PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301J Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 30. decembra 1947 Poštnina plačana y gotovim Sp-dizione in abbon. postaje Štev. 784 Pomen pogodb med narodi Vzhodne Evrope Vlada FLRJ je v toku zadnjih mesecev podpisala pogodbe o prijateljstvu, vsestranskem sodelovanju in vzajemni pomoči narodov Jugoslavije z Bolgarsko, Madžarsko in Romunijo, Sklenitev teh pogodb potrjuje tudi s formalne strani odločno in soglasno voljo narodov vseh teh štirih držav za sodelovanje pri- vseh naporih za njihov da-ljnji razvoj -na poti ljudska demokracije in za medsebojno pomoč pri čuvanju njihove neodvisnosti ter na ta način doprinašajo ti naredi svoj delež pri utrjevanju splošnega miru in resničnega sodelovanja ne samo v tem delu Evrope, temveč na vsem svetu. Podpis teh konstruktivnih pogodb pomeni, da hočejo vzhodnoevropski narodi povedati vsemu svetu, da so proti vsakemu brutalnemu In nasilnemu delovanju na široko razpredenih načrtov imperialističnih držav na zapadu. Svobodni in napredni narodi vzhodne Evrope so se osvobodili svojih izkoriščevalskih klik, ki so služile interesom tujih imperialistov ter te narode hujskale enega proti drugemu. Ti narodi so se osvobodili vsakega šovinizma, vseh osvajalnih teženj po zemlji svojih sosedov, vsakega medsebojnega zatiranja. Na ta način so izložili tudi vsako vmešavanje tujih imperialistov v svoje notranje zadeve in postali sami nosilci lastnih teženj, potreb in interesov. Zavedli so se, da so s svojimi žrtvami služili dolga stoletja tujim interesom in da je bolj kot kdaj prej potrebno, da se drug drugemu približajo ter v medsebojni pomoči čimbolj strnejo in si tako zagotovijo svobodno pot k napredku in neodvisnosti. Postali'so nosilci in sodelavci v hotenju drugih narodov sveta v preprečevanju vsakega nasilja človeka nad človekom in naroda nad narodom za splošno sodelovanje pri uresničenju boljše ga življenja človečanstva v trajnem miru, izgrajenem pa trdnih temeljih resnične demokracije. Toda na drugi strani, ki jo vodijo ameriški in angleški imperialisti pa je povsem drugače. Prav zadnje dni posveča ameriški tisk veliko pozornost tako imenovanemu Marshallovemu načrtu v zvezd s poslanico, ki jo je poslal Truman kongresu in v kateri določa višino kred'ta za izvedbo tega načrta in hkrati ponovno navaja nj gove cilje in opozarja na pogoje, ki jih je pri tem treba izpolniti. Prvi kredit za 16 mesecev od 1. aprila leta 1948 mora znašati po Trumanovem predlogu 6,8 milijard dolarjev. Pri tem j; zanimivo pripomniti, da je tako imenovani »Komite za evropsko g podarsko sodelovanje* določil višino amer ške »pomoči* Evrc-pi (16 državam) na približno 30 milijard dolarjev, kar pa se je Amerikancem zdelo preveč in so ga znižali skoraj na polovico, t. j. na 17 milijard dolarjev, katerih izkoriščanje je raztegnjeno na štiri leta. Pariška konferenca 16 držav pa je po novih na-v.dilih to dejstvo morala sprejeti. Vlada ZDA pa je izjavila, da bodo evropske države dobile še manj blaga, kakor so si zamišljale in to celo v primeru, če bi kongres v celoti sprejel vladne predloge. Tej neugodnosti pa se je pridružila še izjava, da ZDA ne morejo poslati toliko masti, žita, premoga in drugega blaga, kolikor je bilo določeno in da slavni načrt ne bo kril niti najskromnejših zahtev življenjskega standarda prebivalcev zapad-ne Evrope, ki so ga določili na pariški konferenci. Poleg vsega pa zadeva stoji tako, da so celo krediti, k| jih omenja Trumanova poslanica, tudi samo načrt, o katerem bo kongres razpravljal šele spomladi. Jasno je torej, da Marshallov načrt še zdaleč ne bo pripomogel k gospodarski obnovi Evrope. Zato predstavljajo pogoji te »pomoči* odkrito politiko gospodarskega in poTtičnega zasužnjevanja držav za-padne Evrope. Cilj te politike Je uresničenje zapadno - evropskega bloka, ki naj bd o st varil imperialistične načrte ZDA. Truman na primer zahteva, kakor poročajo iz Londona in o čemer »mo že p sali, zmanjšanje gradenj ladij v angl ških ladjedelnicah kot obvezen pogoj za pomoč v okviru Marshallovega načrta. Pri tem se moramo nujno spomniti tudi tržaških ladjedelnic, kjer bodo ZDA verjetno postopale prav tako kot z angleškimi, če ne bodo njihove zahteve celo večje. Kaj bi to pomerilo za tržaško industrijo ob že sedanji veliki brezposelnosti v Trstu, ni potrebno posebej poudarjati. Prav zato, ker pomeni Marshallov načrt politično in gospodarsko aasužnjenje držav zapadne Evrope, zideva m vedno večji odpor delavskih množic, združeoth v aridika-tih. Di bi zlomoli ta odpor, skušajo lameriški monopolisti zrušiti s pomočjo reakcionarnih «soc akstlč-n.h* sindikalnih vod.teljev enotnost sindikalnih zvez evropskih držav in svetovne sindikalne federa-o.je. Pri nas v Trstu so to že sto-»ill, pri čemer so odigrali in igrajo celo odločilno vlogo tukajšnji Fue-cherjevi »socialisti«, ki z voditelji ostalih šovinističnih strank onemo-gočajo uresničenje sindikalne enotnosti. Zato a: prav n:d čudnega, temveč Je povsem naravno, da so tudi novi oboževalci MarshaTovega načrta iz tako imenovane «Sloven-ske demokrat čne zveze« na svojem zaupnem sestanku razpravljali tudi o ustanovitvi nekakšne tretje »slovenske« sindikalne orgirizicije. Vse to delovanje na s.ndikalnem polju Je v okv.ru mobilizacije vseh sil. ...... POULIČNI BOJI U KONICI Demokratična vojska prodira v mesto kljub obupnemu odporu vladnih čet - Vlada postavila izven zakona komunistično partijo - Britanska vlada namerava poslati nove čete v Grčijo ATENE, 29. — Radio Svobodne Grčije poroča, da so oddelki demokratične vojske včeraj osvobcdili ves južno-zapadni del mesna Konica. Po mestnih ulicah so v 'ttku srditi boji. Kljub obupnemu odporu vladnih čet, ki jih podpira letalstvo, prodirajo edinice demokratične armade v mesto. Hudi hoji so v teku tud; na raznih drugih področjih. V Atenah in Pireju se nadaljujejo množične, aretacije. Vlada je lopat uveljavila izredni zakon, ki ga je izdal leta 1929 Venizelos preti komunistični stranki. Zakon predvideva predvsem razpust komunistične stranke, EAM-a in raznih drugih političnih organizacij, katerih člana bj lahko smatrali za sodelavce teh organizmov. Zakon določa tudi odpustitev vseh uradnikov, ki bodo odklonili podpis izjave, s katero obsojajo komiunizem n delovanje levičarskih strank. Iz ameriških krogov poročajo, da ima britanska vlada namen ojačiti svoja čete v Grčiji. Danes je na svojem potovanju v Iran prispel v Atene bivši angleški zunanji mini-ster Eden, ki se. bo sestal z zunanjim ministrom Tsaldarisom. Ameriška vlada je v zadregi, ali naj še nadalje podpira atensko mo-narho-fašistično vlado ali pa naj preneha s Trumanovo politiko v Grčiji. Nova demokratična vlada pa ne bo nikoli dovolila, da bi Grčija postala odskočna deska za vojno proti bratskim dSmckratičnim narodom Ves svetovni tisk še vedno obširno piše o ustanovitvi grške demokratične vlade in ji pripisuje izredno važnost. Praški «Rude pravo* .piše, da kontrolirajo grški demokrati tretjino ozemlja. Tudi madžarski in poljski tisk pozdravlja novo vlado. Poljski socialistični list «Robotnik» piše, da je borba, ki se sedaj bije v Grčiji, borba vsega demokratičnega sveta projti silam imperializma, fašizma in kapitalizma. Londonski «Daily Worker» piše, da so Američani doživeli v Grčiji poraz, in zaključuj;: -»Svobodno ljudstvo ne more biti poraženo ne s tujim zlatom ne z orožjem. Svobodna Grčija je dala veliko lekcijo Hitlerju in Mr.ssolintju; enako lekcijo daje sidaj Trumanu, Marshallu in Bevinu.