NOVI TEDNIK
številka 45 • leto KUN • cena 15.000 din
Celje, P. novembra 1989
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN2ALEC
Dva nova filma na i ur
s premiero novega slovenskega filma Kavarna Astoria režiserja Jožeta Pogačnika, se je v torek
v Celju pričel 17. Teden domačega filma, ki bo trajal vse do 13. novembra. V tem času bodo celjska
filmska platna prikazala nad 20 celovečernih filmov in več kot trideset kratkih, ki so jih posamezni
avtorji ali producentska hiša Viba iz Ljubljane posneli v preteklem letu. Pravi jugoslovanski
premieri pa bosta na Tednu domačega filma doživela dva celovečerca: Nekdo drug režiserja
Boštjana Vrhovca ter Veter v mreži Filipa Robarja Dorina. Na slovesni otvoritvi 17. TDF v Celju je
bil slavnostni govornik predsednik Skupščine SR Slovenije Miran Potrč. Več na 5. strani: 
Naši kraji so najlepše urejeni v Sloveniji
Turistična zveza Slovenije je proglasila najlepše urejene kraje v Sloveniji. Kraje so razvrstili v štiri skupine in kar v treh so za n^boljše ocenili krsge
z našega območja: Rogaško Slatino, Zreče z Roglo in Rečico ob Savinji. Stran 2.
Igra se je
Icončala, na
vrsti je boj
Mladi so v Porotorožu dejali, da imajo dovolj.
Dosti jim je nesmiselnih prerekanj, nacional-
nih prepirov, gospodarskega životaijenja, vo-
jaških sojenj civilistom, slabega življenja.
Verjetno ga ni Slovenca, ki mu je ravno tako
vsega tega dovolj, toda ZSMS ponuja tudi
konkreten program izhoda iz krize. O kongre-
su ZSMS ste mnogo brali in slišali. V Novem
Tedniku pa lahko preberete še nekaj o kon-
gresu z druge plati. Stran 3.
Otroški želodčki
v družbeni omaki
Zadnji dve leti se zmanjšuje število ti-
stih otrok, ki imajo v šolah, poleg mali-
ce, tudi redna kosila. Kaj pomeni odpo-
ved šolskih kosil? Če to pomeni, da je
nekaj otrok zdaj brez glavnega obroka,
potem se lahko vprašamo, kakšno bo-
dočnost si gradimo. Družba, kakršnako-
li že, bi takšnim pojavom morala stopiti
najprej na prste, ne glede na vsesplošno
krizo, ki ji še ni videti konca. Kako je
z organizirano šolsko prehrano na Celj-
skem, preberite na strani 6.
iVIučenja le konec,
deček ie srečen
v novem domu
šli smo po sledi nekdanje reportaže iz-
pred treh let. Takrat smo pisali o rejenč-
ku Miranu Fidlerju, ki ga rej niča ni ho-
tela izročiti staršem. Ti so se resnično
izkazali za zelo krute, saj je Miranov oče
fantka tako pretepel, da mu je zlomil
medenico. Pretepal ga je s pasom, pali-
co, metlo... Pretresljivo zgodbo o deč-
ku, ki je star osem let, vendar že v tret-
jem domu, tokrat zadovoljen in srečen,
berite v reportaži na strani 7.
IVliličnika
dvakrat v vodi
stran 11
Hiša z novo podobo in vseliino
Novi tednik in Radio Celje uveljavljata novo podobo, ki pa ne pomeni
samo posegov na likovnem področju (nov znak), ampak krepke posege
tudi v vsebino in kakovost dela, kar bo še bolj vidno po novem letu, ko
bomo začeli uveljavljati spremenjeno vsebinsko zasnovo časopisa in
radia. Za začetek smo med drugim obnovili tudi pročelje zgradbe na
Trgu V. kongresa 3 a, kjer so prostori naše firme. Delo so opravih celjski
alpinisti (na fotografiji pri risanju našega novega znaka na pročelje).
Foto: EDI EINSPIELER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
9. NOVEMBER 1989
Gorjupovi gorlupi dnevi
Novinarji od danes do sobote v Žalcu
Danes se v Žalcu pričenja-
jo 12. študijski dnevi Mitje
Gorjupa. Končali se bodo
v soboto z občnim zborom
Društva novinarjev Slove-
nije. Kako, je težko napove-
dati.
Prav tako je dva dni pred
pričetkom, ob zaključku re-
dakcije, nemogoče napove-
dati, kdo izmed javnih delav-
cev bo novinarje v Žalcu obi-
skal. Ante Markovič je ude-
ležbo že pred časom odpove-
dal, seveda pa si tudi on lah-
ko premisli. Kar se samih
študijskih dni tiče, bodo no-
vinarje, najbolj zanimale tri
teme. Že danes popoldne se
bodo s predstavniki vesolj-
nih slovenskih zvez, gibanj,
klubov in odborov pogovar-
jali o novinarstvu in pluraliz-
mu, jutri dopoldne najprej
o sedanjih razmerah v Slove-
niji in Jugoslaviji, popoldne
pa še o normativnih omeji-
tvah javnega komuniciranja.
Največ negotovosti je pri-
čakovati od že omenjenega
sobotnega občnega zbora
DNS, ki si je za debato izbral
naslov Aktualna vprašanja
delovanja DNS in oblike or-
ganiziranosti novinarjev
v prihodnje. Vsaj zaradi treh,
štirih dejstev. V novinarskih
vrstah vlada pretežno neza-
dovoljstvo z učinkovitostjo
sedanjega društva, oktobra
je skupina novinarjev
v Ljubljani sprožila iniciati-
vo za ustanovitev novega
društva Znanje, odgovor-
nost, javnost, avtonomija,
približno isti krog novinar-
jev se zavzema tudi za usta-
novitev slovenske tiskovne
agencije, povrhu pa so kon-
cem oktobra na obali tam-
kajšnji novinarji pričeli usta-
navljati svoj neodvisni sindi-
kat. Kaj se bo iz vsega izcimi-
lo, gotovo še niti v soboto
zvečer ne bo povsem jasno,
obstajajo pa realne možno-
sti, da bodo tokratni Gorju-
povi dnevi za marsikoga naj-
bolj gorjupi.
BRANE PIANO
ZK za 1992
Prihodnji torek bo pro-
gramsko volilna konfe-
renca šentjurske občin-
ske organizacije zveze ko-
munistov. Po junijskem
sklepu občinskega komi-
teja o organiziranosti
šentjurskih komunistov,
so število članov občin-
skega komiteja s podporo
članstva zmanjšali s 27 na
21 članov, v predsedstvu
pa z 9 članov na 7. S tem
sklepom o statutarni
spremembi bodo začeh
torkovo konferenco, nato
poročali o delu organiza-
cije v zadnjih dveh letih
in o programski usmeri-
tvi zveze komunistov za
obdobje 1989-1991. Izvo-
lili bodo tudi novo vod-
stvo. BJ
Javna pipa na
Hudinji
Zadnje meritve koncen-
tracij nitratov v medloški
vodi so pokazale, da se sta-
nje ni izboljšalo.
Zavod za socialno medi-
cino in higieno iz Celja je
vzel vzorce v tistih vrtcih,
kjer dobivajo medloško vo-
do in izmeril od 17 do 18
miligramov dušika na iter
(dovoljenih 10 miligra-
mov). Včeraj so vzeli tudi
vzorce v medloških vodnja-
kih. Komunala Celje je
medtem izpolnila obljubo
o javni pipi. Občani se lah-
ko pri Mercatorju na Hudi-
nji oskrbijo z vitanjsko
vodo.
V celjskih trgovinah pa
so razširili prodajo vode
v tetrapaku. ki jo polnijo
Ljubljanske mlekarne. Vo-
da je na prodaj v vseh Cen-
trovih trgovinah in v Mer-
xovi blagovnici v Novi va-
si, v marketu na Ljubljan-
ski cesti ter v samopostrež-
bi Soča. Za oskrbo z neopo-
rečno vodo so poskrbeli tu-
di v porodnišnici celjske
bolnišnice, ki sicer dobiva
vodo iz Medloga.
TC
Na Ceijsifem so najiepši iiraji
Proglasitev bo jutri v Zrečab
Turistična zveza Sloveni-
je bo jutri popoldne v Zre-
čah pripravila prireditev,
na kateri bodo proglasili
najlepše urejene turistične
kraje v Sloveniji. Na najviš-
ja mesta so se uvrstili tudi
kraji s celjskega območja:
Rogaška Slatina, Zreče
z Roglo in Rečica ob Sa-
vinji.
Turistična zveza Slovenije
je skupaj z območnimi turi-
stičnimi zvezami in turistič-
nimi društvi organizirala in
izvedla že enaindvajseto tek-
movanje slovenskih turistič-
nih krajev za naslov najbolj
urejenega. Po zaključku re-
gionalnih tekmovanj se je
v republiški finale uvrstilo
31 krajev. Letos so posebno
pozornost namenih splošni
urejenosti krajev in okolice,
prometni urejenosti, ureje-
nosti javnih lokalov in njiho-
ve okolice ter urejenosti kra-
jevne infrastrukture z infor-
mativnostjo vred. V tako-
imenovani posebni skupini
je prvo mesto osvojila Roga-
ška Slatina, sledijo pa ji Ra-
denci, Postojna, Bled in Por-
torož. Rogaška Slatina se je
zahvaljujoč vzorno urejene-
mu zdraviliškemu delu kra-
ja, dvema obvoznicama in
novi avtobusni postaji uvr-
stila na prvo mesto. Z uredi-
tvijo prepotrebnih infra-
strukturnih objektov so
zdraviliški gostje dobiU več
maneverskega prostora, za-
gotovljena pa jim je tudi več-
ja varnost.
V skupini turističnih kra-
jev si Zreče z Roglo delijo
prvo mesto z Dolenjskimi
Toplicami. Zreče z Roglo ra-
stejo v vsestransko turistič-
no središče, ki se bo verjetno
kmalu uvrstilo tudi med na-
ravna zdravilišča. Posebej je
treba omeniti vzorno ureje-
nost industrijskih objektov,
so med drugim zapisali
v obrazložitvi člani komisije
pri Turistični zvezi Sloveni-
je. Na peto mesto v tej skupi-
ni se je uvrstila Dobrna.
V skupini manjših turistič-
nih krajev so za najlepše ure-
jeno v Sloveniji proglasili
Rečico ob Savinji, ki že vrsto
let prijetno preseneča. Sla-
pove rož in Učen izgled sre-
dišča dopolnjujejo športni
park, pokopališče in zasebni
kamp. Slednjič velja za pri-
zadevnost za lepo urejeno
okolje pohvaliti tudi Žalec,
ki je v skupini izletniških in
tranzitnih krajev, zasedel če-
trto mesto za Mojstrano, Slo-
venj Gradcem in Stično.
Kraji s celjskega območja
so bili letos torej znova
uspešni, na kar smo lahko
ponosni, saj so od štirih oce-
njevalnih skupin kar v treh
osvojiU najvišja mesta. To je
prav gotovo rezultat dela pri-
zadevnih ljudi v krajevnih
skupnostih, turističnih dru-
štvih, gostinsko turističnih
delovnih organizacijah in ne
nazadnje občinskih turistič-
nih zvez in Celjske turistične
zveze. Jasno pa je, da brez
prizadevanja slehernega kra-
jana tudi ne bi šlo.
JANEZ VEDENIK
iVIetica brez uicrepa
družbenega varstva
Celjski izvršni svet je na
zadnji seji ocenil, da v de-
lovni organizaciji Metka ni
več potreben ukrep družbe-
nega varstva, ki ga je skupš-
čini predlagal pred letom
dni. To je tudi v skladu z za-
konskimi spremembami,
čeprav v Metki ocenjujejo,
da bi bil takšen ukrep še na-
prej v pomoč vodstvu, za
dokončno sanacijo pa bodo
potrebovali predvsem fi-
nančna sredstva.
V zadnjem letu je Metka
ob pomoči banke in občine
razrešila nekatere težave, ki
so pripeljale do uvedbe
ukrepa. V proizvodnji so
spremenili strukturo in po-
večah izdelavo tržno bolj za-
nimivih tkanin za reproduk-
cijo. Zmanjšali so število za-
poslenih za 30 in povečali
produktivnost. Manj je bilo
tudi zalog nedokončanih in
surovih tkanin. V devetih
mesecih so prodaU več kot
tri milijone metrov tkanin,
od tega predstavlja izvoz pri-
bližno 11 odstotkov izkupič-
ka od prodaje. Še vedno ima-
jo težave z likvidnostjo svo-
jih partnerjev, ki izsiljujejo
dolge plačilne roke. Kratko-
ročna zadolženost je bila,
razen julija in avgusta, pod
vrednostjo prodaje. Letos
jim tudi niso blokirali žiro
računa, čeprav imajo še ved-
no velike težave z likvidnost-
jo. V primerjavi s sorodnimi
organizacijami v tekstilni in-
dustriji so bili v prvem pol-
letju po prihodku na enaj-
stem mestu med 18 organiza-
cijami, z amortizacijo so za
15 odstotkov zaostajali za
povprečjem skupine, z izpla-
čanimi osebnimi dohodki pa
so bili na trinajstem mestu.
Medtem se je konec septem-
bra odcepil tozd v Kozjem,
zato se v tem času ukvarjajo
še z delitvijo premoženja in
reševanjem presežka delav-
cev v delovni skupnosti, kar
še otežuje položaj Metke.
Lahko pa se pohvalijo, da
jim je v zadnjem času uspelo
izboljšati kadrovsko struktu-
ro, saj so v času ukrepa pri-
dobili osem novih sodelav-
cev s šesto oziroma sedmo
stopnjo izobrazbe.
TC
Miloš Prosenc v Šentjurju
Pred programsko volilno
konferenco šentjurskih ko-
munistov so se na razgovo-
ru s sekretarjem predsed-
stva CK slovenskih komu-
nistov, Milošem Prosencem,
člani seznanili z osnutkom
programskega dokumenta
»Evropa zdaj« in o družbe-
nopolitičnih razmerah
v Sloveniji in Jugoslaviji.
Za Šentjurčane je bila to
prva obravnava kongresnih
dokumentov, ki jih bodo
obravnavali tudi po skupi-
nah in v osnovnih organiza-
cijah. O predstavljenem pro-
gramu kongresnega doku-
menta ni bilo prave razpra-
ve. Glede zunanjih simbolov
kongresa, barvnih in grafič-
nih, je povedal, da se Zveza
komunistov ni odrekla dose-
danjih zunanjih simbolov in
da gre le za enkratno upora-
bitev za kongres in politično
marketinški pristop javno-
sti, kije boljši od klasičnega.
Predsednik šentjurskega iz-
vršnega sveta je vprašal, ka-
ko prenovljena Zveza komu-
nistov vidi razvoj manj razvi-
tih v Sloveniji. Sekretar
predsedstva CK je povedal,
da se bo vsako od območij
moralo zavzemati, da se
omenjena problematika uvr-
sti v kongresni dokument ali
v program Zveze komuni-
stov.
BJ
Ni se ponovila lanska pomlad
Tokrat žalski komunisti
niso imeli problemov
s sklepčnostjo, kot se je zgo-
dilo na zadnji programsko
volilni konferenci. Zapletlo
pa se je pri kandidatni listi
za člane komiteja. Predvi-
dena je bila odprta lista, za-
radi dveh izstopov tik pred
zdajci so lahko ponudili le
zaprto listo.
Izstopanje iz občinske or-
ganizacije je bil nasploh
eden izmed večjih proble-
mov v obdobju med dvema
konferencama. Izstopilo je
128 članov, tako da danes
šteje občinska organizacija
okrog 1400 članov. Na novo
so sprejeli le dva člana. Po-
drobneje je o tej problemati-
ki govoril v svojem poročilu
sekretar Božo Andoljšek, ki
je izpostavil tudi problem fi-
nanciranja. »Menim,« je de-
jal sekretar, »da je 43-odstot-
ni delež za centralni komite
previsok, preveč je nedisci-
pline pri plačevanju članari-
ne, ne pristajamo pa na raz-
lično financiranje družbeno-
pohtičnih organizacij.«
Razpravljalcev tokrat ni
bilo veliko, z burnim aplav-
zom pa so udeleženci nagra-
dili razpravi predstavnika
vzgoje in izobraževanja To-
neta Leskovca ter izvršnega
sekretarja CK ZKS Milana
Bratca. Leskovec je govoril
o brezupnem položaju šol-
stva, občinskim organom je
očital premajhno skrb za to
področje, na koncu pa je po-
stavil vprašanje, komu pri-
pada mesto v zvezi komuni-
stov Jugoslavije: slovenski
ali srbski zvezi komunistov.
Milan Bratec pa je med dru-
gim menil, da mesto v jugo-
slovanski zvezi komunistov
pripada slovenski zvezi ko-
munistov, ne pa organizaciji,
ki hoče oblast nad ljudmi.
Nadalje je razpravljal še
o mestu vernikov v zvezi ko-
munistov.
»Ne vidim ovire, da tudi
verniki ne bi podpiraU idej.
ki jih želi uresničevati zveza
komunistov,« je menil Bra-
tec. Zanimiva je bila še raz-
prava Vojka Kropivška, ki se
je spraševal o mestu in vlogi
osnovnih organizacij v po-
djetjih. »Če bo zveza komu-
nistov hotela obdržati vodil-
ni položaj v podjetjih, potem
ne smemo pozabiti na ka-
drovsko politiko,« je bil pre-
pričan Kropivšek.
Delegati so ob koncu potr-
dili kandidate za člane komi-
teja, čeprav je bila lista zapr-
ta in ne odprta, kot je bilo
predvideno pred konferen-
co, člani komiteja pa so za-
tem izvolili sekretarja, izvrš-
nega sekretarja in predsed-
nika komiteja. Sekretar osta-
ja tudi v prihodnje Božo An-
doljšek, izvršni sekretar Vik-
tor Furman, predsednik pa
Franc Tratar, sicer direktor
Ljubljanske banke Žalec
Žalsko delegacijo na sloven-
skem kongresu pa sestavlja-
jo: Anka Krčmar, Janko Kos
in Tone Leskovec.
IRENA BAŠA
Banka se posodablja
v Ljubljanski banki
Splošni banki Celje uspeš-
no uresničujejo zastavljeni
načrt prenove svojih poslo-
valnic, saj so prejšnji teden
odprli prenovljeno banko
v Vodnikovi ulici. Tako so
ali še bodo letos poleg pre-
novljene Celjske mestne
hranilnice in poslovalnice
v Vodnikovi adaptirali po-
slovalnici v Kozjem in Bra-
slovčah ter odprli novo po-
slovalnico v Vitanju.
S prenovo banke v Vodni-
kovi, ki sojo slovesno odprli
ob dnevu varčevalcev, so
v Splošni banki Celje uresni-
čili tudi željo Celja, da bi
Plečnikovi stavbi povrnili
prvoten videz. Poleg vhoda
s strani, so ponovno uredili
vhod na vogalu stavbe.
S tem so v banki pridobili
prostor, kjer bodo lahko na-
mestili avtomate za samopo-
strežno poslovanje, t.i. ban-
komate, kjer bodo lahko
stranke na ekranu same poi-
skale informacijo (stanje na
tekočem ali žiro računu
ipd.).
Prenova stavbe je bila za-
radi njene kulturno-zgodo-
vinske. predvsem pa arhi-
tektonske vrednosti precej
zahtevna, zato so bančniki še
posebej pohvalili izvajalce
del, zidarje in mizarje Re-
monta, kamnoseka Borisa
Udovča ter projektanta prof
ing. Miloša Bončo.
V Celju tako čaka banko le
še zunanja in notranja preno-
va stavbe v Vrunčevi ulici,
načrtujejo pa tudi izgradnjo
dveh novih poslovalnic
v Žalcu in Slovenskih Konji-
cah. Vse to bodo zaključili
prihodnje leto, ko bodo tudi
pričeli s pospešeno avtoma-
tizacijo najbolj preprostih
opravil in nudenjem infor-
macij z bankomati.
9. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Igra se Je končala, na vrsti Je hoj
Kongres ZSMS: skozi prebUlske z druge plati
Portorož. Minuli vikend.
Kot da bi močan veter, ki je
tiste dni pihal na Primor-
skem, v Portorož nametal
množico vihravih, razigra-
nih in sprememb ter afir-
macije željnih mladcev in
mladenk. Glavna ulica
v Portorožu, ki ponoči, žal
samo navzven, izgleda kot
del Saint Tropeza, se je na-
polnila z mladimi telesi.
Duh mladosti.
Ti isti »polnoglavci« so
ob svoji mladinski zagnano-
sti kaj kmalu pokazali tudi
svoj drugi obraz, kateri iz-
raža resnost, razumnost, ne-
obremenjenost, smelost,
modrost. Razlike so kajpak
precejšne. V portoroškem
Avditoriju so začeli s kon-
gresom. Trinajstim.
Zanimivo je bilo poslušati
in primerjati, kako posamez-
niki po svojih močeh, znanju
in hrabrosti poskušajo kon-
gresu ponuditi svoje done-
ske. Mladi v Portorož niso
prišli dvigovati le rok.
Bistvene stvari v zvezi
z obliko in vsebino ZSMS so
bile oblikovane že prej. Kon-
gres je le pika na
Slovenska mladinska re-
publiška elita je razred zase.
Tudi žurirajo večinoma zase.
Kadar seveda ne delajo. Ka-
dar politizirajo, poskušajo
delovati profesionalno. Ce-
sto jim to uspeva. Elitneži si
težko privoščijo, da bi se
med kongresom napili. Po-
čakati morajo na zadnji dan.
Toda ata Školjč je bil zadnji
dan na pol mrtev. Kdo ve, če
mu je prijal kakšen kozar-
ček. Medtem, ko je sekretar
Verhč prejšni večer ob po-
slušanju Lačnega Franca žu-
lil pivo, je Školjč, skupaj
s Komisijo za sklepe (tudi
Hlastec iz S. Konjic je v njej),
garal. V občinskih mladin-
skih organizacijah so na-
mreč ponoreli v najboljšem
pomenu besede. Kongresu
so poslaU toliko bolj ali manj
uporabnega gradiva, da je
Školjč sredi noči pobesnel,
ker ni bilo nič piva in Coca
cole, za kar je neposredno
nahrulil sekretarja in ostale,
ki mislijo le na nogometno
tekmo. Komisija pa je garala
do jutra. Bledi in utrujeni
obrazi so bili očiten dokaz.
Povsem drugačni so bih
obrazi mnogih prišlekov, ki
so prvi dan, v petek, spreje-
mali ključe znosnih sob v ho-
telu Lucija. Skoraj vsi so
s sabo pripeljali vsaj še del-
ček napihnjenosti zaradi li-
muzin, s katerimi so se pri-
peljali. Zvečina so si jih spo-
sodili od občinskih oblastni-
kov - za dobro sodelovanje.
Toda bržkone so bili vsi pol-
ni pričakovanj, želja po do-
kazovanju, hotenj po resnem
delu in zahtev, da mora
ZSMS postati samostojna in
neodvisna politična stranka.
Če je že pač potrebno, zaradi
prehodnega obdobja, da mo-
ra stranka ohranjati tudi svo-
jo družbenost, naj bo. Tako
bodo ribiči, na primer, še
vedno raje par exelence
v ZSMS kot v SDS.
Ob recepciji so »leteči« že
imeli oči na pecljih. Mladin-
ke so se v sobah takoj začele
šminkariti. Alter scena je bi-
la v absolutni manjšini.
Opozorilu - Z vozili ne po-
skušsgte priti do Avditorija,
ker vam bo zmanjkalo zalog
sreče s čimer so kajpada mi-
slili na parkirni prostor - se
mladi šoferji niso odzvah. Še
takrat, ko imajo na razpolago
limuzine in da jih ne bi izko-
ristiU? Kakšna norost.
Pred Avditorijem oziroma
sto metrov nižje sta bila dva
neverjetno prijazna milični-
ka in precejšna gneča. Pro-
met je bil zaprt, razen za
»nadzemljane«. V avtomobi-
lih, zaradi katerih je v mno-
gih mladcih izžarevala ne-
verjetna slast po oblasti, so
na zadnjih sedežih sedeh
Kučan, Smole, Kocjančič,
Šinigoj, Potrč in še kdo.
Predstava, ki je, kot se je
kasneje izkazalo, že spomi-
njala na manjši show pro-
gram kakšne stranke na Za-
hodu, se je začela.
Smeh mnogih gostov in
navdušeno aplavdiranje
ZSMS-jevcev ob stavku
Školjča, ki ga je že zapisala
zgodovina, da obstaja realna
možnost, da ZSMS zmaga na
spomladanskih voUtvah, sta
bila najpomembnejši del za-
četka. Odlična uvertura za
optimistično nadaljevanje.
