Q Planini pri Kranju raste eno največjih novih stanovanjskih naselij. Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 68 , tenovitelji: občinske konference SZDL senice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Uren -ič ~ ČP Glas Kranj. Glavni Inik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 31, 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. diplomanti ekonomske fakultete Kranj, 30. avgusta - V banket-[: ,('v°»'ani hotela Creina je dekan d, pJan*ke ekonomske fakultete (-»i'egor potkar podelil diplome n-tnajstim diplomantom prve stop-Vsi so študirali ob delu. Študij 1^'Pomije že ver let organizira v '*anJu Ijublj antika ekonomska fa- ki i dH v sodelovanju s kranjsko e!?vsko univerzo. . »ceraj so podelili diplome že tretji '^uPini diplomantov. Do sedaj jih je '^lo že 32 študentov. Pričakujejo ™' (U ho letošnjo jesen diplomiralo ,,a Prvi stopnji še najmanj 10 štu- zanimanje za študij ekonomije iz leta v leto narašča. Zato st;» se ekonomska fakulteta in kranjska delavska univerza že lani odločili organizirati tudi študij na drugi stopnji. V preteklem šolskem letu je bilo v tretjem letniku nekaj več kot dvajset študentov, letos pa pričakujejo' enak vpis. V vseh letnikih je vpisanih več kot 250 študentov. Močno je poraste! tudi vpis v pivi letnik. Letos se je že vpisalo več kot 50 študentov, vendar vpis še ni končan. Pomembno je tudi to, da je osip zelo majhen in tudi trajanje študija ni dosti daljše od študija na šolah, ki jih obiskujejo redni študenti. L. B. Ob začetku novega šolskega leta Pravzaprav bi o poklicnem usmerjanju kazalo pisati ob koncu solnega leta. Zaradi izrednih težav, ki so jih imeli lanski osmošolci pri Pisovanju v srednje, zlasti štiriletne šole, se bomo ob vprašanju polenih odločitev mlade generacije, ki je odrasla osnovni šoli, še enkrat stavili. Hkrati s prenapolnjenimi srednjimi — štiriletnimi šolami so arnreč, srednje — poklicne šole ostajale na pol zasedene. Samo na Go-njskem je bilo pred enim mesecem v poklicnih šolah še več sto prostih est, pa tudi nekatere štiriletne šole nimajo vseh klopi polnih. Premajhen odziv mladih za šolanje na srednjih poklicnih šolah je ,av^.gotovo v prvi vrsti povezan z mišljenjem staršev in s tem tudi c a(hne, da daljše šolanje oziroma določene šole izobražujejo za pokli-del V Katerm *n' treba delati«. To se pravi da ni treba fizično delati, da tortn' umazano m> da se dela v »pisarni« in podobno. Zato je postala y >ko bolj pomembna šolska vzgoja in poklicno svetovalna dejavnost,. bi^h-i^6' ^a ^e ^ ne Posvečajo poklicni vzgoji takšne pozornosti, kot na treba. Obiski poklicnih svetovalcev, ki so največkrat omejeni nekaj testov in pogovorov, prav gotovo ne morejo narediti vsega. mi ^a^° Je šolska vzgoja toliko bolj pomembna. Predvsem bi morala v lin n ljudeh vzbuditi zavest, da je vsako delo častno, da je delo teme-lo/ P°80J razvoja in obstoja slehernega posameznika in družbe kot čeki h ^Jena naloga je vzgajati učence, da bodo čutili potrebo za delom, Uv i dajalo njihovemu življenju smisel ter jim bo omogočalo družbeno VeUavitev in ugled. tj Prav tako bi se morali pri vzgoji in usmerjanju v poklice naslanja-oslf na<^elo naše samoupravne družbe, da je osebni dohodek rezultat ja^nega dela. To bi pri pravilno oblikovanem podajanju prav gotovo U lx vPUva'° na poklicne odločitve. Prav gotovo pa se učenci ne bi sn L* °dloča!i za določene poklice, ki trenutno kažejo največjo per-kat !Vo' temveč za tiste, za katere imajo največje sposobnosti in v n er*h bodo lahko dobro in tudi z veseljem delali. Več bi bilo potrebno K(Jee • ' tudi za zagotavljanje možnosti izobraževanja ob delu in omo-j\Cl.ti mladim ljudem, da takoj po končani šoli poklicne smeri izpopol-JUJejo svoje znanje. tr L^.eveda pa vsega ne more narediti le šola. Precej sprememb bo pogonih tudi v sistemu nagrajevanja v delovnih organizacijah. Povsod, ti^^e SO redke, se vedno največ velja formalna izobrazba. Prevelike so jU(h razlike med kvalificiranimi delavci in tehniki, čeprav imajo slednji eno leto šole več. Zlasti pa so kvalificirani delavci v slabšem položaju Pn napredovanju. * Osnovo za boljše nagrajevanje po delu daje tudi nov zakon o zdru-btelern delu, katerega osnutek smo že imeli v javni razpravi. V njem , ^e. da se osebni dohodek delavca oblikuje po rezultatih njegovega 10 }n P° njegovem osebnem prispevku, ki ga je dal s svojim živim de-u**1 ,n gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim minulim de-Dr^i k Povečanju dohodka temeljne organizacije v skladu s povečanjem °duktivnosti dela. Dokler pa je skoraj tri četrtine osebnega dohodka . vtsnega od formalne izobrazbe, delovnega staža kot računskega j .r.ačuna za minulo delo in drugih dodatkov, ne moremo govoriti o dpi V' P° rezultatih dela. Dober kvalificiran delavec lahko s svojim Y °m več prispeva k dohodku temeljne organizacije kot slab inženir, j^ndar zato ne bo bolje nagrajevan. Seveda pa tudi formalne izobrazbe tiiH^re Podcenjevati. Morale pa bi skladno s stopnjo izobrazbe rasti °-i zahtevnosti in odgovornosti. li Odgovor na vprašanja, zakaj se osmošolci težko odločajo za pok-cne Šole, bi lahko iskali tudi v usmeritvah delavcev, ki se šolajo ob jjslu. Veliko delavcev, ki že imajo poklicno izobrazbo, se ne odloča za nadaljevanje šolanja oziroma usposabljanja v svojem poklicu, temveč ®e Usmerjajo na razne komercialne, ekonomske, kadrovske in druge Podobne poklice, za katere dovolj kadra pride že iz rednih šol. Zakaj, aJ°rž ni potrebno razglabljati. . . Iskrini jubileji Iskra, pionir naše elektronike in slovenski proizvodni gigant, ki v 65 temeljnih organizacijah združenega dela v Sloveniji združuje 30 tisoč delavcev, letos praznuje 30-letnico. Ta jubilej bodo prihodnji teden še posebno slovesno proslavili v Iskri-Klekt ro-mehaniki Kranj. Hkrati pa bodo v Iskri-Mehanizmi Lipnica proslavili 20-letnico in v Iskri-Instrument i Otoče 15-letnico. Ob jubileju omenjenih treh kolektivov bodo od H. do 10. septembra različne prireditve. V ponedeljek, 6. septembra, ob 13.45 bodo v avli Tovarne telekomunikacij na Laborah odprli razstavo likovnih umetnikov Iskre, v sejni sobi tovarne na Laborah pa razstavo fotografij. V torek, 7. septembra, ob 19.30 pa bo v dvorani tovarne telekomunikacij na Lahorah koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. V sredo, 8. septembra, ob 13. uri bo v tovarni Iskra-Mehani/.mi v Upnici zbor delovnega kolek tiva ob 20-letnici tovarne s kulturnim programom in otvoritvijo novih proizvodnih prostorov. 01 17. uri pa bodo v sejni sobi tovar ne telekomunikacij na Laborah predvajali filme kino kluba Iskre o delu in življenju Iskrašev. V četrtek, 9. septembra, ob 12. uri bo zbor delovnega kolek tiva lskra-I nst rument i Otoče kulturnim programom ob 15-letnici obstoja tovarne, ob 19.30 pa bo v dvorani Tovarne telekomunikacij na Laborah predstava J. Osborna Ozri se v gnevu v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. V petek, 10. septembra, ob Ki. uri pa bo v dvorani Tovanu telekomunikacij na Lahorah slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskrc-Klekt romehanike oh 30-letnici obstoja tovarne. Poleg kulturnega programa hodo na svečanosti podelili tudi značk* i jubilantom. A. *, J Ukrepi zaradi črnih gradenj RADOVLJICA - Na zadnji seji 19. avgusta je izvršni svet radovljiške občinske skupščine sprejel več ukrepov glede črnih gradenj počitniških hišic. Pripravil je tudi program predvidenih nadaljnjih ukrepov v občini. O tem in pa o poročilih urbanistične inšpekcije, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja in o poročilu sodnika za prekrške bodo člani izvršnega sveta občinske skupščine in delegati družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine razpravljali danes (31. avgusta) popoldne na skupni seji. Glede na poročila in predložene sklepe je moč pričakovati, da bo na skupni seji o črnih gradnjah počitniških hišic v radovljiški občini sprejetih vrsto konkretnih ukrepov. A. Ž Gorenjski brigadirji so letos pomagali graditi cesto in vodovod v Suhi krajini in na Kozjanskem, graditi cesto v Brkinih in obnavljati Posočje. V sklopu ljubljanske brigade pa so se udeležili tudi akcije Morava 76. Na sliki je skupina brigadirjev brigade Kokrškega odreda, ki so sodelovali na delovni akciji Suha krajina 76. - Foto: F. Perdan Brigadirji so se poslovili V soboto in v nedeljo so bile sklepne slovesnosti ob zaključku petih delovnih akcij v Sloveniji. Brigadirji so se poslovili v Planini pri Sevnici, v Prevolah v Suhi krajini, v brkinskih Tatrah, v Dornavi pri Ptuju in v Brdicah pri Kožbani. Zvezna akcija Posočje 76 pa se bo iztekla 19. septembra v Zaročišču pri Kobaridu. Hkrati z mladinskimi delovnimi akcijami na slovenskih tleh, so se iztekle tudi druge velike delovne akcije v Jugoslaviji. V dobrih dveh mesecih je na zveznih in republiških delovnih akcijah v Sloveniji 3.600 brigadirjev preinetalo na tisoče kubikov zemlje, položilo več deset kilometrov primarnih vodovodnih cevi, gradilo ceste, kopalo jame za telefonske in električne drogove ter pomagalo povsod, kjer so bili prebivalci pomoči najbolj potrebni; v Suhi krajini, kožhanskem kotu, Brkinih, v porušenem Posočju in do nedavnega pozabljenem Kozjanskem. Na zvezni akciji Kozjansko 70 je sodelovalo 800 brigadirjev organiziranih v 18 brigad in specializirani brigadi Rdečega križa. Pri urejanju cest in vodovodov ter drugih delih so postorili za 4,8 milijona dinarjev del, kar je skoraj trikrat več, kot so znašali stroški bivanja brigad na Kozjanskem. V Tatrah je hi I letos sedež republiške mladinske delovne akcije Brkini 70. V štirih izmenah je sodelovalo več kot 500 brigadirjev, ki so opravili več kot 52.500 normativnih ui in naredili nič koliko »udarniških« akcij. Zgradili so 4 km nove ceste, popravili obstoječo cesto in pripravili telefonsko traso. Tudi brigadirji, ki so gradili vodovod v Suhi krajini so v celoti izpolnili obveznosti. 580 brigadirjev iz vse Slovenije in iz nekaj pobratenih srbskih ohčin je položilo in uredilo več kot 10 km primarnega vodovoda, pomagali pa so ttidi pri popravilu cest in pripravi terena za napeljavo telefona Iztekla se je tudi mladinska de lovna akcija Slovenske gorice 7(>. Mladi iz različnih krajev Slovenije, Srbije in brigadirji iz Zvezne republike Nemčije so pri napeljavi vodovoda opravili delo vredno skoraj dva in pol milijona dinarjev. V Kožhanskem kotu pa je 320 mladincev skupaj z vojaki gradilo vodovod. Čeprav je bilo delo težko. saj so vsak drugi meter jarka za vodovod morali izkopati s pomočjo min, so normo presegali za 60 odstotkov. Delo brigadirjev hodo jeseni nadaljevali vojaki. V nedeljo so se sklenile tudi druge velike zvezne delovne akcije. V mladinskem naselju Bratstvo in enotnost so zaključili zvezno akcijo Kozara 70 v kateri so brigadirji iz vse države gradili športno rekreacijski center. Brigadirji zvezne akcije Kragujevac 70 pa so se spopadli s koritom Lepenice in planirana dela do sobote uspešno opravili. L. Bogataj it & me s £ iTi ca Naročnik: Torek, 31. avgusta 1976 2. stran - Glo* Tito sprejel La Pasionario Predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je z ženo Jovanko v soboto na otoku Vangi sprejel predsednico komunistične partije Španije Dolores Ibar-ruri. V daljšem in prijateljskem pogovoru sta predsednika posvetila posebnt) pozornost aktualnemu razvoju položaja v Španiji in boju naprednih sil za demokratizacijo in družbeni napredek. Ugotovila sta, da je pri tem izrednega pomena legalizacija KP Španije. Pozitivno sta ocenila tudi dosedanji razvoj odnosov med obema partijama ter se dogovorila o nadaljnjem razvijanju stikov. Nafta na Braču? Zagrebški Naftaplin se pripravlja na vrtanje na otoku Braču. Delati bodo začeli v prvih mesecih prihodnjega leta. Stroje bodo dobili v ZDA. Strokovnjaki Naftaplina ocenjujejo, da bodo vrtine segale v globino 600 metrov, kar bo najgloblja vrtina v Jugoslaviji. Dela bodo veljala okoli 60 milijonov dinarjev. Cementa bo dovolj Leta 1978 bo začela cementarna v Trbovljah graditi peči za proizvodnjo cementa z znu)gljivostjo 1000 ton. Nove peči bodo končane tri leta kasneje in bodo proizvajale milijon ton cementa letno. Cementarne Anhovo pa bodo krile potrebe v Sloveniji do leta 1985. Tako je pričakovati, da tega dragocenega gradbenega materiala ne bo manjkalo. Brigada iz Srbije Na zvezni mladinski delovni akciji Posočje 76 je začela delati tudi brigada iz Srbije. Brigada se imenuje Osmi avgust — mladi gradbenik Srbije. V njej ho visokokvalificirani in kvalificirani zidarji, tesar/i in električarji. Dražja svinjina Zaradi nenehnega pomanjkanja svinjskega mesa, so se predstavniki klavniške industrije odločili, da bodo zvišali vrednost tako imenovane mesne enote svinjskega mesa za 0,60 do 0,70 dinarjev. Tako bo sedaj poprečna odkupna cena, ki jo bodo klavnice plačevale rejcem, znašala 21 dinarjev za kilogram. T o pa je še vedno premalo zu rentabilno rejo. Ugodni penzioni Nekateri hoteli v Poreču in Vrsarju, ki jim je veliko do tega, da bi privabili v tako-imenovani mrtvi sezoni na morje čimveč domačih gostov, so se letos odločili, da bodo povabili upokojence. Cene penzionskih