Glas zaveznikov
Leto II - St. 327
Informacijski dnevnik A. L S.
Cena 4 lire
AVSTRIJSKA POSOJILA
London, 12. julija
Kontrolna zavezniška finančna komisija je pooblastila avstrijsko vlado, da začne pogajanja z Veliko Britanijo za posojilo 15 milijonov funtov šterlingov in z Združenimi državami za posojilo 100 milijonov dolarjev.
AMERIKA: 140 MILIJONOV
Washlngton, 12. julija
Objavili so izide ljudskega Atetja, iz katerega je razvidno. da je prebivalstvo Združenih držav, skupno s pripadniki oboroženih sil, ki so preko morja, značalo prvega januarja 1046 140,486.500. Ta številka predstavlja povečanje za 6.6% v primeru z zadnjim ljudskim štetjem iz leta 1940. Kljub višji številki umrljivosti zaradi udeležbe v -vojni, je odstotek smrtnih primerov ostal nizek.
NEM8KA LASTNINA NA DUNAJU
London, 12. julija Britanske oblasti na Dunaju so vsakomur prepovedale vmešavanje v dozdevno nemSko lastnino, ki je Q v okrajih, ki so jih zasedli Britan. » oi. Odredba se nanaSa tudi na % lastnino, ki so jo zasedli Britanci , * na dunajskem mednarodnem področju. Odredba sledi britanskemu protestu v zadevi lastnin in ame-riSke ponudbe, da bi pričeli pogajanja za predajo avstrijski vladi nemSke lastnine na ameriškem zasedbenem področju.
12, iuliJa — Tudi včerajšnje zasedanje štirih zu-jur ministrov je bilo v celoti posvečeno nemškemu vpra-anju. Izvedelo se je lz verodostojenga vira, da niso dosegli nobenega sporazuma. Molotov je znova zavrnil Bymesove predloge za ustanovitev posebne komisije namestnikov za preuče-'Jinjo nemškega vprašanja. Nasprotoval je tudi temu, ua bi predložena preiskovalna komisija o razorožitvi in demobiliza-»iji imela med svojimi nalogami tudi nadzorovanje industrijskih naprav.
ITALIJANSKI PESIMIZEM
Rim, 12. julija
Italijanski veleposlanik v Parizu grof Meli Lupi di Soragna se je vrnil na poročanje v Rim ter dal tirku nekaj izjav. V Parizu ni bilo nikake italijanske delegacije, pač pa samo nekaj funkcionarjev, ki so vzdrževali vse možne stike s člani različnih zavezniških delega. cij. Ni pa mogoče govoriti o poga. Janjih. Italijansko delovanje Je bilo skrajno omejeno. Dovolili so jim prisostvovati pri delih v luksemburški palači le trikrat. Ko so odgovorili na nekaj določenih vprašanj, so jih vljudno spremili iz palače. Kar so izvedeli o delih konference, so posneli iz pariškega tl. ska. Glede Brige ln Tende ni veljalo poročilo komisije ln ne pripombe Italijanskega delegata. V začetku ostale tri velesile niso bile naklonjene francoskim zahtevam, kesne-Jo pa so naredile kompro'mis. O možnostih bodoče revizije teh sklepov je veleposlanik dejal, da «za-vlsi vse od volje štirih zunanjih ministrov, če bodo sprejeli pripo. ročila, ki bi jih predložilo 21 držav. Vendar uspehi zadnjega zasedanja no dajejo upov, da bi bilo kaj bi. etvenih izprememb.
Zunanji ministri so sklenili, da se danes dvakrat sestanejo ln da storijo vse mogoče, da bi drugo za. sedanje bilo zadnje, posvečeno delu sedanje konference.
Na današnjih zasedanjh se bo, kot predvidevajo, nadaljeval razgovor o Nemčiji in verjetno je, da bodo podrobno preučili Byrnesov predlog, da povabijo eno ali vse tri ostale sile, ki vojaško zasedajo Nemčijo, da združjo svoja zasedbena področja, v kolikor se tiče gospodarskih zadev z ameriškim zasedbenim področjem.
Ko je Byrnes predložil, da se ena ali vse ostale tri velesile združijo z Združenimi državami pri upravi področij ter tako tvorijo eno gospodarsko celoto, je dejal, da Se vedno podpira v že večji meri usta. novitev osrednjih upravnih zastopstev v vsej Nemčiji, kot so sklenli v Potsdamu. Dejal pa je, da bi bil njegov namen pustiti Posarje izven jurisdikcije teh zastopstev ter ga pustiti pod francosko pravno oblastjo, dokler ne bi dokončno ured li zahodne Nemčije.
Med popoldanskim zasedanjem je Molotov razločno odklonil Be-vlnov predlog za' znižanje gospodarskih mej med razhimi področji Nemčije ter tako omogočiti Izmenjavo presežkov med področji samimi. Molotov je izjavil da pred. stavlja ta predlog kršitev odredb o reparacijah, ki jih vsebuje potsdamski sporazum.
Potem ko je Molotov 'zjavil, da ne sprejme Byrnejovega predloga za posebno komisijo namestnikov za preučevanje .nemškega vpra. Sanja, je ponovno predložil svoj načrt, da skličejo posebna zasedanja zunanjih ministrov za razpravljanj o Nemčiji.
Bymes je izjavil, da še vedno želi da bi namestniki takoj pričeli z delom, toda ker se glede te točke ne morejo sporazumeti, je pripravljen sprejeti Molotovljev načrt.
Konferenca je nato sklenila skli. catl posebno zasedanje sveta zu-
Američani o mirovni konferenci
Nobenih važnih izprememb zaključkov, ki so jih sklenili štirje zunanji ministri
ministri ^n^pSškf^12* '&Wa	sP°ra™m med zunanjih
rTno konferenco kf°nfCurenci za sklicanJe 21 narodov na mi-
tf Usk “ .™fl0
doščenje mešano z nckim 0preZnim ^ Vseeno 3e to zada mirovna konferenca še ne poln r 1?’ J* mne-nje: povojne Evrope. Nekateri listi tufl	* V vprfanj
rim lahko štiri velesile znova preučHoJ	£ kate'
vidirajo odločitve konference. preULJJ°> ln je potrebno V splošnem hvalijo listi dejstvo,
re-
da jb zunanji minister Bymts sprejel komprom se, da zagotovi sklicanje konference.
List «New Tork Times* pravi lutd drugim: »Vzrok za veliko zadoščenje je dejstvo, da bo imela prva mirovna konferenca, ki jo bodo sklicali po največji vojni v zgodovini, svobodo za pregled delova nja velesil ln vsaj za priporočilo ii.prememb po svojih izbranih na-c-lih. Štiri velesile bodo še imele pravico narekovati končna besedila Pivih mirovnih pogodb po postopku, ki bo verjetno služil za vzorec ** vse nadaljnje pogodbe. Vseeno Pa ne bodo zadušili glasov malih ‘ v,w?OV ln d* Stlri veleal'e ne oodo
h *vale Predlogov konference, bodo to storili
.	, "u samo za ceno nevar-
/“Podkopijejo moralne te-”’6 "jnT'e8a. dela ln oblast.. Z drugimi besedami bo na mirovni konferenci dovoljeno delati v skladu z načeli ln predPi8l demokracije Ut zasluži zato zunanji minister Ryrnbs veliko pohvalo, ker se je boril in je dosegel 1) ellcanje mirovne konference ln 2) svobodni razvoj njenega dela*.
List »Chicago Daily Ne\vs» p<$e; »Upamo, da bo pomenilo sklicanje klavne mirovne konference končno
Crak naprej. Predolgo ča3a so Ba. m° štiri ali tri velesile imele pra-co do glavnih odločitev o bodoč-Msti sveta*. "
n'fpSt <BaltllP°re Evenlng Sur,*
žitvah .tollklh °vlrah in prelo-
«	nih<!o mo^> trditi, da
su pustile velesile z* seboj zadnji
svoj spor. Mnogo težkega drla je se trtba izvršiti. Vsekakor pa se e lrkazalo dejstvo. da * bl£
da za pogajanja z medsebojnimi koncesijami zadostna, da se premaga vsako težavo ter pokaže izhod Iz vsake zagate in smoter, za kate-,.. ga so ministri delali že od pretekle, ga meseca scpttmbra. Končno je sklicanje glavne mirovne konfe-rince zagotovljeno*.
Radijski komentator Elmer Davis je dejal: «Ni videti verjetno, da bo glavna konferenca predložila kako važno spremembo v rešitvah, ki so jih žo doseglo štiri velesile na ne preveč zadovoljiv način. Edino upanje, da dosežejo vsaj začasno stalnost v Evropi je, da najdejo nekaj, kar bi bilo pametno in zadovoljivo za vse. Nihče ne more povedati, če io to dosegljivo, toda B.vrnes /j vsaj spravil v tek mirovni stroj v to smer*.
nanjih ministrov za razpravljanje o položaju Nemčije takoj, ko bo mogoče po končanem zasedanju glavne skupščine Združenih nabodov septembra meseca. N so določili, kje bo moralo biti to posebno
zasedanje.
