AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLIV. — VOL. XCLIV
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 27, 1941
JKEDITE KKANE^k lag^WDcrna
•r......< V r '.Wx :- _iv_ '
■scalc or uncf
Naciji so baje ubili v Italiji tri italijanske generale v izgredih
Mnogo sto oseb je bilo ranjenih v izgledih v severni Italiji
NACIJI POMAGAJO FAŠISTOM
New York. — Winston Bur-dett, ameriški poročevalec v Bel-gradu, Jugoslavija, zatrjuje, da so bili ubiti v soboto trije italijanski generali in več sto oseb je bilo ranjenih v revolti v Milanu, Turinu in drugih manjših mestih v severni Italiji. Burdett je dobil to novico od diplomatskih krogov v Belgradu.
Izgredi so se bili. pričeli že v petek in so se nadaljevali v soboto. Vmes so posegle nemške čete, ki jih je dobil Mussolini največ radi tega, ker se je bal revolte laškega naroda proti fašistom, ki so žapletili Italijo v vojno, a doživlja italijanska armada na vseh frontah poraze.
V ulične izgrede je poseglo tudi italijansko vojaštvo, toda ob tem času se še ne ve, če so pomagali revolucionarjem, ali vladi, ali obema strankama. Nemške : čete so zasedlp v Milanu železniško postajo, ter telefonski in poštni urad. Postavljene so tudi za varstvo v glavnih tovarnah v tem mestu.
Vsi trije italijanski generali so bili ubiti v uličnih izgredih v Milanu. Poročila tudi zatrjujejo, da je nemško vojaštvo pomagalo fašistom zatreti vstajo. Mussolini je izročil nemškemu vojaštvu vso oblast na otoku Siciliji ter v južnem delu Italije, Brindisi.
Iz Berlina pa se zatrjuje, da . je vozilo čez prelaz Brenner šte- . vilno vlakov v Italijo nemške letalske čete, potrebščine za zra- . koplovne pristane in municijo.
NEMCI NAPADEJO ANGLIJO V 90 DNEH
London, 27. jan.—V poskusu, da stori Anglija vse za obrambo, ko bo privihrala nemška sila, so začele vse tovarne, kjer se grade letala, delati sedem dni v tednu. Vlada svari narod, da bo Nemčija začela s splošnim napadom še pred Veliko nočjo, ali vsaj pred mesecem majem. Takrat bodo Nemci napadli angleško otočje z vsem, kar premorejo v orožju, tako po morju, po zraku in z vojaštvom. Neka odgovorna oseba je rekla: "Vse, kar morejo poslati Zed. države pred majem, bo vredno dvakrat toliko kot po maju."
--o-
Maščevali so se nad Rooseveltom
" Colorado Springs Colo.—Več ' malih mest v Coloradi se je J maščevalo nad Rooseveltom, ' ker je prestavil Zahvalni dan " za en teden pozneje. Pa so šla
>	mesta Calhan, Proceeds in Pal-
>	mer Lake in prestavila Roose-■ veltov rojstni dan za en teden - naprej. Zadnjo soboto so pri-s redili ples v korist skladu za s pobijanje otroške paralize, kar k se sicer prireja po deželi na
Rooseveltov rojstni dan, ki bo v četrtek. 30. ianuarja.
Mnogi odlični Amerikanci apelirajo na kongres, da naj naglo sprejme najemninsko-posojilni načrt.
DELAVSTVO STOJI ZA PREDSEDNIKOM, ZATRJUJE VODJA WILLIAM GREEN
Nemško vojaštvo poveljuje romunski armadi, ki kliče rezerviste pod zastavo
Ministrski podpredsednik Horia Sima je baje vjet in bo ustreljen
Bucharest. — Poročila zatrjujejo, da je bil vjet bivši ministrski podpredsednik Horia Sima, ki je vodil revolto železne garde, čaka ga smrtna kazen. Romunski^ generalni štab je poklical vse rezerviste na enomesečno vojaško službo in jih postavil pod nemške inštruktorje. Nemška artiljerija, ki je imela vežbe ob bolgarski meji, je nenadno odšla v Bucharesto.
Glede vodje revolucionerjev, Horia Sima, še vedno krožijo razne vesti. Nekateri trdijo, da je vjet, drugi zopet pravijo, da je zbežal čez mejo v Rusijo.
Vesti, ki trdijo, da je Sima vjet, vedo povedati, da so ga prijeli v železniškem spalnem vozu in da so dobili pri njem 3,500,-000 romunskih lejev (lej je vreden v ameriški valuti manj kot en cent). Sima si je baje prilastil iz blagajne železne garde 800,000,000 lejev.
General Antonescu, romunski diktator, ki je zadušil vstajo železne garde, je izdal na pristaše železne garde razglas, da naj store vstaši prostovoljen samomor, ali pa jih bo vlada kaznovala.
Diktator Antonescu, ki je bil na čelu železne garde, ki je povzročila odpoved kralja Karla, zdaj bridko obsoja nehvaležnost svojih nekdanjih pristašev, ki so hoteli strmoglaviti tudi njegovo vlado in so se bili celo zarotili proti njegovemu življenju. Toda Antonescu je vstajo zatrl s pomočjo nemške armade. -o-
Italijani se pripravljajo za naskok na Korico
Atene.—Italijani, ki si obupno prizadevajo, da bi ustavili prodiranje grške armade, se zbirajo za masni napad na Korico, ki so jo zavzeli Grki 22. novembra. Italijanski alpini so pod varstvom snežnih viharjev dospeli v te kraje in jih več močno utrdili. Nekaj teh utrdb so Grki že zavzeli in pravijo, da so v tem kratkem času zelo dobro zgrajene.
Italijanski vojni ujetniki pripovedujejo, da je sedem itali-' janskih divizij tako razbitih, da jih je bilo treba nanovo postaviti na polno število. Med temi [ je ena najboljših divizij, ime-\ novana "volkovi iz Toskane."
Poroča se tudi, da je ukazale j italijansko poveljstvo civilnim prebivalcem oditi iz pristanišča ~ Valona in Elbasana, katera grško topništvo neprestano ob-
> strel ju je.
---o-
~	Važna seja
a Nocoj se vrši važna seja a t mali Knausovi dvorani gled< ti postavitve spomenika pokojne mu Louis J. Pircu v Jugoslo vanskem kulturnem vrtu. Sej; se bo pričela točno ob osmil i- zvečer. Pridite vsi, ki ste bil a povabljeni s kartami in tudi vs oni, ki se zanimate za to ideje a —Anthony J. Klančar, tajni:
[Bahincii ENGAZI
SidiOmar.

LIBYAN
Jarabub;
Main Roods
Secondary Hoods andV-gHs
Slika kaže zemljevid bojišča v Libiji, kjer Angleži klestijo Italijane. Angleške čete so prodrle že od Sidi Barrani, ki je še v Egiptu, do Tobruka, ki leži v Libiji. Zdaj prodirajo dalje fc>roti zahodu, do pristanišča Derna, od tam bodo šle na Bengazi in zatemj bo Italijanom ostalo še glavno mesto Tripoli. Kadar pade to, bo konec italijanskega imperija v Afriki.
Anglija nujno prosi Zedinjene države za ladje, sicer ne bo mogla vzdrževati proti Nemčiji
London. — Minister za trgovsko mornarico je govoril po radiu Ameriki ter zatrjeval, da nemške podmornice ne bodo uničile angleškega trgovškega bro-dovja, toda pomoč mora priti iz Zed. držav. Anglija, je rekel minister Cross, je odvisna od potrebščin, ki jih dovaža mornarica.
"Anglija je v resni nevarnosti," je rekel minister. "Odkar smo izgubili zaveznico Francijo, je izguba naših ladij na morju velika. In če bo šlo tako naprej,
ZA OBRAMBO AMERIKE
Jutri večer ob osmih se vrši v avditoriju SND na St. Clair Ave. shod pod avspico organizacije "The Committee to Defend America by Aiding the Allies." Program bo sledeč: Igra tamburaški orkester John Malik, ki konča z jugoslovansko narodno himno. Govori Mr. Spencer Irwin, urednik Plain Dealerja. Po govoru bodo odprta vprašanja. Pobiranje doneskov za kritje stroškov shoda.
Igra zopet tamburaški zbor John Malik. Potem zapoje srbski pevski zbor Njegoš. Govorita Anton Grdina in Vatro J. Grill za Slovence, Marian Mi-haljevich za Hrvate in Mihael Djakovich za Srbe. Prosta vprašanja od strani občinstva.
Zatem govori msgr. O. Zla-mal. Sprejem resolucije, ki se jo pošlje v Washington. Program zaključi Mrs. J .D. Pil-cher v zahvali vsem, ki sodelujejo za to idejo.
-o-
Italijanski vojni ujetniki bodo delali v Angliji
London.—Angleška vlada namerava pripeljati nekaj tiso-. čev italijanskih vojnih ujetni
•	kov iz Afrike na angleško otoč i je. Delali bi na farmah mesti
•	domačinov, ki bodo vpoklican t v armado. Pri tem imajo An
•	gleži tudi namen, da zmešaj< i italijanske podmornice, ki pre > že na angleške transporte v At
lantiku.
-	bomo doživeli dan, ko ne bomo
-	imeli ladij, ki bi nam dovažale a potrebščine. In akq vojni mate-
-	rial, ki ga danes izdelujejo ame-'- riške tovarne za nas, ne bo mo-z gel dospeti do Anglije, ne bomo ■1 mogli premagati Hitlerja.
i	"Angleške ladjedelnice delajo
-	noč in dan, da bi nadomestile potopljene ladje. Bitka v 1941
-	bo bitka na morju. Od vas samih r je odvisno, da določite, kaj je », vredna za vas naša hitra zmaga
ii	in na kak način in v kakem ob-i, segu nam hočete pomagati."