Školjču se je takoj povečala
vrednost. Kako bi izpadlo, če
bi podobne besede izgovoril
eden izmed tistih, ki so se
nasmejali v prvi vrsti. Reci-
mo Kučan? Ali bi nasmeški
zginili? Ali bi smeh postal
posmeh? Počakajmo do po-
mladi. Le kdo se bo zadnji
smejal?
ZSMS-jevski minister za
stike z javnostjo gospod Ver-
čič pravi: »Prvi polčas smo
torej dobili. Igra pa se bo
zaključila šele koncem dru-
gega v devetdesetih; šele
zdaj gre za odločilno partijo.
V ta vsakodnevni jezik
- v katerem je stranka stran-
ka, vlada vlada, parlament
parlament, sodišče sodišče,
podjetje podjetje, stanovanje
pa za štirimi stenami in brez
stenic, funkcionarji pa čisto
navadni ljudje - moramo
prevesti še državo samo. Je-
zikovno zmago iz prvega pol-
časa moramo v drugem insti-
tucionalizirati:     uzakoniti.
Torej dvoje: kot hudi psi
moramo paziti, da bodo spo-
mladanske volitve poštene,
mi pa moramo na volilni trg
priti z najboljšim blagom. Če
bomo najboljši bomo zmaga-
li. Drugače p^ ne in naj še
nas vrag pocitra. Pošteno?
Pošteno. In če nam bodo lju-
dje dovolili prevzeti soodgo-
vornost za upravljanje z dr-
žavo, potem velja pravilo: ni
neskončnih problemov ne
končnih rešitev.«
Koga bo pocitral vrag? Tu-
di komunisti in socialisti so
že prišli s programoma na
plan, ki sta morda dosti manj
radikalna, zato pa mogoče
strokovno bolje pripravlje-
na. To so le ugibanja. Ugibali
pa bodo v tem norem času
zagotovo tudi volilci. Komu
bodo bolj zaupali?
Mladi in manj mladi, sedgj
so ja vsi lahko ZSMS-jevci,
so petkov portoroški večer
zaupali pivu ali plesnemu te-
atru iz Ljubljane. Demokra-
cija? Razkropili so se po Por-
torožu, Piranu, Kopru. Kar
se števila ljudi tiče, je bil
Portorož ZSMS-jevski. V U-
rah so kraljevali Italijani, ki
sem na veliko prihajajo »ven
metat« v Portorož. V Trstu
taisti jedo karbonaro.
Delegati in, žal, samo dve
delegatki s celjskega območ-
ja so se civilizirano zapili, ta-
ko da ni bilo potrebno niko-
gar odnesti, pri Treh vdovah
v Piranu. Ker jih je bilo pre-
več okoli miz, ki so jih zdru-
žili v eno, so postali tečni.
Precej bolj sproščeno je bilo
v sobi Mozirčanov, ko so naj-
bolj vztrajni spili steklenico
vvhiskija. Vsi so imeh v mi-
slih jutrišnji dan.
Delo po komisijah je mno-
žica delegatov, tudi tisti
s celjskega območja, dobro
izkoristila. Velenjčani, brez
Združene opozicije, ki je pri-
šla samo na sobotni žur, in
Konjičani so s predlogi, da bi
ZSMS še naprej ostala gene-
racijska organizacija, pogo-
reli. Moško so se sprijaznili
s porazom, le Velenjčani še
vedno razmišlj^o o izstopu
iz ZSMS. Kaj bodo počeli
potem, zaenkrat še ne vedo.
Volf iz OK ZSMS Celje je
hotel zaostriti problem pri-
padnosti dvema pohtičnima
organizacijama, predvsem
pa je republiškim veljakom
in širnemu občinstvu doka-
zoval, da republikanci v pra-
vila igre niso vnesli nepo-
srednih tajnih volitev za no-
silce individualnih funkcij
v ZSMS. Ideje so bile odUč-
ne, toda zaradi slabe inter-
pretacije, preslišane. S pred-
logi o teritorialnem principu
odločanja, kar je najpo-
membnejše v tem trenutku,
do delegati s celjskega konca
uspeli.
Sicer pa so bili skorajda
vsi, aktivni in neaktivni, so-
delujoči in nesodelujoči s so-
botnim dnevom bolj ali manj
zadovoljni. Za nezadovolj-
stvo so poskrbeli le natakarji
v hotelu. Zato ni čudno da je
gospod kmet Emil Erjavec
ali Cicero zadnji dan vesolj-
nemu kongresnemu občin-
stvu dejal: »V svojem in...
imenu sem zgrožen nad ho-
telsko in siceijšno ponudbo
Portoroža. Želimo si drugač-
nega turizma... Zbežati mo-
ramo od unifornliranih zrez-
kov in neprijaznih natakar-
jev.« Prisotni so ob očitno
enakem pogledu močno za-
ploskali.
Žura v portoroški pivnici
in hotelu Riviera sta bila so-
lidna. Ob igranju Lačnega
Franca je množica zaplesala
celo Dunajski valček. S tem
je bila povsem očitno izraže-
na   simpatija   z   Zahodno
Evropo. Zdravljico so peli
vsi. Tisti, ki je imel zaprta
usta, ni bil ZSMS-jevec.
Naslednji dan se je kljub
težki glavi večine delegatov
zgodila Zveza svobodno mi-
slečih ljudi ali ZSMS, ne gle-
de na dejstvo, da so s tem
degradirali nemisleče. Na
plenarnem zasedanju je že
dišalo po tem, da se bodo
ZSMS-jevci, zaradi kdo ve
katerih razlogov vse, med sa-
bo celo stepli in tako dokaza-
h, da o demokraciji govorijo
s prve stopničke (do demo-
kracije jih vodi 100). Vse se
je le končalo v prid imidžu,
ki ga ta organizacija že nekaj
časa ima in tako večletno
strokovno delo; uporniki
z razlogom ali najčešče brez,
se niso blamirali pred jav-
nostjo in političnimi na-
sprotniki.
Tako je kongres potrdil
statut in program ZSMS-ja,
v katerem so se odločili za
strankarsko delovanje v po-
gojih parlamentarne demo-
kracije in tržnega gospodar-
stva. Časi se pač spreminja-
jo, morda bi isti ljudje pred
desetletjem dali roko v ogenj
za samoupravni socializem.
»Smisel vsega je boljše živ-
ljenje, ki ga očitno parlamen-
tarna demokracija in tržno
gospodarstvo, kot najmanj
slaba izmed vseh možnih po-
litičnih in gospodarskih si-
stemov, večini držav prina-
šata«, je dejal nekdo izmed
mladincev s Celjskega na ve-
čerji v Senožečah. S polnimi
usti smo mu prikimali.
VOJKO ZUPANC
Mladine ni več
že maja letos sem v našem
NT zapisal, »da ZSMS ne bi
smela biti več takšna kot do-
slej.« Na nedavnem Portoro-
škem kongresu seje to res zgo-
dilo; dobili smo drugačno
ZSMS, kot prvo sodobno orga-
nizacijo (stranko), ki ni čisto
politična in ne družbena - pa
vendarle je oboje hkrati.
Kongres ZSMS vsekakor
predstavlja začetek konca
t. im. dirigirane mladosti, kot
simbola neodraslosti značilne-
ga za vzhodnjaški despotizem.
Mladinske organizacije ni več,
izginila je tudi mladina kot
vmestna kategorija med otroci
in odraslimi. V zadnjem času
je usahnila tudi generacijska
kriza iz obdobja 60-tih let, s^
se vedno bolj krepi medseboj-
na solidarnost med mladimi in
odraslimi. Te spremembe do-
kazujejo tudi rezultati javno
mnenjskih raziskav, kjer se
ugotavlja, da se je paternali-
stični odnos odraslih do mlaj-
ših zmanjšal in da vedno več
starejših »koketira« z mladimi
oz. s simpatijami spremljajo
politične akcije mladih.
Sedaj, v času splošne druž-
bene krize, se nekateri tudi
spogledujejo z ZSMS in polni
upanja od nje pričakujejo celo
rešitve za krizo. Zanaš^o se
na inovacijske težnje (posa-
meznikov) v ZSMS, pri tem pa
pozabljajo, da mladi kot mladi
še nimajo nobene priviligirane
vloge v družbenem odločanju,
razen te, da so mladi. Tudi sta-
vek iz uvodnega govora
J. Školjča; »Ostaja realna
možnost, da prihodnje leto na
volitvah zmagamo,« še ne po-
meni, da so samo mladi lahko
subjekt novih sprememb, pa
če tudi bi se ta njegova napo-
ved uresničila. V sodobnih
družbah se namreč ukir)jajo
tradicionalno institucionalni
posredniki med posamezni-
kom in družbo, kateri bi še
predstavljali trden okvir soci-
alne varnosti in usmeritve raz-
voja. Človek postna vedno
bolj sam in ranljiv (v težkem
položaju); družbena protislov-
ja se razrešujejo na njegovem
hrbtu - in tako kriza družbe
postna tudi kriza njegove
identitete. Samo, če se bo ob
individualizaciji razvijala tu-
di nova družbenost, ki bo po-
segala v sfero socialnosti, bo
posameznik lahko vzdržal vse
pritiske postindustrijske mo-
dernizacije, s tem pa tudi krizo
lastne modernizacije.
Zato je napovedi mladih tre-
ba prej razumeti kot znak Tyi-
hove lastne in latentne pri-
pravljenosti na globalne druž-
bene spremembe, kot pa na
odlučujoč subjekt ali dejavnik
teh sprememb. Kajti »mladi-
ne« kot političnega dejavnika
ni in ga nikoli ni bilo. Mladina
in njena parapolitična organi-
zacija (ZSMS) je enostavno po-
vedano, socialistični družbeni
konstrukt in kot rezultat ide-
oloških ciljev, da bi s trajno
homogenizacijo združili mlade
v enotno organizacijo ter jo po-
dredili vodilnim političnim ak-
terjem. Predpostavka za skup-
no karakteristiko mladih pa je
bila neodraslost, nevednost in
nekompetentnost. Zato smo
tudi ena izmed redkih državna
svetu, kjer smo ustanavljali
politične organizacije glede na
»minule zasluge« ah pa po »bi-
ološkem« principu (biti mlad).
Nekoliko pozno, pa vendar-
le, so sedc(} v drugačni družbe-
ni klimi celo sami mladi politi-
ki v ZSMS spoznali, da ZSMS
kot zastopnica interesov mla-
dih to ni in ne more več obsta-
jati, saj takih interesov ni, ta-
ko kot ni homogene družbene
skupine mladincev. So le mla-
di ljudje in njihovi »mladin-
ski« problemi so istočasno tu-
di naši družbeni problemi.
Ali se bo to razumevanje in
pripravljenost po ustvarjal-
nem delovariju v praksi uresni-
čilo, ah se bo dopuščala indivi-
dualizacija potreb s hkratnim
razvojem nove družbenosti, pa
ni več odvisno od mladih in
njihove zmage na volitvah,
temveč od tega, ah bomo kot
družba odstranili vse vidne in
nevidne blokade za uveljavitev
tudi novega mišljenja in vede-
nja, ki ga zahteva sedanji čas.
VIKI KRAJNC
SVET MED TEDNOM
Piše Siobodan Vuianovič
Država brez državljanov?
Tisti, ki so sanjali, da sta se obe Nemčiji združili, niti
niso več tako daleč od resnice, pa ne zato, ker bi do
formalnega poenotenja držav res prišlo. Gre za možnost, ki
se pojavlja ob odprtju vzhodnonemških meja za prehod na
Zahod (le z osebno izkaznico, po novem letu pa s potnimi
listi); doslej je namreč iz NDR v ZRN prebegnilo že
140.000 ljudi (če štejemo tudi legalne prehode), medtem ko
jih je tretjina prečkala mejo ilegalno, kot begunci. Zato je,
ob takšnem ritmu izseljevanja, mogoče pričakovati, da se
bosta Nemčiji res združili, toda - v ZRN...
Poleg te možnosti se poraja še druga, ki sojo ti begunci,
skupaj s stotisoči demonstrantov, ki kar nočejo izginiti
z ulic, v bistvu tudi ustvarili. Poleg kolektivnega odstopa
vlade, ki seje s političnega prizorišča umaknila v torek, bo
seja centralnega komiteja Enotne socialistične partije
Nemčije (ESPN), ki bo trajala do konca tedna, verjetno
postregla še z novimi kadrovskimi presenečenji. Ni
namreč izključeno, da bo odstopil (ah pa ga bodo odstavih)
celoten politbiro partije in da bo od starih članov ostal
samo tisti, ki bo politbiro zamenjal - novi generalni sekre-
tar partije Krenz. Zamenjave so nujne, s^j so demonstranti
na ulicah (včasih se jih zbere tudi po milijon), kot tudi
begunci (ki so v zadrijih dneh okupirali predvsem Prago),
čedalje bolj nestrpni in zahtevno korenite posege. Krenz
torej nima prave izbire; če hoče uresničiti vsaj del danih
obljub, mora odstaviti ljudi, ki teh obljub niso pripravljeni
uresničevati. Honeckerjevcem torej bije zadnja ura.
Upajmo, da bo po temeljiti kadrovski prevetritvi in spre-
jemu novih konkretnih nalog tudi NDR krenilo na bolje,
da ne bo res ostala, kot smo se šalih na začetku - brez
državljanov...
Zagrenjeni Veliki oktober
Proslava 72-letnice velike oktobrske socialistične revo-
lucije, ki smo jo pozneje preimenovali kar v oktobrsko
revolucijo, seje močno razlikovala od vseh prejšnjih, tudi
od prve proslave, ki je bila letošnji še morda najbolj
podobna. Sama parada je bila zelo kratka, obrambni mini-
ster je govoril vsega deset minut, skupaj je prireditev
trajala komaj dve uri, na kremeljskem obzidju ni bilo več
starcev, ki bi jih morali drugi podpirati, da bi ti lahko
mahali srečnim kolhoznikom, v sosednji ulici so bile
demonstracije, s katerimi so protestniki zahtevali še hujši
obračun s korupcijo, kije v državi dosegla neslutene raz-
mere, v Sibiriji pa nezadovoljni rudarji še kar naprej stav-
kajo in še čisto nič ne kaže, da se bodo vrnili v rudnike in
namesto političnih zahtev začeli kopati premog...
Poti nazaj ni, je dejal Gorbačov. Ob vsem. kar smo
opisaU,je res ne more biti, vs^j poti nazaj v tisti socializem,
kije nastal na ruševinah oktobrske revolucije in ki z ide-
jami teoretikov marksizma in socializma nima prav nika-
kršne zveze. Sovjetska zveza se danes dobesedno trese,
pokajo prav vsi mogoči šivi, ki jih je stalinistična oblast še
dolgo po smrti Stalina več kot uspešno prikrivala. Obe-
nem - ali pa ravno zato - se trese tudi položaj Mihaila
Gorbačova, ki zasluži posebno mesto v zgodovini, ker si je
upal dregniti v to osišče, za katerega so v ZDA menili, da
ga ni mogoče pod nobenim pogojem reformirati in spre-
meniti. Pot je resda negotova, toda up^mo, da bo podpora
z Zahoda, ki je doslej SZ še nikoli ni imela, kot tudi
pozitivni zgledi iz lastnega bloka (Madžarska) storila svoje;
bila bi namreč tragedija, če bi reforma oktobrske revolu-
cije ne uspela. Vsi se tega zavedlo, zato povratka nazaj ne
bodo dovolili.
V nekaj vrstah
• Richard Nixon je leta 1972 kot prvi ameriški predsed-
nik obiskal Kitajsko in odprl novo poglavje v odnosih med
državama. Zdaj seje mudil v Pekingu kot »zasebni držav-
ljan«, a očitno z namenom, da bi za Belo hišo poskusil kaj i
storiti glede močno ohlajenih odnosov med državama po
dogodkih na Tienanmenu. Čeprav je gostiteljem vnaprej
povedal, na noče srečary pred tv-kamerami, so mu ti upri-
zorili prav to. In tako je Nixona doletelo, da mu je Deng
Xiaoping pred očmi domačega in tujega tv-občinstva oči-
tal ameriško vpletenost v »kontrarevolucijo« na Kitaj-
skem. Nixon pa mu ni ostal dolžan, češ da so Američani
izgubili vse spoštovanje do kitajskih voditeljev. S prijatelj-
skimi odnosi med državama torej še nekaj časa ne bo nič.
• DLR Koreja (Severna) in Republika Koreja (Južna) sta
poskrbeli za politično presenečenje, tokrat prijetno. Dogo-
vorih sta se namreč, da bosta na prihodnjih azijskih igrah
v Pekingu nastopih s skupnim moštvom in pod enotno
zastavo - na njej bo obris korejskega polotoka. Reprezen-
tanca bo nastopila pod imenom Koreja. Bo torej »novo
mišljenje« začelo terjati tudi debel led ob 38. vzporedniku,
ki že štiri desetletja ločuje obe Koreji?
• VNamibiji so se končno začele svobodne volitve v usta-
vodeno skupščino, ki n^ bi do aprila prihodnjega leta
Namibiji, zdaj zadnji afriški koloniji, dokončno prinesle
neodvisnost. Volitve bodo trgala še ves ta teden, pričaku-
jejo pa, da bo večino v 72-članski skupščini dobila Ljudska
organizacija Jugozahodne Afrike (SWAPO). Njena naj-
večja tekmica pa je Demokratična zveza Turnhalle, ki se
označuje kot liberalna medrasna koalicija.
• Ugledni londonski tednik The Economist prinaša v naj-
novejši številki poročilo o Jugoslaviji, naslovljeno kot
»Dinarmite« (skovanka iz »dinarski dinamit"). V njem
razlaga jugoslovansko življenje z inflacijo. Bralcem med
drugim postreže tudi z zanimivostjo, da pri nas 1000 in več
odstotni inflaciji navkljub, ljudje še vedno računajo v sta-
rih dinarjih in tako pravijo: »Jajce stane že milijon«. Nada-
lje časnik piše tudi o vsesplošnem »obračanju« trdnih
valut, zlasti nemških mark, na sicer ilegalnem, vendar
uradno toleriranem črnem trgu. Pravi tudi. da vlada še ni
našla uspešnega protiinflacijskega načrta. Vse omenjeno
sicer vemo tudi sami. toda zamislimo si razpotegnjene
obraze londonskih in drugih poslovnežev, ko prebirajo
o takšni gospodarski »burleski« sredi Evrope...
4. STRAN - NOVI TEDNIK
9. NOVEMBER 1989
Pogodbeniki bomo ali pa ne bomo!
Kolektivne pogodbe strašilo menežerje in delavce, sindikat pa se trenutno Hči. Ka,
si od tega smemo obetati? _
Vonjave
Do konca leta naj bi sindikat in
gospodarska zbornica na zvezni rav-
ni določila temelje za sklepanje ko-
lektivnih pogodb. Ker pa ravno zdaj
potekajo v slovenskih sindikatih po-
membne razprave o liftingu, bi bilo
zanimivo vedeti, ali bo temelje dolo-
čil stari ali novi sindikalni obraz.
Kar nekaj stvari namreč ne gre poza-
biti.
Kaj vse naj bi določale kolektivne
pogodbe - pa čeprav sklenjene le za
branže-je načeloma jasno. Predvsem
pogoje dela in plačilo. Ko bodo stvari
kdaj zaškripale, pa bomo hoteli vedeti,
s kom se je treba pogajati. Zato se za
razumevanje vrnimo še malce nazaj:
zvezna vlada je kolektivne pogodbe
predlagala, ker se odpoveduje admini-
strativnemu nadzorovanju osebnih
dohodkov. Stvari pa, ker klasičnih de-
lodajalcev pri nas ni, seveda ne sme
izpustiti povsem iz rok. Zato bo v enot-
ni kolektivni pogodbi med sindikati in
državo določeno minimalno plačilo za
normalno, morda najenostavnejše, de-
lo. Ali bodo sindikati potem v razdela-
vi in na nižjih ravneh >>za svoje« še kaj
iztržih, je seveda njegova skrb. Zastav-
lja pa se že tudi dilema, ali bo »mini-
malno plačilo« sploh »minimalno«.
Ponuja se seveda tudi drugačen po-
gled na stvari. Da bodo kolektivne po-
godbe dokončno uredile status zapo-
slenih, da nihče ne bo delal pod ceno
in bo imel vsak enake pravice iz delov-
nega razmerja. Nenazadnje, pravijo
skrajneži, mimo kolektivne pogodbe
sploh več ne bi smelo biti zaposlova-
nja in bi se pač vsem, ki so v »tapra-
vih« sindikatih najbolje godilo.
Obstaja seveda še ena stvar, mimo
katere ne moremo: drugačni sindikati.
Že sami sindikalisti pravijo, da so vse
sanje o blagoru delavstva brezpred-
metne, če se tudi sam sindikat ne bo
bistveno spremenil. Vemo kako, tega
nima pomena ponavljati. Pozabiti na-
mreč ne smemo nečesa: pri sedanjih
sindikatih smo tudi dosedaj imeli kup
predpisov, ki so obenem delavcu veli-
ko nalagali in ga ščitili kot severnega
medveda, sindikatu dajali pooblastila
za odločanje v združenem delu itd.
itn... Pa ni nič pomagalo.
Zato nam lahko kolektivne pogodbe
še tako lepo dišijo, pa bodo kaj hitro
pričele širiti drugačne vonjave, če ne
bomo najprej spremeniU sindikatov.
BRANE PIANO
Trepljanje
Tako kot pri vsem ostalem, kar
spremlja proces naše družbene pre-
nove, tudi za kolektivne pogodbe ve-
lja, da je »to za nas nekaj novega« in
da se bomo morali še marsičesa na-
učiti. Ob tej veleumni ugotovitvi, ki
postaja že kar oguljena fraza, pa vse-
eno ni jasno, ali bo to za nas zgolj
mala ali pa kakšna malo večja šola.
Kdaj se bodo razkadile megle, ki za-
krivajo predlog sindikata (ta namreč
predlaga kolektivne pogodbe za vse
delavce, po dejavnostih in še posebne
kolektivne pogodbe v podjetjih), nih-
če ne ve.
Če odmislimo organizacijo, ki naj bi
ščitila interese delavcev in povpraša-
mo za mnenje tiste, ki naj bi branili
interese podjetnikov, ne bomo izvede-
h nič novega, kajti tudi tem je jasno
zgolj to, da je nekaj treba narediti. Pri
tem se ne zavzemajo za ponovno od-
krivanje smodnika, kajti, kot pravi Bo-
žo Lednik iz Savinjsko šaleške gospo-
darske zbornice, je dovolj pokukati
k sosedom v Avstrijo, kjer imajo po
mnenju mnogih najnaprednejšo de-
lovno zakonodajo. Pa vendar, ali je
zbornica - ta pa je prva, ki mora brani-
ti interese podjetnikov, ob tem. da se
ob nerazrešenem lastninskem vpraša-
nju sploh ne ve, kdo je drugi partner
v kolektivni pogodbi - sploh sposobna
stopiti v bran managerjem?
»Čigavi sploh smo, kje smo pravza-
prav v službi? Sam pri sebi nisem,«
pravi Štefan Nemeš, direktor zreškega
Cometa, ki ga to vprašanje bega ravno
tako kot večino podjetnikov v družbe-
nih organizacijah. Če ni lastnika, na-
mreč tudi partnerjev ni. Vsekakor bo
po njegovem neka nova pravila igre
treba postaviti, saj je red na področju
nagrajevanja in socialne varnosti zapo-
slenih potreben, a tudi Nemeš se pri
tem ne zavzema za še eno odkritje
Amerike.
Kot kaže pa nam bo inventivnost, ki
nam je pri snovanju novih zakonodaj
res ne manjka, tudi tokrat potrebna.
V tujini se namreč kolektivne pogod-
be sklepajo tudi na ravni podjetij (tudi
med temi so v istih dejavnostih velike
razlike), kar pa je iz našega predloga
zakona izpadlo. Vprašanje pa je tudi,
kako vse najboljše tuje izkušnje, pri
tem pa se za zgled poleg Avstrije rade
džuejo Švedska (kjer kolektivne po-
godbe določajo tudi vrsto socialnih
pravic delavcev) in pa tudi ZDA (zara-
di svojstvene vloge sindikata) prenesti
k nam, če niso niti zbornice niti sindi-
kat organizirane tako, kot so v deželah,
katerih modele uresničevanja social-
nih in drugih pravic bi radi prenesli
k nam.
Sindikat se lahko namreč še tako
dobro pogaja z zbornico, ki je zastop-
nik podjetniških interesov, pa pri tem
ne bo imel nikakršnega uspeha, če ga
delavci ne bodo imeU resnično za svo-
jega legitimnega predstavnika. V tem
primeru bomo imeh še naprej štrajke
mimo vseh »kolektivnih« dogovorov.
