41. številka. Trst, v petek dne 20. februvarija 1903. Tečaj XXVIII ,,EDINOST*' izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnin* zna-a : za vse leto 24 K. za pol Ifta 12 K. za klanjali nasilnim j*d kriv č nm težntam razn b državnikov, so bili odjavljeni ali v j* f ih, ali v prognanstvu ; vršenj- papeževih ukazov je bilo v mnogih krajih zabranjen », kat »liska cerkev je imela prestati težkih dui. Sredi teh viharjev je dne 7 svečaoa 1878 umrl papež Pij IX. Neka tajsa bojazen je zavlaHala v katoličkih vrstah, bati se je bilo, da se nasilnim potom prepreči izvoli ev novega papeža, a'i p t d* se izvoli tak papež, ki ne bo ime! dovolj znanja in odloč nosti za tedanje re«ne in nevarne čase. Tako se je ugibalo in razmišljalo, a naenkrat se je drugače odločilo. Dne 20. f-bruvarja 1878 je bil izvoljen kardinal Joakim Pecci, 68-leten starec, za papeža in si je nadel ime : Lev XIII. Ni naš namen, da bi hoteli tukaj prinesti vse kar je Lev XIII. storil in spisal v do'gem č »su svojega vladanja. Tudi nam tega dp dopušča »kromni prostor Uga lista. Samo t<» h ćemo omeniti, da je njegova iz volitev neprijetno iznenad la vse prijatelje katoliške cerkve, ker so ge bali, da bo njegovo vladanje kratko io neplodna. Ali že v prvih letih svojega pontifikata je izdal take »»krožnice, kat"rim se je začudil ves svet. Kmalu so se osvedočili vsi — P^j3 telji in s>vražniki — da imajo pred seboj jakegd in močnega papeža. Muogi silniki so pre 1 njim poioždi svoje or( ž še c*l<5 že'ezni B sman-k je moral k njemu v Kanoso. Lev XIII. je velik um. Kakor tak je videl, da se katoliška cerkev ne razš n dovolj in da ne bo mogla priti do pravega razvitja, ako se ne zjedinijo z njo iztočni narodi. Zato se je obrnil z vso močjo svoje vel ke duše na iztok. Lihko rečemo, da mu je bila najurlejš* želja, da bi ves iztok, izlasti Slovane, v prvi vrnti veliki ruski narod, pri ?el v zvezo z apo stolsko Stolico. In da d »vede to veliko idejo do uresn čenja, je b J, podobno svojemu uče nemu predniku Beaed ktu XIV., pripravljen žrtvovati vse sanje in napore onih svojih prediikovt ki so jedinstvo katoliške cerkve in njeno moč iskali samo v Litnstvu. Lev XIII je učen zato zna, da se katoliška cerkev, ako hoče živeti in napredovat, u e smeutesnitiv spone umirajočega Latinstva, kakor se ni svoj čas vezala na mrtvi židovski in grški narod Katoliška cerkev nima svoje podlaga na po sam čnem narodu, tudi še tako radgočn^m in čilem, še manje pa sme iskati svoje moči v mrtvih narodih! Ooa, ako hiSe odgovarjati svojemu poslanstvu, mora biti nositeljica življenja, nove meči, živih idej. Ia zato je on — častitljivi starček — posegel z močno roko v usodo narodov in proglasil, da morajo iztočni narodi tudi v katoliški cerkvi živeti svoje narodno življenje, da morajo ohraniti svoj jezik, svoje običaje in obrede! V zna • meniti okrožnici »Orientalium dignitas« je z izobčenjem obsodil vse one Latince, kateri bi kakega iztočnjaka pripravili ali pregjvo-rili za prestop i« iztočnega na latinski obred, dočim je dovolil vsem iztoč lim narodom — med katere smemo prištevati vse Slovane —! dati na svoje obširno delovanje in svoje veda se vrnejo v svojo iztoSno-katoliš*o cerkev like vspehe. g ilske knj ge in je na svoj trošek ustanovil v Rimu stolico za slovenski cerkveni jezik in grško-katoliški zavode za Slovane. * * * Lev XIII. je eedaj siv starček v 93. letu svoj s dobe. Jasno je, da ne more več nadzirati delovanja raznih kardinalov in kongregacij. Tudi je trebi znat', da Nemci in Madžari uporabljajo vso svojo moč in ves svoj upliv proti s'ovaaski cerkvi in slovanskemu bogoslužju. Takega izvora so novejše odredbe raznih kon-kongregacij iu kdor b: jih hotel pripisati Levu XIII., bi mu storil veliko krivico. Lev XIII. Dim je potrdil vse naše cerkvene pravice, a od nas samih je odvisno, da se potegnemo za nje in da si jih obranimo. Ob slavljenju 25 letnice Bvojega pontifi kata prišel je Lev XIII. na skrajni konec č'o-veškega življenja. — Sedaj je torej v tak; dobi, s katere more le s ponosom gle- Siava velikemu Levu ! X. in v svoj iztočni obred. Diven je b i Lev XIII., v svojem na stopu do Slovanov. V posebni okrožnici »Grani« munus« je potrdil vse slovanske cerkvene pravice v isti meri, kakor so jih priznali in potrd 1 njegovi predniki. Stonl je še več. Sveta slovanska apostola, Cirila iu Metod ja, je proglasil za svetlika vesoljna cerkve in ukaza), da se ima njiju praznik praznovati a podvojenim obredaim slavjem. ... . .. , . , . i * 1 e spravila pod streho vojno predlogo, katera Na tol ki papeževi l ubezni so ae hoteli 1 , . r ..,„ ,. , , ji bila vsprejeta tudi v drugem in tretjem Slovant Levu XIII. posebej zihvaliti; zato . so se njih zastopniki, pod vodstvom slavnega GJtiDJn- škofi Strossmave-ja, podali v velikem številu v R m. Dne 5. julija 1881 jih je sprejel in jim o tej priliki izrekel pomenljive beseden , _ , . . «T j serviste, kateri se na kontrolnih shodih od- »li m Vas je željno pričakoval in Vas danes Politični pregled. V Trstu, 20 februvarija 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega se je včeraj vendar posrečilo, da V nadaljevanju svojega govora obsojal je socijalistični poslanec E l d e r s c h postopanje vojaških oblastnij, ki zapirajo one re- zivljajo v materinem jeziku. (Na tako stališče naj bi se vedno in povsod postavljali vsi socijalistični voditelji, pa bi kmalu izginile nasprotnosti med njimi in med onimi narodnimi strankami, ki se ne bore za hegemonijo, J marveč le za svoje pravice. Op. ur.) G;>vor- pred vsem pa ča- . . .. v ljubezni objema!