Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na loto. — Članom „Slovenskoga druStva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopno petit-vrste 3 kr., če so enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in IS kr. čo se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSnjati „Marodai TIskarni" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „S&odoljaba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi so no vračajo. 14. štev. V LJubljani, dne 18. julija 1896. VI. let®. Koroška duhovščina in kranjski klerikalci. Naši klerikalci bi večkrat radi svet prepričali, da so na Koroškem in Štajerskem posvefnjaki in duhovščina lepo složni, ker so posvetnjaki drugačni kakor na Kranjskem Pri nas na Kranjskem se vsak kaplan, ki je zlezel iz „lemenata", ki še prav nič ne pozna življenja in ki tudi še ni imel časa in priložnosti, da bi si bil pridobil potrebno znanje za politično življenje, domišlja, da že vse zna bolje, kakor katerikoli posvetu jak in da je poklican za nekakega voditelja. Naša kranjska duhovščina, kar je pleše po piščalki knezoškofa Missie in njegovih svetovalcev, si prizadeva zatreti vse časopise, kateri ne pišejo v nje smislu in razgnati vsak shod, kjer bi govoril kdo, ki ne pripada klerikalni stranki. To se pač ne strinja s tem, kar je nedavno trdil ^Slovenec", pišoč o Pernerstorferjevem govoru. Rekel je, da je on tudi za tiskovno svobodo. Prava tiskovna svoboda je to, če naši klerikalci preganjajo povsod liste, na katerih ni niti ostri državni pravdnik kaj kaznivega iztaknil ! To je zopet jedna istih mnogih nedoslednostij, ki dobro označujejo našo katoliško stranko. Da pa vidijo naši čitatelji, kakšno vse bolj svobodoljubno mišljenje vlada mej koroško duhovščino, moramo omeniti nekaj dogodkov s shoda nemškega „Batiernbunda", dne 28. junija Podkloštrom na Koroškem. Na ta shod je prišlo le malo kmetov, tako, da se je le težko moglo videti, da je to res kmetski shod. Sešlo se je bilo nekaj nemške gospode, mej njimi tudi učiteljev. Sploh je bila udeležba tako slaba, da bi brez najmanjšega truda bili lahko kmetje shod razgnali, da jih je nahnjskala duhovščina. Koroški duhovščini, ki se ni tako podivjala kakor kranjska, še kaj tacega na misel ni prišlo, če tudi se je lahko že naprej vedelo, da se bode zabavljalo tudi proti knezoškofu dr. Kahnu zaradi njegovega postopanja v deželnem zboru. Koroški duhovniki pa dobro vedo, da v politiki tudi škof ni nedotakljiv in se morejo njegovi nasveti in predlogi kritikovati, kakor predlogi kateregakoli drugega človeka. Na ta shod je pa prišel vikar V. Podgorc. Mož pa ni seboj pripeljal čete nahujskanih kmetov, kakor to delajo kranjski kapelani, temveč je le prišel, da skuša zavrniti trditve nasprotnikov. Oglasil se je shodu za besedo in mirno in stvarno zagovarjal predlog, katerega je škof stavil v deželnem zboru glede preprečenja razkosavanja zemljišč. Njegov govor je bil jako temeljit. LISTEK. Koiarjev Valentin. Izvirna povest. Spisal Moric Zv&nik. (Dalje.) „Kozmek, ti govoriš, kakor vsakateri, ki ne pozna in ne ve, kaj bo srčne bolesti." In če bi nobenemu ne bil naš Valentin razkladal svojih teženj, ki so mu ležale, kakor mora na srcu, razodel je vendar ves svoj „čudni" položaj, vse svoje „prej neznane srčne rane" staremu, e poštenemu polharju. „Vendarle se bode vse na prav izteklo, verjami mi," pravi dalje polhar, „hudimana, stari menda vendar ne bode Katrice morilcu dajal." „ Verujem, veruj'.m," pravi Valentin, »prepričan sem, da se stari z vso odločnostjo upre" onemu ; neki notranji čut pa meni vedno pravi, da se zamore stvar kljub očetovi volji vendar ponesrečiti! Vse ono bi se dalo urediti, če bi le oni vražji Rudolfo mi ne zastavljal pota; kar videti ga ne morem od onega večera, ko se mi je v gozdu zagrozil! Človek bi menil, da je z vso stvarjo na gladki cesti, a kar nakrat, nepričakovano mi ta hudirjev Italijan začne kamenje na pot metati." BVse bo Bog dal, vse," nadaljuje Kozraek Oplata, „a skrbij si ne nakopavaj preveč na glavo, sicer ti pa moram pripomniti, da se varuješ vendar-le svojega tekmeca: Broilli je pravi vročekrvni Italijan, nagle jeze in tudi močan je, kakor sam hudir." Polharček pripoveduje dalje: „Pred nekaj tedni nesel sem dvajset polhovih pastij skozi Smrekovo Drago v „Polžjo dolino", kjer so stare in votle bukve, najboljša polhova staja; menil sem gotovo, Videlo se je govorniku, da je to vprašanje skrbno proučeval. Vzlic frmu, da tudi je Podgorc moral čutiti, da je v stvari, o kateri se je razpravljalo na shodu, bolj poučen nego drugi zbrani, vendar v njegovem govoru ne opazimo one domišljavosti, ki tako odlikuje naše kranjske kapelane. Da čitatelji dobro spoznajo, kako velik je propad mej mišljenjem naše klerikalne stranke in pa mišljenjem koroške duhovščine, omeniti moramo nekatere mesta iz govora tega koroškega duhovnika. Rekel je: Da pridemo do smotra, poslušati moramo vsakega. Mi smo pripravljeni iskati zrele resnice, bodi si pri liberalcih, prostozidarjih, Židih in socijalnih demokratih in nikakor ne trdimo, da imamo jedino mi prava gospodarska načela. Kako drugače pa postopajo naši klerikalci. Poslušati nočejo nobenega. Njim ni na stvarni razpravi kake stvari. Vsaki nasproten glas hočejo zabraniti, da bi svet ne spoznal njihove puhloglavosti. Će kaka nasprotna stranka skliče kak shod, tedaj nsjamejo nerazsodnih Ijudij, da bi onemogočili shod z razgrajanjem. Postopajo ravno nasprotno, kakor koroška duhovščina. Nadalje je rekel gospod Podgorec. Neki znamenit narodni gospodar, protestant, povprašuj e , z a k a j je gmotno stanje katoliških dežel slabše, kakor ono v protestantskih deželah in odgovarja na to vprašanje: Kerje odgoja ljudstvaslabša. S tem je gospod Podgorec naravnost priznal, da ima šola močen vpliv na narodnogospodarske stvari. Vse drugačnega mnenja so pa kranjtki klerikalci. Če le morejo najti kako sredstvo, da bi ponižali omiko ljudstva, gotovo se ga poslužijo. Tako sredstvo je bil zopet Pfeiferjev predlog glede upeljave poldnevnega pouka na ljudskih šolah. Velika večina šol na Kranjskem ima pol-dnevni pouk, kjer je le kaka količkaj opravičena potreba za pohlevni pouk, se je gotovo upeljal. Klerikalci bi radi odpravili še celo celodnevni pouk na onih šolah, na ka- terih se še nahaja, da le ponižajo izobraženost naroda in tako izpodkopljejo jedno glavnih podlag njegovega blagostanja. Kako daleč je tudi o tem vprašanju od mnenja koroške do mnenja kranjske duhovščine. Nadalje je Podgorc naglaial: Spoštujemo liberalca, nacijonalca, tudi socijalnoga demokrata, če je dosleden. In ravno do-slednjih, značajnih mož potrebujemo, ne pa o m a h 1 j i v c e v. Vse drugačnih mislij je naša klerikalna stranka. Ona blati in grdi vsakega, kdor