Bgrnes je med drugim izjavil: s Ameriška vlada ni nikoli skušala naložiti Nemčiji maščevalnega mitu, AmeriSka vlada ima gospodarsko obnovo Nemčije za nujno potrebno za gospodarsko obnovo Evrope. .Naklonjena je obnovi nemUke industrije na podlagi mirovnega načrta. Vendar ni naklonjena ter tudi nikoli ni bila, da bi gospodarska obnova Nemčije imela prednost pred obnovo driav, ki jih je Nemčija uničila. AmeriSka vlada je prepričana, da je edini način, da dajo demokratskim silam v Nemčiji motnost, da se uveljavijo in da zavezniki pojasnijo nemškemu narodu bistvene pogoje miru, ki ga nameravajo sprejeti in izpolniti. Zavezniki morajo pojasniti, kaj razumejo pod razorožitvijo, če je treba to razorožitev izvesti. Določiti morajo svoje tahteve po reparacijah, tako da bo nemSki narod vedel, kolikpr napornejše bo njegovo delo, toliko prej bo mogel uživati dobrote dela. Zavezniki bi morali jasno povedati Nemcem., katere bodo bodoče meje in v katerih mejah se bodo mogli sami vladati. Tudi bi morali jasno povedati Nemcem, da dokler bodo izpolnjevali jasne in točne odredbe, ki so jih izdali-zavezniki, se le-ti ne bodo vmešavali v njih prizadevanje pri obnovi njihovega gospodarskega in političnega življenja in to za njih dobro ter za dobro vse Evrope. Govoriti o dolgi ali kratki zasedbeni dobi lahko zavaja v zmoto. Nadzorstvene obla. sti ter omejene varnostne sile bo treba za dolgo časa ohraniti z namenom, da zagotove, 'da Nemčija izpolni naložene pogoje. Toda zasedba z močnimi množicami ter zasedbena uprava, (e se razteza na dolgo dobo, bi lahko izjalovila nas namen*.
Največji prispevek, ki ga je Be-vm dal na danainjem zasedanju, je bila ponovitev opozorila, ki ga ,e
ne	lLJe’ da fe Se ^lesile
ne bodo sporazumele 0 enoVli akciji, bo Velika Britanija yr-siljcna, da gospodarsko 'organizira svoje zasedbeno področir'tako iz tega ne bo izhajaj za M'( skega davkoplačrwlca g. . obremenitev. Velika Britanija s.'ne nameram izposoditi dolarjev hi bi jih uporabljala ra reSilev 'ravner n5 britanskem Zasedbenem področju mradi l^talega sporazuma zunaVih ™inis"ov o gospodn^ki enoti )’seh imh zasedbenih področij v femtijt.
Objafli *° n°črt sovjetske vlade za ustdnovitev preiskovalne komisije z° razorožitev Nemčije. Besedilo načrta je naslednje:
1) Potrebno je, da zavezniški nadzorsti>eni svel za Nemčijo usta. tiovi £)rci? odl&idflijci poscbTio Jco-mistjo z nalogo, da se prepriča o
Danes zaključek konference
Do 18.1 m. bodo izdelali mirovne pogodbe
Byrnesov načri o nemški Gospodarski celoti
Sklicanje konference •zunanjih ministrov zaradi Nemčijo
TRST, petek 12. julija 1946
UREDNIŠTVO > Via & Peltlco 12 Telefon it. 93354 m 94443
UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L 45. V vsebini lista (tekstni oglati) L 45. Davek ni vštet Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: S.PJ., Socleta per la Pubbllcitš ln ltalla, Trst uL Silvio PeUlco št 4. teL 94044. Cena posamezne Itevilke L. 4 (zaostale L 8). Rokopisov ne vračamo.
izvrševanju odločitev zavezniških vlad, ki se nanašajo na razorožitev nemških oboroženih sil ter na odpravo vseh nemških vojaških in polvojaikih organizacij v štirih zasedbenih področjih Nemčije. Istočasno je potrebno, da izvede komisija svoje delo v najkrajšem času in predloži svoje zaključke in predloge zavezniškemu nadzorstvenemu svetu.
2) Glede na dejstvo, da ni bil odobren do zdaj noben pripra ven korak za uničenje nemškega vojnega potenciala in ker še ni načrta za izločenje vrst nemške industrije, ki predstavljajo temelj vojnemu stroju Nemčije, je po. trebno, da ustanovi zavezniški nadzorstveni svet brez odlašanja po ben odi bor, ki bo imet nalogo sestaviti načrt in določbe za postopek, da bodo v teku določenega časa izvedli direktne praktične ukrepe za izločitev vseh nemških industrij, ki bi jih mogli uprabiti za proizvodnjo orožja in vojnega materiala».
Namestniki zunanjih ministrov so zaposleni z ureditvijo mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Napredki, ki so jih dosegli, so tako znatni, da upajo, da bodo mogli izdati IS. julija osnutke pogodb 21 narodom, ki so povabljeni na udeležbo mirovne konference, ki je napovedana za 29. julij.
SMRT »TA HILLMAHA
Washington, 12. julija Ko je predsednik Truman izvedel za novico, da je umrl sindikalni voditelj Sidney Hillman predsednik odbora za politično delavnost Č.I.O. (levičarskih sindikatov), je dejal da je Hillmanova smrt izguba”za stvar demokracije, tako za Združene države, kakor za svet. ker Je imela v njem enega izmed svojih najbolj realnih in zvestih predstavnikov. Hillman, ki je bolehal ra srcu, je umrl v Starosti 59 let v svojem stanovanju nti Long Islan-du (Newyork). Znan v vseh državah kot podpredsednik svetovne sindikalne federacije in predsednik odbora za politično delavnost C.I.O, ki ga je ustanovil julija meseca 1943, je Hillman postal eden izmed najbolj vidnih mož v severnoameriški vollvnl kampanji 1. 1944. Hillmanova organizacija Je energično podprla kandidaturo Franklina Roosevelta in kandidate ki Jih je Imela za naklonjene sindikalni slvari. Hillman je bil predsednik «Amalgamated Clothing Workers of America# in podpredsednik C.I.O., pri ustanovitvi katere je sodeloval.
Angleška politika
do Sovjetske zveze
London, 12. julija. — O angleško-sovjetskih odnošajih so pol ure razpravljali v spodnji zbornici. Laburistični poslanec Maurice Edelman je trdil, da je vsakokrat, ko se je v preteklosti Sovjetska zveza približala strategičnim zvezam imperija, nastal med obema državama konflikt in da so vsakokrat, ko so se srečali interesi teh obeh velikih skupin, nastala trenja. «Med vojno — je dejal — se je Sovjetska zveza predvsem brigala za učvrstitev svojih materialnih interesov ter se ni brigala za ideološke interese*.
Da bi poravnali spore med bri-
JAMES GR1FFITKS Britanski minister javnega skrbstva
NEMSKO IMETJE
London, 12. julija Britanska vlada preučuje možnost odpovedati se nemškemu imetju v Avstriji, izročenemu Veliki Britaniji.
120.000 REGUNCEV
London, 12. julija
Ravnatelj ustanove UNR RA Fiorello La Guardia je predložil vladi Združenih držav načrt za priselitev
120.000	beguncev v Ameriko. Časnikarjem je izjavil, da je v taboriščih ustanove UNRRA nad 600.000 oseb, ki se ne bodo mogle nikoli vrniti v svoje države. l’o poročilu dopisnika «BBC» iz VVashingtona je La Guardia izjavil, da so v Združenih državah prelili mnogo solza za te osebe, toda da mnogim od teh niso ničesar nudili. Izrazil je upanje, da bodo tudi druge države, med njimi Avstralija, in Kanada, pripravljene sprejeti begunce.
tanskimi in sovjetskimi interesi, ie Engelman nasvetoval, da bi mešane trgovske družbe sklenile dvostranske sporazume. Nato je zatrdil, da nekatere nove evropske demokratske vlade na žalost pretiravajo važnost določitve meje in ne razumejo neizmerljive važnosti mejnih trenj. «Usmerjeni smo v napačno pot — je dodal — če v tvorbi trajnega sistema pustimo ob strani političnega.
V debato o angleško-sovjetskih odnošajih je tudi posegel državni minister Noel Backer, ki je zatrdil, da poboljianje samih odnoSajev ne bi moglo dovoliti diplomatskih kupčevanj, niti stalne vplivne sfere, razen če ne bi upoštevali principa vpliva sli esporazuma za vsako ceno». Zboljšanje — je zatrdil — bomo lažje dosegli, če se bomo držali načel novega dogovora, na katera smo tako mi kot Sovjeti vezani, če bomo znali privesti Sovjetsko zvezo, da bo storila enako in če bomo znali sodelovati s Sovjeti v novih mednarodnih organizacijah, ki smo jih ustanovili. Nikdar nismo mislili, da bomo po koniani vojni sporazumni s So. vjetsko zvezo v prav vseh točkah ali s kakšnim drugim našim zaveznikom. Ko je nerazumevanje postalo bolj ostro, kakor smo bili
Ackesonoi/e izjave
Zavezniki ve mislijo vzpostaviti v Italiji vojaške uprave
, WASHINGTON, 12. julija - -Na tiskovni konferenci so namestnika zunanjegd ministra Deana Achesona znova vprašali glede novic, po katerih naj bi Sovjetska zveza pošiljala traktorje ter poljedelski material v Argentiflb mogoče iz virov, ki prihajajo iz zakona o najemu in posoji. Acheson je odgovoril, da zelo dvomi nad dejstvom, da bi v tem bil vključen tudi material ki prihaja iz omenjenih virov. Nadalje je izjavil, da je ministrstvo poslalo časopisna poročila o domnevnih pošiljkah ameriškemu veleposlaniku v Moskvi, ki je s svoje strani zahteval pojasnila od zunanjega ministrstva v Moskvi.
