^aJcuJfki »Zasavski tednik«, glasilo SZDL. Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane ŠuStar — TiSka CP -Gorenjski tisk« v Kram)« A? TEDNIK I* 24. oktober - Dan združenih narodov Tudi letos smo praznovali 24. oktober — dan Združenih narodov. Po vseh šolah v Zasavju so te dni govorili o pomenu Zdru-I1 Ženih narodov in te razgovore povezali s pomenom in dosežki i1 Beograjske konference šefov nevezanih držav. Razgovore ob I1 dnevu Združenih narodov pa so pripravila tudi nekatera zasavska društva in organizacije. ‘5 LETO XIV. ŠT. 44 TRBOVLJE, 26. OKTOBRA 1961 CENA 20 DIN Neposredni proizvaiaki naj postanejo dejansko neposredni upravljavci Te nekajkrat smo v zadnjem časa pisati v našem tedniku o decentralizaciji delavskega samoupravljanja in v zvezi s tem o prenašanju oziroma določanju pristojnosti obratnim delavskim svetom, svetom ekonomskih enot,. oziroma svetom delovnih skupnosti: Tedaj snio lahko ugotavljali, da je določanje pristojnosti tem organom Ueposrednega upravljanja marsikje še vse preveč formalno in nezadostno. Dogaja se namreč, da v nekaterih gospodarskih organizacijah v Zasavju težijo za tem, da ostanejo osrednji delavski sveti še Vedno tisti organi upravljanja, ki *ahko odločajo o vseh pomembnejših vprašanjih: novoustanovljeni Organi neposrednega upmvljanja Pa naj bi samo razpravljati o ne- pomembnih vprašanjih ter sklepali le o stvareh podrejenega pomena. Sprejeti akti o delu teh decentraliziranih poslovnih enot gospodarskih organizacij in nasploh o delu in pristojnostih samoupravnih organov ter enot kažejo, da so se v nekaterih gospodarskih organizacijah v Zasavju dokaj neodgovorno lotili del v skupnem prizadevanju vseh, da neposredni proizvajalci postanejo res tudi neposredni upravljavci. Namesto da hi v novih, spremenjenih predpisih o delu teh organov samoupravljanja določili, katere od pristojnosti bodo še pridržane odločanju osrednjemu organu delavskega samoupravljanja, pa navajajo le, katere pristojnosti se prenašajo na n^HmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiuhiiiiiiiuiiiiiiiitmiiniiiinunuHinimHuiniuiiiiiiimtinumiiiiimiiinimiiiiiimiiimnuiiiimimiiiiiiimi osebni dohodki in novi ! pravilniki 2e tretje leto zapored opažamo razmeroma hiter tempo na- = raščanja osebnih dohodkov. Zlasti pa še letošnje prvo polletje = | kaže ponoven porast osebnih dohodkov v gospodarstvu. Tak po- = ; rast pa je opaziti ne samo v Zasavju, temveč po vsej naši repu- g | bliki in državi. . Čeprav še niso znani podrobnejši statistični podatki o oseb- a= ; nih dohodkih in njihovi dinamiki v prvih šestih mesecih le- g tos za Zasavje, pa je kazno ,da se vse bolj manjša odstotek |j j zaposlenih, ki zaslužijo mesečno manj kot 20.000 din, hkrati pa 3 _ narašča število zaposlenih z mesečnimi dohodki od 20.000 do g g 40.000 din in od 40.000 din do 60.000 din. Sicer pa velja pou- g r dariti, da so ti podatki tudi v republiškem merilu dokaj ugod- || g ni. Tako je v Sloveniji dobilo v juniju le še 35,9% zaposlenih 53 g v gcepodarstvu manj kot 20.000 din. Srednja skupina (od 20.000 ia ■ do 40.000 din) se je povečala od 38.4 na 52,6%; skupina tistih, ki rg 1 zaslužijo nad 40.000 miiiiiiiiiiiiiuuiiHitmHiiniii!nuiiiiiiiimmimiat! Sistem strojnega obračunavanja dela je pa drugačen in neprimerno hitrejši. Tu se vse obračunske osnove vnesejo na preluknjano kartico, to je osnovni dokument, s katerega stroj čita, lahko se pa uporabi samo enkrat ali pa stokrat ,kakor je pač potreba. Vsak računski podatek ima svojo šifro, ki se izraža z luknjicami. S tem obračunavanjem se znatno pospeši računsko-administralivno delo. V Jugoslaviji je bilo še pced petimi leti komaj pet takih strojev, sedaj jih je pa že petindvajset. Tudi Strojna tovarna v Trbovljah se je odločila za ta način dela v pisarni. Prihodnje leto bodo v tovarni pripravili vse potrebno za prehod na ta obračunski sistem, tako da bodo s L januarjem 1963 v tovarni lahko začeli s strojnim obračunavanjem. se je in vse se je začelo znova. g Nekega dne je ženo strlo. Od- g peljali so jo v bolnišnico za du- g ševne bolnike. Kaj vedo o o trs- j| stvu otroci? Kaj bodo čutili, ko j odrastejo? Tretji primer: Mož je zapustil delo. Ko so ga vprašali, kaj namerava, je dejal, da se bo že nekje zaposlil. Rekel je: »Ne vem še, v katerem pod-jetjus. In ko so ga opozoriti na \ to, da bo na ta način ob otroški ] dodatek za otroke, je rekel: »Naj j se pa žema zaposli, naj se znajde- jo-» L Ko se je žena zaposlila, je je l on jedel na njen račun. Žena je f to prenašala, Jeer je upala, da se [ bo spremenil. In podobnih primerov je se več. j Kaj naj rečemo k temu? Besed j zmanjka človeku, or Predsednik OLO Ljubljana, tovariš Boris Mlkoš, na obisku v Litiji Prejšnji teden je obiskal občinski ljudski odbor in nekatere delovne kolektive v Litiji predsednik OLO Ljubljana, tovariš Boris Mikoš, skupno z republiškim ljudskim poslancem za Litijo Hubertom Gačnikom. Predsednik občine Stane Pungerčar je gosta seznanil z gospodarskim in družbenim razvojeim litijske občine v prvih devetih mesecih letos. Raz- upravljanje in v okviru ekonomskih enot še bolj decentralizirati upravljanje v proizvodnji. Gosta sta si nato ogledala proizvodni proces v Predilnici, na Rudniku Sitarjevec, v Lesni industriji, Tovarni usnja in krzna Šmartno in Kres niški industriji apna. V podjetjih pa sta imela razgovore s predstavniki samoupravnih organov, vodstvi podjetij in predstavniki sindikalnih podružnic. Na ta način sta se di s problemi posameznih gospo- tar ObK ZK Tone Praprotnik, predsednik ObSS, nekateri predsedniki svetov pri ObLO, direktorji gospodarskih organizacij in drugi. Predsednik OLO Ljubljana se je v razgovorih zlasti zanimal za nekatera vprašanja s področja proizvodnje, za načine nagrajevanja, za produktivnost, realizacijo planskih obveznosti in še za uveljavljanje delavskega samo- darakih organizacij. Predsednik OLO Ljubljana si je nadalje ogledal tudi dela pri gradnji nekaterih komunalnih in drugih objektov, tako novo stanovanjsko naselje, gradnjo šole v Smartnu In živinorejski obrat kmetijske zadruge v Litiji. Ob koncu obiska pa je izrazil željo, da bi ob priliki rad spoznal tudi inwwnmwiwwww MHnnfmnn»Tn™Tn!i,iTniMi!iu| iw»niiwnmmiinnmTiinmnwimmimmpnmwwfi!miHWiiiwwwniiiiiiTiimiTiitOTiiiiiiiinninininniinTimmininnniitiimniiiinniiiiniiiiiniiiitni!Tiniiii!iiiiini;iii m;ii!Ti?niMnu»wwni»"mmiTtniTwiTii«w ljudska republika Jugoslavija !*• g rodi.« Socialistična Jugoslavija v osnutku novega programa KP Sovjetske zveze — Se vedno na starih pozicijah, po katerih je zmaga socializma v kaki državi nemogoča brez pripadnosti taboru — Avtorji novega programa KP SZ zatrjujejo, da v Jugoslaviji obstoja nevarnost, da se izgube njene socialistične pridobitve, ker se je izolirala od tabora. neje izrazila v programu Zveze komunistov Jugoslavije.« Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hru&čov je v svojem poročilu na XXII. kongresu sovjetske partije govoril med drugim tudi o Jugoslaviji. Pri tem je uporabil že znano To pomeni, da so v programu Zveze komunistov Jugoslavije nakopičeni vsi grehi ,kj si jih more izmisliti proti socializmu ker ne združuje, ampak razedlnju- zakrknjeni sovražnik deiavske-Je narode pred združeno fronto ga razreda. Zato se pač zdi imperialističnih lil, spodbuja rast dj j^gičen sklep - ki buržoazno*nacionalističnih teženj tek novega programa tu-gra osnu-KP Sov- ln Utegne prlveetl v ekrajnl liniji jetEke zveze navaja malo dalje Ljudje in dogodki do izgube socialističnih pridobitev.« boj zoper »krepitev — da je neizprosen revizioniste pogoj za enotnosti mednarodnega komu-govori mističnega gibanja in socialističnega tabora«. terminologijo, ki se skoraj v ni- nem revolucionarnem gibanju Povzemimo nekaj bistvenih M čemer ne razlikuje od jezika v delavskega razreda, je rečeno, postavk, ki se posredno ali ne-novem osnutku programa KP da je v sedanjih razmerah v ko- posredno nanašajo na Jugotsla- Sovjeteke zveze. munističnem gibanju poglavitna vijo: Omenjeni osnutek programa nevarnost revizionizem. Takole q Brez pripadnosti taboru je govori prvič neposredno o Ju- pravi med drugim: nemogoča zmaga socializma v V V. poglavju, kjer csnutek programa o mednarod-gibanju upravljanja. Pri tem pa je po- j pogoje in razmere dela kmetij-r.daril, da bo treba še bolj kot skih zadrug na področju občin-doslej utrjevati delavsko samo- skega ljudskega odbora v Litiji. Izvolili bodo svet delovnega kolektiva V petek opoldne so uslužbenci občinskega ljudskega odbora v Hrastniku prekinili delo. Zbrali eo se v praznično okrašeni 6e'ni dvorani, kjer se Je začela konferenca delovnega kolektiva. Slez hemega člana tega kolektiva je prevevala slovesnost tega trenutka Jco so prvič tudi v tem kolektivu spregovorili o vlogi upravljavcev, med katere bo sodil prav kmalu sleherni izmed njih. Govorili so o volitvah začasnega sveta delovnega kolektiva. Seznanili so se s pravicami in dolžnostmi sveta delovnega kolektiva. Sprejeli so začasni pravilnik sveta delovnega kolektiva in predlagali 13 članov izmed sebe v svet delovnega kolektiva, v katerega bodo čez teden dni izvolili 9 Članov. Uslužbenci občinskega ljudskega odbora Hrastnik nestrpno pričakujejo dan, ko bodo tudi oni prvič izvolili organ upravljanja. Razprava o uvedbi 7-umega delavnika v STT V drugi največji gospodarski organizaciji v trboveljski komuni, v Strojni tovarni, so te dni razpravljali o možnosti uvedbe sedemurnega delavnika. V razpravi o tej možnosti so poudarili, da je potrebno proučiti, Se so dani za to pogoji, oziroma če bodo tudi takrat zagotovljeni enaki osebni dohodki, enaka proizvodnost in produktivnost, kot je sedaj. O tem bo razpravljal še celotni kolektiv Strojne tovarne. V soboto volitve v svet kolektiva Upravni odbor sindikalne podružnice pri občinskem ljudskem odboru je razpisal volitve v začasni svet delovnega kolektiva javnih uslužbencev na ObLO. Volitve bodo v soboto, 28. oktobra. Volilni imeniki so bili izdelani ter dani na vpogled vsem uslužbencem. V začasni svet delovnega kolek- tiva bodo izvolili enajst članov, oziroma samo deset, ker je enajsti član avtomatično tajnik občinskega ljudskega odbora po svojem položaju. ek Ce se bo kolektiv strinjal z uvedbo sedemurnega delavnika, bo Strojna tovarna prva gospodarska organizacija v Zasavju, ki bo uvedla skrajšan delovni čas pri enakih pogojih dela kot so sedaj. goelaviji v III. poglavju prvega dela. To poglavje, ki govori o socialističnem taboru in ima naslov »Svetovni socialistični sistem«, pravi o Jugoslaviji med drugim: »Na pot socializma je krenila tudi Jugoslavija. Toda jugoslovanski voditelji so s svojo revizionistično politiko postavili Jugoslavijo nasproti socialističnemu taboru ln mednarodnemu komunističnemu gibanju in ustvarili nevarnost, da se revolucionarne pridobitve jugoslovanskega ljudstva izgube.« Potem pa po ugotovitvi »poglavitnih zakonitosti« v deželah, ki gredo po poti socializma, nadaljuje: »Kurz izolirane graditve socializma, ločene od svetovne skupnosti socialističnih držav, je nevzdržen v teoretičnem pogledu zato, ker Je v protislovju z objektivnimi zakoni razvoja socialistične družbe, škodljiv Je v ekonomskem pogledu zato, ker se tako razsipa družbeno delo, manjša tempo rasti proizvodnje in spravlja desničarski oportunizem, ki je vklepal države v odvisnost od kapitalističnega sveta. V političnem pogledu je reakcionaren in nevaren,' kaki državi. »V sedanjih razmerah je pogla- & V Jugoslaviji obstaja ne-vitna nevarnost v komunističnem varnost, da se izgube njene so-gibanju revizionizem, odraz bur- cialistične pridobitve, ker se je žoaznega vpliva. Revizionisti, ki »izolirala« od tabora. Ali pa tale citat: »Informacijski biro je prišČI do soglasnega sklepa, da so se voditelji KPJ s svojimi protlpartijskl-ml in protisovjetskimi stališči. • • postavili nasproti komunističnim partijam, ki so v sestavu Informacijskega biroja krenili na pot odcepitve od enotne socialistične fronte zoper imperializem, krenili na pot izdajstva stvari solidarnosti delovnega ljudstva ln na pot prehajanja na pozicije nacionalizma.