noče zatajiti svoje prepričanje in se v vsem ravnati po njenih migljejih. Pri njej so v časti najslabši značaji, če se uklanjajo kaplanski komandi. Če klerikalni poslanci na Dunaju tudi povse drugače postopajo, kakor na shodih na Kranjskem, če se na Dunaju brati jo z židi, nasprotujejo krščanskim socijalistom, doČim so doma zabavljali zoper Žide in naglašali krščanski socijalizem, to se vse odpusti in prikriva, samo, da kdo le hoditi hoče pod „ katoliško" zastavo. Sploh je kranjska klerikalna stranka prav utesena nedoslednost, pri njej so taki možje, do katerih koroška duhovščina nobenega spoštovanja imeti ne more. Sedaj mislimo, da čitatelji lahko spoznajo, kje je glavni uzrok razporu na Kranjskem. Če se naša klerikalna stranka kdaj poprime nazorov, kakeršne ima gospod Podgorc, pa bode zavladala najlepša sloga v deželi. Seveda upati še ne moremo, da se to kmalu zgodi. Pri naših klerikalcih je zastonj vsaka beseda. Njih gospodstvaželjnost jim tudi ne dopušča treznega mišljenja. Kar se jim ustavlja na potu, hočejo kar streti ne bri-gajoč se če je njih delovanje tudi narodu v škodo. Če se duh kranjskega klerikalizma kedaj zanese na Koroško, bode ondu zavladal ravno tak boj mej posvetnjaki in duhovniki kot je pri nas. Na Štajersko ga že skušajo nekateri zanesti. Mi sklepamo ta članek z željo, da Bog še dolgo obvaruje ti dve deželi slepe klerikalne strasti, da bodo še dolgo duhovniki in posvetnjaki vzajemno delovali v duševno in gmotno korist narodovo. da vlovim oni večer kakih petnajst tolstih polhov, mej njimi mogoče tudi „liščeka" z belo liso na repu, kateri mi jo je prejšnjo noč iz pastij popihal, a takrat pride ta vražji Rudolfo, ta „nebodigatreba" in mi vse pasti pobere in v vodo pomeče. Misliš si tedaj mojo jezo ! Obrnem se proti njemu in zakričim: ,Da bi te hudir ne vzel, ti laški maček, ti!' Takrat se spusti v tek za menoj. Jaz bi sam sebi ne bil verjel, da zamore že postaran človek, ki ima že sedem križev na plečih tak6 teči, če le hoče, kadar mu je sila; tako so me nesle „kompeti", da sem lomastil, kakor zdivjani konj in tako furlanski kači zdrave pete odnesel." — „Pa, zdravstvuj, Tine! Naj se ti o sami Katrici sanja! Po moko pa pridem jutri; moja ,stara' utegne doma že ugibati, ker sem se tako zakasnil, da me je valjda kakovo „krvavo stegno" pohrustalo in živega pojedlo." To rekši že izgine polharček v nočni temi. Iz daljave se oglase neubrane melodije neke že zastarele pesmi, katero je — menda strahove podeč — pel polharček : „Tri ur'ce hodil Je sama vod A; Zaradi vode Bom pustil dekle." III. Nekaj dni po sestanku s starim polharjem Oplato korakal je mladi Kolar iz Podgorja, kamor je bil šel po opravkih, tikajočih se radi ženitbenih zadev, proti svojemu domu. Bilo je sredi meseca svečana. Nebo je bilo vse prevlečeno s trmno-sivimi oblaki. Težko je korakal Valentin v temni noči po ozki stezici, tu pa tam s koreninami prepreženi, po njemu dobro znani poti skozi Smrekovo Deželni zbor kranjski. Deželni zbor kranjski se je bil dne 6. julija sešel v prav kratko zborovanje. V prvi seji se je rešilo nekaj odstavkov letnega poročila deželnega zbora, v drugi je pa poslanec Hribar utemeljeval svoj samostalni predlog, s katerim se naroča dež. odboru, naj se, predno se spusti v stvarno reševanje predloga poslanca Ignacija Žitnika in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobveznim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim, obrne a) do ces. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje zadeve na Dunaju s prošnjo, naj bi mu blagovolil o tem izraziti svoje mnenje; b) do c. kr. osrednjega statističnega urada na Dunaju s prošnjo, da mu dopošlje statistični materijal o točah in živinskih boleznih v vojvodini Kranjski v letih 1880. do 1895. Govornik pravi, da je stvar, za katero gre, jako važna. Od zadnjega zasedanja se je vršilo v deželi nekaj shodov, na katerih se je govorilo o Ž tnikovem predlogu. Na shodu v Šmarjeti je" Žitnik zabavljal mojemu predlogu, tistemu, kateri je on sam podpisal. Žitnik je dejal, da ni mislil, da o zavarovalstvu treba toliko študij. Iznenadilo me je, da Žitnik ni proučeval narodno-gospo-darskih pisateljev, katere je navajal, nego le posnel govore v državnem zboru. Naj bi bil rekel, da je tiste misli, ko on, imel že pred njim grof \Vurmbrand, naj torej pročitamo dotični zapisnik poslanske zbornice. Žitnik je pozabil, da je predlagal neobligatorno zavarovanje in je govoril za prisilno zavarovanje, ker je porabil Wurmbrandov govor. Prisilnemu zavarovanju se državna uprava močno upira. Vsaka prisiljena stvar je zoprna. Vlada je povedala, da predloži zakon o prisilnem zavarovanju, a storila bo v tem zmislu, da se naj vsakdo zavaruje, kjer hoče, le zavarovan mora biti. Na Moravskom se je upeljalo prisilno zavarovanje. Sad tega je bil, da je deželni zbor soglasno sklenil razveljavljenje tega zakona. Če se govori o prisilnem zavarovalstvu, je to le agitacijsko sredstvo nekaterih politikov. Zakaj se ogreva Žitnik le za prisilno zavarovanje poslopij, ne pa nasproti Drago. Skoraj nemogoča je bila hoja, da se tu pa tam ne iz-podtakne ob kako korenino in se strklja na ilovnata tla. Tudi Valentin je že trikrat telebnil na tla, ko pade v četrtič in se skuša pobrati na noge — plane izza stare votle bukve skrita človeška podoba in kar molče, brez kakega glasu mahne Valentina z debelim smerekovim kolom po glavi tako hudo, da se poslednji nakrat, kakor mrtev, zvrne na tla v blato. Napadovalec s kolom od-beži precej 8 krvavega torišča, kjer se je dogodilo hudobno dejanje, ne zmeneč se za ranjenca, niti za lastno žepno ruto, ki mu je padla na tla v blato poleg ranjenca. Kake pol ure po tem strašnem dogodku prikoraka na lice mesta, kjer je ležal ranjenec, nam od ponočnega lova že znani — polharček Oplata. Polharček, videč v temi pred seboj ležati v blatu črno podobo, menil je od začetka, da je to navadni pija- tudi za zavarovanje živine, saj je ta čestokrat dosti več vredna nego poslopja. Kdor hoče ljudstvu res pomagati, se mora poganjati za prisilno zavarovanje vseh strok, dokler se to ne zgodi, je vse pridigovanje ie agitacija. Kar je Žitnik rekel, da se bori njegova stranka zoper kapital, ni res. Vi snujete kapitalistične zavode. Banka „Slovenija* je bila tak kapitalističen zavod, .Katoliška Tiskarna", ^Katoliška Bukvam a", itd., itd., kaj so to nego kapitalistična podjetja, katera zlasti v Ljubljani obrtnikom mnog o šk o d u j e j o; visi želite kapitala, pa nimate zmožnosti, da bi gospodariti znali. To Vas grize. Dokaz je žalostno uspe van je kapitalistižne zavarolnice „Unio Catho-lica". Žitnik je dokazoval, da prava vzajemnost se doseže, če se ustanovi dež. prisilna zavarovalnica. Tudi akcijske družbe