storitev so za upokojence občutno nižje kot za druge goste. V prvi polovici septembra bodo cene penziona za upokojence v hotelih A kategorije znižali na 105 in v hotelih B kategorije na 85 dinarjev. Zaprli kmetijski sejem V soboto so v Gornji Radgoni zaprli štirinajsti pomurski kmetijski sejem. V desetih dneh si ga je ogledalo sto tisoč obiskovalcev, kar je znatno več kot. lansko leto. Na njem je razstavljalo prek tristo domačih in tujih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in prehrambenih izdelkov. SPREMENJEN PROMETNI REŽIM NA JESENICAH - Od četrtka, 26. avgusta, je na Jesenicah spremenjen prometni režim. Promet v smeri Kranja poteka po magistralni cesti do gimnazije nato po Cesti Viktorja Kejžarja in se ponovno vključi na že rekonstruirani del ceste — Cesto žele-zarjev — pri gostišču Lasan. Na odseku ceste — od križišča Ceste Viktorja Kejžarja z Delavsko cesto — je promet enosmeren vse do Gasilskega doma oziroma spodnjega vhoda v Železarno. Promet v smeri Kranjske gore in državne meje teče po sedanji obvoznici, semaforji pa so odstranjeni. Na odseku te ceste je promet enosmeren le na razdalji 600 m — od križišča za Javorniški rovt do začetka naselja Straža. Promet poteka brez zastojev v obeh smereh. — L. M. — Foto: B. B. Praznik krajevne skupnosti Gorje Gorje — Področje G ori j se razteza zahodno od blejske kotline na rahli vzpetini in poprečni nadmorski višini 600 metrov. Raztresene vasi, ki tvorijo današnjo krajevno skupnost (kar deset jih je), so položene vse do obronkov mogočnih gozdnih masivov Mežakle, Radovne in Pokljuke. V teh vaseh živi 2800 prebivalcev, ki so povezani s 33 kilometri za zdaj še bolj slabih makadamskih cest. Med obema vojnama so se prebivalci na tem obnuxv'ju preživljali s kmetijstvom, drvarjenjetn in prevozom lesa s Pokljuke in Mežakle. Redki so bili stalno zaposleni na Ka-conovi in Mulejevi žagi (današnja obrata na rečici podjetja LIP Bled). In še bolj redki so bili, ki so delali v kranjski industrijski družbi (KID) oziroma v današnji jeseniški železarni. Posebno hudo in težko je bilo med gospodarsko krizo oziroma od 1929. do 1931. leta, ko so mladi, močni in zdravi fantje delali na cestah izmenično vsak teden le toliko, da so dobili nekaj koruzne moke; denarja pa sploh niso poznali. To so bili časi, ko kmečkih poslopij niso obnavljali in modernizirali. Bila pa je takrat v Gorjah živahna kulturna in prosvetna dejavnost. Imeli so močno pevsko društvo, tamburaški zbor, dve vrsti odličnih telovadcev, močni igralski skupini, godbo na pihala, gasilsko društvo in planince. Oh vdoru okupatorja v našo deželo so Gorje dale 26 prvohorcev. Danes jih živi le še pet. Kmalu so se na Srečanje invalidov Škofja Loka — Društvo invalidov je pripravilo v soboto že tradicionalno srečanje težjih invalidov iz škofjeloške občine. Invalidi so se zbrali pri Potočniku v Rovt u v Selški dolini. Prijazna lastnica kmečkega penziona jim je najprej pripravila malico, potem so jim člani društva invalidov razkazali okolico in se z njimi pogovarjali o težavah, ki jih spremljajo. Proti večeru so se invalidi vrnili domov. -lh Prispevki za mrliške vežice Jesenice — Julija in avgusta se je sklad za izgradnjo mrliških vežic na Blejski Dobravi povečal za 24.400 dinarjev. Franc Košir je prispeval 1.000 dinarjev. Stane Vovk pa 1.200 dinarjev. Delovne organizacije v telil času niso poslale denarja. Znatnejša pa so bila v tem časti vplačila krajevnih skupnosti od prodanih vrednostnih bonov. Krajevna skupnost Plavž je vplačala 21.360 dinarjev, krajevna skupnost Podmežaklja pa 840 dinarjev. Krajevna skupnost Javornik — Koroška Bela je namesto venca na grob Cvetku Praprot-niku prispevala 500 dinarjev. tem območju začele partizanske akcije. Nemci pa so izvajali povračilne ukrepe. Eden takšnih povračilnih ukrepov je bil tudi 28. avgusta 1941, ko so Nemci ustrelili pet talcev v Spodnjih Gorjah pod hribčkom Re-vovce. Ta dan so si v Gorjah izbrali za krajevni praznik. To je bil tudi dan, ki je hkrati pomenil začetek še večjega upora. Mnogo gorjanskih mož in fantov je na primer sodelovalo v znani decembrski vstaji 1941. Krvni davek, ki so ga Gorje dale za svobodo, je bil velik. 159 žrtev je bilo in od teh jih je 87 padlo v vrstah NOV. Po vojni, posehno pa v zadnjih letih, se je v Gorjah veliko spremenilo. Ze 1964. leta, ravno ob stoletnici, je bila v Gorjah zgrajena s samoprispevkom nova šola. V stari osnovni šoli pa so uredili otroško varstvo. Nov prizidek so zgradili k domu Partizan, gasilci pa so zgradili nov dom in nabavili novo motorno brizgalno ter gasilski avtomobil. Veletrgovina Živila Kranj je zgradila moderno samopostrežno trgovino, podobno pa tudi Specerija Bled. Gozdno gospodarstvo Bled in nekateri drugi pa so zgradili več stanovanjskih blokov. Da ne govorimo o zasebnih stanovanjskih hišah, ki še vedno rastejo kot gobe po dežju. In tudi v kmetijstvu se je veliko spremenilo. Res je, da je na gorjan-skem območju le še 26 pravih kmetij (vsi drugi krajani so namreč zaposleni), vendar so vse te in tudi druge (manjše) modernizirane. Zato je zemlja dobro obdelana in poljščine so pravočasno pospravljene. Čeprav ne morda tako kot nekdaj, je še vedno živahna tudi kulturna in druga dejavnost. Doma in daleč naokrog je znana godba na pihala. Pomlajeno je gasilsko društvo. Deluje tudi TVD Partizan. Močno pa je zaživelo planinstvo. In v okviru matične knjižnice iz Radovljice enkrat na teden deluje tudi knjižnica. Zal pa ni več pevskega zbora, tamburašev in tudi dramska odseka sta zamrla. Letošnji praznik v Gorjah sovpada s še eno pomembno zmago. Prebivalci so se na nedavnem referendumu odločili za samoprispevek. Z zbranim denarjem nameravajo urediti kanalizacijo, dokončati vodovod na Zgornjih Lazih, urediti pokopališče in opraviti še več drugih komunalnih del. J. Ambrožič 63 novih vpisnikov posojila za ceste Jesenice — V minulem tednu je v Železarni vpisalo posojilo za ceste 63 delavcev v skupnem znesku 53.200 dinarjev ali poprečno 844 din na vpisnika. Skupaj je do sedaj vpisalo v Železarni posojilo za ceste 5.327 delavcev, kar pomeni, da se je pozivu na vpis odzvalo 85 odstotkov zaposlenih. Vpisali so 8,916.500 dinarjev posojila. Kranj Na 110. redni seji se bo danes (31. avgusta) dopoldne sestal izvršm s kranjske občinske skupščine. Na seji bodo med drugim sklepali o najetju P sojila za asfaltiranje cest po programu financiranja načrta sredstev za vzdrz vanje, rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest za letos in o osnutku odloka poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega ureja* nja zemljišč na območju kranjske občine. Na dnevnem redu je tudi več pi"e moženjskopravnih in kadrovskih zadev in razprava o davčnih olajšava*1 zaradi posledic suše v občini. A. Z. Radovljica Ta teden se bo na rednih sejah sestalo šest občinskih odborov sindika delavcev v radovljiški občini in sicer: občinski odbor sindikata delavcev gra beništva, občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez, občinski odo sindikata delavcev tekstilne industrije, občinski odbor sindikata delavce ■ trgovine, občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije ^ občinski odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva. Na vse . sejah odborov bodo ocenili javne razprave o osnutku zakona o združene delu in sprejeli delovne programe za jesensko obdobje. A. Z. Škofja Loka Danes (31. avgusta) bo seja izvršnega sveta skupščine občine ŠkofJ8 Loka, na kateri bodo pregledali in analizirali rezultate gospodarjenja v prve?1 polletju letošnjega leta, pregledali realizacijo davkov prispevkov, taks jj| drugih obveznosti v prvem polletju letošnjega leta ter razpravljali o nekateri" kadrovskih vprašanjih. D. S. V občini je o osnutku zakona o združenem delu doslej razpravljalo * 91 organizacij združenega dela. Razprav se je od 13.000 zaposlenih udeležb 11.830 zaposlenih, kar predstavlja 91 odstotkov. Ko so obravnavali osnute" zakona o združenem delu, so razpravljali tudi o samoupravljanju in o gosP^ darskem stanju v organizacijah. V občini pa so o osnutku zakona združenem delu spregovorili tudi v vseh krajevnih skupnostih, medtem * razprav niso organizirale nekatere samoupravne interesne skupnosti. D. S* 40-letnica velike tekstilne stavke Stavka je bila velika šola delavstva TRŽIČ, 26. AVGUSTA - Tržiški tekstilni delavci - delavci Bombažne predilnice in tkalnice so se spomnili dogodkov izpred 40. let — velike stavke tekstilnih delavcev, ki je zajela vso Slovenijo. Stavka je izbruhnila 20. avgusta malo pred drugo uro V Kranju, 26. avgusta pa so se stavkajočim pridružili tudi tržiški tekstilni delavci. To pot delavci v tržiški tkalnici niso prvič stavkali. 21-junija 1919. leta so stopili v solidarnostno stavko, ki je bil* organizirana v okviru mednarodnega stavkovnega gibanja« Druga večja stavka je bila v BPT organizirana leta 1921. Delav- * ci so stavkali zaradi neznosnih razmer v katerih so delali in * živeli. V svojih zahtevah so uspeli in takratno vodstvo je moral0 izboljšati pogoje dela in pristati tudi na 20-odstotno povišanje mezd oziroma na draginjski dodatek, ki je znašal petino mesečnega zaslužka. ... Tudi v kasnejših letih so tržiški delavci uspeli v svojih zahtevah. Leta 1935, ko se je začelo med slovenskimi tekstile* gibanje za podpis kolektivne pogodbe in se je nadaljevalo spomladi 1936, so tržiški delavci že uspeli v večini zahtev za večji«1* mezdami, in boljšimi pogoji dela. Zato njihov položaj ni bil tako slab kot je bil položaj kranjskih tekstilnih delavcev. Kljub tenH* so se pridružili veliki tekstilni stavki. Stavka je v Tržiču trajala od 26. avgusta do 9. septembra. . Zanjo je značilno, da se je začela teden dni kasneje kot v Kranju, bila pa je izredno dobro organizirana in se ni končala •* nasilno izpraznitvijo tovarne. Delavci Bombažne predilnice in tkalnice, so na četrtkovem j zboru poudarili, da je imela stavka leta 1936 velik političen pomen, saj je pretresla temeljB~tedanje kapitalistične ureditve. Bila je velika šola delavstva, ki je v njej prvič uporabilo nove oblike sindikalne borbe in sicer je povsod zasedlo tovarne i* tako preprečilo stavkokazom in podjetnikom, da bi onemogočil1 stavko. Številni delavci, ki so se izkazali v stavki, so se kasneje izkazali tudi v NOB. Iz Bombažne predilnice in Tkalnice * Tržiču je odšlo v partizane kar 120 delavcev in številni m«1} njimi se niso vrnili. Tisti pa, ki so ostali, so se takoj po vojn* zavzeli za napredek in razvoj tovarne. Prva in najtežja povojn* leta so dala v BPT številne udarnike in racionalizatorje »° takrat se je pokazala tradicija borbenega tržiškega delavstva« _L. Bogataj---< Več denarja za stanovanja večja kot so bila doslej, ko niso bjjjj v celoti namenjena za stanovanj5* gradnjo. 'JM Tudi predsedstvo škofjelosk^ občinskega sindikalnega sveta P g pira predlog za zbiranje sredstev V stopnji 6,5 odstotka. Delitev de"a$. pa bi bila potem naslednja: 0,3» stotka denarja bi bilo namenjene^ za samo gradnjo, 1,60 odstotka ^ solidarnostni sklad (od tega 0,20 ^ stotka za družbeno dejavnost), 1 rj stotek za združena sredstva banki, 3,54 odstotka denarja Pfl $ ostalo organizacijam združen ^ dela. Predsedstvo občinskega Sin kalnega sveta je prav tako nine'J' da bi morala biti vsa sredstva rabljena strogo namensko. ^r^anr zacije združenega dela, ki pa, °* roo, denarja ne bi uporabljale za novanjsko gradnjo, pa naj bi sr J Škofja Loka — Na zadnji seji koordinacijske komisije za stanovanjsko politiko pri občinskem sindikalnem svetu v Škofji Loki so člani komisije spregovorili tudi o predlogu za združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo v škofjeloški občini. Sedanji sistem zbiranja denarja za stanovanjsko gradnjo je namreč zasnovan na tekočem izdvajanju sredstev iz bruto osebnih dohodkov. Višino teh sredstev do'očajo temeljne organizacije združenega dela na osnovi samoupravnih sporazumov v okviru občine in ne morejo biti manjša od šestih odstotkov od bruto osebnih dohodkov* Anketa v delovnih organizacijah škofjeloške občine pa je pokazala, da bi bile le-te pripravljene za stanovanjsko gradnjo izdvajati celo po 7,5 odstotka. To namreč za gospodarstvo še ne bi bila prevelika obremenitev. Člani komisije pa so tudi ugotovili, da zbrana sredstva doslej žal niso bila namenjena za reševanje stanovanjskih problemov, pač pa so jih gospodarske organizacije namenjale za obratna sredstva. Glede na to, da bo v škofjeloški občini potrebno rešiti tudi problem usmerjenega izobraževanja, so Škof-jeločani začeli razmišljati, da bi morda za stanovanjsko gradnjo kazalo nameniti 6,5 odstotka denarja od bruto osebnih dohodkov, preostali odstotek sredstev pa bi namenili za pripravo usmerjenega izobraževanja. Ce bi dosledno izkoristili vsa sredstva namenjena za stanovanjsko gradnjo, bi bila le-1 a precej stva združevale pri samoupr* j, stanovanjski skupnosti v 0 ie\& Vsaka organizacija združenega ^ in temeljna organizacija združen^, dela bo po sedanjem predlogu prl $ deljevanju stanovanj udeležen*,,, 5 odstotki lastnih sredstev, ki Dvl)j ostala združena pri samoupr* e, stanovanjski skupnosti. Vsak P ^ jemnik stanovanja pa naj bi Pr'gti