um itniiHiMtnnmii ; Posamezne Herllkei Na« 5 S Tadne Din —'SO, ob ne* « l	ieljah Din l*—.
« ^TJLBOtL* izHaj* ts** dant lV J nedelje in prašnikov, ob 1£
■ da.umom naslednica* dne lyi J mesečno no pošti D 10*—,
■ lemutvo D 18 —, dostavljen ;
* D 11*», na izkaznice D 1
*	Inseraii	po dogovora.
S Naroda s« ?n upravi	-A*,
■ MA-HIBOR, Jurčičeva ulica '*»cv, *•
Leto: III.
Poštnrns otačana v golovfn&
M.
CaBOR
Maribor, sreda 6. septembra 1922.
Pcaamczn* SUtrHiM IT* raln# Din —«50, •b n#* ieijab Din
CTSBONloTnO ne nahaja t Miri* oom, Jurčičeva ul. iu 4, i. nad-^ropjtt. Talaltn iaterurb. it. 276. UPRAVA m nahaja v Jurčičevi aiiti au 4, pritličje, damo. Tele« 'on at. 24. SHS poš uoeekoTAi n* čan Star. 11-787.
Na aa reci la brez denarja m o%
>»ira* — Eokoniai a« ne vračaj«.
IMT
Številka: 201.
Zveza narodov.
Veza _ narodov, katere plenarno orovanjo se vrši prihodnje dni v Že-?c^i> .io pri na.s malo znana, im kolikor 1° »do omenja, toliko jo podcenjuje, nacilno je, da mednarodno športne ekme in šahovski turnirji vzbujajo nas večjo pozornost, kakor vzbujajo "anja Zveze narodov. Z enako nejevo-'5* P°vPTečni črt a tel j preko tako "dolgočasnih« vesti, kakor so one o ■.vezi narodov. Pa pravijo, da smo Po-rtionj narod, in res redkokje se posveča Pomiki toliko časa in energije, kakor ®r,i nas. Političen narod ne smejo zanihati zgolj domači problemi in notra-spori, ampak mora z živim intere-").ni prcmatrati tudi dogodke v zuna-svetu. Z vesa narodov je tak do-tudi če čmogledci in nezado-^Ijnoži trde. da. je nepotrebna in ne-^■sobna za življenje. Zveza narodov ? P®te onega idealizma, ki je preveval ^modernejše državnike med vojno. wa idealizem temelječ na veri v zma-0 Plemenitih in vzvišenih idej, je bil J** sila. in je to tudi še danes. Naj-je ha poosebljen v enem na j večjih 'zavnikov, svobodnem ameriškem av Wil -°onu. Wilgon se je pač umak-_ in večina, njegovih »točk« je izzveni kak5'1* ^11S vpijočega v puščavi, a > 1 \načrt o organizaciji narodov, na-- ani Zveza narodov, jo prodrl Mii ,^a'ne3 eden izmed 'd ul	niuov mirovnih pogodb,
jj, m mirovnih pogodb in duhom , &z_c narodov obstoja nekako proti-
Važna posvetovanja v Beogradu.
m tem el j -Med
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 5. septembra. (Izvirno.) Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila plenarna seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri razen Pašiča, Trifkoviča in Ninciča, ki se mudi v važnih zadevah v Ženevi na seji Zveze narodov. V tej seji so se obravnavale vse tekoče zadeve. Razpravljalo se je tudi o ukrepih za pobi-jianjo draginje ter o preskrbi pasivnih dežel z živili.	.	■	n	.v	:
Demokratski klub o merali za povzdi-go denax*ja.
Beograd, 5. septembra. (Izvirno.) Včeraj dopoldne se je vršila konferenca, kateri so prisostvovali vsi po-
slanci in ministri demokratske stranke, ki se nahajajo v Beogradu. Na sestanku so razpravljali o ukrepih za pobijanje draginje ter o vprašanju za izboljšanje naše valute. Finančni minister dr. Kumainudi in državni tajnik dr. Popovič sta v tem pogledu podala svoja poročila, Na konferenci se je u-gotovilo, da se mora nadzorovanje vršiti z mnogo večjo energijo kakor do- 5 slej. Razpravljalo se je uelo o vprašanju ali ne bi se vsem bankam odvzela tr-
Kument napredka. Za velike uspela jo treba več časa kot obstoja Zveza narodov. Še danes je znaten del Evrope gospodarsko in kuilturno razrušen; kako naj sodimo o t-rdnostii strehe, pred* no so postavljeni zidovi? Treba je, da se v novih in prenovljenih državah listali jo nove politične sile in odstranijo najtežje motnje gospodarskega na* p redka. Šele tedaj bo mogla Zveza nar rodov pristopiti k reševanju načelnih in splošnih vprašanj, ki so zapisana v njenem velikem programu.
Ne trdimo, da ni v njenem današ njem delovanju mnogo formalizma.
«t“sz -s—	sčsSm	ss5&
se ti denarni posli poverili samo Jv a-	,•	v
i • i i •	Tvr*«*^«	4	■	i	nn-pitivo,	ivii	bi	dlLcU	l)iez L0D. im pocLo1©*
3Ss s«tae“m-of«i	“•	**	-to ~ — *•
kih, ki so potrebni za omejitev razkoš- j nosti. Končno se je razpravljalo tudi
bosti, ki se bodo ponavljale vedno, da-siravno ne v toliki meri. Te slabosti ne morejo škodovati ideji sami, ki je realizirana prvič v zgodovini vesoljnega človeštva.
Z vso odločnostjo pa je treba podčrtati pozitivne uspehe. V zadnjih mesecih je bilo doseženih več trajnih aktiv. V Haagu je bilo vzpostavljeno
„	,	.	.	_	,	mednarodno	sodišče,	ki	je	rešilo	že	več
Bukarešta, 4. september. (Izvir- .to organizaciji polkovnika Gaborske- praktičnih vprašanj, tičočih se medno.) Razkritje proti kraljevski družini ga iz Debrecina. Priznali so svojo na- ] naTOičinega življenja ’ in mednarodnih’ naperjene zarote, ki je nameravala o kano in izpovedali, da so eksplozivne j pra,Vnih odnošajev. V Parmi se je vr-priliki kronanja izvršiti atentat, je snovi, ki so se^ nahajalo v njihovi po-jši,la konferenca mešane komisije za
o zadevi princa Jurija.
Madžarska zarota proti rumimski kraSjevski
dvojici.
Pripravljal se atentat na Kraljevo tribuno povodom konjske dirke.
jo organizaciji polkovnika Gaborske-
povzročilo tukaj veliko razburjenje. Člani zarote so že pod ključem. Zarotniki so madžarski častniki, ki pripada-
sesti, bile določene, da razstrelijo o priliki dirke tribuno kraljevske družino in diplomatov.
slov
•le. a če gremo stvari do dna. vidi-
.	u	ud	f.
fta'	-'e	|')T(?^s''°'v.ie nujno. S tem
j, • da je brlu ustanovljena Zveza na-i° "bi-1 storjen korak naprej, in j, Vcir|no io ravno to velikega pomc-bodočnost.
^. Mnenja o Zvezi narodov se lahko t]vlZa'V: 11 ieni rezultati morejo biti ^iivc a.]j trajne vrednosti; o mno-ko ■ Varo^ sploh ne moremo soditi ta-Vs 6l5UPno» bila zmota izključena, hov naprave so relativne, a nji-V1'ednc«t se sodi no tem. koliko
ATI i ni /til
Be«.. ■' °’nl'm ciljem napredka, ki pre-n,;’3'10 krog ene dobe, eno generacije, epa naroda.
V
t>o’ Vez,a naT0^°v je danes tako velik 3x[J^V' .(l'a zasluži vso našo pozornost jo ■ •aii™an.ie. Njena življenska moč ^^''^nsije. Tod n. treba je, da Ra aT|10 razvoj dogodkov z zornc-liito°5 v°čnosrtj. in da so zavemo, ko-Z^?c'?v’no še čaka nane zanamce.