In kaj pomeni resnična legitimnost?
V ZDA, na primer, mora dati vsaj tret-
jina delavcev sindikatu pooblastilo, da
jih lahko zastopa, na volitvah pa mora
imeti vsaj 50-odstotno podporo. In vsa
stvar se podpiše le za eno leto. Sindi-
kat pa se ob tem, da brani interese
delavcev, seveda ukvarja tudi s takšni-
mi »postranskimi« zadevami, kakršna
je na primer ustvarjanje kapitala.
Potrebna je torej prenova sindikata
in zbornice, kajti tudi podjetniki, ki
niso preveč odvisni od pomoči in stro-
kovnih nasvetov raznih občinskih in
drugih pokroviteljev, se v tej družbi
nimajo komu potožiti in pri tem priča-
kovati kaj drugega kot hlinjeno trep-
ljanje po ramenih.
Poizkusni zajci, kot je nekdo ob raz-
mišljanju o kolektivnih pogodbah že
zapisal, torej ne bodo le delavci. Res
pa je, da bodo ti spet v prvih jurišnih
vrstah. Ali bo serum, ki jim ga bodo
vcepili, deloval, pa je tokrat verjetno
odvisno tudi od tega, ali si ga bo vcepil
tudi tisti, ki ima iglo v rokah.
RADO PANTELIČ
Preobrazba banke,
večja samostojnost
v večini organizacij, po-
slovnih partnericah Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje v teh dneh prouču-
jejo predlog reorganizacije
Ljubljanske banke v delni-
ško družbo. Šestnajst naj-
večjih ustanoviteljic te celj-
ske banke je pred kratkim
ta predlog že podprlo, zato
v banki pričakujejo, da se
bodo tudi pri vseh ostalih
odločili za nadaljne sodelo-
vanje z LB Sb Celje, kar po-
meni, da bi postali njeni
delničarji.
Ljubljanska banka bo, kot
je znano, v bodoče organizi-
rana v sistemu kapitalske
povezave kot banka mati in
banke hčere. Model, ki so ga
na koncu, z izjemo ene, spre-
jele vse poslovne banke, je
nekak kompromis med že-
ljami in zahtevami obeh stra-
ni: poslovnih bank in bodo-
če banke matere in je v tem
času najustreznejši, saj pri-
naša najmanj pretresov, za-
dovoljuje poslovanju s tuji-
no in omogoča večjo konku-
renčnost znotraj sistema.
Sistem tudi omogoča, da
bodo lahko uresničene os-
novne zahteve iz Zakona
o bankah, namreč, da morajo
te poslovati po načelu varno-
sti, likvidnosti in rentabilno-
sti z osnovnim motivom, da
ustvarjajo dobiček.
Po besedah Nika Kača,
predsednika KPO LB Sb Ce-
lje banka pričakuje, da bodo
njene ustanoviteljice v bodo-
če tudi njeni delničarji, s ka-
terimi bodo skupno gradili
močno banko, ki naj bi bila
boljša od konkurence in ki
bi omogočala razvoj. To jim
bo omogočala tudi večja sa-
mostojnost, saj bo smela
banka - mati posegati v nje-
no samostojnost le če ta ne
bo poslovala z dohodkom ah
pa v primeru statusnih spre-
memb.      •
Ustanovitelji banke so
imeli v dosedanjih razpravah
največ vprašanj prav v zvezi
z upravljalskim vidikom, saj
kot bodoči delničarji zahte-
vajo, da bodo lahko, tako kot
je sistem sicer zasnovan,
v skladu s številom delnic
imeh besedo pri upravljanju.
Bodoči odnosi bodo škrat-
ka usmerjeni v to, da z banč-
nimi sredstvi čimprej zago.
tovijo hitrejši razvoj vitalnej.
šega dela gospodarstva in ne
tako kot doslej, ko so banke
tudi zaradi državnega vrne-
šavanja v glavnem skrbele za
gašenje požarov.
Stane Seničar, predsed-
nik Sveta ustanoviteljev
LB Sb Celje, o bodoči vlogi
delničarjev: »Naša banka
lahko računa, da bomo v pr-
vi fazi ostali v tej banki in da
bomo njeni delničarji. Ker
pa moramo na vseh tržiščih,
tako na trgu političnih pro-
gramov, delovne sile, blaga
in trgu kapitala zavestno ne-
govati konkurenco, se bomo
znotraj tega bančnega siste-
ma zavzemah, da bomo skozi
njo s kapitalom konkurenčni
na trgu. Računati moramo
na to, da bodo začele nastaja-
ti banke z mešanim kapita-
lom, da bodo tu tudi druge
banke iz Jugoslavije in da
bomo vključno z našim po-
djetjem vsi iskaU najboljšega
partnerja za naložbo našega
kapitala.«
Bodoči delničarji tudi zah-
tevajo prečiščenje vseh
bančnih bilanc. Postopek je
v teku in nekatere banke bo-
do zato morale zapreti svoja
vrata (banke v Titogradu,
SJcopju, Prištini). Bančniki
pa si tudi želijo, da bi Narod-
ni banki v bodoče ne preraz-
deljevali (skorajda nepovrat-
no) tolikšnega dela dohodka.
RADO PANTELIČ
REKLI SO:
Mirko Cigale, obrtnik iz Na-
zarij o možnostih za ustanovi-
tev podjetja:
»Zaenkrat o tem ne razmi-
šljam resno, saj še ni povsem
jasno, kakšne prednosti in mo-
rebiti tudi slabe strani to prina-
ša. Zagotovo bi razmišljal
o ustanovitvi podjetja, če bi bi-
li povsem jasno opredeljeni vsi
pogoji, od tega, kakšna bo ob-
davčitev, kakšne olajšave.
Predvsem pa je potrebna neka
dolgotr^na stabilnost, dokaz,
da tisti, ki snujejo družbeno
prenovo, mislijo resno. Res, da
je v zadnjem času zraslo veliko
novih podjetij, ki pa so v večini
svetovalnega ali trgovskega
značaja. Pri ustanovitvi teh pa
ni tolikšnega rizika kot pri nas.
kjer imamo proizvodno dejav-
nost. Upam pa, da bo do raz-
maha podjetništva prišlo, saj
bo potem tudi konec podpira-
nja nekaterih posredovalnih
organizacij, ki jim zd£y dajemo
bogate marže.«
Računalniško vodena Jeklarna
Nova valjarna le stala 27 milijonov dolarjev
V Železarni Štore so pred
dvema tednoma pričeli pro-
izvodnjo v novi proizvodni
dvorani, na takoimenova-
nem »reverziranem duo va-
Ijarskem ogrodju«. Naložba
vanjo pomeni nadaljevanje
prizadevanja za povečanje
proizvodnje jekla v Železar-
ni Štore. Obenem je nada-
ljevanje modernizacije pro-
izvodnje jekla, ki so jo v že-
lezarni pričeli že v šestdese-
tih letih, ko so povečali
zmogljivosti v takratni je-
klarni.
Ferdinand Haler. svetova-
lec direktorja železarne in
vodja omenjene naložbe po-
jasnjuje, da v Železarni Štore
izdelajo letno okoli 205 tisoč
ton jekla, z novo pridobitvijo
pa bodo znotraj tega produk-
tivnost povečali kar za tri-
krat. Obenem seveda z novo
valjamo bistveno znižujejo
tudi stroške za energijo
v proizvodnji jekla. Za va-
ljamo pravi, da je ena najso-
dobnejših v Evropi, saj je ves
postopek proizvodnje na na-
pravi, peči, ogrodju in škar-
jah voden s šestimi računal-
niki. Izdelali so jih v Rade
Končarju, napolnili pa s sof-
wareom, ki je skupen izde-
lek Končarja, švedskega po-
slovnega partnerja in Žele-
zarne Store. Na novi pridobi-
tvi bodo letno izdelah okoh
140 tisoč ton jekla, v eni iz-
meni pa ji bo streglo 15 de-
Ferdinand Haler: »Nova na-
prava je tudi ekološko zelo či-
sta, saj smo pri načrtovanju
upoštevali evropske normati-
ve o dovoljenem hrupu, o emi-
siji delavcev in plinov. Tudi
vodni sistem v proizvodnji je
povsem zaprt, vsi jekleni od-
padki se vračajo v proizvod-
njo, železov oksid pa v visoke
peči."
lavcev ter 11 vzdrževalcev.
Ko bodo naložbo zaokrožili
še s hladilno klopjo in' neka-
terimi ogrodji pa bo okoh 70
delavcev lahko proizvedlo
vso železarnino načrtovano
proizvodnjo dvestotih tiso-
čev ton jekla. Danes je v žele-
zarni Štore za enako količino
jekla zaposlenih kar 300 de-
lavcev.
Denar za naložbo so zagoto-
vili iz večih virov. Stala je 26
milijonov 707 tisoč ameriških
dolarjev, od tega je bilo za 26
odstotkov tujih kreditov, 23
odstotkov kredita Ljubljanske
banke, 19 odstotkov kredita in-
terne banke ter 32 odstotkov
železarninega denarja. Nalož-
ba ni terjala večjih vlaganj od
načrtovanih, žal pa je bila kon-
čana z osemmesečno zamudo.
Tako so v Železarni Štore žal
tudi dohodek za vračanje po-
sojil in za nadaljni razvoj priče-
li služiti toUko kasneje.
BRANE PIANO
Kmetljci ostajajo pod IVIerxovo strebo
dokončni del s podpisom samoupravnega sporazuma
Celjski Merx bo po novem sestav-
ljeno podjetje, pod skupno streho za-
enkrat nameravajo ostati tudi vse
štiri kmetijske organizacije: kmetij-
ske zadruge Celje, Laško, Slovenske
Konjice in kombinat Šentjur. V kakš-
ni obliki oziroma organiziranosti pri-
hajajo pod skupno streho, pa je pre-
cej nejasno in nedorečeno.
Pojdimo lepo po vrsti. Še najmanj
problemov je videti v kmetijski zadru-
gi Celje, ki je že zdaj enovita, nima
zadružne lastnine in bo enovita delov-
na organizacija ostala tudi v prihodnje.
Pod Merxovo streho, o tem skorajda ni
dileme.
V Slovenskih Konjicah sta doslej de-
lovali dve temeljni organizaciji, lastna
proizvodnja in kooperacija. V razmi-
šljanjih o novi organiziranosti se vse
bolj nagibajo k temu, da se do novega
leta organizirajo po zakonu o združe-
nem delu v enovito organizacijo in kot
takšni pričakajo zakon o zadružništvu.
Najverjetneje tudi v okviru Merxa.
Za podobno pot se bodo veijetno
odločili tudi v Laškem, kjer imajo tre-
nutno poleg temeljnih zadružnih orga-
nizacij še predelavo. Z reorganizacijo
se ukvarja posebna skupina, ki se do-
slej še ni sestala. Sicer pa Laščani me-
nijo, da gre tokrat za veliko neodgo-
vornost republiških organov, ki stvari
niso dorekh, vse to pa povzroča dvom.
nejasnosti in ostajanje na stranskem
tiru.
Še najbolj vroče je bilo v zadnjih
tednih v Kmetijskem kombinatu
v Šentjurju. Težnje, da se posamezni
deh izločijo iz kombinata, so se uresni-
čile. Pet temeljnih organizacij se tako
reorganizira v pet novih podjetij. Tudi
njim bo najverjetneje nudil skupno
streho Merx in jih povezoval na fi-
nančnem, razvojnem in marketinškem
področju.
Prvi koraki pri reorganizaciji so to-
rej narejeni. Če so pravilni, bo pokazal
čas, dejstvo pa je, da bi bilo veliko
manj zapletov in nejasnosti, če bi stva-
ri najprej ustrezno razjasnila zakono-
daja. Kmetijcem v tem trenutku sploh
ni jasno, ali morajo z reorganizacijami
pohiteti do konca leta ah ne. V zadnjici
dneh vse bolj prevladuje prepričanje,
da ni treba hiteti in da je pametneje
čakati na zakon o zadružništvu ter no-
ve zakonske rešitve glede lastnine. Za-
kon o zadružništvu bi luč sveta moral
gledati že v začetku jeseni, v tem tre-
nutku pa obstaja samo osnutek zvez-
nega zakona. V Sloveniji je menda re-
publiški zakon že v predalih, sestav-
Ijalce pa po sprejetju zveznega čaka Se
trnjeva pot uskl^evanja.
IRENA BAŠA
Izvršni odbor predsedstva
Občinske konference SZDL Žalec
razpisuje dela in naloge odgovornega
urednika Savinjskega občana
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja izobrazba ustrezne smeri
- najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v roku 15 dni na naslov: Občinska konferenca SZDL
Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 2, 63310 Žalec s pripom-
bo za urednika.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
zaključku roka za prijave.
9. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Slovenski film v obdobju iskanja in krize
Kultura se skupaj z druž-
bo nahaja v položaju svoje-
ga prevrednotenja in iska-
nja svoje prave poti in per-
spektive. Tudi za slovenski
film je to istočasno lahko
obdobje iskanja in krize, to-
da tudi velika priložnost za
preporod, novo kvaliteto in
perspektivo. Priložnost za
to, da preprečimo, da bi
ostali ali postali tudi film-
ska provinca, odrezani od
sveta ali nesposobni enako-
pravno vključiti se v njego-
ve tokove.
To je le ena od misli, ki jih
je v svojem nagovoru izrekel
ob slavnostni otvoritvi 17.
Tedna domačega filma v Ce-
lju predsednik republiške
skupščine Miran Potrč. Zdi
se, je nadaljeval, da bo letoš-
nji Teden domačega filma
glede vseh teh odnosov po-
memben. Prerokovanje sicer
ni hvaležno, vendar je mogo-
če predvideti, da tudi sloven-
ski film na piedestal dviguje
njegovo visočanstvo gledal-
ca, ki ga ceni, spoštuje in ne-
guje. Gledalec postaja te-
meljno merilo filma, film pa
vse bolj žlahtno blago, je re-
kel Miran Potrč.
In v teh okvirih je treba po
njegovem iskati izhod tudi
za reševanje težav v širših
okvirih slovenske kinemato-
grafije, ki se ne sme ustrašiti
tržnosti, mora pa bolj kot do-
slej zaživeti kot eden temelj-
nih elementov slovenske
kulturne politike. Kot takš-
no jo mora sprejeti tudi drža-
va, ki ji prav tako ne bi ško-
dilo pogledati v razviti svet
in ugotoviti, kako je ta pre-
brodil težave, ki tokrat pesti-
jo nas, pa niso prav nič speci-
fično naše, saj se je na po-
dročju kinematografije pod
strahovitim pritiskom Ame-
rike znašla vsa Evropa. Raz-
mere so jo prisilile, da se
s svojimi institucijami orga-
nizirano pripravlja na ameri-
ški izziv. Kar zadeva nas, je
treba vedeti, da smo po kul-
turni plati že sestavni del te
Evrope, in po svoji specifični
poti ne moremo več vstopati
v dogajanja znotraj tega pro-
stora. To spoznanje opozarja,
obvezuje in pove, da je slo-
venska in jugoslovanska
kulturna .politika s pristo-
pom h kulturni konvenciji
sveta Evrope potegnila odlo-
čilno potezo in nas opredeli-
la kot tvorni del stare dobre
Evrope in njene civilizacije.
Teden domačega filma, je
nadaljeval Miran Potrč, ki je
odprt tudi za najboljše jugo-
slovanske filmske dosežke
in na katerem bodo letos pr-
vič predvajani tudi najboljši
kratki filmi Evropske film-
ske šole v Beogradu, je goto-
vo prava priložnost, da film-
ski ustvarjalci spregovorijo
o vseh teh vprašanjih. Tako
lahko letošnji celjski teden
ne le poveže in prispeva
k spoznavanju nacionalnih,
jugoslovanskih in evropskih
pogledov in izkušenj, tem-
več res prispeva tudi k iska-
nju in oblikovanju pravih
poti za razvoj slovenskega
filma. To bo priložnost, da se
v ustvarjalnem in delovnem
vzdušju poudari vrednost in
pomen kulture, ki s svojimi
posebnostmi in odprtimi
možnostmi vselej lahko
ustvarja prostor za dialog, za
vrednotenje in spoštovanje
različnosti ter za sporazume-
vanje in iskanje skupnega
oziroma univerzalnega.
D. S.
V naših razmerah in pred-
vsem ob upoštevanju strem-
ljenj in načrtov Evrope snuje-
mo podobo svojega jutrišnje-
ga dne tudi Slovenci, je ob
otvoritvi TDF dejal v Celju
Miran Potrč. Del te podobe in
stremljenj smo zapisali v slo-
venskih ustavnih amandma-
jih. Svoboda iniciative in
ustvarjanja materialnih in
duhovnih dobrin, človek - in
ne država ali ideologija so na-
čela, ki smo jih uzakonili s to,
res plebiscitarno odločitvijo.
In prav zaradi teh načel in ta-
ke vsebine odločitev so naši
amandmaji pri ljudeh, ki ne
želijo sprememb, ker bi jim te
odvzele monopol nad drugimi
ljudmi in tudi možnosti ne-
kontroliranega izvajanja
oblasti, naleteli na veliko go-
njo in obsodbo. Zavestno go-
vorim o posameznih ljudeh, je
poudaril Miran Potrč, saj ve-
lika večina vsebine naših re-
šitev ni poznala. Verjamem,
res verjamem, da bodo vsi ti
ljudje takrat, ko bodo spozna-
li vsebino naših amandmajev,
tudi sami terjali podobne re-
šitve. Morda je to prepričanje
nerealno ali preoptimistično,
vendar trdim, da začetega
procesa demokratizacije in
radikalnih družbenih spre-
memb ni mogoče ustaviti
v nobenem delu Jugoslavije
in niti ne v svetu. Le groba
sila lahko za krajši čas in
z usodnimi posledicami za
ljudi in naš razvoj zavre te
procese.
TDF v mavrici
z lahkotno obarvano Opol-
dansko mavrico, ki želi biti
v posameznih shematskih
sklopih tudi informativna in
vsebinsko poglobljena, je Ra-
dio Celje pospremil na pot do-
gajanja Tedna domačega
filma.
S podaljšanim programom
Radia Celje med 11. in 14. uro
je tako poslušalcem dana pri-
ložnost, da se tudi preko radij-
skih valov spoznajo s filmski-
mi delavci, organizatorji, spon-
zorji, kritiki in gledalci. Lok
opoldanske mavrice je obar-
van še z zanimivostmi iz film-
skega sveta in nagradnimi
vprašanji na temo iz sedme
umetnosti, predvsem pa z veli-
ko dobre filmske glasbe.
Z Opoldansko mavrico boste
lahko na valovih Radia Celje
vse do 13. novembra, do zak-
ljučka Tedna domačega filma.
Skromna filmska srajčica
Filmska podoba mesta ob Savinji je letos skromnejša v pri-
merjavi z minulimi leti. To gre pripisati manj denarcem. ki so
bili na voljo za organizacijo prireditve, po drugi strani pa organi-
zatorji del krivde prevzemajo na svoja ramena in priznavajo, da
so razpis objavili nekoliko prepozno. Filmska »srajčica« Celja je
zato narejena iz zastavic, lepakov, ki jih je omogočila Ljubljan-
ska banka, in dveh ali treh izložb, ki so si nadele filmsko
podobo.
Ena izmed redkih izložb, ki je v Celju te dni oživela, je v trgo-
vini Veronika v Zidanškovi ulici. Aranžiral jo je Bojan Dežan na
temo Blišč in beda slovenskega in jugoslovanskega filma. Avtor
o svoji izložbi in o TDF razmišlja: »Vemo, da je letos TDF pri
organizaciji spremljalo veliko zapletov in dvomov ali prireditev
sploh bo. Toda organizatorjem je uspelo prireditev pripraviti, žal
pa ni uspel pristop aranžerjev k prireditvi. Nekoliko prepozno je
bil posredovan razpis, toda nekaj se nas je vendarle odločilo za
sodelovanje. Svojo izložbo sem uredil na temo Blišč in beda
slovenskega in jugoslovanskega filma. Gre za prikaz stanja
v naši kinematografiji, žal pa se mi zdi (kolikor jo spremljam
v sredstvih javnega obveščanja) da se jeziček na tehtnici nagiba
k bedi. manj k blišču.« N. G.
Vldeo osvaja svet
Video na Slovenskem, ki
ga lahko razumemo kot teh-
nološki medij, se po skoraj
desetletnem obstoju prebi-
ja v ospredje in vrh ustvar-
jalcev in ljubiteljev mlade
umetnosti.
Zavod za kulturne priredi-
tve, ki se vsako leto z različ-
nimi razstavami in priredi-
tvami na filmske teme vklju-
čuje v dogajanje Tedna do-
mačega filma, je letos stopil
korak dlje v aktualnost in
potrebe današnjega časa.
V torek zvečer so pripravi-
li prireditev z naslovom Vi-
deo v Sloveniji in retrospek-
tivni program novega ameri-
škega videa, ki ga je predsta-
vila gostja iz Kalifornije
Jeanne C. Finley. Prireditev
pa je odprla dobra poznaval-
ka videa Marina Gržinič, ki
se z video umetnostjo ukvar-
ja že osem let. Organizatorji
So na ta kulturni dogodek
povabili tudi Nušo Dragan,
pionirko video filmov pri
nas.
Z najboljšo bero video fil-
mov, kijih bodo v Likovnem
salonu v Celju vrteli do 11.
novembra od 9. do 13. in od
16. do 19. ure, bo Teden do-
mačega filma živel v tudi
v navezi z mlajšo umetnost-
jo, s katero se na tak način
celjsko občinstvo spoznava
prvič. Pri tem je pomemben
kakovosten izbor video fil-
mov, ki so jih pred tem vrteU
že v nekaterih drugih drža-
vah Evrope in nazadnje
v Cankarjevem domu
v Ljubljani. Celje zdaj ponu-
ja seznanitev z video deli Ne-
vena Korde in Zemire Alaj-
begovič. Nuše in Srečka
Dragana, Marine Gržinič in
Aine Šmid, Mareta Kovači-
ča, Marjana Osoleta-Maxa,
Petra Vezjaka, Video pro-
dukcije Škuc-Forum in dela
študentov Akademije za li-
kovno umetnost. Vsi našteti
avtorji so na različnih festi-
valih in tujih TV postajah
dobili različna laskava pri-
znanja.  MATEJA PODJED
Vsaka slika Je pripoved zase
¥ domu JLA razstava otroških del na temo filma
Med vsakoletnimi sprem-
nimi prireditvami Tedna
domačega filma tudi letos
ne gre prezreti razstave li-
kovnih del učencev sred-
njih in osnovnih šol, ki so
s svojimi deli popestrili
dvorano doma JLA, kjer so
vsak večer tudi razgovori
občinstva s filmskimi
ustvarjalci.
Likovno podobo, ki so jo
mladi letos postavili v izbor
in na ogled, so mladi likovni-
ki ustvarjali po filmu Kavar-
na Astoria in mlajši po filmu
Coprnica Zofka. Na ogled so
postavili več kot 50 likovnih
del in vsako zase je vredno
gledalčeve pozornosti. Stro-
kovnih ocen (glede na dej-
stvo, da so to mladi likovni-
ki) ni mogoče dajati, je mne-
nja tudi likovna kritičarka
Alenka Domjan. »Zavedati
se moramo,« pravi, »da gre
konec koncev za vključeva-
nje razUčnih medijev v kul-
turno dogajanje v času Ted-
na domačega filma. Bolj po-
memben se zdi letošnji odziv
tako srednjih in osnovnih
šol, kot likovnih krožkov in
likovnih pedagogov, ki so
svoje vabilo k likovni podobi
Tedna v celoti uresničili.«
In res je vsaka slika pripo-
ved zase. Slike osnovnošol-
cev o Coprnici Zofki so iz-
redno igrive in barvne in so
predvsem odsev slik s filma.
Srednješolci pa so se lotih
slikanja bolj problemsko,
film so gledali drugače, druž-
beno kritično in odraslo, pa
čeprav je znano, da na neka-
terih srednjih šolah likovni
vzgoji ne namenjajo kdo ve
kakšne pozornosti. Pa je zato
toliko bolj razveseljivo, da se
je letos vabilu odzvala tudi
družboslovna smer srednje
šole, ki leta nazaj na tovrst-
nih razstavah ni bila prisot-
na. »Bilo bi razveseljivo, če
takšna likovna aktivnost
mladih, zlasti na srednjih šo-
lah, ne bi z vsakim Tednom
domačega filma sproti zamr-
la, ampak bi se odvijala skozi
celo leto,« razmišlja Alenka
Domjan.
MATEJA PODJED
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Izselitev za vsako ceno
-Razmere na Kosovu so vse bolj zapletene, v jesenskih
dogodkih so bili že trije mrtvi, več miličnikov je ranjenih.