« V svojem nadaljnem govoru je zagotovil Slovanom vse njih pravice in jih p izval naj si ohranijo katoliško cerkev, a v isti meri tudi svoj cerkveni jezik, svoje cerkvene knjige i n svoje obrede ščenje svojih apostol >v, svetega Cirila in Metodija. Slovesno pred vsemi odposlanci je dal Lev XIII. slovanskim narodom zagotovilo, da bodo imeli v katoliški cerkvi vso varnost in da se jim nijo vse pravice. In kar je Lev XIII. obljubil, je tudi, Liebhartu ne-le da ni dovolil, da bi sir.cl obi- dokler je mogel, pošteno držal Širil je kato- skati bolno ženo> temveč mu ni dovolil, da Iiško unijatsko cerkev, izdal je potrebne gla- bi jo šel pogledat, ko je bila že mrtva. In nik je omenil tu neki slučaj, ki se je dogo dil v Galiciji : Reservist Liebhart je bil namreč obsojen na tri tedne vojašie ječe, ker se je na kontrolnem shodu odzval v svojem materinem poljskem jeziku. Ko je obra- L'ebhart sed*l y ječi, mu je žena na smrt obolela in tudi umrla. General Galgoczi pa tako mu je žena obolela, umrla in je bila tudi pokopana, medtem ko je bil on v vojaški joči. Posl. Pernerstorfer je tu govorniku parkrat z mej klici segel v besedo in dejal, da je general Galgoczi pes, zver v človeški obliki, podlež, kanalja. Posl. E 1 d e r s c h je nadaljeval svoj govor in izjavil, da je general Galgoczi naj-podlejši izvržek, odkar jih je bilo kedaj v Avstriji in da je sramota za poljski klub, da ee ni zavzel za to, da bi se taka žaba odpravila iz Galicije. Krščanski socijalist S t e i n e r je obsojal postopanje z vojaki v vojaških ječah in bolnišnicah. Pripovedoval je, da je vojaški zdravnik dr. Lud\vig na bosanskih vojakih v dunajski vojašnki bolnišnici delal poskuse s »tubercolino«, katero jim je ubadal v život. Posl. B i a n k i n i je pričel govoriti v hrvatskem jeziku, na kar je nadaljeval -iem-ško. Izjavil je, da z ozirom na važna gospodarska in politična vprašanja ne more glasovati za vojno predlogo. Dejal je, da dalmatinski Hrvati ne morejo prenašati več poviševanj vojaških stroškov. Hrvati so bili vedno od vlade najbolj zanemarjen narod ; njih so žrtvovali Madjarom in Italijanom in vlada je tako slepa, da se svojo proti-hrvatsko politiko deluje na korist laškemu irredentizmu. Govoril je na to domobranski minister, grof W e 1 s e r s h e i m b, ki je med drugim izjavil, da vlada vsprejema predlog posl. Chiari-ja, naj se ne prične z vojaškim naborom prej, nego bo vojna predloga vsprejeta od strani ogerske zbornice. F r e s s e 1 je obžaloval pogoste slučaje samomorov v avstrijski vojski. Navajal je tozadevne etatist čne podatke, ki kažejo, da število samomorov med našimi vojaki daleč presega vse druge države, med katerimi je Nemčija na prvem mestu. Dočim prihaja v Nemčiji na vsakih 100.000 vojakov 67 samomorov (v drugih državah še mnogo manj), prihaja jih v Avstriji 308. Tako velikansko število samomorov prihaja vsled slabega postopanja z vojaki. Na Dunaju da se je vsled brutalitete nekega stotnika umorilo šest vojakov. Po drugi uri zjutraj pričelo se je glasovanje in je zbornica najprej glasovala o predlogu posl. Schuhmeierja, zihtevajočem uvedenje dveletne vojaške službe. Ta predlog je bil odklonjen z 213 proti 109 glasovom. Na to se je glasovalo o predlogi sami in je PODLISTEK. 40 Na rojstni zemlji. Čpiaal K«aver-Šandor-Ojalskl; prevel K. C. XIV. — Ali zahajate vi mnogo v eerkev? — Z tli bog, ne prepogost'- X:mam časa radi hipnih opravil. Ia ravno v nedeljo je izplačevanje težakov. Ali — rada hodim v cerkev. Služba bjžja, tiste nerazumljene l>e* §«-de latinske, visoki oboki, vonj kadila, vse me nekako vznešd.« — Romantika! — je vskliknil Lev, — Ne * — Ne! — se je začela Vera živo branit't ker si je pod romantičnimi ženami mislila pretirane, lene. zajokane in na pol neumne devojke, kakoršno je pozaala v E celini Mužičičevi. — Ah - - ne mislim jaz tako. B »dite zad »voljni, da je v Vas onega, kar imenu em jaz romantiko; — v vaših letih je to najlepši kras. Vera je pordičela z'njg te hvale in bilo jo je sram, no, vendar je občutila radost in bilo jej je milo, d* je rekel to. V tem sia prišla pod Dragance. Na raz -stanku mu je ponudila roko. — Ali bi Vas smela prositi za oekaj ? Vi ste nedavno — 01 potu — rekli neka;, da bi se 4plo H£e diti s kako dunajsko ali peštansko banko in ^ bi tam počakal trenotka, ko bo mogel bi se mi Mi kol asa rešli. Da p-idete k očetu ?, oditi tja. No, na hodniku se je srečal z »oncle« — Ah — dajte — pridite — da mu pomo- Tomico. Ta je bil ves navdušen in toliko da rete — nu, da — čemu naj se pritajujem D' objel Leva. pred Vami — to bi bilo strašno, ako bi zgu- — O — saj — pravim ti. Divni gostje! bili Draganctj! — Kaj bi moj oedni oče, . MikulaAeva Vanda! A kje si ti nesrečnež? moji nesrečni bratje — pak — ta moj domjAla — ala hiti, da jo boš videl — oh, kako bi to bilo, da ga pustem) v tuje roke! Glas jej ie silil v jok od razburjenosti in ganotju. L-iva je pretreslo in obljubil je, da bo vsekiko razmišljal o stvari. — Pridite — pridite k očetu — je do* dala deklica živo in ga povabila, naj pride zvečer z Ziato na luščenje turščice. Oj je seveda obljubil radostno. — Saj mu je bilo tako drago in ljubo v njeni družbi, da je mogel le želeti, da ta divni dan podaljša še v njeni bližini. Rszburjea in raz^eseljen v duši in srcu, skoro nekako ves preporojen vračal se je domov in ne da bi sam vedel, z tkaj, se je nekolikokrati ozrl za seboj na temni vrt Draganaski, a vsakokrat se mu je lice zalilo v blaženem nasmehu. XV. Na dvorišču pred šupo je L^v opazil Mikulaševo ekipažj. »Oh« — je zaškripal nezadovoljno, skoraj jezno in zbal se je ta koj. da ne bo moge'. v D.