* ko je ta obtožil delavce, da so si (prisvojili bencin v zasedenih tovarnah. Do incidentov med vlado in opozicijo je prišlo tudi pri debati o poročilu glede odložitve volitev v alžirsko skupščino od 15. jantarja na 15. april 1948. Finančni minister Renč Mayer je na nekatera vprašanja odgovoril, da bo vlada v letu 1948 povišala obtok bankovcev za 400 milijard frankov. Nadalje je priznal, da je inflacija v Franciji že pričela in da se vlada zaveda učinkov, ki jih je imela inflacij a svoječasno v Nemčiji. Zgled Paname pozdravljajo v Južni Ameriki NEW YORK, 29. — Tajnik brazilske komunistične strank® senator Luis Carlos Prestes je poslal pozdravno brzojavko panamski narodni skupščini in ji čestita, ker je odklonila dovolitev baz ZDA ob Panamskem kanalu. Prestes poudarja, da bo ta sklep , podkrepil ljudstvo v borbi proti reakcionarnim vladam v Braziliji, Cileju, Paraguaju in Dominikanski republiki, ki so podvržene severno-ameriškemu imperializmu. Atomska sila v ZDA samo v vojaške namene WASHINGTON, 29. (Telepress) — Vlada ZDA je spravila v ariniv načrte za proizvodnjo atomske e-nerglje v industrijske namene. O-p ustili so delo za zgraditev centrale na pogon a uranom. Z druge strani pa so začeli široko obnavljati tovarne za izdelovanje atomskih bomb v Van Fordu v državi Washington. Potreba učenjakov za vojaška raziskovanja je teko velika, da so opustili raziskovanja v nevojaške svrhe. V Solkanu ni bilo Incidenta Tržaško jezuitsko glasilo «Gior-nale di Trieste» je u nedeljski številki objavilo vest o ustrelitvi štirih- oseb v Solkanu ob priliki neke demonstracije, ki se je najbrž rodila v neki plešasti glavi jezuitskega so.trudnika tvornice senzacionalnih vesti, iz katere je je izšla tudi tista objavljena v nekom eresnemp ameriškem listu pred nekaj tedni o strašnih bitkah z uporabo strelnega orožja na Velikem trgu v Trstu med 50.000 Slovani in Italijani. Evo, kaj pravi o tem službena a-gencija FLRJ eTanjugn: BEOGRAD, 29. (Tanjug) — A-gencija Reuter je javila vest Iz Trsta (kakor so pisal: nekateri ka-lljanski listi), da je v Solkanu pri Gorici jugoslovanska policija urila štiri osebe in da je rib več drug h ranjenih. Reuter zatrjuje, da se je to zgodilo za- božič, ker da je ljudstvo protestiralo proti racioniranju živil. Tanjug je -pooblaščen, zanikati to vest kot tendenciozno. V Selkar.u ni namreč prišlo do nobenega incidenta. V ITALIJI SO USTANOVILI demokratično fronto dela, miru in svobode Okrožno sodišče jim ni bilo dovolj zato tirajo tov. D’ Esteja pred poroto Veliko zborovanje v Rimu - 1. januarja bodo po vsej Italiji množična zborovanja - Nennijev govor v Folignu inflacija v Franciji to ljudi PARIZ, 29. — Francoska zbornica in republiški svet sta razpravljala o zakonskih osnutkih finančnih ukrepov proti inflaciji. Na današoji seji zbornice je nar stal med komunistično parlamentarno skupino in notranjim ministrom Mochem prepir, ker je kc-iinuristični poslanec Greneirier oč;. tal Mochu, da ga preveva fašistični duh ih da je spravil v času stavkovnega gibanja proti delavstvu na nege ves državni policijski aparat, RIM, 29. — Včeraj se j* v Rimu ustanovila demokratična fronta de-l-a, miru in svobode. Velikega zborovanja so se udeležili predstavniki gibanja za tovarniške odbore, zemljiške konstituante, južnega demokratičnega gibanja in demokratičnih občin. Med raznimi govorniki je povzel besedo tudi Togliatti, ki j® poudaril, da je zavezništvo med ljudskimi političnimi silami objektivna potreba, ker so ravno reakcionarne sile tista ki tvorijo bloke. Zahvalil se je nato socialistični stranki, ki j-* odločno odgovorila na vse napade konservativnih sil, ki so jo ho-te.e ločiti od komunistične stranka, in j® g tem* ipnogo doprinesla k rešitvi demokracije. Na zborovanju so izglasovali resolucijo, s katero so omenjeni predstavniki sklenili, da se bodo združili v veliko demokratično fronto za svobodo, delo in mir, da organizirajo na demokratični podlagi vse ljudske sile, in pozivajo vse demokratične organizacije in ustanove, naj se združijo v tej fronti. Končno so sklenili, da bo demokratična fronta organizirala 1. januarja 1948, ko bo stopila v veljavo nova ustava, po vsej Italiji velika ljudska zborovanja. Včeraj je začel svoje delo (udi glavni odbor Splošne konfedčraci- znanost nai bo v Korist vsega delovnega ljudstva Maršal Ti!o izvoljen za častnega člana Jugoslovanske akademije znanosti ZAGREB. 29. — V nedeljo je bila v Zagrebu svečana seja jugoslovanske akademije zna nesti m u-metttosti, na kateri je bil maršal Tito izvoljen za častnega člana akademije. Maršal T.to se Je zahvalil: za izvolitev in je nato poudaril, da akademija in mogla riti ne pod Avstrijo ne pod staro Jugoslavijo središče misli jn napredka in da so šele danes,- ko je izginil stari so-cialnj red, padle tud. verige, ki so ovirale znanstvene zavode. Samo v novi socialistični družbi je znanost pridobila neomejene možnosti. Sa-do kraja izkgrst.jo rezultat: znan-mo i socialistični družbi se lahko stvenega delovanja. Ti rezultati gredo v korist širokih ljudskih množic ne pa v korist posameznikov ali privilegiranih skupin. Nekatere kapi-tal-stične klike skušajo izrabiti velike iznajdbe v svoje namene, da zadostijo svoji želji po bogastvu. Naj navedem? samo zadnje odkritje atemske energije. Prepričan sem, da so učenjaki, ki so delali na tem, skušali človeštvo osrečiti, da so skušali dati ljudem orodje, s katerim b. se dvignila življenjska raven narodov. Kajti, če bi se atomrka energija uporarila y industriji, b. y tej dovedla nedvomno ds popolne revolucije. Kaj pa hočejo dosečj monopolist, in finančni magnati s tem velikim odkritjem? Isto, kar se je pogoštoma zgodilo v preteklosti: uporabiti ga namreč za uničenje človeštva, za uničenje človešk.h skuppostt, za za-sužnjenje in podjarmljenje drug-b narodov. Maršal Tito je nato poudaril, da imajo jugoslovanski znanstveni zavodi važno nalogo posvetiti vse napore izvajanju petletnega načrta. Poudaril je nato, da ima akidenvja znanosti nalogo neumarno delovati, da očisti zgodovino južnoslovanskih narodov vseh potvoib. Teh potvorb'je mnogo m vse izhajajo iz vpliva gospidujočih k.ik l0 nad mednarodT”‘ BUDIMPEŠTA, 29. - Minister Bcldizar je izjavil, da so se z Va- Važnost anglo-sovietskega trgovinskega dogovora LONDON, 29. — Britanska de.e-gaclja, ki je podpisala angleško-sovjetski trgovinski dc govor, je včeraj odpotovala v London. Moskovski radio javlja, da je