svojo materno službo, prosi za-me, da me tvoj Sin enkrat ne postavi na levo, ampak na desno med izvoljene svoje ovčice. O Mati milosti! ne grem spred tebe, dokler ne potolažiš moje prestrašene duše. Pa zakaj si žalostna, moja duša in zakaj me vznemirjaš? O Marija, na te se zanašam, ne bom osramoten. Kakor hladilo na pekočo rano so moji duši besede tvojih zvestih služabnikov — svetnikov, da je velika ljubezen in češenje do tebe za ubozega človeka znamenje, da bo zveličan.
Moja duša, o Marija, je toraj zopet mirna, in ta mir je porok, da si mi blizo in mi boš blizo ostala v življenji, v smerti, v večnosti.	(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane, (f P. Benvenut.) Nismo še pozabili slavnega rojaka Frančiška Pirca, vélikega indijanskega misijonarja, že nam je nemila smert pobrala druzega, ki je bil pa misijonar v domači deželi na več strani, pa dobro znan tudi čez meje naše dežele. Prečastiti P. Benvenut Gašpar Crobath, frančiškan, stalni de-finitor, dosluženi gimnazijalni profesor, gvardijan, zlato-mašnik, poslavHeni od Ñj. veličanstva z zlato svetinjo itd., so 20. t. n» . to je, preteklo nedeljo, ob 8 zjutraj po bolehanji kucih treh tednov v Gospodu zaspali. Odveč bi bilo praviti, da so bili večkrat prevideni s ss. zakramenti. Zadnja boirzen, ko se je po mestu zvedila, je zbudila občutno sočutje, skoraj neprenehoma so jih prijatli nekaj obiskovali, nekaj popraševali, kako da je? Vse je želelo, da bi se tako priljubljeni dobrotnik saj za kaj časa še ohranili; pa moči so bile pri že tako slabotnem životu po velikoletnem neprenehljivem delu in trudu že preveč dognane, ure so se iztekle.
Rojeni so bili prečastiti ranjki 6. prosinca 1805 v Stražišu pri Kranju, v red stopili so 10. kim. 1823, slovesno obljubo storili 14. kim. 1826, in posvečeni bili 28. kim. 1828. Sploh znani so kakor prijatelj in tolaž-nik bolnikov, bodi si v bolnišnici, ktero so več lét osker-bovali, bodi si sploh po mestu, ki je vanje imelo posebno zaupanje. Mnogostranske učenosti, da molčimo o bogoslovji, zlasti v klasiških jezikih, nam ni treba popisovati. Iznajdeni so bili med drugim posebno tudi v 8adjereji. Vedna dobra volja, priserčna dobrota, preblaga prijaznost do vsacega, neumorna postrežljivost ko spovednika se ne dá prehvaliti, — to je bil poseben dar Božji.
Prijatelj cvetlic v življenji so bili P. Benvenut vsi v vencih in cvetlicah na mertvaškem odru, in v množicah so jih hodili ljudje kropit in molit jim za dušni pokoj. .
Pokop prelép je bil v ponedeljek zvečer o 1 „7, to je, sv. Alojzija dan. Pokopovali so jih milg. stoîni prošt Jožef Zupan med obilno azistencijo. Spremljevala jih je k sv. Krištofu silna množica ljudi iz vsih stanov, med njimi premilostni gospod knez in škof Janez Krizostom in veliko druzih duhovnov, garnizonski častniki, veliko število gospodov izmed poslancev, mestnega zastopa z gosp. županom, iz raznih vradov, iz učiteljstva in druzega prebivalstva.
Bog daj zvestemu in gorečemu delavcu v vinogradu Gospodovem — večni mir in pokoj !
Iz Ljubljane. (Nove bogoslovske bukve.) Commen-tarius in epistolam s. Apostoli Pauli ad Romanos, qui modo typis imprimitur, intra tres hebdómadas prelum relinquet. Quum in hac epístola, uti in nulla alia, expresse et fuse fundamentales pertractentur doctrinae religionis christianae, ea quasi sit sum ma theologiae s. Pauli, aut, uti 8. Augustinus dicit, centrum et fun-damentum christiamsmi, ideo haud necessarium existimo, ad gravitatem ejus osteudendam, nec non ad assi-duam ejus lectionem commendandam plura dicere. Qui-cunque D. D. sacerdotum commentarium hunc exoptant, velint id mihi notum facere, ut eis ilium posthac quam-priraum mittere possim.
Dr. Klofntar.
Iz Šent-?ida nad Ljubljano. (Cerkvene slovesnosti in nove cerkvene naprave. Osemstoletnica.) Minuli so naj lepši spomladanski prazniki in ni dolgo tega, kar suo končali prelepo šmarnično opravilo. Z veseljem se spominjamo ginljivih šmarničnih dni, ko so nas s'ednji dan zvečer ob sedmih vabili mogočni zvonovi v duhovnij^ko
cerkev pred krasno ozaljšanim in močno razsvitljenim Marijnim altarjem opravljat za vsak dan odločene premišljevanja in molitve. Prav ginljivo je bilo viditi zadnji dan, ko je ljudstvo jelo zapuščati cerkev in se nekterim kar ni dalo ločiti od Marij nega altarja, zerli so v Ma-rijno podobo, dokler ni nemili cerkvenik zadnje lučice ugasnil in cerkve zagernil v temo.