»Nismo še dobili nobenega odgovora od zunanjega ministrstva* — je dejal Acheson. Vendar pa je izjavil, da so ga obvestili, da je sovjetski zastopnik pri glavnem odboru ustanove UNRRA obvestil
Jeafiftan napor za varanje
javnega mnenja,,
Grška vlada o
albanskih vpadih
'Atene, 12. julija Atenska agencija poroča: ^Osrednji odbor severnega Epi-ra je poslal Jj. t. m. na pariško konferenco naslednjo brzojavko:
«Begunci, ki so zbezali pred albansko krutostjo in so prispeli v Janino, pravijo, da se tragični po-loiaj Severnega Epira slabša. Po groznem mutftnjn so 9. junija ustre. liii intendanta škofije Premeti A. leksandra Economosa in zobarja Gregorija Lambovitiadesa, ki opa stanujeta v Argirocastru, ki so ju pred šestimi meseci aretirali kot «reakcionarja». Pet drugih driav-tjanov, ki so jih aretirali pod istimi Jeznimi obtožbami so obsodili
25.000 častnikov več
v amerišhi vojski
Washington, 12. julija Odbor za vojaške zadeve poslanske zbornice je odobril zakonski načrt, ki ga je odobril senat, za povečanje števila 25 tisoč častnikov v aktivni službi vVsJce Združenih držav. Pred odobritvijo je odbor zaslišal Jp/« glavnega stana ge-dnfha EJsanhoujerja, ki je pou-ln 'n p,ot.jebo> da dvignejo števi-
> dn7^'k0V 0d 25 tisof> kak0r
ndnZ VTo S zakonom, ki so ga 50.000!	' decembra ^5, na
General Eisenhotcer' je Izjavil od-
boru, «da je za približno 500.000 mož potrebno najimanf	S 0.000
častnikov zračnih sil in vojske. Ker pa bomo v predvidljivi bo-doaiosti potrebovali še večje zračne in suhozemske sile, bo moralo teh 50.000 častnikov podpirati večje število civilnih uradnikov V aktivni službis.
Na vprašanje odbora je general Eisenhoiver izjavil, da meni, da v bližnji bodočnosti ne bo mogla imeti vojska manj kakor S00.000 mož. Trenotna sila vojske Združenih držav je bila s 1. julijem
1.550.000	mož (n je v načrtu, da jo do 1. julija 1947 amanjšajb na
1.070.000	mož.
tovariše, katerih Življenje je v neposredni nevarnosti. Z ozirom na naša prejšnja poročila podčrtuje, mo, da more dati položaj Severnega Epira povod težkim nevarnostim. Obračamo se na konferenco z zaskrbljenim pozivom in prosimo, da bi takoj in pravično reš’ll vprar Sanje Severnega Epirat da bi rešili naše sorojake uničenja».
V prvih jutranjih urah pretekle nedelje je oddelek približno SO moZ redne albanske vojske, kiso ga podpirali grški begunci in iregulami Albanci, izvedel presenetljiv napad na majhno grško obmejno postojanko v Delvinakl, v kateri je bito 7 moZ, od katerih fa je bito tre-notno 4šizmo 5 navzočih. Teh 5 se je približno eno uro upiralo ognju napadalcev, a so se končno morali umakniti in pustiti z ujetnika Albancem. Resneje je grški oddelek ponotmo zasedel opuščeno mesto.
Grška vlada je dala navodila grškemu pooblaščencu pri alban.
na dosmrtno prisilno delo. V Del- iS«i vladi, da prijavi to kršitev vinu, Santi Quaranta, Chimarri,
Premeti, Leskovicu in Korči so u-stanovili vojaška sodišča, da' sodijo druge naše v množicah aretirane
grške meje s strani redne albanske vojske.
■ Atenska agencija poroča:
«Poizkus albanske propagande, da bi vrgla na grške oblasti odgovornost za obmejne incidente, predstavlja neolikan napor, da bi varali mednarodno javno mnenje tn prikrili odgovornost tiranske vlade za izzivanja in obnovljene napade. Incident v Delvi-nnkiju ni nič drugega, kot eden izmed mnogih incidentov; ki se dogajajo na obmejnem področju s pomočjo rednih albanskih sil, ki jih podpirajo grški begunch.
DANSKI VOJNI ZLOČINCI
Kodanj, 12. julija Največjo 'razpravo proti vojnim zločincem, ki so jo do zdaj Imeli na Danskem, so zaključili pred slo-diščeni v Kodanju z obsodbo na smrt 7 oseb, k: so Jih priznali za krive, da so med vojno izvršile na račun Nemcev nasilna dejanja,
glavnega ravnatelja ustanove UN RRA Fiorella La Guardio, da s sovjetske strani ni nobenega namena, da bi izvažali traktorje v Argentino.
Ko so ga vprašali glede novice, ki je bila v časopisih in po kateri naj bi predsednik Truman ponudil
1.000	letal in druge oborožene sile Združenim narodom kot ameriški prispevek mednarodnim policijskim silam, je Acheson odvrnil, da je odbor glavnega vojaškega stana Združenih narodov razpravljal o tem vprašanju, toda ni dosegel nobenega zaključka. Verjetno -je, da ga še tudi v bližnjem času ne bo.
Potem je Izjavil, da Velika Britanija ni nikdar zahtevala od Združenih držav, da sprejmejo določene vojaške obveze za olajšanje izvršitve predlogov, ki jih j« predložila an-glo-amcriška komisija za Palestino. Acheson ni hotel Izjaviti, če imajo namestniki odbora za Palestino, ki so včeraj odpotovali v I-ondon, posebna pooblastila, da sprejmejo obveze v imenu ameriške vlade, temveč se je omejil na izjavo, da so jih poučili o predsednikovih željah glede te zadeve.
Acheson je zanikal novico, objavljeno v italijanskem časopisju, po kateri bi Združene države in Velika Britanija sklenile obnoviti zavežniško vojaško upravo .v Italiji, če bi se ta država branila sprejeti pogoje mirovne pogodbe. Izjavil je, da ta novica ne odgovarja resnici.
Ko so ga vprašali glede poročila, ki ga je včeraj objavila ustanova UNRRA, da je glavni ravnatelj poslal noto kitajski vladi glede ustavitve pošiljanja dobav ustanove UNRRA Kitajski, če pristaniške naprave ne bodo na razpolago, je Acheson dejal, da' zunanje ministrstvo meni, da so to poslanico odposlali, da pa je ^njena vsebina le rt var glavnega ravnatelja ustanove UNRRA ter kitajske vlade.
predvideli, ko so ga izrazili z večjo trpkostjo, ali če vam tako bolj ugaja, na bolj alarmanten način srno se mi vedno potrudili razumeti sovjetsko stališče.
eJaz mislim — je nadaljeval Noel Backer — da bi bilo zelo koristno, če bi kdo, ki v tej zbornici ali zunaj kritizira sovjetsko politi-kot poizkušal razumeti to stališče v preteklosti. Lahko je za vsakogar izmed nas misliti, da smo zmagali v vojni za demokracijo in da lahko vse trenotne pereče probleme zlahka rešimo s pomočjo mednarodne demokracije Združenih narodov ali narodne demokracije, obljubljene v Jalti. Toda Sovjeti nimajo preveč srečnih izkušenj z našo narodno ali mednarodno predvojno demokracijo — nimajo dobrih spominov o naši mednarodni demokraciji glede Španije ali tega, kar se je zgodilo l. 193S v Monako-vem. Poizkusimo se spomniti, kakšno vrsto narodne demokracije so imeli tedaj Sovjeti ob svojih mejah: polkovnik Beck v Poljski, princ Pavle v Jugoslaviji, kralj Karol in Železna garda v Romuniji, Dolljuss v Avstriji in Horthg na Madžarskem. Danes mi vemo, da ti ljudje niso zares predstavljali efektivne sile svojih narodov, toda bili so na oblasti in naravno je, da se sovjetska vlada sprašuje, če je nova narodna in mednarodna demokracija namenjena biti realnost ali burka. «/mamo namen — je nadaljeval Noel Backer — da dokažemo, da je ta demokracija efektivna. Pridobiti si hočemo zaupanje Soz'jetske zveze. Razpršiti njene sume, pa naj že porabimo v td namen toliko časa, kolikor ga je potrebno. Noben član vlade ni nikdar mislil, da bo mogoče doseči ta smoter hitro ali lahko, toda jaz sam mislim, da smo že dosegli pravi napredek. Mislim, da te moje trditve ne bo mogel zanikati, kdor primerja zadnje zasedanje zunanjih ministrov v Parizu s prvim zasedanjem v Londonu preteklega avgusta in septembra. Mislim, da dosegamo napredke in da bomo s potrpljenjem uspeli v poizkusih. Mi verjamemo, v skladu s tem, kar zatrjuje Molotov, da interesi ZSSR soglašajo z osnovnimi interesi narodov v drugih državah in menimo, da je resnično osnovna resnica modernega sveta — tako v gospodarstvu kot na drugih področjih — da glavni življenjski interesi različnih narodov niso med seboj nasprotni, temveč, da so skupni. Mi sprejemamo — je dejal ob zaključku govora Noel Backer — še eno sovjetsko trditev, in sicer, da je mir nedeljiv.
Ti dve načeli sta alfa in omega realistične zunanje politike v sedanjem trenotku. Mi verjamemo, da bomo kljub kateri koli razliki ustavnih sistemov, če se bo Sovjetska zveza oblikovala po teh dveh načelih, lahko sodelovali l njo za srečo in procvit sveta.