britanska vlada sprejela predloge sovjetske vlade glede povračila vojnih .kreditov. Britinska vlada se z maji m: izjemami odpoveduje svojim zahtevam v zvezi z dobavami v drugi svetovni vojni. Sovjetska vlada bo dobavila Veliki Britaniji 750 tisoč ton žita v času od februarja do septembra 1948 po ceni, ki je določena v sporazumu. Velika Britanija .bo dobavljala industrijske in poljedelske naprave, volno, gumlj, alu-.minij, kavo, kakao itd. V maju -1948, se bosta obe vladi zopet pogajali za razširitev omenjenega dogovora. Laburistični list «Daily Herald« poudarja mednarodni pomen tega dogovora, ki je najvažnejši korak pri obnovi mednarodne trgovine. Najbrž obtožnica proti tov. D’E-steju in Klunu še ni bila za nekatere ljudi dovolj napihnjena; o-čitno ji je bilo treba še kaj dodat’, tako da bodo lahko pisuni v reakcionarnem časopisju še naprej brenkali na strune «deportirancev». Zato je včeraj okrožno sodišče pod predsedstvom dr. Fabrisa v svojem odgovoru na por.isleke obrambe in zastopnika zasebne stranke odbilo ■predlog D’Estejevega branila dr. Tončiča, ki se je skliceval na italijanski vojaški kazenski zakon. Ta določa namreč, da sodi pripadnike oboroženih sil, ki so se med vojno borile z zavezniki na italijanskih tleh, vojaško sodišče onih oboroženih sil, katerih so se borili. Ker so bift obtoženci člani jugoslovanskih partizanskih edinic med vojno, bi jih zato moralo soditi jugoslovansko vojaško sodišče. Svoj odgo-,vcr je sodišče utemeljevalo s tem, da tedaj, ko so se izvršila dejanja, katerih sta obtožena tovariša, nista bili Jugoslavija in Italija zaveznici, niti sobojevnioi, čeprav je Itall ja napovedala vojno nacistični Nemčiji. Poleg tega je sodišče odgovorilo, da imajo zaradi pomanjkanja vojaških sodišč pravico soditi ta dejanja tudi redna sedišča. Čudna je ta odlo-| čttev in nje razlogi, ki so gospode na sodišču do tega dovedli. Saj ti gospodje navadno natančno čltajo njim drago časopisje, ki piše, da si je tudi Italija s svojo vojno napovedjo nacistični Nemčiji in z osvobodilnim gibanjem pridobila tudi zasluge za zavezniško stvar, za katero se je Jugoslavija borila že od prvega dne dalje. Ali pa morda sodniki ne smatrajo Jugoslavije za zaveznico! Odločitev sodišča je še bolj čudna, ker italijanski vojaški kazenski zakoni odrekajo pravico soditi italijanskim sodiščem celo v , Politični krogi ZDA smatrajo, da bo imela Wallacejeva cdločitev velik odmev in bo vpeljala v ameb- , , - - . ško življenje nove pol.tične faktor- ! P1;™™' za °bor°fe- je, ki bod;. podobni evropskim. Iz sU 0116 drtove' s klt€ro * b:la sedanjih dveh strank, katerih osnovne razlike so malenkostne, bo nastala verjetno tretja skupina levice. To bo zopet pospešilo ostrejšo opredelitev demokratov in republikancev. Nekateri demokrati obtožujejo Wallaceja, da podpira s svojim delom reakcija in odpira pot za zmago republ.kancev, ker cepi ameriške demokrate. Zagovorniki Walla-otja pa vzdržujejo potrebo ustanovitve napredne stranke, tudi če se bodo republikanci trenutno okrepili iz tega razloga, ker bo * časom Wallacejeva stranka postala vedno močnejša, s čemer bo dano edino jamstvo za ohranitev svetovnega miru. biti tovariša obtožena ne samo odvzema osebne svobode, temveč tako zvanega »plagio«, popolnega osebnega podvrženja ali zasužnjenja ter da ju mora soditi porotno sodišče. Pri vsem 'lem je zanimivo, da je zadnjič državni tožilec ugovarjal odvetniku Morgeri, zastopniku zasebne stranke, da bi se obtožnica spremenila iz odvzema osebne svobode v zasužnjenje. Oč.tno je pač, da si določeni netilci nemirov želijo vso zadevo napihniti in opogumita fašste in kolaboracioniste vseh barv, ki skušajo spremeniti sodno dvorano v politična zborovanja, kjer naj bi bila na zatožni klopa ljudska demokracija in njene pridobitve. Da je to dejansko res, so dokazale nekatere pr.če, ki so v soboto z očitno Izmišljenimi dokazi blat.le ljudsjco oblast io njene predstavnike v Istri. Kot kronisti moramo omeniti, da so včeraj dovolili obč.ostvu v sodno dvorano. Wallace bo ustanovil tretjo stranko WASHINGTON, 29. — Bivši podpredsednik ZDA Wal!ace bo danes na nekem zborovanju v Chicagu verjetno naznanil svoj namen, da ustanovi tretja tako imenovano stranka, k. bo združila vse ameriške liberalne s.le in delala za ohranitev miru. Wallace bo kot voditelj te stranke kandidiral pri bodočih predsedniških volitvah leta 1948. Wallace smatra, da je nemogoče napraviti sedanjo demokratično stranko bolj lberalno in da je pravilnejše ustanoviti tretjo stranko, k: bi s svojo politiko v korist delavstva na znotraj in za zfbližanje s Sovjetsko zvezo na mednarodnem področju nudila edino možnost, da ohrani v ZDA blagostanje, na svetu pa mir. načrte ameriškega imperializma jz. raženega v Marshallovem načrtu. Pri izvajanju te naloge se imperialisti opirajo v Ameriki na vodstvo tako imenovane federacije dela, v Franclji na skupino «Force Ouvri&re«; v Ital.Ji se tudi pojavljajo manevri i.ranjšjie v sindikalni organizac ji, v Angliji pa se je začela velika proti komun stična kampanja z namenom, da b. izpodkopali ugled komunistov v britanskih sindikatih. T: načrti ameriških imperialistov so v skrajni iiniji naperjeni proti svetovni aindtlani federaciji, v kateri ca j bi'razkol po njihovih račun.h oslabil borbo dela rakegi razreda proti Marshallovemu načrtu. Drugi primer sistemat čnega za-di b! od sindikalnih centrov: sužnjevanja Evrope pa je pljač-iočllt tiste skupine, ki bi podprlo. kanje imperialistov in njihovi načr- ti za zasužnjevanje Nemčije. Dalje aij.hova intervencija v Grčiji, iz katere hočejo napraviti oporišče za nadaljnje zasužnjevanje držav in narodov v ton delu sveta. V Franciji in Italiji se po diktatu amer.ških imperialistov ukinjajo demokratični zakon, in pr.prav lja diktatura najbolj črnega fašizma. Neprestano se že od konca vojne pa tud; zle prej izdelujejo nekakšni načrti, vodijo neki tajm razgovori in pohajanja, sklepajo in podpisujejo se razni pakti, sporazumi, pogodbe, od čegar pa le malo pr de v javnest. Toda žc po tistem, kar je objavljeno, ,yidimo, da Je vse to prisiljeno, negotovo in ne-odrejeno. Med tem. tako tlačenimi in med seboj p;vtzanlml narodi ni nobenega pr.mera, da i ljudstvo dalo svoj pristanek na takšne po- godbe o takim navdušenjem in veseljem, kakor se to dogaja v državah vzhodne Evrope. To pa Je seveda razumljivo, ker so omenjene pogodbe na zapadu rezultat pa vsem tr govskih računov iz ne zasilnega apetita imperialistov jn nj<-hove žeje za profiti. Na eni strani torej podp.sujejo medsebojne pogodbe države vzhodne Evrope ob svobodnem pristanku in navdušenju svojih narodov, po drugi strani na zapadu pa angio-amerlški imperialisti z reakcionarnimi izkoriščevalskimi klikami raz n h držav proti volji in proti interesom narodov tebi držav. V tem je bistvo in moralna vrednost pogodb 'med narodi vzhodne Evrope, k! Jo podpira enotnost, moč in trdna vo-lja skoraj 300 milijonov pripadnikov teh narodov. tikanom začela pogajanja za vzpostavitev diiplomatičnih ednosov. Poudaril je, da vatikansko glasilo in drugi listi, ki so pod papeževim vplivom, niso imeli razumevanja za madžarsko ljudstvo in demokracijo. Eoldižar Je pripomnil, da je najboljša propaganda ta, da tujci pridejo na Madžarsko in se prepričajo o tamkajšnjsm položaju. Fgipf kupuje koruzo v Jugoslaviji KAIRO, 29. — M9d Egiptom in Jugoslavijo je bil sklenjen dogovor za nakup 20 tisoč ton koruze, od katerih bo 8 tisoč ton takoj izročenih. Nokraši paša je izjavil, da se Egipt pogaja tudi z indijsko vlado za nakup koruze, da odpomore pomanjkanju v Egiptu. 