moupravni stanovanjski skupn ^ vročil 2 odstotka denarja od s Jlaj- vrednosti stanovanja, vendar manj 4000 din. Ta vsota bi se čunala« po izselitvi s posebnim bitkom za beljenje in druga P°P|jf vila, ki bi bila potrebna pred vS vi jo nove stranke. , ,. J.Goveka' ?orek, 31. avgusta 1976 Glas 3. stran Problematika slovenske obutvene industrije Kako najbolje organizirati izobraževanje Tržič — Okrogla miza, ki jo je pretekli teden v tržiškem Peku 0rganizirala poslovna interesna skupnost Združenje slovenske obutve-fte industrije, je opozorila na številne probleme in pozitivne plati te pBpodarske panoge z bogato tradicijo. Čevljarji že leta plodno sodelujejo in se zadnje čase tudi uspešno dogovarjajo za skupno in usklajeno delo. Tako se uspešno dogovarjajo o zaposlovanju, ki naj bi se Predvsem zaradi že zgrajenih in nezasedenih zmogljivosti povečevalo 2,7 odstotka, v večjih kolektivih pa stopnja sicer ne presega enega ^stotka, o rasti proizvodnje, ki naj bi v tem srednjeročnem obdobju dosegla 10 milijonov parov, izravnavi izvoza z uvozom, investicijah ter 8°delovanju z usnjarsko industrijo in drugimi dobavitelji surovin. Prejšnje vrzeli se pojavljajo tudi pri inovacijski in izumiteljski dejavno-? \ ki jo je predvsem republiška raziskovalna skupnost pripravljena še bolJ podpreti. , Pomembno področje, kjer slovenska obutvena industrija že leta in jeta ubira skupna pota, je izobraževanje. Na to pot so jo prignale po-^Ghe p0 strokovnih ljudeh. Pomanjkanje se je pojavljalo predvsem m.ed letoma 1955 in 1960. V Domžalah so se rodili zametki izobraževanja kadrov za obutveno industrijo. Šola je nastajala tudi v Kranju, ^eto 1968 je rojstno leto Tehnične čevljarske šole, katere financiranje Je spočetka slonelo le na ramenih čevljarskih organizacij združenega 9ela in šele leta 1969 prešlo pod okrilje izobraževalne skupnosti SRS. et generacij je končalo šolo, število diplomantov pa je že preseglo 100. p Težave so se pojavljale tudi pri izobraževanju poklicnih kadrov, "red ustanovitvijo šole v Kranju, ki je bila šele leta 1972 vključena v *®Publiško izobraževalno skupnost, je bil izobraževalni center le v ^tteh. Veliko mladih je že prestopilo pragove obeh šol. Ze sedaj kaže Razmišljati, kje in kako v prihodnje organizirati izobraževanje za obut-eno industrijo in kako le-tega vključiti v usmerjeno izobraževanje. k®°^°gov je sicer več, vendar je najutemeljenejši tisti, ki predvideva °Mikovanje dveh centrov in sicer bi služil prvi obutveni industriji, Urugi pa bi izobraževal ljudi za usnjarskogalanterijsko smer. Vzporedno 8 tem bo treba skrbeti tudi za študija na višji ali visoki stopnji. Financiranje šolstva za obutveno industrijo ni rešeno. Čeprav je Dua lani oblikovana posebna izobraževalna skupnost za to panogo, *oni financiranje šolstva večinoma na ramenih organizacij združenega jtela. Izobraževalna skupnost daje le 42 odstotkov potrebnega denarja, 5° odstotkov pa ga morajo zagotavljati organizacije združenega dela. **azmerje ni ugodno, posebno če ga primerjamo z izobraževanjem v nekaterih drugih panogah. Agroživilstvo dobi na primer od skupnosti *a Potrebe šolstva kar 82 odstotkov denarja, kar je skoraj še enkrat Joliko kot obutvena industrija. Pozabiti ne gre tudi vedno večjih potreb po izobraževanju ob delu! j Košnjek V Ljubljani odprli vinarsko-vinogradniški j sejem Ljubljanska »olimpiada vin« lJ}arsko-vinogradniški sejem, katerega pokrovi-ev je predsednik republike Tito in na katerem ^deluje 481 razstavljavcev iz 25 držav, je zdru-en tudi z II. svetovno razstavo vin in 56. general-^° skupščino svetovne organizacije za vino in vinsko trto (01 V) Premalo kmetijskih priključnih strojev ,j poljana, 30. avgusta - Danes Sta -vne 80 na Gospodarskem raz-av,seu v Ljubljani odprli 22. vino-^ oniško-vinarski sejem, II. svetovom ^stavo v'n *n ,r>^* genel'alno vin ln° svetovne organizacije za Pok vinsk<) trto (OIV)," katerih j0JV"°YJtelj je predsednik republike ske "roz-Tito. O pomenu Ijubljan-rnu *°''nipiade vin«, kot pravijo pr V^i vinskemu sejmu, je govoril 1^ 'Se.dnik zveznega komiteja za v pUstvo Ivo Kuštrak, vrvico pa je ^it-nienu pokrovitelja predsednika »ke Prerezal predsednik Gospodarja Zbornice Jugoslavije Ilija Vakić. t0v^. Ijanska prireditev ima svetih ' P°men' saj po številu ocenjenih Vz°rcev vin, žganih pijač in sad-sokov v svetu nima primerjave. lz glasila JULIJA MALO BOLJE sr®d dnevi je izšla četrta številka **» n ^ ^e'ovne skupnosti združene? ^rn Jet!a Slovenske železai ne To-v°uV Veii^ fjesce- V sestavku Prota-0ec i8. v. juniju in juliju piše dipl. 'etnih arJana Kozamernik, da v po-tati mesecm s proizvodnimi rezul-v0j: Y tovarni ne morejo biti zado-tiath \ Drugo tromesečje letos so Prv0rtJip končali veliko slabše kot »lao * ^udi junija se je nadaljevalo V2rH .doseganje plana proizvodnje, ^roč'i 2 to 80 m'' v P(),nanjkanju WrT ' kar Ae Posebej velja za Vija-Ofod0, ?.VoJevr»ten problem je tudi Pr0:^e' ki je postalo ovira pri uspešni 0rjja v.°dnji prav v vseh temeljnih va^nizacijah združenega dela v to-0f0..' Zato je nujna izgradnja nove yuJarne. iur"-ln:ierJav' z junijem letos pa so Porjj. J8, proizvodni rezultati precej ^kSh-V ' vendar še vedno niso bili Velja m že^eu- Predvsem to ^rta 2a. vrednostno izpolnitev na-flaj^iProizvodnje, ki je bila ta mesec a v primerjavi s prejšnjimi Pr(JjzC|- 77 odstotkov vse julijske *rf?u V°dnje so prodali na domačem V,W (>sta'° Pa izvozili. Vrednost iz-VarJe vnašala nekaj nad 132.000 vi j, ^v, kar je najmanj v primerja« Prejšnjimi letošnjimi meseci. Doslej so strokovnjaki mednarodnega slovesa v Ljubljani ocenili že skoraj 17.(KK) različnih vzorcev vin, več kot 3000 vzorcev žganih pijač in 1000 vzorcev alkoholnih pijač. Na letošnjem mednarodnem vino-gradniško-vinarskem sejmu sodeluje 481 razstavljalcev iz 25 držav. .Jugoslavijo zastopajo 204 razstavijalci. Mednarodni komisiji za bela in črna' vina sta ocenili 1007 vzorcev iz 24 držav, komisija za žgane pijače je ocenila 187 vzorcev žganih pijač, ocenjenih vzorcev brezalkoholnih pijač pa je bilo 98. .Jugoslavija se predstavlja s številnimi vzorci in so jim strokovnjaki prisodili mnoga priznanja. Strokovnjaki sodijo, da je to za Jugoslavijo, upoštevajoč ostro konkurenco, lep uspeh. Naša država ne povečuje proizvodnje in ne potrošnje vina. Po teh kriterijih je v svetli na desetem mestu, po kvaliteti izdelkov pa sodi v svetovnih vrh. Posebno dobro so se letos odrezala slovenska bela vina in vina iz Slavonije, enako pa velja tudi za dalmatinska rdeča vina. Jugoslavija je znana po bogati izbiri vin, saj ponujamo od južnih mediteranskih vin do znanih severnih vin. Tolikšno ponudbo ima v Evropi le še Francija. Tudi za letošnjo vinarsko prireditev v Ljubljani je značilna pokušnja vin. Vzorček vina velja 4 dinarje. Na voljo je tudi škofjeloški kruhek po 15 dinarjev. Pripravljeni so še spominski kozarčki, svetovna vinska karta, značke in razglednice. J. Košu jek Sodelovanje med PTT in Iskro Kranj — Iskra Elektromehanika Kranj in Podjetje "za PTT promet Kranj bosta konec tega tedna v Kranju podpisala samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem, proizvodnem in tehničnem sodelovanju. Podpisali pa bodo tudi dogovor o Iskrinih dobavah za razširitev telefonskih priključkov za prihodnje leto in leto 1978. Hrana je pomemben element gospodarske stabilnosti, zato je borba za čim višjo stopnjo samopreskrhe ena najvažnejših nalog Jugoslavije in vsake republike ter pokrajine posebej. Doseganje tega cilja v deželi, kjer je stopnja deagrarizacije zelo visoka, ni enostavno. Proizvodnja hrane in surovin se lahko hipoma ustavi, če družba ne poskrbi pravočasno za ustrezne tehnološke rešitve, ki zagotavljajo večje in stal.nejše' hektarske donose. Novi tehnološki postopki, ki so rezultat vztrajnega raziskovalnega 700 prodajaln ABC Pomurka V začetku julija letos je 31 trgovskih, kmetijskih, gostinskih in predelovalnih delovnih organizacij iz Slovenije podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela ABC — Pomurka. Nova sestavljena organizacija združenega dela ima okrog 700 prodajaln, od katerih je kar 500 trgovin z živili. Oh podpisu sporazuma je bilo poudarjeno, da se v sestavljeni organizaciji združenega dela odpirajo čisto nove možnosti za specializacijo in delitev dela in da podpis tudi pomeni, da bo okrog 8(K)0 zaposlenih zdaj dejansko začelo združevati delo in sredstva. To pa tudi pomeni racionalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, skladišč, surovin, boljšo kadrovsko politiko in hitrejše razvijanje potrebne tehnologije. Od gorenjskih delovnih organizacij so sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka podpisali Trgovsko podjetje Kočna Kamnik, Veletrgovina Loka Škofja Loka, Trgovsko podjetje Napredek Domžale, Trgovsko podjetje Rožca Jesenice in Gostinsko podjetje Domžale. dela, so se pri nas razmeroma hitro uveljavili v organizirani družbeni kmetijski proizvodnji. Zasebni sektor je na tem področju zaostajal. Lahko trdimo, da je bila uporaba novih delovnih postopkov donedavna v zasebni proizvodnji minimalna. Z doseženim ,smo kljub temu lahko zadovoljni. V Sloveniji odpade en traktor na 20 hektarjev obdelovalne zemlje, oziroma, v republiki razpolagamo na 100 hektarjih obdelovalne zemlje s stroji, močnimi 144 konjskih moči. Skromnejši pa smo pri kmetijskih priključnih strojih, kar je slovenska in jugoslovanska slabost. Dobra dva priključna stroja odpadeta v Jugoslaviji na en traktor. Takšno razmerje je značilno za vse dežele v razvoju, kjer se najmanj 60 odstotkov investicijskih sredstev troši za nakup traktorjev, ostanek pa za priključne delovne stroje. V kmetijsko razvitih deželah je razmerje obratno. Pri nas ovira hitrejše uveljavljanje kmetijske mehanizacije tudi precejšnja razdrobljenost parcel. Zaokrožene površine so namreč eden od pogojev za uporabo strojnih linij, ki omogočajo »trojno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov za posamezno kulturo od osnovne priprave zemlje do pobiranja plodov in prevoza do skladišča. Problem je tudi tehnična izohraz-ba ljudi, ki delajo s kmetijskimi stroji. Prenizka raven tehnične kulture je nedvomno med glavnimi vzroki za prepočasno dviganje delov ne storilnosti, za precejšnje število zastojev in okvar in končno tudi za pogoste nesreče, ki se največkrat končajo z najhujšimi posledicami. Nepopolno in nedosledno vzdrževanje strojev je vzrok za pogoste manjše ali večje okvare in z njimi v zvezi popravila, ki niso poceni, razen tega pa skrajšujejo življenjsko dobo strojev. J. Košnjek Velike spremembe v kmetijstvu Sorica — Tudi na področju kmetijstva so na Sorici in v okoliških zaselkih v zadnjem času opazne velike spremembe. V prvi vrsti se je močno zmanjšalo število čistih kmetov. Izključno s kmetijstvom se v tem predelu Selške doline ukvarjajo le še na kakih desetih domačijah. Ostali se vozijo na delo v dolino in kmetije kolikor pač zmorejo obdelujejo le še po prihodu z dela v tovarni. Včasih so na Sorici živino pasli. Pastirji so pasli soriške črede visoko v hribih nad vasjo. Danes tega ni več. Kmetje strmih senožeti v glavnem ne kosijo več. Pospravijo le še krmo, ki jo je mogoče pokositi in spraviti na hleve s »tr«H. In kaj trenutno najbolj tare soriške kmete? Pritožujejo se predvsem nad tem, da v kraju ni organiziranega odkupa mleka, čeprav bi ga bilo za prodajo kar precej že zdaj, še več pa, ko bi bil zagotovljen odkup, ko bi se domačini bolj »vrgli« na rejo krav. Druga velika težava je tudi: kje dobiti teleta za pitanje. Teh namreč skorajda ni. Tretja boleča točka pa je veliko pomanjkanje delovne sile na kmetijah. Na domačijah namreč ostajajo v glavnem le še starejši ljudje. Na Sorici je bil nekdaj tudi proizvodni okoliš škofjeloške kmetijsko zadruge. Danes ga ni več, čeprav je treba reči, da go domačini močno pogrešajo. K sreči imajo urejen v kraju vsaj reden odkup živine. Tudi z lesom ni dobička, pravijo soriški kmetje. Pa še precej manj lesa je tu pri nas kot ga je drugod. V zadnjem času se je resda že zarasla ali se še zarašča marsikatera senOŽet, marsikateri breg je vse bolj pokrit z gozdom, vendar so gozdovi tule nad Sorico v glavnem le težko dostopni in se ne splača sekati. Kljub vse bolj razpredenim cestam ga je namreč le težko spraviti do »prometnih žil«. Delavci pa so dragi. Zato sečnja in spravilo lesa pobereta veliko denarja. J. Govekar Izreden razvoj Komunalnega podjetja Med delovne organizacije z izredno hitrim razvojem, zlasti v zadnjih nekaj letih, prav gotovo sodi tudi jeseniško Komunalno podjetje. Razvilo se je iz nekdanje uprave komunalnih služb in je bilo ustanovljeno leta 1960. Kot je vsak začetek težak, tako tudi Komunalnemu podjetju v začetku iii najbolje kazalo. Ze dve leti po ustanovitvi so imeli 210 tisoč dinarjev izgube. Zato so se lotili temeljitih organizacijskih in kadrovskih sprememb ter začrtali razvoj. To je bila osnova za napredek, ki je iz leta v leto hitrejši. Zlasti podjetje skokovito napreduje zadnjih šest let. Leta 1968 so namreč zgradili kovinski obrat. Z dobro organizacijo dela in z dobrim izkoriščanjem strojev in ne nazadnje tudi z izredno voljo do dela, so izredno dvignili