Praznik sv. Rešnjega Telesa obhajali smo, kakor drugod, z vso mogočo slovesnostjo. Pohvaliti pa moramo ude bratovščine „vednega češenja presv. Rešnjega Telesa", ki ima svoj sedež v ljubljanski stolnici; kajti le-ti so mnogo k veči slovesnosti pripomogli, ker so se prav obilno krog svojega bandera zbrali, in deloma s prav težkimi svečami svetili. Bratovsko bandero omislili so si še lansko leto; majhno je sicer, pa je vendar stalo blizo tri sto gold. Omeniti moramo pohvalno tudi mla-denče in dekleta, ki so jako vneti za postavljanje velikanskih mlajev in spletanje lepih slavolokov *), zlasti onih čez široko veliko cesto. Taki slavoloki bili so štirje, vsi po lepih načertih spleteni in kaj okusno z raznimi pregrinjali in drugim dragim lepotičiem ozališani. Dva manjši slavoloka bila sta v sosednjih vaseh, v Vižmar-jih in na Poljanah. Tudi znamenja za blagoslove delajo se jako okusno in dragoceno, da gotovo daleč na okrog ne tako.
Venec vsem slovesnostim pa je postavilo praznovanje našega patrona, sv. Vida, v praznik njegov, zlasti pa preteklo nedeljo. Slavoloki biii so na novo spleteni in ozališani, cerkev sama pa se je znotraj premenila kar v iep cvetlični vert. Vsa je bila ozališana z nator-nimi cveticami, pa tudi vmes z umetnimi, toda s takimi, katerih res ni skoraj ločiti od naravnih.
Novo lepoto je dobila naša cerkev z altarjem sv. Antona Padovana, in na Vidovo nedeljo stali so po vseh altarjih prekrasni, novi mesingasti svečniki, izdelani v delavšnici g. Jakoba Belec-a. Izdelal jih je Belec-ev sin g. Anton, po umetnem obrisu z občudovano natančnostjo; narejeni so iz močne medenine ali mesinga, in za veči stanovitnost imajo po sredi močno železno vez in so znotraj z neko terdo zmesjo popolnoma zaliti. Taki svečniki imajo nekako dvojno prednost pred vlitimi, namreč ceneji so, in ako po neprevidnosti padejo, ni nevarnosti, da bi se prelomili ali kje počili.
Prelepa ograja krog kerstnega kamena je tudi delo Belec-evo. Naj bode s tem g. Belec v Šentvidu vsem cerkvenim prelstojništvo priporočen, kjerkoli potrebujejo kleparskih ali tudi umetnih kovaško-ključaničar-skih dčl.
Pred dvema letoma so pri nas, kakor je bilo v „Dan." tudi že popisano, orgljarji iz Krope, Zupani, popravili naše orgije, in tudi sedem novih spremenov so jim pridjali. Vse delo se je do zdaj prav dobro ohranilo, nič se ni še pohabilo, tedaj mojstru Zupanu in Binovoma gre pohvala.
Zdaj pa še nekaj. Leta 1885 se ima pri nas obhajati 8001etnic&, odkar je duhovnija vstanovljena (čeravno je prava 8001etnica že prej obtekla). Šentvidčanje že ugibljemo, kako bi dostojno obhajali to redko m silno imenitno slovesnost Lepo bi bilo, da bi tudi oni gospodje duhovni, ki so naši, kakor tudi svetni rojaki, rojeni Sent-Vidci, kaj vkrenili v poslavljenje svoje rojstne fare, zlasti ako bi nam kdo oskerbel kratko zgodovino naše duhovnije. Enako bi bilo želeti, da bi se tisto leto spomnile stare svoje matere fare vse one duhovnije, ki so kdfcj pripadale v Šent-Vid, in so nekako
) O tej priliki moramo enako pohvalo naznaniti tndi mladenčem in deklicam duhovnije Jezice in dotičnih vasi. Res, nismo se mogli preČuditi njih pridnosti, ko smo vidili mlaje in vso olepšavo.	yr.
hčere naše staroslavne duhovnije. Ker se polagoma iu s premislikom da kaj boljšega napraviti, kakor pa v enem hipu, zato že zdaj zavračamo na to slovesnost vse, kteri so pri volji za njo kaj storiti!	M. T.
Iz Prema. (Pervo sv. Obhajilo.) Letos smo obhajali šmarnice skozi celi mesec majnik, katere smo zaanji dan končali s slovesno zjutranjo službo Božjo, z zaupanjem, da bodo nam obilo sadu obrodile za večni in Časni blagor. Kmalo za minulimi šmarnicami veseliti smo se imeli priliko druzega veselega in pomenljivega dogodka. — Prejelo je v nedeljo 13. t. m. 64 otrok iz tukajšne fare pervo sv. Obhajilo. — To je bil pogled, katerega dovoljno popisati moje pero ni zmožno. Otroci zbrali so se bili že zgodaj zjutraj v tukajšni šoli; ob 6, ko je zvon zapel, šli so s paroma za križem pod vodstvom č. g. fajmoštra Ant. Žgurja, dečki in deklice z gorečimi svečami v rokah, deklice tudi ovenčane, nebeškemu Ženinu naproti. Pridši v cerkev ponovili so pri kerstnem kamenu kerstno obljubo na glas; od tam so se podali k obhajilni mizi, ki je bila z 12 iz svežih cvetic spletenimi venci ozališana. Med sv. mašo so častiti gospod do otrok, do staršev in vsih pričujočih imeli obsirniši in tako ginljiv govor, da med pričujočimi gotovo ni bilo suhega očesa. Po mašnikovem obhajilu obhajani so bili otroci, in z naj večo zadovoljnostjo se mora reči, da zveršilo se je vse prelepo in spodbudljivo, otroci so se prav dostojno in spoštljivo obnašali. Po dokončani službi Božji molili so otroci z duhovnim pastirjem še veseli del sv. rožnega venca, ter so potem šli za križem okoli altarja, kjer je vsak poljubil križ in izročil popred dobljeno svečo. Naposled peljali so jih gospod v duhovsko hišo, kjer so v spomin tega presrečnega dneva dobili še spominike. Da se je pa vse to tako veličastno in ginljivo opravila, zahvaliti se je čast. gospodu župniku, kateri se kot pravi dušni pastir premnogo trudijo za vsestranski blagor svojih ovčic.