10 milijonov (Tnaijev za obnovo na Tolminskem TOT,MIN, 29. — Za obnovo tolminskega okraja je do sedaj določen kredit v znesku 10 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo uporabljenih S milijonov za obnovo vasi in okoli t milijona dinarjev za obnovo šolskih poslopij. Po petletnem načrtu bodo v tolminskem, okrflju elektrificirali 15 vasi, v petih vaseh bodo zgradili vodovode, v devetih pa kanalizacijo. Nadanje bodo zgradili sušilnice za sadje, en silos ter izsušili 200 ha močvirnatih zemljišč. Proizvodnja penicilina v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. — V Jugoslavijo so prispeli stroji in naprav® za Izdelovanje penicilina, ki jih je vlada naročila s posredovanjem Unr-re v Kanadi. Tozadevni obrati bodo instalirani v neki tovarni za zdravila, tako da bo Jugoslavija proizvajala penicilin že v letu 1948. Sedanje množine penicilina v Jugoslaviji bodo zadostovale do pričetka domače proizvodnje. Nove ang’eške Cete v Egiptu KAIRO, 29. — Uradni krogi poročajo, da bo prispelo v Egipt na-daljnih 28 tisoč angleških vojakov. Na ta način se bo število angleških čet v coni Sueškega kanala š® nadalje povečalo, čeprav je tam že okoli 70 tisoč mož angleške vojske. Bivši italijanski kralj umr; ALEKSANDRIJA, 29. — V nedeljo ob 13.20 Je v bolnišnici v Aleksandriji umrl bivši italijanski kralj Viktor Emanuel. Pogreb bo jutri popoldne. Italija suro sobojevnica Meltem ko sta bila odbita pomisleka dr. Tončiča, da to sodišče ni kompetentno soditi tovarišema in da; dejanja, katerih sta oba tovariša obtožena, niso zločin, je sodišče v celoti sprejelo predlog zastopnika zasebne stranke. Ta je namreč v soboto vztrajal na tem, da morata Protest Vojne uprave JA proti aretaciji tov. Bruna 0’Este-ja KOPER, 27. — Tiskovni urad VUJA za jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja poroča: VUJA je po komisiji zavezniške vojaške uprave za reševanje ekonomskih tn drugih vprašanj med vojnimi upravami britanske-ame-riške tn jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja protestirala pri ZVU zaradi aretacije ter postavitve pred sodišče Bruna D'Este-ja in Gil-b‘rta Klund. Brune D'Este in Gilberto Klun sta bila obtožena, da sta v maju 19j5 povzročila odvzem svobode nekaterih oseb. Osebe, ki jih obtožnioa navaja, so bili člani sovražnih ed nio X Mas in Brigat„ 'Nt-re in so bile zaradi svojih zločinskih dejanj obsojene od rednih sodišč bivše cone «B» Julijske krajine. I ba obtoženca sta bila v maju 191,5 člana Jugoslovanske armade oziroma organa oblasti, ki je delovala na področju, ki je pod jugoslovansko upraix>, \n sta kot taka službeno delovala po direktivah okuoacijsko oblasti, ki bi bila edina kompetentna, da presoja in ocenjuje njuno delo. V protestni noti navaja dalje VUJA, da je bilo v maju 191,5 v Julijski krajini še vojno stanje in da gre za člane sovrdžnih edtnic, ki so se neposredno pred aretacijo borili proti Jugoslovanski armadi in zaveznikom, in da torej ne more bdi dvoma, da gre za pravico oknpaoijske oblasti in njenih službenih organov, da zajamejo sovražne vojake, bet za pravico, da aretirajo pripadnike zločinskih skupin, kot so bile prav X Mas in Brigate N‘.re. Tudi v primeru, če bi imenovana bila izvršila v tesnici taka dejanja, katerih sta obtožena, s tem no bi bila zagrešila nobenega kaznivega d- jdnja, ampak bi izvršila samo svojo uradno dolžnost. Protestna nota zaključuje, da je prišlo celo tako daleč, da nepristojno sodišče sodi osebam, ki so bile v sklopu Jugoslovanske ar-mije, -zaradi službenega delovanja v vojni, ki se je vodila za stvar vseh zaveznikov — kot zločinoem, kar predstavlja grobo žalitev vseh borcev, ki so vložili nadčlovsške napore za zmago nad skupnim sovražnikom. Vojna uprava Jugoslovanske armije smatra, da za sodni postopek proti Brunil D’Estt-ju in Gilbertu Klunu niso pristojne oblasti bri-tanske-ameriške cone Tržaškega ozemlja, in zahteva, da se Bruno IPEste in Gilbt-rto Klun takoj isrpust ta na svobodo. Povodnji v Franciji PARIZ, 29. — 2e 48 ur divja na atlantski obali od Guasconjskega zaliva do Severnega morja silna nevihta. Ves promet na Loiri med Nantesom in morjem j® prekinjen. Tudi v vzhodni Franciji je obilno deževje povzročilo povodnji, tako da je več krajev pod vodo. Zlasti so narastle Mosella in Ren pri Strassburgu. Ceste med Mosello ter kanalom med ter Marno in Renom in kanalom med Rodanom in Renom so poplavljene. V Posarju so postale poplave naravnost katastrofalne. Kraji Sarre Louis, Saar-briick®n so zaradi naraščanjh vode docela izolirani. Mesto Sarreguemi-nes so morali izprazniti. Ponekod je vodrla voda v prvo nadstropje hiš. Podobe je položaj v Porurju, Eifelu in Schwarzwaldu. Voda je odnesla tudi več mostov. 250. obletnica odkritja Kamčatke LENINGRAD, 29. — Zemljepisno društvo ZSSR je imelo danes slovesno sejo, na kateri so proslavili 250. obletnico odkritja polotoka Kamčatke. Dve stoletji je bila pod caristično Rusijo Kamčatka zapuščena. Američani in Japonci so izkoriščali in ropali njena naravna bogastva. Pod sovjetskim režimom se je Kamčatka popolnoma sprar.enlla. Prebivalstvo je naglo narastlo. Ustanovili so važne družbe za ribolov, poljedelstvo je naglo napredovalo. Kljub mrzlemu podnebju as dosegli lepe uspehe v kolhozih. Pet repa vlovok na Kamčatki Je postalo važno upravno središče in prvovrstno pristanišče. Domače prebivalstvo aktivno dela za industrializacijo in za razvoj gozdarske industrije. 