-agaaue. Hotel je že, da b! se skrivaj zavlekel v svojo sobo in — Pusti — meni se ne ljubi. Nimam rad Mikuldša — se je začel braniti Lev pred Tomico, ki ga je silil, naj gre gori. — Ne — ne — ti moraš. Kaj te briga Mikulaš ! Tudi jaz ne ljubim tega izžemalca — ali deklica — deklica — pravim ti, pravi angelj — oh — sladeiča — in privzdignil je prste k ustim pa cmoknil v nj'h m razvese-ljeno mahnil z debelo roko po zraku. Ni bilo rešitve, Lev se ga ni mogel iznebiti in moral je v salon. Ojcle Tomica ga ni pustil niti toliko, da bi preoblekel suknjo. »Muhe in zadnje predivo« — je rekel Lovu, ko je le ta omenjal črne suknje — ne bomo menda delali parade s to bogato čifutarijo ! Kraj vsega svojega liberalizma je bil oncle Tomica vedno zagrižen plumenitaš. Že v d/oru je vonjalo od fiiega vzduha elegantnega sveta. Na st ilici v kotu je opazil Lev kos ženske obleke, od katere je gizdavo blesteli atlasna podstava. Njemu je bil že ta atlas strašen. V salona je ta Čas Zlatica zažgala sce- arinke, nasajene na visoke, staromodne srebrne žirandole. Na kanapeju je sedela poleg domače go3pe povsem mlada deklica. Oncle Tomica ni pretiraval, ko jo je tako Blavil radi nje krasote. Bila je res dovršena lepota. Bujni črni lasje spleteni v Btrogo moderno angležko frizuro, podolgasto fino lice iztočnega tipa, ali vendar brez označja židovskega, s temno poltjo, rujavi podolgasti in veliki očes;, obsenčeni dolgimi trepalnicami in obokani od gostih črnih obrvi pod nizkim plemenitim čelom, ravni, draže3tni v odprtinah nekoliko tatarski nosič, drobne rudeče ustni ce, za katerimi se je kazala vrsta prekrasnih belih zobcev — vse to je delalo, da jej je bila glava uprav krasna, če prav je iz lica velo nekaj hladnega, strogega in preveč svečanega. A kaj še le telo ! Z lepoto stasa in bujnostjo ter gibkostjo oblik nadkriljujejo Židovke v obče indo evropske žene. V Vandi Mikula-ševi je ta prednost rase dosegla svoj vrhunec. Široka in obla v ramenieah — bujna v prsih — vitka v pasu — prelestnih rok — vsa razkošna in ob enem nežna, je stala pred človekom kikor oživela Sulamit — in bilo mu je kakor da 'sluša slavodobitne velike-pesmi in kakor da ga žari žarki vzduh » Libanona. (Pride še.) bila ista z dostavkom posl. Chiarija vsprejeta v drugem in potem tudi v tretjem čitanju. Po dovrs'n-m glasovanju so češki radikalci, Vsenemci in socijalisti uprizorili velik vihar protes'ujć r>r< ti vsprejetju vej ne predloge. — Nekateri jo*lanci so [toskušali peti cesarsko himno, a j m m nihče sledil. Prihodnja seja bo v petek, dne 21. februvarja. O položaju Dovršeno je. Včeraj je zbornica poelaneev vsprejela vojno predlogo v tretjem čitanju s tako večino, kakoršnjeni bilo pričakovati po tolikih lamentacijah poslancev v-eh strank o neznosnih bremenih za v. jsko, o vseobči gospodarski depresiji, ki da ;e že tolika, da ne dopušča nikacega nadaljnjega višania bremen za vojsko. Tudi po glasovanju v odseku ni bilo pričakovati take večine: 2i7 za in 108 proti. Tedaj so ee!<5 vladna glasila pisala s strahom o šansah predloge v zbornici. No, v našem parlamentu je že od nekdaj do'ga in težavna pot od opozicije v be*f»di do opozicije v dejanju. Vepeh včerajšnjega glasovanja je dokazom, da se je mnogokateri opozscijonelni poslanec v zadnji hip zvrnil tja na vladno stran, ali pa se je rešil tako, da mu ni trebalo pssti ne na to, ne na on » etran. Došlo nam poročilo kores-pondenčnega biro a pripoveduje le število glasov za in proti, ne vemo torej, kako fo glasovale posamične skupine. Toliko pa je gotovo, da nemške skupine — izvzemši jedine Vsenemce — precej kompaktno glasovale za ; zato pa že naznanjajo nemški listi, da kakor danes predlože Nemci g. Koerberju svoj račun v obliki cele vrste zahtev. To pa seveda — B-jg ne daj — to ni luogo d i traffico. Kaj tacega je le, če Slovani kaj za htevajo. No, gospod Kcerber ima to dobro, da je ni take nemške zahteve, ki bi mu ne ugajala. Roka rjko umiva ; Nemci so storili svojo in g. Koerter tudi ne bo hotel hiti umazanec... Morda pa je zato že v naprej napovedoval Slovanom »težke posledice«. Važna razsodba upravnega sodišča. Nemški okrajni zastop v Češki Lipi je odklenil neki češki dopis mestne občine Semil, češ, da sta občina in okraj Češka Lipa od nekdaj čisto nemfki) ozemlje, da sta torej opravičena vsprejemati le nemške dopise. Deželni odbor pa je razsodil češkemu dopisu v prilog, sklicuje se na enakopravnost, določeno v § 19. državnih temeljnih zakonov. Okrajni zastop v Češki Lipi da je torej Iz italijanske zbornice. Včeraj je italijanska zbornica z veliko večino vsprejela vojno predlogo. Posl. B a r z i 1 a i ni smel seveda opu-siti te ugodne prilike, da ne bi bil dal duška irredentističnim tendencam. Čudil se je, kako da more posl. Mirabelli zahtevati, naj se skrč jo stroški za vojsko, ko vendar — niso še rešena vsa vprašanja, kise tičejo italijanskega naroda. Onim, ki bi bilo v tem kaj nejasnega, moramo pojasniti, da »nerešena vprašanja« pomeaijo »neodrešene dežele« — Italijo irredento. Nadalje je Barzilai zatrjeval, da bi laški narod z navdušenjem sledil politiki, ki bi stremila za tem, da bi se dosegli narodni fdejali. Ali po domaČe povedano, da bi n« Italiji priklopile se »neodresene« dežele. Nadalje je Barzilai govoril, da si pravi italijanski patrijotje ne morejo želeti miru itd. v tem tonu naprej. Rekel je tudi med drugim, da