10e^a' c^a svetovne drž. rešujejo n*-narodno probleme in da k Dol145 i no po.^-ia-ti svojo zastopnike »anJ^^anjem o razoroženju, o med-Hai^.^ih itd. — ta ideja jo rea-lioi ’n;avin 81110 lakko preverjeni, da Ital- .c,los^ drugače sodila o Wilsonu, tpfit-;1 sodila evropska javnost v rf* desfcleju XX. stoletja.
se Zveza narodov bori s tež-Jazm?!’ s.° namvna posledica danih 80v>,xi‘ ■ Kolilc-o nezaupanja, strasti 'in ■[a so je razpaslo izza vojne med lnii narodi! Dokler no bodo u-
dokler
Od Turkov tepeni Grki žeB5|o premirje.
Velesile bi naj posredovale— Kritičen položaj atenske vlade. — Venizelos na
pozorju.
A da n a, 4. sept. (Izv.) Potrjujejo bodo Grki morali Malo Azijo fapraz-(50 vesti, da so so Grki.umaknili za 130 niti. Položaj atensko vlade je kritičen, km. Usliak so bo brzkon&^zo v par dneh moral udati.
L o n d o n, 4. sept. (Izv.) Kakor poroča »Even ing Standard« se je grška vlada obrnila na zaveznike s prošnjo, da posredujejo za dosego premirja v grško-turški vojni. V pristojnih krogih se zatrjuje, da je položaj Grkov v Smirni kakor tudi v notranjosti Male Azije zelo neugoden. Ni izključeno, da
Svet Zveze narodov priče! s tretjim zasedanjem.
Venizelos jo sprejel poziv, da ^'TT^VT*' ne v Atene. Grški listi zahtevajo odstop vlade. ,
London, 4. sept. (Izv.) Angleška ; vlada je trenutno v zvezi s francosko na tem razvoju je hočee
razorozenje, ki jo izdelala več predlogov, o katerih bo sklepal plenum Zveze narodov. Važnega pomena je nadalje Zvezino delo na polju mednarodne hiigijeme. Ponovno se je pečala z vprašanja narodnih manjšin v nekateuiH državah; da.lje z ureditvijo sirskega in palestinskega vprašanja.
To uspehe ve ceniti le oni, ki se za* nima za mednarodne probleme in pozna njihove težkoče. Tj problemi niso prazne frazo in tudi ne muhe enodnevnice; od njihove rešitve je odvisen na-daljni razvoj mednarodnega življenja
nočeš in-
in italijansko vlado zaradi skupnega koraka, ki nai bi. dovedel čimprej do grško-turškega premirja, da se s tem prepreči nadaljno prelivanje krvi.
Ženeva, 4. sept. Danes se je pričelo plenarno zasedanje Sveta zveze narodov. Zastopanih je 44 držav. Za predsednika je bil izvoljen delegat države Čile Edvard.
Ženeva, 4. sept. (Izv.) Na dana-
razorožitev, 4. gospodarska in finančna vprašanja 5. splošna vprašanja, 6. politične zadeve.
Bukarešta, '4. sept. (Izv.) Avstrijski zvezni kan cel ar dr. Seipel je izjavil nekemu poročevalcu, da raču-
teresiran vsak narod’ in v Evropi.
vsaka država
V nemške šole samo otroke pristnih Nemcev!
(Beseda učiteljstvu, nradništvu iu vsem javnim činiteljem.)
Lani so šolske oblasti odredile, naj, se sprejemajo v nemške šole v Mariboru samo otroci pristno nemškega po( kolenja- Tu se je nakrat pojavao vpra» šnjem zborovanju društva narodov se na Avstrija na podporo rumunskih za- i šanje, kdo je pristno nemškega poko-* je osnovalo šest velikih odborov, med stopnkov v Društvu narodov, ker ima j lenja. Nekoje slovensko matere po roj-
katere ko bo delo zborovanja razdelilo Rumunija mnogo interesa na ohranit-na nastopni način: 1. ustava in pravna vi Avstrijo, vprašanja, 2. tehnična organizacija, 3.
M;
tu;
TKigodbo ne izgube svoje mo-3° delo Zveze 5si V7f|°v. obsojeno k tisti nepopolnosti, la kritiko in pesimistične gla-razpaljenih političnih 1 'paravno, da poskus skupnega hii. vanja najrazličneje interesira-
^ih
^Vir >?llv n^letava na traoč težkoč in ezanpanje do Zveze narodov jo «v(vfa n'Gz;}I1T) smja do saanega sebe, bližnjega, do soseda — do ^	KdoT	pa vidi v razvo-
^^dka-0!-1?0 rc^e^°	kulturnega na-
v^odov * r ,um.Gva 'dejo »bližanja cenili J. njen:i dalekosežiiosti, ta tudi sedanje poekuso kot do«
IZPOPOLNITEV NAŠIH VISOKIH ŠOL.
Beograd, 5. sept. (Izvirno). Naučili minister je odredil, da 6e na zagrebški tehnični visoki šoli ustanove stolice za anorgansko kemijo in za metalurgijo.
SIMPATIJSKA TISKARSKA STAVKA' V CELOVCU.
Celovec, 4. sept. (Izv.) Kakor poroča »Karntner Ta.gblatt«. po sosebni hekifcografirani izdaji svojega lista, je tiskarniško delavstvo v Celovcu pričelo v pondeljek zjutraj stavkati, da-siravno se je v skupni seji delodajalcev z delavci njihovim zahtevam v vsem obsegu ugodilo. Stavkujoči utemeljujejo vstrajamje v stavki s tem, da pogajanja na Dunaju še niso dovedla do nikakršnega usneh«*
stvu na —ič, a omožene z Nemci, so rekle: »Otroci gredo po očetu, so torej Nemci, sprejmite jih' v nemško šolo!« Nemške matere, ki imajo Slovenca za moža, so prosile: »Unsere Mutterspra-1 che ist deutsch, wir bitten um die Aufnahme in die deutsche Schule!« (Naš materni jezik je nemški, prosimo **	■'	j	za sprejem v nemško šolo.) Neka po^.
S?	’	?:	nemčona Slovenka, ki ima Ceha zal'
SSL? fiVmJami M?d^™ zai'aAl!moža, pa je eelo trdila: Von uns bel--nnl dm trn . ?a.m	^	V?	^jden	versteht	keiner	slovenisch.	Meini
™ So SfiFZh f 200-000^ Cien^;! Mann tet ein Deutschbohm!« (Naj« W rvdvzelo tminoti' .116m 7‘'1	,>0 "Sst 1; dveh ne razume nobeden slovenski^
l i?Tva- trg0Vm0' ! Moj mož je češld. Nemec!) ^ tozcnKa ne morala takoj v zapor. ! •_ j  r. ,
TEŽKA OBSODBA RADI VERIŽNI-ŠTVA.
Budimpešta, 4. sept. (Izv.)
i i’0-
BORZA', -
Zagreb, 5. sept. (Izv.) Preclb. Pari« 6.50. Švica 17.20, Berlin 3.97. London 3.95, Dunaj 0.10, Praga 2.87, Milan 3.90. dolarji 70, Budimpešta 4.%.
Curih, 5. sept. (Izv.) Predborza.
Ta ženska1
! je od svoje bivališke občine predložila > celo potrdilo, da sta roditelja nemške-! ga mišljenja. V resnici pa je mož rojen Čeh, ki govori dobro češki, žena pa noče slovensko govoriti. Šolska vodstva so bila tu v zadregi. Ona, ki poznajo globlje lastnosti renegatskega značaja, so odklonila sprejem z obraz«.