Zaradi vsega tega se izseljevanje Srbov in Črnogorcev
s Kosova še povečuje, saj se ne počutijo več varne v tem
južnem delu Močne Srbije.
Značilen primer, kako je znova zavladal strah med neal-
banskim prebivalstvom, je iz Uroševca. Med demonstraci-
jami v soboto, ko je v Uroševcu semanji dan, kar so
izkoristili demonstranti, so napadli tudi Vlada Milovano-
viča, rentgenskega tehnika iz zdravstvenega doma v Uro-
ševcu. Zaradi napetega ozračja, ki vlada ne samo v Uro-
ševcu, ampak v vsej pokr^ini, je Milovanovič - tako del^o
mnogi drugi starši, Srbi in Črnogorci, pa tudi Albanci - šel
po sina, da bi ga iz šole spremil domov. Med potjo so ju
napadli demonstranti, ki so Milovanoviča, ki je z lastnim
telesom zaščitil sina pred udarci, z gorjačo zadeli v vrat,
tako da je bil hudo poškodovan. Z zadnjimi močmi se je
privlekel do bližnje hiše, kjer so stanovalci njega in sina
zaščitili. Na to hišo in na druge domove Srbov in Črnogor-
cev je začelo deževati kamenje, ki na srečo ni ranilo niko-
gar, gmotna škoda pa je bila kar precejšnja.
Vlado Milovanovič, ki so ga pozdravili v skopski bolniš-
nici, kamor so ga prepeljali iz Uroševca, je bil upravičeno
ogorčen, ker so mihčniki, ki so bili v bližini, samo gledali
obračun demonstrantov z njim.
Rezultat tega napada in kamenjanja hiš je bil, da zdaj
Srbi in Črnogorci v Uroševcu spijo z orožjem pri roki, da
imajo nočne straže v strnjenem naselju. Pravijo tudi, da
bodo takoj streljali, če se bo še kdaj zgodilo kaj podob-
nega, in ne bodo čakali, da bo posredovala milica.
V ponedeljek se je Vlado Milovanovič oglasil v skup-
ščini občine Uroševac in zahteval, da mu dovolijo odseli-
tev s Kosova. Na Kosovu velja namreč predpis, daje treba
izselitev prijaviti, potem pa posebne komisije občinskih
skupščin o tej zahtevi razpravljajo in izselitev dovolijo ali
prepovedo. Če jo prepovedo, potem potencialni izseljenec
ne more prodati nepremičnin, kar mu povzroči veliko
škodo. Nekateri so pripravljeni pustiti na Kosovu vse,
samo da se lahko odselijo v mirnejše in varnejše kraje, pa
čeprav gredo na pot samo s kovčkom. Med temi je zdaj
tudi Vlado Milovanovič. ki vztraja pri izselitvi, ne glede na
to, ah mu jo bodo dovolili ali ne.
Sovražnik delavskega razreda ^
v ponedeljek se je v Prištini začelo - tudi to je del
kosovske stvarnosti - sojenje Nexhatu Balanci, referentu
za samoupravljanje v gradbenem podjetju Ramiz Sadiku,
ki je zdaj v stečaju (v njem je bilo zaposlenih 7000 delav-
cev, v glavnem nekvalificiranih). Obtožen je za kaznivo
dejanje kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ure-
ditve države (po členu 114 kazenskega zakonika SFRJ).
Kaj je zakrivil 40-letni Balanca? Sevdije Morina, javni
tožilec, Balanci očita, da je kot referent za samoupravlja-
nje neposredno vplival na družbenopolitične organe
podjetja in s tem onemogočil, da bi pravilno ocenili
novembrska zborovanja na Kosovu in odgovornost pokra-
jinskih voditeljev. Tako je Balanca samoupravljalce nape-
ljal k temu. da so sprejeli napačne sklepe, to pa je prispe-
valo tudi k poslabšanju mednacionalnih odnosov v kolek-
tivu. Velik greh Balance - podobno kot Azem Vllasi in
soobtoženi je Balanca lahko obsojen na deset ali več let
zapora ali na smrtno kazen - je tudi, da je bil član stavkov-
nega odbora, kije podpiral zahteve starotrških rudarjev in
propagiral odstope Rahmana Morine, Alije Allije Shukrija
in Husamedina Azemija. Balanca je tudi zbiral hrano in
denar za stavkajoče. Vse to je napisano v obtožnici, z ugo-
tovitvijo, da je Balanca neposredno in organizirano rušil
oblast delavskega razreda oziroma ogrožal družbeno ure-
ditev države. Obravnavo bodo nadaljevali 13. novembra,
ko je tudi pričakovati, da se bo nadaljevalo sojenje Azemu
Vllasiju in soobtoženim v Titovi Mitrovici.
Slovenija kriva za vse
Razmeram na Kosovu tokrat posvečamo več pozornosti,
ker so v središču pozornosti demonstranti. Slovenija in
Hrvaška. Vse več je očitkov, da so pravzaprav za razmere
na Kosovu, za demonstracije, za mrtve in nerede, za slabe
ekonomske rezultate krivi v Sloveniji in na Hrvaškem, ker
»neposrdno in odkrito podpirajo albanske nacionaliste in
separatiste«. V čem je ta podpora, ki jo vidijo »pošteni in
napredni« Albanci na Kosovu, zlasti tisti v pohtičnih in
izvršnih organih?
Zahtevo po aboliciji Azema Vllasija vidijo kot izdajo
države in zahtevajo, da se proti tistim, ki so to predlagali,
začne postopek za ugotavljanje odgovornosti, pri čemer je
vseeno, ali se pišejo dr. Janez Drnovšek, dr. Stipe Šuvar.
Jože Smole, Janez Kocijančič, Boris Muževič, Borut Šuk-
Ije ah kako drugače. Protestirajo proti temu, da se Albanci
lahko zbirajo neprijavljeni v Ljubljani, Zagrebu. Splitu in
Pulju in demonstrirajo proti kosovskemu in srbskemu
vodstvu, ne da bi jim kdo kaj hotel, na ulicah v pokrajini
pa med demonstracijami odmevajo streli in teče kri. Ogor-
čeni so zaradi tega, ker hoče Slovenija »ukiniti Kosovo«,
ker hočejo posamezniki razdeliti sedanje Kosovo med
Srbijo in Črno goro, ostanek pa spremeniti v republiko
Kosovo.
Sicer pa je bil najbolj jasen in odločen predsednik pri-
štinskega izvršnega sveta, ki je odločno rekel:
»Ne potrebujemo nikakršne pomoči - torej tudi ne
denarne, op. p. - od komunistov, ki spreminjajo rdečo
barvo in se odrekajo simbolu naše peterokrake zvezde.«
Očitno bo več denarja zdaj ostalo v Sloveniji...
6. STRAN - NOVI TEDNIK
9. NOVEMBER 1989
Otroški želodčki v družlieni omaki
Število šolarjev, ki si lahko privoščijo šolsko kosilo. Je zatJnJe dve leti vse manj
Za začetek par besed
o omaki: iz leta v leto posta-
ja bolj pusta, dodatkov je
vse manj, zlasti začimb, ki
bi pospešile peristaltiko
družbenih akcij na tem po-
dročju. Sisovska vreča je
skoraj prazna, posledica te-
ga dejstva pa je ekonomska
cena obroka. In posledice
ekonomske cene? Število
šolarjev, ki si lahko privoš-
čijo šolsko kosilo, je zadnji
dve leti vse manj, še bolj pa
zaskrbljuje dejstvo, da ne-
kateri tudi že odklanjajo
šolske malice.
In že smo pri otroških že-
lodčkih, katerih oglašanje
postaja vse bolj zaskrbljujo-
če, kljub dejstvu, da so otro-
ci naša prihodnost, in kljub
frazi, da je šolstvo dejavnost
posebnega družbenega po-
mena. Seveda je problemati-
ko organizirane osnovnošol-
ske prehrane treba razčlenje-
vati v širših okvirih družbe-
ne stvarnosti, predvsem eko-
nomske. Ekonomska cena
šolskega kosila (ali malice) je
v urejenih sistemih neboleče
pravilo, v sistemu boja za
preživetje pa postavka, ki se
jo da, če ne gre drugače, tudi
črtati iz družinskega prora-
čuna. Žal so nadomestki za
takšne družinske odločitve
praviloma na škodo šolarja,
otroka in naše prihodnosti.
Po podatkih, ki smo jih do-
bili iz občin, je število šol-
skih kosil v upadanju, večje
zmanjšanje kot v tem, so
v večini občin zabeležih
v minulem šolskem letu. Ta-
krat je bila, ob prvem večjem
navalu elementov ekonom-
ske krize, na udaru kategori-
ja socialno ogroženih obča-
nov. Tako imenovana »sred-
nja ekonomska kategorija«
za zdaj še kohkor toliko lovi
sapo, tako da je letošnje
zmanjševanje obrokov v šol-
ski prehrani manj alarmant-
no. V preteklem šolskem le-
tu so marsikje ukinili celo-
dnevne šole oziroma oddel-
ke podaljšanega bivanja, kar
je številko o šolskih kosilih
še dodatno zmanjšalo, obe-
nem pa povečalo število ku-
haric, takoimenovanih teh-
noloških viškov.
Sicer pa danes v osnov-
nem šolstvu na Celjskem še
ne moremo govoriti o čisti
ekonomski ceni za kosila, saj
občinske izobraževalne
skupnosti še vedno prispe-
vajo delež za delno financira-
nje osebnega dohodka kuha-
ric, kar pa niso majhni zne-
ski. Tako bo do konca leta,
kako pa bo po novem letu,
s sisovskim pokopom? Trez-
no razmišljujočemu se zdi
najprimernejša rešitev šol-
ske prehrane v zagotovlje-
nem, nacionalnem progra-
mu, saj bodo le tako imeli vsi
slovenski šolarji vsaj približ-
no enak tovrstni standard.
Danes lahko govorimo
o dokaj poenotenih cenah
kosil in malic na osnovnih
šolah v posameznih občinah
v naši regiji, nikakor pa ne
tudi o enotni oziroma enaki
kakovosti te prehrane. Če
k temu dodamo še posamez-
ne občinske posebnosti, iz-
virnosti in specifičnosti, pri-
demo do spoznanja, da za
enake otroške želodčke ni-
mamo tudi uniformirane
prehrane, pri čemer ima uni-
formiranost tokrat pozitivni
predznak. Tudi v okviru
strokovno izračunanega in
določenega normativa je lah-
ko šolska prehrana odlična,
dobra ali pa samo še zadovo-
ljiva.
Občinske posebnosti,
drugačnosti
v občini Celje, kjer je
7.500 osnovnošolcev, se jih
okoli 40 odstotkov stalno
prehranjuje v šolah, kar je
razmeroma visoko število.
Po podatkih ZOŠ-a letos ni
bistvenega upadanja števila
obrokov kosil, ki jih priprav-
ljajo na vseh osnovnih šolah,
razen na OŠ Frankolovo, I.
osnovni šoh v Celju in na Os-
novni šoli Prve celjske čete
v Celju. Učenci slednjih
dveh celjskih šol imajo na
voljo kosila v Pionirskem
domu Cvetke Jerinove,
manjše število obrokov pa
na šoli v Vodnikovi ulici pri-
pravljajo tudi sami. Na ce-
lodnevni osnovni šoli Fran
Roš imajo težave z zamudni-
ki, saj nekateri starši dolgu-
jejo zneske za kosila tudi za
več mesecev. Otroci, ki to že-
lijo, lahko kosijo doma, ven-
dar pa je vprašanje, kakšna
so ta kosila, kako siti se vra-
čajo k preostanku celodnev-
nega dela na tej šoh. In kakš-
ni so jedilniki na celjskih os-
novnih šolah? Vedno cenejši
so, vendar še vedno v okviru
normativov. V občini Celje
tudi opažajo, da so domače
družinske prehrambene na-
vade zelo enolične. Vsakršna
novost (posebnost) na šol-
skem jedilniku naleti pravi-
loma na odpor.
V osnovni šoh Primož Tru-
bar v Laškem pravijo, da se
je število kosil po septembr-
skem polovičnerri zmanjša-
nju zdaj ustalilo. Šolska ma-
lica je za vse učence obvez-
na, starši pa lahko poravnajo
stroške zanjo tudi v ustrezni
količini povrtnin. Zaradi
prehoda na ekonomsko ceno
kosil zdaj na šoli kosijo le še
tisti učenci, ki te možnosti
kje drugje nimajo. Ah pa
morda vse več otrok že osta-
ja brez redne dnevne prehra-
ne? Lani so v Laškem izvedh
anketo o prehranjevanju
učencev in ugotovih, da jih
skoraj 60 odstotkov ne zajtr-
kuje, zato lahko otroci mali-
cajo že po prvi šolski uri. Pa
še to: učenci iz krajev, ki jih
je poškodovalo nedavno ne-
urje, imajo kosila brez-
plačna.
Tudi v šentjurski občini je
vse manj šolarjev, ki kosijo
na šolah, osip pa je bil velik
zlasti v minulem šolskem le-
tu. Izjema je šola v Šentjurju,
kjer kosi vsak tretji učenec,
število kosil pa je letos neko-
liko večje od lanskega. Naj-
več odpovedi kosil so zabele-
žili na slivniški osnovni šoh,
na podružnicah v Dobju,
Prevorju in Kalobju pa otro-
ci nimajo možnosti kositi.
Da bi zmanjšali stroške ozi-
roma izboljšali šolske jedil-
nike, si marsikje pomagajo
s šolskimi zadrugami. Na
slivniški osnovni šoli so le-
tos pridelali 300 kg krompir-
ja, 150 kg zelja in precej zele-
njave, podobno na osnovni
šoli v Ponikvi.
V šmarskih osnovnih šo-
lah kosi 10 odstotkov manj
šolarjev kot lani, odpovedi
malic pa ni zaznati. Na sko-
raj vseh šolah imajo zadruge,
kjer pridelajo hrano, večino-
ma povrtnine in krompir za
okoli štiri mesece, na celod-
nevni šoli v Bistrici ob Sotli
pa v šolski zadrugi pridelajo
kar celoletne količine osnov-
nih živil za šolsko kuhinjo.
To se pozna, saj je bilo za
kosilo in malico treba okto-
bra na bistriški osnovni šoli
odšteti le 400 tisoč dinarjev.
Lepa navada na tej šoh je tu-
di, da ob Tednu otroka šolar-
ji prinesejo domače pridelke
v šolo, s tem pa šolsko hrano
še bolj pocenijo. Jasno je, da
zadružništvo na vseh šolah
ni mogoče, zlasti na mestnih
ne.
Konjičanom si s šolsko
prehrano zaenkrat še ni tre-
ba beliti glav. Sleherni os-
novnošolec ima šolsko mali-
co, kuhinje pa imajo le na
centralnih šolah, kjer je na
kosila naročenih 638 učen-
cev ah samo 32 manj (3%)
kot lani. Cene malic in kosil
so v vseh šolah enotne, v šoh
s prilagojenim programom
pa jedilnike obogatijo s pri-
delki z lastnega vrta.
V občini Velenje imajo de-
set šol in prav toliko šolskih
kuhinj, kjer pripravliajo ma-
lice m kosila. Na OŠ Anton
Aškerc v Titovem Velenju,
na primer, je 914 učencev, za
katere dnevno pripravijo 843
malic. Na tej šoli ne malica
71 učencev, brez šolskega
kosila pa jih je še nekaj več.
V Vzgojnoizobraževalnem
zavodu se bojijo, da bodo
s skorajšnjim popolnim pre-
hodom na ekonomske cene
prehrane iz šolskih jedilnic
»pregnali« še več otrok.
Na osnovnih šolah v žalski
občini pa ugotavljajo, da je
letos kar 20 odstotkov manj
tistih otrok, ki v šoli redno
kosijo. Nekaterim otrokom
bi najbrž lahko pripisali raz-
vajenost. Pa gre res samo za
razvajenost? Kar dvajsetod-
stotno zmanjšanje kosil je
najbrž še kako drugače zaz-
namovano. V Braslovčah je
314 učencev, od teh kosita
102 učenca. Na petrovški šoh
je 432 šolarjev, kosilo pa pre-
jema le 198 otrok. Na Polzeli
se je za kosilo odločilo 256
otrok od 577. V žalski šoU
imajo 902 šolarja in priprav-
ljalo 469 kosil dnevno, na ne-
katerih podružničnih šolah
pa kosil sploh ne pripravlja-
jo. Na žalski šoli Ljuba Mi-
kuš kosi le 23 otrok, 65 pa se
jih vrača domov brez kosila,
v družine, kjer v večini pri-
merov vlada vsesplošna ne-
urejenost, pomanjkanje.
Edinole v občini Mozirje
ni opaziti sprememb na po-
dročju osnovnošolske pre-
hrane, ki pa ni nič cenejša od
prehrane v ostalih občinah.
Oktobra je bilo na Celjskem
treba za mesečno mahco od-
šteti od 200 do 230 tisoč di-
narjev, za kosilo učenca na
nižji stopnji od 32 do 36 tisoč
dinarjev, na višji stopnji pa
je bilo oktobrsko kosilo
vredno od 39 tisoč dinarjev
(Slovenske Konjice) do 45 ti-
soč dinarjev (Žalec).
Ni še tako davno, kar smo
se pri nas s šolsko prehrano
hvalili, ker je šlo v resnici iz
leta v leto na bolje. Unra pa-
ketom in enoličnim hladnim
malicam so se pridružile to-
ple, v šolskih kuhinjah se je
okoh poldneva trlo lačnih
glavic in vsako leto več jih je
bilo. Višek smo potem dose-
gli s celodnevnimi osnovni-
mi šolami in podobnimi obli-
kami podaljšanega bivanja
na šoli. Že smo verjeli, aa
smo lepo poskrbeli za zdrav
otrokov razvoj.
Danes je stanje, milo reče-
no, zaskrbljujoče, ker vse-
splošni krizi še ni videti kon-
ca. Zdi se, kot da si pred pro-
blemom zatiskamo oči, ker
mu trenutno nismo kos. Pa
se ga bo treba lotiti. V Osnut-
ku konvencije o otrokovih
pravicah pa med drugim tu-
di piše: »Za vsestranski raz-
voj otrokove osebnosti mo-
rajo skrbeti starši, skrbniki
in vsa družba.« Zato bi bilo
sila napak, če se ne bi tudi
šolska prehrana pojavila
med nalogami bodočega za-
gotovljenega, slovenskega
šolskega programa.
MARJELA AGREŽ
VIO Žalec
Komisija za delovna razmerja DSSS
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
računovodje VIO Žalec
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora
kandidat izpolnjevati še:
- da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonom-
ske smeri (VI. ali V. stopnja izobrazbe)
- da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih
in nalogah v računovodstvu.
Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za do-
bo 4 let s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek
opis opravljanja dosedanjih del in nalog pošljejo
kandidati v 15. dneh po obja\g razpisa na naslov: VIO
Žalec - DSSS, Šilihova 1 z oznako »za razpisno
komisijo«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15. dneh
po opravljeni izbiri.
»PETROL« TOE CELJE
obvešča,
da bo na
bencinskem servisu v Celju,
Ljubljanska c. 38 začasno
prekinjeno poslovanje
zaradi nujnih vzdrževalnih del
predvidoma do 20. 11. 1989.
V tem času bo poskrbljeno za nemoteno oskrbo na
ostalih bencinskih servisih v Celju, z dodatnim ne-
deljskim dežurstvom na bencinskem servisu Kidriče-
va cesta.
Nadalje cenjene stranke obveščamo, da zaradi spre-
menjenih pogojev poslovanja na tem bencinskem
servisu ne bo več prodaje motornega bencina 86 okt.
- navadnega bencina.
Prodaja mešanice bo nadalje na bencinskem servisu
Ljubljanska c. 38 s super bencinom, medtem, ko bo
na ostalih bencinskih servisih potekala še po ustalje-
nem načinu.
_Prosimo za razumevanje!_
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST CELJE
v skladu s 4. členom Pravilnika o podeljevanju
priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Celje
RAZPISUJE
za leto 1990 podelitev
1. Roševih priznanj
2. Priznanj Občinske izobraževalne
skupnosti Celje
Roševo priznanje se podeli posamezniku za poseb-
ne uspehe in dolgoletno delo na področju vzgoje in
izobraževanja.
Kandidat mora imeti najmanj 10 let dela na področju
vzgoje in izobraževanja. Pri izbiri imajo prednost
kandidati, ki izpolnjujejo čim več naslednjih krite-
rijev:
- doseganje izjemnih pedagoških uspehov,
- poznavanje in uporabljanje sodobnih vzgojnoiz-
obraževalnih metod.
- vnašanje novosti v vzgojnoizobraževalni proces,
- prenašanje izkušenj na mlajše, mentorstvo učen-
cem in študentom kadrovskih šol ter pripravnikom,
- povezovanje vzgojnoizobraževalnega dela z oko-
ljem,
- mentorstvo v organizacijah učencev in interesnih
dejavnostih ter doseganje nadpoprečnih rezultatov
v teh dejavnostih,
- aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in
samoupravnih organih.
Priznanje Občinske izobraževalne sl(upnosti Celje
se podeljuje posameznikom, organizacijam združe-
nega dela, krajevnim skupnostim, družbenim organi-
zacijam in društvom za posebne uspehe pri razvija-
nju vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini Celje
■ in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju
celovitega procesa vzgoje in izobraževanja.
Kandidate lahko predlagajo:
- organizacije združenega dela,
- krajevne skupnosti,
- samoupravne interesne skupnosti,
- družbenopolitične organizacije,
- družbene organizacije in društva.
Predlog mora poleg imen in drugih osnovnih podat-
kov vsebovati še podrobno obrazložitev.
Rok za prijavo je do vključno 11. 12. 1989.
Predloge pošljite na naslov Občinska izobraževalna
skupnost Celje, Gregorčičeva 5/a.
Svet Centra za socialno delo
v ustanavljanju Mozirje,
Na trgu 20
razpisuje prosta dela in naloge
direktorja
Pogoji:
- visoka izobrazba družboslovne smeri in najmanj
tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali višja izobrazba
socialne smeri in najmanj pet let ustreznih delovnih
izkušenj,
- izpolnjevanje 511. člena Zakona o združenem
delu,
- strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti
za opravljanje nalog iz pristojnosti direktorja.
Direktor bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15. dneh po
objavi razpisa na CENTER ZA SOCIALNO DELO
v ustanavljanju Mozirje, Na trgu 20, 63330 Mozirje
(za razpisno komisijo). Kandidate bomo obvestili
v 30 dneh po objavi razpisa.
9. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Konec je mučeništva,
otrok je v pravih rokah
Po sledi nekdanje reportaže o rejenčku Miranu Fidlerju
Pred tremi leti smo v na-
šem časniku objavili repor-
tažo: »Bo tudi o Mirančku
sodil Salamon?« Že takrat
smo namreč dvomili, da je
bila odločitev socialnega
skrbstva Slovenije pravil-
na, ko je mladoletnega Mi-
rana Fidlerja dodelila nazaj
v skrbstvo očetu in materi.
- Štefanu in Zdenki Fidler
iz Šmarij pri Jelšah.
Zakaj je šlO?
Bili smo priča dogodka, ko
SO delavke Centra za social-
no skrbstvo v Šmarju morale
posredovati (da bi odločbo
»izvršile«) pri rejnici Pepci
Mikuž iz Korpol nad Šmar-
jem, ki je imela v rejništvu
malega, takrat štiri leta in
pol starega Mirančka, a ga ni
hotela dati. Z vso ljubeznijo
se je navezala nanj in instik-
tivno je čutila, da bo Mirač-
ku pri starših slabo šlo. Ni in
ni ga hotela izročiti pravim
staršem, rejenčka je hotela
obdržati za vsako ceno.
A ker v takšnih primerih sr-
ce ni odločujoč sodnik, am-
pak papirnati list, je Miran
končno pristal pri starših,
zlasti, ker sta ga oče in mati
zahtevala. Doma sta že imela
prvorojenega sina Štefana,
ki je leto dni starejši od Mi-
rana.
Pred tremi leti smo na
koncu reportaže zapisali:«
»V ušesih še vedno odzva-
njajo kriki rejnice Pepce - ne
trgajte mi otroka iz rok!
Močan očetov glas pa je
pribijal - otroka hočem za
vsako ceno!«
Miran je moral
v bolnišnico
Januarja letos smo dobili
v uredništvo pismo, da naj
sledimo dogodkom izpred
treh let, kajti medtem se je
marsikaj zgodilo. Postregli
so nam s podatkom, da je
Miranov oče Štefan Fidler
tako pretepel sina, da se mo-
ra zdraviti v bolnišnici.