5000 Jugoslovanov se je vrnilo v domovino BEOGRAD, 29. — Letos se je vrnilo v domovino nad 5000 jugoslovanskih izseljencev iz ZDA. Nove Zelandije, Brazilije, Belgije, Nizozemske, Franc.je, Avstrije in drugih držav. Jugoslovanski izseljenci, ki so še v raznih krajih sveta, si vedno bolj želijo povratka v domovino. Za prihodnje leto se bo v Jugoslavijo vrnilo okoli 10.000 izseljencev. Jugoslovanski prekomorski parnik «Partizanka» je pred kratim odpotoval y Avstralijo in Novo Zelandijo, od koder bo pripeljal prvo skupino izseljencev. Orlando in marazza se morata odstraniti iz Javnega življenja Nov delež reparacij Nemčije razdellen PARIZ, 29. — Medzavezniška organizacija za reparacije je razdelila med razne države one Izdelke, ki jih Sovjetska zveza na podlagi potsdamskega dogovora dobavila imenovani organizaciji, in sicer v v-šini 60% onih dobrin, ki jih je prejela v obliki industrijskih naprav iz zapadnih zasedbenih con na ra-čun reparacij. V prvi vrsti je Sovjetska zveza poslala žito, gradbeni in jamski les, bencin, strojno olje Itd. Medaavezniška Organizacija za reparacije je razdelila te izdelki med Jugoslavijo, Češkoslovaško, ZDA, Anglijo, Francijo, Belgijo, Holandsko, Egipt, Grčijo in Indijo. BEOGRAD, 29. (Tanjug) — V ek.adu z določbam, mirovne pogodbe z Italijo je jugoslovanska vlada zahtevala, da ji italijanska vlada izroči nekaj vojnih zločincev. Med osebami, ki jih je zahtevala jugoslovanska vlada, so zakrknjeni vojni zločinci, tako general Orlanda ki je sedaj generalni sekretar italijanskega vojnega ministrsva, dalje Achile Marazza, bivši major, ki je izvršil nešteto zločinov na okupiranem ozemlju Jugoslavije, sedaj pa zavzema položaj pomočnika min.stra notranjih zadev Italije. Ves desničarski in profašistični italijanski tisk se zavzema za zaščito teh vojnih zločincev, ki Jih je današnja Italija za njih zloč.ne nagradila z visokimi naslovi in položaji. Listi, kakor «R:sorgimento», <(Tempo» in drugi ne omenjajo v svojih poročilih niti z besedico krivde teh zločincev kljub temu, da bo jo jugoslovanski predstavniki dokazali, ter skušajo ovreči z drznostjo in lažmi vse te upravičene obtožbe. Po po.-oč- Hh AFP smatra dozdevno liberaln, časopis -«R.sorgimento» da so jugoslovanske zahteve po izročitvi teh dveh zločincev »nedopustna provokacija«. Vprašujemo se: ali je provokacija to, da vlada na katerem ozemlju so se vojni zločini izvršili, postavlja legitimne zahteve, al; pa je provokacija postopek italijanske vlade, ki postavlja vojne zločince, ki jih je registrirala komisija Združenih narodov v Londonu, na visoka in odgovorna mesta. Jugoslovanska vlada je zahtevala izročitev Tadea Orlanda in Achile Marazza, ter ostalih zločincev na temelju določbe mi: ovne pogodbe, po kateri je italijanska vlada dolžna poskrbeti, da se aretirajo in izr oče sodišču osebe, ki so zagrešile ali izdale ukaz za izvršitev •vojnih zločinov. Zahteva, da se kaznujejo vojni zločinci, kot sta to Orlando in Marazza, je pravična ter temelji na princ.pih, po katerih se je svobodoljubno človešttfc borilo proti fašističnim napadalcem. Izročitev znan'h vojnih zločincev, kot sta Orlando in Marazza, je potrebna zaradi dobrih sosednih odnosov med Italijo in FLR Jugoslavijo. Profašistični 1-st »Tempo« skuša označiti jugoslovansko zahtevo za izročitev vojnih zločncev kot manever z namenom, «da se oslabi in diskreditira vlada, k: je znala z veliko večino zmagati proti ekstre mistični opoziciji*. Očividno pa je, da sama italijanska vlada s tem, da jo postavila na visoke položaje znane :n registrirane vojne zločince, slabi svoj položaj in se diskreditira. Seveda ne samo v očeh italijanskega ljudstva, temveč pred vsem svetovnim javnim mnenjem, prav posebno pa pred onimi narodi, ki zahtevajo danes trd uradn h italijanskih faktorjev i vso upravičenostjo, da prenehajo s fašističnimi tradicijami. Namesto da bi Marazzo kaznovali za zagrešene vejne zioone, prejema ta vojn; zločinec v današ- nji Italiji še specialne miš je. Tako so prav njega in nikogar drugega pa-lali preteklo jesen ob ratifikaciji mirovne pogodbe v Gorica da bi tam preiskoval »zlečine*, ki so jih fašisti zagrešili proti slovenski nacionalni manjšini v Italiji. Ob fašističnih pogromih proti slovenskemu prebivalstvu v Gorici je bilo po podatk-h Demokratične fronte Slovencev v Italiji ranjenih o-kreg 200 antifašistov, oropanin 60 trgovin in povzročeno okrog 70 milijonov lir škode. Marazza pa je obvestil italijansko narodno skupščino. da so bil: v Gorici ranjeni samo trije, ter jo prepričeval, a so ukrenili vse potrebno, da bi zaščitil; gpriške Slovence. V interesu dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo In da se uresničijo pravični cilji osvobodilne vojne, je neobhodno potrebno, da se vojni zločinci, kot sta Tadeo Orlando jn Achile Marazza. odstranijo jz javnega življenja Italije ter izročijo Jugoslaviji, da jim sod: za zločine, ki so jih zagrešili. Jugoslovanska vlada bo zahteva’a, kakor je to poudaril na tiskovni konferenci predstavnik ministrstva zunanjih zadev FLRJ Sšref Bad-njevič, da italijanska vlada brezpo gojno izpolni dolžnosti, katere J nalaga mirovna pogodba u« Humani »jamarji Nekje na Krasu so zopet potegnili ,z neka fojba 25 dobro ohranjenih, trupel nacifašističnih vojakov. cHumano» delo, ki ga je opravila in ga opravlja policija In eškvadre ali odbori jamarjev* za »humane» namene neofašističnega tiska in grupacij, ki ga predstavljajo, pa je za te thumane» jamarje vzrok za thumane» pogreba teh pddlih nacifaš'stov. Ni, da bi omenjali komentarje zadovoljstva n'ofašističnega tiska ob tej ehumani» iniciativi, ker so popolnoma razumljivi: Kdor zliva na partizane golido laži, klevil in sovraštva, ne mort pisati drugače; kdor gre istočasno, ko ustanavlja take odbore indifertntno mimo vseh kosti padlih borcev proti fašizmu, ki so še po naših gmajnah m hostah, ne more delati drugače; Kdor molči m z molkom, ali celo direktno, ploska terorističnim akcijam neofašizma, kdor molči ob novih žrtvah borbe proti fašizmu in neofašizmu se mora ob pomanjkanju drugih argumentov poleg vlačenja trupel iz fojb, čisto nujno za teči k ustanavljanju takih rhu-manihs odborov, da bi vsa komedi-ia bila popolna, da bi se še nadalje ustvarjala psihoza sovraštva in končno psihoza pripravljanja in ščuva n ja na novo vojno; sioer pa pravijo, da je nova vojna tudi potrebna iz enakih rhuma niti* razlogov, da rešijo človeštvo in civilizacijo. Tako brezmiselnost so zatrjevali koneo koncev tudi tisti, ki so končali v fojb i zaradi tega, ker so iz ehumanih» razlogov vsiljevali kulturo in civilizacijo požiganjai, ropanja in ubijanja. Humanost posebnega tipa pač. Humana v toliko, t> kolikor varuje nosilce nehumanosti in propalosii. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 30. deeemfea 1947.- TRŽAŠKI DNEVNIK Slovenska Istra gradi prvi dijaSki dom Fašistične oblasti so skušale z tsemi sredstvi onemogočiti razvoj mladine, posebno pa mladine, ki prihaja is delavskih ali kmetskih domov. Kar se pa tiče slovenskega Življa, je bila motnost Študija nemogoča in sato slovenski del Istre v stvari nima svoje inteligence. To dediščino je ljudska oblast oziroma vse ljudstvo podedovalo po zmagi nad fašizmon 1945. Toda ljudska oblast je hotela'tim preje nadoknaditi to, kar je ljudstvo v času far Sizma izgubilo. Predvsem je skušala omogočiti študij mladini in s tem vzgojiti tako potrebne kadre. Zdto imamo slovensko gimnazijo v Kopru in hrvatsko gimnazijo v Bujah. KOprska gimnazija ima poleg tega tudi svoj dijaški dom, ki pa nikakor ne more odgovarjati potrebam in sato, kljub vsej pridnosti mladih dijakov, uspehi ne morejo biti zadovoljivi. Potrebno je torej bilo misliti na nov dijaški dom. To nalogo je sprejela Dijaška matica, ki se je v juliju reorganizirala in si nadala nalogo za vsako ceno zgraditi slovenskemu dijaku prepotrebni dija. ški dom. Tiho ir, z vso vnemo se je osrednji odbor Dijaške matice lotil težkega