Pariz 40.90, Zagreb 1.45, London' logom, da pristno nemško pokalen je ni 23.49, Berlin 0.36, Praga 18.25, Italija{dokazano, uekoja pa, ki žalibog tega, 22.87, Newyork 526.25, Dunaj 0.00% J niso poznala, so nasedla zvijači ter so žigosano krone 0.00 in sedem osmin, jj sprejela v nemško šolo tudi otrok«' Budiy)B0išta 0.22/4, Varšava 0.0G/4,	! nemškutarjev, ali posili-Nemcev,
Siraix %
V resnici 30 v podobniK spornih' slučajih brez listin težko najti resnico; Kato je teba v takih slučajih zahtevati od obeli zakoncev krstne liste. Lo ako sta ofba zakonska s krstnimi listi dokazano nemškega rodu, se njima naj prizna pristno nemško pokol on je, ako jo pa eden slovanskega rodu, se njima pristnost ne sme priznati, njuni otroci morajo v slovensko šolo. To načolo bi se naj točno izvrševalo tudi tedaj, če oba zakonska z županstvom vred izjavila, da sta nemškega mišljenja in da ne razumeta slovensko; saj kažejo njuni priimki v krstnem listu slovensko pokolenje. Slovensko pokolenjo je nc-izpodbrtao dokazano, če tudi je slovenski priimek popačen z nemškim pravopisom na por. Sinkov/itsoh, Koller, Hriber, Schunko, Knuplesch itd. Tu bi bilo vsako dokazovanje odveč, priimek sam napoveduje dovolj jasno pokol je-nje, četudi je krstni list morebiti pisan V nemščini.
Na docela Krivi poti pa so oni, ki trde, naj bode v tej zadevi merodajno zadnje ljudsko štetje, češ, kdor se je tam dal zapisati za Nemca, naj bo Nemec. Vsak slovenski renegat se jo dal zapisati za Nemca (po mišljenju). V resnici pa je slovenskega pokoienja. Tudi otroci teh posili-Nemoev spadajo v slovensko šolo, naj se otroci vrnejo k materi Slaviji, ki je tudi njihove pradede in prababice učila slovensko govorico, ponemčeni oče in ponemčena mati pa naj ostaneta v svoji zaslepljenosti tam, kamor sta v; življenju zašla.
Ob tej priložnosti ne smemo zamolčali tega, na kar so so lani nekatere nemškutarske matere kaj mde sklicevale. Več taikih je dokazovalo potrebo znanja nemškega jeziika takole: 0, saj nemški jezik ni zgubil svoje veljave. Oni dian som bila na glavarstvu. Ko je 'državni uradnik videl, da lomim mariborsko slovensko narečje, mi je ljubez-njivo rekel: No, es geht schwer, spre-chens muir deutsoh, wir verstohn auch derutsch!
'Jezik’ je bistveni del vsake narodnosti in države. Na Francoskem vlada francoski, na Italijanskem italijanski, n* Angleškem angleški, v Nemčiji nemški, v Avstriji nemški jezik itd- Le v svoji ljubi Jugoslaviji imamo žalibog državne uradnike, ki ne zahtevajo v uradih slovenske govorice, temveč šo, celo podpirajo švabčarenje. Ti uradniki kršijo veljavo dtržavnega jezika, slabijo vero v močno Jugoslavijo ter ustvarjajo nemškutarjem in Nemcem upanje, da bode tudi v Jugoslaviji habsburško čofarenje dalje cvetelo. Ni samo šola učiteljica jeziku, temveč tu-idi vsakdanje življenje in državni uradi s svojimi uradniki.
(Albin Spreitat
Pota k poznavanju človeka.
Duseslovje nas poučuje lo o splošnem razvoju in splošnih svojstvih duše. Zamere nam doti le splošne smernice. V. Wundt pravi nekje: »Co bi si sestavil kakšen prebivalec drugega planeta po opisih v raznih duše-slovnih knjigah podobo in ustroj človeške duše, bi moral, če hi nas zemljane videl, priti nujno do zaključka, da bo vsa tako raznoliko opisana svojstva enaka kot pri prebivalcih drugih svetov!« — Eksperimentalna psihologija, katere oče je imenovani dušeslovec, dela sicer izjemo, kor se opira na ek-Baktno Izvedene poizkuse in se poslužuje metod naravoslovnega raziskava-nja. A tudi ta nas ne zadovoljuje docela. — Osnova vsega poznavanja je samospoznanjo! Kdor samega sebe dobro poznava v nagonih, čuvstvili, značaju, temperamentu in stremljenjih popolnoma nesomoijubno, lahko sklepa do gotove meje po analogiji o svojem sočloveku. A kakšna specifična raznolikost je že med dvema človekoma istega stanu, naroda in okolice! — Ze od pamtiveka so poiakuševali najti sredstva, ki bi omogočala ložje spoznavanje duševnih svojstev sočloveka. — F iz iognomika uporablja zunanje delo telesa, osobito obraz za presojo dušovth svojstev. Ze Aristotel jo pisal b tem neko razpravo. Priporočal je primerjanje človeških z živalskimi potezami. Napisal je trditev, če je človek malo sličen s svojim obrazom lisici, jevu, ptici roparici i, dr., poseduje tudi
V Mariboru jo malo pristnih Nemcev. Ti naj le tudi v prihodnje ostanejo kar so. Nam ne pride niti na misel, jim omejevati njihov jezik, a kor žive med nami, naj sc mauče našega jezica ter naj govor o z nami slovensko tako, kakor moramo mi nemško govoriti, ko pridemo v Gradec ali • kamsibodi na Nemško.
Ne samo učiteljstvo v šoli, temveč tudi državno uradništvo mora s svojim občevanjem vzgajati v ljudeh spoštovanje in veljavo našega državnega jezika- Vsako nasprotno ravnanje slabi naše nairodno in državno bistvo ter jači in povzdiguje nemštvo, ki ni bilo nikdar in ne bo nikdar prijazno naši državi.
Naše vodilno geslo bodi:
1. V nemške šole samo otroke pristno nemškega pokoljenja!
2. Kar ni pristno nemškega, je meso našega mesa, kri naše krvi, ud našega telesa, se mora vrniti k naši narodni individualnosti.
3. V vseh državnih uradih se naj goji naš državni jezik, naj so v njih utrjuje njegova potrebnost in veljava pred nemškutarji in Nemci-
4. Vsak med nami stalno živeči Nemec in Norme a se mora učiti našega jezika ter z nami po naše govoriti.
5. Vsako drugačno ravnanje jo ponižanje naše narodnosti in zapostavljanje naše narodne individualnosti.
Politične vesli.
* Iz Poljske. Maršal Pilsudski, šef poljsko države, je minulo dni obiskal Gornjo Šlczijo. V Katovicah je sprejel tudi predsednika nemške ljudsko zveze, ki se mu je pritoževal nad ^zatiranjem Nenemcev v Gornji Šleziji- Pri banketu je imel slavnostni govor francoski konzul, ki je slavil zvezo med Francozi in Poljaki. — Zunanji minister Narutowicz je vložil pri predsedstvu Zveze narodov protest proti litav-steim vpadom v nevtralno cono pri Vilni. Zahteva odstranitev te cone in definitivno ureditev vilnskega vprašanja.
* Lahi si belijo lase z avstrijskim
problemom. Rimski listi poročajo, da je trgovinski minister Rossi sklical anketo industrij cev o avstrijskem-problemu, Vsi listi objavljajo Nittjjevo izjavo- »Mondo« pristavlja, da je predlog glede velike carinske unije tako dolgo neizvedljiv, dokler je Evropa raztrgana vsled političnih.' strasti.