« Resnici na ljubo je treba sicer povedati, da so v nekaterih izjavah ob normalizaciji odnosov z Jugoslavijo obsodili te postavke resolucije Informbiro-Ja .Rečeno Je bilo celo, da so delo imperialističnih agentov, potem pa — ko Jugoslavija 1957 ni hotela podpisati izjave dva- g najetih KP v Moskvi — so prav g OB XXII. KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE Stari napadi ¥ stari obliki prikrivajo svoj odklon od mark- £ Jugoslovanski kurz »Izoli- isto resolucijo rehabilitirali ln sizma, navajajoč mnenje, da je rane graditve socializma« raze- rekli, »da Je bila v hlstvu pra-nelzoglbno potrebno upoštevati dinjuje narode pred fronto im- vilna in da se je skladala z ira-najnovejše pogoje družbenega raz- perializma in voja in razrednega boja, igrajo Q Revizionizem, ki je pogla-dejansko v komunističnem gibanju vitna nevarnost za komunlstič-viogo razšlrjevaicev buržoazno-re- no gibanje in socialistični ta-formisiične ideologije. Prizadevajo bor je prišel najbolj do veljave si, da bi v marksizmu — lenlnlz- v Jugoslaviji, mu zatrli njegovo revolucionarno Kakor vidimo, bistvo napada dušo, da bi spodkopali vero delav- ni niti najmanj novo. Vsebuje-skega razreda in delovnega Ijud- jo ga vsi podobni napadi na so-stva v stvar socializma in da bi cialistično Jugoslavijo, od prvih razorožili in demobilizirali delavce Stalinovih pisem in resolucije In delovno ljudstvo v njihovem Informbiroja do dokumentov boju zoper imperialiste. Revizio- XXI. kongresa in izjave lanske-nisti zanikajo zgodovinsko neiz- ga posvetovanja komunističnih podbttnost socialistične revolucije partij v Moskvi. Dovolj bo, če in diktature proletariata, kakor se spomnimo Samo tehle Cita- tudi vlogo marksistlčno-lenlnlstič- tov iz resolucije Informbiroja: ne partije, spodkopujejo temelje »Informacijski biro meni, da proletarskega Internaclonallzma, se takšna politika CK KPJ ogroža žanje in kaj resnično pomeni obračajo k nacionalizmu. Ideolo- »m obstoj in v skrajni liniji za afirmacijo socializma v Šveglja revizionizma se je najpopol- skriva v sebi nevarnost, da se tu. teresl revolucionarnega gibanja«. Zdaj se je ta duh povampirjene resolucije informbiroja znova pojavil na straneh osnutka novega programa KP Sovjetske zveze. Avtorjem osnutka novega programa lahko svetujemo le to, da bi bilo bolje, če bi se resno lotili analize notranjih problemov v posameznih državah tabora, med katerimi so nekateri takšni, da povzročajo škodo svetovnemu socializmu nasploh, namesto da se tolikanj razburjajo zaradi »usode« jugoslovanskega socializma, o katerem vsi vedo, kakšne uspehe | | ^fiiuuniiiiiuiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiitmiiiiiiiiuiiniritiiiiiniiiai inHmilinHHniiiiiininniHiniiMniiimuHmnuiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiniumiiiiiHiiHUHimmiiiiiiiiiiiiiiHiimiiniiiniiniluniimimnilinnraniiiiiiiimiumulB* IZGUBI ■JONI Objavljeni statistični podatki Zavodov za socialno zavarovanje v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji o bolezenskih izostankih in nezgodah za prvo polletje letos kažejo, da se število le-ieh v-Zagorju ob Savi manjša, v Trbovljah in v Litiji pa veča. V prvem polletju je bilo na območju trboveljskega ZSZ 10.297 lovnih dni zaradi bolezni letos zmanjšalo, število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pa zvišalo. Sicer pa je bilo povprečno na dan v bolniškem staležu v prvem polletju letos 569 zavarovancev, vsak četrti zavarovanec pa se je v tem obdobju poškodoval. V razdobju januar—junij je plačalo prispevek za socialno zava- primerov nezmožnosti za de’o za- rovanje po posebni stopnji osem radi nesreč, bolezni itd. V tem gospodarskih organizacij, v ka-času je bilo zaradi nesreč izgub- terih so presegli določen povpreč-ljeno 17.848, zaradi bolezni pa ni odstotek odsotnosti od dela 87.870 delovnih dni. V primerjavi zaradi bolezni in nezgod. Skupno z mesečnimi povprečki iz leta 60 plačale 2,043.595 din. 1960 se je število izgubljenih de- 1 Na področju zagonskega ZSZ Letne konference 09 ZK v Hrastniku so se začele V hrastnišJd občini so se že začele letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Prve konference so bile v Vrho- Seja Izvršnega odbora ObO SZDL v Zagorju V torek, 17. oktobra, je bila v Zagorja ob Savi seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Na seji so govorili o reorganizaciji izvršnega d bora, o nekaterih kadrovskih spremembah v komisijah ObO SZDL ln o programih dela komisij, ki so zlasti usmerjeni na utrditev lin vsebinsko pomoč krajevnim organizacijam SZDL. Predsednik občinskega odbora SZDL, Tome Lautar, pa je člane Izvršnega odbora seznanil še z delom Iniciativnega odbora za pripravo konference za družbeno aktivnost žena, ki bo v Zagorju -kakor smo že poročali — 27. oktobra. (ma) VAŽNO OBVESTILO Naročnike oglasov in druge oglaševalce ter naše dopisnike prosimo, da nam pošljejo gradivo za 45. številko, ki bo izšla dne 2. novembra 1961, zaradi predčasnega zaključka redakcije najkasneje do soboto, 28. oktobra 1961. UREDNIŠTVO vem, na Jagnjeniei ln v Čečah. Najboljša je bila konferenca Komunistov v Čečah, kjer je izraženo največje sodelovanje med mladimi in starimi komunisti. Razpravljali so o vseh vprašanjih kraja in objektivno ocenili poli- tično razpoloženje. V Čečah zlasti primanjkuje prostora za delovanje družbenih organizacij. Zaradi tega so prebivalo! žo zbrali les in nekaj drugega materiala za gradnjo primernih prostorov. or V LITIJI ZA SVETOVNI DAN VARČEVANJA tija pa je razpisala nagrade za najboljšo naloge učencev na temo varčevanja. Za naloge je pri- Littjeka Komunalna banka je skupaj s svetom za šolstvo, prosveto in kulturo pri ObLO izdelala program za 31. oktober -SvetoW dan varčevanja. Po vseh šolah v litljeflci občini bodo 31. oktobra posvetili najmanj po eno učno uro razgovoru o pomenu varčevanja ter predvajali tudi filme. Komunalna banka Li- pravljeno kar 42 nagrad. Najboljša naloga bo nagrajena s hranilno knjižico z 2.000 dinarji, ter pa sledijo še 4 denarne nagrade. Pripravljeno je tudi 37 nagrad. knjižnih a. Iz Tovarne usnja in krzna v Šmartnem v Litiji V Tovarni usnja ln krzna v Šmartnem pri Litiji so Imeli v prvem polletju letos precejšnje težav« zaradi pomanjkanja surovin, zlasti še jagnječnih kot in kož divjačine. Zmanjšali so tudi proizvodnjo jamskega usnja, povečali pa izdelavo »6«, »Specizi« in »Ago« ter zgornjega usnja. .Zasavski tednik«, glazllo 8ZDL Litija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje Tiska časopisno podjetje ■ Gorenjski tisk. v Kranju. -(Jreja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon 10-1911. poštni predal 8Ž. * Tokočl račun pri Komunalni banki Tr-oovije »00-19-1-14«. -Letua ueroč-atae «00 din. meeečoa M din. - Tovarni ee odi irajo v zadnjem čeeu tudi še vse boljše perspektive aa proizvodnjo Iskane in priznane konfekcije, krzna in obutve. Ugotavljajo tudi, da postajajo izdelki Tovarne usnja in krzna im Smartna pri Litiji, ki so vse bolj kvalitetni ln lični, čedalje bolj iskani as našem tržišču. je bilo v prvem polletju izgubljeno 33.822 delovnih dni zaradi bolezni in nezgod (zaradi nezgod 8.384). V zadnjih mesecih pa je bilo opaziti precejšen porast obolenj kljub nadpregledofn. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se Je število izostankov sicer nekoliko zmanjšalo. Vendar pa bi veljalo razmišljati: zakaj je n. pr. največ nesreč na rokah in na nogah, ko za to vendar obstajajo zaščitna sredstva, zakaj ee nadalje največ nesreč pripeti v četrti uri dela, in zakaj se dogodi največ nesreč pri kvalificiranih delavcih ,ki bi morali glede varnosti dela biti za zgled nekvalificiranim in polkvalificiranim. Sest zagonskih gospodarskih organizacij pa je v prvem polletju letos vplačalo 13,204.652 din prispevka za soaialno zavarovanje po posebni stopnji. Na področju litijskega ZSZ pa je bilo v prvem polletju 215 nesreč (ali 46 primerov več kot lani). Tu ugotavljajo, da se je ponesrečilo največ nekvalificiranih ln polkvalificlrandh delavcev. Zaradi bolezni je bilo izgubljeno 6.211 delovnih dni, zaradi nesreč pa 7.490 dni. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenskih Izostankov p« se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 27,64 odst. Pri nesrečah pa izstopajo z izostanki Rudnik Sitarjevoc, Kre-eniška industrija apna in Gradbeno podjetje »Gradbenik«. Iz statističnih podatkov jo nadalje mogočo razbrati, da Je najbolj delovna služba za HTZ pri dolu v Predilnici v Litiji, kjer je bilo v prvem polletju pri 721 zaposlenih lo 21 nesreč pri delu. Zaradi prekoračenja določene stopnjo izostankov z dela zaradi bolezni In nezgod pa so litijske gospodarske organizacije vplačale v prvem polletju 1,359.306 din prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji. Kazno je, da službi HTZ pri delu ne posvečajo v vseh gospodarskih organizaciajh v Zasavju dovolj pozornosti. Zato je mogoče, da med poškodovanimi deli teles izstopajo poškodbe rok in nog, čeprav so za to na voljo potrebna zaščitna sredstva, da se še vedno ponesreči največ kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in da je največ nesreč med 3. in 4. uro dela, ko je vendar vmes polurni oddih. Kaže, da nekaterim kolektivom vplačani prispevek za socialno zavarovanje po posebni stopinji ne pomeni nič in se ne zavedajo ,da gredo sredstva za to iz dohodka celotne gospodarske organizacija Cešče razpravljanje o delovnih pogojih in o zaščiti delavca na delovnem mestu ter večja pozornost službi HTZ pri delu vsekakor ne bi škodila. Verjetno bi potem zapisali, da se je število izostankov zaradi bolezni ln nezgod zmanjšalo in da so gospodarske organizacije Iz Zasavja vplačale precej manj prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji. Ta denar pa bi potem lahko uporabili kje drugje ,tudi za izboljšanje službe HTZ pri delu ln za večjo zaščito delavcev na delovnih mestih. (ma) V Zagorju ne bo samostojne zavarovalnice Ker morajo vsi občinski ljud" ski odbori do 30. oktobra obrav' navati na sejah vprašanje ust*' novitve samostojne Zavarovalni' ee ali bo usta novitve zavarovalni' ce za več občin skupaj, je Obtfi Zagorje ob Savi na zadnji seji P'1 proučitvi zadevnega gradiva skl*" nil, da se v Zagorju ne bo ust*' novila samostojna zavarovalnic* pač pa bo občinski ljudski odi/ nastopal kot soustanovitelj D savske zavarovalnice. Sklenjed je pa bilo, da se s posebno p0-godbo določi, da se direktor z*' varovalnice imenuje sporazumi’’ in da ostanejo občinskemu lju*' skemu odboru Zagorje vsa srci' stva, ustvarjena na področju ek čine. (ma) Ekskurzija v Maribor Mladinski aktiv Tovarne e!*^' troporcelana na Izlakah je org*' nlzlral v soboto 21. t. m. pou(*’ ekskurzijo v tovarno »Elektrod vina« v Mariboru, kjer so si letniki ogledali vse tovarni*** objekte. Razveseljivo je, da so ta na**1 izvedli mladinci sami, in je leti, da se takšnih ali druga*0 _ organizacijskih posegov lotijo di osiali mladinski aktivi v ** goniki komuni. (ra P' Na kratko po domovini 3. NOVEMBRA SEJI OBEH ZBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Za J. november 1.1. je predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič skkcal seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev. Menijo, da bodo na teh sejah proučili nove zakonske predloge, o katerih bodo do konca tega meseca raz pr ovijali odbori obeh zborov. JUlvol iuLaikoii i 2 JUBILEJ »BORBE« 19. oktobi ra 1941. leta je v osvobojenem Uiifu zr.ouiorra i„..»'i. ,« v v,™,.,..«. številka nove izdaje »Borbe«, ki je sicer izhajala t j. leta 1922 kot organ Komunistične partije Jugoslavije. u nik »Zakaj izhaja Borba« je v prvi številki napisal 1 Broz Tito. , , Danes je Borba glasilo Socialistične zveze delov ljudstva Jugoslavije. JUGOSLOVANSKI KREDIT REPUBLIKI MALI Jugoslavija je dala Republiki Mali kredit v višini 10 milijonov dolarjev za nakup investicijske opreme iz naše drlave. 3 4 ODPRT JE VIII. MEDNARODNI SEJEM »SODOBNA ELEKTRONIKA« «/jf' V soboto, 21. oktobra, so na Gospodarskem fjr v Ljubljani odprli VIII. mednarodni sejem »Sodobno' AS t ronska*, ki prikazuje prepričljiv dokaz rasti in ddr jugoslovanske in svetovne elektronske industrije. ETIOPSKO PRISTANIŠČE ASAB BODO 11. NOVEMBRA DALI V OBRAT Etiopsko pristanišče v Asabu, ki so ga graditi jugoslovanski strokovnjaki, bodo izročili prometu 11. novembra. V pristanišču Asab st It sedaj pripravljajo na to slovesnost. Splitsko podjetje je začelo z delom v Asabu v začetku leta 1918, končalo je pa delo pol leta pred določenim rokom. — Pristanišče Asab, ki je največje pristanišče v tem delu Afrike, ima več kot kilometer dolg pomol za pristajanie vtiskih trgovskih ladij. Razen etiopskih delavcev je pri gradnji <»■ pristanišča sodelovalo oJsoli sto jugoslovanskih strokovnjakov. 