produktivnost. Leta 1962 je 200 delavcev ustvarilo HOfl Gradnja toplovoda poteka po načrtu Jesenice — Dela pri gradnji toplovoda potekajo po načrtu. Delavci Komunalnega podjetja Kovinar z Jesenic, ki opravljajo zemeljska dela in delavci IMP i/. Ljubljane, ki napeljujejo cevi in jih preskušajo, so na Plavžu že končali večino del. Potrebno bo urediti še okolico in odpraviti ostanke del. V sklepnem delu so tudi dela na trasi toplovoda od spominskega parka na Plavžu do sedeža carinarnice na Jesenicah. Najobsežnejša dela pa sedaj potekajo od jeseniške gimnazije do igrišč za mini golf. To je tudi najzahtevnejši del trase toplovoda, ker morajo delavci podjetja Kovinar kopati po pločnikih. Čeprav so dela izredno zahtevna, nikjer ni zastojev. Trenutno dela pri izgradnji toplovoda 50 delavcev Kovinarja in 10 monterjev iz IMP. Po predvidevanjih naj bi bil toplovod pripravljen za obratovanje v drugi polovici oktobra, vendar se lahko dela zavlečejo pri dvakratnem prečkanju Ceste Maršala Tita. Delavci so že do sedaj imeli precej težav pri odkopih, ker so morali paziti na različne instalacije, vodovodne cevi, elekt lične in telefonske kable. tisoč dinarjev celotnega dohodka, lani pa je 251 delavcev ustvarilo 70 milijonov in 431 tisoč dinarjev celotnega dohodka. Število zaposlenih se je povečalo za četrtino, celotni dohodek pa je porastel za 78 krat. Ostanka dohodka leta 1902 ni bilo, imeli so celo 210 tisoč dinarjev izgube, letos ob polletju pa so ustvarili sedem milijonov dinarjev ostanka dohodka. Predpisano amortizacijo so v štirinajstih letih povečali za 60 krat, ker pa so sredstva za modernizacijo izročali prek predpisane stopnje, so celotna amortizacijska sredstva letos za 110 krat večja. Komisija za MDR VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA ŠKOFJA LOKA razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: ortopedagoga za poseben oddelek DPO v Vrtcu Podlubnik administratorja — blagajnika kuharsko pomočnico za dijaški dom Razpis velja 10 dni po objavi. K novemu skladišču Trgovskega podjetja Universal Jesenice grade na Plav škem travniku dva nova železniška tira, kjer bodo na enem prodajno blago razkladali in nakladali, drugi pa bo služil za premik vagonov. Nova tira grade delavci ŽG TOZD Nizke gradnje Ljubljana. - B. B. Cestno podjetje v Kranju objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. dveh gradbenih tehnikov 2. dveh gradbenih delovodij Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1.: uspešno končana gradbena tehnična šola in dve leti delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik) pod 2.: uspešno končana gradbena delovodska šola - kandidati z večletno prakso na nizkih gradnjah imajo prednost. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. 4. stran — Glas Torek, 31. avgusta l^6 Svečano praznovanje ob jubileju VESELE L'HICE KOROŠKIH SLOVENCEV - Preddvor je pretekli teden gostil Slovence s Koroške. S sobotnim nastopom pred hotelom Bor se je končala enotedenska folklorna kolonija, v kateri so se otroci iz Pliberka in okolice učili slovenskih plesov in spoznavali zgodovino ter sedanjost matičnega naroda. V petek zvečer pa so v avli osnovne šole Matija Valjavec gostovali člani gledališke skupine »Oder 73«, ki deluje pri Slovenskem prosvetnem društvu Edinost v Pliberku. Igralci iz Pliberka so zaigrali satiro »En krat ena je ena«, ki jo je napisala znana koroška pesnica in režiserka Anita Hudi. Satira na šaljiv način obravnava sedanje, sicer tragične razmere na Koroškem, začenši pri oživljanju nacističnih in velikoavstrijskih idej, omahljivosti in podpori oblasti njihovi dejavnosti, gonji proti Slovencem in odločitvi oblasti, da bo Slovence 14. novembra letos preštevala. V delu Anite Hudi srečamo »srčnega« Korošca Sepla, ki sanja o »lepih časih« med II. svetovno vojno in uživa ob razmerah v sedanji Koroški, župnika Mucherja, ki s prižnice ne žuga samo naši narodnostni skupini, temveč tudi naši socialistični skupnosti, in deželnega glavarja, ki se hvali, da je bil nekdaj pripradnik Hitlerjeve mladine, danes pa mu Slovenci povzročajo same »sitnosti«. Nasprotniki Slovencev postajajo v svojem početju prav smešni. Satira se sprašuje, kaj bodo Heimatdienst in njemu enaki počeli potem, ko bodo elektronski stroji ugotovili, da na Koroškem ni več slovenstva ...! Predstava PUberčanov pa v vsakem trenutku izžareva tudi voljo, da bodo rojaki onstran Karavank vztrajali v svojem boju do konca. Na fotografiji del nastopajočih članov pliberške skupine »Oder 73«. (/k) — Foto: F. Perdan Jože Markoja najboljši slovenski traktorist Hotavlje v Poljanski dolini — Gasilci i/ Hotavelj v Poljanski dolini so v nedeljo slovesno proslavili srebrni jubilej svojega društva. Gasilsko društvo v Hotavljab je bilo namreč ustanovljeno natanko pred četrt stoletja. Domači gasilci, gasilci i/, sosednjih društev ter številni obiskovalci, so se začeli zbirati pred spomenikom padlim borcem v kraju že v zgodnjem popoldnevu. Nato pa je parada krenila po vasi proti gasilskemu domu. Tu so hotaveljski gasilci na svečanosti ob srebrnem jubileju odkrili tudi kip »gasilca«. Skulpturo, približno tri metre meri v višino, je iz mogočnega hrastovega debla »izklesal« kipar samorastnik iz bližnje vasice Cabrače, kipar, ki je za hotaveljsko turistično društvo pred časom izdelal tudi kip »turista«. »Naši uspehi niso naključni,« nravi predsednik gasilskega društva iz Hotavelj Alojz Stremfelj. ki je na krmilu društva že več kot deset let. »Naključni niso zato, ker vsa leta delamo načrtno. Skrbimo za kadre, nakupujemo novo gasilsko opremo, skratka, želimo, da bi našo dejavnost poživili na vseh področjih.« In hotaveljski gasilci se imajo zares pohvaliti z velikimi uspehi. »Od leta 1965 do leta 1970, celih pet let, smo se borili za materialne osnove,« pripovedujejo hotaveljski gasilci, »zadnjih pet let pa predvsem vzgajamo mlad naraščaj. Kar tri tečaje za izprašane gasilce smo imeli. Vodil jih je nekdanji tajnik društva Janez Št urin. No, in zdaj imamo v društvu okrog petdeset iz-prašanih gasilcev, devet podčastni- kov, pet strojnikov, pa tudi kar štiri šoferje za kombi . . . Po vaseh tule v naši okolici pa smo ustanovili ,troj-k<>' Šiiii iTharho Te .trmke' skrbijo za hidrante, za pravilno namešče-nost požarnih cevi, za zajetja vode, za klice na pomoč . . . Podobne skupine nameravamo ustanoviti še na Srednjem brdu, v Leskovici, Ćabra-čah, na Lavčih njivah in morda še kje.« V hotaveljsko gasilsko drušvo je vključenih kar 156 članov. Kot posebno zanimivost pa velja omeniti, •»tla imajo v Hotavljab tudi žensko gasilsko desetino. Kar dvajset članic je aktivnih v društvu. Pa tudi za naraščaj se ni treba bati. V društvu sta namreč tudi dve desetini pionirjev. »Dom smo začeli graditi pred nekaj več kot desetimi leti,« pripovedujejo Hotaveljci, »čez dve leti pa smo že dokončno zgradili in uredili. Pri gradnji smo žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur, manjkajoči denar pa smo si prislužili z izkupičkom na veselicah. Pa tudi prebivalcem z našega področja se res lahko zahvalimo za pomoč. Prispevali so les, denar . . . Leta 1968 smo razvili tudi svoj prapor. Prapor ima, to se lahko pohvalimo, same zlate žebljičke. Kajti nihče ni hotel dati manjšega prispevka. Prvo motorno brizgal-no pa smo kupili leta 1953. Pred šestimi leti pa smo kupili, novo, moderno .rosen bauerco'.« Na stenah v prostorih hotavelj-skega gasilskega doma visi mnogo priznanj in odlikovanj. Hotaveljci so si jih prislužili na številnih tekmovanjih. »Trenutno si najbolj želimo telefon,« pravi Alojz Stremfelj. »A j[0 njega bo le težko priti. Potrebna bo širša družbena pomoč.« In treba je reči, da so hotaveljs*1 gasilci že doslej deležni velike pomoči Marmorja, podjetja, v katerem Je bila že pred leti ustanovljena gas'1' ska desetina. »Pred dnevi smo na Srednje/11 brdu postavili tudi sireno,« pravijj? Hotaveljci. »Namestili jo bomo tud' v Leskovici in morda še kje. Na-področje je namreč izredno velik0. Poskrbeli pa bomo tudi za požarn« bazene in za hidrante. Še bolj pa D se radi povezali tudi z radioamaterji.« J. Govekar Kranj — Zveza organizacij za tehnično kulturo, republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza Slovenije so pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj, Kinetijsko-živilskega kombinata Kranj in Gorenjske kmetijske zadruge v petek in soboto organizirali v Kranju 20. republiško tekmovanje traktoristov in 1. republiško tekmovanje mladih zadružnikov in zadružni«-. Največjo slovensko t raktorisi ično prireditev — na Gorenjskem sta bili zadnji tovrstni tekmovanji leta 1901 in 1909 v Radovljici in Kranju — so podprle tudi številne druge slovenske organi/arije združenega dela. ki si prizadevajo za dvig našega kmetijstva, za izpopolnitev kmetijske mehanizacije in za izobraževanje kmetijeev na področju st roj niš t va. Tekmovanja se je udeležilo (iS traktoristov, ki so bili izbrani na desetih območnih tekmovanjih, na katerih se je za vstop med najboljše potegovalo okrog 500. traktoristov. Tovrstne prireditve nimajo le tek mo val nega značaja, temveč dvigujejo tudi raven tehnične kulture in vzgoje na tem področju. Kranjsko tekmovanje je potrdilo, da so na murskosohoškem doma najboljši traktoristi, saj ekipno že neprekinjeno zmagujejo od leta 1971 dalje. Tudi v Kranju so bili najuspešnejši. Zbrali so 918,5) točke in tako osvojili pokal Zveze organizacij za tehnično kulturo V trajno last. Murskosoho-čani so slavili tudi med posamezniki. Jože Markoja, .'17-letni traktorist pri KIK Pomurka, je postal najboljši slovenski traktorist in bil proglašen tudi za najboljšega orača in tekmovalca na IMT traktorjih. Knak pod- vig se je Marko ju posrečil že leta 1974. V Kranju so tekmovali tudi mladi zadružniki in zadružnice. Kkipiio je zmagalo moštvo Maribora pred KIK Pomurka in Belo Krajino. Med zadružniki je bil najboljši Mariborčan Stanko Krainberger, pri zadružni-call pa Kristina Rlažič, članica ljubljanske ekipt'. Najboljši tekmovalci, v Kranju so jih čakale praktične in teoretične preskusu je. se bodo udeležili, držav nega prvenstva, ki bo v Bosanski (11 adiški. J. Košnjek Republiškega tekmovanja traktoristov v Kranju seje udeležilo 68 tekmovalcev in tekmovalk — Foto: F. Perdan Hotaveljski gasilci so v nedelj" n° svečanosti ob 25-letnici obstoje (i% mačega gasilskega društva <>d^r'. tudi kip »gasilca«. Izdelal t!° \ kipar samorastnik Franc Tavčar ¥ Čabrač. — Foto: J. Govekar j j L* lil! .bi. Tekmovanje in piknik ob obletnici RD Kranj 71Kranj — Ribiška družina Kranj, ki ima prek 450 članov, letos praznuje -10-lctnico obstoja, uspešnega letovanja in gospodarjenja z vodami ia svojem območju. Jubilej bodo v Prihodnjih dneh proslavili s tekmovanjem v ulovu rib s plovcem in pik-mlkom. i Tekmovanje v ulovu rib s plovcem )o v soboto, 4. septembra, ob 7. uri Ciutraj v bajerju Hobovek. Tekmovale bodo ekipe iz gorenjskih ribiških družin in ekipi iz pobratenega mesta R i voli i/. Italije. V nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri pa se bo za vse člane ribiške družine Kranj v kampu Dragočajna ob Zbiljskom jezeru začel tradicionalni ribiški piknik. Ob tej priliki bo družina dobila plaketo kranjske občinske skupščine za J0-letno uspešno lelo. Podelili pa bodo tudi odliko-/anja zaslužnim članom družine. A '/. Torek, 31. avgusta 1976 Glas — 5. stran Zlata poroka v stari domovini Tako je naneslo — zaradi bolezni T da Lojze in Ivanka Zorman nista |ani praznovala petdesetletnico svo-Jega skupnega življenja, pač pa sta skupaj prestavila za eno leto. 7*ata poroka pa je bila zato verjetno 86 bolj praznična in vesela, ker sta jo Praznovala v svoji stari domovini v ^r°gu sorodnikov in znancev od bli-2u >n daleč. Zormanova sta namreč naša ameriška Slovenca, ki živita v ^DA v državi VVisconsin že več kot P°l stoletja. »Zdaj živiva oba z možem kot uPokojenca v majhni hiši v Green-J^oodu nedaleč stran od kmetije, na Kateri sedaj gospodari eden od naji- treh sinov,« je pripovedovala '5-letna Ivanka Zorman v tako Postni slovenščini in v gorenjskem r'arečju, kot je pri naših izseljencih j? redko slišati. Se po več kot 50 le-*,n nista pozabila materinega jezika ln kot pravita, slovensko znajo tudi nJUni otroci. Če ne bi bilo tiste značilne zategnjene pritrdilnice »je«, ki •1° Zormanova izgovorita čisto po arneriško, ne hi nihče uganil, da nista vse življenje živela doma v JJvorjah in Lahovčah, kjer sta se ?lla rodila. Tudi »Starokranjcev« *°t si pravijo ameriški Slovenci, je tam, kjer Zormanova živita, bolj ^alo, tako da je prav neverjetno, da sta ohranila skoraj popolnoma čisto aornačo govorico. »Zato pa je bilo toliko bolj hudo, *° nisem znal angleškega jezika,« je Pripovedoval Lojze Zorman, star 84 »Niti nisem razumel, da sem bil V sadni plantaži Preddvor lahko nabavite °d 1. septembra dalje prvovrstne hruške za takojšnjo uporabo in za vlaganje po zmernih cenah. prodaja je vsak dan od *0. do 18. ure. KŽK Kranj sprejet na delo, niti si nisem v restavraciji mogel izbrati jedi, saj angleških besed nisem poznal. No, tudi to je sčasoma prešlo. Sprva sem delal kot rudar najprej v rudniku železove rude, nato v premogovniku. Potepi, ko sva se z Ivanko poročila, sva kupila malo zemlje in začela kmeto-vati. Ti začetki so bili zares trdi: gozd sva morala otrebiti, da sva do-~ bila obdelovalno zemljo, trdo sva morala delati, da sva preživela družino. Res, za naju se ni cedilo med in mleko. Ko so se rodili otroci, ni bilo niti za plenice.