* Češki Nemci o avstrijskem vpra. šanju. »Prager Tagblatt« pišo o avstrijskem vprašanju: Pristop k mali antanti bi pomenil samo zopetno vzpostavitev stare Avstrije, samo s to razliko, da bi bil Dunaj in alpske dežele v
slične duševne lastnosti- — Se danes so med narodom ohranjeni izreki, kakor: ima zvit obraz kot lisica, saj jo ravno takšen, ali njegova surovost se že od-daleč pozna, saj izgloda kot kakšen volk itd. Da ta hipotezq, no zadene vselej pravo, jo oči vidno, zato so no bomo o njej dalje razgovarjali, dasiprav jo nekaj živi jensko resnice na vsem tem. — Tudi Gallova frenelogija, t. j, nauk, ki uči, da so duševne zmožnosti in duševne lastnosti razporejeno vidno na možganih, ki so vsled razvitka ozir. nedostatka gotovih duševnih kakovosti posebno ali nič v gotovem delu razviti, vsled česar dobi tudi lobanja gotovo karakteristiko, ni zadela pravo. Pide-;rit opozarja v s veji knjigi »Mimik und Physiognomik« (Detmold 18S8-), da se za presojo dušne kakovosti uporabnih fiziognomičnih znakov na trdnih kostnih oblikah ne najde, temveč edin01 o na tistih obraznih delih, ki stoje pod vplivom duševnega dela, na gibljivih mišicah. Tu velja stavek: mimične, po strasteh in naetrojih (Stimmungen) povzročene poteze postajajo sčasoma potom večkratnega ponovila trajne, obstojajočo fiziognomično poteze! Po tem načelu jo zgradil Piderit svoj sistem racijonolne fiziognomike in dokazal izvor in pomen posameznih potez na čelu, ustnah, licu, nosu itd. (N-pr. melanholija in žalost zastre oči, zamegli pogled, misli učenjaka odsevajo iz agrbančenegn in vzbokanega čela ibd.) Toda tudi k temu jo pripomniti, da lahko te potezo navajajo človeka k krivini, sklopom, ker zavisi postanek takšnih potez tudi lahko od bolezni, poklica i. dr. Tudi pisatelji se za psihološko pr,osojo poslužujejo fiziogoomike
BOH«
novi državi pastorke. Edina rešitev in najpravilnejša pet za Avstrijo so krediti.
* Na Irskem šo vedno boli. Iz Cerka poročajo 3. septembra: Ustaši so napadli skupino oboroženih vojakov narodne vojske. Dva sta bila ubita, deset pa ranjenih. — Iz Dublina Pa poročajo 4. sept.: Po noči je prišlo na več krajih mesta do pouličnih bojev in streljanja. Vladne čete so zajele 15 ujetnikov. Dva upornika sta bila ubita. Razširjene so govorice, da se De Valera nahaja v Macoromu.
Dnevna kronika.
— Kralj in kraljica sta zapustila Marijanske Lažne. Iz Prage poročajo, da je naša kraljeva dvojica v soboto zvečer odpotovala v Pairiz, kamor dospe tudi kraljičina mati, romunska kraljica Marija. Kralj si je pred odhodom ogledal Prago in so oglasil tudi na našem poslaništvu. Visoki par je vzbujal v Marijanskih Laznyh tako pozornost, da nadaljnje bivanje kljub vsem udobnostim tega svetovnega kopališča ni bilo več preveč prijetno. Kralj in kraljica ostaneta v Parizu kakih deset dni.
— Odlikovanja. Odlikovani, so z redom Sv. Save III. razreda: Miloš Štib-ler, šef kabineta poljedelskega ministrstva, Viljem Rohrnan, kmetijski svetnik v Ljubljani in Ivan Bele, rav. državne kmetijske šole v Št. Jurju; z redom Sv. Save IV. vrste: dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Franjo Roblek, veleposestnik in predsednik Hmelj airskega društva v Žalcu. Rado Lah, tajnik Kmetjske družbe, Janko Lešničar. ravnatelj Zadružne zveze v Celju in Lovro Petovar, velep. v Ivanjkov-cih.
— Trgovinski minister Osman Vi-
lovič se mudi na Gorenjskem. V nedeljo dopoldne je obiskal tudi učiteljski kongres in pozdravil naše učiteljstvo kot pijonirje državne misli, dela in napredka. Minister proučuje razne naprave za tujski promet na Gorenjskem. Spremlja ga naš ožji rojak g. dr. Ciril Žižek.
— Pred novinarskim kongresom v Subotici. Novinarskega kongresa v Subotici se bo udeležilo lepo število čeških novinarjev, mod njimi načelnik Češkega kO^spoftdenčnega urada dr. Hoffman. Kot gostje dospo na kongres češki narodni poslanci Špatny. Bechine in bratislavski župan dr. M. Bela.
— Amerikanski parlamentarci, med katerimi je več odličnih političnih osebnosti, so dospeli včeraj v Beograd. Nameravajo obiskati večja mesta in znamenitejšo kraje naše države, da se pouče o razmerah v Jugoslaviji.
in karakterističnih znakov čutov, udov in stasa, tudi hoje. Saj pravi n. pr. Iv. Cankar: »Tistega se boj, ki mrko gleda in počasi hodi!« — Nadaljna znanstvena osnova za dosego spoznavanja človeka in to brez bridkih izkušenj in mnogoletnega, neumornega opazovanja je grafologija, disciplina, ki na podlagi neprisiljenega in nepotvorje-nega rokopisa razglablja svojstva ljudi. To znanost so nekdaj, še pred nekaterimi deceniji v splošnem smatrali za takšno špekulacijo kot vedeževanje in podobno. — Ko so pa jeli učenjaki, kakor fizijolog Preyer, italijanski psihiater Cezare Lombroso, nadalje Mi-chon, Henze, Mayer. Crepinux, Janjin, Sch\viodland, W. Langenbruch i- dr. več raziskovati upravičenost presojo karakterija po rokopisu in znanstveno izgraditi to nekdanjo dvomljivo vedo, so stopili tudi drugi znanstveniki iz prejšnje rezerve im danes je grafologija neoporečna pomožna veda dušeslov-ja. Intuitivno jo spoznal vrednost grafologi j e za presojo značaja že Shakespeare, ko je dejal: Give me a vomaivs bamhvriting, and i iviH give von lier char akter; znamenje, da jo bila vednost po rokopisu ocenjevati značaj, že Poznana. Tudi Goethe in Leibniz sta Pripoznavala njeno vrednost. Preyer jo s poizkusi dognal, da so karakteristični znaki pisavo enega človeka isti, če piše pisec z desno ali levo roko, in z desno ali levo nogo! (Slednjo na ta način, če vtakne med prste nog pisalo.) Veščemu grafologu je lahkota spoznati istega pisca, če pišo z roko ali s prsti noge! Dokaz, da je vsaka pisava le vedno refleks možganskega dela in njegovo dirigenoe! Pisava odseva takp-
Maribor, G septembra 1922^
— Enotna prosvetna uprava Slovenije? Preteklo nedeljo jo bila na bi* du na shodu učiteljstva in v Celju n zaupnem shodu Demokratske strafl'^ istočasno razprava o enotni šol&kr U* pravi v Sloveniji. O enotnosti S0*BA. upravo v državi je sklop soglasen- ni kakega rezultata pa ni za enotnos Sloveniji. Celjski zbor, akoravno nu. Celje neposredno na ljubljansko ob as < je bil soglasen za nedotaknjeno z z' nom določeno upravo po oblastih, ■ rej za mariborsko oblast nezavisno o ' ljubljanske politične uprave-
uspeh je pokazalo glasovanje nci-e. stva na Bledu, tri petine za Ljubija . dve petini za Maribor. Ker Modžiimv je s 100.000 prebivalci ni bilo zastopano, videti je, da je izid glasovanja ft* do enotno šolske uprave za, °ve negativen. Sklep učiteljstva kakor - . upnikov strank ima seveda le vre® , nasveta za pristojno zakonodaj skupščine.
— Narodna knjižnica v Podovi P11 redi ^ nedeljo dno 10- septembra • • ob 3. uri popoldne v prostorih narot gostilne Žagavec v Brezulah pn jem veliko vrtno veselico jz jako o nem sporedom. Čisti dobiček jo na ^ njen za nabavo knjig. Za izVrstno P .. strežbo (dobro vino in topla
jamči župan — gostilničar. _	^
prometna zveza jako ugodna m -1® biček naklonjen v dobrodelni na se pričakuje obilna udeležba. PnP -ljalni odbor.	.	'
— Akademiki in abituriicnti. ki ^ le pismene informacije o študiju na^ ni verzi v Ljubljani, o podporah.2®'., dočo šolsko leto v akad. kolegi.!11 mu) in o vpisovanju na univerzi-
se tozadevno obrnejo na	T-fojb*
društvo »Triglav«, podružnica v .^y.j Ijani, univerza. Za odigovor je znamko. Kdor se pa želi. osebno j• mirati, so naj oglasi uri predsP; .j, JAD »Triglav« tov. Mejak-u e®'	£
predsedniku tov. Hočevar-jru, kolegij. Kolodvorska ul. 22.	„
JAD »Triglav«, Ljubljana, univ^2*-%
— Klub napr. slov. akadeniSc®^tj Celju proslavlja v četrtek, dne -jj). t. 1. 151etnieo .wojega, obstoja-^ uri dop. se vrši v restavracijs^1 storili celjskega Narodnega	‘ nostno zborovanje, zvečer ob
pa prično v vseh' zgornjih	^
Nar. doma velika ljudska slavn06 ‘ 3„ Vabljeni so vsi gg. starejšine, kademiki in prijatelji kluba.