varujejo majhne kraje s tem, da razdele velika zavarovanja. Govornik navaja več jako zanimivih vzgledov iz poslovanja zavarovalnic, dokazuje zmote v Žitnikovih izvajanjih in pojasnjuje zavarovalne razmere zlasti na Nemškem, potem pravi — nadaljuje" svoja izvajanja — da je prisiljenost jedna najnevarnejših gasel, katere morejo pospeševati socijalizem. Že Dunajevvski je rekel, da ne more privoliti, da bi se utesnil privatni zaslužek in delala pot socijalizmu, in kaj drugega je to, kar zahteva Žitnik? Njegov predlog je plod državnega socijalizma. Žitoikovo primerjanje, da ima država v upravi tudi pošte, brzojave itd., je pa nesrečno, ker te je vzela državu, da ima v rokah najvažnejša prometna sredstva. Govornik pojasnjuje na to temeljito avstrijske zavarovalnice sploh tudi glede upratnih troškov, o katerih se toliko upije, a povsem neopravičeno in glede prebitkov. Žitnik se je skliceval, kakor tudi šuklje, da bi bila dež. zavarovalnica na korist hipotečnemu kreditu, kar je po Žitniku silno potrebno, a se je vender protivil ustanovitvi hipotečne banke, katera bi v tem oziru jedina mogla pomagati. Žitnik je rekel tudi, da bi se za gasil- nec, ki se je drznil „merico" preveč zavžiti, pa je kar tu v blatu obležal, kakor navadno čestilci boga Baha. Sto-pivši bliže k ranjencu ves prestrašen spozna svojega mladega znanca — Valentina Kolarja. „Jezus in sveta Pomagalka, za pet ran krvavib, kaj se je tu dogodilo!" Hitro skoči k ranjencu, kakor vešč zdravnik, potiplje mu žilo, videč, da ta še bije in da bi mu — četudi v skrajnem času — pomoč vendar-le dobro došla, hitro poleti po pomoč do najbližje hiše v Podgorje. Kakor da bi jih veter prinesel, po kratkih minutah prisopihajo trije možje iz Podgorja in ž njimi Kozmek Oplata. Spretno naložijo ranjenca na nosila, katera je po bliskovo Oplata iz smerekovih kolov priredil; na teh neso ranjenca na njegov dom ter ga polože* v posteljo. — Poklicani zdravnik je spoznal, da je glava, kamor je priletel kol, popolnoma prebita; bolnik bo sčasoma ozdravel, a stvo potem več storilo; ravno narobe je res, s prisilno zavarovalnico bi se zanimanje za gasilstvo le še zmanjšalo. Itftotako je z drugimi trditvami Žitnikovimi. Samozavest in zaupanje v lastno moč, to je prvo, kar treba kmetu; ne pridigujmo kmetu o fatalizmu, nego budimo v njem samozavest. Tudi z narodnega stališča so ni ogreti za deželne prisilne zavarovalnice, ker bi s tem naši bratje na Štajerskem, Koroškem in Primorskem izročili nasprotnim nam politikom. Prisilne dež. zavarovalnice bi bile tam najhujše ovire narodni ideji slovenski. VVurmbrand, ki je rekel, da je neugcdno zadet, ko so ga neke deputacije slovonski ogovorile, bi znal take zavarovalnice dobro izkoristiti. Mislim, da sem ovrgel vse Žitnikove trditve, zato priporočam, naj se moj predlog odkaže upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje. Predlog se je soglasno vzprejel. Potem se je pa v tej seji odklonil Pfaiferjev predlog o uredbi celo in poldnevnega pouka na ljudskih šolah. Predlog je meril na to, da se kolikor je moč skrči šolski pouk, da se narod ne bode mogel omikati, kajti klerikalci le predobro vedo, da bode njih gospodstvu konec, ako se omika razširi. Z» Pfeiferjev predlog glasovali so samo klerikalni poslanci. Glede sezidave novega dvorca se je sklenilo, ker še deželni zbor ni dobil nobenega porabljivega načrta, da naj deželni stavbeni urad izdela načrt, po katerem ves dvorec ne bode smel obsegati nad 1700 kvatratnih metrov in stroški ne bodo smeli presegati 370.000 gld. Potem je deželnemu odboru deželni zbor naročil, da sklene z redom usmiljenih sester ugodnejšo pogodbo zastran preskrbovanja bolnikov v novi bolnici. V novi bolnici so razmere vse drugačne, kot so bile poprej. Za mnogo stvari, kakor za kurjavo in svečavo skrbi dežela, dočim je poprej red skrbeti moral. Ker bolnica ni v zaprtem už toinsko davčnem okrožju, tudi redu ni plačevati užit-narine od živil, torej ima manj stroškov. Ko bi se pa ugodnejša pogodba n» dala skleniti, naj se upelje lastna režija v deželni bolnici. Vzprejel se je zakon, da se občini Škofjaloka in Zminec zopet ločita, ko sta bila nekaj časa skupna občina. Ker si nasprotujejo kmetske in mestne korist« je bila potrebna ločitev, ker drugače je nemogoč vsak razvoj. Potrebo razdelitve je posebno poudarjal poslanec Globočnik. Povedal je, da je Škofjaloka združena z 18 vasmi v jedno politično občino s 3983 prebivale«, in in ta občinska zveza ne ugaja ne meščanom škofjeloškim, ne vaščanom. Vasi Zapotnica, Sv. Fiorijan, Sv. Ožbalt, Valtarski vrh so od županovega sedeža, ki je v Skofji-loki, oddaljene po 10 do 15 kilometrov in celo nad 15 kilometrov, in je vaščanom teh vasi, če imajo opravilo pri županstvu, hoditi po 3 do 4 ure do svojega župana in po 3 do 4 ure zopet nazaj do svojega doma. Nadalje ta občinska zveza ni ugodna iz gmotnih ozirov. Mesto Škofjaloka, ki šteje 2175 prebivalcev, je sedež uradniškega, duho vniškega in drugega posvetnega razumništva, in ima v poletnem času mnogo letoviščar jev v svojem ozidju, in takemu prebivalstvu nasproti ima Loka višje dolžnosti, kakor kaka vas nasproti svojim vaščanom. Mesto mora skrbeti za dobre varnostne in zdravstvene naprave, za snažnost javnih prostorih, za dobro kanalizacijo, zdravo pitno vodo, dobro razsvetljavo, sploh za dober razvitek in napredek mesta. To provzroči mnogo stroškov, katere je pokriti iz občinskih dohodkov. Za tako pokritje pa vaški zastopniki nimajo pravega razuma in dobre volje, in če morajo po sklepu meščanske večine prispevati 8 prikladami za mestne potrebe, tožijo, da se jim škoda godi po zvezi z mestom. Pri tolikem številu vasi in vaških volilcev pa tudi obstoji vedoa nevarnost, da bi vaščani dobili večino v občinskem zastopu, potem bi si lahko postavili za župana kacega vaščana, in kedo bi tedaj čuval mestne koristi? Mesto bi hiralo in nazadovalo, in take ramere bi tudi vladi ne mogle biti po volji. V sedajšnji občini ne more vladati zaupanje, složno in vzajemno delovanje mej občinskimi zastopniki, in zato je najbolje, da v mestu gospodari meščan, v vasi pa vaščan. V sobotni seji se je odobril neki dogovor mej deželnim odborom in c. kr. deželno agrarsko komisijo glede nastavljanja zemljemerskega osobja za agrarna dela (razdeljavanje skupnih zemljišč i. t. d.). r?na je vsekakor nevarna. Zapovedal je bolniku zraven potrebnih zdravil, mir in dobro postrežbo. Še isti dan prideta od okrajnega sodišča dva žandarja, da na povelje okrajnega sodnika stvar preiščeta in, če je mogoče hudodelnika zasačita. Stari polhar jima je pripovedoval, kje je ranjenca dobil; izroči jima tudi poleg krvavega torišča najdeno svilnato žepno ruto. Ko je žandarja natanko pregledujeta, opazita na nji z rdečo nitjo umetno všivano ime „Rudolfo Broilli V Stari polhar Oplata je precej v prvem začetku slutil pravega pobojnika, najdena ruta mu je pa vso stvar popolnoma potrdila. Razodel je vse žandarjema, v kakšnem nasprotju sta živela Valentin in Rudolfo. Precej se žandarja odpravita na stanovanje, kjer je Broilli stanoval. Ker ga dobita ravno doma, vprašata ga najprej, kje je bil preteklo noč? „Doma!8 odgovori popolnoma hladnokrvno Rudolfo, „niti iz hiše nisem bil sinoči!" „Poznate li to-le ruto?