Štev. 83 TRST, v četrtek 4. marca 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mm. tetfl »b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik V»bakarnak v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, FoBtojoi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). •OLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, *«mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vaaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-afttaj pa 40 stot. Oglase s?prej< ma Inseratni oddc-lek uprave „Ed nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V ecMnosti je mod < — NAROČNINA ZNAŠA ■a vs« leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O It; ni ročbe brei doposlane naročnine, se uprava ne ozira. SarooalB* na nedeljske Izdanje ,,EDIXOSTI" et»ne : eelo-■ letno K 5-20, pol leta 2 60 — — Toi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraokovana pisma se m sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Ksročnino, oglase m reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik %Ofisorctj lista „Edinosf4. - Natinnila tiskarna konsorcije lista „Edinost" ▼ Trstu, ul. Giorgio Galatti Št. 18. Po3tno-hranilm?n! račun 5L 841 652. TELEFON JL ti-57 Volitve v cenilno komisijo za personalni davek okraja TRST-OKOLICA Podpisani priporoma za predstojeće volitve v cenilno komisijo za tretje volilno telo te-le gospode : 1.) kakor člana : Josip Pertot, nadučitelj v Rojanu Jakob Štoka, posestnik v Kolonji 2.) kakor namestnika : Josip Negode, posestnik pri sv. Ivanu Josip Urbančič, posestnik v Bazovici Volitev se vrši v telovadnici mestne ljudske šole, ulica Nuova st. 25., dne 6. t. m. od 8. zjut. do 2. popoludne. Glasovnice, pravilno izpolnjene z imenom, priimkom in poklicem kandidatov je treba podpisati ter jih oddati ali osebno (legitimacijo je treba imeti pri sebi) na dan volitve na volišču, ali odposlati franki rano po pošti z legitimacijo vred najkasneje dne 5. t. m. na naslov : Volilni komisar, ulica Nuova štev. 25. Narodni volilni odbor. (Glej dnevne vesti.) . X\ V« X w v*«\\ v\ wv Brzojavne vesti. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je na današnji seji vsprejela predlogo glede zem-ijiščnega davi* nespremenjeno. Kurzi padli. DUNAJ 3. Vsled vesti iz Belegagrada ko Lutvi Ga tukajšnji borzi zopet silno padii. Sneg. BELJAK 3. Sneži še vedno. Progo Be jak—Tibiž oziroma Beljak—Rožnik so za uekoiiko časa oč:stili, tako da je zamoglo nekoliko vlakov odit'. Neka pomožna lokomotiva, ki jo s Pontafja odšia na pomoč nekemu vlaku, je * tend^rjem vred skočila s »ira. Neka drug* pomožna lokomotiva je pri Nahorjetu obtičala v anežiem plazu. Tukai je plaz zasul o«em delavcev. Sedem sa jih rt Sili, eden je bi! us^rten. BER0LIN 3, Vso minolo noč in prve ure predpoluđne je snažilo. Ve;ai je ob enem močan vf ter. Promet na ulicah se razvija le z veliko te'aro. Mestni in predmestni vlaki vozijo nepravilno. Promet od zunaj se vrši redno, le vlaki od vztoka imajo zamude. INOM OST 3. Vsied snežmh plažo* in močnega meteža je bi danes na nedoločen PODLISTEK. Z i za — Povest iz makedonskega življenja. — Piše Niko Nlnić. Pop Vasilij, ki bi bil sam potreben tolažbe, tolaži; je svojo ženo in jej govoril, da že d«, bita hčerko. Govoril je tako in tolažil svojo ženo, da-#i niti sam ni veroval, d m bi še kedaj videi svojo hčer. Lazo, ki je tako hitel do pogorišča, ai zdaj ni znal pomagati. Ni vedel, ne kaj bi ukrenil, ce kako. H'»tel je steči za roparji, h kaj, ko ni znal, kam naj bi se obrnil ? Šel je na bUžnji kamen, uprl glavo ob dlani in zrl zamišljeno pred se. Po duši so se mu podili najrazličneji občutki, polašžal se ga je obup. Pozabil je ca popa in njegovo ženo, a tudi ta iva sta imeia toliko opraviti sama e seboj, da se nista mogla brigati za Lazo in ga "tolažiti. Vendar to niti Di bilo treba, ker je prošlo kemaj par minut, ko je dospel za Lazo na lice mesta vojvoda Trajkovii s svojo četo. Trajkovič je znal za razmerje, ki je čas na pregi Trent—Tezze ustavljen ves promet. TRENT 3. Tukajšnjemu vojaškemu poveljstvu je došlo z vojaške postaje v Levico poročilo, da *o rešili deželne strelce, ki jih je zatul snežni plaz. Sedaj se nahajajo v Acna Staoga, odkoder se podajo v Caldo-nazzo. TRENT 3. Z oZTom na rešite? zasutih deželnih strelce/ poročajo dalje: Polkovnik baron Liitgenburg in drugi častniki spioh nieo bili zasuti pod snegom in so 1. t. m. srečno pri*peli v Lavarone. BELLUNO 3. V vasi Fassei je snežni pia"! zasul hišo, v kateri je bilo 13 oseb. Na pomeč je prišel oddelek vojakom. LVOV 3. Iz Tarnopola in Pcd\*olc-czjeke poročajo, da je vsled snežnih viharjev na mnogih krajih ustavljen promet. PoStni vlak oropan. ARMAV1R (v kubanskem ozemlju) 3. (Petr. brz. ag.) Na poštnem vlaku vladikav-kaške železnice bo rrpirii ugrabili uradnikom železniške blagajne 40.000 rubljev. Roparji so po dovršenem činu skočili z vlaka in pobegnili. Deset ljudi zgotelo. NEW-YORK 3. V neki hiH, v kateri bivajo Italijani in Francozi, je danes zjutraj izbruhnil požar. Zgorelo je deset ljudi. Dunaj 3. Cesar je danes predpoludne vsprejel v posebni avdijenci nsmikega vojaškega atašeja Rampolda. Pariz 3. V miaoli noči je bil oškodovan in zamazan Scheurer Kestneriev spe menik v Loxemburškem vrtu. Uvedena je preiskava. Sodi se, da so ta čin izvršili rojalisti. Washington 3. Poslanska zbornica je odklonila predlogo glede državnega podpiranja poštnih parnikov. GOVOR dra. Otok. Ryb&ra na javnem shodu političnega društva „Edinost" v Rojanu dne 28. iebruvarja 1909. (Kcnec.) Kako je prišlo do zaključenja državnega zbora! Po tej kratki ekskurziji v socijalistički tabor preidimo k vprašanju, kako se je zaključilo zasedanja državnega zbora. Vlada je prišla z zakonsko predlogo za uredbo jezikovnih razmer na Češkem. Določiti se je imelo natančno, kedaj in kje se ima rabiti češki, kedaj nemški jezik. Ali toliko Č.bi kolikor Nemci so se izjavili nezadovoljnim s temi dolečbami — teda iz različnih nasprotnih si razlogov. Nemci so izjavljali, da ne morejo vspreeti tega načrta, le zato, da so nrikrivali svoje zadovoljstvo. Č.hi pa imaio v resnici mnogo razltgov, da odklanjajo Bienerthov načrt. Eden glavnih razlogov je, da se hoče kraljevstvo Češko razdeliti na način, zelo škodljiv za Čehe. Še nekaj moram posebno naglasiti, kar je nevarno tudi za nas. Bienerthov načrt daja nemškemu jeziku neke predpravice, kijih ni dosedaj vseboval noben zakon. R.s je sicer, da nemški jezik tudi sedaj uživa v praksi neke predpravice: v vojaki, na