— Učiteljski kongres na Bledi1, ^ vi dan kongresa, nedelja dne 3. 1
je bil krasna manifestacija naŠ®^^^ teljstva za jugoslovensko in n!rI>j0jjia idejo. Kongres v Zdravili išk-e®1 j-j je otvoril poverjenik Luka J® jo prav posebno povdaril pomen
rekoč splošno stanje ali tudi pojavov mišljenja in čutenja v nih in živcih. Od različnega s ^ možgan in živcev zavisi jo voljne, nam nezavedne kretnje^ n* ^ Taiste predpisujejo karakteristt0^' ^ like In znake hojii, obraznemu in pisavi. Tudi nepoznavalci P1', ^ gije sodijo čisto pravilno o	aJ
tezah o svojstvih pisca. Saj j0 s' vsak količkaj pameten človek zrrt. da presoja, ali značl ta ali ona_ V. g pisčevo naobrazbo ali no, P°'vrs jgijo-Icornost roke, razburjivost, prc«0-nost in skrbnost itd. — Zuausl_.^w diagnozo jo pa zmožna podati 1®	^
matična grafolog tj a, ki raziskuje ^ vo po treli vidikih. A) Po SP'?4’ po vtisu in splošnih znamenjih. v ju ^ posebnih znamen.trh. Iz sestave ^ slede rezultanto. Pod splošnimi nji razumejo grafologi, tiste	‘ g0
rističuo poteze neke pisave, i®	^ t
lahko brez globljega študija sa gotovo vajo in razumnostjo . sodba o piscu. Vidi se, če je pisa• ‘ lika, mala, zaokrožena, konica® zana, nevezana, ravnočrtna, j« v! itd. To poteze so moraju ponavW?l ^ več ali manj vseh črkah in Posebna znamenja zahtevajo ^ -0 V tejši študij. Ta znamenja inaznolikih oblikah posameznih in velilcih črk, olepšavo, črt ito- ^ zovati se mora; če se ta znamenj lej v isti obliki ponavljalo. . mnogekrat. V tem slučaju “Vg# trajno in določno lastnosti. ga ■po' samo mimoidoče nastroje- vsa ^ sebna oblika črk ima svoj pose ^ men in tega lo za-se, ^rcz.^1 p ja0*3 drugo črke iste pisavo, vo uffia
o. »epreifflsfiriBEgr
(ESBO Ki
sStraa' b.
•riumr
Sokolskega zleta v Ljubljani In globoko' tezi, ki vežejo jugoslov. učiteljstvo s Sokolstvom. Kljub vsem napadom re-akcijoiuirjev bo naše učiteljstvo podpiralo in širilo idejo sokolstva. Zbrano učiteljstvo je to potrdilo z burnimi klici: »Živela sokolska ideja«. Na kongre-8?.®e jc razpravljalo o raznih stanovskih zadevah, mod njimi o novean šolskem zakonu, o narodno-obrambnem delu učiteljstva itd. Zanimiva je bila debata o dveh oblastih, t. j. o delitvi wske upravo za slovensko ozemlje. — kirši sosvet UJU so je izrekel za enotno, nerazdelno, za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. Na kongre-cu samem pa so bila mišljenja deljeua, [Učiteljstvo iz mariborske oblasti je 1 1 d. nnoeloma za delitev ter je svojo “tališče argumentiralo s stvarnimi raz-V debato so posegli med drugimi ai*P i?‘ Ormoža, Hinko Šumer, 'fvtoonik (Štore), Vrečko, Moderndor-m Hren. Na to se je vršilo glasovale- Za enotnost šolsko uprave jo gla-valo 38 delegatov, proti pa 24. Med dsolucjjauii. ki so bile sprejete na nedeljskem “ongresu, je važna ona, Id in	.^a ^ državna instituci-
ji"" .učiteljstvo so jo daljo izreklo, da , treba nadzorovati vsa mladinska ruštvajn šole, ki jih vodijo osebe, Piipadajoče strankam, borečim se pro-* ustavi in dinastiji 0 protisokolski Sf- . Pravi, da je bila započota iz poltenih ozirov. Vsakršno nasilje glede , niesijonalno vzgoje otrok smatra za Varno v moralnem oziru, fp Akademski Irolegij v Ljubljani, ovarišo - akademike, ki nameravajo mesiti za sprejem v akad. kolegij za ihodnjo šolsko leto, opozarjamo, da I .dobe tozadevni formularji pri v-ra-nrju akad. kolegija. Prošnje je vložiti d^nprej v ravnateljstvu akad. kolegija, ^duji rok je 7. oktobra 1922. Tovari-1 ki žele informacij in formularje, naj obrnejo na organizacijo stanovalcev g/sd. kolegija, Kolodvorska ulica št. q- Priložiti je kuverto in 2 Din. — bor organizacije stanovalcev akad. oleSija.
y ~~ Kiša pada... Sokolstvo propada.
■**Ujo so imeli gorenjski Orli svoj jCrajinski zlet na Bledu. Kakor po-JJ* *S1. Narod«, je akademska omla-niV organizirana v Orlih, izzivalno . cpevaia pesem: »Kiša pada ... Sokol-° Propada.« Bogu in Sv. Florijanu v, jo to zdelo nespodobno in sta bil .6 Poslala toliko dežja, da je
v.? Prireditev popolnoma pokvarjena.
>sa pada, kiša pada... m". Otvoritev vzorčnega velesejma v m v'? ^n° k m- dopoldne je bil v kol no®ti _ vlade in diplomatskega .ieu'1 oborjen praški vzorčni velese
potezo,
sestave
sledi
vseh
v tozadevno značajno c iz primerjanja in
jjj 1CQib potez pisave. Torej povzame-Hj ' Posamezne poteze kažejo le posa-0 značajne lastnosti. Vsa splošna Odfv.i11'^ s Posebnimi skupaj in prav 1Satana, — rezultanto — podajo šele hk'° co_ značaja pisca. —V nasled kol? n?kaj izsledkov grafologije, v Kor je možno brez faksimilov. Kdor hooe poglobiti
v to znanost, naj si TirV1 »grafoleško študije« Cezare nibrosa, nadalje Pireyerja, V. Lan-«cn brucka i. dir.
Pisava in nje pomen:
trdnost značaja, novpo-
samoljubnost,
razpoloženje,
Jabavi
4avnočrtana ^Srjivost.
'avkrebna:	vnetost,
jjppanje, radost.
, vzdols žalost, slabo
Kiazkiiv_„.
?°vljena: diplomatične spretnosti,
'Veli
duševna elasticiteta.
— Odbor JAD »Triglav«, podružnica Ljubljana poziva vse člane, da se udeleži slavnosti dne 7. t. m. v Celju, katero priredi bratski »Klub napr. sl. akademikov v Celju« ob priliki lbletne-ga obstoja.
— Nad 4 milijarde rubljev dolgujejo industrijska podjetja v Rusiji delavcem na mezdah — vsled poman jkanja denarja.
— Brezposlnost v Angliji je zadnji čas zopet silno narasla. Dne 29. avg. je bilo 1,333.700 brezposelnih.
Za 1 milijardo 877 milijonov jenov zlata ima japonska država_ v svojih zalogah v državi, za 655 milijonov pa v inozemstvu.