Sledili smo tem podatkom
ter se oglasili na Centru za
socialno delo v Šmarju, kjer
je bila zadeva tudi vroča in
so socialne delavke ter di-
rektorica Roma Prevolšek,
že ukrepale. Zbirale so po-
datke za kazensko ovadbo
o kaznivem dejanju surove-
ga ravnanja z mladoletno
osebo, tokrat mladoletnim
sinom Miranom Fidlerjem,
in to ovadbo izročile temelj-
nemu javnemu tožilstvu Ce-
lje z datumom 17. 1. 1989.
Sos za pomočjo prišel naj-
prej iz bolnišnice v Celju.
Klicala je tamkajšnja social-
na delavka in povedala, da je
na oddelku otroške kirurgije
na zdravljenju mladoletni
otrok Miran Fidler, kamor so
ga pripeljali zaradi večjih po-
škodb. Zdravnica Božena
Medved-Berk je posumila,
da je bil Miran pretepen od
odrasle osebe ter te sume po-
vedala Miranovi materi. Ta
je to trditev odločno zanikala
ter vso krivdo zvalila na šolo.
Na Centru v Šmarju so
kmalu dobili zdravniški iz-
vid, kjer je zdravnica Medve-
dova navajala poškodbe, ki
jih je ugotovila pri Miranu.
Našla je številne sveže in sta-
re modrice po celem telesu
ter ekstremitetah in poškod-
bo medenice. Ostale poškod-
be (dvojni zlom desni pod-
lahti, zlom nosu, komolci či-
sto plavi, itd.) so bile starej-
šega izvora in niso bile nikoli
pravilno celjene. Zaradi vseh
teh poškodb je otrok danes
že invalid. Doktorici Medve-
dovi je bila sumljiva izjava
matere, da so te poškodbe
posledica medsebojnega
obračunavanja med vrstniki
v šoli, zato je izrazila, po po-
svetu z ortopedom, sum, da
gre po vsej verjetnosti za
pretepanje oziroma mučenje
otroka. Potrdila je možnost.
da bi lahko novejša poškod-
ba - zlom medenične kosti,
nastala zaradi brce ali pa tu-
di zaradi spontanega padca,
vendar je mnenja, da bi v ta-
kem primeru starši sami
ukrepali in otroka peljali
k zdravniku.
Izjave, dokaj
nasprotne, se vrste
Materino izjavo, da se je
Miran poškodoval v šoli, so
na Centru takoj preverili in
razredničarka Marjeta Kam-
puš je to možnost odločno
zanikala. V razgovoru z njo
so tudi izvedeli, da je otrok
na dan poškodbe (18. 1.1989)
zamudil pouk in ko je prišel ■
kasneje v razred je brez be-
sed odšel v klop. Razredni-
čarka pri njem ni ničesar
opazila, razen tega, da se je
počasneje premikal. Ko pa
so odšh Miranovi sošolci na
malico, je Miran obsedel
v klopi, ker se ni mogel dvig-
niti. Ko se mu je pribhžala, je
fantek najprej molčal, bolelo
gaje...
Potlej ji je rekel, da je pa-
del na poti v šolo, kar je poz-
neje potrdil tudi njegov brat
Štefan, ki je leto starejši od
Mirana.
Razredničarka je Mirana
takoj odpeljala k zdravniku,
ta pa ga je poslal v celjsko
bolnišnico.
Miran in njegov brat Šte-
fan sta še naprej vztrajala pri
izjavi, da je Miran padel na
poti v šolo, njuna starša pa
sta trdila, da je bil Miran po-
škodovan v šoli. Pozneje pa
so tema dvema nasprotnima
izjavama vsi štirje dodali še
tretjo izjavo in sicer, da je
Miran padel na šolskem
igrišču z nekega igrala in se
pri tem poškodoval. Vmes je
oče spremenil svojo izjavo in
rekel, da je Miran padel na
poti v šolo, zopet drugič pa je
miran v pogovoru izjavljal,
da so ga pretepli sošolci.
Miran, v stiski
prizna resnico
v zaupljivem pomenku
v šoli, kjer ni bilo staršev,
niti brata, je Miran direktori-
ci Centra Romani Prevolšek
povedal resnico. Med dru-
gim je dejal, da ga je oče obr-
cal doma, ker ni dovolj hitro
delal sklec. Pretepel ga ni pr-
vič; to večkrat dela, zlasti,
kadar je pijan. Pretepa ga
z vojaškim pasom, palico ali
metlo. Večkrat je tudi lačen,
ker mu oče za kazen ne da
jesti. Pretepa ga za nepo-
membne stvari, če dovolj hi-
tro ne bere, na primer. Tudi
mamo oče pretepa, v glav-
nem pa samo njega. Zato se
ga zelo boji. Tudi zdaj. Če bo
k^ povedal, bo potem doma
še bolj tepen.
Čez nekaj dni je Miran na
Centru v Šmarju v navzoč-
noti staršev vse zanikal, kar
je izjavil v šoli. Ponovno je
dejal, da so ga pretepli sošol-
ci, da je padel na poti v šolo,
itd. Povedal pa je tudi, da ga
pretepa tudi starejši brat
Štefan po naročilu očeta.
Po izjavah sosedov, ki pa
jih nihče noče potrditi pi-
smeno, so take razmere pri
družini Fidler normalne.
Tudi miličniki so že nekaj-
krat posredovali. Vedno za-
radi surovega ravnanja
z otrokoma. Miran je enkrat
mihčniku povedal, da ga je
oče pretepel s pasom.
Miranov oče je še
vedno v postopku
Znano je, da sodni mlini
meljejo počasi, prepočasi.
Medtem se zgodi marsikate-
ra tragedija, ker je čas neu-
smiljen.
Nevzdržne razmere v dru-
žini Fidler so se stopnjevale
in na Centru niso čakali na
sodno odločitev. Svet za var-
stvo družine pri občinski
skupnosti socialnega skrb-
stva, ki ima vso pravico, da
uveljavi svoje mnenje v iz-
jemnih primerih, je sprejel
sklep, da se Miran Fidlerja
takoj odvzame staršem ter se
ga da v rejništvo. Tej odloči-
tvi so dodali še eno: da se
odvzame staršem tudi prvo-
rojeni sin Štefan. Tega so na-
mestili v vzgojno varstveni
zavod Veržej v Prekmurje.
V Miranu še ni miru,
a že ve, kaj je dom
Komu zaupati nemirnega,
z vsemogočimi travmami
obremenjenega Mirana, kje
mu najti nadomestni dom?
Čim dlje od pravega doma,
čim dlje od staršev, katerih
vzgojno sredstvo je vojaški
pas, palica, brce, so pravilno
sklepah na Centru v Šmarju
ter poiskali rejnico izven nji-
hove občine. Našli so jo v va-
sici Luteije pri Ponikvi
v šentjurski občini. Tuje bog
trosil samo lepoto, jo razpo-
stavil po gričkih in dolinah
in posojal prijaznimi ljudmi.
Mlada rejnica Zdenka
Lampret, zdajšnja Miranova
mama (sam jo je tako želel
imenovati), je odločna žen-
ska in mati sina Dejana, ki je
leto dni mlajši od Mirana.
V nasprotju z Miranom je to
ubogljiv otrok, kije potrebo-
val druščino in tako so si
umislili Mirana.
Ko smo prišh k lepo ureje-
ni hiši na obisk, da vidimo,
kje zdaj Miran živi, smo ju
našli na kolesih, ko sta se po-
dila okoli hiše.
»Z Miranom moram biti
stroga, pove rejnica Zdenka,
in če me ne bo ubogal, se
bom še premislila, ali bo
ostal pri nas ah ne. VeUko
ljubezni potrebuje in veliko
je dela z njim. 'Sam ne dela
domačih nalog, vedno mo-
ram biti poleg in močno
upam, da bo šolski uspeh po-
pravil, ker ni najboljši. Pred-
vsem pa je v šoh nemiren in
se rad pretepa. Pri nas doma
uboga, predvsem pa ga je bi-
lo težko navaditi na red. Več-
krat kakšno ušpiči, a se hitro
zaveda, da ni naredil prav,
potlej se mi pride opravičit.
Dobim ga, ko leži in z rokami
pod glavo nekaj tuhta. Le kaj
se vrtinci v njej se vehkokrat
vprašam. Veste, otroci v šoli
ga dražijo, zato je jezen na
»šmarskega ata«, kot pravi
svojemu očetu. Stikov s star-
ši ne dovolim. Poleti sta bila
Miran in Dejan v svojem »elementu«. Najraje se vozita
okrog hiše.
skupaj z bratom pri njih na
počitnicah, a sta kmalu ušla
od doma. Potem sta se pote-
pala po Mariboru in vsega
zbeganega sem Mirana dobi-
la nazaj.«
Rejnica Zdenka Lampret
je za Mirana zaskrbljena,
prava mati pa ga je, ko je bil
Miran na sliki skupaj z dru-
gimi sošolci, zatajila. Mira-
nov oče pa je ob tem izjavil,
da je Miran na sliki, »grd kot
pes.«
Za občutke, ki jih je ob
tem doživljal osemletni Mi-
ran, ki ima zdaj že tretji dom,
čist in svetal in poln ljubez-
ni, ve on sam. Nikoli ne bo
odmislil preteklosti, čeprav
je sedanjost srečna, med vi-
nogradi in obrnjenimi braz-
dami njiv. Koliko brazgotin
je ostalo, se sprašujemo ob
slovesu, ko se idilika sončne-
ga dne prevesi v mrak? Bo
Lampretovi družini uspelo
umiriti nemirnega Mirana?
Bodo imeli dovolj potrplje-
nja, predvsem pa ljubezni?
Slednje Miran najbolj potre-
buje in če bi jo v tem trenut-
ku bilo za en velik srčni bo-
kal, je ne bi bilo zadosti.
A veliko je že to, da, ima
Miran mamo in ateja. Čisto
pravega.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
Si danes zadovoljna, se v mislih sprašuje Miran, Ito skrbna
mama Zdenka pred poukom pregleduje njegovo torbo.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
V Šempetru
iščelo prostor
za bencinski
servis
Bencinski servis
v Šempetru je že nekaj
let na seznamu servisev,
ki naj bi ga prestavili na
novo lokacijo nekje
v šempetrskem zaselku.
Prestavitev je menda po-
trebna zaradi same ob-
nove, v napoto je delovni
organizaciji Sip, ki je
vsaj pred leti načrtovala
širitev svojih prostorov
ravno tam, kjer stoji ser-
vis. Nenazadnje, tudi
prometni režim je tam
takšen, da morajo ljudje
s svojimi jeklenimi ko-
njički kar malce krožiti
naokrog, da spet zavijejo
na tako imenovano glav-
no cesto.
Lani je bilo v žalski ob-
čini okrog te prestavitve
pravzaprav že vse dogo-
vorjeno. Petrol je bil pri-
pravljen odšteti osemde-
set odstotkov denarja,
ostala sredstva bi prispe-
val sklad stavbnih zem-
ljišč. Tudi lokacija je bila
dogovorjena, zemhišče
na zahodnem delu Šem-
petra. Da bi vso reč spe-
ljali tako kot je treba, je
izvršni svet sprejel pro-
gram priprave, med dru-
gim je bilo treba zbrati
štirinajst različnih dovo-
ljenj in soglasij.
Do pred kratkim je te-
klo vse po načrtih, zaplet-
lo se je pri Območni vod-
ni skupnosti, ki soglasja
za prestavitev kot kaže ne
namerava izdati. In ker
ima pomisleke območna
vodna skupnost, so zdaj
začeh omahovati tudi na
Komunali in sanitarni in-
špektor, čeprav so pred
letom dni vsi sedeli za
skupno mizo.
Kaj storiti, so se spraše-
vali člani žalskega izvrš-
nega sveta na seji prejšnji
teden. Ali skleniti, da so-
glasje območne vodne
skupnosti sploh ni po-
trebno ali ponovno sesti
za skupno mizo? Na kon-
cu je vendarle zmagalo
prepričanje, daje soglasje
treba doseči, saj gre za pr-
vo kmetijsko območje in
zemljišče, ki je preprede-
no z vodnimi viri. O tem,
da s takšno jugoslovan-
sko prakso dogovarjanja
izgubljamo čas in denar,
pa najbrž ne kaže razpre-
^^ti- IRENA BAŠA
Dalmatinci so se
zaljubili v Prebold
Brodogradilište iz Splita
je pripravljeno v Preboldu
zgraditi enaindvajset počit-
niških hišic. Gre za naložbo
v vrednosti 700 tisoč zahod-
nonemških mark. Gradili
naj bi v nekdanjem vikend
naselju, kjer sedaj stoje de-
setletja stare lesene hišice,
ki so nekdaj v kraj pod Žvaj-
go privabljale številne turi-
ste iz domala vseh evrop-
skih držav. Sedaj jih je se-
veda načel zob časa in po-
trebam turizma že zdavnaj
ne služijo več.
Seveda pa tudi Prebold ni
izjema in vse skupsu se za-
pleta. O tem so predstavniki
Hmezadove delovne organi-
zacije Gostinstvo-turizem
Golding govorili s predstav-
niki preboldske krajevne
skupnosti.
Hmezadova delovna orga-
nizacija Golding naj bi po-
godbo z Brodogradihštem
podpisala v teh dneh. V koh-
kor je ne bo, bodo Dalmatin-
ci investirali drugje. Prebol-
du zaenkrat dajejo prednost
zato, ker so številni delavci iz
Dalmacije pred leti že letova-
h v tem kraju in so bih izred-
no zadovoljni. Obljublj^o,
da bi bih bungalovi dobro
zasedeni vse leto. In zakaj se
vse skupaj zapleta? Zato, ker
imajo v sedanjih, starih lese-
nih hišicah svoje prostore
številne organizacije in dru-
štva, v njih pa se odvija bolj
ah manj pestra dejavnost.
Kako jih sedaj odsloviti in
kaj jim ponuditi v zameno?
To je vprašanje, na katerega
v tem hipu nihče ne zna od-
govoriti. V Preboldu so spro-
žih tudi vprašanje, kaj sta
pripravljena storiti Golding
in Brodogradilište za finan-
ciranje infrastrukture v kra-
ju, kjer krajani plačujejo kra-
jevni samoprispevek, ki zaje-
ma tako gradnjo vodovodov
in kanalizacije. Z izgradnjo
bungalovov bi se pritiski na
vse te zmogljivosti prav go-
tovo povečali. Slednjič pa
gre tudi za zaplete okrog
zemljišča, katerega lastnik je
turistično društvo. Bodo
Dalmatinci torej to zemljišče
prejeh brezplačno, med tem
ko bi ga drugje za gradnjo
takšnega naselja morali pla-
čati? Vse to so bila vpraša-
nja, ki so jih predstavniki
krajevne skupnosti zastav-
ljali vodstvenim delavcem
Goldinga, odgovorov pa se-
veda niso prejeh.
Po drugi strani pa je res
tudi to, da se gradnje takšne-
ga turističnega kompleksa
v Preboldu ne bi smeh brani-
ti, saj bi kraj s tem prav goto-
vo marsik^ pridobil. Znano
je namreč, da so dalmatinski
gostje dobri potrošniki. Po-
nuja se izredna možnost, da
Prebold znova zaživi kot
znan turistični kraj, za kar
ima vse pogoje. V vsakem
primeru pa bi bilo treba ime-
ti na voljo več časa in če so se
v Hmezadovi delovni organi-
zaciji Golding že pogovarjali
s Sphtčani o tej naložbi, po-
tem bi lahko o pogovorih
prej obvestih vodstvo kra-
jevne skupnosti.
Konec koncev bo treba
razrešiti še vrsto problemov
čisto urbanistične narave,
o čemer se v teh dneh pogo-
varjajo tudi na komiteju za
urejanje prostora, varstvo
okolja in urbanizem pri žal-
ski občinski skupščini.
V vsakem primeru pa bi bilo
škoda iz rok izpustiti nekaj,
kar se ponuja tako rekoč sa-
mo po sebi in na pladnju.
Navsezadnje gre za eno iz-
med največjih naložb v turi-
stično gospodarstvo žalske
občine.
JANEZ VEDENIK
Nova poslovna
stavba pod streho
Poleg Narodnega doma
v Celju raste ob Ljubljanski
cesti nova poslovna stavba,
ki naj bi jo dokončah maja
prihodnje leto. V njej bo do-
bila prostore celjska podruž-
nica Službe družbenega
knjigovodstva, del stavbe
gradijo za trg. del pa pred-
stavlja nadomestno gradnjo
za nekdanje prostore Centra
za obveščanje in alarmiranje.
Celjski SDK bo tako dobil
osrednji, 4000 kvadratnih
metrov velik del zgradbe, ki
bo po predračunih stal več
kot 60 milijard dinarjev.
Sredstva za gradnjo so mora-
li zagotoviti s prodajo dose-
danjih prostorov celjske
SDK, ki so razdeljeni na treh
mestih v Celju, ostalo pa so
druga lastna sredstva. Seda-
njo osrednjo stavbo SDK so
že prodali izvajalcema del na
novi zgradbi - Ingradu in
Gradisu - del prostorov
v Gubčevi uhci pa je odkupi-
la Kovinotehna. Za selitev
v nove prostore so se v celj-
ski Službi družbenega knji-
govodstva odločili predvsem
zaradi zagotavljanja večje
varnosti pri poslovanju z de-
narjem. Sedanja stavba je bi-
la zgrajena za 80 ljudi, sedaj
pa jih v njej dela enkrat več.
Sodobnejše poslovanje zah-
teva tudi računalniško opre-
mo, za kar sedanja stavba ni
več ustrezna. Čeprav so na-
črtovali zmanjševanje števila
zaposlenih, pa sedanja nova
zakonodaja postavlja službi
številne nove naloge. Priča-
kujejo, da bo prav letošnje
leto, ko slavijo 30-letnico ob-
stoja, prelomno glede na na-
loge in spremembe, ki se
obetajo. r^Q
Foto: EDI MASNEC
Nov poslovno stan
Žalčanom se v prihodnje
poslovni objekt, ki bo zavzer
metrov. Zgraditi ga namerav;
postajo in Aškerčevo ulico
prostore dobila Ljubljanska
več manjših poslovnih proste
njajo tudi stanovanjskim
tega objekta bodo Zalčanij
vanjske hiše, ki so predvida
naj bi ob tem objektu uredili
v tem mestu postajajo vse
koncu tedna.
Navodila
Analiza o onesnaženi
o rezultatih prve faze razii
nega projekta Tematska karti
naženosti zemljišč v občini O
na skupni seji razpravljali ki
sveti v okviru celjske Social
zveze. Sveti za varstvo okolja,
stvo in družbenoekonomske i
v kmetijstvu so ocenjevali rei
analize zemlje, ki kažejo, daje
cih preveč svinca, cinka in ki
in da se ti elementi pojavljaj«
v ožjem mestnem območju.
Analiza, ki je prva te vrste v S
ji, je nastala ob sodelovanju t«
kovnih institucij, dala pa naj bi
ke o tem, kako ravnati v kmetij
vrtičkarstvu in predvsem, kako
novi rezultatov zmanjšati on
vanje.
Člani društva za varstvo ok
v razpravi pojasnili nek^ svq
pomb na račun analize. Tako «
Jaki v Franiffurtu
Shkar, grafik, sanjač in nadrealist, ki črpa svojo moč in svoje-
vrstnost iz globin človeške podzavesti, kot predstavljajo zgor-
njesavinjskega umetnika Jožeta Horvata-Jakija v spremnem
prospektu, razstavlja v Frankfurtu, pod pokroviteljstvom
Metoda Rotaija, predsednika Ljubljanske banke bo odprta do 1.
decembra. Jaki seje izpopolnjeval v letih 1959 do 1960 v Karl-
sruhe in nato v Parizu. Studijska potovanja so ga vodila po
Avstriji, Franciji, Italiji, Švici, Belgiji in ZDA. Razstavljal je po
vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. gj
inflacija in pravljice
Telefonska »Jurčkova pravljica« je novost šentjurske knjiž-
nice, ki se je že mesec dni poslužujejo šentjurski cicibani. Vsak
večer po 19. uri jih čaka nova pravljica. Na manjše zanimanje kot
v začetku je verjetno vplivala tudi starševska skrb za vedno
dražje telefonske impulze, menijo v knjižnici. Najdaljša prav-
ljica sicer traja po 4 minute. Telefonsko pravljico so omogočiU
z DITO, Dopsovim najnovejšim proizvodom.
Prihodnji teden bodo v šentjurski občinski knjižnici odprh
prenovljen mladinski oddelek v podstrehi. Lani so začeli s pre-
novo celotne knjižnice. Med 1500 bralci krijižnice, ki vsaj enkrat
letno obiščejo knjižni hram, je največ tistih do 15. leta starosti.
Knjižnico obišče dnevno v povprečju po 90 obiskovalcev, ki si,
v povprečju, izposodijo 200 knjig. Knjižnica je odprta trikrat
tedensko ves dan, z izjemo torkovega in četrtkovega dopold-
neva, ko opravljajo interno delo. „ .
Za domači trg in izvoz
Hmezadova delovna organizacija Sadjarstvo Mirosan je tudi
letos pripravila več desettisoč sadnih sadik raznih vrst in sort.
Simon Napotnik. vodja proizvodnje v tej Hmezadovi delovni
organizaciji nam je o tem povedal takole: »Kot vsako leto smo
tudi letošnjo jesen pripravih celo vrsto sadnih sadik s katerimi
skušamo zadovoljiti domače povpraševanje, precej, kar dvajset
tisoč sadik jablan, od tega največ sorte jonagold in elstar, pa
bomo izvozili v Belgijo. Povedati moram, da iz leta v leto
narašča popraševanje po starih sortah jablan kot so bobovec.
krivopecelj, mušancelj, carjevič itd... katerih sadike tudi gojimo
in, ko se začne prodaja, tudi najprej poidejo. Cene. ki trenutno
velJaJo, so za enoletne sadike jablan in hrušk 100 tisoč din, za
breskve.slive in višnje 110 tisoč din, za češnje in marelice 120
tisoč dinarjev, za cepljene sadike orehov pa 400 tisoč dinarjev,
medtem, ko so za lesko, ribez, josto in malino znatno nižje.«
TONE TAVČAR
NOVI TEDNIK - STRAN 9
psovo aktualno sporočilo
^ Zarla le gostovala v Sv. Primožu v Poaiunl
»Zarja« je
ponesla med
'pce onkraj
'^gv. Primož
J trpkega hu-
nagradili
jgvzom. Gro-
Joije rečeno,
miza »Kralj
L po besedah
^ke prosvet-
fka Malleja,
^jim dala re-
Ulinka«.
pvega Malhu-
[gledališčniki
Lili na oder
|ij leti, toda te-
iJenost občin-
[se je poznala
tudi v kulturi, ni omogočila
gledališkemu sporočilu ne-
ovirano pot med iiudi in delo
je počasi pristalo v predalu.
Letošnje leto pa so trnovelj-
ski podaniki Talkinega hra-
ma oživih to sporočilo in spi-
hali prah z usode gledahške-
ga dela in ga v videnju reži-
serja Štefana Žvižeja podah
javnosti.
V Sv. Primožu, kamor so
Celjani vrnili gostovanje
skupine iz Brnice, so ljudje
toplo sprejeh sporočilo, ki
govori o nenehnem prizade-
vanju za svobodo, obračuna-
va z negativno konotacijo
vsega, kar diši po oblasti, ali
bolje rečeno, po njenem zlo-,
rahljanju, ki govori o ljubez-
ni in sovraštvu. Tudi podna-
slov »Kralja Malhusa« je ak-
tualiziran s sedanjim politič-
nim položnem v Jugoslaviji,
saj pravi, da se komedija-far-
sa godi na Danskem, nekaj
malega po tistem, ko so tam
z vsem gnilim enkrat za vse-
lej razčistili.
Tudi koroški Slovenci
v Avstriji iščejo nove izraze
v svojem kulturnem snova-
nju, zato so razumeli »Mal-
husa« in hotenja »Zarje« pri
njegovem nastajanju. Igral-
ski ansambel, ki je svoje delo
opravil zelo dobro, je poleg
tžonika dr. Malleja pozdravil
tudi predsednik koroške
borčevske organizacije Ja-
nez Wutte-Luc, ki jim je kot
domačin predstavil tudi bo-
gato kulturno življenje v Sv.
Primožu.