cenfrslnih oblastih itd. Ali to ne odgovarja zakonu, ker ta ne pozna nikakib predpravic za nemški jezik. Ali to je le v praksi in je prešlo iz prejšojih časov. Ker torej zakon ne daje nemš. jeziku nikakih pred* vladalo ited Danico in Lazo. Nikogar ni nič vprašal, a čul je in videl vse, kar se je godilo v njegovi okolici, Poznal je Latt, ter ga ljubil. Ljubil, ker je znal, da je Lizo idealen mladenič. In želel je, da bi ga zadela bolja usoda, nego njega, da bi imel s svojo lju-bezniio večo srečo, nego jo je imel oa sam. Eo je čul, da je Hu3ejn-beg odvel Danico, se mu je naenkrat zazdelo, kakor bi se bil Še enkrat pomladil, kakor da bi se moral boriti za svojo že staro, a nikdar pozabljeno ljubezen. Pri vsem tem pa ni izgubil glave. Videl je, kako je Lazo tekel naprej, a ci ga hotel zadržavati. Zadržal pa je Jovo Petroviča, ki je hotel uteči. — Znal je, da je Husejn-beg s svojimi ljudmi že odšel, da ga torej Lizo ne dobi več na mestu. Znal je pa tudi, da Lazo ne odide tako hitro iz kraja, kjer je bivala njegova ljubica. Radi tega ie predvsem poizvedel, kam se je obrnil Husejn-beg z Danico. Iz vsega kar je doznal, je sklepal, da je bila Danica edvedena proti Huaejn-begovi kuli. Iz tega je sklepal dalje, da Danici ne preti, tako hitro nikaka nevarnost. Poznal je predobro običaje turških in arnautskih mogotcev ter je bil uverjeo, Ja je Husejn-beg uplenil Da* nico za svoj harem. Zato je bilo gotovo, da njeni nedolžnosti ni pretila tako h tro kaka nevarnost. pravic, morajo biti vsi Slovani proti vsakemu poskusu, da bi se kake predpravice uzako« nile. Kajti, čim bi Nemci to dosegli na Češkem, bi z vso silo delali na to, da sa take predpravice razširijo na vse dežele. (Hrupni mej-klici). Zato so Čehi nastopili s tako odločnostjo. Ogorčenje se je še povečalo, ker je jeden voditeljev ministerstva izgovoril neko nepremišljeno besedo, ki so jo občutili kakor razžaljenje češkega naroda. To bi se pa bilo lahko poravnalo, če bi bil dotični minister podal primerno izjavo, da ni mislil žaliti. A glejte; celo proti taki nedolžni izjavi so Nemci nastopili z vso srditostjo, niso dopustili takega preklica in so zagrozili, da v slučaju, da miniater prekliče svojo izjavo, začno — obstrukcijo. (Klici: In potem se še delajo kakor da so sovražniki obsirukcije!) To je bil moment, ko je napravil Bie-nerth največo pogreško s tem, da se je udal nemški komandi. Tako daleč seza torej že nemška objestnost, da vlada ne sme dati ni* komur zadoščenja, če je kaj zagrešila ! (Viharni mej-klici). Sploh ne sme vlada ničesar storiti, ako ni*o Nsmci privolili v to. Čehi niso bili toliko ogorčeni radi tiste ministrove nepremišljene beseda, kolikor radi nemškega veto — ker se je vlada Nemcem vdala. Tako treba torej umevati dogodke, ki so doveli do zaključenja zasedanja državnega zbora. Ogorčeni smo bili tudi mi vsi, kako so morali biti še le Čehi! Radi taka malen kosti so Nemci izzvali najhujo krizo. Sadaj pa imajo drzno čelo, da dolže Siovane, da so oni krivi, ker državni zbor ne deluje. Hoteli bi, da smo mi večni sužnji in hlapci. (Veliko ogorčenje). To pa nočemo bit-. (Viharen aplavz). Niso nas megli udusiti niti tedai. ko so imeli vse v rokuh od severa do najjužaejega dela Dalmacije. Tem manje sedaj, ko smo se zavedli, da tudi mi imamo svojo moč. (Frenetično odobravanje). Ugodne posledice. Do tega spoznanja so prišli Slovani, kar je redilo zelo prijetco posledico. Ko so videli Slovenci, kako brezobzirni so Nemci in da so vsi enaki, so Ee neši zastopniki združili. (Navdušeno odobravanje). Undeii so, da to ne pomore, ako deiajo vsak za so in združili so se v „Slovansko udruženje" ali „Jednoto". (Ponovno odobravanje). To udruženje sestoji sicer iz različnih elementov, ki imajo različne interese. Ali, tudi če ne bodo jedini v vseh vprašanjih, nadejati se je, da bodo slcžoi na brambi narodnih pravic (Klici: To mora biti I) in da bodo skupno odbijali napade na našo narodno posest. Žeto pomenja veliko pridobitev. Slovanski poslanci so storili svojo dolžnost in Gjihov korak moramo pozdravljati z velikim veseljem. (Dolgotrajen aplavz). Utis na Nemce. Dejstvo ustanovitve „Slovanskega udruženja" je napravilo na Nemce globok utis. Jeli so klicati vse svoje rojake na pomeč. Celo socijalne demokrate so vabili, naj pc-morejo oslabiti moč našega udruženja. Ali tu moramo pripoznati, da so socijalni demokratje to pot pošteno mislili. Istotako so Poljaki odbiti poziv in ni prišlo do namero* vanega protibloka! Ali bo državni zbor funkcijoniral ? Sedaj je vprašanje, ali bo naš parlament funkcijoniral ? Sklican je namreč zopet. Moje Hasein-beg pripravi gotovo poprej svojo žrtev... Ali do takrat mu Savo prekriža račune---je zaključil Trajkovič svoje premišljevanje in v tem smislu uredil svoje postopanje. Naročil je Petrouču pred vsem, naj razpošlje svoje ljudi po bližnjih seliščih ter obvesti seljake, naj se snidejo v Crnom-polju. Znal je, da pojde tu za silno in ljuto borbo. Husejn-beg je bil mogočen in na njegov mig ie b:lo pripravljenih vsak čas par tisoč ljudi, divjih Arnavtov, da pridejo iz svojih gora, kakor da so zrasli iz zemlje. Treba bo torej pred vsem previdnosti, a pripraviti se treba tudi na boj za življenje in smrt. A glavno je, da se reši Danico. To ne pojde težko. Voivoda Trajkovič se je nasme-hnti sam s seboj. Bil si je popolnoma svest, da prekriža Husejn-begu njegove račune in vniči načrte, ki jih je imel z Danico. Zato je občutil že v naprej nekako prijetno zadoščenje, da se mu je pojavil na ustnih smehljaj. Oa ni divjal s svojimi ljudmi naprej, kakor Lazo, a dospel ie na pogorišče jedva par minut za Lazo. Z njim je bilo samo še osem četnikov. Ottale je že razposlal na razne strani, v oddelkih po fttiri do pet mož, vsakega s svojo nalogo. Kaj si dete, Lazo? Moč ne sme nikdar mnenjs je, da mi moramo le želeti, da bi funkcijoniral. Pomisliti moraino, da smo mi še zelo zanemarjeni goapodarako in kuUu-relno. Mi nimamo se ne sredn;ih, ne obrtnih, ne strokovnih in po nekod niti ne ljuiskib šol. Doslej emo le kmetski oziroma delavski narod. Nimamo industrije. Ker, kar io je na slovenskih tleh, je akoro vsa v tujih rokah. Celo na Gorenjskem so vsa taka podjetja nemška. To pa ima za nas hude posledice. Naši delavci niso le, kar se tiče dela, odtisni od Nemcev, ampak tudi politično- Celo svoj9 otroke morajo pošiljati v tako šolo, kak >r zahteva gospodar. (Hrup). Sicer ni naša krivda, da smo zaostali. Mi se trudimo dovolj. Krivda je v tem, k^.r nam ne dajajo sredstev za