— Potopljen angleški parnik. Holandski parnik »Zuideryk« in angleški parnik »Ezgirdian« sta na Seheldi točila drug v diruzega. Angleški parnik so jo vsled zadob.lje.nih poškodb potopil. Pogrešanih je sedem oseb. ____________
ika: ponos, plemenitost, diatingvlra-
malenkostinost, bistroumnost'. Podobna: bistroumnost, zvjjač-
^hoat.
tf??ncxi ve«.ie pestajajoča: preprosite? imivil<^-_ sta: (z nečitljivimi zadnjimi čriča-
VoJ-i Zc!!Priost, nezaupljivost.
■' i: značajnost, mrzla pamet, nagnjena: sprejemljivost za
desno
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Slovesna otvoritev razstavo so vrši v petek, dno 8. septembra ob 10, uri dopoldne. Dostop dovoljen samo vabljenim. Med otvoritvijo svira celokupna vojaška godba. Od 12. ure dalje je razstava dostopna za občinstvo.
Koncerti na razstavnem prostoru. Na vrtu Dijaškega doma (oddelek 13) bo dnevno od 6. do 12. uro zvečer koncert celokupne vojaške godbe. Ob nedeljah in praznikih bo tudi dopoldanski koncert od 10. do 12. ure.
Slovesna predstava v Narodnem gledališču bo dne 9. septembra ob pol 8. uri zvečer ob priliki otvoritve letošnje sezone. Davala so bo Smetanova »Prodana nevesta«. Ves čas razstave bodo v Narodnem gledališču dnevno ob pol 8. uri zvečer predstave.
Koncert čeških umetnikov v Narodnem domu se vrši. dne 14. septembra ob 8. uri zvečer. Nastopilo bo razen čeških tudi več domačih umetnikov Glasbene Matice.
Razstava umetniškega kluba »Grohar« je že popolnoma urejena. Razstave se udeleži 12 umetnikov s 89 slikami. Nameščena jo v posebnem oddelku v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Razlagovi ulici. Vhod iz Prešernovo ulice« (pri oddelku B).
Zadnji dan za ureditev in opremo prostorov poteče danes. Ponovno opozarjamo vse razstavljale©, da morajo biti dodeljeni prostori najkasneje do jutri opoldan popolnoma opremljeni in dovršeni, ker se bodo nato razstavni prostori zatvorili v svrho temeljitega očiščenja in opremi jen ja stojnic s številkami in nadpisnimi tablicami.
i?13® ®tjke, občutljivost. tvJ£ I^Prnj?mJa: vzdržljivost’, prc-^ml-ii.T? raVa CU|ti so prikrivajo.
»C£l m
Široka pisava z velikimi razdalji: nagnjenje k zapravljivosti.
Ozka, vsak prostor izpolnjena pisava: varčnost, ljubezen do posesti. Osnovne in druge črte fino in tanko: nežnost, plastičnost volje.
S teškimi osnovnimi črtami: energija, zavest o resnosti zvanja.
Črte široke: materielno uživanje.
Črte tanke: manjkanje energije.
Črto zelo dolge: živahnost.
Črte kratke: trdnost, gotovost.
Črke nad črkami: (n. pr. nad d ali t) nagon do vladanja.
Črke nevezane: intuicija, idejno bogastvo, hitro shvatanje.
Črke vso vezane: logično mišljenje. Enakomerno vezane in ločene: raz ven originalnih misli tudi logično mišlje-nje.
Tipografične tiskane in številčno oblike: učenost', smisel za umetnost.
Lepi originalni loki in zanko: umetniška eleganca, fantazija.
Pretirani loki: afektirano®?, eKscentri-citeta.
Velike črke zelo veliko pisane: fanta-zija.
Podpis s piko: samoopazovanje, nezaupljivost.
Podpis z ravno črto: samozavest. Podpis z raznimi loki: afektiranoet, samoljubje, samoobču do vanje.
To so posamezno presoje. Kakor smo že prej omenili, se morajo med seboj odtehtavati splošna in posebna znamenja in sinteza obojih, da šele rezultanto.
Da je temeljito poznavan je duševnih svojstov soljudi veliko važnosti, o tem ni dvoma. Zaveda tega predvsem kulturni delavec*
Mariborske vesli.
Maribor. 5. septembra 1922,
m Inšpekcija. V pondeljok 4. t. m. je •polkovnik Uzun Mirkovič, komandant celokupnega orožništva, inšpiciral o-rožniško garnizijo v Mariboru. Dan poprej je bil v Celju. V pondeljok zvečer so je odpeljal v Ljubljano. Polkovnik Mirkovič je eden izmed najodličnejših oficirjev in zelo popularen kot obranitelj Beograda v svetovni vojni.
m Za remednro razmer pri mariborski carinarnic«. V smislu sklepa zbora zaupnikov Demokratske stranko dne 3. septembra v Celju je nar. posl. g. dr. Kukovec v smislu izvajanj g. dr. Kejžarja pomočnika fin. ministra, g. dr. Popoviča, obširno opozoril na razmero pri mariborski carinami ter zahteval, da so nemudoma urede. _ m Mariborska artilerijska podoficirska šola ima na »Gmajni« v Sestor-žah pri Pragerskem 7 dnevne orožne vaje. Gojenci so odšli tja s polno vojno opremo in tudi prenočujejo na prostem v šotorih. — Kakor so nam poroča, je pravkar položilo 16 gojencev mariborsko podoficirske šole izpit za sprejem v beograjsko vojno akademijo. Polovica teh gojencev je Slovencev, večinoma bivši Sokoli.
m Vsa šolska vodstva vMariboru (gimnazija, ljudsko šolo itd.), ki še niso objavilo termina vpisovanja in pričetka šolskega leta, prosimo, naj to store nemudoma v časopisih, da se vemo orijentirati. — Mnogo starišev.
m Svcngalijov telepatski večer. Prejeli smo: V četrtek dne 7. t. m. ob pol 21. (9.) uri zvečer priredi mariborskemu občinstvu dobro znani telepat g. Svongali v veliki kazinski dvorani svoj produkcijski večer s popolnoma novim programom. Telepat bo izvajal nove lastne metode sugestije in telepatije; med drugim bo delal povsem iz salonske magije. Posamezne točke spremlja godba. Vstopnice se prodajajo v četrtek od 15. ure v kazinski dvorani.
m Mariborska zanimivost je nedvomno ruski polkovnik g- Sadluckij, ki se nahaja v hotelu »Pri Zamorcu«. Njegov poklic je malo čuden: ljudje, ki mislijo na praznoverje mod našim ljudstvom, bi ga prišteli med vražarje. Toda to g. Sadluckij ni. Njegovo proučevanje rok, obraza in pisave jo eksaktno. S temi skrivnostmi človeškega telesa in duha so se pečali tuda? raitti' učenjaki svetovnega imena. G. Sadluckij ima spričevala najrazličnejših oseb, preprostih in učenih, ki pričajo, da jim je razkril marsikatere tajnosti njihovega značaja in njihovo preteklosti, pa tudi mnogo pismenih dokazov, da je zadel celo bodoče dogodke. Danes se ti okultni problemi proučujejo znanstveno in obstoja velika razlika med vražarskimi ženskami, ki »šloga-jo karto« in okultnimi praktiki, kakor je g. Sadluckij. Njegov poklic je čuden in nenavaden, a zanimiv.
m Rismark umri. Josip Fušek, znan v Mariboru pod imenom »Bismark«, ki je s svojo izredno majhno postavo vzbujal na ulici pozornost vsakega tujca, je včeraj v Ljubljani nenadoma umrl. Razstavni odbor Pokrajinske o-brtno razstave ga jo poslal pred nekaj dnevi v Ljubljano, kjer je oskrboval reklamo za razstavo. Pri tem je padel po nekih stopnicah ter se ranil na gla-
vi.	Prepeljali so ga nemudoma v bolnico, toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Včeraj ponoči je v bolnici umri. Z njim izgine v Mariboru za rajnim Spanhaklom najmarkantnejša o-sebnost. Fušek, ki je bil svojčas knjigovodja, je bil vsled svojega humorja povsod priljubljen. Otroci so mu sicer radi nagajali, toda to ga ni razburjalo. Obrtna razstava pa izgubi žnjim svojo najboljšo reklamo na. velesejmu v Ljubljani. Naj počiva v miru!