Berite počasi!
Aberdeen, S. D. — Virgil j Schense, star 21* let se bo r ;poročil z Dorothy Nelson. Iz tega se bo napravilo sle-cleče sorodstvo. Dorothy je q sestra druge žene Virgilo-: vega očeta. Torej bo posta-Q la Dorothy svakinja svoje sestre in obenem svakinja svojega tasta. Virgil bo n svak svoje :mačehe in svak svojega lastnega očeta. (V ,_ 1kakšnem sorodstvu si bodo i- pa otroci iz obeh zakonov,
nismo še izračunali). r	-o-
_ WILLK1E DOSPEL ,- V LONDON
r. London, 26, jan.—-Danes je i- dospel z letalom iz Lizbone, il Portugalska, Wendell L. Will-a kie, ki je bil lansko leto kandi-a. dat za predsednika proti Roose-
i-	veltu. Ob prihodu v Anglijo se 'e je izjavil: "Zelo sem vesel, da 3- vidim Anglijo, za katero imam 1- gorko simpatijo in za katere J-j poskušam storiti vse v Zed. državah, da bo prišla pomoč Angliji v njenem boju za osvobo
ci ditev narodov po vsem svetu.' Willkie si bo ogledal v Angli ji položaj -in se bo vrnil domoi a- v dveh tednih. Poudarjal pj o- je, da je prišel v London ko
ii-	navaden ameriški državljan ii č- ne kot kaka uradna oseba.
to	-o--
ni	Izvanredna seja
n- Nocoj ob 7:30 se vrši v Slo jo venskem društvenem domu ni •e- Recher Ave. seja staršev Škr it- jančkov. Na vse se apelira, d se gotovo udeleže.
Z RELIFNIM DENARJEM KUPIL HIŠO
AMERIŠKA
DOMOVINA
t«
igleži so baje zavzeli Derno
Italijani bežijo proti >nodu; Angleži hite
Proti Bengazi
h t .
;u'a> 26. jan. — Angleški in ^aIski bojni tanki so danes irali pristanišče Derno. Ar-1 »talijanskega maršala Gra-a se naglo umiče proti Ben-125 milj od Derne proti »U. S fronte v vzhodni Cl Se Pa poroča, da so angle->ete zasedle mesto Keru, ki LmilJ v notranjosti italijan- d< Frtreje. 500 italijanskih g \0V je padlo Angležem v S( \n dva truka municije. j; 'r°nte v Libiji se poroča, da j< f«e oklopne kolone na- \£ M« razbile slično italijan- rr Fnico in dospele v Derno, j( pI oddaljeno od egiptovske S1 5 Angleško poveljstvo vozi
oh Z vso naglico topništvo p fot° od Tobruka.	b
flesko Poveljstvo ne poro-	«
P'obnosti o zavzetju Der-	n
f,m° toliko se poroča, da so	r<
F1 letalci videli goreti na	ši
plovnem pristanu v Derni	v
Planskih letal, katere so	rr. fm °čividn0 sami zažgali,
f.So zapustili mesto. Naj-	d.
fl«o imeli gazolina, da bi	*
[odpeljali.	g
•Eu->°Pije se poroča, da se	a
Jl . e bivšega cesarja Hai-	"
s£SSle vedno Večja armada	sl
r°V' ki udarjajo zdaj tu	P
na Italijane. Italijani	d
| Vsiljeni zapustiti dve	v j Postojanki v Etijopiji an-
f cetam in domačinom. *
eveltova°popularnost J :nes na višku *
|cet0n, N. J. _ Ameriški	g
[r za javno mnenje je iz-	j, 4^.48 državah poskus-
/ ovanje, ki naj bi pokaza-	j,
i^a r •ameriškim narodom v
Mnit Tdla1p0pularn0St t! i alo d- To glasovanje je k
I ' da ni Roosevelt užival
|rird°m še mkdar tako ve- * jlFUubljenost kot prav v , |llcnih časih. Glasovanje 1 da se je 71 odstot- L vprašanih izjavilo, da |r meri zaupajo Roosevel- d f ^o 29% odstotkov se jih h |VUo Proti. To je velika j,
86 raČuna' da je bil s
4 55% V°^jen 5- novembra d
. 0/' večine.	d
kaŽ6' da Je večina ame- r J naroda pozabila na vo- r ^zprtije in da je narod r $ I za blaginjo dežele. Mi- r
Ii|Viliw€rikancev' ki so voli- 1
% je danes kot Will- j 4 za Rooseveltom, ko vpra- s popolno oblast za varnost j
£
jo\	O----i
^ ^ovi uradniki i
| gorjem Slovenskega dru->a doma na Recher Ave. ^ izvoljeni sledeči: Pred-^^es I. Rotter, podpred-rank Žagar, tajnik An-M ^grm, 18508 Shawnee dirgajnik Joh« Ivančič,
f ll Matt Intihar; nad-rf Jdbor Louis J. Dugan,
JosePh Stupica; ipl f6'01' John Koren-
Er?;etni °dbor: Fences
E. inc vS8 Rupert> Frances 4h p'?01" Wood- Frank ^ria ,ur °dnja seJa bo 29. ifi pol osmih zvečer.
jeneral pozivlje Ameriko v vojno!
ZEMLJEVID AFRIŠKEGA BOJIŠČA
Washington, D. C. — Pet odličnih Amerikancev je bilo v soboto poklicanih na pričevanje pred odsek poslanske zbornice za tujezemske zadeve, da izrazijo' svoje mnenje glede najemninsko-posojilnega predloga, ki bi dal predsedniku Rooseveltu polno moč dati kakršnokoli pomoč Angliji v njenem boju z Nemčijo. Med temi petimi je bil bivši general major John F. O'Ryan, ki je bil v prvi svetovni vojni poveljnik 27. ameriške divizije v Franciji. Dalje je bil poklican bivši ameriški poslanik za Francijo, William C. Bullitt; slavna publicistka Dorothy Thompson, bivša poslanka za Norveško Mrs. Harriman in predsednik Ameriške delavske federacije, William Green.
General O'Ryan je obsojal negativno politiko čakanja, debatiranja in razmotrivanja ter poživljal, da stopijo Zed. države takoj v vojno na strani Anglije proti Nemčiji.
Miss Thompson je silovito napadala nemško politiko ter dolži-la nacije, da je njih namen obkrožiti Zed. države. "Možno je," je izjavila, "da bomo izgubili to vojno, ne da bi se je faktično udeležili. Noben prejšnji kongres v zgodovini Amerike ne bi tako mirno sedel in dopustil, da se to zgodi."
Ko je bila vprašana, če je za to, da se napove vojno, je rekla, da je za ohranitev ameriške svobode in sicer brez vojne, če je to mogoče, in z vojno, če bo to potrebno.
Bivši ameriški poslanik za Francijo, Bullitt, je urgiral kolikor mogoče nagel sprejem na-jemninsko-posojilnega predloga, ki bo dal polno moč predsedniku
Rooseveltu v tem kritičnem času. Bullitt je svaril, da ima ameriška javnost tisto napačno idejo o varnosti, kot jo je imel francoski narod, predno je udaril nanje Hitler.
Bullitt ni zahteval napovedi vojne, ampak nagel sprejem na-jemnisko-posojilnega predloga, ki bo preprečil padec Anglije, kar edino bo nadalje preprečilo, da Zed. države ne bodo šle v vojno.
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zatrjeval, da je velika večina ameriškega delavstva zdaj za siajemninskowposojilni predlog,f toda je priporočal, da se neomejena oblast predsedniku omeji na gotovo dobo. Dal je Green tudi priporočal, naj se stori vse za varnost delavskih postav, naj se kongresu redno poroča o inozemskem položaju ter da naj se dobi od Anglije zagotovilo, da bodo dobili ameriški izdelki po tej vojni trg v Evropi.
Mrs. Harriman, ameriška poslanka za Norveško, dokler niso iste zasedli Nemci, je povedala, da Se tudi Norvežani niso zavedali nevarnosti, dokler ni Hitler zasedel dežele s svojim vojaštvom. Priporočala je hitro sprejetje predloga in svarila "pred dolgimi debatami.
General O'Ryan je rekel, da Ameriki ne bi bilo treba pošiljati v Evropo armade, pač pa zračno silo in mornarico. Ako bi vstopile Zed. države v vojno, je rekel general, bi to dvignilo moralo angleškega naroda, toda porazno vplivalo na moralo Nemcev, podjarmljeni narodi bi začeli z obsežno sabotažo napram Nemčiji in Italija bi bila kmalu iz vojne.