Pri tej priliki še nekaj. — Naša cerkev slovi kot na deželi ena naj lepših daleč na okoli, kar so sami prevzviseni g. knezoškof pri lanski birmi poterdili. Ali silna revščina je kriva, da ubogi ljudje pri vsi priza-devi še nekoliko dolga, ki ga cerkev ima, plačati ne morejo. Mnogo olepšave in cerkvenega orodja bi še bilo treba, a ta zadeva zaderžuje, da se ne more kaj izdatnega storiti, akoravno je znano, da je tukajšno ljudstvo prav radodarno, zlasti kar se cerkve tiče. Naj bi te verstice našle na kakem odličnem mestu zasluženi odmčv.
Z Goriškega, 18. junija. (Opombica pri vpeljevanji učnega slovenskega jezika v srednjih šolah.) Ima se storiti začetek k vresničenju že dolgo zahtevane jezikove ravnopravnosti z bližnjim šolskim letom, kakor smo to vsi rodoljubi željno in že davno pa zastonj dosihmal pričakovali. Zato se mi dozdeva potrebno nekaj opomniti, kar zadeva slovenske učne knjige. Mnogim, ki so zlasti od leta 1860 naprej obiskovali srednje šole, to je, gimnazijo ali realko, je znano, kako se je pri tolmačenju nekterih predmetov od strani nekterih novošegnih ali pa samo narodnih profesorjev občutljivo žalil katoliški verski čut. Zlasti se je to rado godilo pri obravnavanju zgodovine. O postanku zemlje — ne „vstvarjenju od Boga" — se je marsikteri širokousten nemšk profesor deržal navadno brez verske teorije in raznih vertoglavih hipotez brezbožne knjižure: „Zimmermanns-Schöpfung der Urwelt", *) brez ozira na svetopisemske bukve stvar-
*) Po „Indezu" prepovedana knjiga, ktera je, škoda res, kakor prepovedan sad doživela že mnogo natisov ter je razširjena po Nemčiji v neštevilnih, nad 100.000 iztisih. Pis. (Op. Vselej sicer takemu „svindlerskemu" bahanju — o razširjanji enacih mažarij — ni verjeti. Vred.)
jenja, ktere ravno omenjeni nemški pisatelj le „Mojzesove basni" imenuje. Čudovitega, vsemu svetu znanega, preslavnega in zveličavnega dogodka: rojstva Jezusovega — se marsikteremu ošabnemu kulturonoscu ni še vredno zdelo omeniti, ali pa k večemu ga je zato omenil, ker se od tibmal začenja novo letno število. Drugi nam je postavljal na sméh n. pr. prehod Izraelcev skoz rudeče morje, češ, da se ima pripisovati le bibi, t. j. oseki in plimi. Kedar se je vsled oseke (Ebbe) morje odmaknilo, so lahko šli Izraelci skozi, kedar so jo vderli pa Egipčani za njimi,vje nagloma priderla plima (Flutn), ki jih je potopila! (Čudo, da bi se to bilo zgodilo samo takrat, potlej pa nikoli več ne? Čudo, da se zarad bibe včasi tudi jadransko morje — saj ob koncu — ne pusuši! Vidite bedarijo teh učenjakov.) Drugi nam je zanikal vse čudeže in svetopisemska prerokovanja; zopet tretji pa, samonarodnjak, nam je razkolno („pravoslavno") vero, ktere se derži večina Slovanov, potem Husa, Žižka in njegove tovarše vojskovodje, preslavljal kakor perve slovanske boritelje za versko svobodo, in nepremagljive junake proti rimski kuriji, češ, da si je izmislila (!) tisto strašno inkvizicijo ali sodbo zavoljo vere, in to vse tako, kakor to opisujejo razni protikatoliški skaza-zgodovi-narji in lažniki, iz kterih le-ti laži prepisujejo. Ceterti nam je po vsem opravičeval reformacijo in francosko pre-kucijo, in tako je Šlo brez konca in kraja, da sleherni, ki ni bil že pred od doma in od mladih nog prav ter-den in prepričan v katoliški veri, je moral saj dvomiti, če ne celó marsikterih resnic zavreči in neveren postati. To je teorija in sad novodobnega šolstva, ktero sem si jaz in že marsikdo drugi skušal. Brez vsega ozira in z vnemarnostjo do vere so večidel vse zgodovinske knjige spisane, in to je, kar v neskušenemu mladenču hoté ali nehoté prej ali slej mora slab sad roditi. — Pred seboj ravno imam tri nemške zgodovinske knjige *) od nepristranskega pisatelja Bumüiler-ja, kteri začenja s postankom svetá in s stvarjenjem človeka, pervim ali izvirnim grehom, potem opisuje vse prav na svetopisemski podlagi nepokorščino in kazen, dalje Kajnov bratomor, razširjenje in splošno popačenost Človeškega rodu njegovo razkropljenje in podivjačenje. Na isti pohvalni podlagi opisuje zgodovino Izraelcev, rojstvo in namen prihoda Zveličarjevega na svet itd., vse tako zanimivo v zgodbe sveta vpleteno, da je vérnemu kristjanu prav nekam dobro pri sercu, ko to čita. Tudi o Slovanih piše spoštljivo, zlasti pohvalno omenja njih zvestobo in težnje po omiki 1. 