bi laški narrd ne bil nasproten vojni, ako bi ista hotela doseči plemenite ideale. Tr?aSka vestu V pojasnilo. »Slovenec« omenja, da »Edinost« ni nič poročala o shodu političnega , društva »Elinost« pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, da si je bil shod sijajen. Ker je res eno in drugo, moram stvar pojasniti, da se ne bo ugibalo o Bog ve kakih vzrokih. Nalogo poročevalca o tem shodu sem bil prevzel podpisani. Znano pa je, da sem imel hudo nesrečo v rodbini : tri hčerke so mi bkratu visele med življenjem in emrtjo. Ena je tudi res umrla, eni pa ee je ravno onega popoludne, ko je bil omenjeni shod, stanje tako shujšalo, da se je bilo bati najhujega. Zato nisem mt gel na shod in tudi nisem utegnil — ker bivam izven mesta — obvestiti o tem poklicane činitelje. Tako je shod ostal brez poročeva'ca. Ne treba pojašnjevati, kako da se mi ni ljubilo tudi naslednje dni, da bi iskal gradiva za poročilo, a nesrečno naključje je hotelo, da je bil gospod tajnik političnega društva ravno iste dni tako vezan na drugo stran, da tudi ni utegnil. Krivda je bila terej na moji strani, ali krivda, ki je — z oziroma na okolnosti — gotovo vredna oproščenja. To pojasnilo se mi je zdelo potrebno tembolj, ker se je tudi po Trstu povpra- . u,J - ' - - , r , J ; ševalo, kako to, da »Edinost« ni prinesla dolžan vsprejemati ceske dopise in jih rese- odločil češki deželni odbor( | Izročila o onem shedu. Makso Cotič. Dogodki v Riomanjih. Po raznih znamenjih bi se moglo soditi, da so se oblastni gospodje Bami začeli že plašiti činov, s ka- vati. Sličn<) je ko se je okrajni zastop v Senilu branil vsprejeti neki nemški dopiB. Oba rečena okrajna zastopa sta se pritožila na upravno sodišče, a upravno sodišče je dne 18. t. m. zavrnilo obe pritožbi. V svojih razlogih iz- terimi so — zavozili dogodke riemanjske. vaja upravno sodišče, da si avtonomna ob- j In temu bi 9e D€ bll° 5uditi- Sa) 8D na' čina pač more določiti svoj uradni jezik med rod riemanjski uprav pogrnili v skrajne ko- jeziki, ki so v deželi navadni, da pa nima rake. Morda je tudi mirncet Ricmanjcev , pravice doicčati norme, v katerem jeziku se tieti uprav sijajno dokumentirani, med pri- m j raj o stranke obračati do nje. Kakor del prostim narodom nenavadni zmisel za red in javne uprave more občina le iz zakonitih disciplino, zavel mogočne gospode, da niso razlogov odkloniti izvršenje kakega uradnega Ja8no vidtli položaja in da niso vedeli, k a k o posla, spariajočega v nje kompetenoo, nepa °gor5en j e v resnici ta narod, s a m o z a t o, ker j e uloga s t r a n k e Ali okr- glavarju v Kopiu in cerkvenim kro- sesta vijena v drugem jeziku, gcm v TrBtu je bila dolžnost, da bi bili spo- negoje uradni jezik občine. ro5ili oa više mesto, da riemanjska tla niso (Ali ne čuli, gospoda na ttžsškem magi- pripravna za eksperimente starega avstrijskega stratu!) Sdicu č ee na § 19 drž. osnovnih in latinskega zstema. zakonov je pr šlo upravno sodišče do sk'epa, ^e bi 8e bil° tore3 ^diti, ako sd se da se more stranka v svoji ulogi mogočni gospodje začeli plašiti svojih nezako- j poslužiti tudi drugega dežel- nitlh sinov v spričo vseobče nevolje, ki se po nega jezika. (Ali ste čuli, gospoda na javlJa ne le v Romanjih, ampak daleč na, tržaškem magistratu?!) Slednjič je upravno okoli med m * m ljudstvom in drugimi na- sodišče izrazilo svoj nazor, da je češki jezik « mi slovanskimi brati. Saj se je nekoliko! v občini Češka Lipa smatrati v deželi na- te nevolje obrn lo «e!(5 proti našemu listo, vadnim jezikom, ker del prebivalcev, če- ker nismo hoteli priobČevati raznih izjav; t u d i m a I, so Cehi. (Ali fte čuli, gospoda ogorčenja in pozivov Ricmanjcem na pomtč, j na tržaškem mtgistratu ! !) da ne bi nlivali olja v goreči plamen. Iz ogrerske zbornice. Vsled obstruk- Danes pa moramo po svoji časnikarski ... ...... j dolžnosti konstatirati, da je ogorčenje v Trstu cije opozicije se v ogrski zborn ci se vedno » , . • • ji po okolici in po deželi toliko, da se na vseh nadaljuje razprava o vojni predlogi. r r straneh Čujejo glasni klici, ki zoveju ves na- Košutovec Babo je govoril o veljnem jeziku v vojski. se rod Ricmanjcem na pomoč Temu splošnemu glasu je dala — Honvedski minister Fejevarv je oporekal pred nami — izraza toli mirna io trezna trditvi, da je pomnoženje kontingenta novincev ' »Naša Sloga« v Pulju. Ta list prinaša Čla- akt kione in je povdarjal, da se določilo v vojnem zakenu od leta 1889., o katerem je nek, katerega zaključuje z apostrofo na postopanje cerkvene in politične oblasti: »N a s govoril posl. Babo, nanaša na slučaj, da se mora ! j e pred prosvetljenimi narodi kontingent novincev spremenili tekom 10 let. 'gram za njihove čine!