« Vse življenje sta Zormanova resnično trdo delala, da sta . se na skromni kmetiji preživela. Sladkor je bil za njiju potrata, prav tako pol-nomastno mleko in prava kava. Skromnost, v katero ju je sililo trdo življenje, sta ohranila tudi na stara leta, tako da pri sorodnikih v Šenčurju, kjer sta na obisku, dobesedno odkrivata kakovost polnomastnega mleka. Da pa sta poskusila spet dobre domače kranjske jedi, je seveda razumljivo, brez tega obisk v stari domovini ne bi bil pravi obisk. Sicer pa Zormanova nista bila tokrat prvič v Sloveniji. Zena je tokrat že četrtič, mož pa drugič. Rež-kovi, njuni sorodniki v Šenčurju, so jima v šestih tednih razkazali vse tiste slovenske kraje, za katere so mislili, da jih je treba po tolikih letih pokazati. Zormanova sta se čudila vsemu: ker sta živela praktično vse življenje dokaj visoko na severu med gozdovi, sta sedaj prvič videla naše slovenske vinograde, prvič sta videla hmeljske nasade. Bila sta seveda tudi v več turističnih krajih, še posebej pa sta omenila bolnišnico Franjo, ki sta si jo hotela kljub — za njiju — težavnemu dostopu na vsak način ogledati: čeprav tako odmaknjena od stare domovine, sta vendarle ves čas s simpatijami spremljala dogajanja tukaj med drugo svetovno vojno in po vojni ter sta si seveda sledove in spomine na tiste čase hotela ogledati na lastne oči. Vse, kar sta tu videla, bosta Zormanova prav gotovo pripovedovala svojim vnukom tam v Greenvvoodu: .tu, na praznovanju njune zlate poroke, pa sta veselo nazdravila drug drugemu, prijateljem in sorodnikom, svojima domovinama in vsem nam, ki kot. pravita imamo »Ameriko« kar doma. L. M. Črto mir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (33. zapis) N dit e glede na nekatere zmotne tr- J»»tve profesorja Baudouina de Cour-J*.naya, kakršna je bila na priliko "Jegova misel, da Rezijani niso pravi ?|°venci, da je njihovo narečje bolj ri?U ugr°finskim in turanskim na-J?\Jem, kljub temu priznavamo polj-ao-ruskemu učenjaku zaslugo, da i , e skoro izgubljene Rezijane mo-2if»o silno okrepil. Bili so (in so še!) pn, P°nosni, da je njihovo narečje stalo za znanstvenike tako zani-svV°" Rezijani so se pričeli zavedati oh°{esa P°sebnega položaja — in so j.stali trdni na svoji zemlji. Malo-°b jna.naši jezikovni in narodnostni '.je možna tolikšna moč naše ^"^'acije. V Reziji poznajo prime-»i*. ko se priseljeni Lah ali Furlan •|e * domačini. Drugje le izgublja- jo M '.Pa najsibo to ob Teru ali ob žalostno pa je dejstvo, da Resi^ 1 vnfc razumejo pisane, knjižne l^al *ne" Zaradi izoliranosti je Pot nJihov jezikovni razvoj svojo ŽIVAHEN, PRIJAZEN MOZ Še človeško podobo Baudouina de Oourtenava moram podati, kajti Rezijani so si moža. ki jih je tako proslavil, cenili in spoštovali. Četudi so se pa včasih tudi ponorčevali iz njega in njegove iskateljske ihte. Temperamenten, v delu zagnan, prijazen s preprostimi ljudmi, nekoliko samosvoj in trmast v postavljanju znanstvenih domnev. — Stanoval je v letih 1872 in 1873 v krčmi Jušta Lipe na Ravnici (Prato di Resia). Hodil je dan za dnem v okoliške vasi (Osojane, Njiva, Stolvica) in izpraševal domačine. Tako je ugotovil, da Rezijani poznajo blizu deset podnarečij, pač glede na posamezne kraje oz. vasi. In tako se je mož kar spoloma toliko privadil rezi.janščini, da so ga imeli domačini za nekega pozabljenega domačina, ki se je 1. 1800 udeležil bitke pn dado vi. I'a tudi hudomušno ponorčevali so se i/, simpatičnega moža »to smo m v sa smoejoli« (to smo se mu smejali). Prelepo pa je počastil spomin na učenjaka, ki je širokemu znanstve- Pet držav v štirih dneh Lep pogled na vso okolico Osla je s hribčka Kkeberg, kjer je tudi kam ping in norvešku pomorska šola. Njihovo glavno mesto pa stoji r bližini največjega norveškega fjorda Oslo-fjord. RAZVEJANI 23 KM DOLGI OSLO Glavno mesto Norveške Oslo, njegovi gostje smo bili, leži na obrežju Oslo-fjorda ter ima z okolico nekaj nad milijon in dvestotisoč prebivalcev. Je čisto in lepo mesto, ki ima razgibano zgodovino, prebivalstvo pa se predvsem ukvarja z ribolovom, ladjedelništvom, strojno, kovinsko, elektrotehnično, kemično, lesno, papirno, tekstilno in živilsko industrijo. V mestu je dosti zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati. Tu so poleg znamenitega muzeja Kon-Tiki številni muzeji in cerkve, gledališča in opera ter spomeniki bogate norveške zgodovine. Končno smo bili na cilju in naša prva pot je bila prizorišče šestega evropskega mladinskega prvenstva v plavanju. V izredno lepo arhitektonsko in ekonomično grajeni zimski bazen — takega bi potrebovali v Kranju — smo prišli tik pred slovesno otvoritvijo prvenstva in prvimi plavalnimi boji. Z Dragom sva dobila lično izdelane z obvezno sliko, izkaznice za svobodno pot do bazena. Po posvetovati ju so nato Brane, Marjan in Viki odšli na lov za prenočiščem. Bilo je precej »slano«, zato smo se raje odločili za kamping Kkeberg. Sele sedaj smo se zavedali, kako prav je imel Viki, da je s seboj vzel šotor. Norvežani so kamping spravili na bližnji hribček — na njem je prostora za okoli 5000 platnenih streh in avtokatnp prikolic — od koder je prečudovit razgled na Oslo in naprej na sever. .Je izredno čist in v njem dobiš vse od likalnika pa do igle za šivanje. Skratka vse, kar potrebuješ za taboren je. Tu je menjalnica, pošta, samopostrežna trgovina, umivalnica s tušem, igralni avtomati, zabaviščni prostor ter še petero igrišč za mali nogomet. Ko smo bili tam, je bil na njih pravi nogometni vrvež. Življenje tu na severu je za naše pojme precej dražje kot pri nas. Kilogram kruha je približno 15 di- narjev preračunano v naš denar, še dražje pa je sadje. Ne vem sicer, po koliko je npr. kilogram breskev, vem pa da so h ud i man o drage, saj Norvežani kupujejo le po eno. Tudi ostali prehrambeni artikli niso nič cenejši, toda razen kruha, piva in sokov na našem jedilniku — vso prehrano smo imeli s seboj — ni bilo. Gostje Osla smo bili v začetku avgusta in še to srečo smo imeli, da smo prišli v pravo norveško poletje. Vse dni nas je grelo toplo sonce in temperatura je čez dan narasla do 25 stopinj. Ze podatek, da je bilo sredi noči — ob enih ponoči — v središču mesta 18 stopinj, pove, da nas ni zeblo. Noči so tu kratke. Komaj pet ur imaš za pravo spanje, saj se znoči šele okoli desetih zvečer, oh treh zjutraj pa se že svita. Sicer nisem imel veliko časa za ogled mesta, toda, kar sem videl, bi rad videl še bolj podrobno. Čudovita je glavna Kari Johan avenija kot jo imenujejo. Tu imaš prav vse, kar si poželiš, da še bati se ti ni treba, da bi prišel pod kolesa avtomobilov, saj je razen za po- časne tramvaje promet za druga vozila na aveniji zaprt. Nekaj pa me je vendarle motilo? Vse preveč je bilo na ulicah mladih narkomanov in »pijančkov«. Vsakdanji prizor je namreč, da kdo zaradi mamil ali preveč zaužitega alkohola obleži kar v parku ali pa počiva naslonjen na stene zgradb. Za nas je bil najznamenitejši del Osla vsekakor postaja podzemske železnice. Notri so trgovinice, ki so odprte do enajstih zvečer, in to vsak dan, kamor smo hodili po kruh, pivo in koka kole in tu smo si nakupili tudi večino spominkov. Se dve zanimivosti, ki bi jih skoraj pozabil. Pri nakupu piva in drugih alkoholnih pijač moraš obvezno v košaro dodati prehrambeno blago, drugače se za njihovo alkoholno pivo lahko obrišeš pod nosom. Jugoslovana pa res dobiš povsod. Naleteli smo kalna tri, ki so nam v pogovoru olajšali sprehode in nakupe po mestu. Menda je na Norveškem kar okoli 70.000 J ugoslovanov. SMUČARSKA SKAKALNA »MEKA«HOLMENKOLLEN Če obiščeš norveško metropolo ali pa če si vsaj v njeni bližini, ne smeš zamuditi prilike in si ogledati znamenito — pa naj bo to pozimi, spomladi, poleti ali jeseni — hol-menkollenško smučarsko skakalnico. Le-ta je nekako devet kilometrov iz Osla. Ne samo skakalnica, tudi pokrajina, ki je posejana z gozdom in lično severnjaško arhitekturo, je edinstvena. Koliko za Norvežane pomeni ta »meka« njihovega tekaškega in smučarskega skakalnega športa, pove že en sam podatek, da se nad začetno postajo norveške podzemne železnice noč in dan sveti napis H oltnenkollen. Tudi mi smo se zadnjo soboto pred odhodom odtrgali od mestnega vrveža za obisk tega njihovega »svetišra«. Ni nam bilo žal. Norvežani so zelo ponosni, da njihovo skakalnico vsak dan obišče na 1000 zvedavih turistov. (se bo nadaljevalo) D. H u mer Najznamenitejša ulica glavnega met zaprt. Po ulici vozi le počasni mesta Kari Johan avenija. T u je pro-tram vaj. nem U svetu odkril drobceno Rezijo, naš etnolog Milko Matičetov, ki je za uvod svoje knjige Rožice iz Rezije zapisal: Jan Baudouin de Courtenav, mlad poljski jezikoslovec, docent peterim rškega vseučilišča, je pred sto leti, 1872, prišel raziskovat zahodna slovenska narečja, se prvič srečal z Rezijani in v svojih mojstrskih delih brž ponesel njihovo slavo po učenem svetu. — Sto let po njegovem prvem obisku pri nas, 1972, naj mu bo v hvaležen spomin posvečen tale šopek »Rožic iz Rezije«. STARE TOVORNIŠKE POTI Bralka, vsekakor zvesta bralka teh zapisov, A. S. iz Zabnice me je opozorila na vrstice zgodovinarja dr. Blaznika v Luških razgledih (XIII. letnik), kjer piše o tovorniških poteh, ki so pred stoletji povezovale gorenjske kraje z Benečijo, predvsem s Čedadom. Torej beneško-slovenske kraje z gorenjskimi mesti in vasmi! Po Poljanski dolini je že pred davnimi stoletji vodila izredne* pomembna, ena najvažnejših prometnih žil, ki je povezovala velik del slovenskega ozemlja z Italijo. Ta pot ni služila samo loškim trgovcem in podložnikom freisinškega loškega gospostva ter gorenjskim kmetom, temveč je bila sem usmerjena tudi pot iz Štajerske, preko Motnika, Tuhinja, Kamnika v Loko in naprej po Poljanski dolini, predvsem v Čedad. Tako je izpričano iz listine, da je napr. Nikolaj iz I.oke že leta bili dobil od nekega Čedadca za (i oglejskih mark vina. Nadalje je trgovec Pavel iz Loke prodal v Čedad čredo 204 ovac. Tako je leta 1480 popisal to pot Pavel Santonini, ki je spremljal škola iz Caorlo po tej poti na vizitacijo v freisinško posest. Posebno naporna je bila čez goro Oslico, ko so se po eni strani povzpeli na goro, po drugi strani pa zopet spustili doli. Pravijo, da je gora dobila ime po oslih. Verjetno so tamkajšnji naseljenci imeli osle, ki so pomagali trgovcem tovoriti blago čez goro. Pot je bila na obeh straneh zelo naporna. Ta navedena pot je potekala iz Loke, po Poljanski dolini do Hotavelj, tam je zavila v območje Stare Oslice, naprej do Planine, čez Cerkno in Kartečine ter dosegla dolino Bače pri Grahovem. Potem po dolini dalje do Kneze, Ljubinja v dolino Soče do Tolmina, od tam je potekala pot po desni strani Soče do Kobarida. V Kobaridu se je pridružila poti, ki je pripeljala iz Trbiža preko prelaza Predela in Bovca. Od Kobarida seje potem pot obrnila v dolino Na-diže, ob kateri je dosegla Čedad. To je bila dolga, težavna in nevarna pot. Ze tedaj je bilo možno potovati, tudi po Selški dolini, čez Podrošt, Petrovo brdo v Podbrdo in potem naprej po dolini Bače do Kneze v Tolmin, Kobarid in Čedad Razen podložnikov loškega in blejskega gospostva, ki so pripadali Ireisinškim in brixenškim školom, so bili ostali gorenjski kmetje tlačani nemških grofov. Pa so vendar vsi trgovali z Italijo in ne / Nemčijo. Verjetno jih je vlekla v Italijo trgovina z raznimi južnimi sadeži in sladkimi vini. Saj ostala Avstrija in Bavarska sta bili tudi alpski pokrajini, kjer so pridelovali iste pridelke kot G »renjci. Tako poročajo stari zapisi, da so hodili v Beljak le po volno in lan, katero so potem doma predli in predelovali v sukno in platno, nato pa nosili naprodaj v Italijo. Na Sorskem polju in sploh na Gorenjskem so redili mnogo konj, ki so jih dobro prodajali v Italijo. Iz Štajerske so pa gonili predvsem vole prodajati v Čedad. Zelo hudo pa je bilo za te kraje, ko je nastal v začetku 10. stoletja spor z Benetkami. Zamrla je vsa trgovina in nastala je prava revščina. Ponovno je nastal spor z Benetkami v prvi četrtini 17. stoletja, zopet so bili tlačani tisti, ki so bili najbolj prizadeti zaradi spora. Tako je ostala ta poljanska tovoi-niška pot glavna vez za ves gorenjski kot za trgovanje z Italijo, dok1 r niso v prvi polovici 18. stoletja z| a-dili velike ceste Ljubljana —Postojna—Trst, pozneje še proti Reki. Poljanska pot pa je še vedno ostala le tovorniška za kmete iz vse Gorenjske, ker po veliki cesti so poslej vozarili le bolj trgovci. Seveda pa velja še dodati, da so tudi K roparji in Zeleznikarji tovorih svoje železne izdelke ob Selški Sori in prek gora tja v Posočje, od tam pa če/. Robič v dolino Nadiže in naprej v Čedad in Videm. Ti tovorniki pa svoje robe niso vozili, pač pa so jim za prenos služili pohlevni, suhljati konjiči. 