V AMERIKI REKORDNI PRIDELEK
London, 12. julija
Iz IVashingtona so sporočili, (U bo letošnji pridelek koruze In žita, če bo vse po sreči, potolkel vse rokorde. Cene živilom v Ameriki še naraščajo: 6te-viJke, ki so jih priobčili v Wa-shingtonu, kažejo, da plačujejo trgovci na debelo 47% višje ce-lie za koruzo in 9% za žito, 36% za kavo in 27% za maslo. Cena mesu je poskočila za več kot 50% v primeru s tisto, ki je zdaj v veljavi. Kot je znano, je senat do zdaj odločil, da ne bo obnovil nadzorstva nad velikim številom proizvodov. Zagovorniki znižanja nadzorstva nad cenami trdijo, da bodo v primeru, da bo prevladalo stališče senata, ameriške industrije, katerih proizvodnja se je med vojno povečala, nudile tako bogato proizvodnjo, da se bodo cene znižale same po sebi.
Ameriški minister za poljedelstvo je sporočil, da predvidevajo, da bo znašal letošnji pridelek koruze v Združenih državah 3,341.646.900 mernikov in žita 1,090.092.000 mernikov. Čeprav to predstavlja skoraj prvenstvo, so uradniki ministr-siva izrazili mnenje, da ne bodo mogli izvršiti celotnega izvoznega programa za pomoč potrebnim državam, če ne bodo spremenili zakona o nadzorstvu nad cenami, ki so ga stavili v senatu na glasovanje. Po-mnenju teh uradnikov je treba vzpostaviti nadzorstvo nad cenami mesa in perutnine.
ŽETEV V ZSSR
Moskva, 12- julija
Žetev v južni Sovjetski rvezi je v polnem razmahu. Samo v Ukrajini so poželi nad 4 milijone akrov žita In predvidevajo, da bo letina dobra. V večini pokrajin so ie pričeli oddajati pridelek v državna zbirališča. Letoa ao pr čeli z žetvijo prej glede na zgodnji nastop poletja in na deževje, ki je odstranilo nevarnost suše ln ki je omogočilo hitrejšo rast žita.
V južnih predelih Ukrajine se je pričela žetev žita. V predelu Dnje-propetrovska so že poželi več kot
205.000	ha, v predelih Kersona in Zaptjrožja 187.000 ha, v predelih Harkova in Odese pa 135.000 ha. Žetev se Je pričela tudi v mnogih okrajih kijevskega, šumljsktga, čemigovskega, žitomirskega ln kamenecpodolskega okrožja. Vsak dan se žetev razširja po vsem področju republike. Po podatkih poljedelskega ministrstva je žetev žitaric dokončana na površini, ki je večja od 1,607.800 ha, od česar predstavljajo več kot ipilljon ha kolektivna odbelovališča. Te skupne kmetije organizirajo mlačev in zadovoljujejo obveznosti, ki jfh imajo do države. Okraj Kerson je že Izročil več kot tretjino pjidelka.
KITAJSKI KOMUNISTI NAPADAJO
Nangking, 12. julija Kot Izjavljajo v kitajskh vladnih krogih, so po mrtvi točki, do katere eo prispeli pri pogajanjih za mir, komunistične sile okrepile svoje napade v pokrajinah Honan !n Hopei (Srednja Kitajska). Na področju Kušana (pokrajina San-si), ki so ga .komunisti proglasili za vojno področje, so ukinili pr> met.
Mihajlot/ičeu zagovor
TITOVE UŽICE
Beograd, 12. julija
Srbsko mesto Užice, kjer se je začelo partizansko gibanje, so prekrstili v Titove Užice, v čast maršalu Titu.
ČUDNE LUCI NA »VEDSKEM
Stockkolm, 12. julija V raznih krajih Švedske so opazili na nebu rudne luči, podobne meteorjem, za katere do zdaj še niso ■mogli najti verjetne razlage.
‘	"P <
„Vse življenje sem sovražil Nemce!,,
Beograd, 12. julija Z Mihajlovičevo samoobrambo se je včeraj pričela dramatična razprava. Obtoženec Je govoril 4 •ure pod lučjd reflektorjev, v dvorani, ki je bila nabito polna in je vladala tišini.
•Vse življenje — je dejal Mihailovič — sem sovražil Nemce. Vse življenje sem gojil simpatije do Sovjetske zveze, toda nazadnje se je obrnila usoda proti meni. Vihar, ki Je nastal v svetu, je obrnil mene in moje delo*.
Ko je omenil svoje srečanje novembru l. 1941 z Nemci, je Mihailovič dejal, da je šel na razgovor, opremljen z ročnimi bombami in bil pripravljen zmetati jih nanje, ko so hoteli Nemci izgnati njega in njegove pristaše. Branil se je predati se, zato so Nemci napadli Mihailovičev glavni stan ter ga preganjali skozi 5 mesecev.
Mihajlovič je dejal, da so njegovi prvi stiki s tujino po njegovem imenovanju za četniškega poveljnika bili po sovjetskem veleposlar.t. Stvu t) Sofiji. Njegovi prvi stiki z Londonom so bili po ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Na obtožbo, da je nekatere zadrževal pri bojevanju, se je obtoženec opravičil tako: «Morai sem to storiti, ker nisem imel niti denarja niti ilvil niti priprav».	*
Ponovil je nato trikrat, da «£ nikoli izdal nikakih ukrepov proti civilistom. Z namenom, da bi ovrgel obtožbo kolaboracionizma z Italijani, je Mihajlovič izjavil, da so ie ob njegovem prihodu v Črno - goro četniki pričeli kolabortrati. Zato se Je omejil sprejeti položaj. Izjavil je nato, da je vzdrževal stike z Bolgarijo, Grčijo, RSmunijo, Madžarsko, Poljsko in Albanijo ter vedno težil k združitvi balkanskih driav.
Obtoženec je nato prečital besedilo Hitlerjevega pisma Mussoliniju. «Mihajlovič, je pisal Hitler, je največji sovražnik osi. Čaka na ugoden trenotek, da bi nas napadel*.
Ko je zanikal obtožbo, da bi kdaj ■ četniki izročili partizane Nemcem, je Mihajlovič zaključil svojo obrambo tako: •Storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi dosegel kompromis s partizani in ne morem razumeti, zakaj mi Britanci niso hoteli pomagati l. 1943*.
•Celo jugoslovanska vlada mi ni hotela pomagati. Znašel sem se v strašni zmedi in težavah. It tedaj sem bil za *slovasko združitev ter proti stari Jugoslaviji. Zase si nisem prizadeval dobiti ničesar. Kot vojak sem bil mnenja, da me bo ljudstvo pravično sodilo. Toda končno je bila tisoda n e us ni jen a. Sodišče naprošam, naj me sodi na. osnovi mojih izjav*.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
12. julija 1946
KULTURA
Dve narodopisni knjigi dr. Tramška
V zadnjih letih se je med Slovenci zanimanje za narodopisje zelo povečalo. Kakor drugi narodi, tako je tudi slovenski začutil, da so iive in zdrave osnove narodnega življenja v tisti preprosti ljudski kulturi, v kateri se zrcalijo ljudske navade in običaji. Začutil jc, da poje narodova duša v preprosti narodni pesmi, ki so jo peli stan očetje pred stoletji, ali so jo igrali pradedje na posebno godalo pred davnimi leti. V enostavnem, a tako svojevrstnem narodnem plesu, so slovenska dekleta in fantje izražali svoja doživetja na prav poseben mi-mičnl *n ritmični način. Vse to ljudsko življenje, ki spremlja delo na polju In veselje ob prazničnih dneh, je pri Slovencih zelo bogato in zanimivo. Včasi se je le v pokrajini, ki je že narodnostno mrtva, ohranil ples in narodna melodija. In spet .je mogoče najti med različnimi obrobnimi slovenskimi pokrajinami čudovite podobnosti in tudi popolne enake običaje in navade. To so torej živi izviri in živi dokazi ljudskega življenja in morda so tam, kjer drugih dokazov ni, prav ti najdra-gocenejii in najprepričljivejši dokazi narodnega življenja.
Sistematično zbiranje ift obdelava bogatega narodopisnega blaga sega pri Slovencih daleč v preteklost. Pred dobrim desetletjem je začel sistematično delo dr. Vurnik (melodija, ples) in njegovo delo nadaljujeta Fr. Marolt in N. Tomc. Znanstveni obdelavi so se posvetili iele v zadnjih letih (Zupanič, Kotnik, Grafenauer in predvsem Ložar). Za poljudno znanstveno delo pa je skrbela z zvočnimi slikami in posnetki na ploiče radijska postaja (Kuret, Peterlin).
Iz posebnega liturgičnega vidika pa je začel zbirati, razlagati ljudske navade in običaje dr. Turnšek. Ker so običaji tesno povezani s cerkvenimi prazniki in segajo njih zadnji vzroki v religiozno čustvovanje ljudi, je lahko segel globlje do njihovih osnov prav llturgik. Pisatelj je nanizal ob godovih cerkvenega leta družinske, volke in farne navade ljudskih občestev. Pri tem se je nabralo seveda mnogo gradiva in je do zdaj izdal vsega Itiri knjige. Prvi dve je izdal pri Mohorjevi družbi v Ljubljani. Obravnavata običaje od adventa do jurjevega. Drugi dve knjigi pa je izdal dr. TUmlek pred kratkim pri goriiki Mohorjevi družbi, eno v Trstu (ljudski obi-
čaji od jurjevega da kresa), drugo pa v Gorici (od kresa do adpenta). Tako Je sedaj obdelano vse leto s tega enotnega vidika.