1848—49, kar človek redko kdaj naj da pri nemških zgodopiscih. Ravno tako nepristransko govori o reformaciji in blagem cesarju Karlu V, pa o strastnih reformatorjih in vsled tega o žalostnih nasledkih, po kterih je bila že tako needina Nemčija še bolj razdjana. O francoski prekuciji 1. 1789 piše tako, kakor se spodobi nepristranskemu zgodovinarju, a ne tako, kakor jo je opisoval nek slovenski zgodovinar v „Zvonu". Omenjeni slavni nemški pisatelj, kterega zgodovina v 3 zvezkih je že mnogo natisov doživela, dobro vé, kako je treba učiti mladost to znanost, ktera, ako se iz druzega cerkvi sovražnega stališča tolmači, ima navadno žalostne nasledke, ki brezvérstvo pospešujejo in mladino kvarijo, česar se tudi naši liberalni kulturoborci veselijo! Ostali zgodovinarji pa se sploh ogibajo kaj čerhniti po svetopisemski podlagi o postanku sveta in človeka; zakaj tako? mi je še neumljivo. In vendar bi imelo stvarjenje svetá in človeka za zgodovinarja naj važniša točka biti, ker s tim mora pač vsakdo začenjati zgodovino stare dobe. Pohvaljeni pisatelj pa govori o stvarjenju zemlje
*) Bumüiler's Weltgeschichte in 3 Bänden, für Mittelschulen. Dritte vermehrte und verbesserte Auflage. Freiburg in Breisgau 1854.	Pis.
in človeka, česar se ostali zgodovinarji nekam prav bo-
i'eče ogibajo, ne da bi povedali razloge tega molčanja. £ako je postila zemlja in človek, o tih vprašanjih daje le knjiga razodenja zadostiven odgovor; kakor zgubi mornar na neizmčrni vodni puščavi pravo pot, ako se ne ozira na nebeške luči, ktere kažejo, kje da je, in kod naj brodari, tako se godi tem pisateljem, ki so pri omenjenih velikih vprašanjih brez pomoči in v zmoti, ako se ne dajo razsvetljevati žarkom višje luči.
Potem navaja po sv. pismu besede o stvarjenju sveta in človeka ter vse druge važniše dogodke svetne občne zgodovine spravlja v naj lepši sklad s sv. zgodovino. Na tej podlagi naj bi se tolmačila naši mladini vsa zgodovina pri vpeljevanju slovenščine v šole. Kajti naloga zgodovine je, da se kažejo svetne dogodbe mladosti ne le v tisti luči, češ, da človek sam dela zgodovino, temuč da biva višja roka, ki v razvitje človeških dogodb sega. Kdor ima oči za gledanje in ušesa za sli-sanje, ta spoznava Božjo velikost in mogočnost v naravi ter se uči Boga se bati in ga ljubiti; Bog pa ne zapoveduje le viharjem, blisku in gromu, temuč čuje tudi nad bojnim šumom v bitvi, ko se borijo narodi „za bitje in nebitje". Božja pravica hodi z vidnimi koraki skoz vso svetno zgodovino; nikdar ne ostanejo brez kazni krivičnosti narodov, kakor nam je med mnogimi drugimi tudi dokaz v naj novejši zgodovini rusko-turške vojne 1. 1877—78 in vse, kar je za tem sledilo. Šiba zadene gotovo, ako tudi pozno, ter smelo bi se, kakor govori učeni Bumiiller, zapisati za geslo na pervi list zgodovinske knjige: „Učite se pravičnosti, vi umerljivi ljudje, ker ste posvarjeni po zgodovini, ter nikar ne pozabite svojega Boga!"
S takim in enakim mišljenjem naj bi se že berž v začetku mladost oklenila zgodovinske vede, tako bi zajemala iz nje pravo modrost, po kteri bi tudi dosegala ponovljeno krepost, da bi v odločenem krogu tako delovala, kakor bi bilo njvj sami in vsi slovenski očetnjavi naj bolj častno in koristno. Ako se zgodovinska veda ne naslanja na to podlago in stališče, potem škoduje ona mnogo več nego koristi. Zgodovina slavnega Bu-miillerja tedaj je vse hvale vredna in v tem smislu naj bi se spisala tudi občna zgodovina za srednje šole, da bi se serca d jakov zares blažile, pošteno olikovale in bi mladina kdaj res koristila svojemu narodu.
Tudi nas veleučeni profesor g. Josip Starč, ki spi-suje za družbo sv. Mohora „občno zgodovino za slovensko ljudstvo", se derži pri izraelski zgodovini (I. zvezek, str. 56 i. dr.) svetopisemskega stališča, in ravno tako lepo, če tudi v kratkem, razlaga namen Jezusovega prihoda na svet (glej II. zvezek, stran 253 i. dr.) in vse drugo iz pravega stališča, za kar mu bo naš verni narod vedno hvaležen. Le eno se pogreša, kakor navadno pri večini zgodopiscev (naj mi pa g. pisatelj zato nikar ne zameri), hočem reči, pogreša se zgodovina o stvarjenju vesoljnega sveta in človeka po svetopisemskem navodu, kakor ima Bumiiller, kar naj bi bilo saj v kratkem omenjeno. Sploh pa se mora g. pisatelju priznati vsa hvala za trud, s kterim vstreza s to zgodovinsko knjigo bolj omikanim Slovencem.	(Konec sledi.)