Jutri, v petek, 10. novem-
bra pa bodo »Zarjani« upri-
zorili »Kralja Malhusa«
v Mestnem gledahšču ljub-
"^""''"'■DRAGO MEDVED
Ibjekt
jnovanjsko
jlivadratnih
avtobusno
u bo svoje
pa voljo bo
(a pa name-
jdi gradnje
litri stano-~
obenem pa
prostore, ki
i zlasti ob
IB
Za dolgoročno sanacijo
škoda, ki so jo povzročila letošnja neurja v šentjurski
občini, pomeni skoraj trikratno vrednost izkazanega druž-
benega proizvoda te gospodarsko najmanj razvite slovenske
občine. Na zasedanju občinske skupščine so delegati pred-
lagali republiškemu odboru podpisnikov družbenega dogo-
vora za odpravljanje posledic naravnih nesreč, da jim za 225
milijard ocenjene škode namenijo 15 odstotkov denarja,
zbranega z enodnevnim zaslužkom v Sloveniji. gj
valcem in vrtičkarjem
/e osnova za ukrepe
I so nekateri normativi, ki so jih
kovalci upoštevali, premalo strogi
iso v skladu z evropskimi. Ocenili
idi, da bi morala analiza posebej
slati doline na območju občine, saj
ihko geološka in ekološka karta
m razlikujeta. Društvo je tudi
lilo. da je bilo v Celju opravljenih
lovolj analiz in da je sedaj treba
l\'sem ustaviti nadaljnje onesnaže-
e, izdelati sanacijski program za
Ijo, rešiti problem odškodnin in
iblikovati davčno politiko. V času,
a to še ni pravnih podlag in ko
nativi niso usklajeni, pa bodo po
Idah predstavnika komiteja za ure-
E prostora v občini predvsem za-
ili nadzor nad izvajanjem sprejetih
icijskih programov za okolje. Od
istrije so že zahtevali podatke
lodnih surovinah, ki jih uporablja-
ti proizvodnji, da bi na osnovi ana-
igotovili izvore onesnaževanja in
kasnejše ugotavljanje škode in plačilo
odškodnin. Vendar podatkov od n^-
večjih celjskih onesnaževalcev niso
dobili, zato so za pomoč zaprosili repu-
bliško sanitarno inšpekcijo.
Člani svetov so menih, da morajo
upravni organi na osnovi rezultatov
analize o onesnaženosti zemlje pripra-
viti napotke za kmetovalce in vrtičkar-
je za vzgojo rasthn. ki so manj dovzet-
ne za sprejemanje težkih kovin iz zem-
lje. Takšna navodila naj bi izšla v po-
sebni številki Indoka. Predlagali so tu-
di normativno ureditev problema od-
škodnin in davčnih olajšav za prizade-
te kmetij ce.
V nadaljevanju so govorili tudi
o problemu vodooskrbe v celjski obči-
ni in zahtevali, da se kratkoročno pro-
blem rešuje z mešanjem vode iz Vita-
nja in Medloga, dolgoročno pa s prido-
bitvijo novih vodnih virov.
TC
Sramotno
Na osnovni šoli nade Cilenšek
v Grižah imajo star, dotrajan kombi
za prevoz otrok. Potrebujejo ga za
prevoz v šolo, kajti krajevna skup-
nost Griže je pač raztresena in otroci
prihajajo v dolino tudi z bregov. In
ker v te kraje avtobusi vozijo bolj
poredko, potrebujejo kombi tudi za
obisk šolskih otrok pri zdravniku,
služi jim za prireditve, skratka, ni
namenjen nobenemu luksuziranju.
Kombi bo vsak čas romal na odpad,
denarja za novega ni, pa so se v Grižah
lotili akcije sami. Učenci so prispevali
obresti iz pionirske hranilnice, učitelji
in vsi delavci šole so prispevali enod-
nevni zaslužek, polovico denarja naj bi
prispevala občinska izobraževalna
skupnost.
A še zmeraj so na griški osnovni šoli
prekratki, kot temu pravimo. Zato gre-
do še korak naprej. Skupaj s starši so
se na roditeljskem sestanku dogovorih
za posojilo. Petstotisoč dinarjev ali
petdeset starih milijonov na učenca.
Denar bi šola vrnila januarja. Brez
obresti.
Griški kolektiv prav gotovo sodi
med boljše kolektive med žalskimi os-
novnimi šolami. Potem, ko so pred leti
kot prvi v občini imeli ukrep družbe-
nega varstva, opravili z vsemi razprti-
jami, so na čelu z enim najmlajših rav-
nateljev v občini stvari postavih na
svoje mesto. Uredili so pereč problem
šolske prehrane, obnovih dotrajano
kuhinjo, pa tudi sicer se ta šola odhku-
je z vrsto aktivnosti in odhčnim sode-
lovanjem s krajem. Za dobro otrok bi
lahko rekli tudi tej akciji za nabavo
kombija, ki so se je lotih tokrat. Prav
gotovo si zato zaslužijo vso pohvalo.
Starši se, kot kaže, strinj^o, čeprav
potiho n^brž niso navdušeni. A če bo
dal posojilo sosed, ga bom tudi jaz, je
verjetno logika vsakogar izmed njih.
Gledano malce širše, pa je akcija
prava sramota. Sramota, če se ozremo
po nekaterih tovarniških dvoriščih,
kjer stojijo limuzine zato, da se direk-
torji in njihove soproge prevažajo
v popoldanskem času. Da, lahko bi jih
našteli, a čemu prilivati ognja. Pa ne
samo službeni avtomobih, še bi verjet-
no našh primere trošenja denarja. Nič
čudnega torej, če ga zmanjkuje za tako
preproste in »obrobne« stvari kot je
šolski kombi v neki obrobni krajevni
skupnosti.
IRENA BAŠA
Huda zima
Letos se nam očitno
res obeta huda zima.
Celo nagice na novem
cinkarniškem koledarju
so bolj oblečene.
Več prostora
v celjskih vrtcih bo
odslej več prostora.
Metka ni več v družbe-
nem varstvu!
Udari
Celjski komunalci in
tudi cestarji so zadnje
dni dobro poskrbeli za
udarne jame na cestah.
Razen tiste, ki so jih
zgrešili, so vse zakrpali.
To pa ne pomeni, da
vozniki in tudi ostali ne
bomo še vedno na ka-
kem udaru.
Po toči...
Minil je mesec požar-
ne varnosti.
Ker je v tem mesecu
tudi dan varčevanja, ni
čudno, da so na gasil-
skih vajah v Celju neka-
teri varčevali s cevmi in
vodo!
Mladi
Mladi Šentjurčani želi-
jo narediti red v svoji ob-
čini.
Mladi Velenjčani so se
ostro sporekli z republi-
škim mladinskim vod-
stvom in terjajo druga-
čen način dela.
Mladi s celjskega ob-
močja niso zadovoljni
z reševanjem ceste proti
Ljubljani.
Očitno so torej mladi
na Celjskem dokaj
ustvarjalno agresivni ter
revolucionarni.
Glede na stanje v ne-
katerih drugih naših sta-
rejših sredinah, bi se
človek vprašal, kje so se
sploh tega naučili.
Dokaz
Tudi pri nas imamo
konkreten dokaz, da res
drži pravilo, da se na-
sprotja približujejo.
November je mesec
boja proti alkoholu,
hkrati pa slavimo Marti-
novo!
Pravijo, da je med
nami polno sovraž-
nikov.
Ob takem poudar-
janju bi lahko kdo po-
mislil, da je med na-
mi le še nekaj prijate-
ljev.
Prošnja
komunalcev
o Bog, reši nas še ene
take zime kot je bila
lanska!
Ceneje
Gorenjeve izdelke lah-
ko kupimo ceneje. Na to
nas te dni spominjajo že
mnoge reklame.
V trgovinah onstran
meje!
Potrebe
.Zaradi onesnažene
pitne vode so morali vo-
dovodarji urediti na Hu-
dinji javno pipo - za
oskrbo z vendarle neko-
liko boljšo vitanjsko
vodo.
Bomo zaradi oporeč-
nih živil dobili še javno
kuhinjo?!
VČASIH ČLOVEK
RAZMIŠLJA, KAKO
IZNAJDLJIV MORA BITI
KDO, DA SI IZMISLI
TOLIKO NEUMNOSTI.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
9. NOVEMDER liJ
Lista za prenovo
Politični prostor se tudi
v Sloveniji postopoma spre-
minja in v teh hladnih jesen-
skih dneh postaja vedno bolj
vroč, kar nam dokazujejo tu-
di vsakodnevni dogodki
uveljavljanja političnega
pluralizma. V Celju, kjer je
predolga leta prevladoval
podmladek »zdravih sil«,
smo brez težav in travm pre-
živeh prvi šok demokratiza-
cije; saj političnega plurahz-
ma nismo sprejeli kot bau-
bau, nekaj neznanega, tem-
več kot neizbežno nujnost za
nadaljni razvoj. Za razliko od
mnogih drugih okolij nismo
panično reagirali na pojav
politične konkurence, tem-
več nasprotno, ponudili smo
roko vsem drugače mislečim
in jim celo pomagali pri nji-
hovih prvih začetnih kora-
kih. Kljub temu, da novo na-
stale zveze še nismo legalizi-
rali, je sodelovanje z njimi na
nekaterih področjih delova-
nja že vspostavljeno. Zave-
damo se in to je dejstvo, daje
alternativa tu, ne kot nekak-
šen okrasek, temveč kot tisti
politični subjekt, ki je v da-
nih družbenih razmerah tudi
v celjskih uradnih političnih
krogih (DPO) pospešil inici-
alni naboj k spreminjanju
razmer v okolju in s tem tu-
di njih samih. Sprememba
miselnosti in vedenja je pač
ena izmed najpomembnejših
poti iz krize.
Ah bomo to razumnost in
pripravljenost uspeli ohrani-
ti tudi v drugi fazi uveljavlja-
nja političnega pluralizma,
sedaj ko se pričenja predvo-
hlni boj - boj za oblast?
Od volitev vsi mnogo pri-
čakujemo, zato se nekateri
bolj drugi manj intezivno že
pripravljajo nanje. V ta na-
men je bilo v Sloveniji nare-
jenih več javno mnenjskih
raziskav, ki so ugotavljale
med drugim tudi odnos ob-
čanov do pojava alterative.
Z analizo vseh teh, tudi ad
hoc raziskav, pridemo do
posplošene ugotovitve, da so
se respondenti razdelili v tri
dokaj enakovredne skupine,
čeprav je minimalna pred-
nost še vedno na strani eta-
bhranih DPO. Skoraj tretji-
na anketiranih ostaja na-
mreč neopredeljenih in leti
bi se lahko še opredelih za
kakšno danes še neobstoječo
politično organizacijo, ki bi
razmerje med uradnimi in al-
ternativnimi organizacijami
porušila po načelu, »kjer se
prepirata dva, tretji dobiček
ima«; komu bodo dali svoje
glasove pa bo predvsem od-
visno, kako bo na njih vpli-
vala dejavnost političnega
marketinga udeležencev vo-
lilnega boja. V tem boju pa
imajo vsekakor določeno
prednost obstoječe DPO, ki
tudi s svojimi sedanjimi pre-
novami želijo ohraniti pri-
dobljeno mesto na novo od-
prtem političnem trgu če-
prav na več strank razdeljeni
občani (in veliko neoprede-
ljenih) pomeni le minimalno
nevarnost, da bi se njihov
položaj (oblast) resno zama-
jala. Kljub temu je v teh
predvolilnih pripravah ZKS
med prvimi pokazala naj-
več sposobnosti in priprav-
ljenosti po radikalnih spre-
membah, saj že spretno pri-
dobiva volilce z imidžom
svojega voditelja kot s spre-
membo programskih doku-
mentov, ki so opremljeni
s pestrimi slogani in vizuel-
nimi simboh, ki izražajo os-
novni moto novega - »za
evropsko kakovost živ-
ljenja.«
Zato in ne samo zato (nove
zveze namreč doživljajo vse
porodne težave) je za alterna-
tivo le ena pot - povezova-
nje v koalicijo, če želijo pri-
dobiti svoje mesto v skupš-
činskem sistemu in porazde-
liti politično moč v odloča-
nju nekoliko drugače. Tega
se očitno zavedajo tudi novo
nastale zveze v našem celj-
skem okolju, saj so že napo-
vedale, da bodo na vohtvah
nastopale v koaliciji, s skup-
nim programom in kandida-
ti. Na spomladanskih voh-
tvah torej lahko pričakuje-
mo nastop vsaj dveh, če ne
več koalicij. Toda bolj kot to,
kakšna bo forma, bo po-
membna vsebina - program
akterjev v predvolilnem bo-
ju. Ti pa so, kolikor jih lahko
že sedaj prepoznamo, dokaj
identični vsaj glede splošnih
usmeritev, saj razlik med na-
mi o demokraciji, vlogi prav-
ne države, človečanskih pra-
vicah, modernizaciji družbe,
tržnemu gospodarstvu ipd.
skorajda ni. Do večjih razlik
morda pride pri identificira-
nju in artukulaciji področij
in problemov, ki so lokalne-
ga-občinskega značaja. Za
te pa niso tohko važne ide-
ološke podmene in politične
barve temveč pripravljenost,
sposobnost in možnosti za
njihovo uresničevanje v prid
in zadovoljstvo občanov. Ne-
nazadnje, vsi na volitvah ra-
čunamo na občanov glas, na
volilca, ki bo v programih vi-
del tisto, kar ga najbolj zani-
ma še zlasti iz najožjega de-
lovnega in bivalnega okolja.
Zato bo ta del programa, ne
glede na barvo predlagatelja,
najpomembnejši element
v odločitvi vohlca, komu bo
dal svoj glas.
Problemov in področij, ki
»navadne« občane, pohtično
opredeljene in neopredelje-
ne, vsakodnevno žulijo pa je
v vsakem okolju veliko. In
kako to artikulirati skozi no-
ve družbene paradigme v ka-
terih se uveljavlja politični
pluralizem? Za primer naj
navedem problem, ki je celj-
ski skupnosti poznan, pereč
in nam vsem skupen. Celje
je mesto, kjer je veliko uma-
zane in stare industrije, torej
»veliko socializma« s tem pa
tudi veliko ekoloških težav.
Zato je to kraj, v katerem je
ekologija - varstvo okolja,
lahko razpoznavni znak za
novo! Cisto, zdravo in varno
okolje ni samo politični inte-
res, interes političnega orga-
niziranja, čeprav vse obstoje-
če DPO in nove zveze v na-
šem okolju v predvolilnih
pripravah igrajo tudi na to
karto. To je interes vseh lju-
di, vseh barv, tudi tistih, ki
se v raznih anketah oprede-
ljujejo kot politično neopre-
deljeni. Zato načelno zavze-
manje za odpravo ekoloških
črnih točk, ne da bi bile po-
nujene konkretne rešitve, ni-
so dober segment politične
konkurence v predvolilnem
boju. To zagotavlja prej odla-
ganje (omiranje na obroke)
kot rešitev problema. Zato bi
vsi zainteresirani morali priti
do čim jasnejšega soglasja,
do programa, ki bo zagotav-
ljal rešitev oz. odpravo pro-
blema.
Ekologija je torej naš
skupni interes, tako alterna-
tive kot uradne politike, je
skupna točka, ko gre za Ce-
lje, za okolje kjer vsi delamo
in živimo. Gre za prihodnji
razvoj mesta ob Savinji,
o katerem se je nekoč pisalo
kot »belo mesto Celje«.
Takšnih skupnih točk, ki bi
pomenile razvoj in prihod-
nost kraja, je več (od avtoce-
ste Arja vas-Ljubljana do
prenove celjskega gospodar-
stva), katere v svojih progra-
mih opredeljujejo tako eta-
blirane DPO kot alternativa.
Zato je prav, da globino poli-
tičnega pluralizma osveth-
mo še z drugo možnostjo, ko
gre za uveljavljanje plura-
lizma interesov, za katere ni
nujno, da so politično obar-
vani.
Za uveljavljanje različnih
splošnih in skupnih intere-
sov o nekem konkretnem
družbenem problemu, v so-
dobni družbi, politična orga-
nizacija (stranka) gotovo ni
edina obhka in mesto razre-
ševanja. Ljudje so in bodo
imeh vedno tudi takšne inte-
rese, ki bi jih sicer zeleh izra-
žati in reahzirati, ne da bi se
hkrati morali vključiti v eno
izmed ponujenih političnih
strank, ali pa zato oblikovati
svojo novo stranko. Za izra-
žanje določenih skupnih in
posebnih interesov se lahko
oblikuje tudi določena ne-
ideologizirana organizacija
(gibanje, klub, društvo), ka-
teri pa mora biti omogočena
pot, da preko konkurence
idej in predlogov pride njen
glas v skupščinski sistem
odločanja.
Prav zaradi tega ni odveč-
no razmišljanje v smeri, da
bi se zlasti na lokalnem-ob-
činskem nivoju (kjer politič-
ni pluralizem še ni razvit), se-
daj v predvolilnih pripravah
oblikovala lista za razvoj.
Gledano pragmatično naj bi
takšna »hsta«, ne glede na
politično različno misleče
občane, predstavljala skupni
vohlni program razvoja. Za
le-tega bi se zavzemali (in re-
alizirali) preko skupščine,
kjer bi se nad njim tudi izva-
jal družbeni nadzor enih in
drugih (zmagovalcev na voli-
tvah in opozicije).
Opisano pa seveda ne po-
meni odklonilnega stališča
do svobodnega nastopanja
sedanjih DPO in novih
strank, da ne bi prišle pred
volilce vsaka s svojim pro-
gramom - to je nujno za poli-
tično opredeljevanje volil-
cev, vendar naj bi ti progra-
mi bili predvsem politični,
s tistimi artikuliranimi spe-
cifičnostmi, ki izhajajo iz nji-
hovih ideološko-političnih
podmen in paradigem orga-
niziranosti. Slabo uslugo bi
si naredih vsi skupaj, če bi
vsak po svoje prihajal pred
občane-vohlce s programi, ki
so si identični. Občani bodo
začutih »past«, da je to le
igra političnega marketinga,
ki jih želi zmanipulirati pri
oddaji glasov na volitvah, to-
rej, žejne pripeljati čez vo-
do. Problemi pa bi ostali in
»zmagovalec« na volitvah bo
sicer legalen, ne pa tudi legi-
timen.
Celje je na žalost (ali pa
v dobro) drugačno od mno-
gih drugih okolij. Zato pred-
volilne »zdrahe« na republi-
ški ravni ne bi kazalo kar
preprosto prenesti na ob-
činsko raven. Specifičnost
»provincialnega« terja tudi
drugačne politične pristope.
In eden od takšnih, ki bi ga
bilo treba še operacionalizi-
rati, je priprava t. im. LISTA
ZA PRENOVO CELJA, ki bi
predstavljala novo ciljno ko-
alicijo vseh barv in tudi neo-
predeljenih z namenom, po-
spešiti procese razvoja ob-
čine v novih družbenih raz-
merah.
Ena izmed možnosti za
uveljavitev te pobude je da-
na z volitvami v družbeno
politični zbor občinske
skupščine, saj bodo novi (na
ustavnih dopolnilih temelje-
či) vohlni postopki omogoči-
li kandidiranje in izvolitev
tudi posamičnih-neoprede-
Ijenih kandidatov. Druga
možnost pa bo še vedno
ostala tudi preko na novo
opredeljene SZDL v sociali-
stično zvezo, katere osnova
organiziranosti bo tudi inte-
resni princip.
S tem bi poleg ostahh tudi
kategorija »neopredeljeni«
dobila svoje možnosti in me-
sto v volilnem postopku in
skupščinskem sistemu.
Opisana in zamišljena vlo-
ga nove asociacije ljudi pod
imenom »Lista za prenovo
Celja« bi v sedajnem času,
ko se že srečujemo s koahcij-
skim modelom nastopanja
na eni kot verjetno na drugi
strani, pomenila tudi zlom
političnega ravnovesja, kar
ni nič slabega. V politiki so
razmerja sil vedno »nedovr-
šena«, se spreminjajo, kar je
za vse sedanje uradne in no-
vo nastajajoče politične sub-
jekte lahko celo »politično
vzgojno«. In ob tem naj še
citiram B. Markiča: »Če res-
no mishmo s skupščinsko
vladavino, potem mishm, da
je tam, ne pa v kakršnikoli
samostojni politični zvezi,
prostor za usklajevanje in
iskanje novih političnih rav-
novesij«. Takšne akcije zdru-
ževanja okoli »liste« v razvi-
tem demokratičnem svetu
niso nobena redkost, »vsaj
ne v tistih okoljih, ki so se
znašla v podobnem položaju,
kot mi sedaj v Celju. Zato ta
predlog ni nikakršna kulisa
ali taktična »frnta«, s katero
bi se želelo zakriti potrebo
po svobodnem izražanju po-
litičnega pluralizma - na-
sprotno, odpiramo še eno
dodatno možnost s katero
bi povečali pestrost na od-
prti politični sceni, hrati pa
organizirano udarnost vseh
tistih, ki so se (neglede na
politične barve) pripravlje-
ni povezati pri opredeljeva-
nju in uresničevanju skup-
nih in posebnih problemov
na ravni lokalne skupnosti.
V tem trenutku je na obeh
straneh, tako na strani urad-
ne politike kot alternativa
veliko zadržkov po pov(
vanju in sodelovanju, |
smo vsi še preveč obsed
s iskanjem in dokazovat^
vsak svoje nove identitj
Tudi, pa čeprav morda nj
dežna   nesoglasja,   prep
razne insinuacije ipd. ne sji
žijo ne eni ne drugi stram
Preveč energije se vlaga vk
- zaupanje volilcev v nas (l^j
garkoli v bitki za oblast) n
ob takšnih zdrahah vedjj
bolj pojenja. Zato bi kaz^
začeti drugače, na provitij
alni način, kajti premsgij,
smo in premalo bogati, da]
se lahko v vsakem okolju]
visoko politiko. Morda ni
bi s »skupno listo« usp^
morda bi lahko dokazali
jo posebnost tudi tako, dai
v Celju pričeli z drugačji
demokratično prakso; p(
tiko, ki se bo prilagodila zj
tevam ljudi. Nenazadnje'
to tudi smisel politike, da re
šuje tiste probleme, ki tarej(
ljudi.
Na koncu ob vsem napisa,
nem še vprašanje, ali na vo.
litvah prisegati na strani,
in njen program, ali prise.
gati (voliti) na konkret|
imena   kandidatov?  Td
o tem vprašanju so se v C«
(vsaj delno) že opredelili^
ko eni kot drugi. Ponovno!
vsem je tudi tu skupno izlw|
dišče, da nameravajo kanžj
dirati sposobne, strokovn
usposobljene ljudi, take, \\
imajo ugled med občani. K
bomo dobili toliko sposo;
nih in uglednih ljudi, ki b
do tudi pripravljeni v teh te;
kih    družbenih   razmera
prevzeti politične funkcije;
delati v korist vseh pa je ;
drugo vprašanje (morda .
kakšen drug podoben pr
spevek), saj se ravno zarac
tega lahko zgodi, da bodo m
spomladanskih volitvah po-
membnejši posamezniki, kot
pa programi ali stranke.
VIKI KRAJM
PRIREDITVE
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja
bo v soboto, 11. novembra ob 19.30 uri gostoval v Mestnem
gledališču ljubljanskem v Ljubljani s predstavo Volpone
v režiji Francija Križaja.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v torek,
14. novembra ob 12. uri predstava Ornifle ali Sapica za
abonma II. mladinski, ob 19. uri pa za V. mladinski in
izven. Ob 12. in 14. uri pa se bodo s predstavo Auranda
Harrisa Androkles in lev predstavili v Gornji Radgoni,
v sredo, 15. novembra bodo ob 10. in 12. uri še gostovali
v Gornji Radgoni s predstavo Androkles in lev, ob 12. uri
bo predstava Ornifle ali Sapica za abonma IV. mladinski,
ob 19. uri pa za I. mladinski
V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bo do sobote še
na ogled razstava Sprehod po baročni arhitekturi in pla-
stiki na Štajerskem.
V galeriji Dober dan v Šempetru si lahko do srede še
ogledate razstavo slovenskih fotoreporterjev s fotopress
tematiko.
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu so na ogled
hkovna dela akademske slikarke Darinke Pavletič-Lo-
renčak.
V Zdravilišču Laško je na ogled razstava likovnih del
Društva šaleških likovnikov na temo: Breze 89. Razstava
je prodajnega značaja, izkupiček pa bo namenjen v sklad
za odpravljanje posledic neurja v laški občini.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
jutri zvečer ob 19.30. uri nastopila folklorna skupina in
klapa KUD Jedinstvo iz Splita.
V domu kulture v Šoštanju bo danes ob 19. uri Splitski
večer, na katerem se bo predstavilo KUD Jedinstvo iz
Splita s svojo folklorno skupino in klapo in prikazalo vsaJ
delček pravih dalmatinskih pesmi in plesov.
V domu kulture v Titovem Velenju bodo v soboto
uprizorili eno najslavnejših operet Vesela vdova za 3. glas-
beni abonma in izven.
