41. štev. V Ljubljani, petek 14. februvarja 1919. II. leto Velja v Ljubljani j ««lo leto t?oI leta leta , »n ae3tc K 56--„ 28-. 14--, 5" Veija po pošti s ■:a ceto fote naprej K 60‘— ** Pol let* „ 30— xa leta „ „ 15._ *» en mesec , 5-50 Na pismene si&ročbebre* pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino vStSST" V° nakaznici. ‘Vft Ogiasl se računajo po porabljenem prostora in si-- 1 mm visok ter 63 mm -ostor za enkrat - Ji 5 krut popust. Uredništvo te na starem trgu ^pravKietvo je na Marijinem trgti 8 Atev. 19. 8tev. 8. — TflieSoo Stev. 3S0. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov 1.«. loži za odgovor dopisnica ali znamk*. , aaj se iranklrajo. — Rokopisi se ne v. J Naprej zastava Slave! Bridki so spomini na čase, ko so paši fantje in možje, okinčani s cvetjem ln spremljani od harmonike, hiteli v prusko - avstro - madžarsko klavnico. Naša kri je tekla na evropskih bojiščih, kjer se je odločevala tudi naša nadaljna usoda. Vedno bolj se je približeval odločilni trenutek: zmaga ali poraz. V tem odločilnem trenutku so naši jugoslovanski vojaki obrnili puške proti svojim tiranom in fronta ob Piavi je razpadla. Italijani pa so zagnali krik zmage in zasedli naše kraje, kjer so proti mednarodnemu pravu uvedli svojo upravo, izgnali našo inteligenco v prdgnanstvo in kjer so s silo uničili vse zunanje znake naših pravic na naši zemlji. Naše ljudstvo trpi neznosne duševne in telesne muke pod italijanskim jarmom, toda odporna sila našega naroda v zasedenem ozemlju je nezlomljena. Trpljenje naših ljudi v italijanski sužnjosti ie junaško in občudovanja vredno. Celokupna Jugoslavija je že neštetokrat energično protestirala proti italijanskemu imperijalizmu, ki nain hoče ugrabiti naše najzavednejše ljudstvo, našo najlepšo zemljo, kjer prebivajo Slovenci v ogromni večini že dolga stoletja. Srbi, Hrvati in Slovenci brez razlike na strankarsko pripadnost in svetovno naziranje, so povzdignili svoj „veto'- proti Italiji. Naš ministrski podpredsednik dr. Korošec pa je odkrito in jasno povedal, da moramo biti hvaležni srbski vojski in njenemu vrhovnemu poveljniku, ki mnogo dela za osvobojenje naše zemlje. Vojvoda Mišič je velik boritelj za osvobojenje Slovencev. Slovenci nočemo vojske, toda ne moremo pripustiti, da bi sto-tisoči našega naroda prišli pod tujo oblast. Dokazano je, da obstoja med Italijani in avstrijskimi Nemci ozka vez, da nam preti velika nevarnost, da izgubimo naše kraje ob zapadni meji. Sedaj pa poročajo iz uradnega vira, da je italijanski general Badoglio sporočil zastopniku lista „Messaggero“, da hoče Italija izvesti svoje zahteve v Jugoslaviji z vojaško silo, ako bo treba, da ne bo več demobilizirala in da ostane za vsak slučaj pripravljena. Italija ima še več kot en milijon mož pod orožjem. Zato je skrajni čas, da pokažemo tudi z dejanji, da smo pripravljeni braniti svojo zemljo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Bodimo ponosni in zavedajmo se, da smo svobodni državljani velike in močne Jugoslavije! Najlepši del naše domovine je v nevarnosti, da ga ugrabi nena-sitljiva Italija. Razveseljivo je dejstvo, da se je zadnja mobilizacija obnesla zelo ugodno. Naši fantje so razumeli klic domovine in vsa čast jim. Vojaška služba v svobodni Jugoslaviji ni nobeno su-zenstvo, ampak izpolnjevanje najsvetejših domovinskih dolžnosti. Le tako naprej fantje, in kmalu bo naša armada strah in trepet nenasitnega sovražnika! Ne ozirajte se na posamezne osebe, ki so še polne avstrijskega duha! Volkovi! so v ovčji koži, skrivni zavezniki naših sovražnikov. Delajte čast naši veličastni in svobodni zastavi, ki mora zavihrati povsod, kjer biva še naše neodrešeno ljudstvo! Pride čas, ko bo treba dvigniti našo zastavo, ko zapoje tromba klic tfsvobojenja naših bratov pod italijanskim jarmom, tedaj naj zaori preko naših gor iz stoti-sočerih grl naša veličastna pesem svobode in maščevanja: Naprej zastave Slave! Kaj je povzročilo razpad soške armade? Da izpopolnimo sliko in se po-bavimo s posameznostmi, hočemo navesti še en moment: Razven oficirjem ki smo jih navedli koncem našega članka v štev. 28. z dne 11. februarja (bili so nekako hrbtenica našega upora in prevrata), gre posebna zasluga znani časopisni agenciji Herzog na Dunaju, ki je — sama prevarana iz Ljubljane — uspešno in izdatno mistificirala vse dunajsko in nemško časopisje v Avstriji, katero je v brezciljnem strahu objavljalo uprav tatarske vesti iz Slovenije. V noči na 30. oktobra na primer je med 12. in 1. uro pozval publicist V. G. v Ljubljani Herzoga na Dunaju in mu je v spretno in dvoumljivo zasnovanem fonogramu javil „vse podrobnosti" o sprejemanju Angležev v Ljubljani. Znano je, da smo Ljubljančani onega večera zaman pričakovali Angležev, ki bi glasom neke govorice bili morali priti od Logatca. A bilo jih ni od nikoder. Ljubljančani bodo že oprostili, da jih je odbor, ki je takrat vodil manifestacijo in prevrat, tako potegnil, da so ves popoldan zaman čakali na Tržaški cesti — Angležev. Ce kdaj, bila je ta farbarija — plemenita in je dosegla svoj popoln namen in uspeh. Zvečer je bilo pred deželnim dvorcem in po mesiu sploh silno mnogo navdušenja za svobodo in Jugoslavijo. Herzog je moral čuti, da so Angleži z avtomobili prispeli v Ljubljano, a ni mogel izvedeti točnega števila, „ker ga Angleži sami taje in ker bi ga cenzura itak ne prepustila". Pač pa je objavil, da „so prvi Angleži, za katerimi sijijo še drugi, dirigirani na Štajersko in Koroško, da zasedej o najsevernejšo slovensko mejo“. Vse to je Herzog verno predal vsem dunajskim listom in raznesel je novico po nemških pokrajinah, tako, da je bila vsa Avstrija polna Angležev. Objavil je tudi, da se nameravajo izkrcati na posameznih točkah v Dalmaciji, da udro preko Hrvatske na ogrsko granico itd., kar smo tedaj itak čitali. Kaki redakciji so se te vesti vendar zdele neverjetne in tik pred drugo uro po polnoči je Herzog še sam enkrat vprašal, da-li je vse tako, kakor je prvič zabeležil. Nato mu je V. O. kratko omenil, da naj — če ne veruje ~ vpraša pri »angleškem konzula t u“ v hotelu Union, ki se je neki ze tudi namestil. Ta porcija je Dunajčanu zadostovala. Šel je in storil svoje. J Naslednje številke listov so poem ze pravile, da dirjajo Angleži z avtomobili v Maribor in ker je slu- VLADIM1R LEVSTIK. 22. nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Ah, prazne marnje! Grof in Pohlinovo revišče ~~ ne, ne, ljudje so hudobni,« je majala mati z glavo, čeprav je v duhu že izbirala, katero znanko pogosti najprej s to hudobijo. »Pij kavo, papaček,« se je nagnila k možu s svojim najzapeljivejšim smehljajem, >ln potem razloži vse natanko. Čakaj, namažem ti kruhka — ne, takšna reč! Silvica, Gvidonček, Nina, kdo bo še česa?« Odvetnik ni bil jagnje v zakonu, toda spopadov s Tončko se je rad ogibal, ker je ni mogel navaditi, bi pomišljala, kaj kriči in kdo jo sliši: Videč, da gre nevihta mimo, si je globoko oddehnil, shranil pripravljeno orožje za drugi pot ter posrebal kavo s slastjo in hvaležnostjo; v odlomkih, s polnimi usti je pripovedoval humanistovo zgodbo, ne da bi po zabil olepšati to in napihniti ono, kjer se mu je zdela pomanjkljiva ali prevsakdanja. Neznani grof je bil preduhovitj lep in bogat, na ,vse pretege imeniten z eno besedo, vzor aristokrata. Častihlepni, noče lakomni in zmerom še kam drugam zaljubljeni gospe 'lončki je ta slika povsem zmešala glavo; sine so se ji udrle, da bi ga Juvrstila med svoje egiptovske Jožefe, ki so bili dotlej po večini moževi oncipijentje; ideal njenega erotičnega hlepenja je nekdaj plemič, večni, božansko nosljajoči čajno res prišlo tja par oficirjev, je bil Nemec uverjen, da gredo naravnost v — nemško ozemlje. Sicer pa Herzog gotovo ni imel namena, zbegali nemško zaledje in potom časopisja zanesti v etape in med frontovce nejasnost in nesigurnost. Če pa so notice odrinile le mal del čet od slovenskega ozemlja, kjer so že „prežali“ Angleži, pa tudi prav. Jugoslavija. Črnogorska velika skupščina proti Italijanom. Podgorica, 12. februarja. (Lj. k. u.) Črnogorski dop. urad poroča: Velika narodna skupščina v Črni gori jc v svoji seji dne 9. februarja 1919 sprejela nastopno resolucijo: Velika narodna skupščina globoko obžaluje, ker nasprotuje politiki uradne Italije skupni politiki zaveznikov in splošnim principom kulturnih narodov. Od po-' četka vojne deluje na to, da za vsako ceno škoduje ujedlnjenju našega naroda. S pozivom na italijansko demokracijo in na široke množice naroda protestira skupščina najenergičnejše proti nelojalnemu in neprijateljsketnu postopanju italijanskih političnih in vojaških krogov napram novemu režimu naroda v Črni gori od proglasa ujedinjenja s Srbijo pa do danes. Proti tihotapljenju preko mej. Belgrad, 13. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča: Minister za trgovino in industrijo je izdal nastopni odlok: Pri prehodu v inozemstvo z ozemlja našega kraljestva je dovoljeno, vzeti s sebej najpotrebnejšo ročno prtljago za izključno ročno potrebo, a živil največ za tri dni. To velja tudi v sučaju selitve v inozemstvo. Strašna bolgarska grozodejstva. Belgrad, 13. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča: Pri svoječasni preiskavi bolgarskih okupacijskih oblasti proti polkovniku Ne-novu, poveljniku prvega opolčenskega polka, zaradi uboja žida Hajima iz Leskovca, je bilo izrečeno strašno pri- gardni poročnik nemških romanopiscev. Ah nhiptl bitje iz teh zemeljskih nebes! ’ S peklensko sigurnostjo ženskega nagona je položila železo v ogenj ter vprašala Smučiklasa če se ne bi mogel seznati ž njim; v takem slučaju bi bilo dobro zvabiti nesrečneža v »boljšo družbo« sicer utegne misliti, da je naše mesto obljudeno s samimi Pohlini. »Res, papa,« je pritegnila Nina z zastrtim altom, gladeč si obilne rjave lase. »Profesor je vendar tvoj prijatelj, lehko ti je priti do njegove žrtve. Daj, povabi grofa k nam in privošči mi veselje, da vidim to redkost od blizu.« Smučiklas je pokimal z naglico, ki je odkrila njegove najgloblje misli; besede pa radi lepšega ni dal takoj. »Hm,« je puhnil z igrano malomarnostjo, »ako vaju tolikanj skomina — ? Se pravi lovit ga ne pojdem: ugled je ugled, razlika med Smučiklasom in Pohlinom mora biti. Kdo ve, če mi je profesor še naklonjen, odkar sem mu rekel; naj radi našega ne goni drugih snubcev od hiše.« »Ako jih je kaj, se vpraša!« je Gvidon iztegnil jezik. Mati mu je položila roko na usta in karaje zasvirala papačku. »Takoj sem dejala, da si jo polomil; ali je bilo treba govoriti naravnost? Zdaj vidiš!« je pritisnila s tragičnim glasom, kakor bi šlo za obstanek vesoljne Smučiklasove hiše. »Bravo!« je zavreščal paglavec med vrati, z rokami v hlačnih žepih. »Mama in Nina že vesta, da bi se moral grof ženiti pri nas, ne pri Pohlinovih.« Oče je planil kvišku in zarjul, toda nadebudnež je bil prej na cesti nego on na pragu; mežiknil je v solnce, odstavil šolo s programa ter se potepel v mestni drevored požirat indijanske povesti, ki jih je kradel iz Smučiklasove knjižnice. Silva je škodoželjno rnrdala sestri z nosom; Nina in mati pa menda nista smatrali Gvidonove šale za slabo. Tačas je sčdel odvetnik nazaj, prižgal čigareto in dejal Tončki v pomirjenje: »Peter se bo u tolažil; kako naj živi brez mene?« »K njemu bi stopil in ga povabil . , .« »Naj prideta oba? Sporočim mu iz pisarne; to zadošča zanj.« Nina je plosnila z rokami; prešerno je vzravnala na stolu svoje malce oglato, a kačje gibko postavo ter izbočila drobne, ostre prsi. Deloma vsled mladosti, je bila mikavnejša od starih dveh, podobna pa obema. Nje bledo lice z mesnatimi, preširokimi ustni, močnimi zobmi, zelenim pogledom in naprej potisnjeno bradico je delalo že zdaj nekam polten vtie; nozdrvi so ji igrale kakor mladi žrebici. Vonj »zrelega sadu«, ki je vejal od nje, in dolžno spoštovanje do njenega očeta sta jo bila spravila v glas odlične krasotice. (Dalje.) znanje. Nenov je oropal Hajimu milijon dinarov, ki jih je dobil od Nemcev za nakup živeža. Nenov je izjavil: Ubil sem 80 popov in do 6000 drugih ljudi, pa med njimi mogoče tudi Hajima. Ker je sodišču predložil pooblastila, so ga izpustili brez obsodbe. To potrjujeta Gligorije Andrijevič, trgovec iz Lebana, in Mihael Borinčič, trgovec iz Leskovca. Štajerska in koroška demarkacijska črta. Izjava delegata francoske misije. Maribor, 12. febr. zvečer. (Lj. k. u.) Ker se pri mariborskih pogajanjih o demarkacijski črti na Štajerskem med strankama ni dosegel sporazum, je dne 11. februarja navzoči delegat francoske misije, gospod major Mon-tegu, strankama podai nastopno izjavo: 1. Pri pogajanjih dne 10. februarja so pokazali zastopniki jugoslovanske vlade najboljšo voljo in odkritosrčno željo, da se doseže sporazum. 