5 Osebni dohodki in matematične konstrukcije Osamljene Medijske Toplice te dni KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA JE GOVORILA V zadnjem Sasu je bilo obilo razprav o gradbenem podjetja v Hrastniku in o neprimernih pojavih zviševanja plač v gostinskih j podjetjih v hrastniški občini tako v občinskem ljudskem odboru in nekaterih drugih forumih ko* v javnosti. Zaprosili smo sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku, tovariša Janeza Zahrastnika, naj nam pojasni, kako rešujejo v občini oba navedena problema. Tovariš sekretar nam je povedal sledeče: »Za nastal položaj v hrastai-Skem splošnem gradbenem podjetju ni krivo slabo gospodarjenje ,kot nekateri še vedno mislijo, temveč je vzrok predvsem v 1 slabih odnosih med vodilnimi ljudmi v podjetju. Te slabe odnose so v mnogočem zaostrile visoke plače. Komisija, ki je presedala stanje ni ugotovila nekih izrazijtih večjih nezakonitosti in prekrškov, ki bi bistveno vplivali Besedam nai sledijo dejanja »Podobna konferenca kot je danes, je bila že letos v aprilu. Ven-1 stim, ki imajo otroke je treba Zadar zaradi neugodnega sestava udeležencev konferenca ni uspela I gotoviti tudi skrb za otroke v tako kot bi morala. Na konferenci je bil prisoten namreč samo Han varstvenih in drugih otroških gospodarskega podjetja Komunale, zastopnik mladine in predsednik ustanovah, ki jih je prav tako občinskega odbora SZDL, ostalo pa so bile samo žene. Vse druge pTemalo. družbene, politične in gospodarske organizacije niso hite zastopane, j podjetja, ki menda iz rentabil-zato je konferenca lahko le ugotavljala probleme, ni pa mogla priti noetnih razlogov nimajo mnogo do potrebnih in nujnih zaključkov.« [smisla za zaposlovanje žena, ki Na tej konferenci za družbeno . spodinjstvo v družini jemlje pre- ! jih naši zakoni pač upravičeno aktivnost žena v Trbovljah, o kateri je govora, se je eni izmed žena utrgal vzklik presenečenja: "■To je konferenca žena, pa je več moških kot žensk!« Bili so to predstavniki organizacij vseh vrst, ki so jih žene na prvi konferenci v aprilu pogrešale in čez kar so se talko prizadeto pritoževale v referatu, katerega odlo-hrek v začetku tega sestavka to nazorno prikazuje. Tudi tokrat je konferenca ugotavljala probleme. Lahko rečemo, da jih je ugotovila veliko in da je bila razprava na ravni objektivnosti. Kot smo že poročali, je bil glavni del razprave na konferenci namenjen vprašanju zaposlovanja žena. V podobni meri je bilo govora tudi o udeležbi žena v družbenem upravljanju. V referatu je bila poanta na tem, da je »eden od poglavitnih vzrokov v nazadnjaški miselnosti, da žena ni za politiko in ne za umno Hospodarjenje — miselnosti, ki še W krepko straši v lepem številu Slav: moških in ženskih.« Razprava je kljub fenu našla realno Ugotovitev, da žene v mansikate-'em pogledu ne sodelujejo v družbenem upravljanju zategadelj, ker ugotavljajo, da jim go- več časa. j ščitijo, kadar je to potrebno, lah-| ko tudi drugače pomagajo ženam Dejstvo, da žene še nismo raz- ’ _ predvsem s skrbjo za vse tisto, bremenile del v gospodinjstvu, |s gimer je mogoče ženo razbre-odncsno v družini, se je nizalo ■ meniti dela v gospodinjstvu. Ta-tako v ugotovitvah referata kot j ko je ženam mogoče zagotoviti v razpravi po referatu. To vprašanje je toliko bolj pereče zato, ker je znano, da se število zaposlenih žena veča dvakrat hitreje kot število zaposlenih sploh. To ne glede na to, da je potrebno zaposlitve še če« 220 žena. Servisi stanovanjskih skupnosti in obrati družbene prehrane, ki naj-učinkevitejše razbremenjujejo žene, pa še zdaleč ne ustrezajo potrebam. Zlasti primanjkuje servisov, ki M zagotovili polpripravljeno hrano, ki bi jo žena doma lahko hitreje pripravila, ali pa popolnoma pripravljeno, ki bi jo lahko žene jemale domov. Tudi drugi servisi za pomoč gospodinjam so prav tako važni. Taki servisi naj bi nadomeščali delo gospodinjskih pomočnic, najetih varuhov otrok in podobno. Pralnice, čistilnice, krpalnice — vse to sodi v območje pomoči gospodinjam, zlasti zaposlenim ženam. Sele potem bomo lahko govorili o učinkoviti udeležbi žena v družbenem upravljanju. Toda ti- večje družbeno uveljavljanje, s čimer lahko praktično manifestirajo z zakonom zagotovljeno enakopravnost žena v naši družbi. Posebno razveseljivo pa bi bilo, če bi podjetja pomagala komuni zaposliti vse žene morda po pobudi, ki jo je Izrekel eden izmed predstavnikov podjetij, da bi ob težki industriji vzporedno ustvarjali tudi primemo lahko industrijo, ki bi dala delo vsem, ki jih težka industrija ne more zaposliti, a to so prav žene. Predlog je bil mišljen tako, da bi to industrijo zagotovili z združenimi sredstvi vseh v komuni. To vprašanje bi bilo mogoče rešiti postopoma. Osnovno vprašanje je zgolj pripravljenost podjetij in drugih činiteljev. Toda skrb za zaposlovanje žena poraja nove skrbi za njihovo razbremenjevanje v gospodinjskem delu za družino. Torej še več servisov, še več obratov družbene prehrane, več otroških varstvenih ustanov in več tudi dru- gačne pomoči ženam. V kolikor ni razumevanja za takšno pomoč ženam ob tem, da obstajajo vsaj minimalne možnosti, pa bo res neizbežno govoriti o nazadnjaški miselnosti in podcenjevanju žena. O tem pa bo lahko govorila prihodnja konferenca za družbeno aktivnost žena, če bo ugotovila, da ugotovitve te konference niso zalegle. Je pa ob tem pomembna dejavnost žena samih za uresničitev vsega, kar veča družbeno vrednost žena! Ali so žene doslej ubrale vse poti, ki jih vodijo do teh lepih ciljev? Mislim tiste žene, ki imajo sloves predstavnic žena v Trbovljah. Besedam morajo vedno slediti tudi dejanja. Viktor Sirec na nastali položaj v podjetju, temveč je predvsem izkristalizirala omenjene odnose in moralno politično neodgovornost nekaterih vodilnih tovarišev v podjetju. Nekateri ljudje skušajo celotno zadevo prikazati v napačni luči s tem, da očitajo nepoštenost bivšemu direktorju Balar,‘r.u, kar ne ustreza resnici. Kriv so odnosi, za katere je bil odgovoren predvsem cn poleg ostalih. Situacija, ki je nastala, nam prinaša dognanje ,da je v sedanjih pogojih gospodarjenja nemogoče delovati uspešno, če ni v podjetju enotnih in pravilnih stališč med vodilnim osebjem in če kolektiv ne sodeluje pri reševanju bistvenih problemov podjetja. To je lahko tudi v opozorilo ostalim podjetjem. Zaradi nemogočih odnosov in nastalega političnega razpoloženja so oblastveni in politični forumi občine razpisali mesto novega direktorja, sledile pa bodo še nekatere kadrovske spremembe. Tudi osnovna organizacija Zveze komunistov se je izrekla za kaznovanje nekaterih članov Zveze komunistov, ki so na ta ali oni način povzročili ati dopuščali zaostrovanje odnosov, ki so vplivali na splošno razpoloženje v kolektivu in izven njega. Smatramo, da so bili ti ukrepi umestni, ker se že zapažajo spremembe na bolje. Kar se tiče gostinstva, so občinski politični forumi v zadnjem poldrugem mesecu, ko ko analizirali gospodarske uspehe prvega polletja, zapazili nekatere anomalije v plačah nekaterih tovarišev v gostinstvu. To je prišlo le bolj do izraza zato, ker je problem republiškega značaja. Občinski ljudiski odbor je tudi razpravljal o teh zadevah in je med drugim ugotovil nerealne osnove nekaterih plač in splošno visoko povprečje plač v gostinstvu, bi pa izhaja predvsem iz visokih plač nekaterih posameznikov. To je opozorilo na potrebo po hitrem ukrepanju. Pripravljene so bile nekatere natančnejše analize o višini osebnih dohodkov in v zadnjem tednu so na posvetovanjih vodilnega in srednjega strokovnega osebja, predstavnikov samoupravnih organov med drugim izredno ostro kritizirali tudi te pojave. Dokumentirano je bilo celo to, da imajo direktorji gostinskih podjetij v občini večje osebne dohodke, kot na primer direktor Steklarne, direktor tovarne »Peta« v Radečah in direktorji nekaterih drugih večjih gospodarskih organizacij, kjer prihajata delovna odgovornost in sposobnost v mnogo večji meri do izraza. Vsa ta posvetovanja, ki so jih organizirali politični forumi v občini, so zavzela enotno stališče, da je treba te razlike v pretiranih osebnih dohodkih takoj postaviti na upravičeno ekonomsko osnovo. Obstajajo celo pomisleki, da višina osebnih prejemkov pri teh tovariših narašča na osnovi mnogih matematičnih konstrukcij, ki umetno povečujejo osnovno tarifno postavko in imajo svoj koren tudi v povišanih cenah v gostinstvu. Jasno nam mora biti, da take napake rezultirajo v določeni meri tudi iz - razumevanja novega gospodarsko: •- sistema in v končni meri v< .jo podjetja k propasti. Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj pri vsem tem delajo samoupravni organi in ostale subjektivne sile v podjetjih, koliko ti te stvari poznajo in razumejo in koliko na pojave reagirajo . Pripomnim pa naj še, da smo zvedeli, da so v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu že začeli z delom za ureditev najvišjih osebnih dohodkov v smislu gospodarske upravičenosti plačevanja za njihovo delo. Tokrat so se samoupravni organi resno lotili svojih nalog v tem podjetju.« v. Sirec PRIPRAVE NA HVAR 1962 Drugi jugoslovanski zvezni festival amaterskih dramskih skupin, ki ho od 20. julija do 20. avgusta na Hvaru, bo v znamenju proslavljanja 330-ietnice hvarskega gledališča. Tako je sklenil sekretariat upravnega odbora festivala na svojem nedavnem sestanku na Reki. V načrtu je, da bi na prihodnjem zveznem festivalu najboljše amaterske dramske skupine iz vse države uprizorile 12 odrskih deL Razen na možnostih, da bi na H. festivalu | valo 70 dramskih skupin s skupno sodelovala tudi ena izmed dramskih 1600 amaterskimi igralci, ki so skupin JLA. Ker bo festival v zna- I uprizorili >9 domačih m 16 tujih menju 330-letnice hvarskega gledališča, ki je najstarejše na Balkanu m mo izmed najstarejših zaprtih gledališč v Evropi, nameravajo povabiti k sodelovanju tud eno izmed poklicnih gledališč. Sekretariat je na sestanku med drugim ocenil rezultate dosedanjih festivalskih prireditev na Hvaru. tega so na sestanku razpravljali o Doslej je na petih festivalih sodelo- V prvih 9 mesecih v Lesno industrijskem podjetju v Zagorju za 15,7 •/# presežen proizvodni načrt aktualno - aktualno • aktualno - aktualno Omej:,ey ’ n ves tiči j v komunah? Kakor smo zvedeli, razpravljajo Pristojni organi o možnosti novih ukrepov za omejitev investicijske P°trošnje v komunah. Celudi je razprava Sele začetku, so se že ^kristalizirala mnenja, da ljudski ^bori, ki že imajo določene ob-Vpze na področju investicij, ne rt1°rejo prevzemati novih obvez, ^kler ne poravnajo starih. Prav tako proučujejo predlog, da naj bi dali gradbenim podjet-možnost zahtevati od inventarjev menico, podpisano od 'tadskega odbora, kot garancijo, so sredstva za izgradnjo zares *agbtovJ]ena. Glede na to naj bi Sradbenim podjetjem odobravali *tredit, podjetje pa bi kasneje Pr^ko banke uveljavilo izplačilo rn°hice pri zadnjem uporabniku k^esticljskega objekta. Skladnejši odnosi med Proizvodnjo in potrošnjo dni je' podpredsednik ZIS ‘ialko Todorovič seznanil novi-s prvimi kompleksnimi re-“uati uveljavljanja novih gospodkih ukrepov in o nekaterih »vih ukrepih, ki jih pripravlja pZhl izvršni svet. "tam ko je naglasil, da se mora zv°dnja hitreje prilagajati tr-0 *u, je tovariš Todorovič govoril u, utrievfuiju samoupravljanja. Z ko ev*i]em samoupravljanja lah-W»Storimo v f!