Od nekod. Spis v „Zg. Danici": „Pogled po cerkvah", govoreč zlasti o nespodobnem zaderžanji cerkve-nikov po cerkvah je jako vstregel. V neki cerkvi se je pri popoldanski službi Božji prebral z opombo, da to veljd za vse in ne samo za cerkvenike, ker dandanes se le preradi ljudje spozabijo, kako na svetem kraji se znajdejo, ko so v cerkvi. In glejte, ko so potem deklice cerkev snažile — ni ga bilo nobenega šundra in govorjenja čuti pri tem. Vse je delalo tiho, v svetem straha
pričenši delo v cerkvi s rožnim venčkom; ko popred ni nobeno opoininjevanje tolikanj izdalo.
Naj bi se po cerkvah le ie bolje skerbelo za snaž-nost Res sem videl sem ter tje cerkve snažne in čedne, kakor bi bilo vse ravno novo. Vse res lepo, veselo in vabljivo; ali marsiktero pa sem najdel po altarjih, podobah in stenah zaprašeno, po tlčh pa olatno in umazano, da je bilo gnjusno. — V neki podružnici našel sem po klopčh latuce z mlekom postavljene in kruh ravno iz peči vzčt, ki se je ondi hladil; za altarjem je imel mežnar spravljenega nekaj od svojih „stdtev" za tkanje platna, na koru pa svojo Bhrambo za suho meso, špeh itd.! Žalostno — prežalostno to, da se hiša Gospodova tako skruni. Zlasti svetilnice pred velikim altarjem so v nekterih cerkvah vse ocmokane. Bog daj vsim pravo spoštovanje do hiše Božje, potem nam bo tudi obilnejše Gospodov blagoslov iz nebes rosil.
Drobtinice od meje hervaške.
Večji del vsaki čita rad o prigodkih, običajih in posebnost.h is bolj daljnih krajev. Ti nas nekoliko bolj aanimivsjo in spodbujajo, kajti bližnji se nam že bolj navadni sdijo. Za tega del vam, spoštovani čitatelji, podam pervo drobtinico is jugoslovsnske Bosne.
Svetne stvari pustim na stran, ker takove so v mnozih novicah bile že nasnsnovsne. Povedal bodem nekoliko o katolikih in njihovo veri, kar sem sam vidil in skusil.
Po obleki se ne more razločit?, kdo je katolik, stsroverec, ali torek; se vč, bogati turčini se razločijo. Na poti v Banjsluko me je srečal mltdeneč; pozdravim ga: „Hvaljen Bog!" Odzdravi mi: „Edini Bog", in vedil aem, da je turčin, ker kristjan, bodisi katclik ali raz-kolnik, odgovori: „Na vse veke". Ko doidem v mesto, vprašam nekoga, kteri se mi je po obrazu zdel, da je kristjan, kje da je katoliška cerkva? „Brate, cerkve nije, turčini jesu ju sapalili", bil je odgovor. Pokazal mi je hišo, v kteri stanuje katoliški župnik s kapela-nom. Oba sta redovnika sv. Frančiška Seraf., kakor vsi drugi katoliški duhovni v Bosni. V tej hiši je bi!a naj večja soba, sačasno cerkva, v kateri so se vsaki dan služile sv. maše; le v nedeljo je bila služba Božja na „grobju" (pokopališču), v leseni prerevni kapelici. Ni avonilo, ne se oglssile orgije; ni bilo oltsrja, svun oltarne mise is dveh desk na čveterib lesenih kolcih.
Pater obesi sv. raspelo na leseno steno, ob enem ae je svete misa pogernila s perti, dve voščeni viti sveči c i se prižgali in sv. maša se je pričels. Popred je pa le msinik k sbranim včrnim se obernil in jih opomnil na sv. opravilo, kako io v kteri nsmen naj molijo. Sv. maže je bila peta, kar je to navadno vsako nedeljo. Ko je mašnik brsl list po latinsko, je aspel neki mladeneč slovansko. Ko je odpel mašnik evangelij latinsko, ga je aopet pel slovansko; tako tadi vero, samo da so vero vsi sbrani na glas sa njim izrekali. Pri molitvah deržijo vsi a msšnikom roke razpete ne kviiko; pri „ssnktusu" se veržejo vsi na obrase in molijo trikrat „sveti"; ko se povsdigne sv. Hostije, vsi roke povsdignejo proti Je* ausu v presv. Reš. Telesu in ga potem, na obrazu ležč, molijo do: „Tudi nam grešnikom" itd. Omenim naj tudi, da po evangeliju med sv. mašo je bila pridiga. Po sv. msši je masoik molil tri Češena Marije in k vsaki je pristavil: „Devica brez madeža pred porodom, Devica brea madeža o porodu, Devica bres madeža po porodu" s trikrst: „Slava Očetu" itd.; naposled še: „Češena si Kraljica".
Pred in po sv. opravila so včrni po deset in deset •kupej krog grobov svojih rajnih molili sv. rožni venec.