Detroit, Mich.—Sodnik Skill- n man ima pred seboj slučaj, ki j mu dela sive lase in o katerem ne ve, kako ga bo razsodil, da ji bo prav. Za enkrat je obravnavo prestavil, da bo pregledal f postavne knjige, če bo našel v njih kak, podoben slučaj.	ž
Dobrodelni oddelek mesta M namreč toži nekega Vincenca I Szpara v naslednjem slučaju. I Szpara je oženjen in ima štiri j otroke. Leta 1936 je kupil od 1 Mrs. Wroblewski hišo za $1,000. < Plačal je nanjo $215, ostalo da } bo plačeval pa po $15 na mesec. 1 To je tudi redno plačeval in 1
1	ima na hiši samo še $40 dolga. 1 j Toda ko je Szpara hišo kupil, 1
je bil na relifu in je na relifu še zdaj. Vsak mesec je dobil ' od mestnega relifnega urada $18 za najemnino. Od tega je plačal $15 na hišo, ostale tri dolarje je pa porabil zase. J Vprašanje pred sodnikom je
2	zdaj: čigava je hiša, ali je
-	mestna, oziroma davkoplače-
-	valcev, ki so dali denar za relif i in faktično plačali za hišo, ali i je hiša Szparova. Relifni urad i trdi, da je dobival Szpara de-i nar za najemnino, ne pa" zato, i. da bi si ž njim kupil hišo. Sza-k para pa pravi, da je bil samo
bolj zvit kot so drugi in da bi
- he smel biti kaznovan zato, ker i je denar dobro investiral, i	-o-
a Ameriške ladje vozijo i novo zlato domov
v	New York. >— Ameriška kri-žarka Louisville je pripeljala za
a	$250,000,000 zlata, ko je prista-
a	la zadnji četrtek v brooklynskem
1.	pristanišču. Poroča se tudi, da •i	je ta križarka "slučajno" sreča-d	la angleško bojno ladjo King ).	George V., ki je pripeljala an-a	gleškega poslanika Halifaxa.
2.	Ladji sta se srečali 300 milj da-n	leč od ameriškega obrežja, na-a.	kar je ameriška križarka vozila
pred angleško bojno ladjo: •u Poročila ne povedo, kje je bi-jl lo to zlato naloženo in tudi ne, a na katero ime se bo zlato hrani-je lo. Samo toliko je znano, da je ri bila križarka na obisku v Južni Ameriki.
Se MOŽ IN ŽENA BOSTA e. IMELA VSAK POL PSA
if San Francisco.—V tožbi za ili ločitev zakona med Mr. in Mrs. id O'Brien, je sodnik odločil, da e- je njiju pes volčjak moževa ;o, last. Toda ženi je pa dal do-a- voljenje, da sme po enkrat na no teden obiskati psa. Zakonca ni-bi mata otrok.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
BESEDA IZ NARODA
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
4 No. 22 Mon., Jan. 27, 1941
Nova francoska smer
Zadnji dogodki na zahodu, ki so se odigravali v Franciji pomenijo zgodovinski prelom v zunanjepolitični usmeritvi Francije. Skozi dolga stoletja, da tisočletja je Francija obvladala s svojim kulturnim in političnim ter končno tudi gospodarskim vplivom vso evropsko celino in v Evropi se ni moglo in smelo ničesar zgoditi brez odločilne besede Francije. Prelom zaradi tega ni nič manjši, četudi je bila Francija v sedanji vojni poražena in ponižana. Kajti tudi največji nasprotnik bi se motil, če bi si delal utvare, da je mogoče francoski narod izbrisati iz evropskga življenja za trajno, ali pa vsaj za dolgo dobo, ter si prigovarjal, da je danes prav za prav brezpredmetno, kakšno politiko vodi Francija. Zato pravimo, da je treba prelom vrednotiti ne kot znak obupanja v položaju, iz katerega ni videti izhoda, marveč kot znak življenjske žilavosti kulturnega naroda, ki si v zrcalu svoje zgodovine išče potov, da ohrani sebe in svojo kulturo.
Prelom, o katerem govorimo v francoski zunanji politiki, je nedavno jasno in določno označil maršal Petain v svojem nagovoru na francoski narod, ki je bolj podoben velikemu manifestu ob zgodovinski preokretnici. Maršal Petain je namreč dejal: "Kakor so naloge, ki jih ima Francija pred seboj, neodvisne od nesreče njenega orožja tako in v še mnogo večji meri so one neodvisne od sreče ali nesreče drugih narodov ki so bili v zgodovini Francije njeni prijatelji ali njeni neprijatelji. Novi režim se bo moral če bo hotel zares biti nacionalen, osvoboditi od bremena takoimenova-nih '"tradicionalnih prijateljstev" in "tradicionalnih nepri-jateljstev," ki se v naši zgodovini dejansko niso nikdar spreminjala, kar je bilo v korist tistim, ki so dajali posojila, in tistim, ki so tržili z orožjem. Res je, Nemčija danes po svoji zmagi nad nami, lahko izbira med tradicionalnim mirom nasilja, in novim mirom, ki uvaja sodelovanje. Namesto revščine, neredov, nasilstev in novih sporov, ki bi jih moral roditi mir sklenjen po starih načelih, izbere Nemčija lahko mir, ki bo oživljajoč za zmagovalca, a bo rodil tudi blagostanje za nas in za vse. Izbiro ima v prvi vrsti zmagovalec sam. Toda odvisna je tudi od nas. Spričo zmagovalca, ki bi se znal obvladati v svoji zmagi, bomo tudi mi znali obvladati svoje ponižanje."
To, kar je maršal Petain povedal, in kar njegova vlada v zadnjem času tudi dosledno zasleduje, je torej zares zgodovinski prelom in sicer v dveh osnovnih točkah dosedanje francoske politike. Prelom v dveh osnovnih načelih: francoska zunanja politika se odreka politiki zavezništev, in francoska politika se odreka neposrednemu soodločevanju pri oblikovanju usode drugih narodov.
Prvo načelo, s katerim nova Francija ukinja pojm^ "tradicionalnih prijateljev" in "tradicionalnih sovražnikov,' je zanikanje samih osnov francoske zunanje politike zadnjih 100 let, odkar je postalo prijateljstvo z Anglijo "tradicionalno," sovraštvo do Nemčije prav tako "tradicionalno" in ko so razna druga prijateljstva in sovraštva v francoski politiki tvorila okostenel okvir za njeno udejstvovanje, ki so ga vodili bolj interesi bank in orožne industrije, kakor pa plamen prave francoske duhovne kulture. Petainova Francija ukinja to načelo in se vrača nazaj, daleč nazaj v svojo zgodovino k pojmu univerzalne, od krščanstva oplojene Francije, ki ne glede na ime narodov, s katerimi prihaja v stik, hoče deliti darove svoje bogate duše, pa čeprav pri tem ne pridejo na svoj račun trgovci z denarjem in z orožjem. Iz tega spoznanja se je pri Petainu in pri veliki večini francoskega naroda rodila želja po sodelovanju z zmagovalcem, ne za vsako ceno, kakor to delajo suženjske duše ali ob-upanci, ki so izgubili vero vase, ampak v duhu pravega nacionalizma, ki ga je maršal Petain tako lepo opisal, ko je o njem dejal, da "je prostovoljno prenehal biti samoljuben in sebičen." Mislimo da bo vsaka prihodnja vlada, pa naj bo politični zemljevid Evrope v bodočnosti takšen ali takšen, to novo, ali če govorimo pravilno, to staro načelo francoske zunanje politike osvojila kot trajno smernico zunanje-poli-tičnega življenja Francije v bodočem svetu.
Drugo načelo, ki ga Francija uvaja v svojo zunanjo politiko in s katerim se odreka soodločevanju pri oblikovanju in življenju Evrope in sveta, pa je po našemu prepriča-, nju le trenutnega, stvarnim nujnostim prilagodenega značaja. "Kup razvalin," ki o njem govori maršal Petain, da ga b<3 treba razkopati in na njem zgraditi novo življenje, bo Franciji, pa naj bo izid vojne kakršenkoli, naložil, da se po-grezne vase in brez ozira na okolico v svoji notranjosti ustvari pogoje za materijelno in duhovno blagostanje. Ta proces utegne trajati več ali manj dolgo in bo njegova hitrost odvisna od iskrenosti in intenzivnosti notranjega preporoda. Toda tudi zmagovalec nad Francijo mora biti prepričan, da bo slej ali prej, čim prej, država, ki bo v najslabšem primeru štela še 3555 milijonov ljudi, v Evropi, katere kulturo je oplajala skozi tisoč let, spet dobila svoj soodloče-valni glas, in da bo v interesu evropske skupnosti, če se bo kmalu spet slišal, seveda če bo prihajal iz prerojenega srca.
Ob srebrnem jubileju
Mr. in Mrs. Klemenčič sta bi-a počaščena. — Ko so leta 1913 prihajali v Ameriko naši možje in fantje, je bil med njimi tudi 20 letni mladenič, po imenu Mihael Klemenčič, doma iz Poštene vasi, fara sv. Križ. Iz tako zvanih vinskih poljan, kjer pokrivajo polja vinogradi in zidanice. Tam ne pijejo vode in menda tam prav radi pojejo tisto pesem, ki poje: "Mi Slovenci vinca ne prodamo —"
Ta zauber fdnt si je napravil načrt, da bo pošteno živel in delal v tej novi domovini. Njegov namen je bil postati dober zakonski mož in oče svoji družini ter postati dober gospodar. Da bi pa mogel vse to tudi doseči, si je izbral za zakonsko družico dekle, o kateri je vedel, da mu bo zvesta in vredna družica in življenska tova-rišica. Dolenje je šel po Go-renjko, da ji je lahko zapel: "Pridi Gorenjka z mrzle planine . . ." Tako je"šla z njim pred oltar mlada Angelica, ki se je pisala po očetu Virjent, doma iz Viševka, fara Nevelje pri Kamniku.
Pred oltarjem sta si pred pričami oblujbila, da bosta ostala zvesta drug drugemu v vseh veselih in žalostnih dnevih. Tako obljubo sta naredila 29. januarja 1916. Torej ravno pred 25 leti.
Kakor so vzgledno živeli in gospodarili vsi naši pionirji, tako sta jim sledila tudi ta novo-poročenca. "Žena, ti boš skrbela za dom in imela na stanovanju in hrani fante, jaz bom pa delal. Hranila in delala bova oba ter si bova tako ustanovila svoj lastni dom in družino." Tak je bil namen mladega moža. Tako je tudi bilo pri Klemenčičevih in zato pa je bil tudi napredek v družini.