°®Podar,'tvu velik jj(J®k naprej v smeri učinkovitej-gospodarjenja, v smeri povedo Proizvodnje, znižanja prolz-ka "i**1 Proškov, hitrejšega obto- hrni Wtaia ltd- v smeri novih Nj„ Svodov in novih kvalitet, in Pr'* ne samo za učinkovitejšo tl^j0 notranjega trga, marveč Pio P^v^onega Izvoza kot osred-«tv^a Problema našega gospodar- tuj^.oe Je tovariš Todorovič do- dohodkov nedvomno večji od sadov gospodarjenja v celoti, in sicer v mnogih gospodarskih organizacijah. Potem pa je tovariš Todorovič še poudaril, da pripravljajo zdaj v Zveznem izvršnem svetu in ustreznih organih dva predpisa. Pripravlja se uredba o postopku zastran delitve čistega dohodka, ki bo predvsem dala navodila, po kakšnih faktorjih naj se ravnajo delovni kolektivi in delavski sveti pri določanju svoje politike delitve, sočasno pa zagotovila popolno demokratičnost vseh organov pri utrjevanju tega osnovnega akta v gospodarski organizaciji. Tako naj bi zagotovili ustrezen vpogled, kontrolo in I nadalje odobravale kredite za vpliv občinskih organov, ljudskega obratna sredstva po ustaljenem odbora, toda brez slehernega ne- postopku. pearednega vmešavanja od zunaj I A- *• pri odmerjanju višine osebnih dohodkov. Drug ukrep, ki ga pripravljajo in ki bo dolgoročnejšega značaja, je predpis o obveznem dolgoročnem planiranju v gospodarskih organizacijah. Del čistega dohodka za obratna sredstva? Zvedelo se je, da pristojni organi razpravljajo o možnosti, da bi lahko gospodarske organizacije del čistega dohodka, ki je sedaj blokiran, uporabile kot obratna sredstva. Dokler ne bodo izdelali ustreznega odloka, bodo banke še Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja iz Zagorja dosega v letošnjem letu prav lepe delovne uspehe. To priča tudi izpolnitev proizvodnega in finančnega plana za razdobje januar — september letos. Tako so na žagarskem obratu Zagorje v prvih devetih mesecih dosegli predvideni proizvodni načrt s 116,8% (finančnega s 121,4%), na žagarskem obratu Jesenovo s 112% (115%) in v mizarskem obratu Zagorje s 132,4% (103,2%). Gostovali bodo v Brežicah Gledališče DPD Svobode-Center Iz Trbovelj, ki je letošnje poletje doseglo na festivalu amaterskih družin Jugoslavije na Hvaru prvo mesto v skupini del iz NOV, bo v petek, 27. oktobra, gostovalo v Prosvetnem domu v Brežicah z dramo Matkoviča »Na koncu pod-. Lesno industrijsko podjetje Zagorje pa je v tem obdobju doseglo proizvodni načrt s 115,7% (ta je za 27,4% večji od lanskega), finančnega pa s 115% (ali za 25,9% več kot lani). Vzporedno s tem sta porastla tudi produktivnost in osebni dohodki, ki so se v povprečju povečali za 20,7% (v primerjavi z iSnskim letom). ilo na zboru volivcev 45 odstotkov volivcev, medtem ko Jih je bilo na drugih zborih volivcev povprečno 15 odstotkov. Tudi tokrat se je vredno vprašati, ali je temu vzrok pomanjkanje zanimanja prebivalcev za probleme svojega kraja in za njihovo rešitev ali pa je temu vzrok pomanjkljivo sklepanje in Izvrševanje sklepov prejšnjih zborov volivcev. Zdi se, da Je v najvcčjl meri odvisna udeležba In uspeh na zborih volivcev prav od odbornikov ljudskega odbora ter od zanimanja hi priprave na takšne zbore. Ali pripravljajo vedno primerno gradivo za zbore volivcev in ga tako podajajo, da pritegnejo pozornost In vzbudijo pobudo pri volivcih alt pa se točijo zgolj formalno svoje naloge in Rio vznemirjajo volivce z ntprosit rrimi stališ« in Rmeni. or Plenum ObK LMS v Hrastniku Nedavno je bil v HrastaScu pte-num ObK LMS. Razpravljali no o konferencah mladinskih aktivov, ki so bile pred tem končane. Odločili so se 4» je treba takoj urediti osnovna organizacijska vprašanja zlasti v novih mladinskih aktivih. Predvsem je potrebno uredi« statistiko, še nadaljevati z vključevanjem mladine v organizacijo in pripraviti seminar za nova vodstva mladinskih aktivov. Razpisali bodo tudi tekmovanje v počastitev VII. kongresa LMS na osnovi programa izobraževalnega idejno vzgojnega dela. Istočasno bodo tudi zbrali kandidate za mladinsko politično šolo. V teh dneh so »adalje konference krajevnih komitejev, začeli pa so tudi s pripravami na občinsko konferenco LMS. or Prejšnjo nedeljo so navijači trboveljskega Rudarja na Igrišču v Trbovljah (kjer bi morali odigrati prvenstveno tekmo SCL Nova Gorica: Rudar) v gručah komentirali ukrepe NZS, Id so včasih dokaj čudni. Navijači pravijo: »Ce nismo prišli na račun pred tedni, bomo pa zdaj, ko bo tekma ponovno odigrana« Vsak mesec sestanek uslužbencev Minuli teden je bil pri občinskem ljudskem odboru sestanek aktiva komunistov. Na sestanku so razpravljali predvsem o novi us lavi ter o notranjih problemih samega aktiva in poslovanja na j občini. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da se bodo odslej sha- j jali po enkrat mesečno, in sicer j bo to sestanek vseh uslužbencev, j nadalje se bodo pogovorili in pro- , učili tekoči material, da M na ! ta način izboljšali organizacijsko J Konferenca mladinskega aktiva na šoli Ivana Cankarja Mladinski aktiv osemletke Ivana Cankarja v Trbovljah je imel v klubski 60bi Svobode II svojo konferenco. Bila je polnoštevilno poslovanje na občini. Dejavnost pionirske organizacije na šoli Alojza Hohkraula v Trbovljah V soboto 28. oktobra občni zbor Svobode-Center Trbovlje Člani DPD Svobode-Center v i Trbovljah bodo polagali obračun i svojega dela v soboto, 23. oktobra, v predavalnici Delavskega doma. V preteklem poslovnem letu je društvo doseglo s svojimi skupi-(nami pomembne uspehe v dramski Na osnovni šoli »Alojza Hoh- dejavnosti, nadalje pevski zbori, krauta« v Trbovljah ugotavljajo, j veliki zabavni jazz ansambel in da postaja izvemšoleka dejavnost ; tudi godba na pihala. Manj uspe-tamkajšnjih pionirjev iz leta v ; hov pa društvo zaznamuje na pod-leto večja. Tudi letos bo ta pio- | rc-i-ju izobraževalne in klubske nirska dejavnost kaj kmalu zaživela. Pionirji eo že sestavili načrt za delo in izvedli odredno konferenco, na katero so povabii člane šolskega odbora, starešinski svet, predstavnike z ostalih šol in še druge. Ob tej priložnosti so izvedli tudi kulturni program. : Dan pred konferenco je predstavnica razredne skupnosti 8. razreda pozvala pionirje šole, da naj z vzorni m vedenjem in pridnostjo v šoli počastijo konferenco. In res: v torek 17. oktobra, ko je bila konferenca, ni bilo nezadostnih ocen. Na konferenci so sprejeli obsežen program dela in izvolili nove člane štaba odreda. J. M. Sprejeli so več sklepov Na minuli seji sveta za socialno varstvo pri ObLO Trbovlje so razpravljali in sprejeli več sklepov. Tako so sprejeli skl ep o podelitvi izredne podpore vsem socialnim podpirancem v višini mesečnih rednih podpor za dan republike — 29. november. Imenovali so tudi komisiji, in sicer komisijo za reševanje proženj za socialno varstvo ter komisijo za mladinsko varstvo. Mimo drugega eo obravnavali tudi finančno stanje sredstev za 'socialno podporo, ki ne bodo zadostovala do konca leta. ek dejavnosti. Imajo namreč težave s prostori in podobno. O vsem tem in o programu le)a v prihodnji sezoni se bodo pogovorili na svoji letni skupščini. obiskana. Udeležili so 6e je tudi naši učitelji ter upraviteljica šole Pavla Zadobovšek, nadalje sekretar občinskega mladinskega komiteja Simon Radulovič. Konferenca je potekala živahno in med razpravo so nam naši vzgojitelji pojasnili mnoga pereča vprašanja. Govorili smo o prepotrebni telovadnici na naši šoli, zaradi katere je pouk fizkulture otežkočen. — Dobimo jo prav gotovo v bližnji prihodnosti — nam je pojasnila tovarišica upraviteljica . Na konferenci pa smo si zadali nove naloge. K temu nas je vztrajno vzpodbujal tovariš Radulovič. Pohvalil je delo mladincev v prejšnjem šolskem letu. Tudi mi hočemo pokazati, da znamo delati, zato smo sklenili, da povabimo sosednji šoli v Kranju na tekmovanje v športnih igrah. Dobro bi tudi bilo, da bd naj aktiv pokazal šolarjem pot k bolj- šemu učenju. Tudi svoj mladinski časopis »Prvi koraki« hočemo še naprej izdajati, razen tega pa še urediti knjigo »Naši starši v revoluciji«, za katero smo že lansko leto zbirali gradivo. Knjiga bo prav gotovo zanimala slehernega Trboveljčana. Uspehi te naše konference pa bodo prav gotovo kmalu vidni, saj smo sklenili, da pričnemo z resnim delom. Lučka Kotar Prejšnji teden Je tudi v Trbovljah močno deževalo. Na nekaterih cestah v mestu so bile precejšnje luže. Tako tudi pred stanovanjskim blokom Cementarne na Rudarski cesti. Pre' cejšnja mlaka vode je bila tiste dni prava preizkušnja za šoferje. Nekateri so vozili počasi, drugi pa so kar divjali (kot »fičo« na sliki) ne glede na to, da so bili na pločnikih ljudje« ki so bili tako deležni »mokrega« pozdrava, hote ali nehote! Občni zbor Svobode Zasavje V petek popoldne je bil občni je bilo v klubu in poslej 'ih na-zbor Svobode Zasavje v Trbov- meravajo nadaljevati, uvesti pa ljah. To delavsko prosvetno društvo se ne more pohvaliti s številnim članstvom, kajti tistih, ki plačujejo čanviino, je zabeleženo le 158. Nekaj čez 70 članov jz letos zabeleženih v evidenci društva manj kot lanski leto. B"e 1 temi, ki so o strti je 20 d lavnih pevcev, ki nastopajo na vseh proslavah. sedem čl-nov ima dramska sekcija, veni r 'ih jo v pomeni nuie najti tudi znatio ve". Tudi godba sodeluje na vseh prortavah in trenutno p-i -ravi‘a s peneči in pevkami saroorto' Jen celovečerni n? stop. V primernem klubu, ki sodi med tiste klube Svobod, ki so b”i urtan-vljni mri prvimi v Sloveniji, Ima ji televizor, šahovnice in vse k r je potrebno za pr ml-n’ t~n's. V njem se shaja zlasti mladica V tem klubu nameravajo pri editl plesno šolo s pri mam'm učite-Uem, ker je le-ta zeio isk°n* v Trbovljah. Tudi aakaj predavanj tudi še razgovore o aktualnih temah. Tudi kinc ekrija je bila rentabilna in je kila za 2>4 rr d tav razprod-nlh 2'>."51 vstopni:. Le knjižnica je površno nastop-la kot čiuifelj Svobode. Od 870 knjig .ki jih imajo je bilo izposojenih v vsem letu le 200. ŠOLI SO PREMAJHNE Letos je bilo v Trbovljah opaziti veliko željo učencev, ki so končali osemletko, po nadaljnjem .študiju v srednjih šolah. Vpisali so se lahko le tisti, ki so dokazali najboljši uspeh v osemletkah. Vzrok za takšno izbiro je v pomanjkanju prostorov v srednjih šolah. Vsekakor pa je takšna delitev otrok po uspehih v osemletkah neprimerna, kajti marsikdaj odličnjaki v šolah niso odlični v življenju. Ob tem pa je neprimerno tudi to, da ni mož-! nesti za nadaljnje šolanje večjemu številu otrok, ki' so si prisiljeni iskati poklicev, ki so jim NAROČAJTE IN KUPUJTE iasovski TEDNIK trenutno na razpolago. K letu pa se obetajo še večje težave. Ker gre predvsem za prizadetost deklet, katerim je dano najmanj možnosti za nadaljnje šolanje, so v Trbovljah mnenja, da bi bilo prav tudi dekletom omogočati šolanje na industrijskih šolah, kjer pa bi v ta namen morali najti' za dekleta primerne prostore. Pri vprašanju šolstva je v Trbovljah občutna neurejenost štipendiranja. Trenutno še vedno ni pregleda nad številom šfcipendi-rancev, niti nad vrsto študija, tako da ni mogoče vedeti, s kakš- nimi kadri bo komuna v dogled' nem času razpolagala. S tem v zvezi je umesten predlog, da h* ustvarili v občini sklad za štipendiranje, o čemer eo na posvetovanju tajnikov občin Zasavja že razpravljali, vendar kaže, da P0" svetovanje o tem ni rodilo sadov. Prav tako občutno je pomanjkanje posvetovalnice za usmerjanje v poklice, za katero bi morah imeti vsekakor psihologa, ki W v tem delu zelo koristil. To P0" manjkanje je čutiti že v osemletkah, kjer učitelji sami ne moj rejo pomagati učencem pri poklicev. or Deževje ni prav nič razveseljilo ■TC'? Analiza dela in poslovanja zavodov Na minuli seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Trbovljah so poudarili, da bi bilo treba temeljito analizirati delo in poslovanje zavodov in ustanov na področju trboveljske komune. Na območju občine je približno trideset zavodov in ustanov, glede katerih manjkajo ustrezni pregledi o gospodarjenju z materialnimi sredstvi. Potrebno bi bilo podrobneje pregledati, kako poslujejo, sredstev, ugotoviti tudi način na-, grajevanja, ter v zavodih in usta-* novah končno rešiti vprašanje ustanavljanja skladov in problem kadra. Prav tako je treba določene ustanove in zavode pripraviti do tega, da v večji meri kot doslej obveščajo državljane o svojem delu in poslovanju. Potrebno pa bi bilo tudi napotiti organe zavodov in ustanov, da v večji meri var- kako je z ustvarjanjem lastnih čujejo z družbenimi sredstvi. Trbovlje, 20. oktobra — Po dolgotrajni suši je vendarle prišlo deževje, ki pa nas nd prav nič razveselilo. 2e v torek popoldne je začelo po vsem Zasavju močno deževati. Nalivi eo se vrstili drug za drugim — dež pa je ponehal šele v četrtek dopoldan. Zaradi močnih nalivov je Sava močno narasla, na nekaterih mestih v Zasavju pa celo prestopila bregove. Tako je bil zaradi narasle reke Save nemogoč promet na cestah od Dolskega do Litije, od Zagorja do Trbovelj in Hrastnika ter do Zidanega mosta. Narasla Sava pa je preplavila tudi zemljišče v Spodnjem Posa, ju in na nekaterih odsekih ceste od Radeč do Brestanice onemogočila promet. Zaradi narasle Save je bil ogrožen tudi most v Sevnici in je Ml zaprt za ves promet. Ker je ponehalo deževati* J* upata, da bodo Sava in drugi pritoki začeli upadati in da ne M več nevarnosti poplav. _______ <«*> Zanimivo predavanje Uprava »Svobode« II v Trbovljah in delavska univerza sta priredili v četrtek 19. oktobra zanimivo predavanje, ki ga je poslušalo nekaj nad petdeset tovariš^ Predaval je tov. dr. Kramberger o temi: »Bolezni našega otrok®« kadar naš otrok zboli«. Predavanje je bilo v klubu »Svobode« Lb Tovrstna predavanja je za V°" zdraviti; kakor tudi odziv tov. dr« Krambergerja na povabilo & upravo »Svobode« in delavri*® univerzo, ki imata v načrtu ^ več podobnih predavanj. ek Zadružni svet KZ Litila ie zasedal Na Stavbah v Litiji Je urejeno novo stanovanjsko naselje. Da bi bila podoba tega naselja Se lepSa, bt bilo priporočljivo, da hišni sveti skupaj s stanovanjsko skupnostjo poiščejo prostor, kjer bi bilo mogoče sušiti perilo. Perilo okrog vogalov In na balkonih stanovalcev tega novega naselja ne more biti v okras Pred dnevl.se je sešel zadružni svet litijske kmetijske zadruge in razpravljal o delu v preteklem obdobju in sl začrtal smernice za delo v prihodnje. Zasedanje je bilo skrbno pripravljeno, predlog dnevnega reda pa je zajemal vso problematiko zadruge in tudi delovnega kolektiva. Tako je bilo poročamo o gospodarskem stanju Investicilska dela v rudniku Sitarjevec Kakor smo že poročali, je od 1. januarja letos rudnik Sitarjevec v Litiji obrat rudnika svinca in topilnice Mežica. Glede na nove pogoje so v podjetju Izdelali tudi nov proizvodni plan. V prvem polletju so v rudniku Sitarjevec nakopali 285 ton svinčevega koncentrata. Hkrati pašo opravili tudi 324 metrov sledilnih del, pri čemer so naleteli na pomembno odkritje v Karlovi žili, v Sava — rovu, kjer je ruda bogata predvsem na barltu, vzporedno ob Kidričevi žili pa je bila odkrita tudi nova žila, ki pa ima več svinčene kot baritne rude. Da bi se lahko izkoriščalo tudi revnejša urudenja, to Je rudo, ki vsebuje do 3,8% svinčevega koncentrata, eo zgradili novo moderno separacijo, saj Je stara predelovala samo nad 7% izkopanin, in še tu je bil izplen samo 80%. Pri novi separaciji pa se bo povečal izplen pri rudi, ki vsebuje 3,8% svinčevi koncentrat, na 80%. Računajo pa tudi, da se bo povečal odstotek baritonih koncentratov od 60 na 98, zaradi česar bo tudi ta proizvod postal iskan. Na rudniku Sitarjevec pa bo zgradili nadalje novo stavbo za mletje, uredili so prav tako stare prostore, kjer eo montirani stroji, povečali so transformatorsko postajo in vgradili. Se en transformator ter vzporedno namestili novo razdelilno nizkonapetostno postajo. Zraven tega pa Je Ml zgrajen še bazen za impregnacijo lesa in bazen za vodo, nameščena žaga za razrez hlodovine, zabetonirano pročelje v vhodni rov, urejena Je bila nova nakladalna rampa, v etari separaciji eo pa obnovili vse droMlce in opravili še nekaj drugih del. Pobobna investicijska sredstva L« 17 zavarovancev ln svojcev v zdraviliščih V prvem polletju letos je bilo s področja litijske podružnice OZSZ v zdraviliščih le 17 oseb. Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo število primerov za 17,84 odstotka, število dnevov pa za 8,10 odstotka, pa eo se tl izdatki za zdravilišča , -—-.....-...... - ir ur xa 41,n odstotka. koncu prvega polletja 3371). Im.at 1 i Precejšnja fluktuacija delovne sile V Litiji ugotavljajo, da Je bila v prvem polletju letos na njihovem podro8Ju močna fluktuacijn delovne rile. To dokazujejo tudi statistični podatki podružnice OZSZ Litija za prijavno in odjavno službo. Iz teh podatkov Je razvidno, da Je bilo v prvem polletju letos priglašenih na novo kar 1199 delavcev in uslužbencev, Istočasno pa odjavljeno kar delavcev in uslužbencev (vreh aktivnih zavarovancev na področju litijsko občine je bilo ob za ta dela je dal rudnik Mežica. Z rekonstrukcijo nekaterih naprav in z montažo nove flotacije pa se je podaljšala življenjska doba rudnika Sitarjevec za najmanj 10 let. (ma) zadruge, o posestvu Ponoviče, o 1 enakimi težavami kakor vsa to' načrtu sodelovanja z zadružniki v kmetijski in gozdarski proizvodnji, o investicijah in pravilih poslovnih enot v kmetijski zadrugi. Poročilo o gospodarskem stanju kmetijske zadruge Litija je podal direktor KZ, inž. Franc Prijatelj. Poročal je, da je bilo storjenega po združitvi manjših kmetijskih zadrug precej in da je kmetijska zadruga v Litiji na poti pravega napredka. Kljub težavam, ki so se pojavljale, je KZ Litija uspešno zaključila prvo polletje, čeprav je načrt precej visok in zahteva njegova izpolnitev precej prizadevanj, tako kolektiva kot tudi zadružnikov. Posestvo Ponoviče se bori z ga družbena posestva. Nastopilo bo vprašanje, kam z mlekom? Povečanje števila krav — molznic, ki ga predvideva okrajni družbeni načrt ,bo namreč postavilo posestvo v dokaj težak položaj, Na posestvu pridelajo dovolj mleka za potrebe Litije in okoli*-ce, viškov mleka pa v prihodnje ne bo mogoče prodati. Ljubljanske mlekarne ne vzamejo mleka, revirji pa so tudi preskrbljeni z njim. Zadružni 6vet kmetijsko, zadruge Litija Je razpravljal tudi o načrtu sodelovanja zadruge s kmetijskimi proizvajalci, In sicer v kmetijski in gozdarski proizvodnji. Načrt Je bil sprejet in imata tako obe poslovni enoti — kmetijska in gozdarska — otmrt vo za svoje delo. Zadružni ®ve je sprejel v zvezi s tem 6kleP.., dvojnih cenah za odkup kmet** skih pridelkov. Vsak zadru#11 v nižini, ki sodeluje z najwa™ 30% obdelovalne zemlje, bo segel pri prodaji 10% večjo *** kupno ceno. Zadružniki v višj*^ legah pa morajo sodelovati 30% orne zemlje, če hočejo vt>’ seči 1C% večjo odkupno c'’’, Pogodbe, ki jih sklepa gozdar« poslovna zveza, imajo pa P01': gozdarskih koristi še to preJA'®" da se zadruga obveže za takoj njo in redno plačevanje. . Na seji zadružnega sveta ie h lo podano tudi poročilo o z?d' OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA NA DOLAH PRI LITIJI Sklepi obetajo živahno dejavnost vodstvo Prosvetnega društva Dole pri Litiji, hkrati pa sprejeli več sklepov za nadaljnje uspešneše delo. Omeniti velja, da ho dramska sekcija naštudirala dvoje del, hkrati bodo organizirali tudi prireditev »Spoznavaj svet in domovino!, sodelovali ta bodo tudi pri vseh proslavah in praznovanjih. Sahisti bodo izvedli nekaj tekmovanj. Ustanovili bodo zabavno sekcijo, ki bo pripravila nekaj zabav. Člani bodo pomagali pri pleskanju in preurejanju dvorane, vsi prebi- Mladl litijski ribiči so se Izkazali Pri Ribiški družini v Litiji deluje posebna mladinska sekcij*, ki jo vodi Mato Savšak. Delo te sekcije jo zelo uspešno. Pred dnevi pa je 12 članov te sekcije delalo izpit preti posebno komisijo Ribiške družine Litija. Mladi ribiči so pokazali odlično znanje, tako glede poznnnla rib, vangtvo-ne dobe, pa tudi o poznanju Na občnem zboru so izvolili novo društvenih pravil. Pred dnevi je bil na Dolah pri Litiji občni zbor tamkajšnjega Prosvetnega društva, ki je bil zanimiv in bo — kot računajo — izredno pomemben z.a nadaljnje kulturno prosvetno delo v tem krain. Iz poročila predsednika društva Viktorja Korelea je bilo uvideti, da je imelo društvo v zadnji sezoni precej teiav. Zaradi nedelavnosti so morali v februarju razrešiti 'tari odbor in izvolili so nov — začasni odbor. Ta je sicer v kratkem času oovečal dejavnost društva. Tako so člani naštudirali igro *Kam iz zadreg*, s katero so naslonili doma in na mladinskem festivalu v Litiji Izvedena je bila tudi akcija za nakup televizorja, ki je povsem uspela. Precej dela pa ie bilo treba violi ti v pripravo oddaje •Pokali, kaj znaš*, ki je bila pred tedni in ___ z,t katero sta sc najbolj zavrela 1051 I Milan in Zlata Agrež. Navzoči pa so na občnem zboru grajali ndZzor-ni odbor, ki se za delo društva ni zanimal, niti niso člani prisostvovali ' občnemu zboru. (ms) valci kraja pa bodo — kot so obljubili — pomagali pri akciji za nakup kinoprojektorja, stolov in odrskih zaves. Ustanovili bodo glasbeno sekcijo, saj je na voljo nekaj glasbil, a tudi zanimanja ~a to zvrst dejavnosti je precej. Vso pozornost pa bodo posvetili pritegnitvi čim večjega števila mladih 'v društvo. Tako bodo ustanovili pionirsko šahovsko in dramatiko sekcijo, a tudi pionirji — pevci se bodo včlanili v društvo. -i. 13.703 zavarovanci Na področju litlj«ska občine je bilo ob koncu prvega polletja letos skupno 13.703 zavarovanih oseb, od toga 3371 aktivnih zavarovancev, 3437 svojcev aktivnih zavarovancev, 513 osebnih upokojencev, 211 družinskih članov osebnih upokojencev, 288 invalidov. 122 družinskih članov invalidov, 270 družinskih upokojencev, 163 družinskih članov družinskih upokojencev In 3262 kmo-UJskih zavarovancev. (ma) na Kreon iškem vrhu, k jer ruga urejuje nove sadovnjfl- * Doslej je pripravljeno že 20 h* terase zrigolanih površin- ,0 površine bodo zasadili še leto. -jesen. Zaradi ugodnih pogoj2'', je bilo sklenjeno, da se deta daljujejo in rigolanje razširi di na ostale površine. Tako Mildožerji »Agroobnove« *e delu. Predvideno bo drugo ^ na jesen Kresniški vrh s ® ^ sadovnjakov' v enem kom p* o ^ na prvem mestu v Jjubljanč okraju- „r V kmetijski zadrugi v Lit1-!* ifil trka delo že dalj časa v oK r3« ekonomskih enot. Dokončna P ,e vila o delu poslovmh enot P ,;fll osvoj'1 zadružni svet na ,Jj«il za'njem zasedanj i. v -s-fazi pa so Še os’a". P'av! n, . p(]k* kor o delpvl s bne' i in o daltvi zlet gi *v#‘ Na zaee"an|j z družn f ^ ta si gov"r'li o organiz-i * jcir kupi Jo'olk in o k' ctl'® k(Tnčc!j nlkih ,ki so nr*riln lefas .{api1) šolani#« v r,'iibl na elektrifikaciji bo prevzelo podjetje Elektro—Krško. Že zdaj so pričeli z zbiranjem lesa in sprejemanjem obveznosti o prost nvoljrjom delu prebivalcev za potrebe elektrifikacije. Elek-trifikacijski odbor bo moral poskrbeti za način finansiranja, ki bo preseglo vrednost prispevkov prostovoljnem delu prebivalcev darovanega lesa. or Imenovanja na seji ObLO Zagorje Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Zagorju so odborniki po poročilu komisije za volitve in imenovanja sklenili imenovati člane komisije za dodeljevanje stanovanj, povečali so Število članov upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš, imenovali so direktorja tega sklada in upravnika delavske univerze. (ma) Anketa o službi HTZ V petek so bili v Hrastniku predstavniki okrajnih in republiških organov ,ki so se zanimali za vprašanja higiensko-tehnične zaščite v hrastniških podjetjih, o sodelovanju teh podjetij z organi občinskega ljudskega odbora in ostalem s področja higiensko-tehnične zaščite. TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED SLOVENSKA CONSKA LIGA Slab dan Triglav : Rudar 4:0 (3:0) Nad štiri tisoč gledalcev se je zbralo v nedeljskem srečanju na bežigrajskem stadionu, kar do- Pred časom smo pisali, da namerava stanovanjska skupnost v Litiji urediti shrambo za kolesa za tiste, ki se vozijo v službo ka7u1p ,, v Ljubljano. Vendar pa te shrambe še zdaj ni. Tako je mogoče ’ ^ 1=JL' videti zdaj vsak dan za skladiščem na železniški postaji vrsto ri mi Til . 3 R , . ' L*, koles, ki čakajo lastnike. Pravijo, da včasih kako kolo tudi ' ri?a~l « .Rudarja. Sod- »izgine« Potrošniški center v Spodnjem Hrastniku Prebivalci in vodstva podjetij zadnje čase precej razpravljajo o gradnji ali ureditvi potrošniškega centra. Kaže, da bi tak center najbolje ustrezal tudi krajevnim potrebam v spodnjem Hrastniku na mestu sedanjih garaž. V zgor-center že samopostrežna trgovina, njem predelu tega kraja je tak V tem centru bi bile združene vse potrošniške ustanove od trgovine, mesnice, do slaščičarne itd. Gradnjo naj bi investirala vsa zainteresirana podjetja. Dokončnega sklepa o tem še ni, kajti potrebno je počakati na to, Čimprej je treba rešiti vprašanje toplih malic Važna tema razprave na seji izvršnega sveta občinskega odbora SZDL v Trbovljah je bila rešitev vprašanja toplih malic v manjših podjetjih, ki ne morejo sama ustanoviti oziroma urediti v ta namen potrebne kuhinje. V daljši razgibani razpravi so prišli do zaključka, da naj se kuhinje v večjih podjetjih opuste, stanovanjske skupnosti pa naj ustanove obrate družbene prehrane, kjer bi se pripravljale za vsa podjetja in ustanove tople malice. Nekatera večja podjetja imajo lastne kuhinje za tople malice, druga pa ne. Ugotovljeno je, da podjetja in ustanove, ki nimajo svojih kuhinj, utrpe radi odhajanja delavcev in uslužbencev po malice v bližnja gostišča in trgovine. Prav tako je tudi zadnje čase opaziti negodovanje zaradi neekonomičnosti raznih kuhinjskih obratov, da stoje namreč materialni stroški nad prejemki. Sele z ustanovitvijo osrednjega kuhinjskega obrata, ki bi lahko res posloval ekonomično in kjer bi bilo mogoče uvesti načelo ekonomskih enot, bi se v tak obrat izplačalo investirati večja sredstva, kajti vse dosedanje oblike teh kuhinj obremenjujejo materialne stroške podjetij. Prav tako bi bilo potrebno rešiti tudi ka- da bo ta prostor primerno urbanistično urejen fn da bodo na razpolago tudi finančna sredstva. Ni izključeno, da bo zamisel v dokončni obliki izvedena tudi kako drugače. or Davorin Čander — sedemdesetletnik nik Kclenc iz Maribora je pripeljal na igrišče naslednji enajsto-rici: Triglav: Frič, Eltrin, Kiančišar, Jalševac, erBginc, Nikič, Brezigar, Plavšič, Vavpetič, Srbu, Modrič. Rudar: Krajšek, Pišek, Kos, Perc, Sori .Breznikar, Deželak, Pajer, Knavs, Halilagrč, Opres-nik. 2e v prvi minuti igre je moral Krajšek pobrati žogo iž vrat. Namreč napadalec Triglava Vavpetič je sprejel žogo, prodrl po , desnem krilu in s strelom od da-Pred kratkim je praznoval svojo lee mrežo po tem zadet_ sedemdesetletnico Davorin Čander, ^ eo za{eli napadaloi TrMava Iri in dol trn loto nnlolo n« lriiliiin- ' ... . ,. s silovitimi napadi. Kljub očitni ki je dolga leta delala na kultur-noprosvetnem področju dolsko-hrastniškega kraja. Petdeset let je posvetil kulturnemu delu med ljudstvom. Na D slu pri Hrastniku je najprej snoval manjše pevske in godbene skupine, nato pa v Hrastniku mešani zbor, mladinski zbor in orkester. Takoj po prvi svetovni vojni ,1e vodil 34-članski pevski zbor rudarjev »Svoboda« v Hrastniku, ustanovil in vodil nad 20 let hrasiniško Glasbeno društvo. V letu 1939 je odšel v Ljubljano kjer je najprej delal na glasbenem področju. Sodeloval je tudi v pevskem zboru Glasbene matice v Ljubljani. Za njegovo delo so mu podelili častno članstvo Glasbene matice. Vsi, ki ga poznajo, in vsi njegovi nekdanji pevci in sodelavci mu k žlvljcnskemu prazniku iskre- precejšnjo gospodarsko škodo za- drovsko vprašanje. no čestitajo. J. G. Ponesrečili so se HRASTNIK Jože Velej, 53, delavec, Steklarna — poškodba desnega kolena; Alojz Abram, 30. mesar, Klavnica in mesnica Dol — levo roko; Janez Zelenko, 55, delavec, SGP Hrastnik — levo roko; Lado Simončič, 24, delavec, KZ Radeče — desno roko; Franc Kramžar, 31, delavec, Papirnica Radeče — prsni koš; Marija Novak, 33, delavka, Papirnica — levo nogo; Anton Klanšek, 31, delavec, Podr. sekc. za vleko Zid. most — levo oko: TRBOVLJE Faik Cehaič, 24, delavec. Rudnik — poškodba desnega kolena; Lovro Žlbret, 33, delavec. Rudnik — poškodba desne roke; Vojko Predovnik, 23, delavec — desno roko; Jože Mak, 31, delavec, Rudnik — glavo in vrat; Egon Škrbec, 30, ključavničar, »Metalija« — nogo; Ivan Lapuh. 