« Sedaj se gre za to, da se določi nov kontingent novincev in proizhaja tozadevni zakonski načrt cd vlade. Proti vojni predlogi je govoril še poslanec ključila. K članku »Naše Sloga« se še povrnemo. Latini t boju z latinščino!! Pravi maroder med tržaškimi listi je Vrhov »Gaz-B a b o, na kar se seja za- zettino« — maroder po vnanjosti in še bolj I po vsebini. V ceno je res,, jako v ceno; za na to en bori novčič ni smeti zahtevati Bog ve kaj ! Na drugi strani pa zopet ni res, da si list zato, ker je v ceno, sme dovoljevati vse : da na dan napade na zdravi človeški razum. Sodć po ceni, ki si jo je določil, mu je bil sicer menda že takoj ob začetku Bamem, da se razvije v glasilo vseh — starih bab ženskega in možkega spola. V koliko je že do segel ta svoj vzvišeni [namen, mi ne moremo znati, ker nimamo zvez z respektivnimi krogi p. n. prebivalstva tržaškega. Za slučaj pa, da se mu je posrečilo to do gotove mere, se je v resnici bati, da mu splava zopet po vodi še ta njegov renomč, kajti »Gazzettino«, kakoršen je kateri dan, v resn:ci ni niti za babe — in še za babe možkega spola ne, ki so bsje včasih bolj — babje, nego so one ženskega spola. Ali gospodje, ki pišejo v »Gazzettino«, se nahajajo menda v pai hologičnem stanju: čim bolj pada njihov kurz tudi med babami, t£m bolj se »čutijo« oni vredne člene one častne garde, ki čuva »latinstvo« te naše zemlje. Ta ambicija jih je men^a minolo sredo zavela, da so hoteli dokazati, da so tudi res podkovani v latinščini. Ali nesrečna mi Bel je bila to: poskus se je kar najslabše sponesel. Ce je »italijanstvo« teh Daših po krajin temu primemo fundirano, kakor so njega paiadini podkovani v latinščini: smo že ob začetku — konca »i ialijanstva« naših pokrajin. Znan je latinski pregovor »Tempora mu-tantur et noa rrutamur in iilis«. (CaBi se spreminjajo in mi se spreminjamo žnjimi.) Ljudje radi rabijo ta latinski rek, da belijo žnjim svoje globoke sentence. Pa da bi ga ne imeli v arhivu pri »Gazzettino«! Le škoda, da ga hranijo — pokvarjenega. V sredo torej, v notici »Tutto si trat forma«, je »Gazzettino« hotel briljirati s svojo latinščino in je to notico zaključil vsklikom »Tempora mutandiset noscum illis! (Po slovenski povedano: .... ne, ne moremo prevesti, ker je tu »Gazzettino« napisal nekaj, kar nima prav nobenega zmii-la.) Sedaj pa pr merjajte gornji prevod resničnega lat-nskega {reka s to Vihovsko-»Gazzettinovo« pok veko. pa bomo gotovo vsi soglašali v sodbi : da »Gazzettino« ni le brez misli, brez idej (pametn h namreč), brez kriterija, kaj sme m kaj ne sme v list, ako naj bo 2a resne ljudi, ampak da je tudi pri kraju se svojo — latinščino ! ! Res je : nekdanji Latinci bo še znali latinski, njihovi epigoni so Be spreminjali s časi in ne znajo latinski ! Namišljeno »umiranje Finlandije« — in resnično laško hinavstvo. Vsi proti-slovanski listi raznašajo vest, da je ruBki car izdal posebne ukaze, kako prisiliti Finlandce, da se podvržejo vojaški dolžnosti. Finlandija )e velika ruska provincija, ki pa je imela do pred ne dolgo svojo samoupravo, staro švedsko ustavo, podtljeno jej od Aleksandra I. v letu 1802. Od tega leta je namreč Finlandija združena z Rusjo. V tej ustavi je bilo določeno, da se brez dovoljenja deželnega zbora ne smoljš;, kar je pričalo burno ploskanje po vsaki točki. Naše prepričanje je, da ima gospod Mar d c veliko muzikalično nadarjenost, katera nam obeta najkra«nejših plodov, ako bo mladi komponist vstrajal na začetem potu. Ob koncu koncerta izročila sta se g.u vitezu < ammarota in g.u Mand "<5u krasna vecea ob navdušenem ploskanju občinstva. Po kr n^ertu se ;e pričel ani miran ples, ki je trajal do ranega jutra. Čestitamo iz srca mlademu komponistu! ure zvečer do 4. ure zjutraj. Ustopnina za'skoro igraje! Kakor vsako društvo imel je grspode 40 n* č., za gospe 20 nvč. Maskam se dc voli-vstop le, t ko bedo dostojno oprav Ijene. — Priporoča se za mnogoštevilno udeležbo odbor. ?7«ibe *ret*f£nin. V soboto, dce 21. feb. ob 10 uri predpoludn« se bodo vti* »aredKe tak. e. kr. okraioega wodtftčn r* -viln« stvari vršile sledeč« dražba pramičtiu : ^ ulici Barriera vecebia št. 3, stroj; v ul. Leonardo Vinci št. 2, hišna oprava; v ulici del Ponte št. 4, hišna oprava; v ulici della Guardia št. 9, hišna oprava ; v ulici Stadion št. 3, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplrmer cb 7. zjutraj 1.2, ob 2. uri popoludne 6.2 C. — Tlakomer cb 7. uri zjutraj 776.4. — Danes plima ob 3 43 predp. in ob 5"24 pop.; oseka ob 10 36 predpoludne in ob 10 31 popoludne. tndi »Russkij krn?6k« s prvega bojevati se z raznimi predsodki ali zapreka«i. Vetraj-nost gorečega učitelja, kakor tudi pridnost učečih se ruskega jezika, d* segli s s časoma lepe uspehe. Z običajnimi konverzacijskimi ur? mi, v katerih se čita jo dela Puškinova, pa je sedaj društvo spojilo tudi čajne večere. Na teh večerih pa čuješ ruščino, kakor da bi sedel kje gori ob Volgi ali Ne v i sredi kake ruske družine ! To je veselo zuamenje slovanske vzajemnosti na tej kulturni poti in » KruŽku« se zamore le Časti tati na takem vspehu ! Razne vesti. Tudi — milijonska ustanova. Neki občm v Pistu na Češkem je v roTdniški hranilnici naložil 10 K v počfščenje spomina svoje pokojne žece z določile m, da ima ostati denar v posojilnici tako dolgo, dokler ne doseže z obrestmi in obrestmi od obresti svoto dveh milijonov kron. Potem naj se obresti vsako leto na dan pmrt', to je 9. novembra, ob 11. uri predpoludne, razdele med ubožce v Rovdnicu. »Narodni lisfv« so izračunali, da se bo, ako se računa 4°/0 obrestovani?, prva delitev vršila dne 9. novembra 2559. Srečni potomci — ali daljni, daljni. Hladjarski poslanec znrrel. Že nedavno temu je znorel eden madjarskih poslancev. Vesti iz Štajerske. „ . 'Sedaj javljajo zopet o drugem takem slučaju. — Na adreso mariborske slovenske , - : , A r 0 .... , , , .. .Znorel le namreč poslanec dr. lvsn tiadzv. posojilnice, ki bo imtla pojutrsnjim svoji J . • u • - s 4 1; * , * i . j 'Ako bodo v ogersKi zbornici se nadalje vo- otični zbor, pse »Slovenski Gospodar«: i .. . , . 