Mr. Klemenčič se je oprijel takega dela, da je bil sam svoj gospodar in kjer je lahko delal hitreje in več. Barval je hiše in jih lepšal zunaj in znotraj ter imel tako vedno lep in dober zaslužek. Mrs. Klemenčič pa je skrbela, da je bilo doma v hiši in kuhinji vedno vse v redu, da so fantje radi ostali pri njih na stanovanju. Oba sta bila uslužna in prijazna. V hiši je vladal red in v zakonu pa zadovoljstvo. Božji blagoslov je bil z njima. Leta so potekala v zadovoljstvu in družina se je množila.
Z družino pa se je v hiši oglasila tudi bolezen, ki je zahtevala veliko požrtvovalnosti od očeta in matere. Nista se strašila stroškov, poklicala sta najboljše zdravnike, da sta poskrbela za zdravje svojih otrok in jih tako vzgojila za življenje. Požrtvovalnost očeta in matere je vse to tudi dosegla za hčer in sina, dasi so bile žrtve velikanske.
Vsega tega pa so se otroci tudi zavedali in zato pa so tudi izkazali očetu in materi na dan 11. januarja svojo hvaležnost. Slišal sem hčerko, ki je rekla: "Naj me stane ta prireditev kolikor hoče, vse z veseljem žrtvujem zanje, kajti, kar sta ona dva storila za mene, jima jaz ne bom mogla nikdar povrniti." Prav tako je poudaril sin Rudolph, ki je tudi sam precej okusil "sladkosti" bolezni. To so pohvale vredni otroci, katerih so starši lahko veseli. Take partije in gostije, ki so prirejene iz takih vzrokov imajo res blag namen.
V družini Mihael in Agnes Klemenčič imajo dva sina in dve hčeri: Agnes, Mihael, Rudolph in Mary Alice. Klemen-čičevi imajo svoj lastni dom na 5806 Prosser Ave. že 23 let. Njih najbližji prijatelji in sor sedje so Vrhovnikovi, kajti Mrs. Vrhovnik in Mrs. Klemenčič sta si sestri. Poleg te pa ima Mrs. Klemenčič še dve se-
stri in sicer Mi's. Johanna Novak in Mrs. Mary Kaučnik v Willard, Wis. Mr. Klemenčič pa ima tukaj samo sestrično Mrs. Mary Benčin.
Reči moram, da imata jubilanta veliko prijateljev, ki so se udeležili tega pomembnega praznovanja. Kuharice so mi povedale, da so naložile 540 krožnikov pečenke za svate in goste. Za tri vem, da so dospeli celo iz N. Bessemer, Pa., in to so Mr. in Mrs. Anton Kle-ment, Frank Sohaski in Mrs. Rihtar. Mr. Louis Eršte pa je igral vlogo zapeljivca, češ, da jih pelje na "party" njih hčere. V resnici pa jih je pripeljal na njih lastni "party." Se mu bo že nekoč vrnilo.
Cerkveno pevsko društvo Lira pa je zapelo nekaj lepih pesmi in neka mala deklica je pa deklamirala. K besedi je bilo poklicanih tudi več gostov, da je bil res lep in vesel večer. Orkester je igral vesele poskoč-nice. Mr. Grdina pa je vodil ves program in končno tudi posnel slike. Jubilanta sta bila zelo vesela, ko sta končno raz-vozljala vse uganke in nakane, o katerih se je šepetalo okrog že kakšna dva tedna.
Tako se je zopet završila ena družinska slavnost v čast onim, ki jo zaslužijo. Mr. Klemenčič je tudi jako delaven pri fari sv. Vida in je bil vedno aktiven pri Združenih društvih kot predsednik. Delo za narod je vedno vpoštevano, če ne prej pa po smrti.
Prijatelj družine.
ZAHVALA
Namenil sem se, da se javno v časopisu zahvalim v prvi vrsti Mr. A. Grdini za vsestransko pomoč in prevoz v bolnišnico. Iskreno in globoko hvaležnost pa sem mu dolžan še posebno zato, ker je dal svojo kri, da je meni rešil življenje. Bog naj blagoslovi njegovo zdravje in njegova podjetja. Takih mož potrebuje naš narod, ki se ne strašijo in ne premišljajo, ali bi ali ne bi, če vidijo, da je pomoč potrebna, so tudi takoj na mestu in takoj na razpolago, če vam morejo kaj pomagati.
Takoj je bil pripravljen dati na poskušnjo svojo kri in ker je bila njegova prava zame, je bil takoj pripravljen mi jo dati v zadnjih trenutkih. Zato pa tudi po pravici trdim, da mi je on rešil življenje. Bog ga živi!
Zahvalo pa sem dolžan tudi vsem mojim prijateljem, ki so me za časa moje bolezni obiskovali v bolnišnici in na domu. Posebna zahvala gre gotovo Mr. in Mrs. Kretič za prevoz iz bolnišnice na dom in za obilna darila, ki sta mi jih še posebej poslala.
Hvala Mr. in Mrs. Zupančič iz Abby Rd. za obiske in darila. Vse bo prav prišlo. Hvala tudi vsem tistim, ki ste skrbeli, da mi nikoli ni manjkalo svežega cvetja v bolnišnici in doma. To so: Mr. in Mrs. F. J. Pole, Mr. in Mrs. P. S. Vozel, Mr. in Mrs. F. R. Boston in Mrs. Pavlovič. Pozabiti pa ne smem tudi moje soproge, ki je vedno tako skrbela za cvetje, da kakor hitro je kakšna cvetka usahnila, je takoj hitela in kupila sveže, da je nadomestila izgubljeno.
Torej z vsem sem bil vedno dobro preskrbljen. Zato pa vam ostajam vsem hvaležni,
Math Welikanje.
-o-
Kako so nekoč kaznovali špekulante
Vsi vemo, da je nastopilo pomanjkanje moke, olja in nekaterih drugih življenjskih potrebščin zato, ker so jih pokupili in poskrili razni špekulanti, ki bi radi na račun skupnosti obogateli, Taki ljudje zaslužijo stroge in občutne kazni. Nekoč — dolgo je že od tega — so znali
take zajedlivce tako prijeti, da je kmalu zavladal najlepši red, če se je kaj takega pripetilo. Poglejmo si tale lep zgled iz Francoskega :
Leta 1481., za vlade Ludovika XI. je bil nabit na vratih trgovcev oglas sledeče vsebine: Vsak, ki se drzne mešati kamne v surovo maslo, da bi bilo težje, ali kdor noče prodati surovega masla, čeprav ga ima in ga zadržuje, bo javno postavljen na sramotilni oder. Sredi trga bo postavljen na sramotilni oder; surovo maslo mu bo v velikih kepah na glavo poveznjeno. Tako bo moral čakati tako dolgo, dokler se mu v veselje in zabavo gledalcev ne bo vse maslo na glavi stopilo. Kamne, ki jih je med maslo pomešal, bo moral gledati pred nogami, če sonce ne bo dovolj močno, bo obsojeni v veliko javno dvorano na sramotilni oder postavljen. Vlogo sonca bo imel velik nalašč za to pripravljen ogenj; ljudstvo bo povabljeno, da prisostvuje tej igri.
Skopuh in ponarejevalec surovega masla Barthelemi v mestu St. Sulpice-Les-Champs je resnično moral prestati to kazen. Od vseh strani so pridrli ljudje in se mu posmehovali. Psi so lizali maslo, ki mu je priteklo z glave. Učinek te kazni je bil tako velik, da je nikdar ni bilo treba več uporabiti.
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chlcagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain,
GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygi Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave
land, Ohio.
Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pi
Pa.
Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Puel Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, I Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111 Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111.
NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E.
Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Fonikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,. Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, V Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam Jbsephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cle
JUBILEJNA KAMPANJA S. Ž. 2
Slovenska ženska zveza v Ameriki praznuje v te« najstletnico svojega obstanka. Leta res hitro minij< začnemo premišljevati, kaj vse se je vršilo pod pokrov naše dične organizacije in to leto za letom, mesec za potem se brez skrbi poudarja, da smo čas dobro porab
Zveza je bila ustanovljena leta 1926 in takoj P1 šlo bolj počasi, ker se je moralo dokazovati, da ima ofl res velik pomen, toda kakor hitro so se začele oglaše slovenske naselbine po Ameriki, tako je naglo raste predek. V Clevelandu se je najprvo priglasila podi 10 v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete. Za i je bila ta podružnica najmočnejša v članstvu pri ofl Toda kmalu potem so se začele oglašati še druge nas Euclid, Nottingham, Newburgh in Collinwood onk' kakor tudi West Park. Takrat je pa nastalo drugač nje in vse povsod je bila glavna debata o ustanovitvi družnic in pa o rasti tistih podružnic, ki so bile že ust; Kmalu na to se je pa začelo gibanje na St. Clairju.
Ob enem in istem času sta bili v načrtih dve seji vitev podružnice pri največji fari sv. Vida v Cleveland se spominjam kako je bilo takrat, ko sem jaz razp1 kartic do naših žena in deklet ter jih povabila na sesti sko dvorano sv. Vida. Med tem časom, ko so bile te ^ nešene, se je pa zbralo 50 žen na domu sestre Mila1 cesti in poklicale so tja glavno odbornico Mary G^ nove članice takoj sprejela in s tem razglasila usta" družnice št. 25. Za nekaj časa je bila naša stranka v ju, ker so bile mnenja, da bi one druge morale poča^ sestanek, ki je bil sklican za v dvorano, in to samo i razločka. Uvidela sem, da bo šlo težko, če se bo dve podružnici pri eni fari v enem tednu, zato je bil" vidnosti. Na rokah sem imela pristopne liste, knji^ tudi dovoljenje od glavne predsednice za ustanovil se mora podati in ker sem že od nekdaj dala starejši^ zato sem prosila vse tiste, ki so se odzvale na naš se pridružimo k skupini, ki je bila ustanovljena pri,' lavec. Nekatere se niso hotele podati, toda z vztraJ1 devanjem so se končno podale in pristopile.