Ksko je pa v naših tako včrnih krajih? Koliko jih stoji pred cerkvijo? Kaj govorijo? Kako se obnašajo? Pa ne samo pred in po sv. opravilu, tudi med službo božjo so marsikteri sunaj, in se mnogi še sv, maše ne vdeležijo, pridige ne slišijo! Kako je pa v cerkvi? Napuh, gizdost je dostikrat v obleki, rt>ztresenost, radovednost, šepljanje, posmehovanje, veliko greha z očmi itd. Kaj tacega ali enacega pri včrnib katolikih v Bosni med nevernimi turčini živečih ni. Tu se mi je adelo, kakor, da bi bil med pervimi kristjani, kteri so na skrivnem pred pogani na grobih ss. spoznavalcev in marternikov Kristusovih se sbirali, in tolikanj goreče ia pobožno službo Božjo opravljali. Na dom gredč so šle ženske naprej same, zadaj pa moški sami. Tri četerti ure od Banjaiuke proti ssvero vzhodu je stal na malem homcu frančiškanski samostan, kterega so pa naši vojaki sežgali, zato, ker so se bili ustaši v njem vtaborili; pobeglim očetom frančiškanom so dali sačasno stanovanje v sspušenem gradiču turškega bega, poleg že-lesnične postaje banjaluške.
Tu se je ravno na zgoraj omenjeni način služba Božja opravljala; toda tu sem so verni dohajali 3—4 ure daleč. Naj svetejšega Zakramenta tu ni shranjenega, samo pri oo. Trapistib, unkraj reke Verbas a, je tudi sv. Rešnje Telo v cerkvi. Očetje frančiškani, kteri so na farsh, ne nosijo očitno redovne obleke, samo pri službi Božji jo imajo; druge krati pa so narodno (kakor narod) oblečeni; kteri so pa v samostanih, se nosijo redovno, akopram jim je dovoljeno se tudi narodne po-služiti.
Ti častiti očetje so v resnici ponižni, Ijubeznjivi in goreči dušni pastirji med tolikimi težavami in nevarnostmi, s kterimi so od vseh strani turške sile jim pro-tile. Oni so bili hrabri branitelji včrnih katolikov skosi 300 let; brez njih bi gotovo katoličanov več v Bosni ne bilo. Kar sem iz pridige in drusih opominov, zapovedi in določil posnel; je bilo rasvidno, da ti častiti očetje, sinovi sv. Frančiška Seraf., vodijo vse Bvoje včrne po opravilu tretjega reda sv. očeta Frančiška.
(Dalje sledi.)
Cvet in nad zveste moiitre.
Zahvale.
Št. 1. Iz Štajerskega. — Iz hvaležnosti do Naše ljube Gospč presv. Serca naznanim, da bi v „Danici" razglasili, kako sva bila jaz in en otrok v smertni nevarnosti obvarovana. Osmega aprila me je neka nevidna moč tako v cerkev gnala, sama nisem vedila zakaj;
Sokleknem pred Marijin altar in s kratkimi besedami [arijo pozdravim, ker sem imela malo časa, in na zadnje rečem: „O ljuba Gospi presv. Serca! sama ne včm, po kaj sem k tebi prišla; pa ti že veš, kaj mi je potreba; samo to te prosim, vzemi mene in Lojziko v svoje varstvo." Dve uri potem pa greva s tistim petletnim otrokom po nekem poti, kar prileti zdivjan konj proti nama; ravno pri zidu ene hiše, kjer se umakniti nisve imele kam, in prav kakor nalaš se je trikrat pri nama osuknil in bercal okoli sebe, take, da ljudje, kteri so to vidili, so rekli: To je poseben čudež, da nisva bile obe mertvi. Otroče je blo brez škode ostalo, mene je pa konj na nogo zadel. Čez kake tri dni sem dobila prisad in noga je močno otekla. Nato dobim pismo od svoje sestre, da je imela protin v roki, in je roko povila s pasom sv. Jožefa, in je ozdravela; to me je poterdilo v zaupanju do s v. Jožefa in sem tudi jaz nogo povila s pasom sv. Jožefa, klicala na pomoč Našo ljubo Gospč presv. Serca in bv. Jožefa, pa obljubila po „Danici" razglasiti: in
po enem kratkem spanju je oteklina čisto zginila, in tudi rana se je tako kmalo zacelila, da so se vsi čudili.
Tudi v mnozih dušnih zadevah sta mi N. lj. G.
g res v. Serca in sv. Jožef milostljivo na pomoč prišla, loliko hvaležnost sem njima dolžna za toliko ljubezen!
—	Prosim vse, ki „Danico" berejo, naj mi pomagajo zahvaliti se, pomagajo častiti ,N. lj. G. in sv. Jožefa za tolike milosti.
Nevredna služabnica Marije in sv. Jožefa.
Št. 2. Priserčna zahvala Naši ljubi Gospej za mi-lostivo odvernjenje velike nesreče, ktera je očitno pretila podpisanemu, bila pa je na njegovo zaupljivo prošnjo čudovito odvernjena.
J. Kogej, učitelj.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Sestra priporočuje bolnega brata, ki je v nevarnosti roko zgubiti, za srečno ozdravljenje. — Nekteri otroci za poboljšanje in lepo življenje prav živo priporočeni. — Neki pijanec, da bi se poboljšal. — Oseba v prav veliki zadregi, da bi se reč prav in srečno rešila. — Bolan duhoven, priporočen bolj za pomoč v dušnih težavah, kakor za zdravje. — Duh oven v veliki dušni stiski z duhovnijani vred. — Mladeneč, da bi mu Marija sprosila zmago samega sebe.