2. Tudi so bili voljni, da se kolikor mogoče zbližajo ; njih ne zadeva nobena krivda, ako se že dne 10. t. m. ni dosegei popoln in povoljen sporazum. 2. zahteva generala Maistra glede demarkacijske črte na koroški meji je vsled agresivnega vedenja {amošnjega prebivalstva upravičena. Jaz sam soglašam z mnenjem gospoda generala in potrjujem tudi njegova končna izvajanja. 3. V službenih poslih se moram peljati v Zagreb. Na željo pa se rad vrnem v Maribor, da se zaključi in podpiše pogodba, ako se — kakor upam — doseže še danes sporazum. Nemci in premirje. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 12. februarja zvečer: Dne 11. februarja ob 8 uri 30 minut zvečer so kršili Nemci premirje s tem, da so napadli našo stražo pri treh hišah za-padno od Hohenreina s patrolo, obstoječo približno 25 mož. Istega dne popoldne so Nemci streljali pri Lipici {Lippitzbach) na Koroškem ob Dravi vzhodno od Velikovca, faradi kršenja premirja je dotični nemški povclnik prosil oproščenja pri našem poveljniku. Deželni vojaški povelnik za Koroško v Celovcu je o tej zadevi poslal nastopno brzojavko: Po nesrečnem naključju so žalibog pri Lipici (Lippitz-bachbrticke) streljali nemško avstrijski vojaki. O tej zadevi se bo uvedla sodna preiskava in krivci pozvali pred sodišče. { Položaj v Celovcu. Dobili smo na razpolago zasebno pismo Koroškega* Nemca v Celovcu, v katerem beremo tudi sledeče: Kakor se zdi, se zbirajo nad našimi glavami težki oblaki nevihte. Prišli bodo dnevi, j ko v Celovcu nihče ne bo varen živ- i Ijenja ne na cesti in ne doma. Bližajo j se ropanja, požigi in umori, kajti naša „Volkswehr“ ni hramba ljudstva, ampak navadna boljševiška banda, kjer najde zavetje vsak, ki si noče služiti kruha na pošten način. Treba je nositi vedno revolver s seboj. Na zunaj se zdi, kakor bi Celovec spal, toda to je navadna prevara ... Širijo se razne vznemirljive vesti, toda o tem pozneje, ko bo minul vihar. Pod italijanskim jarmom. Vojaško-politične razmere Istri. Trst, 13. februarja. (Izv. por.) V Istri se nahajajo tudi posamezni oddelki francoskih in angleških vojakov. Med njimi in Italijani vlada precej napeto razmerje, ker francoski in angleški vojaki simpatizirajo z Jugoslovani. Italijanske vojaške oblasti in italijanski časopisi hujskajo Slovence in Hrvate proti Franciji in še posebej proti Wilsonu, toda naše ljudstvo razume dobro sedanji položaj, se obnaša mirno in dostojno ter pričakuje z veliko vero svojega odrešenja. Istrski Italijani hočejo svojo republiko. Trst, 13. februarja. (Izv. por.) Aprovizacija v Istri je z vsakim dne- i? ! vom slabša. Meso je po 16 kron kg, olje po 22 kron itd. Domači Italijani so silno nezadovoljni z italijansko o-kupacijo. Če bi ostala Istra pod Italijo preti celi deželi neizogiben gospodarski polom. Tega se zavedajo zlasti Italijani v Rovinju in v drugih primorskih mestih. Zato so začeli po celi Istri agitirati za neodvisno istrsko republiko. Politična preganjanja. Trst, 8. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem je bilo v zadnjem tednu več razprav političnega značaja. Dr. Poščič, dr. Cukar in dr. Mogorovič iz Voloske in Opatije so bili obtoženi, da so vzlic razpustu tamošnjega Narodnega sveta nadaljevali svoje delovanje kakor člani tega sveta in vršili politično propagando. V razpravi se je izkazalo, da dr. Cukar sploh ni bil član Narodnega sveta, nego le politični javni funkci-jonar na Voloskem, da je dr. Mogorovič komaj par dni, preden so ga Italijani aretirali, šele prišel iz avstrijskih zaporov, kjer je presedel skoro vsa štiri vojna leta kakor avstrijski politični preganjanec. Glede dr. Po-ščiča, kateremu so očitali, da se je tajno shaja! s člani Narodnega sveta v kavarni Wagner v Opatiji, se je izkazalo, da dr. Poščič zadnje leto sploh ni bil nikdar v tej kavarni in da Narodni svet vološčanski sploh ni bil normalno razpuščen. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni. Sedeli so dva meseca v preiskovalnem zaporu. — Matilda Vrbančič, učiteljica v Rabcu pod Labinjem, je bila obtožena, da je v času, ko so italijanske čete zasedle ta kraj, hujskala ondotno ljudstvo proti italijanskemu narodu in proti italijanski zasedbi, da je na božični dan na zabavi domačinov slavila Jugoslavijo ter grozila onim staršem, ki so prepisali svoje otroke iz hrvatske šole v italijansko ter skušala sramotiti italijansko vojaštvo, dolžeč kraljeve mornarje tatvine šolskih predmetov v vrednosti 1000 kron, kakor je razvidno iz nekega seznamka o manjkajočih treh klopeh, več knjigah in knjižice in 50 zabojev vžigalic, ki ga je predložila obtoženka vojnemu poveljništvu, kateri predmeti so v istini tudi zmanjkali. Obtožnica se je izkazala kot neutemeljena in je bila obtoženka oproščena. V preiskovalnem zaporu je bila čez en mesec. — Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici, katerega so kara-binerji privedli k razpravi uklenjenega v verigah, je prišel pred sodnijo, ker ; so našli v njegovem stanovanju itali-I jansko kolo znamke „Bianchi“, itali-| jansko perilo in mnogo-živeža. Nadalje je bil tudi obtožen, da je sodeloval pri propagandi za Jugoslavijo. Obtoženec je dokazal, da je kolo kupit popolnoma pokvarjeno že pred 2 letoma od italijanskega vojaka, da je veliko vsoto potrosil za popravilo ter je predložil potrdilo nemškega poveljstva iz leta 1917, da je kolo njegova last. Perilo in živež je kupil deloma v Ajdovščini, deloma v Korminu popolnoma pravilnim potom. Živeža je več nakupil, ker je imel veliko družino. Obtoženec je bil popolnoma oproščen. Sedel je tri tedne v preiskovalnem^ zaporu. — Devet kmečkih fantov iz Stijaka je bilo obtoženih, da so 18. decembra 1. 