m Tečaj za esperanto priredi čez prihodnjo zimo tukajšnje delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«.
m Gradbena akcija za mesto Maribor. Soja pripravljalnega odbora se vrši v sredo dne 6. sept. t. 1. ob 17. uri v sobi »Mar-Stana«,« Rotovški trg 1. Dnevni red: 1. Poročilo o dosedanjem delu Gradbene akcije. 2. Poročilo o poslovanju »Mar-Stana«. 8. Ureditev poslovnika za »Mar-Stan«. '4. Določitev poslovnega fonda. 5. Določitev pravil za Gradbeno akcijo. 6. Spop >lnitev pripravljalnega odbora. 7. Ukrepi glede anketo in pripravo za isto. 8. Slučaj-ostj. g ozirom na nujnost in važnost
to prve odbor ovc seje so gg. odborniki vabijo k zanesljivi in točni udeležbi.
m Ne more se ločiti. Neka Julija Gumzej, stara znanka mariborske policije in sodnije, je bila že neštetokrat izgnana iz mesta, toda nepremagljivo hrepenenje jo je vsakokrat zopet prignalo nazaj. Tudi včeraj se jo zopet vtihotapila v mesto. Imela pa je smolo, da jo takoj prišla v roke svojih starih znancev. V policijskem zaporu čaka na nagrado za svojo vztrajnost, potem pa bo morala Maribor, ki ji je tako prirastel k srcu, zopet zapustiti.
m Ponesrečil so je včeraj na Tržaški cesti nek Ivan Ek iz Sv. Marjete. Težko obložen z premočnimi štajerskimi vini, je obležal v cestnem jarku, Pri nesigunnem balansiranju se je na več mestih precej pobil in končno »nezavesten« obležal v cestnem jarku. Policija ga je spr’avila v bolnico, kjer se bo pošteno naspal, potem pa bo to zadevo moral urediti še pri policiji,
m Nevaren tiček. Po mariborskih kavarnah je nastopal v zadnjem času nek elgantno oblečen, gladko obrit, mlad mož, ki se je izdajal za gimnazijca, srbskega glumača, pa tudi 'trgovca, kakor mu je pač bolje kazalo-Obiskoval jo tudi trgovce in zahteval denar. Nekemu tukajšnjemu trgovcu jo celo zagrozil, da ga ubije, če mu no da denarja. Končno pa ga je prijela roka pravice ter ga razkrinkala kot brivskega pomočnika iz Karlovca-Karl Ritter po imenu. Pri policiji j n sodniji jo že star znanec. 2o od bivših avstrijskih oblasti je bil trajno izgnan iz Maribora, Zagreba in še nekaterih' drugih mest. Odsedel jo že 25 kazni. Ko bo odsedel tudi sedanjo »nagrado«, bo odromal v varnem spremstvu tja. kamor spada.
m Docent dr. Matko zopet ordinira.
m Mesto inštruktorja v rodbini, kjer bi mogel imeti za to stanovanje in hrano, išče dijak brez starišev, kf se mora iz lastnih sredstev študirati. Ponudbe naj se pošljejo na naše n-redništvo.
m Kavarna v mestnem parKn. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. In od 21. do 23. uto. Salonski orkester.
m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —' Dnevno koncerti.	•	?
Naše šolstvo.
Na deški meščanski Soli v Maribo*
rn je vpisovanje v prvi razred dne 1L in 12. t. m, vsakokrat od 7. do 18. ure< Učenci paj pridejo po možnosti vi spremstvu roditeljev in naj prinesejo seboj zadnjo šolsko izpričevalo, krstni list ali izpisek, domovnico in izpričevalo o cepljenju proti kozam. V prvi razred imajo pravico vstopa ^učenci1, ki so z dobrim uspehom dovršili peta šolsko leto. Ob istih dneh in istih urah se morajo javiti tudi učenci, ki so se koncem preteklega šolskega leta prijavili za vstop v drugi, tretji ali četrif razred, da bo do 13. t. m. natančno določeno število učencev v posameznih razredih. Šolska maša je dno 14. t.^ m., pričetek pouka 15. t. m. Učenci naj ne( kupujejo nifcakoršnih knjig in drugih šolskih potrebščin, dokler ne dobe vi šoli potrebnih navodil. Ravnateljstvo
Sokolstvo.
o Sokol Hoče proslavi dne 8. septembra 1922 v svojem lastnem domu 100 letnico rojstva brata Ftigneri* Nai sporedu je: Ob 15. uri predavanje o sokolskem delovanju, oeobito o bratu Fiignerju. Predava brat Ciček. Po predavanj u uprizori dramatski odseK 2 burki enodejanki »Dve tašči« in »C< sta dva«. Po predstavi se pa vrši velika vrtna veselica spojena z ribolovom^ plesom in drugimi različnimi zabava« mi na sadonosniku Sokolskega doma« Bratje in sestre, udeležite se te proalai vo v polnem številu. Zdravo!	:
Objave.
§ Mestni kino, V toreK, sredo, četni tek in potek bo predvaja 3X del volk kanskega filma »Indijski grobni spomeniki«, M daleko prekaša I- del >' vsakem oziru*
Neraztrgljivi kavčuk' :: petniki za čevlje :
GLHD IH DRUG
mr preje -wu
FiliD Haas in sinovi
Gradbena akcija državnih nameščencev v Mariboru.
Ustanovitev zadruge ,.Lastni dom“.
Maribor, 5. sepfcmhra.