naobrazbo, ker vlada ne podpira našoga dela za gospodarsko osamosvojenje. Tako se godi Hrvatom, tako Malo rusom, tako celo Poljakom. Edino pri Čehih jo na boljem. (Jo nimamo parlamenta, nimamo nobenega mesta, kjer moremo vsaj goveriti — in izročeni smo birokraciji na milost in nemilost. A vsi vemo, kaka je ta ca^a birokracija. V fiaančnem ministerst^u imamo Slovenci n. pr. enega jedinega kon-ceptnega uradnika, v naučuem menda dva, v ju>tičnem enega. Na visokih mestih smo torej skoro popolnoma izključeni. Če nimamo nikogar, ki bi vsaj kontroliral. Zato moramo želeti, da parlament deluje. Uprav zato, da bo „Slovansko udruženje", tudi če bo v opoziciji proti vlad', ker je le-ta pod komando Nemcev, zahtevala, nai parlament prida do pametnega dela. Sosebno za nas v Trstu, kjer naš element sestoj po ogromni večini iz delavcev, je potreba, da parlament deluje Resiti se ima n. pr. vprašanje zavarovanja delavcev za starost in obncmoglost, da na bo naš deiavec po tridesetih letih trdega dela, ko je popolnoma izcrpljen, vržen na cesto 'n da bo dobival od države, za katero je delal, nekako penzijo. Ž9 radi tega, da so uresniči ta stara želja delavskih slojev, moramo želeti, da parlament priđe do rednega dela. Priti pa imajo na vrsto ae drugi vaini socijalni predlogi. (Odobravanje). Ml in država. Mncgokrati ie čuti med našinci: Kaj briga nas država ? Čemu plačujemo davke m kanone? Saj je vae eno, ali ta država obstoji ali ne. Na prvi pogled eo zdi to resnično. In vendar ni tako. Ta hočom iz pregovoriti odkritosrčno besedo. Tudi v politiki je dobra odkritosrčnost. Rea je, da smo zatirani, da ne uživamo svojih pravic. Ali z druga strani pomislimo, da smo tudi mi tu doma in da imamo pravico elo sogospodstva — da nam gredo onake pravice. Mi torej ne smemo iti za tem, da bi razbili to države, ampak gledati moramo, da pridemo v njej do mo?i- In to moremo doseči, ker smo Slovani v večia;. Sčasoma dosežemo to, ako bomo pametni. Zamislimo se ie, kako je bilo pred 30 leti i Če bi se naši predniki povrnili med na?, bi s? čudili našemu napredku. Vprašanje jugoslovanskega ministra-rojaka. Nadaljno važno vprašanje je, ali naj si želimo svojega zastopnika v ministerstvu ? Ali naj stopimo na stran, ali pa naj zahtevamo tako za*topatvo ? Moj odgororje: ako imamo interes na tem, da napreduiemo, moramo želeti, da ne bodo samo Nemci komandirali, ampak da bomo imeli poleg niih tudi svojeg* človeka. (Vseobče pritrjevanje). Vem, d* bo imel težavno stališče. Vse se bo obračalo do njega z najrazličnejimi zahtevami. A mnego- obupati. Ne boj se, v d?eh dneh boš zopet imel s^oio d:ago. Nič se jej ne zgodi. To ti pravim jaz, vojvoda Savo Trajkovič. A znaš, da vojvoda Tra;kovi5 nikdar ne laže. Potem so je obrnil k popadiji Jeleni t'jr jej rekel: „Ne joči popadija! Tfoja hči ni izgubljena ! Kmalu jo boš zopet videla". 0,ih pa je padla pred njim na tla in mu objela kolena : „Vojvoda, kakor sa prosi Boga. te prosim, reši mojo hčer ! Dovedi jo nazaj v moje naročje*. „Rikel sem ti, da dobiš »vojo hčerko nazaj. Vstani, ne greši proti Bogu! Samo pred Bogom so kleči, ne pa pred grešuira človekom". Pop Vasilij se je čudil, da je Trajkovič danes toliko govoril. A poznal ga je pradobro, da ne bi bil veroval besedam, ki jih je govoril njegovi ženi in Lazu. Obudilo sa je torej tudi ▼ njegovi duši novo upanje. Lazo io pop Vasilij, vi dva gresti z menoj. Isto je naročil še trem svojim četnikom, mej tem ko je pustil ostalo petorico na mestu, da čuvajo popadijo Jeleno. „Pojdemo v šolo", je rekel Trajkovič Lazu. Dalje. Stran II »EDINOST« štev. 63 V Tratu, dne 4. m.rca 1902 krat ne bo incgil u^reči tudi ob najbold vol i. AU tudi če ne bj mogel toliko delovati pozitivno. na bo viaj DrepreJal zlo. Sedaj del« o min^tri na da bi jih opazovali z naš 3 strani. In celo ti Nemci imajo svojega po-tebce^h rojaka le zi brambo nem;kih narcd-rsh interesov. 0.:i, ki so ituk že povsodi r>rotežira' i, ;majo §3 sroj^-ga — rekel bi — narodr,eg» fdvokata. Mi pa nimamo ce ro-sor'.n h mšfii*trov, ne ministra-rojaka. Skrajno prirebno jo torej, da bo giedal nemškemu iiiinistru-rojaku Schrein^rju na prste. (Burna pohvala). Na adreso avstrijskih državnikov. Vprnši;n^e ie: ali na3 bodo Krogi upo^erali ? Boj'ra se, da ti*ti hudi časi. bo je nemška birokracija najstrožje po t p la proti Slovanc-m. S*j v;dimo, Le ko se ;e začelo postopati proti češkim narodnim tocija!c na. Celo v Kranjski, v tej ek ro izkl učno slovenski deželi, se je začelo vladati v starem nemškem duLu. Predsednika i najo nemškega mišljenja, ki ie pod komando Nemcev ravno t*ko kiknr ministri na Du-! naju. Na političnih obtestih sa nameščajo: &ko o izključno Nemci. nečoo bo poslanci izjavili ministerskeura p?ed- umaknila, Resnica je pač v sredi med obema j veljavljeni volitvi in sicer: sedniku. da ne morejo dati uikakih obveznih verzijatas. Natančneje podatke bo možno podati §e le, ko pride od Rusije protiodgovor. obljub. O tem bo stranka še sklepala. Češko katoliška stranka je tudi iziavila, da naf more ob danih razmerah podpirati vlade. Malorusi in „Slovanska J^dnota Postopanje v vseh stvareh je bilo nastopno : Včeraj popoludne je prišel ruski odposlanec v ministerstvo za uoanje stvari in ja po nalogu ruske vlade stavil na srbsko vlado iz-V nekem komunikeju nagiaša lvovsko j cestna vprašanja Zvečer so prifili v mini-.Dilo", da ie možno, d* bo ukrajinski klub steratvo diplomatičm za^topnih Anglije, EVan- << i od slučaja do slačaja postopal skupno z „Slo vansko Jednoto" proti vladi, ukrajinski po ne ciie in Italiju in so ta vprašanja podorli. — ^ Nato se je zvečer vrš i vičurni ministerski slanci pa ae nikakor ne bodo mogli enkrat ®vet« Danes opoludne je srbska vlada izročila j ceniluo komisijo za personalni da?ek, Slo za vselej odpovedati pravici svoje akcijske ruskemu odposlancu odgovor, ter je istočasno' venci io^mi upan;a do zrn go le v coniluem i i a _ i j 3____n a vooKiri! nViTcotilo r.rlnnclmirfl Anirliip Frftn- I / »1 f A ^'lirt M ?» -% r\ !# i /-».