* vprašata ga čuvaja javnega miru, kazaje mu svilnati robec. Sprva je na vse pretege tajfl, da ni njegova ruta, konečno se je pa vendar-le udal, da je njegova. Ker ga pa hudobnega čina le ni bila volja obstati, premerili so v gozdu v blato vtisnjene stopinje na torišču, kjer se je hudobija izvršila; stopinje so se strinjale s podplati njegovih škorenj, in tedaj je vse svedočilo, da je Rudolfo dotični zločinec. Žandarja sta ga vklenila in odvedla v preiskovalni zapor. Ko je Čez mesec dnij stal Rudolfo Broilli pred po-rotnim sodiščem, obstal je — menda radi hude vesti — ter povedal vso hudobijo pred sodniki. Obsodili so ga na leto dni težke ječe. (Dalje prihodnjič.) Potem se je vzprejel zakon zastran triodstotnega posojila poldrugega milijona goldinarjev, katere da država po potresu poškodovani deželi, oziroma ljubljanskemu mestu in poškodovanim hišnim posestnikom. Vlada pa j želi imeti opraviti glede tega posojila le z deželo, katera j naj si potem uredi razmerje mej seboj, mestom in po- i sestniki. V tem zmislu ae je potem zakon sklenil. V pospeševanje krajevne železnice iz Kranja-Tržič j je sklenil deželni zbor, da dežela prevzame za 75.000 gld. ' glavnih delnic. Politični Velika Češka. Nemški listi so začeli razširjati laž, I da hočejo Čehi osnovati s pomočjo Rusije in Francije veliko državo, ki bi držala od Severnega do Jadranskega morja. V to državo bi spadal večji del sedaj v državnem zboru zastopanih dežel, Ogersko, Slovaško, vsa Saksonska in velik del Prusije. Da je vse zlagano, se vidi že iz tega, ker bi v taki državi Čehi večine več ne imeli in jo zatorej tudi ne morejo želeti. Staro- in Mladočehi na Moravskem so se sporazumeli glede* bodočih deželno- in državnozborskih volitev. Ta sprava nas jako veseli, in to tem bolj, ker tudi po Moravskem začenja rogoviliti in zdražbe delati neka katoliška stranka. Od naše katoliške stranke se ta stranka po tem loči, da je v svoj program vzela tudi osnovo vseučilišča, dočim je naša na katoliškem shodu na slovensko vseučilišče in na slovenske državne srednje šole popol noma pozabila. Vzlic temu pa imajo tudi Čehi dovolj povoda, biti tej stranki nezaupni. V njeni sredi je tudi več mož, ki nimajo nobenega srca za narod češki. Tako je njih glasilo „Hlas" celo trdilo, da bi na Moravskem, v deželi, ki ima tri četrti prebivalstva Slovanov, bilo nemško vseučilišče bolj potrebno, nego pa slovansko. Šele, ko so izprevideli, da je tako pisanje vzbudilo občno nevoljo mej Čehi, so se izrekli za češko vseučilišče. Ta stranka je torej le toliko narodna, kolikor se jej zdi potrebno iz političnih ozirov. Protlmadjarski shod v Parizu. Dne 12. julija se je v Parizu v dvorani „Wagram" vršil shod, kateri so priredili v Parizu živeči Čehi, Hrvati, Srbi in Rumuni. Shodu je predsedoval bivši minister unanjih del Flonrens, udeležilo se ga pa je tndi mnogo francoskih državnikov in politikov vseh strank, Shod je soglasno vzprejel resolucijo, s katero se protestira zoper zatiranje Slovanov in Nemadjarov na Ogerskem. Ugronova Stranka na Ogerskem je ravno tako na sprotna Avstriji, kakor so Košutovci sami. Ta stranka bi pa po sili rada prišla na krmilo. Ugron, ki je pravi vzgled veternjaka in brezznačajneža, je nasprotoval cerkveno-političnim zakonom, ker se je tako nadejal pridobiti za svojo stranko vpliv duhovščine. Ali ta nada se mu ni izpolnila. Ko je padel ministerski predsednik Wekerle, se ni nikdo zmenil za Ugrona. Ko je spoznal, da na ta način ne pride do veljave, jo je pa drugače zasukal. Govoril je pri tej priliki gospod Globočnik, izražajoč veselje, da se zgradi ta proga. Ljubljanskemu mestu se je dovolilo 400.000 gld. vzeti na posodo. Sklenil se je zakon o vožnji s kolesi po neeraričnih cestah. Precej dolga razprava je bila o Hribarjevem predlogu zaradi zavarovanja in se je ta predlog naposled vzprejel. Potem je pa deželni glavar zahvaljujoč se poslancem in vladi s „Slava"-klici na cesarja zaključil zasedanje. pregled. Včasih je vedno vlado grajal, da premalo pospešuje madja-rizacijo. Letos se je pa nakrat začel zanimati za ne-madjarske narodnosti. Rad bi jih pridobil na svojo stran. Srbi, Slovaki in Rumuni pa nimajo pač nobenega uzroka ogrevati se za Ugrona in zatorej tudi zanj ne pojdejo po kostanj v ogenj. Privržence naj si išče le pri Madjarih, kakor si jih je dosedaj iskal. Volitve v Belgiji niso nič premenile razmerja v zbornici poslancev, katoliška stranka bode še vedno imela večino. Pokazalo se je pa, da je od zadnjih volitev v Belgiji 80cijalizem močno napredoval in da narašča nevolja proti vladanju katoliške stranke. Število socialističnih glasov je silno naraslo. Da nimajo po belgijskem volilnem zakonu premožnejši stanovi po dve ali celo tri glasove pri volitvi, gotovo bi socijalisti imeli veliko večino in bi najbrž niti jeden katoliški poslanec ne bil prišel v zbornico. Pa še tako se imajo za večino le temu zahvaliti, da je skoro vsa liberalna 'stranka dala svoje glasove pri ožji volitvi klerikalcem. Belgijski klerikalci lahko reko, da najboljši oporo imajo v Židih. Sedaj že premišljuje katoliška stranka, kako bi s kakimi izjemnimi zakoni omejila socijalizem. To se jej pa ne posreči. Belgija najbolje dokazuje, da je vse prazno bahanje, če se katoliške stranke ponašajo, da so najboljši jez proti socijalizmu. V Belgiji vlada že dolgo katoliška stranka, le za blaginjo ljudstva še ni ničesa storila. Turčija. Na Kreti ustaja še ni končana. Turki so zadnji čas požgali več kristijanskih vasij in mnogo kri-stijanov pobili. Tačas se je na Kreti sešlo narodno sobranje in nastopil je novi guverner, knez Berovid, ki je po veri pravoslaven, po narodnosti pa Bolgar. Bil je Berovid poprej generalni guverner na Samosu. Turčija obeta Krečanom neko samoupravo, a Krečani jej prav ne zaupajo in zahtevajo, da bi velevlasti jamčile, da Turčija izvede pogodbo. — V Albaniji se pa s tem začenja novo gibanje. Albanci preti, da se odtrgajo od Turčije in se pridružijo Avstriji ali pa Italiji, ako ne bode turška vlada bolje skrbela za njih narodni napredek. — Po Armeniji pa ropajo Kurdi. 6000 teh divjakov je napadlo mesto Van in mnogo ljudij pobilo in vse odneslo, kar je le moglo vzeti seboj. Na Libanonu je pa ustaja Druzov. Puntati se začeli, ker so zakupniki davka preveč davka zahtevali, a vse pritožbe proti temu niso nič pomagale, \ Dopisi. Iz Loškega Potoka, 29. junija. [Izv. dop.j Dasi živimo v zapu?