1. slavili Jugoslavijo in Wilsona ter kričali: „Dol z Italijo!" Obtoženci so trdili, da so vzklikali zjjolj: »Živela Jugoslavija! Živel Wilson! Živel Krek!" Tudi priče so potrdile, da niso čule vzklika: Dol z Italijo! Eden teh fantov, o katerem se je izkazalo, da ga sploh ni bilo zraven, je bil oproščen, drugih osem pa je bilo obsojenih na dva meseca zapora in vsaki 10 lir globe. Stavka železničarjev. Trst, 10. febr. (Lj. k. u.) Stavka železničarjev traja dalje. Včeraj o polnoči je začela 24 urna stavka vsega tržaškega delavstva v znak simpatije za stavkujoče delavce. Stavka je popolna. Tudi tramvaj ne vozi. Trgovine so vse zaprte. V Trst je došlo več sto mobiliziranih italijanskih železničarjev, ki opravljajo službo v omejenem obsegu. itatijansko nacijonalistično časopisje trdi, da ima štrajk nacijonalne motive in da ga podpira Jugoslavija. Železniški revident Obad je še vedno v zaporu. Tudi sicer so zaprli mnogo stavkujočih železničarjev. Stavkajoči železničarji odpuščeni. Trst, 8. febr. (Lj. k. u.) Guber-nijska oblast je danes razglasila sledeči odlok: „Z ozirom na poziv železniškemu osobju tukajšnjega ravnateljstva državnih železnic, da naj se vrne na delo ob času, določenem v pozivu, se naznanja, da se oni železniški uradniki, uslužbenci in delavci v Julijski Benečiji, ki se ob določenem času niso povrnili na delo, smatrajo za odpuščene iz službe." Italijanski železničarji proti stavkajo čim. Trst, 9. februarja. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Tukajšnji italijansko-radikalni list ,,La Nazione", ki fanatično ščuva proti stavkujočim! železničarjem, češ, da so uprizorili stavko iz političnih nagibov, sporoča, da je italijansko železniško osobje, vseh kategorij, ki so bili odposlani sem iz kraljestva, sklenilo snoči nastopni dnevni red: »Italijansko železniško osobje, odposlano iz kraljestva v Julijsko Benečijo, je sklenilo na shodu 8. februarja: 1. z ozirom na to da je bilo pri železniškem prometu zaposleno večinoma neitalijansko osobje, ki po tradiciji in navadi ne more biti nego italofobno in ki torej ni moglo lojalno sodelovati, kakor je to potrebno v današnjem službenem položaju; 2. z ozirom na to, da proglasitev delne stavke izvira jasno iz tega duševnega razpoioženja in ni upravičena iz gospodarskih razlogov, se opozarja vse osobje lokalnih organizacij na nevarnost, ki bi grozila, ako bi sledilo zahtevi po eventuelni solidarnosti v imenu delavske bratske vzajemosti in skupnosti interesov z ljudmi, ki slabo skrivajo duha svoje preteklesti ter se izjavlja predstavljenim za vsako žrtev, da zagotovi kolikor mogoče redno železniško službo“. Mirovna konferenca. Zapadna Ogrska se priklopi Nemški Avstriji. Ženeva, 13. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Mirovna konferenca bo odposlala na zapadno Ogrsko komisijo, ki bo ugotovila etnografske razmere. Amerikanski in francoski delegati so se izjavili za takojšnjo priklopitev nemške zapadne Ogrske k Nemški Avstriji. Pobožne želje Italijanov. Pariz, 13. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. kor. urad poroča: Odredba adrijanskega vprašanja se je v toliko pospešila, ker se strinjajo nazori v pogledu, da Italija pač dobi mornarsko, nadvlado nad Adrijo, nikakor pa ne Reke in tudi ne dalmatinske obali. Nasprotno pa si Jugoslovani ne smejo nabaviti mornarice. Na ta način se upa nasprotstva v nazorih zjednačiti. Vprašanje je pa še, kaj se bo zgodilo z Reko. Najbrže bo luka postala mednarodna in sicer v uporabo vseh dežel bivše monarhije. (Op. ur. To so gotovo le pobožne želje j Italijanov. Jugoslovani niso nikak pre-; magan. ampak oslobojen narod. Tako j sramotni pogoji pa bi se mogli staviti le premagani državi, a Jugoslavija bi jih nikdar ne sprejela. Ako pride do zveze narodov, bo ta zveza sama odredila oboroženo moč, ki jo smejo imeti posamezne države na morju in na suhem, a ko bi se delale za posamezne države izjeme, bi to bilo proti duhu zveze narodov. Da prihajajo vzlic vsem posvetovanjem in lepim besedam še vedno s takimi predlogi na dan, dokazuje samo, da se gotove države ne morejo odpovedati imperijalističnim stremljenjem.) Političen pregled. Starčevičanci in grb jugoslovanske države. Odredba notranjega ministra Svetozara Pribičeviča o grbu jugoslovanske države je vzbudila med starčevičanci veliko razburjenje in ogor- čenje češ, da je Pribičevič pri tem popolnoma prezrl Hrvatsko in jo na ta način bagateiizira! in osmešil. Starčevičanci so hoteli dognati zadevo po konca. Poslali so posebno depu-tacijo k banu, kateremu so zagrozili, da bo stranka odpoklicala vse svoje zastopnike iz centralne vlade in bo izvajala resne konsekvence, ako se ne pokliče ta razžalitev Hrvatske. V sredo 12. t. rh. pa je prišlo poročilo iz Bel' grada, da so bili zagrebški listi n? točno in napačno obveščeni o grbi' Očitanja, da se dela Hrvatski krivici, so neutemeljena. Kdo je zakrivil to napako, se do sedaj še ni moglo dognati. Kaj pa t© pomeni? Jtigoslov. dop. urad poroča: »Službene Novine", ki bi morale priobčiti začasno ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bile ustavljene. Ustavo zato še ni smatrati kot publicirano. — Ta stvar izgleda precej čudno, da ne rečemo otročje. To je res že preneumno. Čemu razglašajo ustavo, a jo potem zopet preklicujejo? Ali so gospodje pri osrednji viadi izgubili glavo ? Gotovo igrajo tudi v tem slučaju, ki diskreditira našo stvar v svetu, strankarsko - politične spletkari je glavno vlogo. Resnost časa in našega mednarodnega položaja zalitega, da so vsi naši koraki umerjeni in dobro premišljeni. Dalmatinci in nova Jugoslovanska stranka. »Narodni politiki* poročajo iz Splita, da dalmatinske stranke za sedaj še ne bodo pristopile k novo zaosnovani Jugoslovanski demokratski stranki, ampak bodo počakale, da se vrne zunanji minister dr. Trumbič. Madžari snubijo Slovake. Madžarsko časopisje je kar naenkrat razkrilo svojo madžarsko »ljubezen" do Slovakov. Dan za dnevom prinašajo budimpeštanski listi članke, ki popisujejo v črnih barvah, kaka nevarnost preti Slovakom od Čehov, ki jih bodo popolnoma asimilirali. Zato svetujejo Slovakom, nai se pridružijo zopet Madžarom, ker ti jim kot popolnoma tuj element niso tako nevarni, kakor pa sorodno češko pleme. Ako ba bodo Slovaki ostali v češki državi, naj skrbe, da oživijo v svojih vrstah irendenti-stično gibanje. Grof Karoly se^je usmrtil? Bruck, 13 (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Potniki iz Budimpešte pripovedujejo o samoumoru grofa Ka-ro!yja. Ako se ne more dobiti potr-j dilo, se je vendar ugotovilo, da je I grof Karo!y poslednje dni zapustil ; svojo sobo zelo redko, in sicer le s ! stražo. Muči ga baje domišljija, da ga j preganjajo. Celo reprezentidjske dol-i žnosti prepušča svoji soprogi. Vlade j nima več v rokah. Francoska mladina se klanja j regentu Aleksandru in Srbiji. Pariz, j 12. februarja. (Ljub. kor. urad.) Glasom Čehoslov.tisk. urada piše,,Temps“: Dijaki v Sorbonni hočejo prestolonasledniku Aleksandru pokloniti simpa-tijsko poslanico z napisom ,,V imenu francoske mladine, zmagovalni Srbiji". Da dobijo za to poslanico čim večje število mladih Francozov iz višjih in srednjih šol so zaprosili prorektorja, da se sestavi komite v prid po vojni uničene srbske mladine. Poslanico podpiše predsednik komiteja Ernst Denis in v imenu dijakov Jean Bourgein. Kako Nemci lažejo. Dunaj, 12. februarja. (Ljub. kor. urad.) Čeho-slovaški tisk. urad poroča: Član ame-rikanske prehranjevalne komisije polkovnik Causey, ki je včeraj dospel iz Trsta, je jugoslovansko in štajersko vlado opozoril, da naj ne motita železniškega prometa, ker bi sicer se morali ustaviti transporti živil, ne samo v Jugoslavijo, temveč tudi v češkoslovaško državo. (To je zopet ona stara nemška: Rečeni ti, da mi ne porečeš. Kriče, da motimo mi železniški promet, v resnici pa ga motijo onj, ter ovirajo promet med nami in Čeho-slovaki. Op. ur.). Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo"! Dopisi. Jesenice. Gledališko društvo na Jesenicah je priredilo preteklo soboto dram. predstavo v dvorani „pri Jelenu" na Savi. — Predstavljali so Ganglovo rodbinsko dramo „Sin“. Imenovano društvo, ki razvija v skromnih razmerah občudovanja vredno delavnost, je tudi tokrat odlično nastopilo. „Sin“ vsebuje polno vzgojnih momentov in je dobrodošel za sedanje grešne čase. Junak večera je bil g. Strniša, ki je ustvaril Cirila s takšno čuvstenostjo, Sl J? osvojil naša srca in vzbudil vso naso pozornost. S Cirilom sta fflovala v dovršenosti oče Slemenec (Si opiMr) in trgovec Slak (g. Zagorski), d tudi ga. Spicarjeva in gdč. Ravhe-jeva in Ravnikova so dobro izvedle svoje vloge. Ostali igralci so prišli manj do moči, četudi so pokazali mnogo dobre volje. Treba bo še šole zanje, a ne v pretežkih vlogah, kakor So bile zadnje. To je mučno za ostale Jgra!ce kakor tudi za gledalce in kvari celoten uspeh. Režija društva je v izvrstnih rokah in ne dvomimo o napredku. Splošni moralni vspeh „Sina“ naj pa bo vriim igralcem in igralkam v vzpodbudo pri nadaljnem delu. J. Dnevne vesti. Bolezen kralja Petra. Kakor poročajo iz Beigrada, je zdravstveno stanje kralja Peira zelo nevarno. Odkar ga je /.adela kap, je kralj popolnoma oslabel jn skoraj oslepel. Težko, da bi še kdaj zapustil Faleron. Poziv zemljemercem. Intermi-nistrijeina komisija za agrarno reformo v Belgradu bo že v bližnji bodočnosti rabila več izvežbanih in praktičnih zemljemercev, ki imajo lastne inštrumente. Podpisano poverjeništvo je dobilo od predsednika zgoraj imenovane komisije, g. ministra Vitomira Korača, nalog, da mu predloži nemudoma seznam zemljemercev, ki bi hoteli bodisi pri nas, bodisi na Hrvatskem ali v Banatu odnosno v Srbiji sodelovati pri nameravani izvedbi delitve veleposestev. Oni, ki se za stvar zanimajo, naj vloze svoje ponudbe z označbo mesečne plače in dnevnih dijet, ki jih zahtevajo, p a podpisano poverjeništvo — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Čast zavednim trafikantom. Gospa Pirnatova, trafikantinja v Kolodvorski ulici, je takoj po državnem preobratu prenehala prodajati v svoji trafiki nemške časopise. Vsa čast takim trafikantom, ki pokažejo svojo narodno zavednost v dejanju kljub temu, da trpe pri tem precejšnjo gmotno škodo! Sramota pa za vse tiste trafikante, ki še danes ponujajo občinstvu nam sovražno časopisje! Umestno bi bilo, da bi Deželna vlada vsem tistim trafikantom, ki prodajajo nemške časopise, odvzela trafike. Občinstvo pa naj bo samo toliko zavedno, da nemških časopisov, ki dan na dan blatijo našo Qrzavo, ne bo kupovalo! v Pisemska tajnost. Dan za dne- dobivanio pritužbe, da se posa-*na.pisma, naslovljena v kraje Ju-»td k^e’. »cenzurirajo**, trgajo pečati le ' *eir je pisemska cenzura uvedena stvo -°na P’sma> ki gredo v inozem-PonolJe V8a*t0 odpiranje drugih pisem kazn nepostavno in po zakonu nam °' Pozivlia'n° vse prizadete, da y P°šljejo tozadevne pritožbe z do-bom 111 s P°lnim podpisom, potem pa mo takoj posredovali, da dobijo • c,’.z.asluženo kazen, čan čite|istyo ljudskih in nieš-Šoicu*11*1 ie prejelo odiok Višjega Vsi Svela> ki bodri učiteljstvo Ali ,zv’^anja plač k vztrajnemu delu. SVn"' učiteljstvo vselej izpolnjevale nl-J1., dolžnosti kljub škandaloznemu rok ' v Učite|js‘vo je ali na lastno $vpi 3 Put°m odredbe okrajnih šol. Vi«i°Vx ^Pu*51''0 pouk v nemščini, a Mr>r sS?! svet t° zopet dopušča, v nQaiTl.re. ’ da se je priglasilo za uk Sn cm.i sicer mal° otrok in še ti dn,0ASar^nemškutariev, le malenkost in h*’ P°*znost Višjega šolskega sveta n dežele vlade je, da ta odlok uve- oSIt • -Za gotove mestne šole> k°ie obiskujejo resnično le pravi nemški otroci. Na deželi se pa z poukom nemščine brezuspešno trapi otroke, goji nemškutarstvo in misel med ljudstvom, da nima naš jezik veljave.^ zato je slej kot prej le nemški. — Ceho-slovaška država je že izplačala učiteljstvu ljudskih in meščanskih šol nabavni prispevek za leto 1918 in 1919 in pri nas? Ne zahtevamo več kakor to, da se z dnem, ko prejmejo državni nastavljenci kako izredno doklado ali nabavni prispevek, tudi nam nakažejo primerne doklade. Provincijalizem ali Se kaj hujšega je dejstvo, da so nekateri ljubljanski gospodje (prizadeti ali neprizadeti, to vedo sami) nastopili proti „tujcu“ g. Ivančiču iz Gorice, ki je prevzel kavarno v bivši Kazini. Da pa g. obč. svetnik K. v seji občinskega sveta „priporoča županu resnega ljubljanskega ponudnika11 za prevzetje omenjene kavarne, je pa precejšen dokaz kranjske kratkovidnosti, ki sega pri nekaterih gospodih še vedno samo do Karavank in do Bohinjskega predora. Če je g. Ivančič že kot goriški Slovenev »tujec in neresen", kaj bi mu šele rekli, če bi bil doma kje na jugu naše države, recimo ob Vardarju' Notarji v Sloveniji, ki so bili imenovani od bivših avstrijskih oblasti, morajo prositi do 28. t. m. za posebna poverila za nadaljno izvrševanje notarskih poslov. Notarji, katerih deželna vlada ne bo potrdila, bodo odslovljeni Prepričani smo, da se bodo na ta način popravile vse tozadevne krivice na našem ozemlju. Predpusma zabava je letos redka iri draga stvar Poceni in dobro se zabavate, če kupite zadnjo številko „Kurenta“, ki se dobi v vseh trafikah in na kolodvorih. Velik ljudski shod se vrši prihodnjo nedeljo v Mariboru. Govorili bodo zastopniki vseh strank, ki bodo pojasnili ljudstvu vzrok zadnjih nemških demonstracij. Protestni shod proti zasedbi našega ozemlja po Italijanih so