Da je bil ta korak takoj ob ustanovitvi učinkovit vem mestu, je potrdilo poznejši sijajen napredek J št. 25. Sedaj št. 25 šteje 1,054 članic v odraslem
odd'
članic v mladinskem oddelku. Torej več kot 1,100 c' podružnici. Zato sem še vedno zagovarjala izrek: ^ bra volja, tam je uspeh! Ker tukaj imamo dokaz, organizaciji v prvi vrsti širi sestrska ljubezen in to d in najmočnejšo podlago za vsako bodočnost.
S tem, da sem na kratko povedala o začetku št\ slim ustvariti vtis, da je št. 25 kaj več kot druge !'" ker pri naši Zvezi lahko vsak vidi, da imamo pri vsa^ fari do malega najmočnejšo žensko skupino. Ker': sv. Vida največja je torej jasno, da se lahko pričah' liko več od vsake skupine.
Toda jasno je tudi, da so pri naši fari sv. Vida, l1; to je v Collinwoodu, Nottingham, Euclidu, Noble, ^ Garfield Heights, Maple Heights, Brooklynu in W^ žene in dekleta, ki niso včlanjene pri naši Zvezi in s; stavno čakajo, da pridete do njih in vprašate za pris* ne odlašajte tudi en dan več, ampak pojdite do sV°j prijateljice, sosede in najprvo pa do sorodnic ter jih : da se pridružijo: Ako greste do tajnice podružničen date, boste dobile vse informacije kakor tudi potre" V mladinski oddelek se sprejemajo deklice od 4 do! rosti in v odrasli oddelek od 14 do 55 let in to breZ 'I preiskave.
V dobi kampanje je prosta pristopnina za vse '') ple planice. Mesečni asesment je pa 25 centov za "j delek in 10 centov za mladinski. Katera članica H tri nove članice, bo prejela krasno nagrado, namre^j zino broško, katera bo častno krasila vaša prsa. *] dobile denarne nagrade in še druge mične predmet6,] boste brale v prihodnji izdaji našega glasila "Zarja; j
Voditeljica jubilejne kampanje je glavna taj'll(< ine Erjavec in njene pomočnice so glavna blagajničalj ine Muster in glavne nadzornice Mary Otoničar, Ma^j Mary Lenich in Josephine Seelye. Te odbornice so | našega "Častnega reda" in to pomeni, da je vsaka sama pridobila več kot 50 novih članic. V imenu vSe;,; mo našo Zvezo in to mislim, da sleherna članica, "ct; odbornicam in jim želim najlepši uspeh.
Apeliram na vse članice SŽZ, da se zvesto P"! uspeh jubilejne kampanje, ki se zaključi s 30. maje'1'; ste, da hitro mine. Ne odlašajte za nazadnje, kar ^[ še ta mesec.	Albina Novak, urednica
lllllllliillllllllll Če
verjamete al' pa ne
iiimiiiiiiiiiiimi
Moški radi stokajo, kako jih ženice selcirajo in komandira-jo, da se reveži človeku že kar smilijo. Včasih se sicer jako čudno sliši, če kak pravcati orjak toži, kako ga njegova boljša polovica vrti, dasi je ženica drobčkana in mu seže komaj do pasa.
Pa naj jih vrtijo, kakor vejo in znajo in možički naj lepo troskajo svoj križ, ker če premislimo, končno le ni tako težak. Kaj bi pa napravili, recimo, če bi bile te naše ženice take postave, kot so bile v njega časih tiste ajdovske deklice, ki so bile menda že ob rojstvu po šest čevljev visoke in so se potem potegnile vsako leto za par čevljev.
Da boste imeli vsaj malo pojma o tistih ajdovskih deklicah, bom nekaj povedal, da vam bodo stali lasje pokonci in najbr-že ne boste verjeli, kot ima ta kolona srečo v tem oziru.
Torej v nekem kraju je bila ajdovska naselbina. Tam med visokimi gorami so imeli svoja bivališča. Nekega dne je mati nekaj očofala svojo poredno hčerko, ki je napravila veliko šobo in sklenila, da gre po svetu, kjer je ne bodo brcali za vsako stvar. Okrog dvanajst let je imela.
Pa gre po dolinah in globe-lih in pride na ravno polje. Začudeno se ozira po pisanih livadah, ki jih še ni videla. Naenkrat zagleda, da se po zemlji'pred njenimi nogami nekaj premika. Bili so to orači, ki so orali vsak s svojim parom volov. Ajdovski deklici se je zelo dopadlo, ker so delali po tleh tako lepe in ravne črte.
"Jej," vzklikne dekletce samo pri sebi, "to bi bila pa lepa igračka zame." Pa se sklone in pobere orače z volmi in plugi vred, jih zmeče v predpasnik in odhiti ž njimi domov.
"Mama, poglejte, kakšne lepe igračke sem prinesla domov," je vpila, ko je prišla domov. Odgrnila je predpasnik in stresla orače in vprego pred materjo.
"Tam zunaj naše globeli sem videla te-le stvarce, ki so po zemlji praskale, pa sem jih prinesla domov," je povedala materi.
Vidite, fantje, kaj nismo srečni, da ni danes takih deklet več. V kakšni nevarnosti bi bili, na primer, če bi šli s takim dekletom plesat in bi vam stopila na nogo.
L
1941 JAN. 1941
ESlllMK!
ifflSpEto
GEIffllJlpBi'
19 20:'21l 22; 23 24 25 26127:28 29 30 31 i
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V

uredil sem se, kot da jih še lno nisem opazil, pa d j al re-lrko poprek črez sedlo, pri-■vlJeno za strel. Vrat in bra-sem si zakril s pisano mehiško gargantillo — ovratno
0	— in si potisnil širokokraj-sombrero globoko na čelo, da Wo videti druga ko nos. nsli smo si tako blizu, da
1	jih moral videti in tudi sli-■ Dvignil sem glavo in za-e« obstal, kot da sem jih še-»ravkar zagledal. Omeniti še 'am> da mojega konja severi niso poznali, ga vobče še -ii niso.
'udi sami so obstali na kakih Jset korakov. Spoznal sem tnje mojih čuvarjev so bili. ' en me je nagovoril v obi-n mešanici španskega, an-^ga in indijanskega jezika. Udkod prihajaš?" Premenil sem glas, kar ni bi-ezko- ker sem si zakrival
gargantillo. ° haciende del Arroyo." Kam si namenjen?" ^ Velikim ustom, k poglava-Junaškega rodu Yumov." ^videl haciendo?"
Kaka je?"
^azdjana in požgana."
vdo j° Je razdjal?" i ume."
Rrl
vT0 tJ je povedal?"
JJaciendero."
na S1 še upaš jezditi k Yu-'■ Se jih ne bojiš?" e' nameni niso sovra-ičesar jim nisem storil, ^nocem ničesar storiti."
Pa Potuješ k Yu-
^Ignali so hacienderu živi-
. 1 se rad z njimi pogajal i čred."
Čemu?"
^ bi črede." 6a sebe?"
za haciendera." D® haciendero pošilja?" a- Dobil bi rad čred«? na-me pošilja k poglavarju, Pogodim z njim radi cene." ^man prihajaš!" LIh lle proda?"
OdkoSH m p0trebuJe'" uKod veš to?"
A Uk°Vi bojevniki smQ-"
!ai- . 0 —! Potem seveda ve-Vj. Jlh Proda ali ne." ; J11 se> odkoder si prišel!
e »oš opravil." i ^ bom le jezdil k poglava-[er bi govoril z njim, haci-
iti 1111 Je tako naročil. Mo-Da a 1
L, , se le da pregovoriti, seveda."
hev1eC je videti- Ne veš' da
'2akv° t0d potovati?" i nj,a'1 naj bilo nevarno?
riti 0n?,Ur nočem nič žalega
)aUl0,k°Žec si in Yume so iz-L» 10 sekiro zoper belo-
Iv'
t q ' da so- Pa ne bojim se "Poslanec sem in nič se Kje zgoditi. Le Je tabor Yumov, ki so na-
tl ni treba vedeti." s 1^P,ravim' da želim govori-
Iga k° kar tule P°čakaš "a
[m' av res hočeš g°voriti z feledi i1 ,Pa jezdi P°časi P° tej-| P0(fl Je' vkratkem boš sre-
fniki " ja S Petdesetimi bo-| A t' v
treh	Potem Pa mi res
m!„ua Potovati k njim. Hvala
h gnal sem konja, kot da nuclei ? °d]ecditi- Pa dobro sem
N'C,?e Tbodo še zadržali in
lrašanin prav na tista ial sJ:a sem napeto čakal,
NlW b0m zvedel- kaj je Res ! 1 ln z Meltonom. *jih me zadržali-jcete°V g°VOrnik' najbrž vod-^'edovQ/ Je zastavil pot in za-i'Pnv ,ln° dejal: akaj še!"
Počakam, če tako želiš,"
\ SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K- Maya
sem dejal mirno in ravnodušno. "Kaj pa bi rad?"
"Povej, si govoril s haciende-rom?"