čenem in oddaljenem kraju, vender napreduje naš narod v vsakem oziru vrlo dobro, ker ni zaspan. V političnih in gospodaiskih rečeh se je že pokazal kot trdnega in neomahljivega korenjaka, kar se o marsikaterih drugih občinah ne more trditi. Tako se je leta 1886. ustanovila v Loškem Potoku podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, katera ima lepo število udov in lepe dohodke. Pred dvema letoma ustanovila se je tu prepotrebna kmetijska podružnica, katera v resnici jako lepo napreduje. Letošnje leto v začetku meseca januvarja ustanovila se je tudi posojilnica, katera nam obeta obilnega sadu. Mislim, da se ne motim, ako rečem, da se ima povprečno do danes že oseminštiridestt tisoč goldinarjev prometa. Iz tega se razvidi, kako lepo da stvar razcvita. Pred par meseci ustanovilo se je tudi gasilno društvo, kntero je bilo prepotrebno za naš kraj, in v kratkem želimo ustanoviti si tudi bralno društvo, katero bode našemu zavednemu ljudstvu mnogo koristilo. Ls nekaj še vedno pogrešamo Potočani, in to je naša nova okrajna cfsta, zveza s Hribom in Sodražico, katero cesto že 1 Va leta delajo, a še vedno ni zgotovljena. Ako pojde stvar tako počasi, kakor zdaj, in ako bode delalo po 5 ali 6 delavcev, kjer bi imelo 50 do 60 ljudij za več tednov dela, tako cesta še poldrugo leto ne bode zgotovljena. Morda utegne kdo mislit', da so tega krivi gg. podjetniki. To pa ni istina, ker ti gospodje se še preveč trudijo, pač pa se cestno načelništvo vse premalo briga za izvršitev te ceste. Podjetniki morajo izgotoviti cesto v dobi 18 mesecev po tem, ko se jim izročć odkupljene posamezne parcele. Dotične parcele pa še do danes niso odkupljene in tako znajo preteči še leta, predno se vsa stvar v red spravi. Gospod cestui načelnik dal je bil neko nedeljo meseca aprila 1894.1. pred cerkvijo razglasiti, naj se posestniki onih parcel, čez katere bode tekla nova cesta, gotovo zglase na dan 14. aprila ob 9. uri dop. v občinski pisarni, da vsaki pove svoje mnenje, odstopi li svoj svet za odmerjeno mu ceno ali ne in da ugovarja, ako mu se kaj po volji ne zdi. Dne 14. aprila 1894. 1. prišlo je več posestnikov v obč. pisarno. Nekateri so ugovarjali temu in onemu, kar se je vse v zapisnik zapisalo, ljudem pa obljubilo, da se bode gledalo na to, da se izrečenim željam ustreže, kolikor le mogoče. Storjenih obljub se ni nobena izpolnila, nekaterniki trde, da je cestni načelnik vse pozabil, drugi pravijo, da se je zapisnik z dne 14. aprila 1894.1. celo zgubil. Potoški rodoljub. Slovenske in slovanske vesti. (Ministerski predsednik grof Badeni) pride prve dni meseca avgusta v Ljubljano in na Bled, kjer se ob njegovi navzočnosti otvori novo letoviško poslopje. („Pripravniški dom") Štiri leta po katoliškem shodu so se naši klerikalci končno odločili, narediti na svoje stroške, kar so hoteli iz začetka napraviti na troške Ciril-Metodove družbe in zaradi česar so poskusili celo to naše najvažnejše društvo razbiti in pokopati, namreč klerikalen seminar za učiteljske pripravnike. Osnovali so društvo .Pripravniški domtt, kateremu je glasom § 3. društvenih, od vlade že potrjenih pravil, namen „zgraditi in vzdržavati učiteljskim pripravnikom primerno hišo, kjer bi imeli stanovanje in hrano za nizko ceno, oziroma brezplačno, ter lepo domačo vzgojo pod nadzorstvom knezoškofijskega ordinarijata, kateri ji v sporazumljenju z društvenim odborom določuje vodstvo in hišni red; društvo hoče tudi, kolikor možno, onim pripravnikom, katere podpira zunaj društvenega zavoda, skrbeti za zanesljivo stanovanje in nravno vedenje". Ker naši klerikalci vedo, da šole same še dolgo ne dobe v roke, hočejo vsaj učitelje pridobiti na svojo stran. Poklerikalizirati ljudsko šolo s pomočjo učiteljev je končni društveni namen. Osnovatelja društva sta škof Missia in prof. Kržič. (Poslanska imuniteta.) Najvišje sodišče na Dunaju je razsodilo, da se morejo državni poslanci tudi z zaporom siliti, da povabljeni kot priče poved6, odkod so dobili podatke za svoje govore. Ta odločba je pa jako škodljiva parlamentarizmu. Posebno v sedanjih časih, ko je delavsko vprašanje na dnevnem redu, morajo poslanci dobivati od raznih stranij podatke, če se hočejo zares potegovati za blaginjo volilcev. Zlasti poslanec Perner-storfer je večkrat dobival poročila delavcev o razmerah v rudnikih, katere navadno bogatinom in pobožnim gospodom, ki imajo rudnike, niso nič prav ugajala. Iz njih se je spoznalo, da krščanski bogatini nič lepše ali pa še slabše ravnajo z delavci, kakor židje. če bi se smeli poslanci zaradi svojih govorov klicati kot priče, bi gotovo nobeden delavec jim ničesar ne poročal. Delavcem se je bati, da potem nikjer več ne dobe dela, ako poročajo poslancem, kakšno umazano je postopanje svojih gospodarjev, naj bi tudi še tako dokazali resnico. Da bi se ne kratila poslancem imuniteta, je v kranjskem deželnem zboru poslanec dr. Majaron predlagal resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj državnemu zboru predloži načrt zakona, da se poslanci ne bodo smeli klicati za priče o izjavah v svojem poklicu. Ta resolucija se je vsprejela. (Na dolenjski železnioi) sta na dveh krajih nastavljena po8taje-načelnika, katera slovenskega jezika nista toli zmožna, da bi mogla občevati z ljudmi. Dotična uradnika bi gotovo rada službovala kje drugje, kjer bi jima jezik ne delal težav pri uradnem poslovanju. Ker so uradniki tudi na dolenjski železnici nastavljeni zaradi občinstva in je to vsaj Se na Dolenjskem slovenske narodnosti, si dovoljujemo prositi železniško upravo, naj poskrbi, da se ca dolenjski železnici nastavijo slovenskega jezika popolnoma zmožni uradniki. (Občinske volitve v Novem Mestu) se ugodno izpadle za narodno stranko. Novomeški klerikalci s katehetom Marinkotom na čelu so bili poskusili delati neko zgago, a prepričali so se, da nimajo nobenega zaupanja v mestu. Kdaj bode pač dr. Marinko spoznal, da je bolj pametno, če se bavi samo z odgojo mladine, nego da se peča s političnimi agitacijami. Ko bi se kak posveten profesor tako s politiko pečal, kakor se d r. Marinko, že davno bi ga bili poklicali na odgovornost. Menda za vse ne velja jednaka mera? (Celjski okrajni zastop) bode imel zopet slovensko večino. Zmagali so Slovenci tudi v veleposestvu. Nemci so se nadejali, da zmagajo v skupini veleposestva in so hudo agitovali. Na dan volitve so pa precej spoznali, da jih je premalo in se volitve niti udeležili niso. Jezilo jih je pokanje topičev, ki so naznanjali slovensko zmago. Ta zmaga vplivala bode tudi na mesto, kjer se začenjajo Nemcem majati tla. (Slovenske