V likovnem salonu v Celju si lahko danes in jutri ogle-
date predstavitev programa »Slovenski video na začetku
90-tih let« in retrospektivni video program avtorice
Jeanne C. Finley iz Kalifornije.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje, Društvo
urbanistov celjske regije in Zavod občine Celje za planira-
nje in izgradnjo, vas danes ob 17. uri vabijo na enajsto
Pogovorno arhitekturno delavnico na temo: ali v Celju
potrebujemo kioske in če jih že, kakšne, kje in zakaj?
Beseda pa bo tekla tudi o celotivi mestni opremi. Pogovor
bo v prostorih Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar, na
Tomšičevem trgu 7 v Celju.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije organizira
v soboto, 11. novembra s pričetkom ob 9.30 uri enodnevni
seminar za bas kitaro. Seminar se bo odvijal v prostorih
Mladinskega kluba v Celju na Cankarjevi 13, vodil pa ga
bo Boris Kramberger, dolgoletni član pank skupine - Pan-
krti. Kotizacija za seminarje 150.000 din.
»Jubilej nečesa, česar še ni«
v svojem članku pod gor-
njim naslovom ima pisec Ja-
nez Vedenik čisto prav, ko
ugotavlja nekatere vzroke,
zakaj te 30-letnice jubileja ne
moremo proslavljati. Dobro
je postavljena v naslovu
glavnega teksta na strani
9 v 42. številki Novega tedni-
ka z dne 10. oktobra letos
majcena besedica »še«. Na
naslovni strani omenjene
številke NT je v opozorilo
bralcem na ta članek bolj
resničen, namreč: »Jubilej
nečesa, česar ni« z debelo in
malce predolgo črno črto.
Torej brez upanja in brez be-
sedice »še«.
Mene pa je prav ta drobna
beseda vzpodbudila k temu,
da sem »stopila v akcijo« (ta-
ko smo včasih dejali po akti-
vistovsko). Pač, tudi še nekaj
drugega je bilo, kar me je
spravilo v delovanje.
Dne 26. oktobra, na avstrij-
ski državni praznik, ko je le-
ta 1955 zadnji zasedbeni vo-
jak po drugi svetovni vojni
zapustil Avstrijo in ko je bila
razglašena avstrijska nev-
tralnost, je v Slovenski odda-
ji celovškega radia govoril
tudi župan trške občine Že-
lezna Kapla. Govor župana
dr. Haller-ja je bil posnetek
s prireditve »Dober večer so-
sed« na predvečer praznika
v Železni Kapli. Te priredi-
tve, »Dober večer sosed«, tu
na avstrijskem Koroškem
prirejajo slovenska kulturna
društva, kamor vabijo tudi
svoje sosede Avstrijce, ki go-
vore nemško. Na taki prire-
ditvi je torej gospod župan
dr. Haller v svojem pozdrav-
nem govoru nazadnje ome-
nil še mejni prehod Pavliče-
vo sedlo (Paulitsch Sattel).
Dejal je, da bi bilo pač dobro,
če bi to čimprej uresničili,
zlasti sedaj, ko bo po zaprtju
tovarne »Obir« v bližnji pri-
hodnosti Dohna Bele (Vel-
lachtal) zelo osiromašena.
Večina njenih prebivalcev je
zaposlena v papirnici
»Obir«. Samo od tujskega
prometa prebivalci te doline
pač ne bodo mogli živeti. Ze-
lo prav je povedal župan dr.
Haller, ki zna tudi sloven-
sko; je kar pravi župan za te
dvojezične kraje.
Jaz sem pa tega gospoda
danes, dne 27. oktobra do-
poldne pokhcala telefonično
na Deželno vlado v Celovcu,
kjer je bil po krajšem času
vendarle dosegljiv. Gospodu
županu sem povedala vsebi-
no Vedenikovega članka
v NT in o tem neobstoječem
jubileju. Dr. Haller je nadvse
prijazno odgovoril takole:
Kapelčani z okohco in tudi
občina sama je že zadevo
spravila v tek in o tem je ob-
veščena že zvezna vlada na
Dunaju. Napravljena je nova
trasa za cesto in kmet Pa-
ulitsch ni več ovira pri odku-
pu njegovega zemljišča. Je
pa vsa stvar na avstrijski
strani precej težavnejša kar
zadeva teren, kot na jugoslo-
vanski. Kakih 10 milijonov
šilingov bo potrebno za ures-
ničitev mejnega prehoda Pa-
vličevo sedlo. Ljudi, ki jim
bo všeč, če bo ta prehod en-
krat zares odprt, je na obeh
straneh meje dovolj.«
Tudi jaz sem med temi, ta-
ko sem dejala gospodu župa-
nu, ko sem se mu predstavi-
la. Dragi prebivalci mozirske
občine in širše okolice, toli-
ko vam dajem na znanje po
tej poti ter upravičujem be-
sedico »še« v Vedenikovem
članku.
VERA AMENITSCH
Celovec
8. NOVEMBER 1989
NOČNE
CVETKE
• V času vse dražjih go-
stinskih uslug se popivanje
in razgrajanje seli pred do-
mača ognjišča. Prejšnji te-
den so miličniki trikrat po-
sredovali v družinskih pre-
pirih. V ulici Milčinskega
so spravili spat Franca T.,
ki je že nekajkrat grobo
obračunaval s svojo druži-
co. Na Mariborsko so hiteli
mirit Friderika V., ki pa je
bil hraber le pred ženo,
pred miličniki je pobegnil.
Tudi iz Okrogarjeve je pri-
šel klic na pomoč. Zanjo je
prosil mož. ki se ni znal več
braniti pred pobesnelo že-
no. Sodnika za prekrške
bosta obiskala oba.
• Milan S., Enes K. in mi-
ličniki so že stari znanci,
kljub temu pa njihovo sre-
čanje prejšnji teden ni bilo
nič kaj prisrčno. Miličniki
so namreč Enesa in Milana
zmotili sredi najbolj razgre-
tega pretepa. Enes je kon-
čal v bolnišnici, kjer bo ne-
kaj časa varen pred udarci,
z Milanom pa se bodo »po-
zabavali« sodniki.
•V soboto je bila v Casa-
blanci gneča. A pravih
punc ni bilo, pa so se Aleš
K.. Tomislav M., Damjan
P., Andrej K. in Bojan H.
tolažili s pijačo. Ko so razo-
čarani odhajali domov, so
se mimogrede znesli še nad
dvema gostoma, ki sta po-
tem obležala na parkirišču.
Pretepači so pobegnili, a so
jih miličniki kmalu strpah
v marico.
• Sveta Ana bi mižala, če
bi videla, kaj seje v nedeljo
dogajalo pred lokalom
z njenim imenom. Dušan
J., Boris K. in Robi Ž. so
mimo vseh božjih zapovedi
grdo obdelali Miroslava H.
Sodnik za prekrške, ki jih
bo povabil na razgovor, ne
bo mižal.
Odnesel poslovni
kovček
I Prejšnji teden je neznanec
i vlomil v osebni avto, kije bil
parkiran pred restavracijo Je-
izero v Titovem Velenju.
S kamnom je razbil šipo na
vratih, saj gaje očitno privab-
iljal poslovni kovček, ki je bil
na sedežu avtomobila. S kovč-
icom so izginih razni poslovni
dokumenti Gorenja. Škode je
vlomilec povzročil za okoli de-
set milijonov dinarjev.
Mariborski avto
I Celju
Danes teden so v Medlogu
našli osebni avto R 18 maribor-
jske registracije. Tega so prejš-
i\ji dan v Mariboru ukradh
Ljubu Kološi iz Maribora.
Lastnik je tako avto kaj hitro
dobil nazaj, vendar nekoliko
poškodovanega.
Domneva: samovžig
Vse kaže, da je gospodarsko
poslopje Ivanke Ramšak s Ce-
ste na Svetino zagorelo zaradi
samovžiga krme. Požar je iz-
bruhnil prejšnji petek, uničil
pa je ostrešje poslopja, večjo
količino krme, les, nekaj oro-
dja in drugih pripomočkov, ži-
vino pa so rešili. Po prvih oce-
nah je nastalo za okoh 500 mili-
jonov dinarjev škode.
Oskrunili so grobove
Miličniki še vedno iščejo sto-
rilce vandalskega početja na
pokopališču Pernek (Sv. Troji-
ca) pri Rogaški Slatini. V noči
s petka na soboto so namreč
neznanci oskrunili na tem po-
kopahšču 12 grobov. Podrli so
več nagrobnih plošč, razmetali
rože, prestavljali križe, razme-
tavali pesek ter počenjali dru-
ga dejanja. S tem so povzročili
precej materialne škode, ven-
dar pa je bolj obsojanja vredno
samo početje na pokopališču.
Zato so občani upravičeno
močno razburjeni in želijo, da
miličniki storilce čimprej pri-
mejo ter jih ustrezno kaznu-
jejo.
Miličnika dvakrat v vodi
Miličnika celjske promet-
ne postaje milice sta mora-
la pretekli teden kar dva-
krat iz avta v vodo. V Savi-
njo in potok pri Libojah sta
namreč morala za storilce-
ma, ki sta mislila, da se bo-
sta s skokoma v vodo rešila
pred zasledovalcema. Pa
sta se zmotila. Miličnika sta
oba prijela in privedla na
suho.
Med nočno patruljo sta
v noči s prejšnje sobote na
nedeljo slišala poziv, da je
nekdo vlomil v brezcarinsko
prodajalno v hotelu Merx
v Celju. Odpeljala sta se tja
ter kmalu za Savinjo zagle-
dala domnevnega storilca.
Ko sta šla proti njemu, je
skočil v Savinjo; poskušala
sta ga prepričati, naj pride na
kopno, vendar se osumlje-
nec za to ni hotel odločiti.
Zato je eden od miličnikov
krenil za njim v vodo, nezna-
nec pa je ted^ zaplaval po
Savinji. Mihčnik, ki je že bil
v vodi, je zaplaval za njim,
drugi pa je stekel po bregu in
zaplaval v vodo pred njim.
Kmalu sta ga prijela, kasneje
pa so na celjski postaji ugo-
tovili, da gre za 25-letnega
Stanislava Beoviča iz Titove-
ga Velenja. Iz prodajalne je
pri vlomu odnesel dva vide-
orekorderja ter še več drugih
stvari.
Miličnika si gotovo nista
mishla, da se bosta kaj kma-
lu med službo spet kopala.
Pa se je to dve noči kasneje
spet zgodilo. V ponedeljek
sta namreč patruljirala ter
sprejela obvestilo, naj bosta
pozorna na osebni avto Visa
rdeče barve, katerega vozni-
ka so v Žalcu pregnali, ko je
hotel zagrešiti kaznivo deja-
nje. V bližini Petrovč sta res
zagledala tak avto in voznika
sta ustavljala, vozniku pa
očitno ni bilo do ustavljanja.
Zapeljal je na cesto proti Li-
bojam, miličnika pa za njim.
Kmalu sta ga prehitela in za-
čela ustavljati s prižganimi
modrimi lučmi ter svetilko
za ustavljanje. Toda namesto
da bi voznik ustavil, je skočil
iz vozečega avta in stekel
proti gozdu. Avto je trčil
v službeno miličniško vozilo,
ko pa sta mihčnika videla, da
je prazno, sta se pognala za
ubežnikom. Med tekom je
slekel usnjeno jakno ter nato
skočil v potok. Tudi mihčni-
ka nista ostala na kopnem in
v vodi sta ubežnika tudi pri-
jela ter nato odpeljala na žal-
sko postžgo mihce. Izkazalo
se je, da sta prijela 22-letnega
Smaila Bešiča s Kosova. Vo-
zil se je v ukradenem vozilu,
pred tem pa naj bi bil ukra-
del že nekaj osebnih avtomo-
bilov.
F. K.
Avtomobili niso varni
Zadnje dni so se nepridipra-
vi spet večkrat spravili nad
osebne avtomobile. Odnašali
so stvari iz njih, ali pa kar
dele vozil.
Tako so v Šentjurju dodobra
oskubili osebni avto Jožeta Za-
gajška. Sneli so sprednje ve-
trobransko steklo, oba žarome-
ta, avto pa so tudi povsem »se-
zuU«, saj so vzeli vsa kolesa.
V soboto so prav tako vlomi-
U v osebni avto Matjaža M. iz
Celja. Iz avta, ki ga je imel par-
kiranega pred gostiščem Med-
ved v SkoQi vasi, so vzeli nje-
govo potovalko s športno opre-
mo, vredno okoli deset milijo-
nov dinarjev. Vzeli so še nš-
hrbj^nik s športno opreipo^^
jo je v istem avtu imel njegov
prijatelj.
Isto noč med 22. in 1. uro so
neznanci vlomih še v dva oseb-
na avtomobila pred dvorano
Golovec. Iz avta Bojana Brači-
ča iz Titovega Velenja so vzeli
žensko usnjeno jakno (vredno
14 milijonov dinarjev) in oseb-
ne dokumente, iz avta Bojana
Kožuha iz Celja pa 3,6 milijona
dinarjev in čekovno knjižico.
Ženskama iztrgali
torbici
Prvega novembra popoldne
so miličniki obravnavali v Ce-
lju kar dve drzni tatvini. Naj-
prej so ob 16.35. uri neznanci
iztrgali torbico z rame 64-letne
Cilke Z., ko je šla po Uhci 29.
novembra, uro kasneje pa so
v Savinovi uhci na podoben
način iztrgah torbico 61-letni
Angeh J. Storilec je iz torbice
vzel milijon dinarjev, nato pa
jo je odvrgel.
Mihčniki so takoj začeli zbi-
rati obvestila in kaj kmalu pri-
jeli 18-letnega Simona M. iz
Celja, ki je bil sicer na begu iz
VPD Radeče. Povedal jim je,
da sta bila ob teh dveh dejanjih
z njim še njegov vrstnik Rena-
to O. iz Kompol, tudi gojenec
radeškega doma, ter 19-letni
Andrej Koštomaj iz Celja, ki je
bil na prostem izhodu iz KPD
Dob. Renato se je naslednji
dan sam javil v Radečah, Ko-
štomaja pa so zjutraj na Dobu
zaman čakah.
Po prepiru spet nož
Tudi sobotni prepir v Tito-
vem Velenju seje - kot že veli-
ko podobnih zadnji čas na
Celjskem - končal z nožem.
Tokrat so morah v celjsko bol-
nišnico prepeljati 47-letnega
Zvonka Horvata iz Titovega
Velenja. Zabodel naj bi ga bil
41-letni Ibro Džebo, tudi iz Ti-
tovega Velenja.
Oba sta se sprla že v bifeju
Merxa na Gorici pri Titovem
Velenju, nato pa prepir nada-
ljevala pred lokalom. Po prepi-
ru je Horvat zbežal, vendar je
Džebo stekel za njim, ga po
okoli 30 metrih ujel ter z žep-
nim nožem zabodel v hrbet.
PROMETNE NESREČE
Umrl po
(neprilavljeni)
nesreči
čeprav so v zdravstvenem
domu ali bolnišnici dolžni pri-
javiti, če k njim pripeljejo ob-
čana, ki se je ponesrečil v pro-
metni nesreči, so celjski milič-
niki pričenjali odmotavati pro-
metno nesrečo, ki se je zgodila
že pred mesecem dni, šele po
anonimni prijavi. Kot se je
v tem primeru pokazalo, so na-
vedbe v anonimnih pismih
včasih tudi resnične - pa so
tako zvedeli, da se je v Črešno-
vi pri Zrečah že 1. oktobra zgo-
dila prometna nesreča, ko je
bil Anton Vajgl tako hudo ra-
njen, da je 20 dni kasneje v ma-
riborski bolnišnici umrl.
V osebnem avtomobilu,
v katerem se je ponesrečil
Vajgl, je bil še Franc Dobočnik
iz Koroške vasi - vendar mihč-
niki za zdaj še niso natančno
ugotovili, kdo je vozil avto. Do-
bočnik pravi, da VaJgl. Njuno
vozilo je v ovinku zaneslo s ce-
ste in Vajgl se je hudo ranil.
Dobočnik je odšel domov po
brata in ta je ranjenega Vajgla
prepeljal v konjiški zdravstve-
ni dom, od tu pa so ga prepelja-
li v mariborsko bolnišnico. Ne-
sreče pa tedaj nihče ni prijavil.
Prehitra vožnja
Na magistralni cesti v Šem-
petru se je zgodila v soboto
hujša prometna nesreča v ka-
teri sta se huje ranila 27-letni
Srečko Krivec iz Celja ter nje-
gov sopotnik, 27-letni Jože
Tratnik tudi iz Celja. Krivec je
z osebnim avtom trčil v bok
osebnega avta 37-letnega Stan-
ka Pintarja, ki je želel zaviti
levo. Materialno škodo pri tr-
čenju so ocenih na okoli 13 mi-
hjonov dinarjev.
Na prehodu zbil
otroka
v četrtek opoldne je na zaz-
namovanem prehodu za pešce
v Šmarju 25-letni voznik oseb-
nega avtomobila Niko Rabič iz
Titovega Velenja zbil osemlet-
nega Janeza V. Otrok je hotel
prečkati cesto, voznik pa ga je
kljub zaviranju zadel in otrok
se je pri tem hudo ranil. Po
prevozu v šmarski zdravstveni
dom so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico, nato pa v ljubljan-
ski klinični center.
Nepravilno je
prehiteval
Prejšnji torek se je zgodila
hujša prometna nesreča na
magistralni cesti Celje-Žalec
v Novem Celju; 27-letni Iztok
Hanžič iz Rakovelj je pri odce-
pu ceste za Novo Celje začel
prehitevati tovornjak, ki je vo-
zil v koloni vozil. Tedaj je na-
sproti pripeljal z osebnim av-
tom 53-letni Peter Lešnik iz
Ljubljane. Lešnik se je sicer
umikal, a se umakniti ni mo-
gel. Po trčenju je Hanžičev av-
to vrglo še v avto Angele Peč-
nik, ki je peljala za tovornja-
kom. Voznica in Hanžič sta se
pri nesreči hudo ranila.
Trčenja na SlovenikI
Prvega novembra okoli 18.
ure se je zgodila na Sloveniki
prometna nesreča pri kateri je
bila hudo ranjena voznica
osebnega avtomobila švicar-
ska državljanka Dubravka Br-
kovič. Pri Dramljah je namreč
25-letni voznik osebnega avto-
mobila Drago Dovečar iz Ra-
kovelj začel prehitevati osebni
avto, nasproti pa mu je vozila
dolga kolona vozil. V njej je
bila tudi Brkovičeva, ki je
z Dovečarjem trčila. Njegov
avto je zasukalo in vanj je trčil
še 41-letni Igor Medvešek iz
Murske Sobote. Ti dve vozili
sta ostah na cesti, Brkičev avto
pa je odbilo v zaščitno ograjo.
Pri trčenju je nastalo še za oko-
h 670 milijonov dinarjev gmot-
ne škode.
Umrl v katrcl
Na magistralni cesti v Šem-
petru se je zgodila v ponede-
ljek ob 18.30 uri prometna ne-
sreča v kateri je na mestu umrl
43-letni voznik osebnega avto-
mobila Stjepan Šumiga, ki je
začasno prebival v Zg. Grušov-
Ijah. S katrco je neprevidno za-
peljal s parkirišča gostišča
Rimljan na magistralno cesto
in zaprl pot avtobusu, ki ga je
iz ljubljanske smeri vozil 41-
letni Jože Domša iz Murske
Sobote. Voznik avtobusa je za-
viral, na mokri cesti pa vozila
ni uspel pravočasno ustaviti.
Pri silovitem trčenju je osebni
avto posvem zmečkalo in
vkleščilo voznika.
Ranjen kolesar
Pri prometni nesreči na kri-
žišču Tomšičeve in Kersniko-
ve ulice v Titovem Velenju se
je v ponedeljek zjutraj hudo ra-
nil 15-letni voznik kolesa z mo-
torjem Robert V. V križišču
mu je namreč izsilila prednost
45-letna voznica osebnega av-
tomobila Regina Meh iz Tito-
vega Velenja. Fant, ki je vozil
brez zaščitne čelade in tudi ni
imel potrdila o znanju cestno
prometnih predpisov, seje hu-
do ranil in so ga prepeljah
v celjsko bolnišnico.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
9. NOVEMBER igen
Svetovno člansko
prvenstvo v Celju
leta 1992
v Celju seje zbralo tudi keglja-
ško vodstvo Jugoslavije in med
drugimi potrdilo, da bo Jugosla-
vija kandidirala za organizacijo
svetovnega članskega prvenstva
leta 1992. Med številnimi kandi-
dati v Jugoslaviji (poleg Celja so
se za to prvenstvo precej zanima-
li Sarajevčani in Zagrebčani), je
osrednja zveza na?e kegljaške or-
ganizacije potrdila, da lahko kan-
didira le Celje. Celjani bodo v na-
slednjih dneh, po predhodnem
dogovoru z družbenopolitičnimi
organizacijami in koordinacijo
v Celju, svojo dokončno kandi-
daturo vložili 9. decembra v av-
strijskem Steiyeru, ko bo tam
svetovni pokal.
J. KUZMA
V Trbovljah so
tekmovali strelci
Na strelišču v Trbovljah je bil
dvoboj republiških reprezentanc
Slovenije in Hrvaške s standard
zračnim orožjem. Odličen uspeh
sta dosegli predstavnici SD D.
Poženel iz Rečice Ksenija Maček
in Helena Lavrinc, ki sta osvojili
prvo in drugo mesto. Pri mladin-
cih sta bila Velenjčana Klančnik
in Veternik 3. oz. 4., med člani pa
tudi Velenjčan Štuhec četrti.
Odlični strelci
Juteksa
v 3. kolu 1. republiške lige
z zračno puško serijske izdelave
so znova prijetno presenetili
strelci SD Juteks iz Žalca, ki so
v Murski Soboti premagali ekipo
Noršincev in se tako še bolj utr-
dili v vodstvu. Nastopili so Ju-
stin Smrkolj, Vojko Škodnik,
Mladen Melanšek in Bernard
Martinovič. Kovinar Štore je
v Mariboru izgubil s SD A. Maje-
rič, nastopili pa so Ivan Kočevar,
Franc Hočevar, Vili Ravnikar in
Branko Malec. Celjani, ki so po-
vsem izven forme, so izgubili
s SD K. Flisar iz Tišine, streljali
pa so Robi Hostnik, Tone Jager,
Jože Jeram in Ervin Seršen. V 2.
republiški ligi so strelci D. Pože-
nel iz Rečice pri Laškem doma
tesno, samo za dva kroga izgubili
s SD Heroj Marok iz Sevnice. Na-
stopili so Boris Gorišek, Roman
Matek. Damjan Pader in Janez
Sašek.
TJ
Najboljši Matej
Žnuderi
v Vinkovcih je bilo državno
prvenstvo za slepe in slabovidne
v šahu. kjer je nastopilo pet ekip.
V slovenski je nastopil tudi Ce-
ljan Matej Žnuderi, ki je bil naj-
boljši posameznik.
start mladih
hokejistov Cinkarne
z novo tekmovalno sezno so
začeli mladi hokejisti cinkarne,
ki nastopajo v slovensko - hrva-
ški ligi. V 1. kolu so doma izgubi-
li z ekipo Zagreba 3:10. strelci pa
so bili Voler, Mardženovič in Ko-
lar. Pred 100 gledalci sta sodila
Zorko IZ celja in Ožura iz Zagre-
ba. Celjani so nastopili v postavi
Rozman, Kozjan, Pavičevič, Sin-
kovič. Poznič, Flajšman, Trojak,
Črnko. Kolar. Mardženovič, Vo-
ler. Kelgar. Klenovšek. Pire, Kra-
šovec, Cretnik, Kolenc in Trboje-
vič. Trener Vojko Bratec: »Re-
zultat je sicer visok, vendar ni-
smo toliko slabši od Zagrebča-
nov, ki so na ledu že dober me-
sec. V soboto igramo doma proti
ekipi Ine iz Siska.«
Špoijar in Perčeva
prva
v soboto in nedeljo je bilo
v celjskem Mestnem parku od-
prto prevenstvo v umetnostnem
drsanju za pokal mesta Celja.
Med 50 nastopajočimi iz treh
držav je prehodni pokal osvojil
klub VŠ iz Prage pred domačim
klubom Tkanino Celje in zagreb-
ško Mladostjo.
Med najmlajšimi je zmagal Ja-
nez Špoijar. V isti starostni sku-
pini je bila pri dekletih Nina
Krajnc druga. V skupini pionirk
B je bila najboljša celjanka Tanja
Hutinski na petem mestu, v sku-
pini pionirk A pa je bila Polona
Eberlinc tretja.
V mladinski konkurenci je tu-
di tokrat naslov prvakinje pripa-
del Špeli Pere.