-v • «• /t tm r* Tli m/v . Jeriha Anton, delavec v papirnici v Vevčah ; njegov na oeitnik Fran Gomišcek, delovodja mizarske zadrugd v Solkanu. Glasovnice, ki morajo biti podpisana od delodajalca in zaupnika delavcev, uaj se nemudoma vpošli >jo nredsedniku volilnega odbora dru. Edvardu Slavku, odvetniku v Trstu. Volitve v cenilno komisijo za personalni davek. Dne 6. t. m. se bodo cršiie volitve v za svobode s tem, da se tesno združijo s „Slo merodejni vansko Jednotc". izlasti k*r zasleduje „Sloge vračao Faas^a Jednola" politiko, da se uredi jezikovno vprašanje v deželnih zborih, kakor zahtevajo to tudi Poljaki, Vrhu tega stoji „Slovanska Jednota" na istrom stal'šču, ki so je o vsebini obvestila odposlance Anglije, Fran> cije in Italije. V merodajnih krogih izjavljajo, da se cd srbske strani o vsebini tega odgovora ničesar ne objavi, dokler ne do de pre-tiedgovor Rj-wi'e. V pisrianaentakiti krogih izjavljajo, da je zavzeli voditelji slovanskega kongresa v Pragi, 'izbačeno, da bi se srbska vlada popolnoma 'odpovedala srbskim zahtevam, ker ne bi skupščina nobene vhd-j v to pooblastila. — Temveč prevladuje mnenje, da bo srbska 3 mces ie srbela kazenska n8Čeino tudi' v bodoče vstrajaia pr. • \ Č je pr^eia kaz nska komoenzaci;8k;h zahtevah in da avoje i srbskim „veleizdajnikom«. - UJjšče na5Droti R,1?i]i nataQČno določi v HRVATSKA. Razprava proti „veleizdajalcemu. ZAGREB razprava proti Branitelji so predlagali, naj ae povabi __ , .. ; o-n - • -1 smislu, da bi S.-biia odstopila od teh zahtev Kako se postopa na H^kem kjer razpravo 2o0 prič; skupno Ifcno pnč ta;, d< . ako evropske velevlasti za- divja znani Raucfa, k, gospod« brez đ^Hg^jK^ fit°. G1*vne *nča| jamčijo Srbii politično in gospodarsko neod-negi zbera in uprizarja frivolno veleizdairušite; Nastica ne moreio najti. iJ - 1 r procese! Madjarski šolski nadzornik za Hrvatsko. Tega postopanja mi jednostavno ne j „Htvatika* poročs, da bo v kratkem pri uaiej mo, oziroma umejemo z^to, ker s e hrrataki viadi v Zagrebu ustaucvljeco mesto dogaja v Avstriji, (Dolgotrajen ktik). nadzornika za madiarske šole v Hivatski. — Vr.inao, d" avstrijski državniki niso ničesar Začasno bo radzoro^al madjarske šole v H'-pozabili in so t-u3i na ni5 sar naučili iz zg> vatski, šolski nadzornik v Medmurju, renigit Josip Msrgitas (Majhen). Slovanski poslanci v Zagrabu. Iz Zagreba p ročaje, da pride povodom fet. „releizda niške" :si?prav3 nekoliko državnih posla -cev v Zagreb, med drugimi posl. Kiotač. Prof. MiSary?r se nsmsrava *-eč ča=a muditi v Zčgrcba, da preuči hrvatske razmere, — znam dovine. (Pritrievanie). Tako ie nemška birokracija postopala tudi v Itahji in je prilirala tako daleč, da ni; bi'o več niti enega zadovoljnega človeka in' da re je vse spuštalo. Ia ko je slednjič — videča, kako je zavozila — hotela u bi & žiti sveje postopanje, eo jej odgovarjali, da nai gre ven!! Tako je bilo v Italiji in sedaj se hoče menda uvosti jednak zi-stem v Bosni in Hercegovini. Kio-11 i se hoče s preiskavami, nemškimi ia mrd ar^kimi uradniki, vojaki. Avstrijska »iro-kraci'ft se po tavlja na stališče kakor v I:s-! liii: ne z ljubezniio, ampak s silo hoče delovati. Aii sila ni ša nikoli: rcdi'a ljubezni. Avstrijska birokracija naj se _ s^-m.ti in naj ne p stopa kakor v Italiji.: , , "'""^IVI-i* =1 ' ' ' 1 Juuo-' ^Fllova ta bila poroči'a, ako bi pnba- BELIG1RAD 3. D^aes je odpotoval v Š°.bac šesti po'k, ki je kakor znano, imel leta 1903 >ori kraljevem umoru najvažneio nalogo. Polk ie bil dngedaj tikai v popadki. Uradno izjavljajo, da ss g:e le za premeščanje, ki je že davno nameravan?, ker se polk spopol-njuje is šabskega okraja. S >di se oa, da je i odhod polka v zvezi z oiačanjem obmejnih Srbija nadaljuje oboroževanje. BEROLIN 3. „Berliuer Lokal-Auzelger" noreča iz Bzlagsgrada, da Srhi;a vzlic d3-meutrem n&daljuje oboiož v-anje. V nedeljo Došlo je v Zf.greb tuji več poročevalce? lin ponedeljek se je odpeljalo v NiS ok^»ln veiik;h evrooskih listov. Čitatelji se morda še .4000 resertistov. O j odhodu vojaških vlakov sporoimato, da se je nedavno razširila vest, da Raucbova vlada dela na to, da bi vnanji , listi ne dopodali v Zagreb svojih posebnih j poročevalca/, češ, da to ne treba, ker da bo poseben sindikat skrbel za poročila v liste o veleizdajaiDkt-m proc< su. — To prizadevanje ovaia — slabo ve*=t. Vsakdo si namreč lahko Skuša naj pridobiti srca — ljubezen Juyo-- . R.uchnve kuhiaje NaTT.en hii t0roi Slovanov i . ti b do — kakor so biii doslej j ' " Z " ™ — naizveste.ši br&nifcelii država. Država naj prozoren: resnične velika evropska javnost naj bi te Blike o tem procesu, marveč claja ljubezen, ker le za ljubezen bo dobivala karikatnro 'kakor si io ž-li Rauchova vlad* 0Srsko- Avstro-Ogrska - ljubezen! (Do.gotra3no odobravanje ^a - gospodarske korist —«"0. --i je b^i prepiosoren, da bi ga ne bili pcg^diU J 1 na?a : ii e K položaju v Avstriji. Graški „Tag s >csti" brsojavijaio z V parlamentarnih krogih sodijo, • evropski listi. Zato niso čli na Rauchov lim, -p^ ; marveč so poskrbeli, da iz zanesljivih rok iz-i vpdn — rflanir.n. Prilind fnlikih nriS r»ft Hm d a! resnico. Prihod tolikih prič na lice . , , , . ... , t mesta mora biti za sedanjega nasilnika v pride d o o b a t r u k c i j e v p a r 1 a-; Hr?atski gilaa neprijeten. Namen varanja in »entu, amp^k le d » opozicije. (Nikako v; evropske javnosti se ni posrečil tem smislu je izrazil svoje želie tudi dr.: ' 3 c __ e n_L ••___ _ J, 1 - 1___TT 1____ Rusija. Odprava smrtne kazni v Rusiji. s >v dijaki priredili demonstracijo vsklikaje: „Živila vojna 1" Ruski svet Srbiji. „Raakcjo Slo«?oa je priobčilo razgovor z neki-a uglednim diplomatom v uradu za vnanje stvari, ki je izjavil, da bo Risiia Srbiji ne le svetovala, naj odstupi od zahtSTe po teritorijalnih kompanzacijah, marreč da tudi pozove Srbijo, naj radi gospodarskih vprašanj atoei v direktna pogajanja z Av?tro* Avstro-Ogrska ima nrav, če trdi, da za Srbijo važaeje nego svetuje Rusija Srbiji i skupno 7. drugimi vlastmi. naj razoroži cb-I mejne zbore. Ćrnogora, ki se čuti v svojem jskalovitem gnezdu sigurno, da ščuva Srbijo. BELIGRAD 3 Uradni list je priobčil kraljevi ukaz; s katerim sa poai loščujejo vji politični zločinci. BOSNA. SARAJEVO 3. C sar je potrdil zakon glede delavskega bolniškega zavarovanja za okraiu za tržaško okoiico ia sicer v III. vo-liinera razredu. K^.kor je razvidno iz podiva na čelu našega liđta, je narodai vo ilui odbjr postavil tuli kandi3a;e za ta ra^fed. V oko-ličan.ki opjiudae v telovadnici mestuo ijud-jke šola uiica Nu .va št. 25, ojabno te: je treba izkazati z voiiLo ieg.tim *cijo; se ali pa se more glavomco podati Rvbar na nedeljskem shodu). — V kulo&rjih zoori-ice se je pripovedovalo, da je bil minole! ned^e načelnik poljskega Kola« poslanec j petrograda p ročajo, da je komisija Bosno ia Hercegovino, dr. GLbnski v avdijeaci pred cesarjem, ker; * £ ^^ ^ ^^^ ]a opravičeval postopanje C^ho". O tej pril ki kaz_n od & i jo oaje izjavil, dh