Knjigi sta rezultat velike organi-zatorične delavnosti, saj je gradivo prispevalo za vsako knjigo več kot po 250 poročevalcev iz najrazličnejših predelov Slovenije. Gradivo je pisatelj sistematično obdelal, uredil in razdelil. Razvrstil ga je po pokrajinah, in poudaril podobnost z navadami v drugih pokrajinah. Uredil je vse tako, da je to celota, ki se preliva iz pokrajine v pokrajino in odseva od tržaškega morja pa do bregov koroikih jezer. Poleg tega zbiranja in sistematičnega urejanja gradiva je Sel TurnSek korak dalje in je iskal vzrokov vsem tem pojavom. Tako Je prodiral v njih smisel in v vzroke in se je marsikje približal koreninam slovenskih narodopisnih posebnosti. To je znanstvena stran TumSkovega dela in ima ceno Se prav posebno zato, ker je vse pojave osvetlil iz religioznega čustvovanja in Sel včasi tudi k starim poganskim izvorom, kar pri Slovencih Se ni bilo obdelano.
NajbogatejSi običaji v prvi knjigi so običaji ob jurjevem, ko se prebuja zima v pomlad. Tedaj govore pastirji, pojejo kolednice in vodijo Zelenega Jurija od hiSe do hiSe. V drugi knjigi pa so najbolj obdelani kresni običaji ob ognju na gmajni in ob vseh čudežnih in skrinostnih vražah v kresni noči.
Pisatelj je zbral veliko gradim, ki do zdaj le ni bilat objavljeno. Posebno bogat doprinos je s Primorske, pa tudi s Koroške. Besedilu je dodanih mnogo umetniških slik in fotografi), ki običaje tako nazorno pojasnjujejo in dopolnjujejo.
Dr. Metodu TurnSku se je ob tem zaključenem delu rodilo tole spoznanje, ki ga je zapisal v uvod knjige:
*Kot dokazujejo dosedanji zapisi, nabrani Sirom slovenske zemlje, od Slovenske Benečije in Zilje pa tja noter do Slovenskega Porabja in Prekmurja, Bele krajine in Istre, se skorajda pri vseh običajih javljajo iste ali podobne prvir.e in oblike. In čim starejSi so običaji, tem lepše se to očituje. Vse to zgovorno priča o istorodnosti, organski povezanosti, enotnosti slovenskega naroda. In to je tudi najmočnejši dokaz, da je vsa zemlja od Slovenske Benečije in Zilje čez KoroSko in Štajersko do Slovencev ob Rabi avtohtona in s slovenskim ljudstvom posiljena».	A. T.
IZ JUGOSLAVIJE
V Tirani ao svečano podpisali sporazum o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Jugoslavijo ln Albanijo.. Za Albanljp Je podpisal sporazum predsednik albanske vlada Enver Hodila, za Jugoslavijo pa zunanji minister Stanoje Simič.
Soo.alni oddelek okrajnega narodnega odbora za Dalmacijo je razdelil meseca januarja, februarja in marca tega leta sirotam družin borcev in žrtvam fašističnega terorja pomoč v znesku 0,914 888 din.
Dopisnik «Tanjnga» javlja, da je lrnel predsednik narodne skupščine republike Srbije profesor Stankovič pod pokroviteljstvom društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Belgijo v veliki dvorani lepe umetnosti v Bruslju govor o Jugoslaviji. Predavanju so prisostvovali predstavniki kulturnega življenja Belgije.
Bol garal ta mladinska delavska brigada sodeluje pri gradnji mladinske proge Breko - Banovičl. Brigada šteje 242 mladeničev in 3 dekleta. Sestavljena Je v glavnem Iz podeželske mladine; poveljnik brigade je Veljko Grozdanov.
Prebivalstvo nunskega sreza je proslavilo dan vstaje v Mlskovc/h. kjer je bilo središče narodno-osvo-bodilnega gibanja za spodnji del srefca. Tajnik glavnega Izvršnega odbora je govoril o pomenu 7. julija ln o razvoju partizanskega gibanja. Po govoru je bila narodna veselica.
Tanjug poroča, da bo jugoslovanska narodna skupščina spet .začela z delom 15. t. ra. ob 18. uri.
Jugoslovanska agencija Tanjug poroča, da spada tobačna tpvarna v Sarajevu v vrsto najboljš h mo-nopolskih podjetij v državi. Te dni so v tovarni .dosegli nov uspeh. Tovarniški delavci so postavili nov stroj, ki bo olajšal delo v več oddelkih. Stroj odstranjuje tobačni drob 2. Upravljanje a tem strojem je zelo enostavno, tako da morejo ob njih delati tudi nekvalificirani delavci.
C
IZ SLOVENIJE
Ko so po osvoboditvi pričeli predavati- na juridičnl fakulteti' ljubljanske univerze, so tako profesorji kakor študentje takoj spoznali, da z učnim načrtom predaprilske Jugoslavijo ne bodo mogli ustvarjati pravnikov novega kova ter da pomeni prehod oblasti v roke ljudstva, tako globoko preusmeritev vsega življenja, da mora to dobiti jasen odraz tudi v preusmeritvi pravnega študija. Na posebnem sestanku, ki ga je sklical predsednik društva »Pravnik* dr. Helij Modic, so napravili načrte za osnutek novega pravnega študija. Novi predlog učnega načrta jurldične fakultete ima dve osnovni značilnosti. Prva*' značilnost je v tem, da je v njem v celoti prodrla zahteva po napredni in znanstveni usmeritvi pravnega študija/ V prvem letniku sl bo študent utrdil osnovne zgodovlnsko-razvojne .pojme o družbi, pravu, sociologiji, teoriji države in gospodarski zgodovini. Najvažnejši predmeti bodo pravo najstarejših ljudstev, rimsko pravo, narodna ln splošna pravna zgodovina. Drugi In tretji letnik bosta pregledno obdelala celotno sedaj veljavno pravo, vključujoč vse važne predmete iz politične ekonomije. Četrti letnik pa Je namenjen specializaciji mla. dih pravnikov v tri smeri; v pravosodno, polltlčno-upravno ln gospodarsko smer. Druga značilnost predloga novega učnega načrta pa je v tem, da bo pravniški študij zahteval od študenta resnega dela in prizadevanj ter da ga bo zgradil v dobrega praktika ali znanstvenika.
Celjsko gledališko poslopje je okupator skoraj popolnoma Taz-dejal. Iz gledališke dvorane Je vrgel ves parter, lože ln. galerijo ter podrl stopnišča ln dohode. Zdaj so ustanovili posebni odbor, v katerega so sprejeli zastopnike obrtništva ter predstavnike okrajnega ln okrožnega ljudskega odbora ln OP, ki bo imel nalogo, da obnovi celjsko gledališče.
Zgodovina. s0.ovenskeg.d s0DVsto.a.
(Knjiga za višje razrede srednjih šol)
Med Šolskimi knjigami, o katerih Je poročal naS list le zadnjič, je tudi Zgodovina slovenskega slovstva, ki pomeni brez dvoma med vsemi knjigami največje kul. turno darilo. Zgodovina slovstva «1 pomembna samo za Solo, ampak za Blovenoe sploh, posebej le za Primorske Slovence, M imajo tako priložnost pogledati v seznam in oznako oelotne slovenske knjižne zakladnice.
Zadnja izdaja podobnega Ora-fenauerjevega pregleda slovanske književnosti *je Ze potka in razen tega je tako zastarela, da je bil danes Ze marsikateri primer potreben nove osvetlitve Dr, Blodnjak, ki je to potrebo tudi čutilf je izdal pred nekaj leti svojo zgodovino slovstva, ki pa je za lolsjce potrebe malo zadovoljiva. Mnogo premalo se je namreč pisatelj dr. ial objektivnih dognanj in govori zato iz knjige neiteto subjektivnih mnenj in posebnosti. Ce tedaj primerjamo najnovejto Zgodovino slovenskega slovstva s starejšimi izdajami in Jo stvarno presodimo, lahko trdimo, da Je to najboljši, njetodoloSki in poljudno znanstveni pregled slovenske književnosti.
Knjiga sioer ni prinesla nobenih novih odkritij, toda to tudi ni bil njen namen, Pieoi so upoštevali le znana dejstvaf do katerih je prišla slovenska slovstvena zna. nost na ljubljanski univerzi. Zaradi tega ni v knjigi nobenih svojevoljnih mnenj in domnevanj.
Po stilu je čutiti, da je pisalo knjigo več pisateljev, vendar to ne moti. Vsekgkor je to bolje, kajti en tam pisatelj bi tetko obdelal v taki knjigi vsa poglavja in zgodovinska obdobja. Skoda je, da sestavljalci knjige niso navedeni, kakor je to navada pri vsaki knjigi. Brez dvoma je to delo, ki je last nekoga in ki nosi tudi v kulturni slovenski javnosti kot kulturni delavec odgovornost in zasluge za opravljeno delo,-
Pisatelji so prikazan v strm jenih poglavjih pregled slovenskega slovstva od prvih začetkov z brizinski-mi spomeniki v 10. in 11. stoletju do druge svetovne vojne, oziroma celo do leta	V knjigi Je to-
liko pisateljevega osebnega gledanja in vrednotenja, da pomeni to delo zanimivo analizo jiafpomemb. ne j tih literarnih umetnin in lepo razlago njihovega idejnega, tematskega in formalnega značaja*
Knjiga je razdeljena v večja poglavja in pod vsakim poglavjem je nanizan pregled najvažnejših dejstev iz poglavja, Ta način po.
meni novost in zanimiv pedagoški način, ki tako) v začetku opozori no najvaZnejSe obravnavane predmete. Knjiga nakazuje največje vplive in svetovne idejne tokove, ki se prelivajo v vseh dobah preko narodnih in državnih meja, in ki so sozveneli tudi na strunah slovenskih ustvarjalnih duS. V tem je opaziti razveseljivo razgledanost v kulturni svet, ki jo knjiga zahteva tud* od dijaka. V knjigi je obdelanih več kot poldrug sto imen slovenskih pisateljev, kriti, kov, slovstvenih vzgojiteljev in organizatorjev slovstvenega Življenja na Slovenskem. Najboljša Sol. ska obdelava do zdaj je gotovo razprava o PreSernu in Jurčiču. Od zadnjega poglavja, ki obravnava najnovejSo dobo, morda dijaki ne bodo dosti imeti, če sami niso del brati. Poglavje je bol) stimarično zajeto. Vendar je ta način razumljiv, ker umetniška £»dobo in dokončna ocena Živečih pisateljev Se ni zaključena. Knjige pa tudi ni mogoče končati brez njih.