Prihodnji teden se bodo naj-
boljši celjski drsalci udeležili
mednarodnega tekmovanja
v Grazu.        METKA HLADIN
Podpredsednik KK EMO Celje Tomaž Milač pozdravlja goste in obe reprezentanci pred
dvobojem v Celju. V ženski reprezentanci, katero je vodil Lado Gobec, je nastopilo kar šest
celjskih kegljavk - Biserka Petak, Tanja Gobec, Sonja Mikac, ki je z 461 podrtimi keglji
dosegla najboljši jugoslovanski rezultat, Metka Lesjak, Marika Kardinar in Jožica Šeško ter
državna prvakinja Antonija Škafar iz Ljubljane. Foto: T. Tavčar
Jugoslavija : Avstrija v Celju
Ljubitelji kegljanja so v so-
boto imeli priložnost videti še
en kvaliteten kegljaški dvoboj.
V Celju so se pomerili repre-
zentanci Avstrije in Jugoslavi-
je. Jugoslovansko državno re-
prezentanco pa so sestavljali
samo slovenski kegljači in
kegljavka. Med temi pa je bilo
kar šest celjskih kegljavk in
Stanko Nareks pri moških.
V obeh srečanjih so zmagah
naši kegljači. Moški prepričlji-
vo za 202 podrta keglja razlike
(5470:5268) in svoj delež je pri-
dal tudi Nareks z 875 keglji,
ženske pa za 32 kegljev
(2563:2531); pri tem so naše
kegljavke dodale naslednje po-
drte keglje: Šeško 386, Petak
448, Gobec 426, Mikac 463 in
Kardinar 416. Metka Lesjak je
bila rezerva.
N^boljši rezultat sta dosegla
pri moških Hari Steržaj 963 in
avstrijska tekmovalka Katalin
Nove s 473 podrtimi keglji.
J. KUZMA
Zmagi Aera in Šoštanja
Obe ekipi sta v 6. kolu 2.
zvezne lige gostovali, vrnili
pa sta se z zmagami. Aero je
gostoval v Splitu, kjer je pre-
magal domačine 22:23 (6:14).
O tekmi pripoveduje pred-
sednik 10 kluba Andrej Šušte-
rič: »Že rezultat iz prvega pol-
časa pove, da smo bili mnogo
boljši od domačinov. Bolj ko
se je tekma bhžala koncu pa
sta poskušala režirati rezultat
v korist domačinov in še dru-
gih klubov slovenska sodnika
Ceak in Jovanovič. To nas čudi
in strah nas je, da se bo to po-
navljalo ter da bomo ponovno
žrtve kuhinje, ki se je v tej hgi
že začela pa čeprav je prven-
stvo šele na začetku. Ostro bo-
mo protestirah, da se kaj takš-
nega ne bi več zgodilo.« Naj-
boljši strelec je bil ponovno
Krka, ki je dal šest golov.
Prijetno so presenetili roko-
metaši Šoštanja, ki so v Zenici
premagah Čehk s kar 21:26
(12:16). Domačini so igrali iz-
redno grobo, Šoštanj pa je vso
tekmo vodil. Najboljši strelec
je bil Šerbec, ki je dal 7 golov.
Na lestvici je Aero drugi, Šo-
štanj pa šesti. 11. novembra bo
na sporedu 7. kolo, ko bo Aero
igral doma z Dinamom iz Pan-
čeva, Šoštanj pa s Slobodo Šo-
lano iz Tuzle.
V 6. kolu 2. zvezne lige za
ženske je bil republiški derbi
v Kranju, ki so ga dobile doma-
činke z Velenjčankami 32:23
(20:11). Zidarjeva je bila naju-
činkovitejša, saj je dala 10 go-
lov. Velenjčanke so na 8. me-
stu, v prihodnjem kolu pa bo-
do igrale doma z Zametom.
T.VRABL
Celjani skrivali
orožje za Slovana
Slatinčanke so dosegle še-
sto zaporedno zmago. V Rački
Topoli so nadigrale ekipo To-
polčanke 78:71. Ob silni želji
domačink po zmagi se je s tri-
bun razlegalo bučno navija-
nje, po besedah trenerja Kor-
sa Lukiča, nesramno in ne-
športno.
Polčas se je končal z vod-
stvom domačink 37:35. Nato
so igralke Korsa vzele stvar
v svoje roke in povedle za
8 točk, predvsem po zaslugi
zavzetosti v obrambi. Za Kors
so koše dosegle: Cveta Jezov-
šek 23, Pešič 20, Ciglar 18, Jur-
še 8, Polutnik 7 in Virant 2.
V soboto v Rogaški Slatini
Korsa čaka najbrž lažje delo,
saj bodo tam gostovale košar-
karice Vupika iz Vukovarja.
V republiški moški ligi so
Celjani v Ljubljani v 5. kolu
petič zmagali; ID Jezica : Celje
101:108 (57:59), čeprav smo
predvidevali, da bo razlika iz-
datnejša in zmaga prepričlji-
vejša. Strelci za Celje: Gole 22,
Sušin 7, Buntič 14, Urbanija
21, Pipan 24, Pucko 2 in Aničič
18. V soboto ob 19. uri bo
v dvorani Tehniške šole po
dolgem času zanimiva košar-
karska predstava. Pomerili se
bosta edini še neporaženi mo-
štvi, Celje in ljubljanski Mine-
ral Slovan, pri katerem igra vo-
dilno vlogo Matej Janžek, bivši
košarkar Libele. Vstopnine ne
bo, kar bi tudi lahko bil razlog
za večji obisk. Prva letošnja
prava preizkušnja za fante tre-
nerja Zrinskega pa bo že poka-
zala, koliko je ura, kot pra-
vimo.
Lepo so presenetili konjiški
košarkarji, saj so premagah
Helios 86:81. Domžalčani so bi-
h do tega kola ob Celju in Slo-
vanu še neporaženi. Ob polča-
su so vodili 51:39, vendar so
borbeni Konjičani začeli v dru-
gem delu jurišati proti na-
sprotnikovemu košu in zade-
vali so z vseh položajev, trojke
pa metah 11:8, skupaj pa 20:12.
Smid 37, Železnikar 20, Šešer-
ko 12 so bili najzaslužnejši za
zmago.
Rogaški tudi Virant (23), ki
sicer nastopa za Smelt Olim«]
jo in ima dvojno licenco, ,
uspel zagotoviti obeh toj
v gosteh z ekipo Kopj,
108:102, čeprav so Slatinč,,
na odmor odšli s 13-imi točl^
mi prednosti (49:62). V nasle(
njem kolu bo derbi med dom,
čo Rogaško in Cometom.
V SKL za ženske so Konji,
čanke doma izgubile z ekioo
Kranja 53:79 (28:30). ZorJJ
Kregar je v peti tekmi letošnj,
sezone tretji trener Cometa. B|
le-ta ostal vodja ekipe do koj
ca sezone, ah pa bo uprava, te
bo prišlo do ponovnih sporov
z igralkami, stopila na njihovQ
stran? Comet ima dve zmag
ob treh porazih, v soboto pj
gostuje na Jesenicah.
V 2. SKL za moške je Zlato,
rog iz Laškega v gosteh prema.
gal Podbočje 80:73 (44:43). N J
več točk za Zlatorog so djf
Lesjak in Blatnik 14, Zdolšek
20 in Lapornik 21. Laščani
imajo iz štirih srečanj 3 zmage
v naslednjem kolu pa bodo go-
stili ekipo Litije.
Le-ta je v Polzeli presenetila
domače košarkarje in jih tesno
premagala 86:85 (50:43). Mitja
Turnšek 29, Benčan 18 in Mat-
jaž Cizej 20 so bili najučinkovi-
tejši pri Polzeli.
V 2. SKL so košarkarice
Metke v Celju visoko nadigrale
goste iz Murske Sobote, mo-
štvo Pomurja 92:57 (35:24).
DEAN ŠUSTER
Vseh naših adutov na tekmi
z ID Jezico nismo pokazal],
saj so nas »opazovali« prej.
stavniki Slovana in Novolesi,
zato smo igrali le na zmago i|
smo temu primerno prilagi
dili tudi taktiko. Tekma sanu
je bila dokaj čudna, saj sti
sodnika dosodila kar 66 oseb
nih napak, igralci obeh eki|
pa so 80-krat metali prosti
mete. V ekipi je manjkal R(
bert Medved, ki je bolan. Z
srečanje s Slovanom sem op.
timist, saj menim, da sn«
kvalitetnejši,« pravi Franc
Zorko, tehnični vodja celj-
skih košarkarjev. ,
NA KRATKO
Tri zmage
odbojkarskih ekip
v moški odbojkarski ligi so bili
v 4. kolu doseženi naslednji re-
zultati: Topolšica je doma s 3:2
premagala Granit, Šempeter je
v gosteh izgubil z Mislinjo 3:1,
Braslovče pa doma s Fužinarjem
0:3. Lestvica: 5. Topolšica, 8.
Šempeter in 10. Braslovče. Pri-
hodnje kolo: Granit - Braslovče,
Mežica - Topolšica in Šempeter
doma proti vodilni ekipi Tovil
Olimpija.
V ženski ligi so Celjanke doma
s 3:0 odpravile Fužinarja, Ljubno
Glin je izgubilo s Pionirjem 3:1,
Topolšica Kajuh pa je premagala
Krim 3:1. Lestvica: 1. Celje, 3.
Topolšica Kajuh in 8. Ljubno
Ghn. Prihodnje kolo: Krim - Ce-
lje, Partizan Kamnica - Topolši-
ca Kajuh in Ljubno Glin - Ro-
goza.
KegiJaškI rezultati
v 2. repubhški ligi vzhod za
moške je Hmezad v Žalcu pre-
magal mlado ekipo Konstruktor-
ja 4914:4804, Šoštanj pa je izgubil
v Krškem 4996:4881.
V 1. republiški ligi so kegljači
EMO Celje izgubili v Ljubljani
z SCT 5099:4966. N^boljši je bil
Nareks, ki je podrl 861 kegljev.
Nastopilo 186
strelcev
v nadaljevanju sindikalnih
športnih iger občine Žalec je bilo
na vrsti streljanje z zračno puško,
ki je veljalo za tekmovalni in
množični del. Moški ekipno: 1.
KIL Liboje 268 krogov, 2. Obrtni-
ki 261, 3. Tovarna nogavic. Polze-
la 256; posamezno: 1. Martinko-
vič (KIL), 2. Melanšek (Obrtniki)
92 krogov. 3. Vaš (KIL) 89 kro-
gov. Ekipno ženske: 1. Tovarna
nogavic Polzela 207 krogov, 2.
Strojna Žalec 196, 3. Občina 177;
posamezno: 1. Flego (Strojna) 80
krogov, 2. Kralj (Tovarna noga-
vic Pol.), 3. Vasle (Garant) 70 kro-
gov itd.
T. TAVČAR
Uspeh Braslovčanov
v telovadnici Osnovnošolske-
ga centra v Žalcu je bil v soboto
II. republiški turnir v badminto-
nu za pionirje in pionirke. Sku-
paj jih je nastopilo 58, največ
uspeha pri pionirjih so imeli Bra-
slovčani, pri pionirkah pa igralke
Olimpije. Pri pioniijih je zmagal
kristjan Hanjšek, njegov brat Ro-
bi Hanjšek pa je bil tretji. Pri
pionirkah je Alenka Kralj zased-
la šesto in Alenka Predovnik de-
veto do dvanajsto mesto.
V Žalcu bo 18. novembra repu-
bliško prvenstvo za mladince.
T. TAVČAR
Partizan Hmezad
Žalec drugič zmagal
v republiški nogometni ligi so
oddigrah že 11. kolo. Nogometaši
Partizana Hmezad iz Žalca so
drugič zmagali pod novim tre-
nerskim vodstvom Vlada Glin-
ška. Tokrat so presenetili v No-
vem mestu, kjer so z 2:1 prema-
gali domači Elan, strelca pa sta
bila Selmanovič in Druškovič.
Neprijetno presenečenje je pri-
pravil velenjski Rudar, ki je do-
ma z 0:2 izgubil z Domžalami,
prav tako pa je razočaral tudi El-
kroj s porazom doma proti ekipi
Vozil z 0:1. Točko je osvojil Ste-
klar, ko je igral 2:2 doma s Sto-
lom Virtusom. Strelec obeh go-
lov je bil Valek. Zanimivo je, da
so gostje že vodili 0:2. Lestvica:
6. Rudar (TV), 10. Partizan Hme-
zad, 11. Elkroj in 12. Steklar.
12. novembra bo 12. kolo: ve-
lenjski Rudar gostuje pri vodeči
Izoh, Partizan Hmezad bo igral
doma s trboveljskim Rudarjem,
derbi pa bo v Mozirju med Elkro-
jem in Steklarjem.
Braslovčani odlični
Partizan Braslovče je v gosteh
v Žalcu organiziral II. pokal ŠŠD
Slovenije v badmintonu, katere-
ga seje udeležilo kar po 29 deklet
in fantov. Ob sponzorstvu AERA
iz Šempetra in ob kvahtetnih
dvobojih so v ženski konkurenci
vse lovorike pobrale igralke
Ohmpije iz Ljubljane, med do-
mačinkami pa so bile najbolje
uvrščene Alenka Kralj (5-6. m.),
Aleksandra Predovnik
(9.-12. m.), Barbara Predovnik
(13.-17.) in Karolina ter Silva
Hanjšek (17.-22. m.).
Mnogo bolje so se odrezali
fantje, saj je bil Kristjan Hajnšek
brez posebnega napora prvi. Ro-
bi Kristjan pa tretji. Še bolj
vzpodbudno pa je to. da je na
turnirju sodeloval tudi Reberšak
iz Žalca kot pravi domači igralec,
ki ni iz Braslovč ah Polzele ter za
prvič »ujel« dobro 17.-23. mesto.
Braslovčani pa se že pripravlja-
jo na dvodnevni ekipni turnir
v Avstriji 9. in 10. tega meseca, na
katerem bi zeleh sodelovati
v obeh konkurencah.
METOD TREBIČNIK
Celoletna teniška
šola
Teniški klub Zlatarne Celje že-
li okrepiti svoje tekmovalne vr-
ste ter omogočiti tudi ostalim, da
se naučijo teniških veščin. O tem
trener v klubu Tomaž Volk:
»Prvič bomo organizirali celo-
letno tehniško šolo, ki se bo zače-
la v ponedeljek, 13. novembra ob
16. uri v teniški dvorani zavoda
Golovec. Takrat bo spoznavni se-
stanek, kjer se bomo pogovorili
o vseh akcijah za vadbo tenisa.
Tako bomo organizirali otroški
teniški vrtec z imenom Cekinček
pa pionirsko teniško šolo in za-
četni ter nadaljevalni tečaj za vse
ostale starostne kategorije. Pri
vadbi bo sodelovalo 10 trenerjev
in šest članov iz strokovnega
klubskega teama. Pričakujemo
velik odziv, saj je zanimanje za
igranje tenisa vedno večje.«
TV
16. STRAN - NOVI TEONIK
9. NOVEMBER 19^,
Ročk ponovno zaživel
v Celju nikoli ni bilo veliko skupin
in še te, ki so bile in so še, tavajo
v povprečnih vodah, zato smo lahko
veseh, da je vsaj občasno kakšen kon-
cert, ki daje slutiti, da bo nekoč, čez
toliko in toliko let, le drugače.
V petek, 3. novembra smo bih priča
prave ročk veselice. Najprej mlada
perspektivna skupina Neron iz Žalca,
z nekoliko še nedorečenim zvokom in
obetavnim vocalom, takoj za njo pa
ponovno oživela ročk skupina Kaya.
Zaživeh so spomini, padale so n^st-
nice!
Na sliki od leve: Ostrovršnik Nenad-
bas: »Kaya, balzam za nego ženskih
teles.« Mihajlovič Brane Costa: »Treba
je imeti jajca!« (Zagoričnik Pino: »Lju-
bi ženske, pivo in septolete.« (Franc
Majcen-bobni: »Drum, drum, dram,:«
(Mitja Korber-kitara: »Sovražim strga-
ne strune.« EINSPIELER EDO
Jesenska
ajdovka
v nedeljo dopoldne se
je Alojz Forštner spreha-
jal pod vikendom našega
propagandista, ki je nič
hudega sluteč doma uži-
val v spanju. Njegovi res-
nični nameni nam niso
poznani, vemo pa da je
v trenutku, ko je zašel
med gobe, pozabil na vse
hudobne misli, če jih je
sploh imel. Med gobami
je bila tudi ta rekorderka,
ki je težka 1,7 kg in ima
v premeru 38 centimetrov.
E.E.
SNEB
ZA PRAZNIKE
Smučanje v Avstriji,
ugodne cene, zago-
tovljena kvaliteta.
Kopanje ob morju. Iz-
let v Pariz, Medugor-
je ali MiJnchen.
Pokličite nas v turi-
stično agencijo DO-
BER DAN Šempeter,
telefon 701-305 in
701-285 med 8. in 17.
Bodice
Govorimo o realnem
socializmu - ali je pri
nas sploh še kaj re-
alno?
Vremenske napovedi
so kot gospodarski
komentarji - točno se
lahko napove samo
poslabšanje.
Očitno je v politiki
rdeča barva če vedno
- simbol nedolžnosti.
Ob začetku gradnje
socializma smo poza-
bili - na možnost ide-
oloških potresov.
Lačnega naroda ne
bomo nahranili
- z ekonomsko-poli-
tično mineštro.
Politika cen je vse
bolj podobna - prehi-
tevanju v »škarje«.
Usode se ne da krojiti
z ideološkimi škarja-
mi in dezinformacij-
skim platnom.
Če nas bo še dolgo če-
velj žulil na napačni
strani, nas bo Evropa
dala na »čevelj«.
Pa ne, da bomo prišli
tako daleč, da bo vsak
zaselek imel svoj soci-
alizem?
MARJAN BRADAČ
LISTAMO
STRANI
Zbirti.
Novice, 15. november 1889
Ljudi, kateri žive na tem velikem kolobarji, se šteje
dandanes 1479 milijonov. Od vseh petih delov sveta pride
polovica vseh prebivalcev na Azijo. Na Evropo jih pride
komaj četrtina. Jezikov, katere ti ljudje govore, ni nič
manj nego 3000. Veroizpovedovanj je na svetu več kot
1000. Kristjanov je 456 milij., mohamedancev 871 milij,^
Judov 8 milij. Po spolu je povprečno število enako; žen.
skega spola je toliko, kolikor možkega. Povprečna doba
življenja je 33 let. Četrtina ljudi ne doseže 18 let. Med tisoi
ljudi doseže komaj eden starost 100 let, med sto ljudi
doseže jih 6 starost 65 let. Naobraženo ljudstvo prekose
v starosti divjake. Ženske nadvladajo možke v starosti do
50 let, pozneje ne več. Oženjenih se primerja v skupnem
številu po 35 na 100 in žive dalje, kakor neoženjeni. Umrje
vsako leto nad 50 milij. ljudi, to je 150.000 vsak dan, ali
6000 vsako uro, nad 100 ljudi vsako minuto, torej skor^
v vsakem trenutku po dva. Vedno več pa se jih rodi
v enakem času; rodi in umrje se jih po noči več nego po
dnevi.

Sodba, obsodba, izvršitev kazni
Končna sodba je bila po
predpisih skrbno pripravlje-
na predstava. V trgih in
v mestih, kjer so bili na voljo
prangerji, kamniti stebri,
h katerim so sicer privezova-
li tudi druge grešnike, da so
jih ljudje lahko videli in za-
sramovah, je končna sodba
navadno potekala pri njih.
Seveda če je bilo ustrezno
vreme. Ob napovedani uri so
se ljudje zbirali na trgu, na
graščinskem dvorišču ali
v sodni dvorani. Sodniki in
prisedniki ali izbrana porota,
so prišh svečano opravljeni
ob zvonenju cerkvenih zvo-
nov na kraj dogodka, sodnik
v halji s sodno palico v ro-
kah, ki je bila navadno sveže
olupljena šiba. Občinstvo je
bilo od sodišča ločeno
s »šrango«, ah dolgo klopjo.
Obtoženko, ah kot vemo
tudi obtoženca, so pripeljali
vkleščenega ali vklenjenega
pred sodišče in ga privezali
na pranger, seveda če je bil
tam, če ne, na steber. Sodni-
ki so morali, prav tako porot-
niki, vse do konca sojenja
spoštljivo sedeti. Spoštlji-
vost in mir je sodnik zahte-
val tudi od občinstva, ki je
spremljalo potek na nogah,
le visoka gospoda, je sojenje
poslušala sede, na kakšnem
od »raje« ločenem, vzviše-
nem prostoru - kot še danda-
nes za vse javne dogodke »ži-
vinam« postavljamo tribune.
Sodnik s pahco v roki, je
najprej vprašal prisednike če
je glede sodniškega kroga
(Ring) v redu in po predpi-
sih. Potem se je sojenje zače-
lo. Končna sodba je bila v bi-
stvu samo v nekakšno gleda-
hško predstavo uokvirjen iz-
rek krivde, saj je bila usoda
obtoženega zapečatena že
poprej. Besedo sta navadno
dobila tožitelj in pisar, po-
tem pa je sodnik trikrat za-
klical če je zapriseženi »fe-
imann«, to je krvnik navzoč.
Ko se je le-ta pojavil je med
množico završalo od pritaje-
nih vzklikov, vzdihov ob po-
gledu na služabnika smrti.
Ta vtis so pustih do kraja iz-
živeti, potem pa je sodnik
vstal in izročil obsojenca
krvniku z besedami:
»Tako zd^ vzemi tega ma-
lificanta (čarovnika) in mu
sodi, kot terja pravica v ime-
nu svete trojice in nžgsvetej-
šega imena Jezus.«
Potem je sodnik prelomil
palico v znamenje, da je soje-
nje končano, z besedami:
»Bog se usmih njegove (nje-
ne) duše!«
* *
Izvršitev kazni nad obsoje-
nim je bila javna. Vsako sod-
no območje s pravico izreka-
nja smrtnih kazni - torej krv-
nega sodstva - je imel tudi
morišče. Recimo v Debru
blizu Laškega se določeno
mesto imenuje še danes »ga-
uge« (Krajevna spačenka za
nemške »Galgen« - vislice).
Freimann ah krvnik je imel
svojo predstavo neposredno
po obsodbi, ah največ tri dni
po njej. Procesija do morišča
je bila svečana. Obsojeno
osebo so poleg firbcev
spremljah sodnik s prisedni-
ki, duhovnik, ki je ob cing-
Ijanju pogrebnega zvončka
žebral latinske mohtve.
V našem primeru je čarovni-
ca ah čarovnik bil zvezan in
čvrsto v rokah rablja in nje-
govih pomočnikov, če je bilo
obsojenih več. Morišču so
nemško rekh »Tratten«.
Spet oreh za pomenoslovje
k^ ima beseda opraviti s slo-
vensko trato (pohojeno tro-
rišče), nesporna pa je zveza
s srbsko-hrvaškim moriš-
čem: str&tištem.
Smrt je bila povzročena na
»deželno običajen način«.
Najpogostejši način usmrti-
tve v takratni deželi Štajer-
ski je bilo obešanje, ponekod
tudi obglavljenje. Coprni-
štva obsojene so po usmrti-
tvi obvezno še zažgali na gr-
madi, v drugi polovici 17.
stoletja še sem in tja katero
žrtev zažgah pri živem tele-
su, torej brez predhodne
usmrtitve po »šegi« dežele.
Žrtve, ki so podlegle muče-
nju v preiskovalnem postop-
ku, so zagrebh ponoči kje
v gozdu ah za mestnim obzi-
djem ali obzidjem graščine.
Pepel sežgane žrtve so raz-
trosih, včasih vrgh v reko,
skratka groba ni smelo biti,
ker je bilo telo grešno, duša
pa prepuščena bo^i volji.
Seveda so bili še drugi nači-
ni usmrtitve; utapljanje, dav-
ljenje, izpostavitev lakoti in
žeji, privez na kolo vrh kola
Kjer je žrtev podlegla po:
kljuni in kremplji grabežl.
vih ptic. Tudi živi zakopar^
so bih obsojeni čarovništvi
in kdo ve, če se kje nis(
spomnili tudi turškega vzo-
ra: natikanja na kol.
Pričujoča jedkanica pogubljenja čarovnice je iz leta 15S^'
Sežig pri živem telesu je bil značilen za prvo obdobji
čarovniške preganjavice. Največ žrtev je bilo v 16. in 1''
stoletju, ko je bilo to ljudsko brezumje uničujoče kot kug^'
Prihodnjii:
ŠTIRI STOLETJA
ZLOVEŠČIH GRMAD
PO EVROPI