dela. Po vseh vebjeh vaseh so se osnovali krajevni odbori D M, po manjših so pa bili postavljeni poverjeniki. Eni kot drugi imajo namen seznanjati naše ljudstvo z uspehi, napredkom in delovanjem naših dijakov in zbirati sredstva za njihovo vzdrževanje. Vsa prosvetna društva so si postavila nalogo podati vsaj eno kulturno prireditev na leto v korist Dijaške matice. Tako krajevni odbori, kakor tudi zaupniki vestno vršijo svojo nalogo. Naloga ni ravno teika, ker naš Istran predobro razume položaj našega dijaka in ni ga človeka, ki bi odrekel pomoč. Ce več ne, par kg moke, nekaj krompirja in če drugega ni, je prav gotovo par litrov vina, ki se proda v korist Dijaške matice. Naš človek se zaveda, da so pred nami še trde borbe in da so nam za to borbo potrebni tudi sposobni ljudje. Ti bodoči borci za naše pravice so njihovi sinovi in sato tudi podpore ne odreče. Mnogo je bilo že narejenega. Nad 10 milijonov smo že zbrali, vendar vse to je Sele uvod v uresničenje načrtov: nov dijaški dom, ki bo ustrezal vsem higienskim, pedagoškim in prosvetnim potrebam. Najkasneje februarja nameravamo z vso voljo pričeti graditi prvi dijaški dom v slovenski Istri. Ker pa Dijaška matica ni nikako pridobitno podjetje, se ob tej priliki obrača na vse dobrotnike slovenske mladine, posebno na vsa podjetja,. ustanove, tovarne, ljudske odbore, društva itd. za pomoč. V ta namen osrednji odbor Dijaške matice v Kopru razpisuje: 1.) Odkup temeljnega kamna za Dijaški dom v Kopru v višini najmanj loo.ooo lir. Imena darovalcev bodo v znak priznanja vklesana v marmornati plošči, ki bo vzidana v glavnem vhodu, poleg tega bo vsak dobrotnik prejel posebno posvetile v obliki diplome. s.) Naziv graditelja. Naziv graditelja dijaškega doma si bodo pridobili dobrotniki, ki bodo prispevali k stavbi najmanj 50.000 lir. Vpisani bodo v spominsko knjigo dija-škego doma in bodo prejeli posebno priznanje v obliki diplome, bi bo predstavljala novi dijaški dom. Za odkup temeljnega kamna, ha-kor za dosego naslova graditelja dijaškega doma se razpisuje še posebno tekmovanje za prve tri dobrotnike. Od nas samih je odvisno, kakšen dom in v kolikem času ga bomo zgradili. Torek 30. decembra David, Ženka Sonce vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.27. Dolžina dneva 8.41. Jutri 31. decembra Silvester, Blažena Tiskovna konferenca predsednika Rdečega križa za Tržaško ozemlje Konferenca mestnega aktiva SIAU IZLETI Spominski dnevi 19BB se je pričel I. vsezvezni kongres Sovjetov, ki je sprejel po Stalinovem referatu dtklara-oijo o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik. Delati se neumnega v pravem trenutku je znak modrosti. Smučarski izlet v Sappado priredi PD v Trstu v nedeljo 4. januarja. Odhod iz ul. F. Severo ob 5. uri. Vpis in pojasnila v trg. Višin, ul. Roma 15 in pri Pirc, Settefontane 3. POSEBNI VLAK V BOHINJ-BLED. Odhod v sredo ob 15. i* kolodvora pri Sv. Andreju. Vsi vodniki grup naj dvignejo danes od 17-20 na sedežu ZDTV v ul. Machiavelli. Izletniki naj dvignejo listke pri društvih, kjer so se vpisali, še nocoj. Peščica narodnih izdajalcev ne bo razbila enotnosti slovenskega demokratičnega ljudstva terem je bil izvoljen nov odibar Rdečega križa, je bilo nujno, da je nov odbor na podlagi opravljenega dela prosil za registracijo od strani vojaške ujprave. Vojaška oblast je hotela sicer najprej ukiniti Rdeči križ, ko pa je vodstvo vložilo pritožbo, je pristala vojaška uprava (Da to, da mu predloži podatke o bjegovem dosedanjem delovanju. v tem, da izvršuj e svoje človečansko poslanstvo v dobrobit slovenskega in italijanskega ljudstva na tem ozemlju in da bi ga pri tem strem, tj en ju morale zlasti podpirati tukajšnje oblasti. Po tej izjavi je Stjavtl vprašanje zastopnik ljšta «Lavoratore», od kod dobiva RK svoja sredstva. Dr. p.anpiccoli mu je odgovoril, da prihajajo ta sredstva na eni strani od istalne članarine, ki jo plačujejo redni člani letno po 25 lir in iz podpor, ki jih dajejo ustanovni in podporni člani, ki so od 1000 kr dalje, in drugih podpor zasebnikov. Zastopnik agencije ATI je prosil za pojasnilo glede priznanja RK od ■VU. Na to vprašanje mu je predsednik odgovoril, da je vojaška u-prava RK dejansko, ne pa pravno priznala. Polkovnik Bowman je sicer preklical nalog, da se morajo •izprazniti proton RK v ulici Car-ducci 4, toda začele so se nove ovire. Na vprašanje urednika «PrimaP-iškega dnevn.ka», kakšna je bila dejanska pomoč v času vojne an-(glo-ameriškim vojakom, je odgovoril bivši predsednik RK Roman (Pahor, da je RK že leta 1944, rešil več zavezniških vojakov, ki so bili •v bunkerju pri SS oddelkih. Prav Itako je pomagal RK zavezniškim padalcem v Istri in pri Sesljanu. Končno je gospod Cergoly, odgovorni urednik «Corriere di Trieste* •vprašal za pojasnila glede postopanja vojaške uprave in nekaterih tržaških listov ter se zanimal, kakšne cilje imajo pri tem: G. dr. Giam-piccoli, je na to vprašanje odgovoril, da anglo-ameriška vojaška u-prava ni bila po njegovem mnenju dobro obveščena o delovanju RK on se zato upira njegovi registraciji. Ker ni bilo drugih vprašanj, je predsednik zaključil konferenco. Včeraj je bila na sedežu Rdečega križa za Tržaško ozemlje tiskovna konferenca, ki jo je vodil predsednik dr- Giampiccoli m ki je v marsičem pojasnila nekatera vprašanja v zvezi z RK. Najprej je dr. Giampiccdli pozdravil številne zastopnike tržaškega tiska ter nato prešel na stanje za časa minule vojne, ko so delovali na ozemlju Julijske krajine italijanski, slovenski (domobranski) in hrvatski (ustaški) Rdeči križ. Vsi trije so bili ped stalno nemško kontrolo, tako da niso mogli pomagati partizanskim edinicam, ki so se takrat ustanovil# kot posledica novih političnih dogodkov ter okupacije naših dežel s strani nacifašistov. Od mednarodnega RK je bil priznan edinole itali janski RK. Ker naredno-osvobodilna vojska v prvem časii še ni bila priznana kot redna vojska, je bilo nujno, da se je ustanovil tak Rdeči križ, ki Je nudil vso zdravstveno in materialno pomoč onim, ki so se borili za svobodo, in anglo-ameriškim vojakom, ki so zaradi vojnih operacij na tem ozemlju padli v roke nacifašistov. Tako je nastal Rdeči križ za Primorje in Trst, ki je od svoje ustanovitve dalje deloval v smislu mednarodnih konvencij v Ženevi. V času borbe je izvršil Rdeči križ nad 5500 poizvedb za onimi, ki so jiih odgnali v koncentracijska taborišča ter po svoji zvez; odposlal 1500 pisem. Rdeči križ se je brigal tudi za talce ter pomagal številnim ljudem ne glede na nj-hovo politično prepričanje in narodnostno pripadnost. Poleg tega je vodstvo RK delalo na tem, da bi bil RK priznan od mednarodnega Rdečega križa, toda tega Ju-ridičnega priznanja Rdeč; križ zaradi mednarodn h določb ni mogel dobiti. Nato je prešel dr. Giampiccoh na delo RK po osvoboditvi do podpisa mirovne pogodbe ter prikazi na podlagi točnih podatkov njegovo človekoljubno delo. V tem' času je RK nudil svojo pomoč 4300 povratnikom. Izvršil je okoli 13 