firme) bodejo celjske Nemce, zlasti nemške trgovce, in silno zabavljajo proti njim. Gospodje so pa zares v strahu. Dosedaj so k njim česfo zahajali Slovenci, ker niso poznali njih mišljenja. Sedaj, ko so slovenski trgovci jeli napravljatl slovenske firme, pa slovenski kmetje lahko spoznajo Nemce in Nemškutarje. (Smodnika nima.) Prodajo smodnika v Celju ima tvrdka za železnino D. Rakuschsva. Povodom godu sv. Cirila in Metoda so hoteli v nekaterih krajih na Dolenjem Štajerskem streljati. Dobiti pa niso mogli smodnika. Ra- Kazne (Zaprt Žid.) Pred nekaj leti je prišel v Ljubljano I židovski optik Josip Filip Goldstein, doma nekje a Češkega in kupil od optika Rexingerja njegovo trgovino j Pod Trančo. Ta Goldstein je sicer oženjen, a vzlic temu so si ljudje že dlje časa pripovedovali razne stvari o njegovi razuzdanosti, zlasti to, da vabi v svojo prodajal-nico šolarice, da ugodi svojemu nagnjenju. Policija je Goldsteina vsled tega baje že dlje časa nadzorovala in ga v četrtek dne 9. julija ob 3. uri popoludne aretovala. Goldstein je v resnici zvabil v svojo prodajalnico mnogo šolaric in je zlorabil. Dajal je dekletcem krajcare in prazne škatljice. (Poskusen samomor.) V Št. Peterski vojašnici sprožil ! je dne 9. julija zjutraj poddesetnik Franc S t e r n e 1 j 17. pešpolka iz svoje puške kroglo proti glavi. Sternelj I bil je težko ranjen in je malo upanja, da bi okreval. Uzrok poskušenemu samomoru ni znan. (Strela) udarila je mej nevihto dne 1. t. m. v ko- j zolec posestnika Skubica v Pijavi Gorici in ga užgala. Kozolec kakor tudi sosedno gospodarsko poslopje (pod) posestnika Koruna sta pogorela. — Dne 1. julija je strela ubila šestdesetletnega Gregorja Pirca v Vrhlogi na Štajerskem. Bil je bežal pod hrast pred nevihto. Treščilo je v hrast in Pire pod njem je bil takoj mrtev. — Minolo soboto popoludne treščilo je mej kratko nevihto v visoki novi dimnik tovarne v Velčah. Puh je omamil tri tam delujoče zidarje. Dva, ki sta bila privezana, sta obvisela na vrvi in so ju rešili, tretji pa je padel z visočine in mrtev obležal. koseheva tvrdka ga ni imela ali ga pa dati ni hotela. Kakor slišimo, mislijo celjski Slovenci storiti potrebne korake, da se prodaja smodnika izroči tvrdki, ki ga bode vedno imela nekaj v zalogi. (Veronauk na realkah ) Učni minister je učni red štajerskih realk v toliko premenil, da se bode odslej na treh višjih razredih poučeval veronauk, ki se dosedaj ni. (Občni zbor »Edinosti" razpuščen) Dne 5. julija je v Trstu imelo društvo .Edinost" občni zbor. Na tem shodu je državni poslanec imel silno oster govor proti vladnim krogom v Trstu, ki podpirajo iredento. Imenoval jih je izdajalce krone. Vladni zastopnik je sodil, da je s to izjavo prizadet neki jako visoki gospod v Trstu in je zatorej zbor razpustil. Od poslanca SpinČiea je pa zahteval, naj njegovo izjavo pismeno potrdi. Spinčie je to storil in izrekel želja, da se stvar še cesarju sporoči. Tega seveda ne bodo storili. Zares daleč so že dospele razmere na Primorskem, da so Slovani prisiljeni že tako jasno govoriti. Sklenil se je v Trstu nek kompromis mej vladno stranko in iredentovci, da bi celo v okolici pri volitvah izpodrinili Slovence. Ravno tako delajo v Istri vzajemno vse laške stranke proti Slovanom. Razmere v Istri se ne izboljšajo, dokler bode Rinaldini namestnik v Trstu. Potrebno je pa, pojasniti razmere, da izvedć tudi v višjih krogih, kako se vlada na Primorskem. (Prepovedano slavnostno razkritje nagrobnega spomenika.) Pokojnemu Drag. Martelancu v Barkovljah postavljeni nagrobni spomenik bi se bil moral dne 19. t. m. slovesno razkriti, kar pa je trž.iški magistrat „iz ozirov na javni red" prepovedal. "vesti. (Tatvine.) Mestna policija ljubljanska zaprla je dne 13. t. m. postopača Josipa Črneta, ki je okradel deklo Ivano Marjetic in šiviljo Mar. Babšek iz Maribora, katera je pred nekaterimi dnevi Ivanu Klauserju ukradla srebrno uro. — Čevljarskemu mojstru Matiji Pipa bila je dne 8. julija iz njegovega stanovanja ukradena zlata ura z verižico in trije prstani. Tatvine sumljiv je neki mizarski pomočnik, ki je pri Pipi stanoval. — Minoli teden so neznani lopovi obiskali Matenjo vas in poskusili vlomiti v hišo ondotnega trgovca gospoda Ivana Žnidaršiča. Najprej so poskusili vlomiti v sobico, iz katere se pride v prodajalnico. Ker se jim tam ni posrečilo, so hoteli ulomiti v kuhinjo, da bi od tod prišli v prodajalnico. Vrgli so že polovico križa iz kuhinjskega okna, ko jih je zapazila služabnica gospoda Žnidaršiča ter začela kričati in klicati gospodarja. Tatovi so hitro pobegnili. Služabnica je videla, da so tri osebe lomile križ, spoznati pa ni mogla nikogar. Ni dvoma, da poznajo tatovi jako dobro lokalne razmere. — Najbrž isti poštenjakoviči so kmalu po tem ponesrečenem ulomu odprli zaloško kapelico in pobrali nekaj novcev, malo dnij potem pa ulomili v Planini v neko prodajalnico ter ukradli okolo 20 gld. gotovega denarja. (Oče in sin.) Anton Žagar v Godiču v kamniškem okraju je bil s svojim sinom Jožefom v prepiru, kateri je nastal, ker Žagar ni hotel svojemu malopridnemu sinu izročiti posestva. Te dni je sin napadel očeta s stolom, oče se je branil z nožem in sina smrtno nevarno zabodel v trebuh. (Preložena obravuava) Dne 16. t. m. bi imela biti v Novem Mestu obravnava proti leskovškemu dekanu dr. Šterbencu, njegovi kuharici in proti mežoarju Vakselju ter njegovi ženi zaradi krive prisege, oziroma zapeljavanja h krivi prisegi povodom znanega dogodka v leskovškem farovžu. Obravnava se je pa preložila, da se še zaslišita preiskovalna sodnika. (Nesreče) Dne 2. julija popoludne utonila je triletna hčerka stražniškega nadzornika Pavločiča v prisilni delavnici. Otrok nabiral je ob vrtu prisilne delavnice kamenčke ter jih metal v Ljubljanica, pri tem se je spod-taknil ter padel v vodo. — Zadušil se je ogljar Janez Kašček v Gabrijah pri Toplicah. Zaspal jo tik ogljenjaka in se zadušil. — Pri Št. Jakobskem mostu pripetila se je dne 8. t. m. velika nesreča. Sedemletni čevljarjev sin Jože Polanjko šel je nekoliko pred osmo uro z doma v šolo. Na Št. Jakobskem mostu, ki se sedaj popravlja, prišla je dečku nasproti neka mlekarica z vozičkom; dečko hotel se jej je umakniti stopivši na bruno kraj mosta, v tem trenotku pa se je spodrsnil ter padel najprej na spodaj naprav'jeni oder in s tega v Ljubljanico. Neka perica ga je potegnila na breg. Vsled padca na leseni oder zlomil si je dečko desno roko ter se po glavi in po životu nevarno pobil. (Kdo je kriv?) Na postaji Gostnig pri Gradcu se je primerila te dni velika nesreča, o kateri so naši čitatelji že obveščeni po brzojavki, katero smo priobčili na dan nesreče. Začela se je stroga preiskava, seveda proti železniškemu pazniku, kateri