Poleg kulturne in pedagoške po. membnosti je vaZna Zgodovina slovenskega slovstva tudi iz narodne, ga vidika: v njej je dokaz, do to narod ni od včeraj, ampak da ima' prve pismene zapiske Ze iz 10. stoletja. Razen tega naSteva knjiga vse, tudi obrobne slovenske pokrajine, ki so rodile tolika narodnih pisateljev in pesnikov.
Prosvetni oddelek Zavezniške vojačke uprave je s to knjigo Sio-venoe prijetno presenetil. Knjigo tudi nedijakom toplo priporo.
A. T.
čarno.
POGREB SOVJETSKEGA SKLADATELJA ALEKSANDROVSKEGA
Desetega julija je bil v Moskvi pogreb slavnega sovjetskega skla. datelja in dirigenta profesorja Aleksandra Aleksandrovskega. Od pokojnika, ki je ležal v domu Rdeče armade, so se poslovili predstavniki vseh delavskih slojev. Aleksandrovskl je užival sloves tako v Sovjetski zvezi, kakor v tujini.
KONFERENCA ZNASTVENIKOV BRITANSKEGA IMPERIJA
V Londonu se je začela konferenca znanstvenikov britanskega imperij~ Lord predsednik sveta Morrison jim i* obljubil vso vladno podporo in je izjavil, da je vlada popolnoma poučena o vidnosti ra ziskovanj za bodoči razvoj Velike Britanije in britanskega Common-ipecltha.
Vrste industrij na ČeSkoslovaikem
Iz košičkega gospodarskega načrta, ki ga je vlada v preteklem letu v glavnem izvedla, je razvidno, da so na Češkoslovaškem tri vrste industrij:	podržavljena,
zadružnlška ln zasebna. Najboljši pregled koliko odstotkov celokupne Industrije odpade na podržavljeno, nam tudi število nameščencev ter njihovi prejemki, ki kažejo naslednjo sliko: dne 1. aprila je podržavljena industrija zaposljevala 592.000 oseb, kar,pred. stavlja 55.3% vseh aktivnih nameščencev, ki so v januarju 1946 piejeli 58.8% celokupnih mezd in plač češkoslovaške Industrije.
Državni statistični urad v Pragi je objavil, da so po vrednosti potrošnje iz leta 1937 na Češkoslovaškem podržavili:	rudarsko in-
dustrijo 100%, industrijo železa 99.8%, proizvodnjo plina ln elektrike 94%, industrijo papirja ln stekla 74%, kemično industrijo 54%, keramiko 37%, usnjarsko Industrijo 12%. Vse ostale industrije so podržavili v še manjših odstotkih. Dodati Je treba, da so poljedelsko Industrijo v glavnem po-zabružlll.
Proizvodnja železa ln jekla na ČeSkoslovaikem
Kljub omejenemu številu visokih peči se proizvodnja Jekla in železa na Češkoslovaškem vsak mesec dviga. S koncem maja 46 je dosegla predvojno višino. V prvih petih mesecih leta 1946 so na Ceškoslo. vaškem izdelali 335.383 ton železa ln 580.423 ton jekla. Proizvodnja železa bi se pa lahko še močno povečala, toda ovirajo jo pomanjkanj« visokih peči, koksa in zadostna količina železnih rud. Češkoslovaška vlada si Je že zagotovila precejšne količine rude, kt pa je slabše kakovosti in zato porabi več goriva. Toda to niso vse ovire. Težko vprašanje predstavljajo prometne in transitne težave preko Nemčije. V pristanišču v Hamburgu leži najboljša švedska železna ruda in čaka na prevoz v češke tovarne.
Trgovinsko ministrstvo Združenih držav jo dovolilo izvoz omejenih količin peničillna, ker Je proizvodnja zaradi velikih naporov na tem polju zelo narastla. Proizvod, nja penicilina v nevcepljivi obliki trenotno presega notranje potrebe Združenih držav in je zato možen Izvoz.
Britansko ffhančno ministrstvo upa, da bo primanjkljaj zunanje trgovine mnogo manjši od predvi. denih 750 milijonov Sterlingov, ker Je izvoz v zadnjem času dosegel zadovoljivo višino. Razen tega se je povečala tudi proizvodnja za domača tržišča. Največji napredek je dosegla avtomobilska Industrija tako za zunanji kakor za notranji trg. V mesecu maju so v Britaniji izdelali nad 18.000 avtomobilov, lanskega maja pa. samo 190,
Na ponoven odgovor švicarske vlade, da ne nasprotuje zasedanju organov Združenih narodov v Svi-ci, je glavni tajnik Združen h narodov naznanil, da bo 5. zasedanje sveta ustanove UNRRA 2. avgusta v Ženevi v palači bivšega Društva narodov, kakor Je to prelagal glavni ravnatelj ustanove UNRRA Fiorello L« Guardia, Palačo Društva narodov v Ženevi bodo 1. avgusta predali Združenim
narodom.	/
V vzhodnih predelih Sovjetske
zveze bodo v tem letu začeli delovati številni novi premogovniki. V prihodnjih letih bo skupno število novih premogovnikov znašalo 126, ln sicer z letno zmogljivostjo 53 milijonov ton. Delo v novih rudnikih bo popolnoma mehan’zirano.
Kanadski minister za trgovino je objavil, da znašajo posojila kanadske vlade državam izven področja čterlinga nad 527 milijonov dolarjev. Posojila so nakazali Franciji, Belgiji, Kitajski, Nizozemski, Češkoslovaški, Indiji, Norveški in Sovjetski zvezi. Spodnja zbornica je odobrila nadaljnja posojla v znesku 80 milijonov dolarjev, toda pod pogojem, da jih države prejemnice uporfroijo za nabave v Kanadi.	'
TRŽAŠKA KRONIKA
VČERAJŠNJI NEREDI PO TRŽAŠKIH ULICAH
Policija aretirala 72 demonstrantov;
8 oseb ranjenih, 3 prepeljali v bolnišnico
. Včeraj proti poldnevu sta policija Julijske krajine in zavezniška policija po štirih urah zadušili več organiziranih napadov, o katerih poročajo, da qo jih podpirale osebe iz bližnjih mest in vasi. Posledica včerajšnjih nemirov je bila aretacija 72 ljudi; 20 so jih po zaslišanju izpustili. Do petih popoldne je bilo ranjenih 8 oseb; tri so prepeljali v bolnišnico.
Policija poroča, da razen sedem
ali osem aretirancev ostali nimajo domovališča v Trstu. Po policij-sk h poročilih so včerajšnji neredi posledica sestankov v kulturnih krožkih v Trstu, Miljah, na Opčinah, Proseku, Bazovici, Sv. Kri. iu, Grupadi, itd. Policija Jo obvestila, da je večji del udeležencev prišel v mesto peš; prihajati so začeli že v zgodnjih jutranjih urah. Po nekaterih zgodnjih jutranjih poizkusih, da bi z eksplozivi poškodovali tramvajske proge, so se začeli nemiri v zvezi s tukajšnjo nezakonito stavko, ki traja že enajsti dan. Do prvih nemirov je prišld v raznih okrajih mesta kmalu po deseti uri. Stavkajoči so skušali vsi-I’tf svojo voljo na ulicah mestnega središča:	ulici Carducci, Cesare
Battlsti, drevoredu 20. Septembra, kjer je bila odprta večina trgovin. Demonstrantje so metali kamenje ln razbili nekaj izložbenih oken Pol'ciJa Julijske krajine Je gruče kes ne j e razpršila. Na trgu Dalma. zia so demonstrantje napadu majhno trgovino, razbili okna ter nekaj pohištva. Na trgu Ponte Rosso b^J-zu morske obale in «Casa portua-le», kjer je Sedež raznih komuni-stičll h organizacij, je policija hitro zaprla prehode, ko so se pojavili stavkajoči. Med čiščenjem področja je policija oddala nekaj strelov v zrak.
Proti enajsti uri se je zbrala na Carducci in v bi žnjih ulicah skupina italijanskih elementov, ki so proti stavki. Skušali so se spoprijeti s stavkajočimi. Policija na konjih in zavezniška policija na jeopih je do poldneva ulice očistila. Med e-naj3to uro in poldnevom je prišlo na različnih cestah do spopadov med policijo ln majhnimi skupinami stavkajočih. V ulici Torre Blanca je bil obstreljen neki moški, ki je skušal zapreti trgovino. Prepeljali so ga v bolnišnico. V istem predalu je britanska mornariška policija pomagala civilni ln zavezniški vojaški policiji pri čiščenju cest. Mornariška policija je aretirala moža, ki je očivldno vodil skupino, ki je skušala zapirati trgovine v ulici Roma. Aretiranec je Vlctor Crevatin iz Kopra.