ti£oč poizvedb ter je pošiljal pakete tudi ujetnikom v Jugoslavijo. Poleg tega je RK posredoval pri jugoslovanskih oblasteh, da so se lahko vrnili v svojo domovino vojaki iz Ticina in Bozna. Vs?m tem ljudem je nudil RK materialno pomoč v vrednosti 15 milijonov lir. Vsa ta človekoljubna dela je vršil RK na kastno pobudo, velikokrat pa tudi na prošnjo italijanskega Rdečega križa. Ko je bil letos občni zbor, na ka. okupacijske čete. Toda naše ljudstvo je naveličano neredov in hoče, da se čim prej imenuje guverner in uveljavi mirovna pogodba Zadnje manifestacije so to voljo ljudstva ponovno potrdile -n so bile najboljši odgovor imperializmu z onstran Oceana. Niti. divjanje policije niti fašistični terorizem ne bosta uklonila demokratičnega ljudstva in vse spletke reakcionarjev in imperialistov bedo obsojene na popoln neuspeh. Nato je tov. Vilhar obravnaval razna organizacijska vprašanja, ki se pojavljajo ob reorganizaciji SIAU ter osvetlil nekatere napake, ki Jih je treba odpraviti. Po referatu je mnogo tovarišev živo razpravljalo o raznih organizacijskih vprašanjih, s čemer so pokazali, kako globoko se zavedajo važnosti SIAU. Med ostalimi je tov. Vitez omenil vprašanje poitalijančenih priimkov in dejal, da Slovenci ne bodo prosili Angloameri-čanov m1 lesti, temveč zahtevali, da se razyeljavi fašistični zakon, s katerim so priimke po talijančevali. Na koncu je tov. R^onat povzel diskusija tov. Ferlan pa Je zaključil konferenco. nam jasno dokazuje njeno povezanost z onimi krogi, ki se pcslužu-Ijo proti demokratičnem ljudstvu ivseh sredstev od obrekovanja do •bomb. V zadnjih dneh smo opazili še hujšo gonjo tržaške reakcije proti našim organizacijam, ki so se borile in Se še bore za mir in boljšo bodočnost našega ljudstva. Sedem let zapora Cardiieju in njegovim pajdašem je služilo mladim teroristom in njihovim mandantom kot vzpodbuda. Bombe prot; krožkom, ukrepi proti Rdečemu križu, sojenje partizanov, zadnje bombe proti demokratičnemu ljudstyu so jasni znaki te poostrene gonje. V teh dneh pa se je docela razkrinkala civilna policija, ki se je divje zaganjala proti antifašistom, hkrati pa ščitila teroriste. Delovanje imperialistov v Trstu je (popolnoma jasno: po eni strani skušajo zavreti delo naših "'organizacij ter jih na vse načine ovirajo, po drugi stran; pa spodbujajo terorizem v upanju, da bo demokratično ljudstvo odgovorilo nanj z istim orožjem. Tako b; v Trstu bili vedno neredi, da bi se lahko odložilo imenovanje guvernerja in ostale tu V nedeljo dopoldne je bia v krož. ku «Po.igrafici» v uL Trento konferenca mestnega aktiva SIAU. Ko je prof. Ferlan otvaril konferenco, je bila dvorana krožka dobesedno natrpana. Po svojem govoru je tov. Ferlan dal besedo tov. Rigonabu, ki je podal politično organizacijsko poročilo v italijanščini, nakar je tov. Vilhar povzel poročilo v slovenščini. Najprej je omenil borbo med na-predn.m in reakcionarnim taborom v svetu, ki se je po londonski konferenci, na kateri je Molotov razkrinkal načrte ameriških imperialistov, še bolj zaostrila. Neuspeha konference je kriv anglo-ameriški imperializem,, ki bi rad napravil iz Nemčije izhodišče za novo vojno proti vzhodnim demokracijam. Proti spletkam imperialistov pa so se če bolj strnile demokratične sile po vsem svetu ter se povezale v ljudskih frontah. Taka ljudska fronta je tudi naša SIAU, ki ne dovoljuje (imperializmu, da bi pri nas okrepil svoj položaj. SIAU se ne bori samo proti tujim imperialistom, temveč tudi preti njihovim tukajšnjim (hlapcem.. VU niso bili dovolj italijanski far šleti in šovinisti, zato se je v teh dneh ustanovila skupina izdajalcev slovenskega ljudstva pod njenim pokroviteljstvom; ta skupina je najbolj dokazala svojo reakcionarnost s sklicevanjem na Marshallov načrt, ki naj bi bil edini zveličaven iter rešil evropski, slasti p-a tržaški gospodarski položaj. To gibanje pe. »ščice izdajalcev bi hotelo razcepiti jenetnosit In strnjenost slovenskega ljudstva, ga odtegniti od OF ter se pridružiti italijanskim fašistom io nacionalista.« v skupni protlljud-ck! fronti v službi Trumanovih dolarjev. Ti gospodje niso prav ničesar doprinesli v najtežjih dneh osvobodilne borbe slovenskega ljudstva in se zato zaman sklicujejo na neko demokracijo, za katero se niso nikoli borili. Navdušenje, s katerim so reakcionarni, italijanski časopisi pozdravili ustanovitev te skupine, PRESKRBA Razdeljevanje mila. Danes balo pričeli raadeljevati po 200 gr mila ta vse potrošnike mesta in podeželja na odrezek št. 2. Konec razdeljevanja 15. januarja 1948. Gina 356 lir. Dvig nakazil. Danes morajo vsi iazdeljevalci živil dvigniti pri cb-žinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine, ki se bodo v kratkem začele razdeljevati. Rojstva, smrti in poroke V dneh 28. in 29. decembra se je rodilo 19 otrok, umrlo je 15 ljud porok pa je b lo 11. CIVILNE POROKE: radiotelegra fist James Sakellarios in blagajničarka Štefanija SvochelU. CERKVENE POROKE: krojač Josip Sterzinar in zarebrnica Roza Stocco, delavec Bruna Sforza in frizerka Jolanda Soriani- ENOTNI 5SP5SEK&7I Občni zbor pomorščakov. Vsi pomorščaki so vabljeni, da se udeleže občnega zbora, ki bo 4. januarja 1948 ob 9.30 v dvorani kina «Ob morju*. Dnevni red je sledeči: 1. Vprašanje stanja ladij na Tržaškem ozemlju. 2. plačilo nagrade. 3. sindikalna enotnost. 4. razno. DA3GV1 IN PRISPEVKI Za sirote padlih partizanov ruje Semoli Marija 200 lir. PROSVETNA DRUŠTVA Zveza primorskih partizanov vabi tov. Hlabjaui Meri, da se zglasi čim-prej na njenem eedežu, Corso 19. zaradi važnih obvestil. Končno so se morda vendar - le zganil; Aretacija bivšega predsednika in še treh drugih članov - Lakoto čno policijsko poročdo V soboto zveččr okrog 23. ure je 13 bivšega predsednika krožka, napravila civilna policija preiskavo Preiskava se še nadaljuje in po-v tistem šovinističnem in atentator- licija si pridržuje, da bo podrobno-skem gnezdu, ki je znano pod ime- sti poročate še naknadno, nom »krožek Oberdan*. Policijsko Prepričani smo, da j» policija mo-poročilo ne navaja, kaj vse so do- rala najti precej obtežilnega mate-bili pri preiskavi v krožku in tudi riala, da se je končno vendar le ne, zakaj so krožek zaprli. Po kon- zganila in napravila preiskavo tudi čani preiskavi so krožek zaprli in pri fašistih, kot Je tukajšnje demo-vrata zapečatili. Ob tej priliki so kratično ljudstvo že tisoč in tisoč-v krožku aretirali 20-letnega Renza krat zahtevalo. Sahgallija, njegovega 17-letnega Toda tudi to ni dovolj: Zakaj se brsta Lina in 21-1-etnega Brunija ne preiščejo tudi druga podobna Armanda. Ze v torek 23. t. m. pa gnezda kot so sedeži stranke Uomo so aretirali na njegovem stanova- qualunque, Movimčnto socialista nju v ul. Vicolo Ospedale Militare italiano itd? 25.000 lir globe. Za Mussa in Fame-seja trii leta in šest mesecev j:-če ter 24.000 lir globe. Za špediterje, ki so brez posebnega dovoljenja pošiljali koks oziroma premog iz cone A pa sledeče kazni: Za C‘cl:ti-ro tn leta ječe in 25.000 lir globe, za Andreinija dve leti in osem mesecev ječe ter 18.000 lir globe, za Salvin! ja in Sivitza pa po dve leti in šest mesecev ječ§ ter 18.000 lir globe. Po govoru državnega tožilca, ki je trajal ves dopoldan, so ob 4. po poldne začeli govoriti zagovorniki obtožencev. Rataprava se nadaljuje danes zjutraj. Strelivo ob morju V nedeljo popoldne so našli delavci, ki so bili tamkaj zaposleni, na obrežju št. 7 v pristanišču Sv. Andreja štiri protiletalske naboje kalibra 20 mm, dve ročni bombi tipa, OTO in eno nemško puško, vse y dobrem stanju. Ob 15. ur- so pr.