"Seveda sem govoril. Saj me sam pošilja k Yuraam."
"Na haciendi, praviš, si ga srečal?"
"Tako sem dejal." "Ga nisi srečal kje na potu v Ures?" "Ne."
"Tudi pripravljal se ni na pot? Ni rekel, da pojde v Ures?" "Ne."
"Si videl pri njem belokožca, ki mu je ime Melton?"
"Nisem ga videl pri njem." "Ali morebiti belokožca, ki se imenujeta Wellerja? Oče in sin sta."
"Tudi ne."
"Tudi nisi srečal čete naših bojevnikov, pri katerih sta bila belokožca ujeta?" "Ne."
"In tudi ne kakih tujih belo-kožcev, moških, žensk in otrok? Pri naših bojevnikih bi morali biti."
"Piravim, da nikogar nise|m videl razen haciendera." "Kje?"
"Na haciendi, oziroma v razvalinah njegove hiše."
"Po kaj si prišel k njemu?" "Dolžen sem mu pa sem ga šel obiskat, da mu izročim denar, še vedel nisem, kaj se je zgodilo.
Vse mi je pripovedoval. In denar mu je bil zelo dobrodošel. Odkupil bi rad Yumam .črede pa me je prosil, naj jezdim za njimi."
"Ti je dal denar s seboj?" "Ne."
"Kje pa je?" "Sam ga ima seve." Še vedno me niso spoznali. Svoje odgovore sem si kar sproti izmišljeval, pa jih stavil tako, da sem napeljeval Yume na to, kar bi bil rad zvedel. Res sem že marsikaj zvedel. Melton je bil na haciendi in z njim Wellerja, haciendero pa je potoval v Ures ali vsaj pripravljal se je na potovanje, čemu —?
Yumam moji odgovori niso prav nič ugajali. Osupli so se gledali in zamišljen je dejal vodja, kot' da je čisto pozabil na mene:
"Nekaj se je pripetilo —J Haciendero je še doma, belokožcev pa ni pri njem —. Tudi naših bojevnikov ni nikjer, čeprav bi morali biti že na potu za nami.
In živino bi rad kupil —. Denar ima —. Vse se še lahko iz prevrže —.
In kje so tuji belokožci z ženami in otroki, ki jih pričakujejo naši bratje, da jih pospremijo v gore —?" %
Molče sta tovariša prikimavala.
Osupel sem poslušal. Yuma je govoril o izseljencih. V gore so jih mislili spremljati —? V kake gore —? In čemu —? In kaj so imeli opraviti Yume z njimi — ? Kaj ne nameraval Melton z izseljenci —?
Za korak, za en sam korak sem prišel skrivnosti bliže, dalje
pa ne —.
Vodja se me je spet lotil. "Si ves čas jezdil po tejle sledi?"
Pokazal je na sled Yumov in živine, zelo razločna je bila. "Ves čas."
"Nisi nikogar srečal?" "Ne."
"Dveh jezdecev —?"
"A, tisto pač! Dva jezdeca
sem videl."
"Belokožec je bil in Indijanec?" "Da."
"Kako je bil belokožec oblečen?"
"Prav po beraško in postopa ško."
"Kako orožje je imel?" "O, orožje pa je imel izvrstno !"
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
1.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima plesno veselico v Twilight Ballroom.
1,—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
2.—Godba	fare sv. Vida priredi sezonski koncert v Twilight Ballroom.
2. — Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi koncert z igro.
8.—Noble Cadets št. 49 SŽZ prirede plesno veselico v Willow Tavern, St. Clair Ave. in E. 222 St.
8.—Uslužbenci St. Clair kopališča plesna veselica v Twilight Ballroom.
8.—Društvo Cerkniško jezero št.* 59 SDZ priredi plesno veselico in večerjo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
8.	— Valentine Dance in Chicken Dinner priredi mladinski pevski zbor Kanarčki v SDD na Prince Ave.
9.—Frances	Susel Cadets, št. 10 SŽZ priredi Valentinov ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9.—Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND.
15.—Sunny Ray orkester plesna veselica v SND ob priliki 5. obletnice obstanka.
15.—Golden Blue-ettes prirede ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Orkester Louis Šraj priredi Valentine ples v SND na 80. cesti.
15.—American Stove Co. priredi ples v Twilight Ballroom.
15.—Društvo	Soča št. 26 S. D. Z. priredi plesno veselico v Domu zapad. Slovencev, 6818 Denison Ave.
16.—Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert in ples v SND.
21.—Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze ples v SND.
21.—Alhambra	Ladies Bowling liga priredi ples v Twilight Ballroom.
22.—Delpha	Tau Frat. pri-
nnst
redi plesno veselico v Twilight Ballroom.
22.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani.
22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND.
22.	— Maškaradno veselico priredi Gospodinjski klub na Jutrovem v SDD na Prince Av.
23.—Dramsko	dr. Ivan Cankar priredi igro v SND.
23.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
23. in 25. — Baragov dekliški zbor priredi predpustno zabavo v šolski dvorani sv. Vida.
MARCH
2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
8.—Toppers Club ima prireditev v Twilight Ballroom.
16.—Glasbena Matica koncert v SND.
APRIL
19.—Društvo Cleveland ski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom.
19.—Demokratski	klub 23. varde ples v SND. *
20.—Velika	bazama prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena.
20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND.
25.—Martha	Washington št. 38 SDZ ples v SND.
26.—Sv.	Cecilija št. 37 SDZ ples v SND.
26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
26.—Dr.	Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Hrvatska	katoliška za-jednica ples v SND.
27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kri-
stine na 222'. cesti.
MAJ
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ ples v SND.
4.—Dr.	Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND.
10.—Častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
JUNIJ
1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd.
15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
JULIJ
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
20.—Pevsko društvo Zvon. priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
OKTOBER
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na
Prinašalci vesti, ovaduhi in vohuni
"Kdor ne zna molčati, ta škoduje domovini!" "Molčite in vedite, da vas sovražnik posluša!" "čuvaj se vohunov!" Tako in podobna opozorila utegneš brati povsod, posebno zdaj v te\i nemirnih časih. —- Stene imajo ušesa, vojna je! Že malenkosti lahko našim nasprotnikom zelo koristijo. Dobro pazi, kaj govoriš in s kom govoriš! Pazi tudi na onega, ki te vljudno povpraša po najbližji poti za kolodvor, kajti tudi ta utegne biti vohun tuje države. Boj se ovadb. Obdrži vse zase! Vse v vsem: Molči!
Vohunske mreže raznih narodov so razpletene vsepovsod, ne le v vojskujočih se državah, ampak tudi v nevtralnih. Treba pa je razlikovati med prenašalci vesti, ovaduhi in vohuni. V pravnem oziru ni med njimi nobene razlike. Pri vojaškem sodišču pa pri presoji izvestnih primerov upoštevajo tudi to. Med prina-šalce vesti spadajo tisti, ki niso niti zmožni, da bi presodili važ-
nost vesti, ampak tudi brezpomembne novice nesejo takoj na nos "boljši" vrsti agentov-ova-duhom. Ovaduhi so najbolj priskutna plast ljudi. Sem spadajo napol izobraženi, ki iščejo povsod svojih žrtev in za vsako ceno skušajo s svojim delom ustreči pravim vohunom. Ti so od ovaduhov za svoje "delo" plačani in se s tem preživljajo.
Vohuni so pa "elita" v svoji stroki. Ti so že precej bolj zviti, bolj izobraženi in vedno pri vsaki za njih pomembni stvari zadenejo, kje tiči zajec. Oni so porok, da tajna služba v državi, v kateri delujejo nemoteno, teče po svoji poti. To niso ljudje, ki bi posedali po zakajenih lokalih in tod iskali žrtev, ni jih najti niti na plesiščih. Njih je mogoče najti povsem drugje. Pravi vohuni so ali zastopniki industrijskih podjetij, so tovarniški mojstri, trgovci, pa tudi stare, častitljive dame, ki odhajajo za časa počitnic v naše letoviške kraje in jih od časa do časa "obiskujejo" sinovi, nečaki in drugi sorodniki. Pa tudi v drugačnih poklicih jih najdeš. *
Sodobni vohuni imajo tako zvite metode, da stoje mnogokrat domači protivohuni pred pravcatimi zagonetkami, ki jim niso zlepa kos.
V naslednjem samo nekaj takih prebrisanosti še iz zadnje svetovne vojne, ki jih je razvoz-ijala Intelligence Service, zbral pa njen član Thomas Aston.
Kmet se pelje na svojem zapravi j ivčku po prašni cesti. Na vozu ima zaboj jajc. Kdo bi lahko osumil moža česar koli? Nihče ne ve, da je voznik ruski vohun, in da so med svežimi jajci tudi trdo kuhani. Moža so prijeli, jajca pa razbili. Dognali so, da je v notranjosti lupine marsikaj napisano s čitljivimi' rjavimi črkami. V kemičnem laboratoriju so stvar raziskali in ugotovili, da so po zunanji strani jajc pisali z nevidno raz-stopino sladkorja in galuna, kar pa je bilo v notranjosti lupine lepo čitljivo.
Lepa vohunka je nekega jutra prestopila mejo. Opazili so jo in natančno preiskali. Ugotovili so, da je bilo njeno perilo in svilene nogavice prešito z najrazličnejšimi šivi, ki pa so bili mnogo pregrobi za nežno žensko perilo. V teh šivih je bila cela vrsta podatkov, napisanih z Morsejevo abecedo.
Z infra-rdečo svetilko je mogoče tudi podnevi signalizirati. Za čitanje te signalizacije pa moramo imeti na očeh posebne naočnike, ker sicer svetlobnih
znakov ne bi videli.