6. stran — Glas Torek, 31. avgusta 1976 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam KRAVO s četrtim teletom ali brez. Vovk, Hlebce 14, Lesce 5357 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK — 2 elektrika. 4 plin, trajno žarečo PEČ GORENJE in RUBIN BANO-VIČI ter BOJLER, 50-litrski. Peč-nik. Tomšičeva 23, Kranj 5427 Ugodno prodam komplet samsko SPALNICO. Hafner Ivanka, Ulica 1. avgusta 9, Kranj 5445 TELEVIZOR RR NlS s stabilizatorjem in anteno prodam po zelo Ugodni ceni. Golob, C. St. Žagarja 23 5470 Prodam 12 m BALKONSKE OGRAJE. Naslov v oglasnem oddelku 5471 Prodam OPEKO modularni blok, 4500 kosov. Praprotnik Franc,Ljubno 76, Podnart 5472 Prodam KRAVO po izbiri. Pože-nik 25, Cerklje, Grkman 5473 Ugodno prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Bakovnik, Britof 333 5474 Prodam nov brivski aparat REMI NGTON in v kaseti vgrajeno VISINSKO SONCE. Interesenti naj se zglase na naslov: Trontelj Helena, Kranj, Valjavčeva 12 ali na tel. 24-409 5475 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Strmica 9, Selca 5470 Po ugodni ceni prodam novo, še zapakirano PEČ na olje EMO. Zgornje Duplje 10 5477 Prodam PUNTE raznih dolžin, dolge do 10 m, primerne za oder fasade. Naslov v oglasnem oddelku. 5478 Prodam dnevno sobo CEDRELA. Informacije dopoldne na tel. 25-162 in t. 57 5479 Prodam 5 kom. OKEN INLES 120 X 170 z roletami. Naslov v oglasnem oddelku. 5480 Prodam PEČ za centralno kurjavo (brez bojlerja), 30.000 kal., TAM STADLER, popolnoma nova, še po stari ceni. Murnik Justi, Hrib 9, 64205 Preddvor 5481 Dobro ohranjeno DNEVNO OPREMO prodam po zelo ugodni ceni. Pisk Marija, Kranj, Moša Pi-jade 15 5482 Prodam dvodelno OMARO po ugodni ceni. Pešič, Kranj, Nazorjeva 12, stan. 9 5483 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Ferdin, Suška 19, Škofja Loka 5305 vozila Prodam motorno KOLO MZ 150 ccm, prevoženih 3000 km, registriran do avgusta 77. Igor Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 5398 Prodam FIAT 850. karamboliran, prevoženih 55.000 km za ceno 11.000 dinarjev. Ogled pri Peternelj Viljem, Bistrica 38, Tržič, od 15. do 18. ure 5450 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, ogled dopoldan, tel. 23-763. Stane Bozovičar, Zanova 4, Krani Prodam FIAT 850, letnik 1970. Romih, Lesce, Čopova 7 5485 Prodam ZASTAVO 750, december 1962 letnik. Krasnič, Gubčeva 5, Kranj 5486 Prodani VW 1300. Srednja Dobrava 4, Kropa -5487 Prodam FIAT 1300, dobro ohranjen, registriran do maja 1977. Ponudbe na: Košir, Lesce, tel. 74-015 popoldne. 5488 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 6000 k ni. Spodnji Brnik 36 5489 Dobro ohranjen TRAKTOR ZIv TOR ali DKCTZ 22 — 30 KM, kupim. Ponudbe s (eno, letom izdelave, delovne ure, pošljite na naslov Petač Janez, Zg. 1'irniče 17, Medvode 5490 Prodam MOPED na 4 prestave (brez izpita).Golnik 6 5491 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965 in motor na štiri prestave (brez izpita). Stupar Polde, Britof 282, Kranj 5492 PEUGEOT 403, vozen, neregistriran, prodani za 6000 din. Ogled od 15. do 16. ure. Brili v, Tomšičeva 24, Kranj 5493 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Debenc Polde, Dorfarje 39, Žaimica 5494 IJ>rodam RENAULT 4 - katrco, v brezhibnem stanju. Informacije-in ogled vozila vsak dan od 15. ure dalje na naslov: Ivan Muhi, Pre-dosljell8 5495 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. _ Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 Številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam enoosno traktorsko KI-PER PRIKOLICO z zračnimi zavorami, malo rabljeno. Brleč Miha, Zg. Palovče 3, Kamnik 5496 ŠKODO, letnik 1968 in rezervo motor prodam. Pivk, Cegelnica 30, Naklo 5497 Prodam FIAT 124, celega brez motorja ali po delih. Odar Jože, Stara Fužina 200 5498 NSU ll(K) prodam po delih. Naklo 62, Kranj 5511 stanovanja Oddam v najem lepo opremljeno SOBO v bloku s televizijo solidnemu izobraženemu moškemu. Po možnosti predplačilo najemnine za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku. 5499 Mlad par z enim otrokom želi eno-sobno STANOVANJE ali večjo SOBO za dobo dveh let. M. Antolkovič, Stošičeva 2, Kranj 5500 Dekle išče prazno SOBO ali dva manjša prostora v Kranju ali okolici. Številka tel. 21-962 samo v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 5501 Dekle išče SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Mirno dekle« 5502 zaposlitve VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 5064 ŠIVILJA s prakso išče zaposlitev. Informacije na tel. 23-596 dopoldan. Zaposlim KV NATAKARICO s prakso, ali začetnico. Interesentke naj se javijo na naslov ali tel. 50-009. Plača 3000 din, samsko stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna LOVEC, Gorice pri Golniku. 5504 Sprejmem VAJENCA. Kleparstvo Markič Franc, Partizanska 14, Kranj 5505 VAJENCA in VAJENKO sprejmem takoj za KERAMIČNO STROKO. Konjedič Franc, -Andrej, Delavska 39 a, Kranj 5506 Sprejmem dva STAVBNA MIZARJA. Nastop službe 20. septembra 1976. Mizarstvo Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska 108 c. 5507 obvestila KRANJČANI! EKSPRES specializirana čistilnica za preproge in ta-pisone. Kličite po telefonu in obi-ščem vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Bucalo Džuro, tel. 26-912 5344 MIZARJI! Spretnemu mizarskemu popoldanskemu pomočniku (obrtniku) dajem za dve leti nov kombiniran mizarski stroj V NAJEM (marke P. Ledinek). Resni interesenti naj se javijo na naslov: Leban Vili, Moše Pijadeja 13, Kranj, po 19. uri 5345 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapison, preproge). Rišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, ali telefonirajte v popoldanskem Času na Senjak, tel. 22-059 5420 Obveščani vse tiste, ki žele na novo LIČATI RADIATORJE ali druge kovinske predmete, da sem na novo odprl ličarsko delavnico. Opravljene storitve so kvalitetnejše zaradi sušenja v sušilni komori. Prevoz predmetov v obe smeri je brezplačen. Ambrož Valentin. Kranj, Cirče 21 5421 Sporočamo, da bo PKKARIJA v Šenčurju jutri, 1. septembra, ODPRTA. 5008 Turistična OKREPČEVALNICA »ROŽNIK« na Osolniku bo s 1. septembrom ZAPRTA. 5509 TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačale ob prevzemu. Interesenti za TRIMER - strugalnik na britvice za čiščenje oken naj pošljejo svo| naslov. TRIMER Zagreb, p. p. 692 dežurni veterinarji OD 3. DO 10. SEPTEMBRA 1976: CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajn bova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9 tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Zavarovalnice SAVA — PE Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh zavarovalnih zastopnikov s polnim delovnim časom za nedoločen čas v: - zastopu 03-205 Šenčur in 03-108 Kranj -Klanec za zavarovanje oseb - zastopu 03-216 in 3-153 Mavčiče za zavarovanje oseb in premoženja 2. zavarovalnega zastopnika z manj kot polovičnim delovnim časom za določen čas v: - zastopu 03-115 Kranj za zavarovanje oseb Posebni delovni pogoji: zaključena srednja šola ali osemletka; starost najmanj 18 let; posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi; zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu. K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je treba predložiti zadnje Šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje sprejema 8 dni po objavi sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalnici SAVA - PE Kranj. Spet v zapor Le slaba dva meseca po pogojnem odpustu iz zapora je 24-letni Ante Šipura iz Kotor Varoši spet zagrešil kaznivo dejanje, pri katerem so ga zalotili. V noči na 25. maj letos je v Retečah vlomil v samopostrežno trgovino ABC Veletrgovine Loka in odnesel nekaj denarja ter okoli 100 zavitkov cigaret. Šipura je prestajal zaporno kazen poldrugo leto zapora, na katero Je bil obsojen, ker je julija 1974 v Žirovnici skupaj s Sodjo Zoranom skušal oropati pošto. Na vesti pa je imel še dvoje dejanj, tako da je v zaporu prestajal enotno dveletno zaporno kazen. Po pogojnem odpustu tri mesece pred prestano kaznijo je Šipura spet prišel na Gorenjsko. Ko mu je pošel denar, je bil seveda brez sredstev za preživljati je, saj se ni zaposlil. Potikal se je po Škofji Loki in ko mu je v žepu cingljalo le še nekaj drobiža, se je odločil za vlom. Tistega večera je bil malo vinjen, vendar se je vsega dogodka tudi na obravnavi, ki je bila pred okrožnim sodiščem v Kranju, dobro spominjal. Izgubljena prikolica Za okoli 45 minut je v četrtek, 26. avgusta, na magistralni cesti na Politi pri Kranju odtrgana prikolica polna gramoza spremenila dvosmerni promet v enosmernega. Voznik tovornjaka s priklopnikom Janko Milharčič (roj. 1940) iz Žej je peljal gramoz proti Ljubljani. Na Polici se mu je priklopnik odpel in postavil pravokotno čez cesto, potem ko so ga zavore avtomatično zaustavile. Voznik je peljal naprej, ne da bi kaj opazil. Šele med Med vodami in Šentvidom je prikolico pogrešil, obrnil in peljal nazaj. Tačas so izgubljeno prikolico, ki na srečo razen prometnega zastoja ni povzročila kaj hujšega, s posebnim vozilom že odstranili s ceste. Najprej je na trgovini, na vratih mesnice, razbil steklo in tako vstopil v predprostor, kjer je našel mesarsko sekiro. S tem orodjem je naviral vrata v lokal, vendar le-ta niso popustila. Zato si je izbral bolj »direktno pot« v trgovino. Vzel je sekiro in z njo nekajkrat mahnil po zunanjem izložbenem oknu ter skozi odprtino zlezel v lokal. V registrski blagajni je našel nekaj denarja in tudi v predalu, tako da ga je nabral za 205 din. S police pa je vzel okoli 100 zavojčkov cigaret. Vendar mu vsega tega ni uspelo odnesti. Vlam-ljanje je bilo namreč tako hrupno, da je to slišal sosed in o tem obvestil postajo milice. Šipura je potem, ko ga je miličnik pozval, naj pride ven, skušal pobegniti pri zadnjih vratih, tam pa ga je miličnik pričakal in aretiral. Okrožno sodišče ga je obsodilo na eno leto strogega zapora. Pri tem je med olajšilnimi okoliščinami upoštevalo njegovo mladost, priznanje, to, da škoda ni bila velika, med obtežil-nimi pa seveda da je Šipura že bil obsojen, da je torej specialni povratnik in da je novo kaznivo dejanje storil še na pogojnem odpustu. Sodišče je zato moralo pogojni odpust preklicati in izreči enotno kazen dveh let in deset mesecev strogega zapora. L. M. nesreče Nezgoda pri prehitevanju V petek, 27. avgusta, ob 13.30 se je na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Karol • Polajnar (roj. 1934) iz Kranja je vozil v koloni od Hrušice proti Jesenicam. Ko je pred desnim ovinkom pričel prehitevati neko vozilo, je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Franc Znidar (roj. 1936) iz Mojstrane. Oba voznika sta skušala preprečiti nesrečo in sta se umikala, voznika Polja* narja pa je pri tem zaneslo v levo in je trčil v Žnidarjev avtomobil. V nesreči je bil huje ranjen voznik Znidar, laže pa voznik Polajnar in sopotnica Polajnar Olga. Škode na avtomobilih pa je za 30.000 din. Trčil v tovornjak V soboto, 28. avgusta, ob 20.20 se je na lokalni cesti v Loki pri Tržiču pripetila huda prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem Milan Dobre (roj. 1954) iz Kovorja je pripeljal iz smeri Bistrice in trčil v tovornjak, ki ga je neosvetljenega kake 1,40 m od roba vozišča parkiraj delno na cesti Jurij Zupan (roj-1947) iz Retenj. Voznik Dobre je pripeljal z neprimerno hitrostjo in je trčil v zadnji del tovornjaka tako hudo, da je zaradi poškodb dan kasneje v ljubljanski bolnišnici umrl- Prevrnjen tovornjak V soboto, 28. avgusta, ob 20.15 se je zgodila nesreča v križišču magistralne ceste z lokalno cesto v Žirovnici. Voznik osebnega avtomobil8 Miroslav Kovač (roj. 1952) iz Lesc J« zavijal z magistralne ceste v Žirovnico in nato takoj ustavil, da bi sopotnik izstopil. Za njim je zavij8' tudi tovornjak, ki ga je vozil J°*e Maurer (roj. 1952) iz Brez niče v pre* kratki varnostni razdalji. Tovornjak je, da ne bi trčil v stoječi avtomobil odvil v levo, pri tem pa se je prevrni! na bočno stran, tovor — želez"1 okviri za vrata — pa so padli n?j osebni avtomobil. V nesreči ni D.i nihče ranjen, škode na vozilih pa J" za 30.000 din. Otrok pred avto V soboto, 28. avgusta, ob 9.50 se je na Cesti JLA v Kranju pripetila pr°'! metna nezgoda. Voznik osebneg^ avtomobila Sefko Gegič (roj. 1940) '* Škofje Loke je vozil od Kokrice prot} centru mesta. Pri hiši št. 22 na CeSH JLA mu je z leve strani prečka' cesto pred vozilom 9-letni kolesa' Zdravko Hlebec s Kokrice. Avtom0*' bil je dečka zadel, tako da je Zdrav-ko hudo ranjen obležal in so ga pre' peljali v ljubljansko bolnišnico. L. M- ostalo Fant, Gorenje, štiriintrideset let, želi SPOZNATI pošteno dekle, staro do trideset let. Poroka ni izključena. Naslov v oglasnem oddelku. 