je kriv, da se je nesreča zgodila. Dotični paznk je bil 23 ur nepretrgoma v službi, potem pa je bil 8 ur prost, katere je prebdel pri svoji bolni ženi, nato pa je zopet moral v službo. Umevno je, da je bil mož tako slab, da svoje službe ni mogel točno opravljati. Kdo je torej kriv nesreče? Južna železnica vsaj ravno toliko, kolikor paznik. (Ukradeno dete.) V Beljaku je neka ciganka ukradla znani beljaški rodovini dve leti staro dete in ž njim beračila po krčmah. Na srečo se je nekemu gospodu zdelo, da pozna dete in obvestil je o tem redarja, kateri je ciganko prijel. Ukradenega deteta stariši so bili že obupali, misleč, da je njih dete ponesrečilo, toliko večje je bilo njih veselje, ko jim je redar prinesel otroka. (Požar v Borovljah.) Dne 13. t. m. je v Borovljah na Koroškem nastal velik požar, kateri je naredil ogromno škodo. Zgorelo je 12 hiš, 6 gospodarskih poslopij in 29 streh. Tri osebe so bile pri gašenju nevarno ranjene. Nad 100 oseb nima zavetišča. (Zopet trgovec z dekleti.) Dne 7. t. m. prijeli so na Zidanem mostu žandarji nekega Žida, ki je hotel z dvema dekletoma jo odriniti v Orijent. Dekleti sta iz Budimpešte. Jedna ima 20, druga pa 23 let. Čas bi bil že, da oblastva narede konec trgovini z dekleti, s katero se posebno bavijo židje. (Ujet zavdajalec svojih žen.) Dunajska policija je zaprla človeka, kateri je dve svoji ženi zastrupil. Janez Schmalegger, rodom z Gorenjega Štajerskega, se je po smrti svoje prve žene, katero je najbrž tudi zastrupil, dasi on to še taji, oženil z nekim dekletom, s katerim je imel še srčno znanje, ko je prva žena živela. Po poroki se je z drugo ženo, nekaj mesecev po smrti prve žene, Schmalegger preselil na Dunaj in vzel seboj polsestro svoje žene. Kmalu je imel tudi s to intimno znanje. Žena je svojo polsestro odpravila iz hiše, vsled česar je Schmalegger sklenil jo usmrtiti. O binkoštihje Schmalegger primešal neki jedi nekoliko arzeoika. Žena in oba otroka so jedli to jed, groznemu človeku se niti lastna otroka nista smilila. Ker je bilo arzenika premalo, so vsi trije obolel i, a ozdraveli. Ker se to pot umor ni p srečil, je Schmaleg ger poskusil bolni svoji ženi dati arzenika v zdravilo in v vodo. Končno se mu je grozni namen posrečil in žena je umrla. S Schmaleggerjem je bil sporaz-umljen tudi njegov hlapec. Ko sta se nekaj pričkala, je neka ženska slišala njiju pogovor in vse ovadila. Schmalegger, njegova ljubimka in njegov hlapec so se koj izročili sodišću. (Napadalec deklet.) V Berolinu se je nekaj dnij sem primerilo več jako čudnih napadov. Doslej nezasačen človek se priplazi skrivaj k dekletom, starim 9 ali 10 let, zabode jedno iz njih z nožem v zadnjo plat in zbeži. Doslej je na ta način ranil pet deklic. Vsa prizadevanja policije priti na sled temu brez dvoma blaznemu človeku so bila doslej zaman. (Pogumen kanonik.) Pet razbojnikov je v vasi Bi-saquino napadlo 70 let starega kanonika Compagna. Zvezah so ga in ga zaprli v neki skedenj, od njegovih sorodnikov pa pismeno zahtevali odkupnine 40.000 frankov. Dotično pismo je moral kanonik sam pisati. Čakaje odgovora, je pri kanoniku na straži stoječi ropar zaspal. Kanonik ga je ustrelil, se polastil puške in tekel skozi vas. Ljudje so ga hoteli prijeti, a starec je kričal: Jaz sem kanonik Compagno; kdor se me dotakne, tega ustrelim. Ljudje so se mu umaknili in kanonik je srečno prišel do orožnikov, kateri so roparje hitro ulovili. (Kolera v Egiptu) se že od oktobra čedalje bolj razširja, kar pa se je prikrivalo. Glasom uradnega izkaza je od tedaj umrlo že 8069 oseb. (Potresi in povodnji.) Na Japonskem se je zopet primeril precej močan potres, zajedno pa se je morje razlilo po zapadnem bregu in preplavilo več mest in mnogo vasij. Blizu 3000 hiš je porušenih in mnogo ljudij se je ponesrečilo, — V Pistoji na Laškem je bil dne 8. julija zjutraj precej močan potres. (Morski val), ki je bil nastal vsled potresa dne 25. junija, je bil prouzročil smrt 27.000 ljudij, nad 28.000 ljudij je pa bilo poškodovanih. Državni poslanec Pernerstorfer na Slovenskem. Socijalno-demokratični poslanec, kateri se posebno odločno in pogumno poteguje za delavce v državnem zboru, je v Ljubljani in Trstu bil sklical javne shode. V Ljubljani je bil shod dne 3. julija na Virantovem vrtu. Sešlo se je bilo poslušat tega znamenitega parlamentarca mnogo ljudij. Sešli so se seveda mnogi, ki se ne strinjajo ž njim, ki pa toliko spoštujejo govorniško svobodo, da nikomur ne odr ekajo pravice razkrivati svojih roislij. Samo naša katoliška stranka ne more trpeti nobenih druzih nazorov, kakor svoje. Ker je pa že davno spoznala, da njeni možje nimajo potrebne nadarjenosti, da bi mogli nasprotnika pobiti z dokazi, zato se pa poslužuje sile. Tudi ta shod je katoliška stranka hotela onemogočiti s silo, a se jej ni posrečilo. Najela je bila res nekaj razgrajačev, katerih pobalinsko počenjanje je še po svojih listih opravičevala, a so redniki in policijsti te razgrajače kmalu porinili z vrta. Socijalno-demokratično stranko gotovo treba poŠte- vati. Četudi se ne strinjamo ž njo, zlasti zaradi nje mlač-nosti v narodnem oziru, a vendar bode vsekako treba ž njo računati. Zato je pa potreba, da se kolikor toliko seznanimo ž nje načeli. Mi ne spadamo k tistim, ki se bojć, da bi ljudje ne izvedeli, kakšne nazore imajo druge stranke. Končno sodbo ima tako v ustavnih državah le prebivalstvo samo. Zategadel tudi priobčimo v glavnih potezah Pernerstorferjev govor. Gospod poslanec pričel je razmotrivati, kako se je razvijala naša država od 1. 1848. do danes. Omenil je za Avstrijo toli krvavih bitek pri Solferinu in Kraljevem Gradcu. Čegava kri je tekla tam ? Bržkone kri onih knezov, grofov in baronov, kojih imena nahajamo povsodi tam, kjer smo — izgubili kojo bitko? Ne, svoje življenje žrtvovali so za državo in za dom sinovi priprostoga ljudstva. Imena visokih gospodov pa nahajamo kakor vojskovodje le tam, kjer smo kojo bitko — izgubili. Umevno pa je, da izgubljena bitka stane mnogo denarja. Ako pa država sama tega denarja nima, mora si ga izposoditi, baš tako, kakor zasebnik. Kje pa si ga izposodi? Pri velikih kapitalistih, ali kakor pravimo po domače — pri Židih, kar je takorekoč jedno in isto. Da pa dobi izposojeni si denar nazaj, mora nalagati državljanom davke, davke in Še davke. Ljudje, ki imajo denar, so pa prebrisani. Niso ga hoteli kar tako dati. Mislili so si: kdo nam povrne, če pride do kakega prevrata. Ljudstvo bode reklo, da ga dolgovi, brez njega narejeni, nič ne brigajo. Zahtevali so kapitalisti, da se za njih dolžna pisma pridobi jamstvo prebivalstva. To se je zgodilo Poučne Naprava prav dobrega jabolčnika ali jabolčnega mošta. Letos so jablana zelo povsod tako močno cvetela, da se je bilo