*
/
Med japonsko-mandžurskimi napetostmi so japonski vohuni dajali sobaricam in služkinjam nekaterih hotelov znatne napitnine samo zato, da bi jim v hotel National poslale vse papirne odpadke, ki so bili v koših. V National-hotelu so imeli Japonci selo. armado potrpežljivih sestavi j alcev teh odpadkov in vr-feto prevajalcev, ki so snali 40 jezikov. In marsikaj so razbrali, kar bi sicer šlo v peč, in kar jim je v mnogočem koristilo.
jim sicer iz poslaništva ni mogla prineseti.
#
Italijani so med vojno poslali v Hamburg nekega svojega vohuna. Bil je pevec kot so to Italijani sploh. Zabaval je goste, a bil tudi skrbno nadzorovan. Vsak teden je dobival od doma note z italijanskimi pesmimi. Vsako došlo pošiljko pa so nadzorovatelji fotografirali in dognali, da je besedilo vedno isto, da pa se note spreminjajo. Pa so imeli prebrisanega ptička.
*
Znano je, da daje raztopina aspirina nevidno snov, s katero se da pisati, ne da bi pustila kakšno sled za seboj. Le pri ultra-violetni svetlobi se da ta pisava
brati.	«
*
Baden-Powel, znani ustanovitelj mednarodne skavtske organizacije, je za časa svetovne vojne potoval po naši Dalmaciji. Pod pazduho je nosil skicirko, v katero je risal posebno rad metulje, ki jih je lovil z zeleno me-tuljnico. Kaj drugega pa naj bi bil kot vnet risar in zbiratelj metuljev? . . . Prišel je tudi v Kotor in druga utrjena mesta naše obale, kjer je imela avstrijska mornarica svoja oporišča. In posebno v teh krajih je rad "risal." Pisano risane metuljčke pa je pošiljal v londonsko zbirko. In Angleži so bili prav dobro poučeni, koliko ladij in kakšne vrste se nahajajo v tem ali onem pristanišču. Torej le ni vsak "risar" — risar.
IZ NAŠIH NASELBIN
Joliet, 111. — Pred dnevi je bil v okolici Aurore ubit pri avtni nesreči Frank Gale, rojen v Ameriki, ki zapušča ženo, sina, mater in več bratov ter sester. Pred petnajstimi leti je avto ubil tudi njegovega očeta v Jolietu. — V bolnišnici je umrla Mary Za-lokar, doma iz Sel pri Žužemberku. Tu zapušča moža, sina in tri hčere ter brata, v starem kraju pa 86-letno mater.
Pueblo, Colo. — Te dni je tu umrl Peter Gojak, doma iz Žužemberka. Pokojnik je 20 let prejemal penzijo pri tukajšnji jeklarni. — Pri avtomobilski nesreči je zlomilo nogo Jos. Nosa-nu. — V Corwinovi bolnišnici se nahaja Joe Boitz, ki je bil operiran za mreno na očesu.
Springfield, 111. — Frank Kr-melj, ki je zadnjo soboto umrl je bolehal pet mesecev. V starem kraju, v Trbovljah zapušča dva brata in štiri sestre.
Burgettstown, Pa. — Dne 17. t. m. je naglo umrl Jos. Terbe-žar, star 65 let in rojen v Šmarjah pri Ljubljani. Bolehal je več let na naduhi. V Ameriki je živel 36 let in tu zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere.
Postrežnica nekega poslaništva v Berlinu je čistila okna. Dobro so pazili nanjo, tako da ni mogla odnesti nobenih važnejših listin. Morda pa le ni samo postrežnica? . . . Vs^k večer, ko je odhajala, so jo natančno preiskali. Delala pa je na druge načine, da je koristila nasprotniku. Ko je čistila okna, je uporabljala belo cunjo, za ovlaženje oken pa rjavo. Njena tajna je bila v tem, kako je čistila okna: z rjavo odzgoraj navzdol, z belo od leve na desno. In to izmenoma. Včasih pa je potegnila tudi počez. Vohuni v nasprotni hiši pa so vse to zapisovali in dognali marsikaj, kar
M A U OGLASI
Odda se stanovanje
Odda se lepo stanovanje 5 sob in kopališče na 6420 St. Clair Ave. Tudi peč za gretje in kuhinjska peč ter pohištvo za spalnico. Poceni rent. Zgla-site se zvečer med 5 in 6.
Delo dobi
fant, ki je šole prost in ki ima veselje, da bi se ižučil v groce-rijski stroki. Oglasi naj se na 6024 St. lair Ave.	(23)
DOBER PREMOG!
Po zmerni ceni
U R. MILLER FUEL CO.
1007 E. 61, St. ENdicptt 1032 (22)
Farma se odda
V najem se odda farma, obsegajoča 27 akrov. Na razpolago je tudi nekaj orodja. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. (22)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Pripeljemo na dom.
* * *
* * * Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
Sigrid Undset
II.—ŽENA


fllQ
/safetyV
of your investment
\ya\ up to /cv/ VO^AV $5000. A<t>//
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO
6235 ST. CLAIR AVENUE
Erlend, Erlend —. Ko ga je srteoajla v mlad|osti, je postal'o njeno življenje kakor deroča reka, valeča se čez kamenje in skale. Ta leta na Husabyju se je življenje razširilo, ležalo je tam kot prostrano veliko jezero, v katerem se je zrcalilo vse okoli nje. Spominjala se je, kako je domača reka*, kadar se je spomladi razlila čez bregove, ležala široka, siva in mogočna na dnu doline, noseč s seboj naplav-ljeni les, krošnje dreves, zakoreninjene v tleh, pa so se pozi-bavale na vodi. Na sredi so majhni, temni, preteči vrtinci kazali, kje pod gladko površino silovito, divje in nevarno dere struja. Zdaj ve, da je njena ljubezen ido Erlenda vsa ta leta tekla pod njenim življenjem kot deroč in nevaren tok. In "zdaj jo vleče s seboj — kam, ne ve.
Erlend, ljubljeni prijatelj —!
Še enkrat je Kristina odmoli-la Zdravo Marijo v rdeči večer. Zdrava Marija, milosti polna! Ne u,pam si te prositi za več kot za eno, kar zdaj povem: Reši Erlenda, reši mojemu možu življenje —!
Ozrla se je doli na Husaby in pomislila na življenje svojih sinov. Zdaj, ko je dvor ležal pred njo v večerni svetlobi kot podoba iz sanj, ki lahko ugasne — zdaj, ko ji je sreč pretresal strah za negotovo usodo njenih otrok, se je domislila: Nikdar se ni bila Bogu iz vsega srca zahvalila za bogate sadove svojega truda v vseh teh letih. Nikdar se ni bila zares zahvalila za to, da ji je bilo podarjeno sedem sinov
Izpod kupole večernega neba, iz srenj, ki jih je videla vsena-okrog, je mrmraje prodiral gori k njej masni spev, ki ga je bila tisočkrat slišala, očetov glas, ki ji je razlagal besede, ko je bila še otrok in mu je slonela ob kolenu: tako poje Sira Eirik v predglasju, kadar je obrnjen proti oltarju, in to pomeni v našem jeziku:
"Spodobi se in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog —"
Ko je dvignila obraz iznad rok, je videla, da prihaja po griču gori Gaute. Kristina je tiho sedela in čakala, dokler ni deček obstal pred njo, nato je iztegnila roko in ga prijela ža njegovo. Bila sta na travniku in daleč okrog kamena, kjer je sedela, ni mogla biti skrita živa duša.
"Kako si opravil očetovo naročilo, sin?" je tiho vprašala.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50<
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. „ CLEVELAND, O.
t Pošiljamo tudi po pošti 9
"Kakor mi je ukazal, mati. Na dvor sem prišel tako, da nihče ni videl. Ulfa ni bilo doma in zato sem pisanje, ki mi ga je bil oče zaupal, sežgal v sobi na ognjišču. Vzel sem ga iz rute." Malo se je obotavljal. "Mati — devet pečatov je bilo na njem —"
"Gaute moj." Mati ga je objela okoli ramen in mu pogledala v oči. "Oče ti je moral položiti v roke velike stvari, če si ne boš vedel drugače pomagati, marveč boš mislil, da se moraš s kom pogovoriti o tem — tedaj povej svoji materi, kaj imaš na duši. Zdi se mi pa, da bo najbolje, če molčiš kot grob, moj sin!"
Svetli obraz pod gladkimi la-neno plavimi lasmi, velike oči, polna, napeta, okrogla usta — kako podoben je bil zdaj njenemu očetu. Gaute je prikimal. Nato je položil eno roko materi okoli vratu. Bolestno sladko je začutila Kristina, da more nasloniti glavo na nežne dečkove prsi; bil je zdaj tako velik, da mu je, kadar je stal, ona pa sedela, segala z glavo ravno do srca. Bilo je prvič, da se je ona naslonila na otroka. Gaute je dejal: "Izak je bil sam doma. Nisem mu pokazal, kaj imam, marveč sem mu samo rekel, da imam nekaj, kar moram sežgati. Tedaj je zanetil na ognjišču velik ogenj, nto pa je odšel ven in osedlal konja."
Mati je prikimala. Nato jo je izpustil, se obrnil k njej ter ji dejal otročje plašno in z začudenjem v glasu:
"Mati, ali veste, kaj pravijo — pravijo, da je oče — hotel postati kralj —"
"To se malo verjetno sliši, fant moj —" je odvrnila z nasmehom.