9 , , • - C3i dni glavno lese d o Barte, P:chle ji in drugi Mariborska slovenska posojilnica je oio- < „ . . ., ■ j i_- politični — blaznenci, se utegne ta epidemija Kakor je splošno znano, dajajoMauth- vcnce iz mesta in okolice gospodarski ige bo]j š.r;ti HrvaUkj Zf8topniki v 0kupni nerjeva semena ra repo in klajo velik dobi- mosvojia in jim sezidala za njih duiabno in, ^^ ^^ ^^ ^ ček. Ravno tabo izvrstna in nedosegljiva so l društveno gibanie potrebno poslopje. Toda i & . Mautbnerjeva s*.ena za Menjavo io cvet-1 ^ fc. ^ £ 9tori p16ojilnica ,edaj Se » tako lem v cb.skovanju soj. ljice. Vesti iz ostale Primorska korak naprei. Kakor je posojilnica v Celju, in zadnji čas tudi v Ptuju, prevzela skrb za Odmevi afere Kruppove. V Neapelju se ■je predvčerajšnjim vršila razprava proti so-cijalistiskemu 1 stu »Propagand"«, čegar. čla- napredek Slovencev v imenovanih mestih ne, . . . .x. . .. . r nek je ponatisnil soc jalistiski ni-t » Vorwurts<. . samo v denarnem, ampak na vsfm narodno-, „ , , . ... , . X Nadina SI.Tjaoska bo kon-ertiral., dergkem ,, Jko Daj ,a;ne delovati, ^J0"01 ""dn.k »Profagande« je b,l ob8ojen jliu dne 28. t. m. in scer v dvorani, ... . .. \r n r ■ v dva me9«?ca jeoe radi razžaljenja Kruppa v Pulju un« t". .. — " I tudi po^rjilnica v Mariboru, restavracije *Stadt Pilsenc. ! Slovenci že mnogo trgovin in tudi v X Nabori v Istri. To leto se bodo,^^ 9Voje obrtnike, ki imajo prodajalne vršili nabori naslednje dn- : V Pazmu delavnice v 3lovensklh hišah. Vse to se ;9., 10. in 11. msrca; v Motovunu 13., 14.|je dogeglo z mođro skrbjo jn ^obrohotn:m lin 16. irarca; v Poreču 6. m 7. marca; v - pof redovaDjf m ondotre poeojj]Qjce. Enako . , n , . Lošinju dne 11. in 12. marca ; v Bujah dne! VJ50rD0 navdugfnje za VHestraosko. nar.dno- na doseženem v=p h u, a tudi »Uilmat- r sfremu 1 « « i marca- v Cresu 16 marca* v , ... , , . u i marca , v i resu io. marca, v, „ogpodar9ko organizacijo naj prevzame skuru. na tako krasno vspelem koncertu, ka K k d lg ■ 2Q marfja y p(:dgradu 5 / & J 1 • s j i u j-i i ' ° načelstvo ten nam je prvic podal skupno sliko hr- , dne 21. fn 23. marca; v Pulju dne 23., ^ imorano v to po pravilib.1 ena beseda resnična. K blagajnam je prihru- vatsko in posebno dalmatinsko hrvatske elite, i ^ ,n 28. merca ; v Buzetu dne 17., 18. in r ki je s tem korcertom stopila v ko'o soci- i 20. marca jalnega razvitka tržaškega Slovanstva, v ka-J terem bo tako se vsaj nadejamo, tudi vstrajala. V to pomozi Bog ! Maškarada »Tržaškega Sokolat. Vsem onim, ki Fe m slijo udeležiti maškarade »Tr V Celju imajo > . . vseh ces2Tja Vinelma, Brzojavna Naval na hranilnico. PRAGA 20. (B) Po zlobnosti na vstale I in širjene vTef-ti o hranilnici za Češko so bile vzrok, da eo mnogi utagatelji navalili na mariborske posojilnice? Vemo, da blagajne hranilnice. Na teh vest« h ni ne Za tako dflovanje bi tu :i suhoparne črke melo 600 ulagat« ljev z uložnimi knjižicami, v Rovinju dne 30. marca; v žabjL)Dgkih n nig ne poroagale, za tako'da Hvgnejo uloženi denar Vsaki znesek se Labinu dne 2., 3. in 4. aprila; v Voloskem , , . . , _ , , , , . . je izplačal a vista t rez ozira na vsmo pvote 'Z - . * ... ; K' dne „O tlelovaaje treba poirtvovaln.ga navdušenja m, J f Dopoldne je bilo dvi- t 9- T '•, PP d » in di9te 'j«^01 d0 n9rodoe ,tvari' Da bi 8e f gDen'h 400.000 K, 23.. 24.. 2d. in 27. aprila: v Piranu dne 49, . y , . 1 . j- ac • '5 v tem oziru res začelo kmalu tudi v Mcn-i Nesreča na železnici in 30. apr'la. X Ne, ni boru novo življenje rednega d»l< vanja, ta ( NE\VARK (NEW JERSEY) 19. (B.) a . . ... .... ... . x - * rodoljubna želja nam je sedi i, pred letošnjim • Neki vlak ?elfzo;ce Dela var«1 Iv« kovana is žaškega Sokola« in ki mislijo najeti lozo, pri- nmno. Znano je, da živi v Istri, v Susoje- , x • . u u . u -1 K A J 1 _ ' , , f -x . ,J . . .. . .vi J tbčnim zborom mariborske slovenske p^eoiil-, trčil fkupaj z en m vo*om električne žile- il rr^Aam,, na' t/, hitfn atnra L-ai- oa l r.vo _• • .• 1 __i; t. i. .1__1M__ __i___I________1 ' I — ... _ _ _ zlobno, ker je prene poročamo, naj to hitro store, ker se lože prav hitr» razpro lajajo in so ne'i^tere vrste vici in bližnjih selih, še nekoliko ostankov nekdanjih Romunov. Te bi hoteli naši irre- nice, narekovala današnje besede. 1<*ž skoiaj že popolnoma razprodane. Kakor I der tarji po sili n siti »latinstvu« in jim usi-! •mo že naznanili, prodajajo se lože v »Trgo- , ljujejo rorcunsko šolo. Ljudje pa so pametni vinski kavarni«. in vedo, kuj jim je koristno in prosijo Vesti iz Koroške. znice. O t*ij nesreči je bilo poskodovan:h 30 'oseb fn od teh jih je je pozneje umrlo 12. KaznoTani mornarski častniki. PARIZ 20. (B.) Minister za mornarico 'je oba poveljnika oklopn'c >Br.uwet< in H- Nova posojilnica in hranilnica.1 »Gaulois«, katera sta na vežbah bl-zu Tculona V Št. Jurju v zi'ski dolini so Slovenci osno- trčila skupa;, odstavil rd poveljstva. Mini- Na kostimirani ples. k: bo jutri v so- hrvatskih sol. R?.di tega so izdajice na lat:n- hoto 21. t m. v »Slovanski Čitalnici« je1 ski stvari, pravi izr< d;. i . , , . .. „ vendar to. n&li hranilnico in posojilnico ob obilni ude- Pter mornarice je odredil, da je poveljnika • • • • lfžbi prebivalstva. Kako umesten in koristen ,ovea na t°rPer,e »Eccargotec noptaviti pred priti v kost mu ali j.lesni t( alet". Neko--timi-ranci pUčajo 1 K glohe v k( rist šf^Uki družbi. Tedaj le pr dno se vsi kost morati, da ne bo treba pl* če vati kazn . No, tržaški č f«itski 1 sti so lito usmiljeni žnjimi, da jim ne pripisujejo i-™"-«»•*— "| vojno f>od s^e. Poročilo, predloženo ministru, izključno vse krivde, ampak označajo kakor Je bl1 ta korab» za to Je najbolj priča jeza ' rgita ref{eaim pomanjkanje na hladno-krivce tudi t;ste re^iečne slovanske svečr- PeTsko druitvo »Adrija« v Harkov »'ke! Ne mislite, da hcčrmo nspsati kako da nasprotnikov. Omika koroških Germanov. Dne 15. t. m. eo imeli Slovenci v Globasnici ve- krvnosti in odločnosii. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G00NIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Jjah priredi torej prihodnjo nedeljo, dne 22. predpu&tno šalo, ampak gola resnica je, ... tebruvara 1903. veliko pustno v e- 'je tržaški č tu t zsgresil to le fenomenalno ne- se1100- V svoj. jezi radi tega dogodka so Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinos t" v Trsta ? e 1 i c o s petjem, godbo, gro in pleeom slanost : uprizarja 30 skupaj nagnanih samskih in po- Duhovniki da pripovedujejo ljudstvu v Sušnjevici, da sam cesar želi, da on Da bo ustreženo marsikoiru, ki želi priti »oče, naj bo v Sušnjevici »slav- slučajno ni dobil ! ® k a šola«. Nadalje da govore duhovniki, da rogen,h ženskih °Pift- in jim cesar sporoča, da ne bodo plačevali šol- klfrov<- A "vrateJj tfga »gledališča« da je sk h taks. Ako ne boio hoteli »slavske šole« >KaPIan Tsehedermann«. — tako da jim poroča cesar —, ne dobe Jeni, pa je ni nad »ku'turo« paDger- š de nikdar! In če bodo zahtevali romunsko maDOV- ----.----j-«... -----v - v Zaloga Tina r Beljaka. Istrska vi- v odičeni dvorani »Narodnega rlimat v Bar kovljah. D« na vesel co »Adrije«, a povabila, c; zaanjamo, da je v«f>ore 1 te veselice sledeči: 1. V. Parma: »Mladi voaki«, k< račn ea. orkester. 3. Ant. Nedved : »Dijaška«, noc žki zbor samospevom tenorja. 3. Tittl: »Sovanoka ouvertura<, orkester. 4 šo,° — Tako pripovedujejo ti nesrečni sveče H. Volar. Č: »Slovanska pesem«, m.šan zbor. - j™ ^ča cesar, bodo morali Dareka "droga je ustanovila v Beljaku za- 5. Ham m: »Spomin na R. W,gnerjz« (ia | s p re m e c i t i vero, postati Židje, ker ^ istrskega vina, belega in črneg*. Pro- besreli tpmošnji Germani v lepaki b, Sf stavljenih v uprav barbarski nemščini, na katenh 9o imenovali veselico: >gonjo na kmete, katero; jg ^^^ t**™--** ^ Pr»* tovarna j?.-t5>SK^ -v •a »rgf. R S T TOVAP.P'A- noga? VI« U»!t«B»5 ZAL,nr\s ■ Plazza Rpsari? r. ; (šolsko poslopji In Via Rlb«rs» - >' R- muni da so Zidje ! Tako da so svečeniki oslepariii istrske Romune, jih s pomočjo cesarjevo pridobili za hrvatsko šolo in jth ugrabili latinstvu. Med nami pametDimi ljudmi govorjeno : ako bi kdo rfs tako govoril, morali bi ga h tro zepreti v noričnfoo. Ali tudi njega, ki opere »Tannl ;In*erc), orkester. 6. N. N. : »Dalmatinski čajkaš«, dvospev tenorja in baritona s spremljevanjem orke tra. 7. I. pl. Zaje: »Duet in fioale is opere »Nikola Šub'd-Zrmjskic, orkett*T. J. Pavčič; »Saac«, mešan zbor. 9. a) Kom>ak : »hi )?anska le-geada«, Smetana: »Pri zibelk:« (iz opere »Polju1 «>, orkester. 10. F. S. Vilhar: »Slovo«, take be^asfoč? p. klada v usta ljudem z nor-v* liki m< žki zbor s samospevom baritona in maln'mi možgani, ludi njega bi morali od-s spremljevanjem orkestra. 11. »,) Iv. pl. ve8t' Da opazovanje h kakemu psihijatru ! Za c: »D movini i ljubav «, b) Wald'eufel : Pa — in ni mal<> med našimi la- »Na drsal šču«. valček, orkeiter. 12. Josip tiosko-p/osvitljenimi, ki verujejo take oslar je: olba Govekar : »Bratranec«, buika v jed-nem dejanju. 13. Ples in svobodna zabava. — Pies traja do 11. ure zv« čer. Na koncertu in k ple u sviral bo vojaški orkester pešpolka št. 97. iz Trsta. Vstopnina na koncert za osebo 50 9t. ; s« deži 1. \rtte 40 st., II. vrste 20 st. — Vstopnina k plesu za go*p de 1 K, za gospe <30 s to t. njim ntše ivkreno sožalje! Niso sicer norc:, ali ubogi na dul u so, ze o ubogi! Vesti iz Kranjske. V Ameriko se je predsinoči odpeljalo j z južnega kolodvora v Ljubljani 43 csab 41 Russkij kružok t Ljubljani deluje I — kakor beleži »Slovenec« eicer prav I Opozarjamo slavno občinstvo, da f-e ve na tih<-m, brez vsega šuma, a vendar izvr i šuje jako vepf šno svoje kulturno delo med j sel:ca pr čne t o č n o o b 4. i n pol uri, in sicer z ozirom na večerno maska rado » Tržaškega S kola«. Pevsko društvo »Kolo« vabi na maskirana plesna veočks, katera priredi dne 22. in 24. februvanja t. 1. v dvorani Mhi*y (ul. Torrente 1»»). Igranje na glasovir l>o sprem Slovenci! Redno ob določenih dneh in urah zvečer (ponedtljku:6kam«. Na teh urokih je ve | . . ... , . . ... .. V1 ...... neprimerno in krivično so razdeljeni ti liko stevuo členov, kateri ne bi imeli aicer | daja vino na debelo in na drobno. Na debelo se more prodati !e najmanj 56 litrov, in so cene nižje, nego na drobno. Na drobno pa ! fe prodaja v Beljal-u v zamašenih stekleni-' cah po 1 liter in po pol litra. Tudi so v zalogi najfinejša vina, ki te pa pro lajajo pamo v zapečatenih steklenicah. Tukaj sa dobiva pristao vico po nizkih cenah in se od strani zadruge jamči pristnost. Ćast to na de}>elo in drobno ter irvr^uje i fiaj »?ečjo točnostjo in natančnostjo p«» ton kijfrti^'iib ce*mti. Za mnogobrojne naročbe *r toplo priporoča JosVp Stantlč će vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum sega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada i i c kr. gereralnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. p t iv. avstr. Lloyda. A. Hnbmann, Cor3019 gUce, dolgost na Hi gumbo? gld. 3.—. na 3 gumbe tuli v barvah, I. vrste gld. l/JO, na gum^a gld 1.— ; za gospode gH 1.30. prave angleifce 1-ip? ci jal teta glact' ćrne na 3 gum!