5512 Pretep z noži V soboto, 28. avgusta, okoli 18.30 ure je prišlo do pretepa v skupini, ki je zapuščala prireditveni prostor gostilne Tavčar na Visokem, kjer je imel kolektiv Iskra Reteče zabavo. Prepir je izbruhnil med neznancem in Hajronom Korišikom iz Zg. Pirnič, ki je prijel preko ramen Ano Polrčevič iz Dobja. Njen fant, ime še ni znano, seje tej kretnji Hajrona Korišika seveda protivil, le-ta pa ga je udaril po obrazu. Fant od Potrče-vičeve je nato z nožem hotel Hajrona Korišika zabosti, vendar so mu to ostali preprečili. Kasneje na avtobusni postaji pa je Hajron Korišik udaril fanta od Potrčevičeve s koloni po glavi, obenem pa so se v pretep z noži vključili še Hajronov brat Musud Korišik in pa brata Bizo in Muhamedin Korać. V bolnišnico so odpeljali Hajrona Korišika z vhodom v želode« in vrezninami po telesu, njegovega brala Musuda z vrez-nino na roki in oba brata Korača prav tako z vrezninami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta, brata, starega ata in strica Gregorja Belca st. iz Zg. Bitnja se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje. Hvala predsedniku ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev, SZDL in OZB Bitnje, sodelavcem tovarne Iskra, Tekstilindusa in Save, obrat 3. Posebna hvala družini Ušeničnik in ostalim sosedom. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Gregor, hčerki Tinca in Zofka z družinami. Kranj, Zg. Bitnje, 26. avgusta 1976 ZAHVALA Ob težki, dolgi bolezni nas je prerano zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Ivan Gorjanc mizar v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, za podarjene vence in cvetje za izrečena sožalja in vsem, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, zvonarjem, tovarni IBI, pevcem, upokojencem in vsem ostalim. Žalujoči: žena Ana, sinova Ivan, Štefan ter hčerka Ani z družinami. Kranj, 27. avgusta 1976 Torek, 31. avgusta 1976 BMMMHBBHHMHHi Atletsko prvenstvo SRS za starejše mladince Poprečni rezultati in slaba udeležba Glas — 7. stran Kranj — Stadion Stanka Mlakarja je bil n,e«*l«..K'____ ;Cal? u____:i. •^^.^'"•»vnica, SO Radovljica in SK Branik lurr>ir se igra po švicarskefn sistemu, devet naslov mojstrskega kandidata pa bo osvojil y^ ---• iinjjoii.,ni.^u nniiiiiun in f'rt "w ▼ l/j 11 t(JČkK°Va'et 'n 'Kra'('' k''"0*"0 osvojili sedem tretjem kolu se je na vrhu znašel Stanko edin' ' ^ s'cer m Pr'^aza' najboljšo igro, je pa 'Kral«t-, ki še ni oddal niti pol točke. Niko-tn*L-8 ^'■rer z dvema točkama in pol, dve točki pa ima več igralcev, med njimi tudi favo- "irani Deželak, Hribar in Harinski. L. Mazi 1. Ocvirk (Kladivar) 57:52,4, 2. Pečenko 60:07,4, 3. Bizjak (oba Triglav) 70:00,0; troskok: 1. Rezek (Velenje) 13,50, 2. Vučko (Koper) 13,20, 3. Krizman (Novo mesto) 12,86; palica: 1. Cvetkovič 380, 2. Kurnik (oba Triglav) 360, 3. Topole (Kladivar) 350; disk: 1. Rošek (Velenje) 41,32, 2. Oklešček (Novo mesto) 37,86, 3. Orožin (Kladivar) 36,58; kladivo: 1. Rifelj (Novo mesto) 38,70, 2. Kelc (38,58, 3. Kosi (oba ZA K) 38,47; mladinke — 200 m: 1. Potnik (Olimpija) 25,6, 2. Savle (Nova Gorica) 26,2, 3. Tomšič (Kladivar) 26,2; 800 m: 1. Šverc (Velenje) 2:25,7, 2. Hunjadi (Medvode) 2:32,5, 3. Pogačnik (Triglav) 2:33,9; 4 x 400 m: 1. Olimpija 4:06,5, 2. Ptuj 4:25,6, 3. Triglav 4:30,0; višina: 1. Benedetic (Nova Gorica) 166, 2. Jager (Kladivar) 163, 3. Kosec (ZAK) 160; krogla: 1. Tomijek (Olimpija) 10,08, 2. Hozjan (Medvode) 9,70, 3. Zorko (Ptuj) 8,63; kopje: 1. Jakič (Olimpija) 38,80, 2. Juteršek (Kladivar) 34,24, 3. Horvat (Koper) 34,14; prvi dan — mladinci: 100 m: 1. Martelanc (Nova Gorica) 11,1, 2. Keržan (Olimpija) 11,1, 3. Cerjak (Kladivar) 11,8; 400 m: 1. Mušinovic 49,4, 2. Keržan 49,5, 3. Jan (vsi Olimpija) 50,8; 1500 m: 1. Božnik 4:08,9, 2. Krivec (oba Triglav) 4:10,3, 3. Štruc (KAK) 4:10,8; 3000 m: 1. Peternel (Pomurje) 8:59,5, 2. Smole (Olimpija) 9:07,6, 3. Sekavčnik (KAK) 9:25,0; 110 m ovire: 1. Rener (Kladivar) 15,9, 2. Kavčič (Koper) 16,9, 3. Rangus (Novo mesto) 17,3; 4 x 100 m: 1. Kladivar (Rener, Plavčak, Olup, Čerjak) 45,6, 2. Olimpija 47,1, 3. Novo mesto 47,4; višina: 1. Čop (Olimpija) 195, 2. Šuštar (Novo mesto) 185, 3. Kavčič (Koper) 185; daljava: 1. Rener (Kladivar) 673, 2. Rezek (Velenje) 663, 3. Martelanc (Nova Gorica) 642; kopje: 1. Orožin (Kladivar) 58,66, 2. Ozmec (Olimpija) 55,14, 3. Topole (Kladivar) 53,70; krogla: 1. Orožin (Kladivar) 12,63, 2. Mesaric (ZAK) 12,38, 3. Okleščen (Novo mesto) 12,35; mladinke: 100 m: 1. Razdevšek (Olimpija) 12,5, 2. Savle (Nova Gorica) 12,6, 3. Tomšič (Kladivar) 12,7; 400 m: 1. Savle (Nova Gorica) 57,6, 2. Krštinc 59,8, 3. Djor-djevič (obe ZAK) 60,2; 1500 m: 1. Šverc 5:15,8, 2. Zupanič (obe Velenje) 5:29,4, 3. Pogačnik (Triglav) 5:32,3; 100 m ovire: 1. Potnik (Olimpija) 14,9, 2. Štekar (Koper) 16,8, 3. Kosec (ZAK) 119,2; 4 x 100 m: 1. Olimpija (Drnovšek, Djordjevič, Potnik, Razdevšek) 51,9, 2. Triglav 53,9, 3. Novo mesto 56,2; daljava: 1. Potnik (Olimpija) 560, 2. Horvat (Koper) 541, 3. Benedetic (Nova Gorica) 541; disk: 1. Brnež 22,56, 2. Zorko (Ptuj) 19,28, 3. Hozjan (Pomurje) 24,10 (zunaj konkurence). O. Humer Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. delovodje kooperacijske proizvodnje in kooperacijskih skladišč 2. knjigovodje kooperacijske proizvodnje 3. skladiščnika kooperacijske proizvodnje 4. administrativno-komercial-nega referenta za zastopstva in konsignacije (za določen čas — nadomeščanje odsotne delavke za čas bolezni in porodniškega dopusta) Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: Pod 1.: višja ali srednja šola kmetijske, strojne ali organizacijske smeri z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami v proizvodnji kmetijske mehanizacije, izpit iz varstva pri delu, smisel za komuniciranje, kooperativnost, sposobnost presojanja lastnih odločitev; P°d 2.: srednja ali poklicna šola ekonomske ali administrativne smeri z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, smisel za obračunavanje, iniciativnost, vztrajnost, natančnost in samostojnost pri delu; P°d 3.: VK delavec kovinske ali trgovske tehnične stroke z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, tečaj za skladiščnike, Vozniško dovoljenje F kategorije, izpit iz varstva pri delu, smisel za red v skladišču; P°d 4.: srednja šola ekonomske ali kmetijske smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na delovnih mestih zunanjetrgovinske dejavnosti, pasivno znanje nemškega jezika, obvladanje strojepisja M in smisel za komuniciranje ter sodelovanje. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 me* 2®,cev. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2 v 10 dneh od objave. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razpisuje prosto delovno mesto knjigovodja osebnih dohodkov II. °J8foj za sprejem: končana srednja ekonomska šola, zaželena pa je ti.j? J ' tU(« praksa. 5**"ijave odu a u tj i «.ju n»«>r**njwK U|« Moše Pijadeja 1, do vključno 10. septembra 1976. £*ijave oddajte v tajništvu podjetja GP Gorenjski tisk Kranj Ropret drugi, Valenčič tretji V soboto so nekdanji tekmovalci in dolgoletni kolesarski delavci pripravili 11. kolesarsko dirko za nagrado veteranov, ki velja tudi v točkovanju za Zlato kolo. Start za člane je bil v Logatcu z obratom v Kobaridu, za mladince pa na Vrhniki in obratom-v Idriji, cilj pa za vse na Vrhniki. Na Startu so bili skoraj vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, med katerimi so bili tudi vsi vodilni v točkovanju za /.lato kolo: Frelih (Rog), Ropret (Sava) in Bobovčan (Zagreb M. C.). Zelo zanimive dirke je na žalost občasno motil dež, tako da je mokro in spolzko cestišče močno redčilo vrste tekmovalcev. K sreči ni bilo hujših padcev, zato pa izredno veliko dela za mehanike. Tako je na primer Kraker kar dvakrat menjal kolo, Koželju pa je ob padcu kolo ušlo kakih 20 metrov globoko v kanjon reke Idrijce. Sicer pa so bile dirke v vseh kategorijah podobne. Padci so redčili skupino, dirke pa so najmočnejši odločali v vzponu od Idrije proti Godoviču in seveda v šprintu. Rezultati — mlajši mladinci: 1. Kušar (Partizan Dol), 5. Beton (Sava); starejši mladinci: 1. Sekič (Siporec Pula), 11. Kozjek (Sava); člani: 1. Bobovčan (Zagreb M. C), 2. Ropret, 3. Valenčič (oba Sava), 4. Pleško (Astra), 5. Frelih (Rog), H. Kraker (Sava). F. Jelovčan f- V finalu Preddvor in Jelovica Jutri in v četrtek bodo na Gorenjskem zaključne tekme letošnjega pokalnega rokometnega tekmovanja. V sredo bo polfinalna moška tekma Duplje : Preddvor (ob 19. uri), v četrtek ob 16. uri pa se bosta v Šk. Loki pomerila Jelovica in Sava. V ženskem tekmovanju pa bo na sporedu finalno srečanje, ki bo danes ob 17.30 med ekipama Preddvora in Jelovice. J. Kuhar Pionirji Save A prvi Kranj — Na igriščih stadiona Stanka Mlakarja in NK Save v Stražišču je bil letošnji nogometni pionirski turnir Kranj 7«'. Za letošnjo najboljšo pionirsko nogometno vrsto se je potegovalo šest moštev: Sava A, Sava B, Šenčur, Korotan, Primskovo in Naklo. Po predtekmovanjih v dveh skupinah so v prvi imeli največ uspeha nogometaši Save A, ki so nato v finalni tekmi za prvo mesto premagali Naklo, v drugi pa so se odlikovali pionirji Nakla. Izidi: predtekmovanje — skupina A: Šenčur : Korotan 1:3, Sava A : Šenčur 6:0, Sava A : Korotan 3:2; skupina B: Primskovo : Naklo 0:3, Sava B : Primskovo 2:0, Naklo : Sava B 2:0, finale: Sava B: Korotan 1:8, Sava A (Zupa-nec, Jagodic, Bajec, Mihelčič, Belenčič, Horvat, Bohnec, Bizjak, Pintar, Poredoš, Hafnar) : Naklo 8:0. Vrstni reci: 1. Sava A, 2. Naklo, 3. Korotan, •1. ava B, 5. Šenčur, b. Primskovo. -dh Globočnik tretji v ZRN Štiričlanska pionirska ekipa smučarskih skakalcev Triglava je v soboto nastopila na mednarodnem tekmovanju v Reit im Winklu v ZRN. Nastopilo je 60 skakalcev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Kranjski pionirji so se odlično uvrstili, saj je Bojan Globočnik zasedel 3. mesto, na 4. mesto se je uvrstil Leon Bevc, 5. pa je bil Andrej Ropret. Stane Martinjak pa je zasedel 13. mesto. V članski konkurenci je izmed Kranjčanov sodeloval le Bojan Kejžar, ki pa je zasedel 11. mesto. J. J. Uspešni tržiški alpinisti Tržič — ("'lani alpinističnega odseka Pla ninskega društva Tržič so letos dosegli lepe uspehe. V severni steni Debele peči v Krmi so preplezali S ek I očevo' smer ((i. težavnostna stopnja). V Grossglocknerju premagali Palavichinijcv o/.ehmk, severni steber v K<>-šutnikovem t urnu pa so premagali z avstrijske strani. Tržičani so se pojavili tudi nad Tamarjem. Preplezali so smeri Golob—J u-van v Zadnji Mojstrovki in Aschbreiiner v Travniku. Smeri sodita V peto do šesto težavnostno stopnjo. Obenem je bilo premaganih še par drugih lažjih smeri. Razen tega so preplezali krušljivo steno Frdamanih polic, Šinkovo smer, Poldačevo smer in Ska-laško smer. Dve navezi sta obiskali Zahodne Julijce in dosegli pomembna vzpona v 800-met rs k i steni Vevnice z italijanske strani. Smer Steber in Direktna smer sta ocenjeni s 6-A2 in s (i-Al. Hkrati sta Irili to tudi prvi jugoslovanski ponovitvi. Tudi v severni steni Triglava so dosegli Tržičani lepe uspehe. Ponovili so smer Hel-ba, preplezali smer Kunaver— Drašler in bili uspešni v Čopovem stebru. Zanimivo je. da sta smer Kunaver—Drašler premagala prijatelja iz lanske odprave na Makalu Stane Srečnik iz Tržiča in Marjan Mantrecla i/ Ljubljane. To so le najpomembnejši vzponi tržiških alpinistov. Sicer pa je skupno število težjih vzponov že doseglo .175. Za tako plodno delo imajo največ zaslug dobra organizacija odseka in izredno aktivni člani, med katerimi kaže omeniti še posebej člana odprave na Makalu Lončarja in Srečnika, razen njih pa Benceta, Berganta. Frantarja, Markiča. (irosa, Zupančiča, Toma/.ina, Perka in druge člane odseka. M. Kersnik KOKRICA — Nedeljsko popoldne je bilo za Kokričane in okoličane spet nogometni praznik. V »ta pravem« ter »velikem« nogometnem derbiju sta ae srečali namreč ekipi poročenih in samskih. Po razburljivi in na čase ostri igri, vročekrvne ženske obeh moštev je miril sodnik Gros iz Kranja, so zmagala »ta ledik« s 7:5. Na našem posnetku je moštvo zmagovalk, (dh) Foto: F. Perdan Kolesarski veterani na Beli Kranj — Kolesarska sekcija ŠD Kokrica je bila na cesti Zg. Bela—Preddvor—Zg. Bela organizatorica letošnjega slovenskega prvenstva za veterane in turiste. V konkurenci pionirjev, turistov in veteranov, ki so nastopili v štirih starostih skupinah, je nastopilo nad 40 kolesarjev iz osmih slovenskih klubov. Med vso to pisano druščino naših kolesarjev so tokrat nastopili tudi gostje iz tržaškega kolesarskega kluba Adria. Tekmovali so v kategoriji veteranov, toda njihove uvrstitve so štele le za nagrade. Rezultati — pionirji do 10. let: I. Belehar, 2. A. Hvasti, 3. Lea Dežman (vsi Sava-Kokri-ca), od 10. do 14. let: I. Urbane, 2. Maren, Zun (vsi Sava-Kokrica); mladinci-turisti: I. Podbešček (Krško). 2. Pogačar (Astra), 3. Derling (Sava-Kokrica). člani: 1. Kolenc (Rog), 2. Kavaš (Beltinci), 3. Š. P od bes čak ( Krško); veterani-skupina A: 1. Hvasti. 