Tudi včeraj je policija nadzorovala Mbrganovo črto, da bi preprečila prevoz hrane ža stavkajoče iz področja «B». V preteklih dnevih je ustavila več tovornih avtomobi. lov s hrano večinoma z moko in testeninami ter tovor zaplenila. Pre. voz hrane iz področja «B» je proti odredbam o racionlranju hrane, kajti Jugoslavija in od Jugoslavije nadzorovano področje «B» sta področji, ki uživata preskrbo ustanove UNRRA in zaradi toga nimata dovoljenja, da bi izvažali hrano.
Nemškj vojni ujetniki še vedno raztovarjajo blago za vojaško preskrbo; ravno tako pomagajo raztovarjati tovore ustanove UNRRA.
Med včerajšnjimi nemiri so nekatere skupine stavkajočih skušale ustaviti tramvaje, ki so jih vozili delavci podjetja »Aoegat*. V tramvajska okna so metali kamenje; razbili so nekaj šip. Po poročilih «Aoegat» so včeraj do 10. ure dopoldne obratovale na vseh sedmih progah. Na neki progi sta bila blokirana dva tramvaja, k!
, S P O R T
PUNOEc IN PALLADA PRISPELA NA SVEDSKO V Stockholm sta prispela znana jugoslovanska teniška igralca Fun. čec in Pallada. Odpotovala sta takoj v Varberg, kjer se bodo 14. julija začele tekme za* Davisov pokal in sicer za evropski finale.
sta se vrnila v remizo. Druge linije so bile zaradi položaja v mestu .začasno opuščene, toda popoldne so spet začele obratovati.
Včeraj zjutraj okoli 1.30 ure so slišali skoraj vsi prebivalci v mestu močno eksplozijo, ki je nastala v ulici Miramare. Policija, ki je takoj odšla na kraj dogodka, je ugotovila, da so neznanci položili razstrelivo pod drog, ki nosi žico za cestno železnico. Policija je o po-
škodovanju obvestila «Acegat»; tehniki so odšli takoj na delo, ln dopoldne je že tramvaj redno obratoval.
Proti 3.40 url so neznanci položili razstrelivo med tračn’ce na ulici Santorlo, kjer vozi tramvaj St. 5 In 11; ni bilo nobene škode.
Od poldneva je bil v mestu mir; ameriške čete, britanska vojaška policija ln poletja Julijske krajine so patruljirale po ulicah.
Demonstrant obsojen
na tri mesece zapora
. Včeraj je v šje sodišče Zavezniške vojaške uprave, ki mu je predsedoval major F. S. C. Bayiisa, obsodilo na tri mesece zapora Angela Bosiča. Obtožen je bil, da se je 29 junija udeležil neke nedovoljene demonstracije. Bosič je dejanje zanikal in je izjav'1, da Je šel ob tisti uri slučajno čez trg, kjer je bil koncert z dovoljenem Zavezniške- vojaške uprave.
Nato se je zagovarjal pred sodiščem Libero Scapln, obtožen, da je 2. julija grozil nekemu prodajalcu, ki ni hotel zapreti svoje trgovine in razen tega, da je bil brez osebnih listin. Obtoženec je dejanje priznal, vendar pa je poudaril, da ni grozil. Na predlog odvetnika so razpravo zaradi odsotnosti obramb, nih prič preložili. Javni tožilec je bil poročnik D. G. Jennings.
Včeraj dopoldne so pred izrednim porotnim sodiščem na zahtevo obrambe preložili razpravo proti Luigiju Coccettiju in odsotnemu
Giovanniju Fontanotlju, ki »ta bila že obsojena na 24 let zapora, odnosno na dosmrtno ječo, zaradi ob. tožbe sodelovanja s sovražnikom in umorit.
Nato se je začela razprava proti odsotnemu Stelllju de Vacehiju, obtoženemu, da je 26. avgusta 1944 v Perisu kot republikanski vojak v službi Nemcev naznanil nemškim oblastem, da so med kino predstavo žvižgali, ko so se prikazale slike Duceja iri Fiihrerja.
Na predlog obrambe je sodišče preložilo razpravo na 13. avgusta.
Britanska križarka “A]ax„ v tržaškem pristanišču
V prvih včerajšnjih jutranjih u-rah je pristala v trZaSkem prista-niSou. britanska krilarka *Ajax»; spustila je sidro izven pristanišča.
*Ajax» prihod ne pomeni križarkt Čanja Števila zavezniških križark, ki so zasidrane v trZaSkem prista. niSču, ker ostane njih Število nelz. premenjenc, to Je dvoje ladij. Severnoameriška križarka *Fargo»• — je kakor smo izvedeti — odplula proti Benetkam, malo pred prihodom *A)axa». Trenotno Je v tr-žaSkem pristanišču pet zavezniških vojnih ladij različnih vrst: britanski križarki *A)ax> in cMauritius», britanska rušilca sCheckers» in tChdripg» ter severnoameriški rušilec *8maXl».
Bedemtisoč tonska *A]ax» Ima poleg orožij manjSega kalibra osem topov kalibra 15Z mm. Med vojno je odlično služila. Bila je med ladjami, M so ob pričetku vojne sodelovale pri zmagoviti bitki na Rio detla Plata v Južni Ameriki. Dva člana njene trenotne posadke sta bila na krovu med omenjeno bitko.
«A)ax> ni prvič v Trstu. PriSla je v Trst skoraj pred enim letom, kmalu potem ko so anglo-ameriSke sile prevzele nadzorstvo nad mestom; priplula je skupno s sestrsko ladjo. tOrion».
e.A)axs sestavlja1 del petnajste skupine križark in ji poveljuje lreo kapitan Rogal Navg De Cfourtneg.
Jutri «MeflstofeIes»
Jutri ob 21. url bo na gradu sv. Justa druga vprlzoritev Boitovega »Mefiatofelesa*, v nedeljo od 21. url pa ponovitev Ponchiellijeve »Gio-ccnde*. Obe predstavi bosta s premiersko zasedbo. Predprodaja vstopnic na trgu Verdi 1.
Tatvina 74 vreč sladkorja
Neznani tatovi so s kolodvora pri sv. Andreju odnesli lz vagonov ustanove UNRRA 74 vreč sladkorja.	.	c
Manjši incidenti v okolici
Medtem ko je bil včeraj položaj v Gorici miren’ in Je policija dobro čuvala Javni red, je prišlo v predmestjih in okolici do raznih Incidentov. Neznanci so ponoči prizadeli znatno škodo po predmestnih njivah med sv. Rokom lh 8t. Petrom, s tem da so uničili nasade paradižkov, pese, zelene, ohrovta in kumar.
Včeraj je bila pokrita tržnica zadostno založena s sadjem in zelenjavo, ki so jo pripeljali iz oko-l'ce kljub nadzorstvu in grožnjam. Iz gozdnih predelov pokrajine so včeraj pripeljali v mesto tudi več voz drv-
Policija v Kanalu na Soči je aretirala Janeza Valentinčiča, Marijo Štrukelj, Vido Kragelj, Alojzijo Blažič ln Oskarja Segalo, ker so skušali motiti Javni red. Prepeljali so jih v goriške zapore.
Položaj v tovarnah v Podgori in Strašičah je nespremenjen. V Tržaški predilnici so zaradi Incidenta, ki se je pripetil v sredo zvečer, ko je eksplodirala bomba in ranila tri, delavke, prekinili z večernim delom. Stanje pred lke Giu. ditte Turus; katero so prepeljali v bolnišnico, se boljša. Vest, ki se je včeraj razširila po mestu, da Je Turusova umrla, je neresnična.
Izpiti na slovenski nižji strokovni šoli
Na slovenski nižji strokovni šoli v Gorici se bodo začeli Izpiti za drugi razred 18. t. m. ob 8. uri, in sicer s pismenim Izpitom iz slovenščine; 19- bo pismeni izpit lz Italijanščine, 20- iz računstva in obliko-slovlja in Zl. iz geometričnega in prostoročnega risanja; nato bodo sled il ustni izpiti.
Nckolekovane prošnje Je treba vlo siti na ravnateljstvu šole v ulici Crcce, in sicer do 15. t. m.; priložiti je treba šolsko spričevalo, krstni list, potrdilo o cepljenih kozah in osebni dokument. Za sprejem jo potrebno spričevalo petega razreda osnovne šole ln Izpolnjeno 12 leto stfrostl v tekočem letu.
Sola, ilš, kateri je v tekočem šolskem letu deloval le moški raz. red, je odprta za oba spola In bo na podlagi zadevnega dekreta ZVU pričela s prihodnjim šolskim letom z rednim poslovanjem. Vsa podrobna pojasnila dobe prizadeti na ravnateljstvu šole.
Seia pokrajinskega sveta
Na včerajšnji redni seji pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval g. Braun'tzer, so po odobritvi zapisnika prejšnje seje razpravljali o točkah dnevnega reda. Sprejeli predlog odvetnika Tpste za povišanje denarnih kazni za prekrške prometnih predplsbv.