najboljše letine za jabolka nadejati. No, breznogati črviček, kateremu slovenski cvetoder, latinski pa antonomus pomorum ^elimo, je pa že svoje delo marsikje tako izvršil, da Bog ve" kaj obilne letine jabolk ni pričakovati. Pisatelj teh vrstic na primer sme smelo trditi, da se je v njegovem kraju, v katerem so jablana že tako gosto cvetela, da bi gostejša skoraj niti ne mogla biti, od sto cvetov komaj 10 do 20 v jabolka spremenilo. Ostali cveti so pa vsi porujaveli ter odpadli. In to prouzročil je cvetoder, to je kaj mali črviček, kateri kakor že zgoraj povedano, niti nog nima in kateri posamezne cvete v notranjosti popolnoma izgrize. Marsikje bode pa letos kljub temu škodljivcu jabolk še prav dosti. V krajih pa, kjer tega škodljivca imeli niso, kar čuda dosti. Naprava prav dobrega jabolčnika ali jabolčnega mošta bode v takih mestih gotovo na pravem mestu in zato pomeniti se hočemo nekoliko o njej. Kdor hoče iz grozdja prav dobro vino napraviti, pustiti mora grozdje bolj ko mogoče dozoreti. Isto storiti mora tudi tisti, kateri hoče iz jabolk prav dobri jabolčnik napraviti. Se-le komaj na pol zrela jabolka že v jabolčnik podelo-vati, kakor je to po Dolenjskem malo da ne skoraj sploh v navadi, je kaj negospodarska slaba navada. Od kod naj vzame jabolčnik svojo moč, svoj alhokol, ako se v še zelenih jabolkah, mogoče da se še niti polovica tistega sladkorja ne nahaja, kateri bi se v zrelih na s tem, da so ljudstvu dali ustavo. S tem so se pomirili nezadovoljni duhovi. Kaj je ta ustava? Rekli so sicer, da naj si ljudstvo izbira svoje zastopnike ali poslance, ki naj bi z vlado vred delali zakone. Kako pa se vrše* te volitve? Poglejmo si naš takozvani „parlament" nekoliko pobliže. V državnem zboru sedi sedaj 353 poslancev. Od teh jih je 85 kakor zastopniki velikega posestva, 21 njih pa zastopa veliko obrt. Torej, kakor vidite, dobra tretjina vseh poslancev zastopa le veliki kapital. Kje so torej zastopniki široke mase ljudstva, kje delavskega stanu, nižjih slojev? Volitve vrše se pa tudi nejednako za mesta in za kmetske občine. Meščani, ki imajo denarja, so bržkone toli pametni, da smejo voliti naravnost ali direktno. Kmet pa, ki živi na deželi, je menda še preneumen, da bi si znal sam izvoliti svojega zastopnika, ampak mora voliti še-le volilnega moža, in on voli za toliko in toliko njih še-le poslanca. Umevno je, da kmet poznava kakor avtoriteto v svoji vasi samo gospoda župnika in pa gospoda učitelja. Ne pride mu nikdar na pamet, da bi se otresel vsakakoršnega vpliva in si volil svojim zastopnikom moža, svojega tovariša, in naj bode ta izvoljenec makar popolnoma preprost kmet. Volilci naj bi mu rekli tako-le: „Čuješ ti, ti pojdeš sedaj na Dunaj kakor naš zastopnik v poslansko zbornico. Tebi ni treba nikdar ničesar govoriti, samo tedaj, kadar bodo zahtevali novih davkov, takrat pa reci odločno ne in ne!" Prepričan sem, da bi tak poslanec vršil svojo nalogo bolje in da bi več koristil svojim volilcem, nego marsikoji plemeniti gospod. (Burno odobravanja.) (Dalje prihodnjič.) stvari. hajati moral. No, alhokol nastati zamore pa vsled ki-penja le iz sladkorja, nikdar pa ne iz kisline. Prvi pogoj dosegi dobrega jabolčnika je torej ta, da se pusti jabolka bolj ko mogoče dozoreti. Ako to morebiti zaradi tatvine na drevesu mogoče ni, puste naj se pa jabolka v gorki kleti, kakor krompir v kupcih ležati tako dolgo, da se pomedijo, da pričnejo prav močno dišati. Nekoliko jabolk pri tem res da segnije, toda višja dobrota jabolčnika ta izpadek bogato pokrije. Drugi pogoj, v namen dosege prav dobrega jabolčnika je ta, da se iz dozorelih oziroma pomedenih jabolk pravilno napravlja. Vsa gnjila jabolka gre popolnoma zavreči, nagnjita pa prav pazljivo obre-zati, da prav gotovo nič gnjilobe v delo ne prida. (Konec prihodnjič) Tržne ceno v I*jubljani 15. julija t. 1. PSenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, u Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, „ Maslo, kgr. Špeh svež meso, kgr. Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko B Koštrunovo „ , PiSanec ...... Golob...... Seno, 100 kilo ... Slama, „ „ . , , Drva trda, 4 rjmetr. mehka, 4 „ — f><; 75 — 2 — 10 — 64 _ 58 — 02 __ 38 15 _ 40 2 08 14 6 30 4 60t ^ «mawiuii««ui«—asa—i Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v veakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132", Gradec, poste rostaiite.__ (5—11) Dsbiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča _ oar po pošti. Tgq tkademark, NHJboljtie kakovosti, blagodejen, oživljajoč, kropilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teku je Marijaceijski liker 1 steklenica',20 kr., 6 steklenic 1 gld. schutzmarke. 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. No.tla.lJe asa, želodec: "?;3J3*J Kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljloe čistijo želodec pri zabasnnji, skažennm želodci. — bkatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Za prsa: ~J$% Zeliščni sok ali prsni slrop za odraščene in otroke; raztvarja sil z In lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gid. 50 kr. $r&T~ Za trganje: Protinski ovet (Oichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah In rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva Be dobivajo v lekarni UbaMa pL Trnkde&j-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (1—14) iS/T Prihodnja številka »RODOLJUBA" izide dne 1. avgusta 1896. JLrfOterijsslce srečke. Dunaj, dne* 11. julija: 78, 40, 53, 74, 72, Peregrin Kajzelj Stari trg št. 13 (2-i4) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnioe viseče in stoječe, Herinanove bliakovne svetllniee in prave krogi j as te cilindre ,,Patent MUrlnu'-, katere imam samo \az v snlogi za Kranjsko. gfrSjT" Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. ^ {• kot (2) primes k bobovi kavi edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi se povsod, pol kil« aa, 86 kr. Svarilo.' Zaradi niovrednih ponarejenih izdelkov je treba pulti na izvirne zavoje i imenom.* Kathreiner ■ri-l-T-1 II- m-r^-r;. priporoča Narodna Tiskarna. Severnonemški Lloyd v Bremenu. Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z drič 7. maja 1894, št. E Brzoparniike vožnje v Newyork: t Bremen-Sev. Amerika lz Bremena ob torkih in sobot*h. y Xewyork. Iz Sonthamptona ob sredah in nedeljah. 1/. Genove oziroma Neapolja 373. via Gibraltar mesečno dvakrat. Bremen-Iztočna Azija, v Kino. Bremen - Avstralija. Japan. Bremen -Juž. Amerika. V Montevideo. V Bnenos Atres. V Adelaldo, Molbourno, Sydney. Prekomorska vožnja v Newyork 7-8 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Natančneja pojasnila daje: Julij Schilliiiger, Ljubljana. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.