2. Tulipan (oba Sava— Kokrica), 3 Gliha (Grosuplje); skupina B: 1. Marišič (Trst), 2. B Dežman, 3. A. Dežman (oba Sava-Kokrica), 4. Roner (Branik); skupina C: 1. Bonano (Trst), 2. Plestenjak (Sava-Kokrica), 3. Perne (Grosuplje), 4. Herlec (Rog); skupina D: I. Maver (Trst), 2. Fajdiga (Branik),.!. Ropret (Sava-Kokrica). Prehodni pokal, darilo KS Kokrica. je osvojila ekipa Save-Kokrica. -dh II. zvezna vaterpolska liga Triglav: Solaris 12:13 Kranj - II. ZVL Triglav : Solaris 12:13 (4:3, 3:4, 1:1, 4:5), letni bazen, gledalcev 300, sodnik Klarič (Split). Strelci: 0:1 Djurdjevič (Z. Malavašič, Ko-dek), 1:1 Balderman (Velikanje), 1:2 Juraga, Triglav : SAK 2:1(1:1) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska tekma, gledalcev 100, sodnik Prigora (Kranj). Strelci: Djurkovič in Zupanič za Triglav, za SAK pa H ogel. TRIGLAV: Eljon, Dulič, Valant, Kordež, Krnic, Česen, Svetelj, Mrak, Štular, Djurkovič, Jakovac, Zupanič. SAK: Beton, Lipus, Hribar, Pandel, PruS-nik, Blatnik, Blais I, Febel, Hogel, Blais H, Worsischt. Kranjski Triglav je v nedeljo gostil celovški slovenski atletski klub, ki so mu pred tednom dni v Celovcu odpovedali gostoljubje na centralnem stadionu. V enakovrednem prvem delu so v drugem domačini le uspeli, da so si z golom Zupaniča zagotovili zmago. TRIGLAV : ZAGORJE 3:2 (0:2) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska tekma veteranov, gledalcev 200, sodnik Bradaška (Kranj). Strelci za Triglav: Goste 2, Jan 1, za Zagorje pa Ojsteršek in Mitič. Triglav: Brezar, J. Štular, Rekar, Srakar, Česen, Perkovič, 1. Brezar, M. Brezar, Norčič, F. Štular, Jan, Goste in Ječnik. Zagorje: Ocepek, Taškar, Stare, M. Forte, Boštnar, Mitič, Ojsteršek, L. Forte, Prosenc, Zlokar, Bantan, Grahljič, Grujič. Gostje iz Zagorja so v prvem delu sicer po-vedU z dvema goloma prednosti. Tinla kranjski veterani iz »zlate« dobe Korotana so v nadaljevanju dali vse od sebe in z dobro igro premagali borbene goste. -dh 2:2 Balderman, 3:2 Velikanje (Juraga), 3:3 Lončar, 4:3 Kodek (Šare), 4:4 Šare, 5:4 Velikanje (Švarc), 5:5 Šare, 6:5 Švarc, b:b' Šare (4-m), 8:7 Jakaša (Velikanje), 7:7 Z. Malavašič (Juraga), 7:8 Krstačič (Balderman), 8:8 Kodek, 8:9 Sare, 9:9 Švarc, 10:9 Velikanje (Ninič), 10:10 Lončar, 11:10 Kuhar (Lončar), 11:11 Djurdjevič, 12:11 Kodek. 12:12 Djurdjevič, 12:13 Ninič Triglav: Vidic, Z. Malavašič, Koder, Švarc, Balderman, Krašovec, Velikanje, Calič, Kuhar, M. Malavašič, Nadižar. Solaris: Renje, Juraga, Šare, Djurdjevič, Lončar, Jakaša, Perak, Krstačič, Ljuba, Ninič, Pavič. Igra dveh najboljših moštev v ligi ni izpolnila pričakovanj. Oba sta namreč pokazala slabo vaterpolsko predstavo. Po vodstvu v prvi četrtini so Kranjčani gostom dovolili, da so jih v drugi »ujeli«. Nato sta se v preostalih dveh četrtinah ves čas menjavali v vodstvu, v zaključku pa so imeli več sreče gostje. Na »višini« srečanja pa je bil tudi še slabši sodnik Klarič iz Splita. TRIGLAV : ŽAK 8:6 Kranj - II. ZVL Triglav : ŽAK 8:6 (3:2, 1:1, 1:1, 3:2), letni bazen, gledalcev 200, sodnik Oman (Koper). Strelci: 1:0 Kodek (M. Trečakov), 2:0 Velikanje, 2:1 Šargin, 2:2 Vujačič, 3:2 Z. Malavašič, 4:2 Velikanje, 4:3 Bokanič, 5:3 M. Malavašič, 5:4 Kovač, (i:4 Kodek, 0:5 Vujačič, 7:5 Z. Malavašič, 8:5 Z. Malavašič, 8:6 Vujačič. Triglav: Vidic, Z. Malavašič, Kodek, Švarc, Balderman, Krašovec, Velikanje, Calič, Kuhar, M. Malavašič, Nadižar. ŽAK: Lukač, Kovač, Bokanič, Vujačič, Ran-djič, M. Trečakov, Šargin, D. Trečakov, Canji. V zadnjih petih letih so domačini prikazali eno od najslabših iger. To je bila tekma, v kateri so se gostje predstavili v dobri luči in bi z malo več sreče lahko tudi iz Kranja odnesli obe točki. D. Humer Občinsko prvenstvo Radovljice v plavanju Na kopališču v Radovljici je bilo v četrtek, 2f>. avgusta, odprto prvenstvo občine Radovljica v plavanju. Poleg tekmovalcev domačega kluba so sodelovali še plavalci z Jesenic in Krope. Organizatorja tekmovanja, ki se ga je udeležilo čez 60 plavalcev, sta bila plavalni klub Radovljica in ZTKO Radovljica. Rezultati: 50 m delfin članice: 1. Korošec (Jes.) 44,3; 50 m delfin člani: 1. Globočnik (Rad.) 32,8. 2. Artiček (R) 33,0; 3. Kržisnik (J) 33,2; 50 m hrbtno mladinci: 1. Koren (J) 35,3; 50 m hrbtno članice: 1. Korošec (J) 44,2; 100 m hrbtno člani: 1. Ključanin (J) 1.39,1; 50 m prsno pionirke: 1. Jovan (R) 39,4, 2. Ambrožič (R) 43,2, 3. Ivnik (R) 44,2; 50 m kravi članice: 1. Korošec (J) 34,6, 2. Krivec (J) 53,9; 100 m kravi člani: 1. Globočnik (R) 1.05,6, 2. Zrimc(R) 1.14,1, 3. Artiček (R) 1.14,8; 50 m kravi pionirke: 1. Jovan (R) 34,5, 2. Ambrožič (R) 35,1, 3. Ažman (R) 35,3; 50 m kravi pionirji: 1. Jug (R) 33,3, 2. Hafner (Kropa) 34,3, 3. Jug (R) 34,5; 50 m kravi mladinci: 1. Jovan (R) 33,3, 2. Gregorčič (R) 34,7, 3. Koren (J) 45,7; 50 m prsno pionirji: 1. Remec (R) 40,4, 2. Medic (J) 44,5, 3. Jug (R) 44,7; 50 m prsno mladinci: 1. Jovan (R) 40,9, 2. Koren (J) 41,4, 3. Gregorčič (R) 43,6; 100 m prsno članice: 1. Korošec (J) 1.49,6; 100 m prsno člani: 1. Globočnik (R) 1.19,5, 2. Artiček (R) 1.23,7, 3. Ravnikar (J) 1.30,3; 4 X 50 m prosto mo-ški: 1. Radovljica I 2.04,5, 2. Jesenice 2.07,7, 3. Radovljica II 2.23,4; 4 X 50 m prosto ženske: 1. Radovljica 2.27,5, 2. Jese-; niče 3.39,2 V ekipnem tekmovanju je zmagal PK Radovljica z 89 točkami, drugi je PK Jesenice 68 točk, tretji ŠD Plamen Kropa 4 točke, M. Faganel Gorenjska nogometna liga — člani L kolo: 4. septembra Bohinj : Lesce, Sava : LTH. Korotan : Jesenice, Naklo : Triglav, Alples : Bled, Šenčur . Tržič. II. kolo: II. septembra Lesce : Tržič, Bled : Šenčur, Triglav : Alples, Jesenice : Naklo, LTH : Korotan, Bohinj : Sava III. kolo: 18. septembra Sava : Lesce, Korotan : Bohinj, Naklo : LTH, Alples : Jesenice. Šenčur : Triglav, Tržič : Bled IV. kolo: 23. septembra Lesce : Bled, Triglav : Tržič, Jesenice : Šenčur, LTH: Alples, Bohinj : Naklo. Sava : Korotan V. kolo: 2. oktobra Korotan : Lesce, Naklo : Sava, Alples : Bohinj, Šenčur : LTH. Tržič : Jesenice, Bled : Triglav VI. kolo: 9. oktobra Lesce : Triglav, lesenice ■ BbLTH : Tržič. Bohinj : Šenčur, Sava : Alples, Kprotan : Naklo VIL kolo: 16. oktobra Naklo : Lesce, Alples : Korotan, Šenčur <: Sava, Tržič : Bohinj, Bled : LTH, Triglav : Jesenice VIII. kolo: 23. oktobra Lesce : Jesenice, LTH : Triglav, Bohinj : Bled, Sava : Tržič, Korotan : Šenčur, Naklo : Alples IX. kolo: 30. oktobra Alples : Lesce, Šenčur : Naklo, Tržič : Korotan, Bled : Sava, Triglav : Bohinj, Jesenice : LTH X. kolo: 7. novembra Lesce : LTH, Bohinj : Jesenice, Sava : Triglav, Korotan : Bled, Naklo : Tržič, Alples : Šenčur XI. kolo: 14. novembra . Šenčur : Lesce, Tržič : Alples, Bled : Naklo, Triglav : Korotan, Jesenice : Sava, LTH : Bohinj Glas je povabil na izlet 45 gorenjskih pismonoš. In fantje v poštarskih uniformah so bili na snidenju z Glas-ovci zares zadovoljni. Gorenjski pismonoše v »deželici sonca in grozdja« Glas je povabil na izlet 45 gorenjskih pismonoš — Čudoviti vtisi z Muljave, Žužemberka, Novega mesta in Podsmreke — Nekateri pismonoše raznašajo tudi po 200 izvodov našega časopisa — »Naš poklic je težak, a lep,« zatrjujejo vsi hkrati Lepo je bilo! Zares lepo je bilo na našem sohotnem izletu z gorenjskimi pismonoši, sami se imenujejo kar »raznašalni tehniki«, po lepi dolenjski pokrajini, po »deželici sonca in grozdja«. Grozdja sicer še ni bilo, grozdje prav zdaj zori, zato pa smo imeli toliko več sonca. ()!> sedmih smo se zbrali pred hotelom Creina v Kranju. Petinštiride- set pismonoš z Gorenjske, naš glavni urednik Igor Slavec, vodja Glasove uprave Danica Dolenc, fotoreporter Franc Perdan in avtor pričujočega zapisa. Za začetek smo »srknili« vsak požirek »ta krepkega« nekaj minut kasneje pa je šofer Alpetoura Franc Mezek že zavijugal proti Ljubljani in naprej proti Dolenjski. Malo pred Ljubljano, na medvo- Pavel Završnik iz Nakla: »Dvaindvajset let mi je, na pošti pa sem zaposlen od leta 1971. Veselil me je ta poklic. Pošto raznašam s pošte v Podnartu do Ljubna, Pruproš, Bobove, Brda, Posavca, Otoč in Zaloš. Vsak torek in petek raznosim okrog 150 Glasov. Moje prevozno sredstvo je kolo. Moram pa reči, da sem s službo zares zadovoljen. No, edino od časa do časa me ugrizne kak pes.« Jože Treven: »Petnajst let sem prismonoša. Pošto raznašam po Stražišču. Moram reči, da leta kar hit nt minevajo. O, tudi moji sovražniki so psi. Pred nedavnim me je, recimo, zagrabila pasja mrcina in gospodinja, ki je to videla, je skoraj dobila živčni zlom. Jaz pa sem se smejal. Moja torba je še posebno težka ob torkih in petkih. Takrat namreč raznosim blizu 200 Glasov.« Martin Dijak iz Radovljice: : »Na pošti sem se zaposlil v začetku leta 1949. Bohinjec sem, toda že v mladih letih sem se preselil v Radovljico. Pošto sem raznašal po različnih področjih, zadnja leta pa so mi zaupali ožje področje mesta. Veste, v leta prihajam. Sedemin-petdeset jih bom imel v jeseni. Še tri leta bom delal potem pa grem v pokoj. S službo sem zadovoljen, le stopnice v stolpnicah me že nekoliko .dajejo'. Pa popoldanske .izterjave' pri ljudeh, ki so dopoldne v službi, so mi nekoliko odveč.« Franc Mencinger: »Aprila pred štiridesetimi leti sem se zaposli/ na pošti. Vsa leta sem (»stal .zvest' Jesenicam. Zdaj sem sicer že u/>o-kojen, vendar sem še vedno pismonoša. Preveč težko bi se ločil od de/a, ki ga opravljam že tako dolgo. Nekdaj je bilo delo na pošti veliko težje. Tudi Glase smo morali, denimo, še sami ravnati pralen smo jih raznosili. Moram reči, da imajo ljudje Glas radi. Zato sem pridobil že veliko novih naročnikov. In gorje, če kdaj kdo od naročnikov Glasa po pomoti slučajno ne dobi. Takrat ga raje kupim r trafiki in ga prinesem naslovniku.* škem klatnu, smo se spustili v poznano ljubljansko meglo, toda malo kasneje nas je »pozdravilo« sonce. Takrat je bilo vzdušje v avtobusu že zares čudovito. Nekateri fantje in možje, treba je povedati, da so že Kranjčani ob našem odhodu občudovali postavne poštarje v uniformah in si najbrž mislili, da tisti dan pošte najbrž sploh ne bodo dobili, toda za to res ni bilo skrbi, saj je vsakdo dobil zamenjavo, so se med seboj že poznali. Pa tudi nova poznanstva so se začela sklepati. Naš prvi postanek je bil na Muljavi. Tu smo si ogledali -Jurčičevo rojstno hišo, rojstno hišo pisatelja in avtorja Desetega brata. Sosedovega sina, Domna in še številnih drugih povesti, Krjavljevo kočo in lepo vasico Muljavo. Obrščakova gostilna je bila zaradi prenavljanja žal zaprta. Toda nič ne de! Malico, izdatno malico, smo imeli s sabo, s hladnim pivom pa smo se oskrbeli v bližnji trgovini. Pri veličastnem spomeniku padlim borcem v Žužemberku je bila večina naših izletnikov prvič. Zato so prav vse pismonoše z zanimanjem prisluhnili pripovedi predstavnika krajevne organizacije ZZB NOV, ki je spregovoril o strašnih dogodkih, ki so se med zadnjo vojno vihro odigrali na tem področju, o grozotnih pokolih, o strahotnih mučenjih domačinov, nazadnje pa še o povojni obnovi Žužemberka. Vprašanj, zanimivih vprašanj s strani »naših« pismonoš zlepa ni bilo konec. Po ogledu muzeja in »Dolenjske galerije« v Novem mestu so se kajpak začeli oglašati tudi želodci. Zato smo malo po poldnevu zavili v novomeško gostilno »Na bregu« in se izdatno »podprli« za nadaljnje »napore«. Gojenke gostinske šole iz Novega mesta so nam pripravile zares izdatno kosilo. Postrežem smo bili neverjetno hitro. Seveda pa pri izdatnem opoldanskem obroku ni manjkalo tudi dobrega vina — pravega dolenjskega cvička. Razpoloženje se je stopnjevalo iz minute v minuto. Oglasila se je harmonika, zadonela je lepa slovenska pesem . . . Oglasili smo se še v gradu Pod-smreka, kjer ima slovenski etnografski muzej odprto stalno razstavo izdelkov iz • keramike. Tu si je marsikdo kupil kak spominček, darilo za ženo, za svoje sorodnike. To je bilo že v poznem popoldnevu. Cas nas je že priganjal. Kajti nekateri so imeli do doma še dolgo pot, morali so priti še do Kranjske gore, Bohinja, -Jesenic ali Poljanske doline. Zato je bil postanek v gostilni »Aleš« na Bregu pri Kranju zadnji na naši poti. Tu smo se z našimi gosti poslovili kot prijatelji, kot z najboljšimi prijatelji, kot je že na začetku naše poti poudaril naš glavni urednik Igor Slavec. Kajti gorenjski pismonoše ol) torkih in petkih, na Gorenjskem pa je okrog 130 pismonoš, raznosijo prek lb.000 izvodov našega časnika. Prav presenečeni smo bili nad vašim povabilom, so mi zatrjevali vsi pismonoše. Nas boste še kdaj povabili? Bomo! Zagotovo bomo! Tako smo se odločili v našem uredništvu. Prihodnje leto pride na vrsto nova skupina, nato še ena, in najkasneje čez tli leta se snidemo spet mi! Prav, kajne? »Zares smo presenečeni nad vašim povabilom,« je dejal ob koncu izleta predstavnik podjetja za PTT promet iz Kranja, referent za poštno in dostavno službo Milan Goričan. »Tudi mi se bomo potrudili, da boste zadovoljni z našimi uslugami!« Besedilo: -J. Govekar Slike: F. Perdan Gorenjski pismonoše so si ogledali tudi Krjavljevo kočo na Muljavi. Obisk pri spomeniku padlim borcem v Žužemberku. Veselo razpoloženje pri kosilu v restavraciji »Na bregu« v Novem tne> Pozdravi za domače Karel in Jože Smodila sta brata. In oba sta poštarja. Jože od leta njegov brat Karel pa od leta 1945. »Prehodila sva vseh dvaindvajset ,r(V' nov', ki jih ima kranjska pošta,« pravita, »zdaj pa že nekaj časa razn&Š°' pošto po mestu. Vsak dan nas čaka kako presenečenje',« je dejal Jože. j sem, denimo, pred nedavnim zaradi izklopa elektrike v eni od stolpnic m°r med nadstropji prebiti v dvigalu kar 35 minut.« Pismonoše iz Poljanske doline nimajo lahkega dela. Področje škofjej0^v. občine je namreč izredno razgibano in hribovito. Toda Sovodenjčani, ^'Jjn, ci, Gorenjevaščani in Poljanci dostavljajo pošto v vsakem vremenu: v deV ' snegu, m raz ji. . .