—	Bratje v prepiru za spravo. — Več ljubezni do Jezusovega presv. Serca in duš v vicah. — Družina za spoznanje Božje volje in nje zvesto spolnovanje, kakor tudi za hišni mir in edinost. — Dušni vodniki z višjim pastirjem vred. — Premagovanje in odprava neke strasti. .— Učenec, v velikih stiskah, goreče priporočen za pomoč. Zahvala se k veči časti N. lj. G. presv. S. ročno po uslišanju naznani.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec rožnik 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
28.	rožnika. Zapovedani post in predpražnik ss. Petra in Pavla. Sv. Irenej, škof v Lionu, je spreobernil skor vse prebivalce svojega mesta; mučen 1. 202 pod cesarjem Severom. Priporoč.: Duhovnija Češnjiška M. D. Karmeljske (600 prebiv.), ž. in m. Moč v spoznavanji sv. vere. Voljno poterpljenje v nadlogah.
29.	Ss. Peter in Pavel. Priporoč.: Duhovnija M. D. v Hinjah (2623 preb.), in njih mertvi. Več velikih grešnikov. Bolni in umirajoči.
30.	Sv. Bazilid, vojšak, je peljal sv. devico Pota-mijano na moriše, delal pa je z vso prizanašljivostjo in jo je varoval zoper derhali; zato se mu je po smerti prikazala in mu je krono na glavo posadila; spreobernil se je in je tudi on za vero umeri pod cesarjem Severom. Priporoč.: Duh. sv. Križa poleg Turna, 2309 duš, in tudi ranjci. Serčno spričevanje sv. vere. Spreobernjenje vsih v smertnih grehih.
Mesec mal. serpan.
1.	mal. serp. Sv. Teodorih (Ditrih), je spreobernil svojega silno razuzdanega očeta; t 1. 533. Priporoč.: Duhovnija bv. Janeza K. v Dolu, 2353 duš, in njihovi ranjci. Domači mir. Sveto in spodobno opravljanje božjih potov.
2.	Obiskovanje b. M. D. Priporoč.: Srenje sv. Trojice (2055 d.), z mertvimi vred. Cerkev po vesoljnem svetu. Nedolžni.
3.	Ss. Marko in Mucijan, zarad sv. vere ob glavo
djana. Prav majhen pričujoč deček je na ves glas niima klical, da nikakor ne smeta malikom darovati; tepli so ga, on pa je še glasneje klical, da je kristjan; nato je bil pobit z nekim drugim, ki je una mučenca k serč-nosti budil. Priporoč.: Sv. Janeza K. duhovnija v Mirni (1894 d.), in mertvi. Serčnost malih za čednost Umirajoči in duše v vicah.
4. Sedma nedelja po Bink. Evang.: Lažnjivi preroki (Mat. 7). Spomin presv. R. Ker vi N. G. J. Kr. Pripor.: Št Lorenška duhovnija (1294 d.), ž. in m. Spo-korniki. Zatrenje pobojev in ponočevanja.
Male duhovne vaje.
Svojo vero hočem serčno pričati. V ta namen ss. Petra in Pavla na pomoč klicati.
Listek za raznoterosti.
Strašno ¿kodo je naredila toča po Dolenjskem. Na pol milijoDa se škoda ceni. Skerbni c. kr. deželni predsednik gospod A. Vinkler je toraj razpisal zbirke po vsi deželi, da se zadetim hitro in izdatno pomaga.
Darove nabira deželno predsedstvo in politični okrajni vradi.
Y ljubljanskem Uriulinskem samostanu ste 24. t. m.
čč. gospej M. Leopoldina Mahar in M. Katarina Urbanec obhajali 501etnico svojega sprejetja v red sv. Uršule ali zlato obljubo. Perva je še v polni delavnosti, druga že boleha.
Dva kliževa pota, V barvenem tisu, čiato iadelana z okviri, prav po nizki ceni, ata na prodaj na vel. tergu št. 11 pri gospej Mariji Gotzl-novi, vdovi ran j c. g. Leopolda Gotal-na. Pripravna sta zlasti za kake manjši cerkve. Cena večega je 70 gl., manjšega 50 gl.
Iz Borovnice. (Zakasnjeno.) Minul nam je zopet prijazni majnik. Vsak dan smo se v lepem številu k šmarnicam zbirali pred Marijinim altarjem, ki je bil v ta namen kaj lepo ozališan. Prav serčna hvala preČast župniku, čast. g. kaplanu, ki pa so nas zapustili in ae preselili v Ser ožeče, — in vaim, ki ao pripomogli k tako lepemu opravilu, ki nam bo na priprošnje majni-kove Kraljice gotovo veliko dobrega sadu rodilo. Tudi za djanje sv. Detinstva mladina tukaj ima veliko veselje in precej jih je že pristopilo.	J, K.
Njih veličanstvo cesar Frančiik Jožef ao darovali 4000 gl. za Dolenjce po toči poškodovane.
NOVO maŠO bode aa. Petra in Pavla praznik imel naš rojak gosp. Peter Jeram, ki bode to nedeljo, 27. rožnika, posvečen v Ameriki. Pervo nedeljo v mal. serpanu bo ko kaplan preč. gosp. misijonarja Trobeč a v Vabašah imel pervo pridigo. Nova maša pa bode pri našem rojaku č. g. Tori u. To bodi naznanjeno zlaati tudi njegovim nekdanjim aošolcem, naj ae z njim v duhu zedinjajo tisti dan. G. Jeram je doma iz Smoleve pri Železnikih. Bil je ondi poaebno priden učenec g. Jož. Levičnika, ki je tudi njegov birmaki boter; potem je enako izver8ten bil v gimnaziji Kranjski, od koder je šel v Ameriko, in tam pa je bil v kolegiji med vsimi naj pervi. Kakor mnogi drogi, tako ae ima tudi goap. Peter Jeram železniški verli šoli zahvaliti za tako lepi in nagli napredek. Bog mu daj arečo tudi še dalje in veliko blagoalova v novem ča8titem stanu. Bodi o tej priliki tudi povedano, da preblagi goap. Jož. LeviČnik,
znani posestnik, učitelj in pisatelj, ki je zraven delasa mladino ie toliko koristnega spisal, sdaj na oččh boleha. Bodi toraj prijatlom serčno priporočen v molitev, naj no dobrotljivi Bog na proinje N. lj. G., sv. Lucije in •v. Jožefa predragi vid obrani.