>e) gtti 1 na 2 gu o*»a gld. 1 20. ponujena »oia nx -J gumi« pi 50 nvč Svelski 1'.a praTii na 2 gumba p> gld 1.20, za čas.n ke irl L 1.10, za mošt.o To nvć- -toka vic ; sere, popnvlja v 24 arah. Sprejema naročbe po m° ri. XXKXXXKX*:KXX£KXXXXttXXXXXKXXKttXXK X X x x x x X X tt tt tt tt tt tt lanova pijača • • • prof. Ernesta Fagfliano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano j c bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmanevtični razstavi i8q4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Og'l>ajte r*?. vedtio pooarei»jj ui zahteva'to vet'no vilHkr, koji nosijo na iciičkii t ti ovitnib uhŠ" varnfveiiM znamko. Naročbe je naslov Ijati na tvrd ko proj. €rnest pagliano, Jfapolj, Galala San JKarco štev. 4. tt tt tt tt tt x tt tt tt tt tt tt tt tt A.. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST j Raznovrstna zaloga ogledal in o kvirjev i capecarij vseh vrst, ročnih kovče kov in ! velikih kovčekov vseh vrst po načrtih j železnic. Naročbe sprejema za krvn pletne •;obe toli v mestu koli za odpori ljanje železnici ali po morju. ttttttttXtttt£ttttXttttXttKttttXtt **XXXX!SXXXX »tt SZ X X X X Rokavice H X v v FERDO GUSTINCIC klesarski mojster TRST m Mini 11 — BARK07LJE zraven pitona Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in g-ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi In Jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naroćbe udani Ferdo Guštinčič klena r.tki mojuter. Prodaja manifakturnega blaag SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica citta 5i £oni)ra" ulica Poste nuove št. 9. (Bmoerj va lii^t —- Velika zaloga izgotovljenih oblek za in dečke Velik izl>or oblek za moške od gld S-50 do 24. za dečke od gld 4 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld 3 do 8. zimfke močne in podMte jope z ovratnikom od a-ttrahana od gld. 5 — 14, ravno take podrite s kožuhovino po gM 12. — Povrt ne suknje v velikem izt>oru od gld 18 — 3Ž Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4JV0, tinej^e ol gld 5 — 9 Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let o! gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža ca delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne Braj e za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga -novij za mo^ke obleke na meter ali tudi za naročbe ca obleke, ki ne izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuove f»e zprejemajo izdelovanja obleki po meri ter se Ae posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih riaanicah m merah za moške in deč.< e. Josip Zilju, krojač v Ricmanjih bo prodajal narejeno obleko v nedeljo dne 22. februarja t. I v Dolini v Buljuncu in pri „Domjotu". v:; V manifakturni trg-ovini ™ Ivrflte GH v ulici Nuova. nasproti palače Salem Kuhinjske brisalke.........od 1U nvč. naprej Namizni j>rti beli..........„ 12 „ ,, ,, in borvani....... 55 ,, ,. Brisal ni ki od plat na........... 20 „ iz Tunisa........... 15 „ ,, dlakasti........... 45 „ ,, Garnitura za 6 oseb.........„ 1.80 ,, „ Velikanski izbor žepnih rut od kotenine in platna itd. — x X X X X X y :xt\ Glavni zastop /a Trst, Kras, G oriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Qnai št. 1 a (v lastni hiši). Popoiuo vpl«An»>a trluvuica 2.UOO.OOO K, antaiiov Jjt na ori duna jskega ban^nega lrušiva n liavarH: e Isiporekame in meni^rie i)aoke v Monako vu. ' Sjtr^-jenja zavatO'anja na življenje v raznovr^tuit« ki>til»uat izplača .'^i v slučaju že- nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek pr-'t- ma'emn odbitku [>reil pretekom z>i\arov»liip doOe. Glavni zastop v Trstu, Corso tš 7. Telefon 469. TOVARNA POHIŠTVA IGNACIJ KR01I Najstarejša slovenska tovarna in zalogi pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča s\Otim c-njea oi rojakom -voje najboljše in trpežno poiiMivn, bodisi b v e i i«« hi: tenmo pcl.tiraDO, ktt^i-r ta spalne, jedilne iu vizitne sobe. Sprejema tudi ujirMČl«- za vpi,k« vi>ine r<;elkfc po načrtu ali {»oprave, krtere izvrši v najKr&jš«-!^ f-aou u. v potno zadovoljuont naručitelja. Cene brez konkorence. f % Z» ob i i l. e uart.cbe Se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici io na r.ežfci, v tfesla : Moji t svojim ! Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljal ? Sin pri Curici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejfib do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ---------------------------~~ Za mizarje. -—- Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarnkili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarHkih potrebščin. Vsaka L« i Lin< it< :i hLIJafina, ker ?e dela samo iz lepa, posušenega v nalašč z to naprapljenili pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. r-« cn H H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, uaerti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — — OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v tilico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev .„ " in tapeearij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu...... „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Polnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. == K 1,000.000 Zamenjava in eakomptnje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja izžrebane vrednostne papirje in movčuje zapade Zavaruje srečke proti kurzni vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoriteL, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. g kupone. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. 'Vi f^* Bonna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti ji. Vloženi deuar obrestuje o J dne vloge do - • • - dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.