blovan^ki blok pusti pasi- v '-- r^ti predlogo o novincih, ker Čehi naelašajoj DOGODKI NA BALKANU, da hočejo dati cesarju ia državi, kar je ce-; SS3IJA sarjevega in d žavlnega, ali zahtevati morajo' BELIGRAD 2. — Včeraj popoludne je na vsak način, da te jim dada možnost za ^^j k ministru za unacje ^ od. oji'imanje. poslanec in mu je v imenu ruske vlade dal Na čelki parlementarni ^ nasvet, naj Srbija odstopi od za- ™ tudi, da se ob preo snovi ministerrtva nikakor ^ ' teritorijalni kompenzaciji Bosne in j ataiisCe ČRNOGOBA. DUN^J 3. — Samkaj je dospela vest s Cetinja, da se je knez Nikola obrnil do angleškega diplomatičnega zastopnika, da posreduje pri avstroogrski vladi v vprašanju Spiča. Črnogora baje predlaga, da jej Avstrija ali odstopi ali pa da v najem Sp'č, a ona bi se potem obvezala, da opuiti srbsko ni ustreglo željam a , T , ntev po teritorijalni kompenzaciji *u i> • - r> Cefcov »n Jugoslovanov Hereegovine ker ne m0KS;0 te zahteve pri roaeono pravijo l ati aa ar. t5rat ni nunov____ zaupnik, dočim naglnšajo Jugoslovani, da ie imenovanje ministrov grefa Stiirgkha in dra. Hjtbenburgeria že odi č;len vzrok za opoii-crooclno vedenje. V zvezi tt&m naziraajem, da se naghša, da slovanski blok ne pride z evrcp=k;h velevlastih računati na nikako podporo. Tekom popoludne so priš'i k ministru za ucanjo stvari diplomatici zastopniki Anglije, Francije, Nemči e in Italije ter so mu govine. m prizna aneksijo Boine in Harce-TURČIJA. CARIGRAD 3. — Ve iki vezir je iidal stroge ukaze proti makedonskemu odboru in proti ustaškim četam, ki delajo priprave za dali eličen nasvet. Ministerski svet, ki se je i pred,toječo spomlad. DUNAJ 3. rZ-ita poroča, da je pol- ataša v Baro- uu uas^vp u« .iu*«us*i uiuK Uo pnu« . vr6ii d pred9edst?om kcalja je eao. j DUNAJ 3. rZ^it- poroč. nujnimi predlogi, ampafc le z d*r,6o inter- -la3no ^^ ođ;rniti> dft ne more Srbija i kovnik Enver bej, novi turški pe -0, --utaakniti resolucije, sklenjene od skunščine ; j lini nekemu časnikarju izjavil. po poŠti na naslov : Volilni komisar, V:a Nuo-a št, 25, ia sic.r fKnkirano. V t3m slučaju nas vsakd) skrbi, d^ pošlje glasovnico pravočasno, da d^jpe ni naslov na dai volitve tor.j — najkasneje dna 5 t. m, S letujem a in pro-sioio, naj naii vo'ilci cd pošljejo gU-iovnica takol, še d*nes. Te volitve so veliko važnosti, ker ima cenilna kjojisija odloč- ti o pritožbah proti odmeri personalnega divka. Slirb?ti maramo, da poš'jamo v komisijo oseba, ki poznajo na§e razoaere in ki so zaupanja vredne v ^s^kem obziru. Italijanski odbor ie tudi že postavil kandidata in s teoi pokazal, da znajo Italijani ceoiii važnost teh voiiter. Tudi mi re smemo z .ostali z i njiiiii ter moramo pokazati iuii ob taj p ilik:, da je okolica naša. Z ;i „Slovenec" : „Prevz.išeni škof pereški dr, 1'an Krstnik Fiapp, je izdal postni pastiraki li^t, se?eda tudi v hrvatskem jeziku, ker je ogromna večina njegovih vernikov hrvatska. Po«tni pastirski lht spala med posebno svečane in pomenljive č;ne škofijskega nadnastirovanja ia zato se o pastirskih iutih navadno tudi javno poroča v listih. Z\to je kaj naravna zahteva, da bedi pastirski iist po vsebini in ob'iki kar najbolj mogoča vzoren. Pa*tirsk; list poreškega škcfa, prevz^. g. dr. Fiappa prt nima nič monj kakor 260 siovij'škib, stilistiskih, pravopisnih i a iiikirskib napak, dočim ce italijanski izvod odlikuje — kakor vcdio — po klasiškem in čistem jeziku. Hrvatski paatir»ki l.'6t nikakor ne more učinkovati na srca vernikov, kak^r bi moral in mogel, ko ni mogoče prečitati dveh vrstic brez naoak, ki bodejo v oči in čitatelja izzivajo, da cehota mi^li, da ce njegov materin jezik prezira ia omalo?fcžuje. Pa»tirskega li^tu zaradi tega niti umeti ni mojjjče, takšna je stilizacija. To je iuii krivica napram pretežni večini hrvatskih vernikov por.ško-pulj ike Sso-{ fije, osobito ker sa jih tudi drugače Čeitokrn O volitri predsednika zbornice. „Slovanska Jednota" ima danes na Du-: naju sejo. Govori 3e, da ne boda Slovani i vsprejeii kandidature posl. dr. Pattai-a zal predsedniško da se to ki ee pač ne more zahtevati od Čehov, pritrdili kandidaturi dr. Pattai-a. Celii pri ministerskem predsedniku. V torčk Srbija zaupa ša vedno v pravičnost Evrope, j vojska proti vojni. V slučaju avstro-3rb3ke vo ne ostane Turčija nevtralna. GRŠKA. Zarota proti grškemu kralju. Iz Aten poročajo, da se je osnoval neki komplot proti kralju. Po eni verziji bi se imelo kralja ubiti, po drugi pa bi sa ga moralo prisiliti, da sa odreče v korist prestolonaslednika ali njegovega sina. d* je turšira ; zap03tavija. PoreŠki ordinariiat iz:a na laz- ne more pa odstopiti od teritorijalnih zahtev in od zahteve po avtonomiji Bosne ia Hercegovine. LONDON 3, Reuteriev biro je oficijelno uiško mesto in da ne morejo dopuititi,|z?edel nasDrotno poročilo dospelo na Dunaj, o vprašan,e re8i brez njih. Vrhu tega ; da je Srbija umak^ila zahtevo ^ teritorijal- Dnevne vesti. spada dr. Pattaj stranki, ki postopa agre-, nih komvenzAciiah sivno izlasti proti Ccho*. Ob takih okolnostih. BELIGRAD 3. Vest, da je ruski posla- ■ nik v resnici dal srbski vladi nasvetov, v ' smislu kakor je to predlagala Nemčija, je v j Belemgradu izzvalo naj veča ogorčenje proti Rusiji. Listi so polni brezmernih napadov ? proti Izvolskemu, ki da je v službi Avstro-torčk so pričele pri rainiitcr*kem Ogrske. Ker politični krogi z bojaznijo priča-!zaunnikfl predsedniku konference s češkimi strankami.; kujejo odločitev srbske vlade, je tem večo ^n0>* gP Z8Upalke Mmiatcrški predsednik je najprej vsprejel radost vzbudila damšnja vest, da vstraja odpo^anstvo čtško-katoliske stranko. Politično srbska vlada pri avtonomiji Bosne in Herce-najvažneje je biio posvetovanja s češkimi1 govice in teritorijalnih kompenzacijah. „Poli- jz ? 0' ] aiaio dve nri. ^pfilH norarn' tiU« . Vai n za našo volilno organizacijo v mestu, posebno pa se treba domeniti za prad3toječo rekiamacijsko postopanje, ki ae prične že 8. It. m. — Odbor pol. dr. „Edinost". OPOMBA, One gospode zaupnike polit. \ društva „Edinost", kateri so dobili vabilo na zaupni sestane!:, se s tem opozarja, da je sestanek preložen od drevi na jutri ob 8. uri ' zvečer, r prostorih N. I). O. Volitev v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam za VI kategorijo tika" vsklika : Naj nam pošije Avstro-Ogrska ultimatum, če «i up9. LONDON zvedel iz zanesljivega vira, da gladom dospelih informacij umakne srbska vlada po nasvetih Rasije svoje z±hteve po razširjenju ozemlia. BELIGRAD 3. — Oi merodavno strani j iziavljajo, da je srbska vlada tekoua današnjega popoludne izročila svoj odgovor na vprašanja, ki jih je včeraj ruski odposlanec stavil v imenu ruske vlade. Istočasno se izjavlja, da se o vsebini srbskega odgovora ni sedaj cficijeloo ničesar objavilo, niti «e ne zamore objaviti. Zamore se le zagotoviti, da srbska vlada ni ee vstraja delavcev je odrejena za daa 3J. t. m. Naša pri ivojib zahtevah, ai da je iste definitivno kandidata ostaneta ista kakor pri zadni raz- polag ) veliko hrvatskih duhovniko?, ki bi lhhko pastirski li3t pregledali ia slo?niškj izpilili; tudi ima žkcf v Pulju na razpolago h-rvateki tiskarno, da bi mu no bilo trebi dajati hrv&t.