priredili minulo ned. gonški begunci v Strnišču pri Ptuju. Shoda se je udeležilo okoli 1000 beguncev. Poštni čekovni urad za Slovenijo. S 15. februarjem t. 1. prične v poslopju bivše nemške gimnazije, Be-thovnova ul. 7. poslovati čekovni urad za stranke. — Hranilnični promet in promet s papirji se za sedaj še ne vpelje. — Navodila o rabi čekov se dobe pri poštnih uradih ozir. pri čekovnem uradu. Promet z dunajsko poštno hranilnico je sedaj prekinjen, naši poštni uradi torej ne sprejemajo več vplačil za njo in tudi ne Vplačujejo nobenih zneskov, če že niso bili nakazani do 31. januarja t. I. Tudi izplačila na hranilnične knjižice so ustavljena. Člani dunajske poštne hranilnice morajo poslati odpoved in knjižico poštni hranilnici na Dunaj, ako hočejo odpovedati celo imovino ali pa samo en del. Odpovedi se mora dodati opazka, naj se odpovedana vsota odpošlje po poštni nakaznici. Dopisovanje z dunajsko poštno hranilnico je podvrženo poštnini. Nemškutarski agent Rojnik je včeraj v neki ljubljanski trafiki javno govoril proti žigosanju bankovcev. Prisotnim kmetom je odločno odsvetoval, naj nikar ne zamenjajo nežigosanih bankovcev, ako jih še imajo, ker ožigosani imajo vrednost le v Jugoslaviji. Poleg predrznosti je tu pač tudi precejšen kos n«.vednosti. Uradnižtvo podružnice Ljubljanske kreditne bnnke v Sarajevu je prenehalo štrajkati, ker jim je upravni svet v Ljubljani brzojavno sporočil, da ugodi njihovim zahtevam po zvišanju plače. Društvo graditelja Hrvatske i Slavonije u Zagrebu, kojemu je za vrijeme rata bilo obustavljeno djelo-vanje, nastavljajuč svojim radom uzelo si je zadačom, da proširi svoj djelo-krug na cjelokupni teritorij države Srba, Hrvata i Slovenaca te tako u sporazumu sa svirn stručnjacima stvori uvjet budučem i kvalitativnim radu graditeljstva. S ovih razloga pozivam se svi graditelji, arhitekti kao i dasadanji članovi, da čim prije pošalju svoje naslove te eventualne želje i prijedloge na „Društvo graditelja Hrvatske i Slavonije u Zagrebu", Gajeva ul. 10. Roparski umor. K včerajšni vesti pod tem naslovom nam je pripomniti, da je umorjeni 28 letni Tomo Maruša, ki ga je zvabil morilec v Selo pod pretvezo, da mu ima nekaj prodati. Prijeli so nekega vojaka, ki je na sumu, da je morilec. Pri umorjenem so našli nekaj preko 1000 K denarja. Vest sinočnjih večernih listov, da jo imel Maruša trgovino v Mostah ali Selu, ni resnična. Mudil se je le mimogrede v Ljubljani, a doma je iz Hrvatske. Prošnja invalida. Invalid, bivajoč v I. Jugoslovanski bolnici, oddelek 14, se obrača do dobrih Jugoslovanov s prošnjo, da bi se mi podarila harmonika v zabavo in razvedrilo vseh tukajšnih invalidov. Iv. Burger, invalid, I. Jugoslovanska bol. odd. 14. Naši slepi vojaki se obračajo tem potom do slavnega občinstva, proseč za kakšno glazbilo, ki bi jim slajšalo njihovo kruto usodo. Najbolj primeren bi bil gozdni rog (Fltigel- liorn). Če bi kdo bil voljan ga darovati v ta blagi namen ali vže obrabljen za primerno ceno odstopiti, se naproša, naj se zglasi pri č. sestri Klari v XIV. oddelku belgijske vojašnice ali pri vojnemu kuratu Bonaču (trgovina Bonač).; Društvene vesti. Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. svečana ob pol 9. uri dopoldne v računski pisarni v skladišču glavnega kolodvora v Ljubljani. Društvo carinskih uradnikov za slovensko ozemlje. Ustanovni občni zbor strokovnega društva carinskih uradnikov za slovensko ozemlje kraljevine SHS s sedežem v Ljubljani se je vršil 11. t. m. Odbor sestoji iz šest članov. Namen društva je ščititi stanovske koristi svojih članov ter varovati carinsko strokovne interese. Na slov. ozemlju kraljevine SHS namoščeni car. nradniki se poživljajo, da pristopijo k društvu, ker se to smatra za stanovsko dolžnost. Pristopne izjave naj se naslavljajo na društvenega tajnika Jerneja Kladnika, glavni car. urad v Ljubljani. Društvo vabi vpokojene car. uradnike, da pristopijo k društvu kot podporni člani. V dogleduem času namerava draštvo izdajati lastno strokovno glasilo, oz. v zvezi z drugimi društvi, katero bodo dobivali člani brezplačno. Mesečna članarina znaša 2 kroni. »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev" vabi na javen shod, ki se vrši v soboto 15. svečana ob 2. uri popoldan v „Mestnem domu". Dnevni red: Stanovanjska beda in verižna kupčija s stanovanji v Ljubljani Vabimo vse železničarje, da se udeležijo shoda in da kategorično zahtevajo, da se obstoječim razmeram napravi konec. V dokaz, da je nam stvar resna, ustavimo vsi železničarji v soboto, dne 15. svečana 1910 od 2. do 4. ure popoldan, razven osobja, ki tisti čas opravlja prometno službo, vsako delo. Vsak dovolj- ' posredovani 'n zavlačevanj je ?ruš‘vo ,s'°venskih obrtnikov ima v soboto dne 15. februarja 1919 v „Unionu“ v sobi (vse v Rožah) prijateljski sestanek ob 7. uri zvečer. V"®- in ol,rtni shod vseh spod štajerskih trgovcev in obrtnikov se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 2. uri popoldan v Naiodnem domu v Mariboru. lzrf,dni občni zbor priredi obrtno dru-f™?. KranJl' dne 16. svečana 19i9ob9uri oopoldan v prostorih gosp. Lovro Rebolj. Drobne vesti. Francija je ustavila demobilizacijo na pritisk Angležev in Amerikaitcev. — Skozi Zagreb so se peljale te dni fiancoske čete, namenjene za Reko. — V Berollnu so aretirali znanega ruskega boljševika Radeka, ki je po smrti Liebknechta prevzel vodstvo Spartakovcev v Nemčiji. — V zadnjem času je nastalo sumičenje, da je likvi-dujoče vojno ministrstvo na Dunaju izplačalo dobaviteljem večje zneske, kakor je bilo v redu. Takojšnje poizvedbe so dognale istinitost tega su-mičenja. Ugotovilo se je, da sta podkupljena višji oficijal v rezervi in neki vojaški oficijal tvrdkam izplačevala povsem večje svote, kakor so bile likvidirane. Zato sta imenovana dobivala provi/.ije. Pri hišni preiskavi na stanovanju vojaškega oficijala so našli večje svote denarja. Oba so nato zaprli. == V Podgorici je zbrana velika črnogorska narodna skupščina, ki je sklenila zaveznikom zahvaio za delo osvobojenja Jugostovanov. — Split, 13. feb. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop! urad poroča: V Prgonetu so Italijani namestili štiri težke topove. Kmetje iz Suhega dola tožijo, da so Italijani uničili vse šume. V Prapatnici so porušili zidove in grbe na pokopališču, posekali vsa debla ter privezali konje na pokopališču. — V Zadru je italijanska ©kupacijska oblast na zapadni v obali mesta postavila veliko radiogra-fično postajo v vojaške namene. — Pariz, 13. feb. (Lj. k. u. Brezžično.) V sredo se začno vračati fiancoske četo, ki so bile v Italiji, v domovino. Vsak dan bodo vozili trije vlaki. Italijanske, v Franciji se nahajajoče čete bodo zapustile Francijo šele prihodnji teden. — Ententa je v Carigradu zaprla vse turške, avstrijske in nemške banke, ker so te baje preveč spletkarile proli zaveznikom. — Poljsko poslaništvo v Belgradu pozivlje vse poljske meščane, prejšnje podanike Avstrije, Rusije in Nemčije, naj se mu javijo do 31. marca t. 1. — Zaradi ogromnih snežnih zametov je ustavljen avtomobilski promet med Smederevom in Nišem. — Uprava belgrafske borze je sklenila, da zopet otvori borzno poslovanje. Prvi sestanek je določen na 17. februar. Gospodarstvo. Zaseženje velikih premoženj in finance. Sarajevski „Jugoslavenski list« se bavi z prašanjem valute, žigosanjem bankovcev in kar je s tem v zvezi. Navaja besede, ki jih je govoril Mirabeau leta 1789 v francosken*. konventu: Dvesto let poneverjenja in kradenja so napravile breme, pod katerim se mora poučiti država. To breme treba izpolniti. Evo vam popis premožnih. Izberite najbogateje, da zmanjšate žrtve. Zaplenitev 2000 premoženj mora odstraniti deficit. Te besede so še danes aktueine, pravi „Jugoslavenski list“. To je edini izlaz iz dileme, v katero je zašla država. , Potem nadaljuje: Zakaj je naš finančni minister od-i potoval v Pariz, da zahteva novo posojilo? Ali se ne more napraviti zakona o izročitvi delov velikih premoženj, ko se že dela na rešitvi agrar-| nega vprašanja? Ali se ne more z močno roko pograbiti v premoženja teh ljudi, ki premotrivajo dogodke s stoičnim mirom? Medtem ko milijone ljudi trpi pomanjkanje najpotrebnejege, živi mali del v najlepši zabavi, ker mu j ne manjka ničesar. Na kapitalistične osebnosti se pri tem ne sme gledati. Strah pred našimi valutnimi ukrepi v Nemški Avstriji. Čehoslov. tisk. urad poroča z Dunaja: Na borzi j govore, da bo nemška-avstrijska vlada j odredila vse potrebno proti žigosanju bankovcev na čehoslovaškem o/.emlju. V bančnih krogih se razrnotriva predlog, naj bi se uvedla registrska pristojbina, kakršna je uvedena v Čeho-slovaški republiki. Ta pristojbina naj bi bila za spoznanje večja od čeho-slovaške. Danes se je sestal državni svet in je razpravlja! o žigosanju bankovcev ter izjavil, da je žigosanje v Cehoslovslovaški republiki kakor tudi v Jugoslaviji iz gospodarskih razlogov za Nemško Avstrijo opasno. Nemško-Avstrijska država .mora ukreniti proti-odredbo in ravno tako skleniti ozna-čenje svojih bankovcev. Domneva se, da je^ v posamnih državah v prometu tole število bankovcev: V Jugoslaviji za pet miljard, v Čehoslovaški republiki za dvanajst miljard, na Ogrskem za osem miljard, na Erdeljskem za eno miljardo, na poljskem in v Gali-ciji za eno milijardo, v Nemčiji za eno milijardo, v Švici in na inozemskem za eno milijardo in v Nemški Avstriji za osem milijard kron. Baje se je dosegel med nemško Avstrijo in Ogrsko sporazum v svrho skupne zavrnitve čehoslovaških izpadov. Zadnje vesti. Pogajanja na Štajerskem končana. Pogodba podpisana. Gradec, 13. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: O pogajanjih za meje med nemško-štajersko deželno vlado in zastopniki vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se no- vinarskemu oddelku nemško-štajerske deželne vlade avtentično poroča iz Maribora dne 13. t. m. zvečer.-Utrudljiva in po Nemcih z največjim po-žrtvovanjem proizvedena pogajanja so se končala danes zvečer. Izid teh pogajanj bo v splošnem zadovoljil želje nemškega prebivalstva v sodnih okrajih Cmurek in Radgona. Jugoslovanska zasedba Cmureka in Lučan preneha. Vse ozemlje za dobavo živil za mursko dolino južno od ŠpiMa je zopet pridobljeno za Nemško Štajersko. Ravno tako so se upoštevale vse pritožbe nemškega prebivalstva v sodnih okrajih Cmurek iri Radgona glede naborov in glede davčnih in poštnih uradov. Zastopniki nemško-štajerske deželne vlade se vrnejo danes zvečer v Gradec. Nadaljnje podrobnosti o pogajanjih se bodo še priobčile. Maribor, 13. februarja. (Lj. k. u.) Pogajanja med zastopniki Jugoslavije in nemško - štajersko vlado radi določitve demarkacijske črte so se danes zvečer končala. Dosegel se je popoln sporazum in pogodba se je podpisala. Op. ur. Besedilo pogodbe objavimo, takoj v glavnih potezah, čim jo dobimo. Nevtralen pas je ves na Nemško-av-strijskem ozemlju. Radgona ostane naša. Enako železnica Špilje-Radgona. Namišljeni izgredi srbskih vojakov na Hrvatskem. Zagreb, 13. febr. (Izv. por.) Pokrajinski listi prinašajo večkrat dopise in poročila o izgredih, ki so jih baje zakrivili srbski vojaki oziroma njihovi poveljniki. Poročila o militarističnih nasilstvih vzbujajo v javnosti zelo mučen utis. Splošno se poudarja, naj stori vojaška uprava temu konec. Ako so poročila resnična, je treba krivce odstaviti in strogo kaznovati. Ako pa niso resnična, se morajo poklicati uredniki dotičnih listov na najstrožji odgovor. Taka poročila škodujejo ugleda države na zunaj, doma pa iz-podkopujejo temelje naše nove države. Aretirani navijalci cen. Zagreb, 13. febr. (Izv. poročilo.) Policija je včeraj zvečer obkolila Veliko kavano na Jelačičevem trgu, ki je splošno znana kot zbirališče glavnih prekupčevalcev in dražilcev. Policijska racija je imela ugoden uspeh: aretirali so 30 oseb, od katerih so 4 odvedli v preiskovalne zapore. Polemika hrvatskih listov. Zagreb, 13. februarja. (Izv. por.) Današnja „Rječ SHS“ se obrača v ostrem članku proti zahtevi starčevi-čancev, naj bi se pri reorganizaciji naše armade v prvi vrsti upoštevali bivši aktivui oficirji avstro-ogrske armade. „Rječ“ poudarja, da bi se na ta način sploh onemogočila vstvaritev narodne in demokratične armade. Stari oficirski zbor je bil z malimi izjemami popolnoma tuj potrebam časa. Zato ja treba velike previdnosti pri izbiri oficirjev, ki jih sprejemamo v narodno armado. Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke. Zagreb, 13. februarja. (Izv. por.) Jutri zjutraj se odpeljejo v Sarajevo odposlanci srbsko-hrvatske koalicije na ustanovni občni zbor Jugoslovanske demokratske stranke. Vseh odposlancev je okoli 40, med njimi 3 Slovenci. Otvoritev belgrajske univerze. Belgrad, 13. febr. (Izv. poročilo.) Senat belgrajske univerze je na včerajšnji konferenci sklenil, da se začne inskripcija na vseučilišču 3. marca. Modroslovna fakulteta bo v poslopju starega vseučilišča, tehnična in juri-dična pa v drugih prostorih. Aprovizacija. Čebula za 1. okraj. Stranke I. okraja dobe čebulo t petek, dne 14. t. m. pri Miihl-eisnu. Delila se bode na krompirjeva izkaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. štev 1 do 400, od 9. do 10 štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo 5 kilogramov čebule, kilogram stane l krono, Čebula za 11. okraj. Stranke H. okraja dobe čebulo v petek, dne 14. t. m. in v so-• boto, dne 15. t. m. pri Miihleisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: v petek, dne 14. t. m. popoidne od 2. do 3. štev. 1 do 350, od 3. do 4. štev. 351 do 700, od 4. do 5. štev. 701 do 1050. V soboto, ene 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1051 do 1400, od 9. do 10. štev. 1401 do 1750, od 10. do 11. štev. 1751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kjlogra-mov čebuje, kilogram stane l krono. Čebula za 111. okraj. Stranke tretjega okraja dobe čebulo v soboto, dne 15. t. m. pri Miihleisnu. Delila se bo na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 450, od 3. do 4. štev. 451 do 9C0, od 4. do 5 štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 5 kilogramov čebule, kilogram stane 1 krono. Stranke, ki dobivajo meso pri Košenini, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v soboto, dne 15. t. m. stranke z začetnimi črkami A do L in v ponedeljek, dne 17. t. m. s črkami M do Ž. Prinesti je s seboj 1. staro izkaznico za meso, 2. rdečo ali zeleno izkaznico za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice in 4. kdor jo itna, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. Izdajatelj in odgovorni urednik: j Anton Pesek. | Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. i P.Tcfilpn restavracijo se išče v najem, t uiiOtitiiU Kupi se tudi majhno gostilno. — j Ponudbe na upravništvo. 371 9—7 Prosimo, ko vpošljetc denar 7ia naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. jr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklaviacij. Kupi np • 128°/0ni milni kamen • (Laugenstein), žima za sita, čaj, čokolada, pelinkovac in pravi vosek. 439 3—1 Dmrla CiP* 2000 kg medu v r ' vila satovjih, 1000 kg fižola rumenega, 30 kg žime za postelje, 2 vagona čebule, 1 vagon kislega zelja in velika množina špecerijskega blaga, papirja, vreč itd. Ponudbe, ozir. vprašanja pod „špecerija“ na J. Jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. ' Kllhfirif*n pridno in pošteno, ki ima tudi j fulIluiluU veselje do kmetijstva, išče mlada ! gospa na deželi. Ponudbe z zahtevo plače j pod „Poštenost št. 23“ na upravn. 407 6 4 i- Rii^nufi nnlšp se odda p° vag°nil>. izP°d DlmllVU uyijs 1000 kg pa samo, če se ! pošljejo vreče. Za ponudbe prosi oglarski podvzetnik R. Frizzi v Vuhredu v Dravski dolini. 422 6—3 Picalntt ctrfsia vseh sistemov kupi „Agen-I loflIIIC ollUjG tura & Komisija* Marije Terezije cesta št. b. Pismene ponudbe pop gornjim naslovom. 4-26 3—2 Rhcnnri i$f*Q tneblovano sobo s posebnim uUo(JUu lobu vhodom, ev. tudi s hrano, za takoj. Na ceno se ne ozira. Ponudbe na »Poštni predal št. 122“. 428 3-2 Karbidne svetiljke točno na drobno in debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem. ‘ 438 20—1 _______________ 21/ nInpi moško in žensko (Puch) jako fini, N« nuiu£i's staro pnevmatiko iu dve vrvi ————— se radi odhoda ceno proda. Naslov pove upravništvo. 441 3—1 Pncnnr!i/>nn mlada in inteligentna, želi UliopulilbllU) korespondirati z inteligentnim gospodom pod šifro „Jana“ na upravništvo. 44j 3—1 F. 5IBE NIK FSDRlft - IZbELKI LJUBLJENK Zahtevajte ,Jugoslavijo" po vssh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikovf Baterije in hilze le prve vrste, nudi najceneje -tvrdka K. A. Kregar | Ljubljana, Sv. Petra e. 21-21 HBSSHBBBSEBB Potom dražbe se bo prodalo 440 2-fj n v soboto, dne 15. februvarja ob 10. uri dopoldne 1 vagon pralnega praška „Emona“ in več zabojev toaletnega in pralnega mila 0e = iF==~-n[gl Ravnokar iz inozenisivs išii novi prvovrstni pisalni stroji, zelo dobri barvni trakovi in predvojni ame-rikanski ogljeni papir. 430 5 2 Fran Bar, Ljubljana Frančevo nabrežje št. 5. Prevzamem tudi pisalne stroje in kon-trolne blagajne v popravilo, čiščenje ter prarje z bencinom. Bf--'" ■ 11----------==3® Prva kranjska vrvarna vrvarskim blagom Ni« drobno* Špecerijske stelaže, Pnennfjp ki so bili z Milj kom Jugom UUOjjuJt/, pri jugoslovanski legiji v Odesi, prosim, da mi pošljejo svoj naslov. Vinko lug, nadučitelj, Podova pošta Rače pri Mariboru. 443 2— 1 Gnrannrčfok v jugoslovanski legiji ■ pitipUloufln Makso Kos se prosi, da naznani rodbini V. Jug, nadučitelj v Podovi p. Rače pri Mariboru nemudoma svoj naslov. 444 2—1 IAAn lokal za restavracijo, gostilno, ka-Iduu ou kor tudi za skladišče, v Ljubljani ali v bližnji okoliei. Ponudbe na g. Sojer Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani. 448 8-1 prodajalna miza (pudl). umivalna miza, decimalna in maia vaga se kupi. — Cenj. ponudbe na „Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|I. 449 5—1 ^tannvanio sredi mesta na razpolago, OlullU 1 allJC kdor mi preskrbi eno ali dve meblovani sobi za takoj. Blagohotne ponudbe pod šifro ^Stanovanje" na upravništvo. MilrrnQlrnn (Zeiss> Reichert, Leitz) dobro IfllM UtmlljJ ohranjen, z ali brez optike se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod „Mikro“ na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 2|I. , 397 3—2 Ženitna ponudba. t. i. narednik v vojaški službi, poštenega značaja, se želi seznaniti z gospodično staro 16—22 let, z nekaj tisoč K premoženja, ki bi imela veselje do gostilne ali trgovine- Izključene tudi niso vdove in osebe, ki so služile pri vojakih. Cenjene ponudbe s sliko se prosijo pod „Zakonska sreča" do 28. t. m. na upravništvo. Ronimon že,i vzeti srednie posestvo v DCyUIICb najem v ljubljanski okolici. Ponudbe pod „Posestvo“ na upravništvo. 3 1 Za nožno službo sprejme izurjeno vlagalko Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg 19. zamore zopet postreči cenjene odjemalce z vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana. Vabilo na subskripcijo. V kratkem se ustanovi delniška družba ,1 riglav* /a izdelavo žihi