šli pobiralci min, ki so obe bombi uničili in ostalo strelivo od nesli v skladišče. Zadnje čase se je pojavilo na tržaškem črnoborzijanskem, trgu izredno število papirčkov ((domačega» izdelka, ki je pripravilo tudi policijo do tega, da se je začela zanimati za ta domači proizvod. Preiskava je pripeljala može postave v ul. Tot; št. 3, kjer so našli preteklo soboto okrog 13.30 v stanovanju 40-letnega knjigoveza Oli-viera Olvierija pravo tovarno za papirčke s potrebnimi stroji, delavstvom itd. Med drugim ni manjkal stroj za rezanje papirja na električen pogon, pri katerem so našli zaposleno neko Capitln Nicoletto iz ul. Medla 3. Poleg te »delavke* in »tovarnarja* Olivierija so presenetili in aretirali še Erminljo Bura-netlo iz ul. Media 21. Polic-Ja Je seveda zaplenila tudi rezalni stroi in OkrCg 20 papirčkov, deloma že izdelanih in v zavojih. Vse tovarniško osebje se pripravlja, da bo praznovalo novo leto v zaporih. S4IRZN& Popolna izbira za vsak okus. Navadne, srednje in dragocene kožuhovine. — Plačilo tudi na obroke. FIZKULTURA Skedenj zabije gol, toda Svetoančanl niso zadovoljni ter se uprejo sodniku, ki prekine igro. • Leo uspeh Prlstanišžnlkov nad Koštslnnro Razprava o premogu Za trjgovce svobodo, za železničarje ječo Končno je včeraj okrožno sod.šče nadaljevalo z razpravo o premogu. Državni tožilec dr. Grubissi je v svojem govoru predlagal, naj sodišče oprosti trgovce, ker dejanje, ki so ga izvršili, ni kaznivo. Pač pa je državni tožilec zahteval za železničarje kazen, ker so se pustili podkupovati. Za obtoženca Paccja je predlagal dve leti jn šest mesecev ječe ter 30.000 lir globe. Za So-laazija, Petterina ta Mauriella po Štiri leta in šest mesecev -ječe in Seznam mesnic Pripomba: Medtem ko pišem te vrstice, kroži nemško letalo t.k nad mojim gozdičkom na tej lepi gori in sonce wv:ti na taleči se sneg. S smrek pada sneg v gostih kepah in se zdi, kot bi golobi poleta-val. z vej na tla. Toda saj na smrekove veje nikoli ne sedejo golobi. Kako lepa M bila ta tišina polna krlstalnobellh barv in svetlozlarih žarkov, če bi je ne motilo tisto letalo in tiste strojnice tam nekje od Suhe Krajine in strašna roka okupatorja. Danes si.no 15. aprila 1944 in je ura četrt na enajsto). Le malo časa je bilo slišati materine klice, kajti kmalu so zamrli v globoki nezavesti. Pilatus in Kajfa sta bila bolj dobrosrčna kot naš signone. Pustila sta spremljati Je-zimo v o mater uina po vsem križevem pot»u prav na vrh Golgote !n noben vojak se takrat ni spomnil, da bi ji storil kaj žalega. Major je p<*lnel od jeze takoj od začetka, kajti Janez in njegov sin sta 3topila pred njega brez vsakega pozdrava, kaj šele, da bi dvignila desnico v »rimski* pozdrav. Sedaj stojita pred njim z dvignjeno glavo in njune mišice niti ne trenejo na obrazu, čeprav dušita v sebi silno bol, ki jo je povzročil materin jok. Major ju motri skozi pol priprte oči in v njegovi duši, v kateri leži degeneracija dveh ali treh tisočletij, se polagoma budi tista atavična slast po krvi, ki jo Je okusil že nekolikokrat, odkar potuje po tem ozemljiu. Naenkrat se zazdi sam sebi kot tribun rimskega imperatorja In nehote se zravna navp.k iz svoje skrivljene hrbtenice, saj je ta hip mogočen in sslen predstavnik novega rimskega imperija. Strog mora biti in neusmiljen in potlačiti v sebi še tisto bore malo človečnosti, ki jo Je podedoval od svoje matere. Tudi tolmač poleg njega ga skuša posnemati in se dela resnega in mrkega. Kakor vedno, tako bo tudi sedaj poizkusil signore z lepo in prijazno besedo. Na ustnicah mu zaigra prijazen smehljaj: »Kje so partizani?* Kmet Janez in njegov sin strmita naprej, kot da sploh nista čula vprašanja. Major se takoj zave, da ne bo opravil z lepo besedo ničesar in ponovi vprašanje a surovim, mrkim glasom, kmet Janez in sin pa ne odpreta svojih ust. Major Je samo namignil in že so planili vojaki in bijejo očeta in sina s pestmi v obraz. Takoj se Jima j* uVla kri z nosa tn ust in curlja na tla, na tisto trato pred šotorom. (Se nadaljujej mnmm konzorcija MESARJEV, DRUŽBI i o. z. za Trstin Trzasho ozemlje Trg Pont- rosso Corso Garibaldi 4 S. Giacomo ta Mont*(12 Trg Stare mitnice 1 ul. S. Marco 36 Opčine 69 Istrska ulica 9 ul. Settefontane 63 ul. Scallnata 3 ul. dello Scoglio D* ul. Foseolo 2 ul. A. Diaz 7 ul. Caprin 8 Dolina Gabrovica - Prosek 43 Nabrežina 93 Sv. Križ ul. Vlgnetti 17 Prosek 6 Prosek 22 Nabrežina 114 BABIC Stanislav BARISON Ivan CALLEGARI Alojzij CATTARUZZA Jordan CIANO Marij DEL NERI Alfrčd GODINA Bruna GUERRA Henrik GULLI Franc KEBER Anton HROVATIN Aleksander JENKO Peter LOVISIG Avgust MAJCEN Josip MARC Srečko MERZEK Andrej MIANI Ernest MEVL.TA Josip NEMELLI Ernest PlfiCANEC Rafael POLACCO Maks Kdo bi našteval vsa imena odredov, brigad in vrsto njihovih pravljično drznih podvigov in dejanj? Padali so zdravniki, boln'čarjl, bolničarke, a tisočerim in tisočerim so rešili živi j :n je. V kaki bedni zmoti je bil italijanski general, ko je s svojo ofenzivo na Rog sklenil un'č!ti partizanstvo! Kako naj bi bedni fašizem razumel velikega duha, ki je zajel naše fante in dekleta! Duca je uikazal uničiti majhen narod, majhnega naroda ni bilo mogoče uničiti. Ostrmel je general, ostrmeli so njegovi hlapci in pobesneli tto v svojem gnevu. V svojem gnevu Je pobesnel tudi s'gnore major v tisti vasici pod roškim gorovjem. V njegovih bednih možganih se je pričelo blesti. Natanko je izvedel prejšnji dan, kje je neka partizanska četa. Z vsem rompompomom, svojih topov in strojnic je udrl na hrib in ga našel praznega, medtem ko je za njim moral odpeljati s kamionom kup njegovih mrtvih vojakov v za ledje. Signore je skušal rešiti problem, kakor so ga reševali vsi drugi komandanti slavne okupatorske vojske: ukazal je aretirati kmeta Janeze in njegovega sina. Kmet Janez je bil že v letih. Sivi lasje so mu obdajali od sonca ogoreio čelo. Oči so bile tihe, njihova sinjina polna neke predamoet! in miru. Telo je b'lo suho in kleno kot dren, ki Je zrastel iz razpoke med kraškimi skalami. Sin pa Je bil visok fant, kostanjevih las in rjavih oči. Imel je komaj šestnajst let. Na ustnicah mu Je ležal rahel smehljaj, morda smehljaj vdanosti, ali pa smehljaj groze. Fant Je dobro vedel, kaj ga čaka. saj n! b'l prvi v vasi, ki je bil pripel,an pred italijanskega poveljnika. Mater, ki je pridrvela pred komandantov šotor, so jokajočo odvlekli nazaj v pol porušeno hišo.