Nadaljnje točke dnevnega reda včerai“uje seje so bile povišanje pristojbin na nakazila v občini Kobarid, povišanje mesečae nagrade občinski uradnici Josipinj Zotter-jevi v Volčah, odobritev novih tabel za plače delavcem v gor škl občini, o 'nagradi profesorju Ra-rieriju za delo pri urejevanju zgodovinskega muzeja v Gradu,- prodaja občinske zemlje v Zagradu, in sprememba pravilnika splošne bolnišnice v Gorici. Zaradi odsotnosti odvetnika Stecchlne bodo o deseti točki dnevnega reda; to je o predlogu za vzpostavitev občin, katere je ukinila fašistična vlada,
razpravljali na prihodnji seji
Ob 18- uri se je javna seja končala
PREHRANA
Razdeljevanje živil. Sepral poroča, da bodo jutri začeli razdeljevati raslednja racionlrana živila za-mesec julij: 500 gr testenin, cena 24 Ur za kg; po 500 gr zdroba otrokom od 0 do 4 let, cena 90 lir za za kg; 180 gr masti, 'cena 72 lir za kg; 200 gr sladkorja, cena 50 lir Kg; 200 gr fižola potrošnikom od 19 do 65 let samo v Gorici; 300 gr graha, cena 39 Ur za kg; 2 del oija, cena 250 lir za liter; 250 gr testenin potrošnikom od 4 do 19 let in potrošnikom nad 65 leti, cena 38 Ur za kg.
Tatvina
Železničar Anton Vuerg je polički prijavil tatvino dveh železniških pragov v bližini železniškega prehoda pri Moši. Oba praga je reki zlonamcrnež' Izkopal izpod železniških tirov.
RADIO TRST I
' 268,2 m • 1140 ko
Petek, 12. JuUJa
17.30 glas Londona; 18 literarni razgovori; 18.15 za vsakega nekaj; 19 glas Amerike; 19.40 angleška ura; 20.15 Ital- vesti; 21 tržaški trio; 21.30 radio dancing; 23 zadnje vesti BBC; 23.15 nočno zabavi, šče; 24 zaključek.
Sobo«, 18. julija
J pestra glasba; 7.25 koledar; 7.30 ital. vesti; 7.45 slov. vesti; 12 reproducirana glasba; 12.30 pestra glasba; 12.45 napoved časa, slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 predavanje:	Naloga U.N.E.S.C.O.;	13.30
glasbeni spored; 14 pregled vesti; 14.06 predavanje: o športu.
A. T- CRONIN
22.
KALEJDOSKOP
Mislila , je nanj, na toplo dobrohotnost, s katero ji je ugodil, na uspeh, ki ga bo Imela, ko se bo med prijateljicami zmagoslavno pobahala z njegovo sliko. Njene misli so plavale nekje daleč in se zgubljale v motni megli prihodnosti. Prišel bo morda dan — nihče ne ve tega, saj so vendar dogajajo čudne stvari na tem svetu! — ko ga bo morda osebno spoznala ln morda celo z njim govorila. Toplo je pogledala drago sliko; nato sl je smeje, nadela radijsko slušalko.
Na postelji St. 12 Je mirno pletla stara ženica. Pletla J« nogavice za svojega nečaka. Klik, klik so odmevale igle in odmevi so se mešali s tiktakanjem ure — tik tak, tik tak, sekunda za sekundo, ritmična tkanina,- ki Jo je pletel čas v tišini oddelka bolnišnice.
Četrt na sedem je bila ura, ko je nekaj zmotilo mir v ‘hodniku. Doris Andross Je zapustila posteljo št, 16 in se približala pisalni mizi,
pri kateri je sedela Fany. »Nocoj sem proata», je rekla. »Povabili so me v gledališče. Ali lahko prosim za posebno dovoljenje?*
Mrzla zqj>a je pretresla Fanyne živce. Posebno dovoljenje. Torej, v gledališče. S, kom? Mirno je odgovorila:	»Seveda*. Vzela je
svinčnik ln napisala listek. Androssova se Je obotavljala. «Aii smem?* Je zašepetala in odprla velike svetle oči. «Sestanek imam ob sedmih.*
»Ob pol osmih ste prosti*, je mirno odgovorila Mlss Fanshavve.
»Dobro, Miss Fanshavve*. Niti besedice ni dodala; nekako ironično se ji je pokorila.
»Ali b! radi odšli takoj?*
»Da, Mlss Fanshawe.» Isti ponižni a Istočasno Ironični naglas lati Izzivalni blisk v velikih črnih očeh. Spomini so vzvalovili v Fanyni glavi. Spet Je čutila vzrok njenega vedenja, prikrito sovraštvo, ki se je že dalj časa dvigalo prati njej in proti njeni avto-
riteti. Divja jeza, ki jo Je gojil val Bpominov in njena prizanesljivost ter tudi njena žalost, se je nenadoma zdramila v njej. Toda čeprav je bila razburjena, je mirno pogledala strežnico naravnost v oči.
«Lahko greste*, je rekla, če je vaše delo končano. AH je vse v redu?*
«Da, Miss Fanshavve.*
»Ali ste premenjali večerne obveze St. 13?»
Androssova se Je. Obotavljala. »Nisem vedela, da je to moja na-loga*. je odgovorila. »Bila je naloga Watkinsovc.*
«Watkinsova ima preveč dela s šr. 18. Vsekakor pa sem vas po čaju sama prosila za to.»
Trenotek tihe napetosti: nato Je Doris Andross tiho rekla:
»Nisem slišala.*
»Torej, presim vas, da to opravite.* Zavedala se Je svoje moči; zdrznila se je po vsem telesu. Lahko ji je bilo izrabiti svojo avtoriteto ln z dvema besedama prekiniti ono prekleto nesramnost; toda ni se hotela poslužiti tega sredstva. Vzela je v roke pero in rekla:
«Lahko greste takoj, ko boste končali z obvezovanjem.*
Androssova je 7* trenotek počakala; nato se J® nezadovoljna nejevoljno napotllA proti/1 zdravniški mizi. Fany Je »Klonil* glavo; njene nosnice so drhtele; čutila je, kako ji je srce utripalo. Zakaj - je mislila - se ne upr'em? rala bi ji odpovodatl-	*lcer
takoj: saj je kriva- T°da lst0-časno je prav got?^ -'Jela, da ne bo napravila nič takšnega. Imela je svoj zakon, Ki JI Je prepovedo-val, da bi se poslužila svoje moči v primerih osebne mržnje.
Nenadoma Je na hodniku zazvo. ni! telefon. Fany je pustila svinčnik — bila je raztresena — ln se napotila tja. Nič posebnega: apra. Sevali so o nekih rjuhah, ki Jih je naročila. Toda stvar jo je pomirila. Imela je spet nadzorstvo nad seboj; spustila Je slušalko in ae vrnila v oddelek. Ze je stegnila roko, da bi odprla vrata, ko se Je ustavila. Blizu stebra je nepremično stal neltl mož ln čakal.
Fany je nagrbančila čelo; toda takoj se Je spomnila. Bil je Joe, mož št, 16. Bled je bil kot mrtvec; oči so mu bilo motne, a čevlji blatni. Prav gotovo je zbežal, ker ni mogel več čakati. Odšel je, a zdaj se Je vrnil, ker je hotel ve. deti in slišati'strašno sodbo. Mučno
ga je bilo gledati; hotel Je sprego. voriti; ovlažil si je ustnice a vpra. Sanjo mu m prišlo z jezika.
»Kako... kako?* je jecljal. Fany se mu je približala.
«BoljSe ji je» je sia(jko - rekla. «Zelo dobro je prenesla poizkus. Okrevala bo.»
Neverjetno jo je pogledal; oči se mu zasvetile in globoko se je oddahnil. »Ah, ahi* je nšumno zajecljal in ponavljal zlog, kot da bi bil deček, ki ga omamlja pre-prevellka radost. Čutil je, da ga davi v grlu; z roko sl je hotel zrahljati ovratnik. Fany ga je potisnila v kuhinjo ln ga prisilila, da je sedel.
»Zdaj vam je boljše, ali ne?», je tiho rekla. »Zdaj bo vse v redu za vas.* Uboga Fany. Ko je tolažila nesrečnega moža, ni mogla pozabiti, da Je vendar srečnejši od nje
»Ali jo smem videti?* Je bojazljivo vprašai m privzdignil glavo.
«Morda jutri!.. AH pa pojutrišnjem.*
«JutrI... ali pa pojutrišnjem.* Ko je še pred kratkim blodil po živahnih ulicah, na katerih je promet naravnost valovil, Je pravil sam sebi,' da zanjo ne bo več ju-
Glavnl urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja /- L S.
trlšnjega dne. Jutri... ali pa pojutrišnjem! Stresel je glavo, kot da bi bil boksač, ki ga Je nekdo močno udaril s pestjo. 8op las mu je padel na čelo; nenadoma je začutil zadrego; z roko je odstranil lase. Bil Je trezen ln sramoval se je pred Fany.
«Opro... oprostite ml», je za. Jecljal ln trudno vstal. »Oprostite, če sem se tako neumno vedel. Tako dobri ste bili!*
»Pojdite domov, v posteljo*, je rekla Fany. Zelo jo je moral lju. biti, če Je tako trpel zanjo.
»Gotovo, zelo sem truden*, je odgovoril in se napotil proti vratom. Vzdihnil je; njegov vzdihljaj ja pričal, da je bil res truden, istočasno pa, 'da mu Je padla teža od srca, »Ali ji boste povedali, da sem prišel?*
Fany je tiho pritrdila In mu dolgo sledila z očmi. Hodil Je po prstih, smešno in zelo dostojno. Fany je nehote pomislila, kako drugačno bi bilo njegovo slovo, če ne bi posegel vmes Barclay. Danes zjutraj... Koliko časa je ž® prešlo od tedaj?
Za trenotek je stala nepremično, nato jo vzdihnila in se nenadoma obrnila; potem je ■ krenila proti hodniku .	.	/