-kdi stvari v tisk poreški tipografiji, kjer nihče ne u ne hrvaščine. Skratka, naj nam dovoli poreški ordinarijat skromno misel in m lenje : Tako nikakor ne gre in ne h> šlo d3l;e! Iz policijske službe. Z 4 L:abliano imenovana poi.ci;ska orgaaa, gospod sretnik P e r t o t in gjsp. koai sir dr. T e r n o v e c, sta že odšla na sveji novi inssti. Glede na to, di s,a bila oba imsnovanu gospoda — posebno Če d*. Ternovec — naaoroti našemu IjuJatru v^ikdar taktna var-organi- stvena uradnika in blagohotna svetovaca. jima s tega mesta želimo na njiju novem moati v btli L ubijani v=o najbolje. Ob enen pa ž:li;no, da bi inniovarn gosooda dobila v s-ojib kolegih v Trstu vrednih posnemovalcev; v zadoščeaje nam bo, ako nam bo možno to konitat rati. Umrl je dne 3. marci t. 1. ob5ezu-ni io spoštovani go3pod Anton Race, goati-n-čar in posestnik v Rodiku v dobi 72 let. Pogreb pokojnikov b) v pstek ob 10. u"i predpoludne. Družba sv. Cirila in Metoda so >o spomnili meseci febrj-arija z darovi denarni zavodi : posojiln ci v Mariboru, Ribnici, Bra slovčab, Velenju, Vojniku, Litiji, Žužemberku Trbovljah in na Vrhniki, kreditno društvo v Kranju in „Južneštajerska hranilnica" v Celju. Veseleč se ugodnega vspevanja denarnih za- V Trstu, dne 4. marea 1909 »EDINOSTc štev. 6:3 Stiaa II! v 31? zahvaljujemo iim, da se spominjajo,! vinskega. Tovorno barke jo veter zagnal na s stavljajoč bilanco in dele« skrbno pridobljeni tamošnio površino. Tudi psraifc Be ie po :-tni prebitek, po'^g oskrbe 1 tn^ga rezerv- dolgem boju z divjim val^vjem zctaknii na n^gi z klada, posebno na§e prekori tne družbe j peščini. Za sedaj so ja moralo vsled v ^dno raz-sv. Cirila in M toda in se nadejamo, da se burkanega morja opustiti rešitev lad-j. združio v »i elovenski dtn&rm zavodi v iju-, Radi javnega nasilja. Predsinočnjem nkolo bezo do našega naroda in da objavimo v 3> ure je redar aretiral v u?. Barriera vecchia letoih družbenih izkazih med podpornimi člani nekega ogljarja, ki je z neprestanim kričanjem družbe rv. Ciri'a in Metoda všo slofenske hra- 'jnotil nočni mir. Nekdo dru^i pa je strgal nilnice in posojilnice. i »retiranca iz rok redarjevih in aretiranec je Družba sv. Cirila in Metoda ima v za-,ušal. Nek niegov snremljevslao pa je redarju losi mno^o in prav lepih vr^iik'nočnih in spo- zažugal s smrtjo. Ko je prišel drug redar, rnladan-lih razglednic. Oulikuiejo se po vari- sta bila oba nasilneža aretirana. Ista sta: iaci i, kakor tudi pj svo i dovršenosti. No- Frau TJrbančič, star 31 let. in Ignacij Kern, beoa trgovina, bodisi v mestu, bodisi na de- 21 let star, oba zidarja iz L'ubl ane. \ n® sm~ biti brez vteh razglednic. Čisti: Smrtna nezgodai pri gradn;i hj5e gt> 5 dobiček je namenjen obra-obi m prosveti na- v ^ Ferriera> ki ie B9daj že pokrita e štreho, 5 ga naroda. Vee t-lovene^e trgovce, ks*orje fcii drugimi vaiažben tudi zidar Josip tuli odjemalca prosimo, da naročaj tu upo- Q rfft st&r 45 let smDUjc5 nri M. M. raul aio v prvi vrsti družbene razglednice, ki ' OVO hzia p£>41©Uje pisarna In prodajalna Uia Sistcenzo 3eUini št 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne) še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalGrn zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo v^eh potrebščin za mrliče, kakor: kovitlaste in lejjo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se ulitdno pripoiočaio HENRIK STIBELJ in drogi. 1*10 v : rvi vrsu aruzoene razgieamce ™. Z*om)i št. 191, oženjen s tremi otroci. - "J^i1 druzbV 5V' Včeraj ob 4 30 nopoluSne se je Gregorič na- v Ljubljani. Bnza se mlada, vsa oživljajoča jbajalna stregDi terad in sedcl Ea ie8enem .Vesna-, ki bo pomicala skdnio kal v z,y-fmostu. Zdi se, da ie na enkrat zgubil ra-no- kftl 7 ljenje, o da ti s.- vzbudilo a spomlnanim pestrim življenjem tudi v našem naro-u nevo življenje neredne profcuje in zbvedaost:. Malo več previdnosti! Prejeli smo: Sk rai aem bil pozabil oigovorit' na notico. V £ > 00 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni okus J, SERRAVALLO - TRST zl&t zapaetnik z briljanti v vrednosti 600 K in druge dragocenosti v vrednosti 120 K.; . kovč°g s svojo vsebino vred pa j s zginii i Trstu dobili li udi, ki bi^ vedel i, da|b-tz sledu. Zato opozaria pelicij.-i naše zU- f ~ t-rje in ,iu?eiirJ:e, naj bodo previdni pri evea- j tueinem nakupu takih predmetov. j Tatvine na Opčinah. Pred inočniem so j tatovi s svojim obiskom počastili vilo gospe ( Elvire Lolli na O^činrh; hiša. je sedaj prašna „čič" — ae smo pošiljali i&ških tiskovin! Omeniti mer^m, da nimajo te vrstice druzsga n mrna, Dego teaa, da se nehs s — poniževanjem saiiiih sebe! A, V. Društvo jugoslovanskih železniških urad-j Tatovi so zato z"v*o komoditrto vkradli velika peri'a, oo-ačil, tepetom, s-ten ko uro, pu§ko fliubert, r-jvolver, d ljnogled i a nekoliko j v l;c in n-.ž-i? s srebrnim držalom, vse ekupai v S vrednosti 1000 K. G:jspa Loili je zavarovana proti uloma. Loterijske številke izžrebane dne 4. svečaaa 1909. Praga 69, 75, 16, 61, 59. L v o v 45, 5o, 46, 20, 2. koledar ia vreme. — D«»ne3: Kazimir kr. — Jutri : Agapeta muč. (Kvat. petek). — Temperatuia včeraj ob 2 uri popo;. -}- 10'" Ceis. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Piimorsko : Spremenljivo s posamič« idii pa^fiviaami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. n kov bo lm&io svoj I. ustanomi občni zbor v nedeljo dne 7. sušoa t. i. ob 2. uri popo-•ud je v Trs u v Sokolovi dvorani (Narodni djn«) Piszza d.iia Caserma št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbor/. 2. Naš piogr^m. 3. a) Društveaa pravila. ) Poslovni r. d, c) Pvjdružn.čna pravila. 4 Članarina rediiih članov za I upravno leto. 5. Volitev osrednjega odbora. 