"Toda po svojem rodu lahko postane, mati," je resno in ponosno pripomnil deček. "In meni se zdi, da bi bil oče bolj sposoben za to kot večina drugih mož _»
"Tiho." Prijela ga je spet za roko. "Gaute — če ti je oče toliko zaupal, moraš razumeti, da ne smeš ne ti ne kdo od nas ničesar reči ali omeniti, marveč da moramo vsi dobro paziti na svoj jezik, dokler ne izvemo kaj takega, po čemejr bonio m'pgli presoditi, ali naj govorimo in
kako. Jutri odjezdim v Nidaros
—	in če se mi posreči, da bom smela govoriti s tvojim očetom na samem, mu bom gotovo povedala, da si dobro opravil njegovo naročilo —"
"Vzemite me sabo, mati!" je goreče zaprosil deček.
"Gaute, nikogar ne smemo spraviti na misel, da si kaj drugega kot brezmiseln otrok. Potrudi se, sinko moj mali, da se boš doma lepo igral in da boš kar se da vesel — s tem mu boš največ koristil."
Po bregu navkreber sta počasi prišla Naakkve in Bjorgulf. Krenila sta k materi in obstala pred njo mlada, pozorna in vznemirjena. Kristina je videla: bila sta še toliko otroka, da sta v svoji bojazni iskala zavetja pri materi — in že tako blizu moški dobi, da bi bila rada tolažila ali varovala mater, ako bi vedela, kako naj to storita. Dala je enemu eno, drugemu drugo roko. Govorili pa niso mnogo med seboj.
Kmalu nato so odšli navzdol
—	Kristina je držala starejšima sinovoma roke na ramah.
"čemu me tako pogleduješ, Naakkve?" Toda deček je zardel, obrnil glavo v stran in ji ni odgovoril.
Doslej še nikdar ni premišljal, kakšna je njegova mati. Očeta je bil pred letom dni začel primerjati z drugimi možmi
—	oče je bil najlepši in najod-ličnejši. Mati je bila mati, ki je rodila nove otroke; ti so odraščali ženskim rokam in se uvrščali v življenje in igro, razprtije in prijateljstvo svojih bratov; mati je imela odprte roke, skozi katere je teklo vse, kar so potrebovali, mati je znala pomagati skoraj zoper vse težave, mati je bila na dvoru kot ogenj na ognjišču, rddila je življenje do-
mače hiše, kakor so njive okrog Husabyja uodile letino, od nje sta žarela življenje in toplota kakor od živine in konj v hlevu. Nikdar poprej ni prišlo dečku na misel, da bi jo primerjal z drugimi ženskami —.
Ta večer pa je nenadoma videl : bila je ponosna in lepa žena. široko belo čelo pod zavijačo, odkriti pogled jekleno sivih oči pod mirnim lokom obrvi, polne prsi in dolgi, somerni udje. Bila je visoke postave ter vitka in gibka kot meč. Toda govoriti o tem ni mogel, marveč je zarde-vajoč in molče stopal dalje, in njena roka mu je ležala na vratu.
Gaute je šel za Bjorgulfom in se držal matere za pas od zadaj. Starejši brat se je začel kregati, ker mu je mali stopal na pete, in začela sta se nekoliko prerivati in suvati. Mati ju je opomnila, naj bosta mirna, in je končala njun prepir — resni izraz njenega obraza se je pri tem ublažil v smehljaj, še zmerom so le otroci, ti njeni sinovi —.
Ponoči je ležala budna v postelji — z Munanom, ki ji je spal v naročju, in Lavransom med seboj in steno. •
Kristina si je skušala razjasniti zadevo svojega moža.
Ni mogla verjeti, da bi bilo tako nevarno; Erling Vidkuns-son in kraljeva bratranca s Su-derheima so bili tudi obtoženi iz-| dajstva zoper državo in kralja j — pa še zmerom žive prav tako Varno in bogato v deželi kot poprej., čeprav niso več v taki milosti pri kralju.
Prejkone se je bil Erlend spustil v kakšne nepostavnosti, da1 bi ustregel gospe Ingebjorgi.! Saj je vendar vsa ta leta živel v prijateljstvu s svojo visoko so-rodnico; Kristina je vedela, da
GROTTO CIRKUS PRIDE V CLEVELAND
V Public avditoriju bo od 3. do 15. februarja izvajal predstave 3-ring Grotto Cirkus z Clyde Beatty in njegovimi 35 levi in tigri. Druge živali, ki bodo nastopile so: 15 slonov, 10 medvedov, 10 morskih psov in 3 kenguriji. Vse te živali boste lahko videli po predstavi v spodnji dvorani. Nastopili bodo Dorothy Herbert kakor tudi Royal Repen-skys in Rudy Rudynoff. Za zaključek) predstave nastopijo vsak večer Zacchini bratje.
ji je pred petimi leti, ko je bil pri njej v gosteh na Danskem, storil marsikatero nedovoljeno uslugo, ki je morala ostati skrita. Zdaj, ko se je bil Erling Vid-kunsson začel poganjati za pravice gospe Ingebjorge in ji hotel pripomoči do oblasti nad njenimi posestvi na Norveškem — je pač verjetno, da jo je Erling opozoril na Erlenda, ali da se je sama zatekla k sinu očetovega bratranca, ker se je bilo razme-rlje med Erlingjom in kraljem ohladilo. In da je bil Erlend v teh rečeh nepreviden —.
Potem pa se ji ni zdelo razumljivo, kako morejo biti v to stvar zapleteni njeni sorodniki s Sun-dbuja.
Toda končati se nikakor ne more drugače, kot da se kralj in Erlend docela spravita, ako je kriv samo tega, da je bil preveč goreč v službi kraljeve matere.
Veleizdaja. Slišala je nekoč o padcu Auduna Hugleikssona — to se je bilo zgodilo v mladosti njenega očeta. Toda gospodu Audunu so očitali strahovite hudobije. Njen oče je svoj čas pravil, da je vse to laž — gospodična Margret Eirikova je umrla v naročju bjorgvinskega škofa, in Audun ni bil z njo na potu, tako da je torej ni mogel prodati ajdom. Gospodična Isabel je bila stara trinajst let, Audun pa več kot pol stoletja, ko jo je spremljal kot nevesto kralja Eirika — krščanski človek se pregreši, če samo posluša, kaj vse ljudje govorijo o tem, kako je nevesta takrat potovala. Tistih čenč o Audunu oče ni maral trpeti doma na dvoru. Poleg tega so Audunu Hestakornu podtikali nezaslišane stvari — da je bil prodal vso vojsko kralja Haakona francoskemu kralju in tudi obljubil, da mu pride na pomoč z dvanajst sto ladjami — za vse to da se je bil dal plačati s sedmimi tonami zlata. Toda večina ljudi v deželi ni nikoli prav zvedela, zakaj je moral Audun Hugleiksson z Nordnesa umreti na Vislicah —.
Njegov sin je odšel iz dežele — pravili so, da je dobil službo v vojski francoskega kralja. Vnukinji aalhuškega viteza, Gy-rid in Signe, sta bili zapustili morišče svojega deda z njegovim konjarjem. Baje živita v neki gorski srenji v haddingja-ški dolini kot revni kmetici.
Vendar je dobro, da nimata z Erlendom nobene hčere. Ne, na kaj takega ne mara misliti. Tako malo verjetno je, da se bo Erlendova stvar huje končala, kot se je za Erlinga Vidkunsso-na in za Haftorjeva sinova —.
Nikulaus Erlendsson s Husabyja. O, zdaj vidi sama — Husaby je najlepši dvor v norveški deželi.
Šla bo h gospodu Baardu in bo vse zvedela. Z zakladnikom
sta si bila zmerom prijatelja. Tudi s sodnikom Olafom — prejšnje čase. Toda takrat, ko je bil glede mestnega dvora sodnik razsodil zoper njega, je šel Erlend predaleč. In kako je Ola-fa bolela ta nesreča z možem njegove krščenke.
Bližnjih sorodnikov nista imela nobenih, ne Erlend ne ona — čeprav je bila njuna rodovina sicer velika. Munan Baardsson zdaj ni več mnogo pomenil. Zakrivil je bil več nepostavnih dejanj, ko je bil kraljevi namestnik na Ringeriku; vse preveč krčevito si je prizadeval, da bi svojim številnim otrokom ugla-dil pot v življenje — imel je štiri v zakonu, pet pa izven njega. In poleg tega je po smrti gospe Katrine baje prišel hudo na nič. Inga v Ryfylku, Julitto in njenega moža, Ragnrido, ki je bila
poročena na švedskem, ' znal Erlend bolj malo bili otroci, ki sta jih bil; stila gospod Baard in Aashild. Med Hestneškf Erlendom ni bilo po sit spoda Baarda Peterssort nega prijateljstva več; | z Raasvolda je bil pos'-otročji, njegovi in Gunni| ci so bili mrtvi, vnuki P;, 0, rasli.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdi bodisi izvlečenje zob, 1 zob in enako lahko dobi še polno zadovoljstvo Župniku, ne da bi zgu tem dosti časa. Vse del1 rej en o, kadar vam čas d Uradni naslov:
6131 St. Clair A< vhod na 62. cesti, KnaU* slopje.
Vojvoda Windsor je prileteti z letalom NasM vseameriške manevre, ki se vrše< v Miami, Fla., kjei'1 pozdravil dr. Horace L. Cartee (desni na sliki), ki je\ kratkim izvršil operacijo na vojvodinji.
=3
Pleoidni in jospodatek
ljudje
vedno najprej pogledajo
OGLASE
fct 3ens
Ameriški Domovin
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slov*'' skega naroda in oglašujte svoje blago
v
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo se t)am bo!