30, delavec, Rudnik — desno roko; Stanko Skubic, 50, delavec, Rudnik — desno nogo; Martin Topole, 27, šofer, »Vitaminka« — poškodba roke; Rado Žekič, 18, vajenec, 1RS — desno roko; Janez Zalaznik, 55, klepar, »Metalija« — poškodba noge; Vinko Zakonjšek, 47, delavec, Rudnik — levo nogo; Ivan Pavlič I., 49. delavec. Rudnik — poškodba čela; Peter Kostanjšek, 44, delavec, Rudnik — poškodoval lopatico; Drago Goj-gič, 29, delavec, Steklama-Hrast-nik — levo roko; Hugo Kučcra, 23, delavec, Rudnik — desno koleno; Franc Kramžar, 39, miner Cementarna — poškodba križa; Vera Smitpeter, 26, delavka, »Mehanika« — palec leve roke; Albert Toanše, 19, vajenec, IRS — poškodba komolca; Olivero Lencio-ni, 56, delavec, Rudnik — udarec na vrat; Leopold Bočko, 23, Mesna ind. Križevci — poškodba roke; Karel Gorjup, 41, delavec, »Metalija« — poškodba roke; Ivan Puntar, 51, delavec, Rudnik — levi komolec; Karel Ambrož, 30, delavec, Rudnik — desno nogo; Ivan Kani žar, 22, delavec, Rudnik — desno nogo; Justin Kerin, 34, delavec, Rudnik — poškodba obeh nog; Mirko Divjak, 30, delavec, Rudnik — poškodba po telesu; Anton Mrak, 41, delavec, Rudnik — levo oko; Branko Kuzmič, 21, delavec, Rudnik — levo roko; Anton Skobe, 52, delavec, Rudnik — levo oko; Franc Hlršel, 49, delavec, Železniška postaja - poškodba kolena; Franc Napotnik. 31, delavec, Rudnik — levo roko; Simon Gregorčič, 16, vajenec, IRS - desno nogo; Maks Taškar, 18, delavec, Rudnik - levo roko; Jože Fe4e, 29, delavec, Rudnik — desno nogo; Marija Kiančišar, 17, delavka, Rudnik — poškodba komolca; Marijan Kmet, 27, delavec. Rudnik — levo nogo; Martin Kozole, 25, delavec, Rudnik - desno no- go; Jože Planinc, 22, delavec, Rudnik — desno roko; Stanko Bukovšek, 27, delavec, Rudnik — poškodba hrbta; Anton Amon, 50, delavec. Rudnik — levo roko; Franc Virt, 36, delavec, Rudnik — desno nogo; Marija Glavač, 20, delavka, Termoelektrarna — levo nogo; Franc Ferme, 29, delavec, Rudnik — desno roko; Vilijem Zulič, 41, delavec, Rudnik — desno nogo; Viktor Dolinar, 23, delavec, Rudnik — levo roko; Anton Bregar, 43, Rudnik — desno ramo; Stane Holc, 24, delavec, Rudnik — desno roko; Alojz Mesec, 32, delavec, Rudnik — poškodba prsnega koša. ZAGORJE Anton Feštajn, 47, delavec, IGM — udaril ga j keamen; Viktor Pavlin, 27, delavec, IGM — samokolnica ga je udarila na rebra; Vinko Kotar, 20, kurjač, IGM — udaril s komolcem ob ekip; Ludvik Groboljšek, 29, rudar, Rudnik — palec leve roke; Jože Jerotina, 33, rudar, Rudnik — urezal v kazalec leve roke; Anton Drolc, 32, rudar, Rudnik — udarec po spodnji čeljusti; Jože Bizjak, 29, rudar, Rudnik — padel s kolesa; Franc Pavlič, 22, rudar, Rudnik — urezal na dlan desne roke; Ladislav Ocepek, 35, rudar, Rudnik — udaril se je na brado; Jože Ostrožni k 4, 20, rudar, Rudnik — udaril se je na bok desne noge; Jože Zlbert, 28, rudar, Rudnik — urezal se je na dlan leve roke; Frančiška Vrbajs, 55, snažilka, »SAVA« — pri padcu si je izpahnila levo nogo; Alfonz Flis, 35, rudar, Rudnik — poškodba prstov na levi roki; Ivan Cvan, 43, rudar, Rudnik -poškodba mezinca; Filks Kurež, 23, rudar, Rudnik — zbodel seje v desno nogo; Franc Sever, 36, rudar, Rudnik — kamen ga je udaril na gleženj leve noge; Vlado Pravdlč, 28, rudar, Rudnik— premog mu je padel na hrbet; Alojz Hrovat, 28, rudar, Rudnik — udarec na sredinec leve roke; Jakob Brvar, 29, rudar, Rudnik — poškodovan po obrazu; Jože Hudej, 26, rudar, Varnost -drog ga je udaril po čelu; Stanko 016, 29, rudar, Rudnik - agregat ga je pritisnil na sredinec leve roke; Ludvik Zdolšek, 50, rudar. Rudnik — premog mu je padel na desno nogo; Jože Pirc 2, 23, rudar, Rudnik — komad lesa mu je padel na hrbet; Štefka Gros, 47, delavka, Rudnik — kas premoga ji je odletel v komolec; Franc Gerlica, 18, vajenec, IRS — udaril s kladivom na dlan leve roke; Vinko Jarki. 19, delavec, Rudnik — poškodoval si je sredinec leve roke; Franc Pirnat, 35, rudar, Rudnik - pokrov skladišča za premog ga je potUmil na mezinec leve roke. LITUA Franc Avsec, 19, delavec, Lesna industrija — padel s kolesa in se poškodoval; Jože Seručar, 24, pismonoša, PTT enota — padel s kolesa; Mirko Marič, 21, delaved, KZ — s kolesom je trčil v nasprotnega kolesarja; Janez Gorišek, 18, delavec Rudnik Sltarjevcc — po-biralni stroj mu je poškodoval palec; Justin Prašnika, 32, kurjač, Kresniška industrija apna — vijak ga je udaril v prst; Alojz Resnik, 18, trg. pomoč., Trgovsko podjetje — z nožem se je vrezal v prst; Rasi m Samardič, 19, delavec, Remont PVP — na tračnici mu je spodrsnilo in si je poškodoval nogo; Ivan Bitenc, 49, delavec, Kresniška industrija apna — pri šira-nju peči, mu je žareča iskra padla v oko; Stipe Krznarič, 23, delavec, Gradilišče Renke — pri prenašanju betonskih cevi, mu je stisnilo prst; Stanislav Kremžar, 19, delavec, Lesna industrija — hlod ga je udaril v nogo; Ivan Čebin, 26, železostrugar, Predilnica — pri brušenju noža, 60 je urezal v prst. terenski in tehnični premoči se je obramba Rudarja upirala vsem napadom in odklanjala nevarnost izpred svojih vrat. Toda v 20. minuti je Brezigar prodrl po desnem krilu ter podal žogo v sredino, Srbo pa jo je prisebno porinil v vrata. 2:0 za Triglav. Napadalci Rudarja so izvedli nekaj napadov, toda žoga ni šla tako, kot bi morala. Igra se je za trenutek prenesla na polovico igrišča, toda že v 30. minuti je Brezigar zopet lepo poslužil Vavpetiča, ki je iz gneče dosegel tretji zadetek za Triglav. Do konca prvega dela igre so imeli napadalci obeh mo- in napadi. Obramba obeh moštev je bila na mestu in je uspešno odklanjala vsako nevarnost. Toda v 82. minuti je Flere potresel mrežo in tako priboril Proletarcu dve dragoceni točki. Sodnik Vanelli iz Trbovelj je odlično opravil nalogo. V predtekmi so mladinci Proletarca premagali sovrstnike Svobode s 7:1 (4:0). Sava (Tacen) : Rudar 3:4 (0:2) Rudar (H) : Sava (Tacno) 4:3 (2:0) Ker je bilo nogometno igrišče v Tacnem zalito z vodo, sta se enaj-storici hrastniškega Rudarja in Save iz Tacna pomerili na igrišču Ilirije. Najboljši igralec je bil napadalec Rudarja Sihur, ki je sam dosegel tri gole. V drugem delu igre je naredila obramba Rudarja dve napaki, precizni streli iz kakih petindvajset metrov so našli pot v mrežo. Tretji goi pa so domačini dosegli iz realiziranja kota. Končni rezultat je postavil Vezovišek v 70. minuti, ko je prisebno plasiral predložek Sihurja. Sodnik More iz Ljubljane je zadovoljivo vodil srečanje. Pretep v Duplici V minulem kolu ljubljanske nogometne zveze sta se v Duplici pomerila Bratstvo in domače moštvo. Toda v drugem delu igre, pii stanju 1:0 za Bratstvo je prišlo do fizičnega obračunavanja na igrišču. Sodnika so morali odnesti z igrišča. PIONIRJI Rudar (H) I : Papimičar (R)4:0 Proletarec : Litija 1 : 2 toda v mre- štev še nekaj priložnosti, žoga ni nikoli našla pot žo. V drugem delu igre. zlasti v prvih dvajsetih minutah, so napadalci Rudarja skušali izkoristiti mlahavo in neborbeno igro Triglava. Z dobrimi akciinmi so Rudarjevi napadalci zadali veliko dela obrambi Triglava, toda žoga je vedno zgrešila vrata, borhsi da je šla v avt, bodisi v prečko. Vsi napori napadalcev, da bi zmanjšali rezultat, 60 bili ostali brez rezultata. Končni rezultat je postavil Vavpetič. Sodnik Kolenc je odškodoval Rudarja, ker v drugem polčasu ni dosodil očitne enajstmetrovke v korist Rudarja, prav tako ni reagiral na namerne prekrške. SCL — MLADINCI Triglav : Rudar 6 : t V predtekmi so mladinci Triglava premagali svoje sovrstnike pri Rudarju. Domačini so prikazali •ZVEZNA LIGA Rudar : Sloboda (Varaždin) 7 : 17 (4 : 10) Kljub deževnemu vremenu se je v minulem kolu If. zvezne rokometne lige zbralo na igrišču Rudarja približno 600 gledalcev, ki so z ogorčenjem zapuščali igrišče. Ne zaradi poraza Rudarja, temveč zaradi nekorektnega, slabega in nadvse neobjektivnega sodnika Majcena iz Zagreba. Ze prve minute igre so pokazale ,da se bo moral Rudar zadovoljiti s porazom. Gostje so začeli takoj silovito napadati in že v 5. minuti so vodili 2:0. Medtem ko sta bila po navadi gonilne osi in nosilca vseh napadov odlična realizatorja Ačicun in Škrinjar, je bil v nedeljskem srečanju Ač-kun popolnoma onemogočen. Namreč A. Djurič ga je ves čas tekme tako dobro držal, da ni mogel Ačkun niti enkrat resno ogroziti vrata gostov. V prvem delu igre se je Rudar REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI Svoboda : Proletarec 53 : 34 (25 : 23) V predzadnjem kolu republiške moške košarkarske lige so gostovali košarkarji Proletarca v Ljubljani. Medtem ko so bili gostje v prvem delu igre enakovreden nasprotnik domačinom, so jim v drugem delu dopustili, da so prevzeli igro v svoje roke. Gostje se niso mogli dolgo upirati razpoloženim igralcem Svobode. Z izgubo obeh točk v nedeljskem srečanju bo Proletarec verjetno moral zapustiti republiško ligo. ek PODZVEZNO PRVENSTVO Svoboda (K) : Litija 20 : 0 V pokalni tekmi za Titov pokal sta se v nedeljo pomerili Svoboda iz Kisovca in Litija. Kljub temu, da 60 gostje vodili, so odstopili od nadaljnje igre, ker je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Vrhovec in kasneje zaradi grobega prekrška še Jerant. Po tej sodnikovi odločitvi so se Litijani nekaj časa posvetovali in nato zapustili igrišče. Sodnika s;ta registrirala tekmo z 20:0 v korist Svobode. POKALNA TEKMA Old boys — Trbovlje : : Domžale 37 : 36 V pokalni prvenstveni tekmi za jugoslovanski cup sta se v nedeljo pomerili košarkarji Odi boys iz Trbovelj in iz Domžal. V ne preveč zanimivi igri so Domžalčani premagali domačine in se tako plasirali v nadaljnje tekmovanje. boljšo tehnično igro, medtem ko| še nekako upiral, toda v drugem so gostje ves čas igrali ležerno. dolu 60 gostje prevzeli pobudo v svoje roke in popolnoma razbili obrambo Rudarja. Sodnik Majcen ni bil kos svoji nalogi. Z nesolidnim sojenjem je odškodoval obe moštvi ter zlasti Rudarja. Le discipliniranosti igralcev obeh moštev se je za zahvaliti, da ni prišlo do nezaželenih izgredov. Res, da so bili gostje po prikazani igri razred boljši od Rudarja, toda končni rezultat bi bil verjetno nekoliko boljši, če bi LJUBLJANSKA PODZVEZA Svoboda (K) : Proletarce 0:1 (0:0) Za srečanje dveh zagorskih ri-calov je bilo med ljubitelji no gometa veliko zaniman'e, saj se je na igrišču zbralo približno tisoč ljudi. Srečanje se je odlikovalo z obo- jestranskimi lepimi kombinacijami tekmo vodil res sodnik. Tekmovanje v Trbovljah Šahovska sekcija SD Rudarja Trbovlje razpisuje turnir za prvenstvo kraja in vabi vse šahovske igralce, da 6e prvenstva udeleže. Priglasitve sprejemajo v ■prostorih šahovske sekcije v domu Rudarja do sobote 28. oktobra. — Turnir se bo igral ob torkih, čerlkih in sobotah od 17. ure dalje. Razen tega vabijo šahisll Rudarja vse zasavske šahiste na redne meečne turnirje, ki so vsak .prvi četrtek v mesecu, in to ob 17.30. Rudar : Kamnik 7 : 1 Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani polfinalna šahovska tekma za prvenstvo ljubljanskega okraja. Trboveljski Rudar je visoko premagal šahiste Solidarnosti >z Kamnika s 7 : 1 in 6e tako uvrstili v finale, kjer se bo pomeri' s favorizirano ekipo Domžal. (n) v> v* VOHUN NA LETALIŠČU Po sklepu upravnega odbora razpisuje Komunalno podjetje Zagorje ob Savi delovno mesto GRADBENEGA DELOVODJE Pogoji: ustrezna šolska in strokovna izobrazba in najmanj triletna praksa. Ponudbe je dostaviti podjetju najpozneje do 1. decembra 1961. Jeklene žične vložke — šlarafija — za kauče, postelje, stole in fotelje vara po ugodni ceni izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo - Bled. Avto Op-el-Super, potreben lakiranja, tik po generalni, izredno poceni prodam zaradi selitve — tudi na ček. Ogled: Zagorje, Trboveljska c. 8. Pradam dnevno 60bo s kavčem, klubsko mizico, dvema foteljema in kombinirano omaro. Ogled možen vsak dan, naslov v oglasnem oddelku. Proda se hiša z nekaj zemlje. Ogled Hirš, Radeče pri Zidanem mostu št. 212. Ponudbe: Silva Hirš, »Gradnje-«, Postojna. Prodam malo posestvo z vinogradom - bližina Sevnice. Naslov v upravi lista. Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Terezija Cesar. — Anton Cesar, Trg svobode 23, Trbovlje. VABILO Delavsko prosvetno društvo Svoboda - Center v Trbovljah vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni OBČNI ZBOR ki bo v sobo-to, 28. oktobra 1861 ob 17.09 uri (peti uri popoldne) v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. ODBOR DELAVSKI DOM TRBOVLJE V četrtek dne 26. oktobra 1981 (danes) bo gostovalo prvič v letošnji sezoni v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Uprizorili bodo dramo Vinka Strgarja HERolCA. Predstava ob 16. je namenjena mladini, ob 20. uri pa za večerni abonma. Proste vstopnice so v predprodaji pri blagajni Delavskega doma. Vse stare in nove obiskovalce gledaliških prireditev v izvedbi SLG Celje, vabimo, da se do tega datuma zagotovo priglase kot stalni obiskovalci - imetniki abonma- ja za sezono 1961 62. Na razpolago je še nekaj prostih sedežev. Pogoji za vpis v abonma m> bili objavljeni v Zasavskem tedniku dne 5. oktobra 1961. — Vljudno vabljeni! Delavski dom Trbovlje OPOZORILO Opozarjam vsakogar, ki bi kaj kupil od bivšega mizarskega mojstra Matije Hribarja v Trbovljah, da nakupi ne veljajo, dokler sodišče ne bo razdelilo premoženja. — Gizela Hribar, Trbovlje. Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata IVANA JEREBA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ali izrekli ustno in pismeno sožalje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, vencev, govornikom, pevcem ter godbenikom. bakrena zahvala tudi dr. Krasniku, dr. Krasnlkovi, dr. Flajsu ter ostalemu strežnemu osebju za trud med boleznijo. Posebno pa se zahvaljujemo tov. Jožetu Soperju, ki je z vso prizadevnostjo pomagal pokojniku in družini med boleznijo. Družini Jereb in Krajcar. Ob smrti naše drage sestre in svakinje JULIJANE ŠULIGOJ se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju splošne bolnice v Trbovljah, delavski godbi, duhovniku, sorodnikom, sosedom, znancem, posebno še doktor Mihaeli Drnovškovi za pomoč v bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Žalujoča sestra Angela z možem. Kino »Delavski dom« ▼ Trbovljah: 26. oktobra grški film »Nikoli v nedeljo«; 27. — 30. oktobra sovjetski baryni CS film »Maščevalec Kjor Ogli«; 31. oktobra — 2. novembra češki film »Romeo, Julija in tema«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 26. — 30. oktobra franeoskošpaneki barvni W film »Prodajalka vijolic«; 31. oktobra — 1. novembra amer. barvni W film »Davy Croe-kett in gusarji«. Predstave ob 17. in 19. uri. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 27. — 30. oktobra amer. cin. film »Tetovirana roža«; 4. — 6. novembra amer. barv. CS film »Vozovi na Zahod«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 26. oktobra poljski film »Smrti zapisani«; 28. — 30. oktobra japonski film »Skrita trdnjava« — v nedeljo matineja ob 10. uri; 1. in 2. novembra francoski vistav. film »Zakaj prihajaš pozno«. Kino »Svoboda — Kisovec«; 20. oktobra ruski zgodovinski film »Ivan Grozni« II. del; 28. in 29. oktobra jugoslov.-italijanski barvni pustolovski cin. film »Beli vrag«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 26. oktobra češki film »Pet v milijonu«; 28. — 30. oktobra amer. CS film »Gola Maja«; 29. oktobra slov. film — matineja ob 10. uri. »Sestavljen program VIII.«; 1. in 2. novembra amer. film »Polkovnik in jaz«. Kino Šmartno pri Litiji: 26. oktobra nemški film »Lizi«; 28. in 29. oktobra amer. cin. film »Dnevnik Ane Frank«. Predstave ob delavnikih ob 20., ob nedeljah ob 16. in 20. uri. V TRBOVLJAH 26. oktobra dr. Južnič 27. oktobra dr. Komorowsky 28. oktobra dr. Drnovšek 29. oktobra dr. Drnovšek 30. oktobra dr. Drnovšek 31. oktobra dr. Komorowsky 1. novembra dr. Komoroveky HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke; Ivan Kukec, ključavničar iz Loke pri Zid. mostu 13, in Margareta Ida, delavka iz Hrastnika 313. Smrti: Rudolf Pavlič, rudar, Krištamdol 8 — star 41 let; Frančiška Kalšek roj. Jeran, gospodinja, Trbovlje-Loke — stara 86; Ivan Kodrun, upokojenec, Hrastnik 132 — star 60 let; Leopold Šinkovec, delavec, Suhodol 15 — star 53 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Martin SotenŠek, šofer lz Zavin 22 in Marija Štempihar, uslužbenka iz Cemšenika št. 20; Janez Oblak, rudar iz Zagorja - Cesta 9. avgusta 44, in Ana Pustotnik, delavka iz Zagorja — Cesta 9. avgusta 44; Ivan Zebič, delavec iz Zagorja — Kopališka ! št. 14, in Marta Golder, delavka z Zagorja — Kopališka 14; Ivan .Tomšič, rudar iz Zavin 20, in Ana Flere, gosp. pomočnica iz Potoš-ke vasi 43; Janez Ivanelc, delavec iz Zavin 20, in Marija Cencelj, delavka iz Zavin 20; Alojz Hodžar, zidar iz Zagorja: — Podvine 14 in Ivana Veteršek, delavka iz Podvin. 12; Milan Guna, mlinar z Razborja 6, in Zora Kuder, gesp. pomočnica iz Znojil 8; Alojz Rižner, delavec iz Podkraja 66, in Terezija Kuder, poslovodkinja iz Hrastnika 187; Vjek06lav Rud-nički, delavec, in Gordana Bari-la, delavka, oba iz Ljubljane. Smrti: Franc Slapar, posestnik iz Podlipovice 16 — star 70 let, BRREŽICE Rojstva: Metoda Rueh, Brežice — deklico; Angela Ajster, Velike Malence 6 — deklico; Marija Kržan, Globoko 66 — deklico; Frančiška Potokar, Orešje 14 — deklico; Nada Mešiček, Videm —Krško — deklico; Jožefa Cerjak, Ravne 32 — dečka; Ernestina Ko-strevc, Blatno 35 — deklico; Božica Ratajc, Rovišče 22 — dečka; Vera Koritnik, Videm—Krško — deklico; Ruža Vrabec, Kraljevec — deklico; Marija Peterkovič, Gor. Lenart 28 — dečka; Barbara Kodrič, Nova vas 15 — deklico. Porok ni bilo. Smrti: Franc -Iljaž, soc. podpiranec iz Bračne vasi 4 — star 69 let; Darja Kodrič, hči šoferja Iz Nove vasi 15 — stara 1 dan; Stjepan Krčedič, čuvaj iz Bjele Gorice — star 56 let. ČETRTEK, 26. oktobra 8.05 Priljubljene popevke; 10.10 Od tu in tam; 11.00 Plesni orkester Emin Lehn; 12.05 Orgle in orglice; 12.25 Vaški kvintet s pev-i ci; 13.30 Skladbe Stanka Premrla poje Mariborski komorni zbor; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Vsak dan za vas; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred Scholz. PETEK, 27. oktobra 8.55 Pionirski tednik; 10.30 Od polke do calypsa; 11.15 Naš podlistek — P. G. Wodehouse: Težave s posojilom; 12.05 Franjo Sad-laček: Beograd ponoči; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Miha Ogorevec: Sodobna tehnika veča proizvodnost vrtnarstva; 13.30 Igramo za vas; 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Spomin; 15.15 Zvočna panorama; 16.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Pesmi in plesi raznih narodov; 18.45 Iz nagih kolektivov; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 28. oktobra 8.30 S popevkami po svetu; 10.10 Zabavna glasba na tekočem traku; 12.05 Trije valčki Borisa I Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Rojec: Zazimitev čebel; 12.25 Zabaven opoldanski glasbeni spored; 13.30 Petnajst minut s Slovenskim oktetom; 13.45 Havajski zvoki z orkestroin Billy Vaughn; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Gremo v kino; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 Okno v svet; 19.C5 Domače viže, ki jih radi poslušamo; 20.00 Vedre melodije; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 29. oktobra 7.50 Holandska pihalna godba; 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Čudežna srajca; 8.50 Iz albuma skladb za otroke; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Vilko Kolar: Glavanova mama; 10.40 Vedro in priljubljeno; 11.30 Janez Dokler: Do tja in še čez; 11.50 Vibrafon in orglice; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- ! jo — II.; 15.30 Razigrane in za-nvšijeme; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Maugham: Vsevednež; Iti.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. PONEDELJEK, 30. oktobra 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Stihi Alojza Gradnika v naši glasbi; 10.50 Od valčka do mamba; 12.05 Tri orglic Andreja Blumauerja; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.00 Ali vam uga-ja?;14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 »Za ljubitelje domačih viž«; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 Radijska univerza — Franci Sušnik: Ali poznate strupene rastline?; 19.05 Posnetki z republiške revije pevskih zborov junija 1961 v Mariboru; 20.00 Ponedeljkova panorama. TOREK, 31. oktobra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Minuta molka; 11.30 Zvočni kaleidcskon; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzi-mitev drevnin; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev; 14.05 Radijska šola za višjo stopnio — Imeli smo ljudi; 15.20 Poje Zenski vokalni kvartet; 15.30 V torek nasvidenje; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 S knjižnega trga: 20.00 Zborovske skladbe Leoša Janačka poje zbor češkoslovaškega radia; 20.30 MAGIČNI GLAS. SREDA, 1. novembra 7.35 Postoj, kdor mimo greš .. Pesmi padlim partizanom; 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Kraj od koder se očetje ne vračajo; 8.40 »Le pogumno v nove zarje mladi vi junaki...!«; 11.00 Cez poljane smrt hiti... (literarno glasbena oddaja); 11.30 Deset minut s pevcem Sonjo DraksiLarjevo in Vladimirjem Ruž-djakom; 12.05 Lahka orkestralna glasba; 13.30 Pri domačih in tujih izvajalcih; 14.00 Viktor Konjar: Grobnica zasuta s svežim cvetjem; 15.37 Padlim v spomin; 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti; 17.05 Melodije za vas; 18.00 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživeli; 19.05 Narodne poje Slovenski oktet; 20.00 Večer z veiikimi orkestri. ŠE ENKRAT: Kadrovski sestav učiteljstva je zadovoljiv Na nedavni razpravi pri izvrš-nem odboru občinskega odbora SZDL v Trbovljah o kadrovskih problemih učiteljstva so obravnavali tudi delo šolskih odborov. Tako smo pred kratfeimv našem tedniku med drugim omenili, da se šolski odbor na Dobovcu v celem letu ni sešel niti enkrat. Naknadno smo pa zvedeli, da je položaj glede šole na Dobovcu precej drugačen. Iz zapisnikov šolskega odbora tega kraja sledi, da je bil ta odbor zelo delaven in da se je v teku leta sešel štirikrat ter sproti obravnaval na svojih zasedanjih vsa važna Vprašanja v zvezi s šolstvom. V istem članku je bilo tudi zapisano, da na ESS v Trbovljah niso polno zasedena delovna mesta zato, ker vodstvo ni razpisalo potrebnih delovnih mest. Iz »Objav« štev. 1 iz meseca aprila pa je razvidno, da je ESŠ Trbovlje razpisala tri prosta delovna mesta (za strokovnega učitelja za strojepis in stenografijo, za profesorja ali predmetnega učitelja za telesno vzgojo in za diplomiranega ekonomista za ekonomske predmete). Na razpis pa se je javil samo 1 diplomiran ekonomist, ki je bil tudi sprejet. — Uredništvo. Zaključni računi gospodarskih organizacij DROGERIJA - TRBOVLJE Aktiva na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva . . . J ‘ I 1 1.525 Sklad osnovnih sredstev . . : : 1.546 Denarna sredstva osn. sredstev . 300 Drugi viri osnovnih sredstev . . 579 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe - C. Obratna sredstva 3.336 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 2.000 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . — D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skl a- Rezervni sklad in drugi skladi 40 da in drugih skladov .... 30 Viri nerazporejenih sredstev . . 139 Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu ln sredstev — druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti in obratna ga aktiva sredstva .1 — Kupci in druge terjatve . ! 1 i 720 Dobavitelji in druge obveznosti . 2.048 Druga aktiva . 289 Druga pasiva 133 Skupaj . . . 6.206 Skupaj . . . 6.206 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Poslovodja; Danica Kmetič Tilka Burja Sonja Perne GOSTINSKO PODJETE »JELKA« HRASTNIK Aktiva na dan 31. decembra 1960 Pasiva Znesek Postavka Znesek Postavka (v 000 din) (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva ... J 1 I I 7.892 Sklad osnovnih sredstev . . ' I 8.106 Lenama sredstva osn. sredstev . 