Da se povzdigne gradbeno gibanje tudi med državnimi nameščenci, Ici so vsled neznosne stanovanjske bede prav tako prizadeti kakor vse drago i prebivalstvo, so sklicali agilni činitelji! gradbene akcije Marstan z ravnate- j ljeon Križničem na čelu včeraj popol-j dne sestanek, ki se je vršil v posveto- > valnici okrajnega glavarstva. Šesta-] nek, ki se ga je udeležilo lepo število] interesentov iz krogov državnih na- j meščencev, je otvoril ravnatelj Križnič. Pozdravil je navzoče in zlasti za-] stopnika okrajnega glavarstva, vlad-j nega tajnikg, Poljanca. Nato je pojasnil j pomen sestanka in očrtal cilje grad- j bene akcije. — Vladni tajnik Poljanec j sporoča, da se župan Grčar vsled nujnega službenega zadržka oprošča, želeč, akciji najboljšega uspeha. — Prof. Ribarič poroča nato o podobni akciji, ki se je pred nekoliko meseci pričela med državnimi uradniki samimi, meni Pa, naj se v svrho, da se ohrani enotnost in smotrenost delovanja, strne v krepko, združeno akcijo za »Lastni doan« državnih nameščencev pod okriljem gradbene akcije Marstana. — Fin. svetnik dr. Valjavec omenjia, da je z ozirom, na to, da je uradništvo v svojem stremljenju odvisno od državne podporo, potrebno, da se ustanovi zadruga, ker le taka korporacija nudi državi dovoljna jamstva za dodelitev podpore. V tem smislu naj bi deloval •tudi začasni odbor, ki bo prevzel pripravljalna dela za izvedbo akcije. — Ravnatelj vinarske šole Žmavc se pridružuje predlogu, da se izvoli pripravljalni odbor, ki naj izdela pravila in dovrši druga predhodna dela, nato pa skliče ustanovni občni zbor. Jako važno je vprašanje stavbišč, ker v tem pogledu položaj v Mariboru, ni tako ugoden kakor na pr- v Ljubljani. — Davčnii naduipnavitelj Meglič predlaga nato, da se v pripravljalni odbor izberejo nastopni gospodje: Vladni tajnik Poljanec, višji ravnatelj kaznilnice Fischer, finančni svetnik dr. Valjavec, ravnatelj vinarske šolo Žmavc, profesor dr. Ribarič, profesor dr. Strmšek, in vodja državno dečje slanice Pleskovič. Temu odboru so se po kratki deba-! ti pritegnili še kot zastopnik poštnih; nameščencev občinski svetnik Kolbe- '■ zen in kot zastopnik gradbeno akcije inž. Dolenc. Predlagani odbor jo bil so- j glasno odobren. — Glede etavbišč, za- j radi katerih mora odbor stopiti v zvezo z mestno občino, je tudi g. župan že obljubil svojo pomoč in najizdatnej-šo podporo ter omenil, da so bo cena za zemljišča gibala, med 25 do 50 K za
kv. m. — Na vprašanje ravnatelja Križniča glede dobave lesa oziroma dobavnih olajšav iz državnih gozdov pojasnjuje gozdarski nadsvetnik Urbas, da državni nameščenci iz tega vira ne morejo pričakovati posebno pomoči, vendar pa hoče to vprašanje sprožati na sestanku gozdarskega u-druženja, ki se vrši dne 8. t. m. v Beogradu. — Na vprašanje, ali bi morda agrarna reforma mogla podpreti akcijo državnih nameščencev glede dobave lesa, pojasnjuje vladni tajnik gosp. Poljanec,, da more agrarna reforma po svojih predpisih upoštevati samo agrarne upravičence, vsled česan.’ se ne more pričakovati kaka pomoč s te strani. Kaka ugodna iz-prememba v prid državnim nameščencem hi se mogla doseči samo potom zakonodaje. V tem pogledu bi se moralo vplivati pri merodajnih činiteljik, da se zavzamejo za stvar. — Višji ravnatelj Fischer omenja glede dobave lesa, da se vodstvo kaznilnice že delj časa poteguje za to, da dobi večje posestvo z gozdovi pri Zgornji Polskavi v lastno upravo, kjer bodo pod strokovnim nadzorstvom delali kaznjenci. Od tam bi bilo mogoče po razmeroma zelo nizkih cenah dobavljati les v gradbene svrhe državnim nameščencem. Dosedanje stanje stvari je prav ugodno in je upati na ugoden zaključek zadevnih pogajanj. — Ravnatelj Križnič priporoča z ozirom na nujnost zadeve, da priprav, odbor v tej smeri zastavi svoje sile. Za prav tako važno smatra tudi vprašanje dobave cementa, ki ga dandanes v domovini skoro ni mogoče dobiti, dočim onemogočuje dovoz iz inozemstva izredno visoka uvozna carina. Tudi v tem pogledu bo treba doseči olajšave. — Kot nadaljnjo važno točim omenja tudi, da se bodo vodili računi glede odplačevanja dovoljen, kreditov z ozirom na nestalnost našega denarja v zlati valuti, tako da nihče ne bo mogel biti oškodovan vsled iz-prememb na denarnem trgu. Končno so je govornik ponovno zahvalil navzočim za zanimanje na stvari, nakar je zaključil zanimivi, prvi sestanek u-radniške gradbene akcije.
Gospodarstvo.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 1. 9. 1922 se je pripeljalo 369 svinj im 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 d.o 6 tednov stari 300 do Č00 K; 7 do 9 tednov 600 do 800 K;3 do 4 meseoe 1400 do 1600 K; 4 do 6 mesecev 1700 do 1800 K; 8 do 10 mesecev 2100 do 2500 K; 1 leto 4000 do 5500 K; 1 )i leta 6000 do 6200 K; koze 300 do 500 K.
Odgovorni urednik t Rudolf Ozim. Glavni urednik : Radivoj Reh»r
Mala oznanila.
Gospodična, spretna in čedna, se sprejme za paviljon obrtne razstave. Ponudbe pod „Obrtna raistava" na upravo „Ta-bora“.	1681
Engllsh lessons. Krčevina, Samčeva ulica 122, vila Paula. Gleboff.	1684
le$ons de fran^als, thčorie *t conversatien. Krčevina, Ssrnčeva ulica št. 122, vila Paula, Gleboff.	1685
»oročenca brez otrok iščeta za sedaj ali tudi porneje eno ali dve sobi a uporabo kuhinja. Plača se v naprej. Ponudbe na upravo .Tabora" pod „Mir“.	1580
(šie se gostilno v najem.
Ponudbe na upravo pod „Go-stilna".	1582
Popolnoma opremljena postelja In nočna omarica se proda ali zamenja za drva in premog, Naslov v upravi. 1583
Divan z madraco, dve zrcali
180x70, 75x55 cm, trda postelja z žimnato madraco, posamezne postelje iz trdega lesa, podobe z okvirji, kov-čeki, zastorji, karnise, perje za pernice in dr. Vpraša se : Rotovški trg 8, I, nadstropje levo.	1588
Pozor ženske ! 35 letni priv. uradnik s peni. pravico, dober in miren, želi predvsem takojšnje stanovanje le pri zrelejši premožni dami z lastnim stanovanjem, če mogoče v sredi mesta. Ponudbe pod „Dobro-došel", poste rastante Mari-bor 1.	1587
Izjava. Podpisani izjavljam, da so moie trditve zoper g. Jakoba Kmetiča, s katerimi sem pa obdolžil tatvine, neresnične ter se mu tem potom zahvaljujem, da je odstopil od sod-nijske poli. Miha G o 1 č a n.
1586
Dobro mleko, suravo maslo in sir se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16 1551 10-4
Suhe gobe, lipovo cvetle, brlnjevo olje in poljske pridelke plača najbolj* tvrdka Sire-Rant, Kranj, telet int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, Olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1493
Namizno olje 5 K 110, bučno olje a K 160 se dobi ra Glavnem trgu pil belordečem dežniku v vrati olja. 1579 5—2
Otroika postelja (l«sena, 1 ograje in nradalom) se proda v Stolni ulici 1, I. nadstrop-, desno (Špindler). * 3—2
Pristopajte k Jugosloyenski Matici.
ševlšev
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikan-skih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljare. Apartne elegantne oblike. Velikanska izbera novitet za vsako sezijo. Zgornje dele Izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala Nakup, reparatura in prodaja Čevljarskih strojev i,™ Zahtevajte prospekte od R a I p h F. Richter, SI Subotica VI. Poučevanja „ v vseh strokah moderne, ! ' 5 mehanične izdelave obuvala. — Zahtevajte prospekt.
Ne pozabi naročnino!
en®, slamo, drva, premog* krompir, sadja in druge d®3i©in®
prEdeSke kupuje in prodaja ©SET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88.
1328
1!
H
m
GB
d
SIG
J -J t 1'■ '11* -I I **WI i I f71,™ iHl1*"*? i H . —"M I E"*1! LTTv)	*•——--
Jermenarji, sedlarji, tapetniki, kolarji, košarji in torbarji
ne pozabite si ogledati na Ljubljanskem vslesej®* paviljon H, mesto št. 324, tvrdke
I Ani bvs« d-d-za trgovino zle['
jjL-Oii UaTS menarskimi, sedlar- ^ skimi, tapetasskimi, kolarskimi, košar- m skimi in torbarskimi okovi, potrebščinami gg in orodjem 1510 5—4 g|
Duga ul. 12 Zagreb Telef. 14.96 gg
imnauHii^
Zahtevajte
povsod TABOR''
•	--L	1	-V.	.*	Ijfl*	ž*v	V'	•	•'•■•'
“•h5;-^Vv; .'■•■:■ '■>	-	■
Trgovina preprog, zasfor-jjeo, tkanin za poblitoo Itd.
ZMGREB
Jelačičeu trg 28., I. nad.
Kot prvo in edino največie specialno strokovno podjetje v kraljevini za urejevanje stanovanj, hotelov, uradov, oprem za neveste itd. priporoča svoje prvorazredno jako okusno, snažno
skladiSče.
Preproge blago za pohištvo zavese storč-garniture odele za postelje pernice prevleke perzijske preproge pokrivala
za vozove in potovanja.
Mzna in lulanlna posMa pa najsoliejl lovarail tenati.
1523 2-2
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabora »— Tiska: Mariborska tiskarna d. d.