Hikaite tako! Tisočletnico, odkar je bila slovenščina vstanovljena kot cerkveni jezik, se ima obhajati po več krajih. Želeti pa bi bilo povsod saj doslednosti; v nekem kraju n. pr. hočejo svoje veselje nad tem pokazati s „plesom" l To se slabo slaga. — Dragi hočejo svoje brste obiskati v nedeljo; pa ob takem času, da seje bati, da sprejemanci in marsikteri izmed spre-jemavcev, pa se glčdavcev utegnejo biti brez sv. mase. Tudi je nssprotno posvečevanju nedelje, ako se sicer veči delj dneva oberne zgoli v veselice.... Brez «amčre; ne smemo molčati, ker šibe sarad skrunjenja dneva Gospodovega so vedno očitniie.
i* ? TeiiiČU je 18. t. m. po daljši bolezni, večkrat previden s ss. zakramenti, umeri daleč znani in spoštovani zdravnik in poštenjak gosp. T o m. Pire. Bog mu daj večni mir!
Is Šnarjete, 22. rožn. (Zopet toča.) Bog nas tepe in še hoje žuga. Veliko škode je napravila toča; skoraj toliko pa tudi povodenj, ki je uno sredo zjutraj na enkrat poblatila na tisoče v6s velike merve. Meni je škode čes 200 gl.; kaj pa drugim! In še vedno nam vsak dan grosi. Pravijo, da v petek je onkraj Gorjancev pobila. V nedeljo opoldan je zopet pri nas bila, na Viniverhu pri št. Janiu je je bilo menda vse belo.
T Idriji se je 23. t m. končalo 3dnevno preslav-Ijevanje 3001etnice, odkar je ondotni rudnik živega srebra postal cesarski. Pričujoči so bili med drugimi: minister gr. Falkenhajn, deželni predsednik g. Vinkler, deželni glavar, nekaj poslancev itd.
Is Bok. Bistrice, 13. rožo. (Poterdilo.) Iskrena zahvala sa poslanih 10 gl. sa zidanje naše cerkve in naj lepši priporočilo v blagovoljno daljno sdatno pomoč v velikih potrebah!	J. Mesar, župnik.
Is Pasina. Hvaležno zopet prejel sa strsdajoče:
10 gld. 94 sld. zbirk ,.Zg. Dan." po č. g. J. Dolencu, in 20 gl. po preč. g. dekanu iz Doline J. Jan u.
Hugo Novljan.
V Karlovcn je umeri č. P. Flor Henrik Frank, v redu sv. Frančiška, roj. v Ljubljani 1824. R. I. P.
Poslednje novice. Bulgarija, stopivša v kolovoz druzih evropejskih vldd, je stopila tudi v kolovoz sedanjega pogresovanja v dolgove. V proštevu od 16. t. m. že ima stroškov čez 26V2 milijona, dohodkov pa le nekaj čez 23 milijonov. To je slabo znamnje. — Pomenljiva je opomba angleškega dnevnika „Daily News", ki pravi med drugim, da velika večina stanovništva na Turškem je keršanska, vladsna pa od mohamedanstva, in obnoviti bi se moralo tako, da se moč uzame mohame-danski manjšini in se zroči keršanski večini... To ima pač več v sebi kakor puše in topovi. To bi bila prava rešitev prašanja na Turškem. Bog dobrotni stčri kristjane poprej vredne take rešitve, in nasledovala bo svoboda gotovo.
MMobroini darovi.
Za Dolenjce s točo poškodovane: Po č. g. Ant. ŽIo-garju 1 gl.
Za spominek f Č. g. Pirca misijonarja: C. g. Drag. Hut 1 gl. — Č. g. Jan. Vari 1 gl.
Za Ciril-Metodove bratovšine misijone: G. Jsk. St. Tonov 1 gl.
Za družbo sv. Vincencija Št. Jakopskega oddelka: Neimen. dobrotna roka 50 gl.
Za redovnike Trapiste v Bosni: Marija Selak 5 gl. — Preč. g. prof. A. Zamejic izročil 10 gl.
Pogovori z gg. tiopisoraici.
G. K.: Potnik dobro došel. Pozdrav! — A.: Je že vse lepo vravnano po Vaši volji.
DS>
VABILO
k naročevanju na
GQBNJiQ lilie©«
za drugo polovico 1. 1880.
Druge tvarine, ki se ne mara raji bero, kakor „Vabilo", so skor ves prostor zasedle. Toraj le malo besed. Znana je „Danica" in njeno djanje, — in če komu morebiti ne, jo lahko spoznava* iz vsake številke. Njena priljudna prošnja toraj je: Pustite jo pod streho zopet do novega leta, ali saj na pervo eno eetertletje! Hvala priserčna prijatlom, sodelavcem, naročnikom! Prosimo še dalje l Vsim: „Pomozi Bog!"
„Zgodnja Danica" stane:
za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr., — v tiskarni prejemana 2 gold. rt četert n n n 1 » 30 n r> r>	n 1 n
Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani".
Vrednistvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazni Url nasledniki v Ljubljani.