1.279 Drugi viri osnovnih sredstev . . 3.196 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Lenama sredstva skupne porabe 14 Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe 14 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 14.001 Sklad obratnih sredstev . . I C 2.007 Skupna obratna sredstva . i l Drugi viri obratnih sredstev , . 2.433 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi L en ar na sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi 333 da ln drugih skladov .... 311 Viri nerazporejenih sredstev . . 7.669 Lenama sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev 5 druga pasiva E. Sredstva v obračunu ln dru- Kratkoročni krediti in obratna ga aktiva sredstva — ^upci ln druge terjatve .lil 2.711 Dobavitelji in druge obveznosti . 4.506 aktiva 031 Druga pasiva . . 580 ^ Skupaj . . . | 26.844 Skupaj . . . 28.844 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Selan Edvard 1. r, Filipovič Franjo 1- r. Štraus Stane 1. r. DIMNIKARSKO PODJETJE - DIMNIKAR - HRASTNIK, SEDEŽ RADEČE Aktiva na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva Sklad osnovnih sredstev . . ; . Denarna sredstva osn. sredstev . Drugi viri osnovnih sredstev . . R. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe . ... . Sklad skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva . . ; ; 355 Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov . . . < Denarna sredstva nerazporejenih sredstev D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in 686 druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti in obratna ga aktiva sredstva Kupci in druge terjatve . . . . 2,641 Dobavitelji ln druge obveznosti . 2,060 Druga oktiva Druga pasiva ; 250 Skupaj . . . 2,996 Skupaj . . . 2,996 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Stanko Rošker 1. r. Jože Blas 1. r. Jože Klanjšek 1. r. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA. HRASTNIK Aktiv* na dan 3L decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 4,841 Sklad osnovnih sredstev . . ; ; 2,697 Denarna sredstva osn. sredstev . 405 Drugi viri osnovnih sredstev 2 ; 2,549 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe - Sredstva skupne porabe .... •» Sklad skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva i 3,332 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . ; 1,013 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih 71 D. Rez. sklad In drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev . . 95 1,609 sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu ln dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva sredstva 46« Kupci in druge terjatve i i J I 2,693 Dobavitelji in druge obveznosti . 2,137 Druga aktiva ..... Z J J 6 Druga pasiva 782 skupaj : : : 11,348 Skupaj . . . 11,348 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: (■otnšck Elza L r. Klančlšar MalČi J„ r. Kovač Alojz L r. =Z AN IMIV OSTI - FILM - ROMAN DEŽELA, O KATERI RAZPRAVLJA OZN ŽE PETNAJST LET ■ ■■ ■ Sužnji belih doseljencev Južnoafriški zunanji minister Louw je v splošni razpravi pred Generalno skupščino brez sramu izjavil, da bo njegova država tudi naprej izvajala sistem rasnega zapostavljanja, imenovanega »apartheid«. Večina je zatem ostro obsodila južnoafriško ravnanje. Pozneje je ista oseba zagrozila, da bo njena vlada morda celo zapustila Združene narode zaradi — »pritiska«. Rasizem v Južnoafriški uniji t Bušmani, Nierere, Nama) in dni- ni omejen samo na to deželo, temveč tudi na Jugozahodno Afriko, ki si jo laste rasisti kova Verwoerd, četudi bi smeli bili samo mandatorji OZN. Oglejmo si položaj v njej! O usodi Jugozahodne Afrike razpravlja OZN že od leta 1946, vendar se doslej ni še ničesar spremenilo. Do prve svetovne vojne so v njej gospodarili nemški kolonizatorji. Leta 1951 so jo zavzele enote Južnoafriške unije. Leta 1919 je Južnoafriška unija prejela mandat nad tem ozemljem. Po ustanovitvi Združenih narodov bi morala priti vsa nekdanja mandatna ozemlja pod skrbništvo Združenih narodov, vendar se je južnoafriška vlada temu upirala in se upira še danes. Ko so prišli Nemci v deželo, so si na razne načine prisvojili zemljo, pri čemer so jim pomagali plemenski poglavarji. Dandanes imajo beli naseljenci v svojih rokah za kmetijstvo primerne osrednje in južne predele dežele. Domačini (Hotentoti, Rantu — črnci, gi so morali na sever ali pa so jih zaustavili v rezervatih okrog mest in posestev belcev, da bi jim služili kot cenena delovna sila. Ogromno ozemlje je slabo naseljeno. Na 824 tisoč kvadratnih kilometrih živi .samo 570 tisoč prebivalcev. Čeprav je rudno bogastvo še zelo slabo raziskano, so že doslej ugotovili večje količine diamantov, mangana, bakra, srebra, cinka in svinca. Rasisti v Južnoafriški uniji pa se opirajo na strateške momente. Pravijo, da jih to ozemlje ščiti pred širjenjem narodnoosvobodilne plime, ki je zajela vso ostalo Afriko. Vse ozemlje so razdelili v POLICIJSKI PAS IN PAS REZERVATOV. V prvem prebivajo belci. Razen tega so tu uredili tudi 18 rezervatov, kjer naj bi živeli črni domačini. Pas rezervatov je določen samo za črnce. Tu naj bi živeli, kakor pač vedo. Taka razporeditev je povsem v skladu s politiko »apartheida«. Belci so torej gospodarji vsega, domačini pa so določeni za su- ^niiinniti!iiim!mmH]iHi)niHmiiiH!iniiimi)iiimti}Hiinmniiiiniinnni(nn!HimimiiHmini!PtiminHiminmiii!:nminim)',,,i> | ŠE NEZNANA ZGODBA IZ ZGODOVINE ZADNJE g g SVETOVNE VOJNE: ( Epopeja slave io ljubezni I § (Nadaljevanje) Se tisto noč je odletel z avianom, da bi pomagal Lani in §§ g jo zaščitil. Cez čas se je spustil na pusto livado in šel od tam g g peš do njene hiše. Pred hišo pa je bil oborožen japonski vojak, S H vendar ta ni bil zanj posebna ovira. Potihoma se mu je približal = g in mu porinil nož v hrbet tako, da japonski vojak ni niti zavpil, s V hiši je našel Lano vso prestrašeno. Pohitela sta, da bi H g bila čimprej na livadi, kjer ju je čakal avion. Uspela sta. Med poletom mu je povedala Lana, kaj se je dogajalo na s =j otoku Bali po vpadu japonskih vojakov. Povedala mu je mod g g drugim, da je neki oficir ubil njeno mater in ukazal, da so | g očeta živega sežgali. Njo pa so sramotili. — Zaklinjam se, Lana, da bom ubil tisoč Japoncev, da bom j g maščeval mrtvega očeta, mater in tebe, ji je rekel Masterson, š§ g čeprav sam ni verjel, da bo lahko uresničil ta svoj naklep. Resnično. Stanje na Javi je postajalo vse slabše. Američani jg so bili zato prisiljeni, da zapustijo otok. Masterson pa je odločno S zavrnil njihovo ponudbo, da naj gre z njimi v Avstralijo, ker e je hotel, da ostane tu in da se bori proti osvajalcem. Nekega dne, ko je letel nad zapuščenim ameriškim letališčem, je zagledal na zemlji šest onesposobljenih letečih trdnjav. 2e naslednji dan je bil na letališču skupaj s 120 delavci s plantaže. Takoj so začeli z delom. Sklenili so, da bodo usposobili za let vsaj eno letečo trdnjavo. Zahvaljujoč znanju Mastersona in g sposobnostim njegovega pomočnika Cany-ja, mu je načrt uspel. Cez deset dni je Masterson imel, kar je želel. Letalo, edinstveno v zgodovini letalstva, sestavljeno iz pet drugih letal. Na srečo pa je bilo na zapuščenem letališču tudi dovolj goriva g in streliva. Za svoj prvi cilj si je Masterson izbral otok Bali. Ker je imel srečo, da je letel med oblaki, je tako prišel neopazno na otok. V luki Den Pazar je opazil zasidrano podmornico, in ne razmišljujoč, se je spustil nad njo. Pozabil pa je pri tem, da njegovo letalo ni lovec ali težki bombarder. Tovor bomb je izpustil šele tedaj, ko je bil nad podmornico nekaj sto metrov. J3 Zaslišala se je strahovita eksplozija. Podmornica se je čez _ čas hitro potopila. Ko se je vrnil k Lani, ji je samo rekel: — Japonci so začeli plačevati svoj dolg. Potopil sem jim g g podmornico, toda Lana, bodi prepričana, da je to šele začetek! g (Konec prihodnjič) 1!lllllllllllllll!lllllllllllllll!l!lllllllllllllllllll!llllllllII!lllllinilllllllllll!ll!l!l!llllllllllllllllllllll!lllll>!IH!l!lllinilllRI IIHItlllllllllllllllll ženjsko delo in poslušnost. Preti belemu nasilju se borita dve politični gibanji: Jugozahodno afriška nacionalna zveza (SVVANU) in Jugozahodnoafriška narodna organizacija (SWAPO). Prva je zamišljena kot frentovska množična organizacija, ki bi vodila vse ljudstvo do osvoboditve. Uživa posebno podporo plemen He-rero in Damara ter izključno vernost plemena Nama. Njena prva velika preizkušnja je bila leta 1959, ko je prišlo do nemirov v bližini glavnega mesta. Domačini se tedaj niso hoteli izseliti v določeno naselje daleč stran od mesta. V nemirih je bilo ubitih 11 domačinov. SWAPO je starejša organizacija, ki ima trdno oporišče v plemenu Ovambo. Domačini zahtevajo, naj bi Združeni narodi prevzeli skrbni- štvo. Obe stranki se zavzemata za sodelovanje z ostalimi afriškimi narodi in za popolno osvoboditev vse črne celine. Generalna skupščina se bo problema ponovno lotila. Toda ali bo tudi tokrat ostalo samo pri resoluciji oziroma mili obsodbi južnoafriškega rasizma in samovolje? Leta 1946 je takratni južnoafriški premier Smuth odločno primer Jože Vokač iz Maribora je ves čas štiriletnega pregnanstva Preživel pri Jovu Popoviču v vasi Ma-hršane blizu Stalača. Razumljivo je, da se je Popovič, danes upokojeni električar, veselil srečanja z Vokačevo družino v letošnjem septembru. Naključje pa je hotelo, da Jože Vokač s svojo družino ni mogel odpotovati v Srbijo z »Vlakom bratstva in enotnosti*. Jovo Popovič ga je zaman čakal na postaji v Kraševcu, Ker se je bal, da ga I morda ni spregledal, je najel fija-zavrnil predlog, naj hi Jugoza- j k ar ja in se odpeljal v Stalač, ob hodna Afrika postala skrbniško ; poti pa obredel še vse vasi. Vse je ozemlje OZN. Leta 1957 je OZN j Mo zaman, »njegovega* Slovenci, Imenovala poseben odbor za do- \ Jožeta Vokača, m in ni bilo. bre usluge: Južnoafriška unija je j Jovo Popovič se je žalosten vrnil tedaj zahtevala, naj se k njej pri- ■ na svoj dom. Doma je svoji bolni druži južni, to je bogatejši del, ’ ženi pojasnil, da Jože Vokač ni severni del pa naj bi prišel pod prispel z »vlakom bratstva in enot-skrbmlštvo OZN. Večina v Zdru- nosti*. Tedaj je žena vzkliknila: Ženih narodih je ta predlog za- »Ajme, Jovo, da se njima niie sto vrnila. Toliko manj bodo prodrle desilo! Možda su bolesni, iti su čak ideje o razdelitvi dežele sedaj, j umrli. Ajde odmah na voz i u Mako se je število azijskih in afri- j ribor, da vidiš šta je!* šfcih dežel v OZN povečalo. ' Jože Vokač je bil pošteno prese- nečen, ko je dva aLi tri dni kasneje zgodaj zjutraj zagledal pred svojimi vrati Jova Popoviča. In Jovu Popoviču se je odvalil kamen s srca, ko je videl, da so Vokačevi živi in zdravi. »Eto, došli su SlovencL, a tebe nije bilo. Morao sam da vidim, dal' se ti ni — Sporočiti vam moram veselo novico, sem začela govoriti s sl®" vesnim glasom. Vaša hiša bo polna veselja in ne žalosti. Doncs rojen otrok bo živel. - Živel in odrastel! »ta vzkliknila vsa srečna oba. Nepopisno srečna je začela mati božati in poljubovatl otroka- - Izidora, ljuba meja Izidora, moj srček! Ali slišiš, da boš živela in zrasla? Da boš ljubila svojo mater! - Nekaj časa sem opazovala prizor, potem po sem nadaljevala' Nebo nikoli ne pošilja ljudem neomejene sreče, ne da bi 1° usoda prej ali slej ne spremenila; povedala sem vam, česa se lahko veselite, sedaj vam moram pa, še povedati, česa se morate bati. Mlada žena Je prebledela, očetu se je pa zmračil obraz. — C o s* se moramo bati? je vprašal. AH grozi otroku kakSn* nevano*«t? — Da, toda te nevarnosti danes še ni, prišla bo pa vsekakor. - Kdaj? — Po dvajsetem letu vajine hčerke. Danes je 20. februarja ***’ dne 29, februarja 1772. leta se bo pa pričelo dvotedensko neva-1-0® obdobje. — Kako pa se bo pojavila la nevarnost? — V hitri, nasilni smrti. , — S katere str .nl bi la nevarnost lahko ogrozila najinega otr®** — Tega mi zvezde niso povedale... — AH Jih ne bi mogli Se enkrat vprašati? - N®- • . kj — Pnvejie vsaj — ali .le kakšno sredstvo ali način, s katerim lahko preprečili to nevarnost? - Lahke, toda samo z največjim prizadevanjem. — Povejte, kako? — Tega ne vem. toda prepričana sem, da bo dekle P® nevarnem obdobju mini« živelo Sc dolga leta. Ničesar več vaJ” v moren povedali, zato vas prosim, da dopustite, da so vrnem Plemič me Je zaprosil, nkj grem' za njim. Odvedel' me je v sai^ k*er sta mp čakala oba zamaskirana spremljevalca. Dobila ser® 11 a nio s prid esc ti ml louisdorjl. Nato so ml »pel zavezali oči in tet sr ure sem Izstopila U kočijo v ulici Nolre-Danio. (Dalje prihodnji«