6. Raznoterosti. Zborovanja se udeleži več gg. drž. iu d^ž. poslancev in drugih pjvabljeo:h goitov — to-ed temi 30 Cehov in Poljakov z damami. Zvečer ob 8. uri družaben se^ta rek v „Sokolovi- dvorani. Pet e. — Svob d:.a zabava. Gospodje tovariši! Udeležite te J. občnega ibcra polnoštevilno ! Pripravljalui cubor. C. in kr. vojna mornarica. Glasom bi-zo avnih ve-^ti ie voina Indija „Laopard" dne 1. t, m. prioluia v Siogapore. >Xa ladiji >sa zdr&vo. tV. Družabni večer Tržaškega Sokola, ki te bo vršil — k>.kor že javljeno — v sc-iioto G. t. m. v dvorani „Narodnega doma' Urad za rzzm zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva Rod. Faicc^etti — Trst, ul. Nuova 21 Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje, vsakovrstna tipisanja. Naslovi in reklame. Konkurenčna tarifa. ruOnik Zlat kavan&ja bo — kakor obera d ,š i nam begati vepoređ, get^vo eden najlepših te vrste. Na programu so lepe naro lae peiDLi; «rlosp6vi, ratne kresao koncertne to&ke, ša iri kuplet in šaljivi prizor. Sploh pa nam vej sodelujoči ^parat — kakor je: društveni .-vski zbor, rfži-er Verovšek, igralec Veble, pc^polka 97. i:d — žo sstu po eebi .tLuči, da je ves program v spretuih rokah in ]e izborna izvedba zagotovljena. Priporočiti moramo torej tržaškim Slo- j .anom. naj nikar ne zair.ude lepo prilike in ulica Domenico Ris^ett* 4 ja pridejo v soboto v Čim večera Številu lr družba. — Daaes (četrtek) rt zabave polni „večer". V dvor&ai bedo pc-j 4 ti vi; eno pogrojene mize, tako, da sebolabkoi pr ^teljski sc-boi kramljalo in zabavalo. | t tom bo tuji oo cficljelcem vspo-edu danoj na razpolago, d -e zabavajo dalje ob zvokih j Posojil. In hranil, o Spodn. Škofijah regist. zadruga z neomejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil dne 14. marca t. L ob 4. uri pop. v prostorih „Prt PaSkolina v S p. Škofijah. Naše gledališče. V nedeljo 7. t. m. sa uprizori na našem cdru gotovo najelavneiša d-ama slovanske kuiiže-ncsti, L v.i N. Tohtcj-a petd^janska globoka drama „Moč tsme*. To delo, k« sa je predstavljalo ca vseh večjih svetovnih pozornicah, h? napravilo' brez dvoma tudi za naše cbčiLStvo velik t tisk. kajti v malokatarem umotvoru ie velika ideja v tako lepem soglacju z L&ravno t žif-ljensko dramatiko, ktikor v „Moči teme". Trž&fika giodališčc VERDI. Premijera Waguerjeve epere Rb'riDgoid" bo v aeboto. GLEDALIŠČ NA DVORANA ,A.?OLLO' M^rijonetiitčn?. predstava ob 5. in pol. vt -ašfee g dhc. Vstopnina ra to zabavo je za j „Sok .iu" 60 stotiuk, za nečiene j 1 fcrrno. O i stran: „Soko^"4 Emo tudi naprošeni j aviti, da s« vsbila sa to prireditev razpoši-: : a;o edino ie članom, mej tem, ko se ostalo elo mtko občinstvo br- z razlike mišljenja in! sr H,nk, tem pot^m nn^ul^uiueje vabi na obilen ! ob: k. Torej v soboto na vf»«:lo svidenjti! vesti« TELOVADNO DRUŠTVO -TRŽ. SOKOL" Danes točni ob 7. in pol uri zvečer so vrš: pevska vaja. K r je to zadnja vaja za sobotni diuž-.bai večer' vao:m brate rna*a Fošlodice široka na morju, V p-edmi- noli noči imeii ^mo eilai čire k il; morje je bil > jako rčz u kano, valovi so preplavljali nabrežje in tupatom prtvzroćili tudi nekol-ko ik de. Angleškemu pariiiku „Foolenor", kj ;ti za idran irei Lloj.lovim arsenalom, so se rastrgale vrvi in malo je maujkaio, da ni za-dtl ob parnik „Achiile4*; zato pa jo stri oeio „a^aoco* (prevozr.o barko). Realji p.roik rAudax- je raortl intervenirati in po i !gem n£;.oru ,e bil „Fooienor" zop:t priveza Tuli nekemu grsktmo „barku* pri molu S.\ Tereza je valevje .-trgalo vrvi, |rav-rsotato parrnku ^Bensico*1 pri »ioiu Sv. Karla Remorkerju „Ac^uileju" Jadranskega podjfct;a, ki ]e vleke šuri m&one, je valovje raztrgalo ^emerkerske vecige na tišini Sv. Ivana De- pevce, da 6e iati zagotovo in polno- števi?no v deleže. Na zdar ! Pevovooja M:-hkota. Glasbeno društvo „Trst* vpbi vse svoje p. n. člane, gospodične in gospode pe*ce in ferOSlifefeS. T*nibjm5ef da prideio jutri v pet^k dne o Tužnim nrcem javljamo, da je dne 3. marca 1909. ob 10. uri zjutrai po kratki boiezni v Gospodu /.a^pal ljubljeni soprog, oče, tast, brat, stari oče itd. gospod Anton Race gostilničar h, posestnik v Rodlku, (Ur 72 l»t Zemeljski ostanki 39 preneso iz Liše žalosti na rodiško pokopališče v petek, dn9 6. t. m. ob 10. uri predpoludne. Žalujoči oslali. DNEVNI RED: 3. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnih računov. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. ODBOR. Aurelio Mig Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec Trst, Coi*so štev. 30 •prejme merenja, ckskorporacije, lotalacijc ttd. splođno Tsa geoLn etriCaa dela, a vsakega gostilničarja, in Ustnika so nasi novi hGBtrionij z godbo n« fosc zvonilom, mandolino in Xylophonom s težo, ki se zumo- j 0 rejo postaviti pov- I sodi. KrasDa /*od-| 1 1 I ^r^Jtfii strokovnja- MH izvržba j;im"! -X---- - iita za gotov! dobiček. Eiek-j Irifuo - putuma-tiiSnlOrebestrlonil učinkom. - El k-tričiil irliiBOvirji z n.ando lro Xy-j lophoucnt (ngod-[ bo ui! lok. Govo-r ia z zvokiml odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka | Tion-Tion. Cenik) brezplačno In poštn.ne prosto. I. odlikovanja Tovarna internacijonalnih Piano-Orkestrov F. MACH3NEK & SOHNE Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5 iZaloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, nI. Com-|merciale 13; v Ljubljani : Josip Droll, Sod- nijske ulice 3, Oglase treba nastavljati na Inseratni oddelek „Edinosti" Umetni zobje Plombir&tije zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine zobozdravniškem kabinetu Br.lCmaK injj.Čuscher TRST ODPRLA SE JE „Gostilna Fanada1 TRST, ulica Gioachino Rossini 20 Domača kuhinja - Izborna vina Krafiki teran, furlansko, istrsko chianti, briško in peneča vina. Prostor popolnoma prenovljen- z Točna postrežba. Lastnik : N ATA LE PUPOVAZ prej I. natakar gostiine „Bona .la 4. Stran IV »EDINOST« štev. 63 V Trstn, 4. *iarca 1909 t. m. tečno ob 8 in pel zvečer v svo^e covo lastne ^rostere, ulica Coroneo št. 5 IL sad. Sprejmejo se novi go,ecci za glasbeno Solo, ter so ti bijo gcspice in gosptde k dramatičnemu tečaju. Prihodnja seja podr. sv. C. in M. pri sv. Jakobu se bo vršila dne 12. t. m. Ker se bo v kratkem višil občti zbor, rn vabljeni p. r. odbornice in odborniki, da se seje pol-nošte*ilriO udeleže. Darovi. Za veliki Cirll-Metodov ples združene slovfcnske mladine doposla i so : gg. Anton Lecček krčmar v Tntu K 6, Anton Korošec župan v KUdcu K 4, M. Marušič gimn. rav. Sušak K 10, dr, P, Ciotti Dobrini K 5, Manja Ker da učiteljica v Sežar.i K 4, H. c» Gorica K 10, Franjo Šuman Skedenj K 4, dr. D. Luke ž K 10, potom „Jad". banke* g. dr. Edvard Slatik odretnik v Trstu K 10, Josip Stantič, zaloga obuval v Trstu Kv10, I san Bianzani Trst K 6, Peter Čenčur Skedenj K 4, dr. Josip Ćtrvecy okr. zdravnik v Cerknici K 2, Milan Bogady Trst K 6, Janko Pogorelec Greta K 5, Per^r Harlović Trst K 5, ti. pevsko društvo „Velesila" v Skednju K 10. Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvtli. Nadaljne prispevke prosi se dopošiljati na og". „Jadransko barko" v Trstu ali na g. Viadko Ternovec t. č. blajagnik Trst Fontana 4. — Za podružnico sv. C. in M. pri sv. Jakobu se je nabralo na licitaciji papirna-u ga klobuka K 1.58 ftot. G. Bačer Valentin oabral je v „Nar, gc8tiiniM 1 K 76 it; Josip Bizjak dodal 1 krono. Srčna hvala 1 — Za pcdr. drž. sv. C. in M. ra Greti nabral ie g. Matija Lavrenčič v gostilni „Kors. društva" v Rojanu 3 K 2 stot. Na plesu „Šentjakobske mladine" eo preplačaJi vstopnino še sledeči gg.: V. Vruk 1 K, N. N. 2 K, Hinko Kosič 4 K, Ivsn Flego 1 K, Ivan Godina 1 K. Ta izkaz po pomoti ci bil zadnjič objavljen. Vesti iz Goriške. Samomor polkovnika Borote. Na Duraju Ahcnlviran K™*™}** daie P°t,k 7 »loven-r A ^.T"T1 fvT Q IZT T^ ? ee je v toiek v s.ojem stanovanju vstrehl MRS0,VI™n m nemimi, so^bno g,m> iN t UH O IX £l L ... ,, i • nazijcem spodnjih razredov v poljubnih predmetih, topniški po'kovmk Simon Bnrota. ki je bilna f j _ r j __ i -------------. dopustu. Borota je bil star 52 let, redom iz Slavonije, in je bil poveljcik nekega topniškega polka v Budi nr pršti. Pred trt mi leti ga je zadela kap, tako da mu je (hromila desna ttrsn telesa, a vzlic temu je ostal še dalje v službi. Ali bolezen se mu je obrnila ra slabše io zato je prosil za dopust, ravno ko je im< 1 biti povišan za generalnega majorja. Bolezen je vzrok, da je izvrSil samomor. Stavko ministrantov imajo v Frohnstat tenu na Bavarskem. Dečki ministranti zahtevajo večo plačo. Vsled silnega snega sta na Brenerju obtičala v snrgu brzo vlak in csobni vlak. Tudi dtugfd na Tirolskem so obtičali vlaki v snegu. Petrolejska skladišča v ognju. Iz B*ku poročajo, da gorijo pttrolejska skladišča v B bi Eibitu, in sicer net skladiSČ tvrdke Ša-halov, dve, tvrdke Rotfcbild in dve tvrdke Wotan. Sedi se, da so zažgali mchoioedan-ski kmetie. Naslov pri upre- , :stvu Edinosti. P" p" a kolonijalne htroke 16-18 let star, se I 1 ill/lSl takoj sprejme; plača pi» dogovoru. — Naslov pove Kdinost._392 Samo za 10 kron »e proda lepa velika psica. Naslov pove Ediuost._393 iščejo se lakoj pekovski vajenci. Naslov pri Ins. odd. Edinosti. 388 O OKAVtCE prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v ■ PRODAJAL^ NIČI ROKAVIC Z5= R. 6CJBMRNN Jrst, Corso 19 - Ustan. leta 1865. mohantk, ze.pri«>i£«nl Izu^čien^o j TRST, Cario Golrionljsv trn štev 1» i Zastopnik tovarne koles ia lotokcios iacif j Sapo!j«^a ln električnih iTonikof, laći 5.» j uefunot, EooifoDCT, Sr. fono^Tafo?. Zaloga rrlpra* sa I Lastu* deitraicA t* popravljatu}« itrojo*, Moiaži .4 Iti Veiika zaloga pripadkov po tovar, cenah I TELEFON št1734. m AN ON REPEMSFK knjigovez v Trata, via Cedila O priporoča slavnemu oblin** vu svojo moderno urejeno delavnico. v kateri «■© izvršujejo v** v t<> stršio »na je zapal tudi no Zg r. Šti'erakem. Prekmurski Slovenci so v zadnjem času pokupili v rad^ouciSceni okraju na Štajerskem 89 poses.ev. Vesti iz Koroške. Vojaške odredbe na Koroškem. Grički listi poročajo, se na Koroškem ustanovi posebno trd: iav^ko povel'stvo („Sperrkom-mando"). Podrejene mu bedo trdnjave mal-bor^et-ika, rabiisks, prediiska in bovška. Poveljnik bo v Beljaku. Razne vesti. Mrtvaška glava na mizi ruskega una-njega ministra. Nezra ra oseb* ae je vtihotapila v fkrbLO zastraženo pisalno sobo ruskega unanje^a ministra Izvolskega ter je pciožiia ua n.inistrovo pisalno mizo mrtvaško g?avo, bcdalce in napis : „Ako Izvolski izda Ltiše srbske brate, bo zaboden". Kri Si jo zastrupila 16-Ietna hčerka nekega nemškega trgovca v Kahiri pri rezanju kurjih ečeš ter je v kratkem umrla. Ko je njena strežnica, jako udsno dekle, o tem zvedela, si je vsled žalosti prerezala »rine žile in izkrvavela. Korenmnem druSlvu (pri ce:kvii. Rojanskem 347 Sprejmem takoj vec - Narodni dom - Buzet (Istra). 367 Umetni fotograjični atelje pri .v. Jakobu alicM Rivo št. 43 (pritličje) T B S T. Irvrluje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, rjotranjo«t[lokalo-?,por-ceianaste.pioSče ca apomonike, Itd. Hd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere folopfije. Radi odobnMtl P. N. aarsčsiktv sprt-jMia carečb« la |lk IzvriaJ. u itM ali zaiaj bssU. T V Ic D A I Eugenia Cossovel prej ravnateljica TriaSUega grafič. zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejt H. <3. Salom) časti *e naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla v ulici delle Poste št. 6 Prodalnlnlco novih in rabljenih pisalnih strojev useli zlstemou. A para reprodukterji vPth zisttrcov. — Pctrtb?čine. — ČiSčeuje in poprave. — Pečati in table. Gramofoni in slovenske, italijanske in nemška ploščo fini in navadni iz najboljših tovarn. - MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. - Telefon 16-82. skladišče oblek za cacžks in dečke Trst, via S. QioVanni 16, !. n, (?raren Rrstairaeijc Cooperativa ex Ilat-beri predaja na mesečsisa ssll feciefii^ke ofesreks obletu in površnike 223 moške, peHio i. t« d. Na]dogo\/orne]še ee ne. Josip Zigon si C FILIJALKA NA PROŠEKU STEV. i40 g^- Izbor droi<, barv, fiopioov, polro»t? parfnmov, fln. milo. — Zaloga mlnoralna vo.:«. «o»lsa aa parketa, na mrzlo pripravljena- a alrnpa, tamarlada. mallao^ca Itd. iti. '' „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Fiazza dcllft Caserina U. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95* Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po l krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6"/0, na zastave po 5V*°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ur©: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—n. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je u r a d z a p r t. 3ma najmederceje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin ita. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranllnični račun 816 004 Pekarna Josip Sfritof Trbt, ulie?i S. Giusto 3 Zaloga na debelo ulica S G Sns to št. 1 Filijalka Piazza Veoohla št. 6 CRo*ar'0) svež kruh trikrat na dan Angiciki in narodni pri peOeoci (biSkotiui, I Postrežba nu . — Je^tvirje in ko'oDij-ilno b^gu. -IrJiera napolj-